»8. Številka.
i imm, i     a famrji mi.
ran. leto.
.Slovenski Kanod* velja v -►-jubljaai
na dom dostavijen:
cdo leto naprej . ,  ■  . K 24*—
pol leta     „ • . .L,m  . • 12*—
četrt leta    „ •š#Jy»A* •
iia mesec   H V •'"*• •  2* -
v upravnistvu prejcm/in:
cek> krta naprej « , • • K 22*—
pol leta      „ • •  • • • 11*—
četrt leta • 550
inesec   . • \ %• % • 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nc vračajo. Credni^t^o: Knaflova ulica it. 5 h pciflfčju levo,) telaf
*t. 34.
---,~---- zvečer elfiel>g»Q in r-——
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 Vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. Upravnistvu naj se pošiljajo nardfeine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari.
Številka veijai 10 rtnarlev.
Na plMiiina naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
telefon *u 99.
•Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta     „ m    • •
četrt leta    „ »    • •
na mesec   «. _    . .
K 25'— . 13— . 6-50 . 2-30
za Nemčijo: celo Teto naprej      ... K 30'—<
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej   ....   K 35.-,
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraTBietTo (spodaj, dvorišče levo). KnaUo?a ulica it 5, telefon it 85.
Pred spomladanskim zasedanjem državnega zbora.
Dunaj, 27. februarja.
Uradni list je že priobčil cesar« levo lastnoročno pismo, s katerim se sklicuje državni zbor za prihodnji četrtek na pomladansko zasedanje. Zbornično predsedstvo je tudi že razglasilo dnevni red, iz katerega je razvideti vso nejasnost notranjepolitičnega položaja. Velike in dalekosežne predloge čakajo parlamentarne razprave, predloge, ki so deloma v neposredni zvezi z mednarodnim položajem monarhije in katerih nujnost se čim dalje glasneje poudarja: zvišanje rekrutnega kontingenta in pa bosanske železnice. Izgleda torej na prvi pogled precej čudno, da je predsedništvo postavilo na dnevni red kot edino točko razpravo o reformi hišnorazrednega in hišno najemninskega davka. Toda stvar stoji tako, da sta te dve maii davčni zadevi v trenutku edini nevtralni predlogi, ki se nahajata izven zapletenega omrežja politične taktike parlamentarnih strank. Poleg njih bi bilo postaviti morda še predlogo o lokalnih železnicah; toda ta ima služiti vladi v posebne svrhe in tvori torej zaenkrat za zborničnega predsednika »nolli me tangere«.
Takozvane velike zadeve spomladanskega zasedanja, investični krediti, brambna novela in bosanske železnice, pa tvorijo žarišče parlamentarne situacije, zanje in proti njim se bo razvil boj. katerega rezultat postane morda odločilen za celi notranjepolitični razvoj.
Vprašanje je to - le: Ali bodo češke stranke obnovile v parlamentu svojo ostro taktiko? Ali se bodo češki agrarci in radikala zopersta-vili »velikim predlogam* z obstruk-cijo? In končno, kaj namerava vlada storiti v tem slučaju?
Dejanski stan je sledeči: Češki obstrukcijonisti so razbili januarsko zasedanje državnega zbora v znamenju boja za restitucijo češke deželne ustave. Grof Striigkh ni mogel ali ni maral ustreči njihovi zahtevi, da razpiše na* Češkem volitve ter , skliče deželni zbor, ki bi bil izvolil novi deželni odbor ter s tem podrl takozvano upravno komisijo. Mini-strski predsednik se je skliceval na spravna pogajanja, katera je vlada bas takrat s predložitvijo novih elaboratov in  pripomočkov inicijirala
ter je izražal prepričanje, da pride med Nemci in Cehi skoraj do princi-rijalnega sporazuma, ki da bo zasi-gural tudi delazmožnost deželnega zbora in povrnil Češki normalne politične prilike.
Razmere, ki so bile pred mesecem dni povod, da so šle češke radikalne stranke do skrajnosti, se medtem niso prav nič izboljšale, narobe, postale so še slabše. Ne le, da traja izjemno ustavno stanje na Ce-flcem naprej, Nemci so povrh na povsem frivolen račin razbili spravna pogajanja, predno so se ta še prav* zaprav pričela. Motivi, ki so bili meseca januarja za češke obstrukcijo-niste merodajni, so danes torej še silnejši. Ccški agrarci in radikalci so napram svojim somišljenikom, napram celi češki javnosti tudi mo-ralično obvezani, tako da si po preteku kratkih štirih tednov ne morejo iia hitro poiskati in pripraviti morda kake nove taktične teorije in obrniti argumentacije. Ako torej nočejo riskirati moraličnega debacla, potem jim ne preostaja drugega, kakor da nadaljujejo tam, kjer so nehali: pri obstrukciji. Položaj pa se je zanje nesporno poslabšal. V januarju je šlo za proračunski provizorij in konflikt je ostal strogo v mejah političnih od-ncšajev med vlado in strankami. Tokrat gre za vojaške zadeve, za vprašanja obrambne sile države, na strani vlade stoji sama krona. V avstrijskem parlamentu se smatra kot nekak aksiom, da morajo biti vojaške zadeve »nevtralna stvar«, katero ne gre zaplesti med šahovske poteze parlamentarnih taktikov in politikov. KJor je proti vojaškim predlogam, ta je proti kroni: zadenejo ga torej vse posledice takega konflikta, posledice, ki so baš za politične voditelje z ambicijami katastrofalne. Tako se v parlamentu vedno govori, navajajo se zgodovinski primeri in zlasti češki agrarci morajo vedno znova slišati: Čc upate v parlamcntariza-cijo vlade in če hočete biti te parla-mentarizacije sami deležni, potem se ne bodete nespametno uprli )redlo-rarn, ki so potrebne za ojač^ je državne'obrambne sile.«
Drugi prihajajo zopet i r>roro-kovanji, da je obstrukcija pi ti vo-škim zadevam že vnaprej brezuspešna, ker ne bo zadela k ineta, tem ve 0 zopet le parlament. Ako preprečijo Cehi parlamentarno zvišanje rekrutnega kontingenta in pa rešitev anske predloge, potem pravi vlada, bo treba pač skrbeti za izven-
parlamentarno izvršitev teh dveh zadev.
Vlada ostane, razžene parlament ter zviša število rekmtov za eno leto s pomočjo S 14., i katerim si preskrbi tudi pooblastila za gradnjo bosanskih železnic . . .
Položaj je za obstrukcijo faktično neugoden, vendar pa nikakor ni tak, kakor smo ga zgoraj naslikali. Češke radikalne stranke dobro vedo, da se baš pri vojaških zadevah stoici ministrov najlažje podirajo. Krona ne želi konfliktov s parlamentom in merodajni faktorji vedo uva-ževati škodo, ki bi jo trpel prestiž monarhije, ako bi si morala le - ta ojačiti svojo obrambo proti volu zakonitega zastopstva avstrijskih narodov. Zato smatrajo Cehi, da se Stiirgkhova usoda nahaja že v njihovih rokah ter so prepričani, da pade kabinet v trenutku, ko oni izjavijo: mi Stiirgkhu vojakov in strate-gičnih železnic ne damo, damo pa jih vsakemu drugemu kabinetu. Verjetno je, da se bo taktika čeških radikalnih strank gibala baš v tem pravcu — ali z uspehom, ali ne, o tem se more danes tem manje govoriti, ker delujejo siino vplivni faktorji, ki so v zvezi s krščansko - socijalno stranko, v popolnoma drugi smeri: namreč za razpust državnega zbora.
Nikdo ne ve. kako močna je ta struja in baš raditega si češke stranke same ne morejo biti na jasnem, koliko uspeha jim obetajo njihovi načrti. Vsekakor stojimo pred jako zanimivim zasedanjem.
Kranjski deželni zbor.
(Nadaljevanje seje dne 27. februarja 1914. ob 4. popoldne.)
Proračunska debata.
Seja se je pričela ob 4. uri 20 minut.
Dež. glavar: Nadaljuje se debata o deželnem proračunu. Kot prvi protigovornik se je priglasil za besedo posl.
dr. Ivan Tavčar.
Visoka zbornica! Dobil sem nalogo od svojih somišljenikov, da dam izraza pomislekom, ki jih gojimo nasproti predloženemu proračunu.
Najprvo pa moram reagirati na besede gospoda poročevalca dr. Kreka, ki jih je izgovoril v dopoldanski seii in ki so bile v stvarnem ozi-ru najmanj neumestne.
Dr. Krek je med drugim rekel, da se je 1. 1908. vršila na Dunaju neka anketa, katere se je udeležil tudi zastopnik narodno-napredne stranke. Imena tega zastopnika sicer ni povedal, menim pa. da je imel v mislih takratnega deželnega odbornika viteza Petra Grassellija.
Iz izjave, ki jo je takrat podal vitez Grasselli na anketi, je citiral posamne stavke in zatrjeval, da je podal Grasselli olo izjavo kot zastopnik narodno-napredne stranke. Ta trditev je popolnoma iz trte izvita. Poudarjam izrecno, da je Grasselli podal ono izjavo v imenu celotnega takratnega deželnega odbora in da je bila ona izjava soglasno sklenjena v eni izmed sej deželnega odbora, kar se lahko razvidi iz sejnega zaoisnika. (Posl. dr. Ravni-har: Tore! tudi v imenu slovenske ljudske stranke!) Da, tudi dež. odbornik, pripadajoč S. L. S. je glasoval za ono izjavo!
Danes pa je nastopil dr. Krek in rekel, da je 1. 1908. Grasselli govoril na Dunaju zgolj kot zastopnik narodno-napredne stranke.
Gospoda moja, takšen način polemike se meni zdi nedopusten, da ne rečem kaj hujšega. (Posl. dr. Triller: Škandal je to!) Nečem se pečati z rekriminacijami, to pa pravim, da se s proračunom prav površno postopa. Zato prosim g. dež. glavarja že danes, da bo v bodoče skrbel za to, da se bo proračunu posvetilo več paz-nosti in pozornosti.
Prosim vas. kakšno postopanje pa je to: V zadnji seji je nam bil predložen proračun, danes pa se že nahaja v razpravi, dasi druge stranke razen S. L. S. niso imeli niti časa, da bi mogle vsestransko in temeljito preštudirati obsežno proračunsko predlogo.
Vrhu tega pa se še govori, da je imela stranka večine deželni proračun že pred enim tednom v rokah in da je že pred osmimi dnevi v svojem klubu razpravljala o proračunu. (Posl. dr. Pegan: To ni res!) Ne morem vedeti, ali je res ali ne, pravim pa, da se je tako govorilo.
Ce je ono res, potem pravim, da je tako postopanje nepravilno.
Tu v tej zbornici smo vsi poslanci enaki in ne poznamo poslancev ne prvega, ne drugega razreda. (Posl. Jarc nekaj kriči.) Na bevskanje g. poslanca Jarca ne bom reagiral, na-glašam pa, da govorim kot zastopnik ljubljanskega mesta in da imam kot
tak pravico tudi v tej zbornici odkrito povedati svoje mnenje.
Razmere v zbornici. — Zaničujete nas lahko, zapostavljati pa se ne damo!
Jaz pravim, da v zbornici ne vladajo zdrave razmere. Zgodi se le to, kar hoče S. L. S. in kar ta ukazuje. G. dež. glavar postopa tu po geslu: Sic volo, sic jubeo.
Konštatujem, da v tej zbornici poslanci napredne stranke nimamo tiste svobode, ki jo uživajo poslanci večine. Pri vsaki priliki smo izpostavljeni najgršim osebnim napadom, ne da bi nas ščitil pred temi napadi tako, kakor bi bilo prav, g. dež. g'avar. (Hrup med klerikalci. Dež. glavar zvoni.) Jaz pravim: Pravico imate, da nas napadate, kakor hočete, lahko nas napadate, kakor je vam drago, toda iz ravnotežja nas ne boste spravili, ker nas puščajo ti osebni napadi povsem hladne. (Dr. Pe-gan: Včasih pa vas ti napadi le jeze!) Posebno veselje imate, da proglašate našo stranko kot brezpomembno kliko, ki nima nobene življenske moči. Toda krepki nastopi naše stranke dokazujejo, da se prav zelo motite. Še vedno smo tu. čeprav ste nas že tolikokrat polagali v grob (Dr. Pe-gan: Še nikoli!) in če prav ste nam pravkar uničili dva mandata, ki pa bosta tudi vstala iz groba, o čemer, sem trdno prepričan!
Pri vsaki priliki izjavljate, da nas naprednjake globoko zaničujete. Nečem vam kratiti in omejevati tega zaničevanja, to pa poudarjam, da nas lahko zaničujete kolikor hočete, ne smete pa nas v gospodarskem oziru zapostavljati, ker se zapostavljati ne damo. (Napredni poslanci ploskajo.)
Vsi plačujemo davke in deželne doklade, zato moramo biti tudi vsi v enaki meri deležni deželnih dobrot. To je naša pravica, ki si je ne damo kratiti in ki jo bomo vedno zahtevali in na« divjajo v tej zbornici še takšni viharji. (Napredni poslanci ploskajo.)
Pustite kmeta v miru . . •
Pri tej priložnosti se spominjam besed posl. Drobnica, katerega kakor vsakega drugega visoko spoštujem, ki jih je izrekel takrat, ko je nas zabaval s čitanjem debelih bukev.
Takrat je izrekel prijatelj Drob-nič željo, naj bi naprednjaki njegovi stranki prepustili kmeta, da ga zveliča po svojem okusu. G. Drobnič mi
LISTEK.
Moje žMjenje.
VIII.
Najlepša podoba mojih mladih sanj je bila Ljubljana. Vse se je razmahnilo, vse naširoko razmeknilo v prsih, kadar sem pomislil nanjo. Niso mi veliko pripovedovali o nji; sam sem si bil ustanovil podobo, ki je bila sijajna brez primere. Bral sem pač tudi o cesarskem Dunaju in o drugih velikih mestih, še bolj daljnih in tujih, ki so se solnčila tam nekje v praznini, onkraj sveta. Ali to so bile zgolj pravljice, pač lepe, toda izmišljene in mnogo bolj neverjetne, kakor prigode in junaštva Petra Klepca. Kolikor je bilo lepote v meni, kolikor svetlobe, z vso sem bil ovenčal in obžaril Ljubljano.
In Ljubljana je v resnici bila, je / ela, še prav blizu. Ob jasnih dneh sem videl njen mili, topli odsvit že z vrha Svete Trojice. Mesto samo je zakrivil očem temni hrib nad Logom, občutilo pa ga je srce v ljubezni in koprnenju.
Nekoč, na svetega Alojzija dan, je bila šolska slovesnost  pri Sveti
Trojici. Poglavitni del slovesnosti so nam bili štruklji in češnje: vse drugo. maša. petje in pusti govori, nam je bilo le v nadlego. Učitelj mi je bil napisal dolgo pesem na čast Mariji Tereziji; pesem se mi je zdela na vso moč priskutna, ali naučiti sem se jo moral. Postavili so me bili na visoki zid kraj cerkve. Poletno solnce mi je bodlo s tisočerimi razbeljenimi bucikami v oči; videl nisem ničesar drugega, nego eno samo silno, vesoljno svetlobo, ki je lila v mogočnih valovih od ljubljanske strani. Mislil nisem na pesem; ne slišal, ne razumel nisem nobene tistih suhih, čudno smolastih besed, ki so prihajale čisto ponevedoma iz grla preko vročih usten. Edina moja misel je bila Ljubljana. Iz svetlobe se je vzdigala v vsem svojem čezna-turnem blesku. In sebe samega sem videl tam. v življenju polnem čiste lepote, same dobrote, ljubezni in sreče; ne več, nikoli več v tem hudem življenju, ki se v samoti preliva iz bridkosti v bridkost.
Vzdramil me je moj lastni molk; moj glas mi je bil kakor ten- ' ka bela nit med Ljubljano in menoj, ki se je nenadoma pretrgala; ozrl sem se preplašen po ljudeh, ki so stali v črnih gručah tam spodaj ter tleskali ob dlani Neka gospa, ki je
bila napol skrita pod širokim rdečim slamnikom, dežniku podobnim, je rekla na glas:
Tega pa dajmo v Ljubljano!«
Nekdo me je prijel od zadaj krog pasu ter me je postavil na tla. Poznal nisem nikogar več. Od tistega tre-notka se je vse in za vselej zaokre-nilo v meni; oni, ki je bil poprej, se je raztopil v nič: namestu njega je živel, govoril in sanjal vse kdo drugi, ki mu še zdaleč ni bil podoben, še v lice ne; modrejši je bil in močnejši, ali vesel ni bil.
Hrepenenje mi je zagrenilo srce, napolnilo ga je z zlaganim bogastvom, s cekini, ki so bdečim. očem velo listje. Zamrzelo mi je življenje, kakor jc bilo; nikogar več nisem maral, ne mater, ne očeta, ne bratov in sester; oduren sem bil in hudoben, studil sem se sam svoji podobi, kakor da bi se neprestano gledal v ogledalu. Najbolj zagnusila pa se mi je šola; zeblo me je v tisti veliki, beli izbi, zeblo pod belim, sladkotnim obrazom učiteljevim, ki je predel svoje cukrene besede, kakor priliznjen maček. Rekli so, da sem bolan. Zares so me položili v posteljo in tam sem ležal teden dni ali koliko, ne vem. Ko sem se nekega večera vzbudil, je stala ob postelji stara mati in je držala v roki prižgano
svečo, tisto pisano, v klopčič zvito, kakor jih prodajajo po božjih potih. Prišla je mati, zajokala je naglas, udarila staro mater po roki, da je padla sveča na tla ter ugasnila. »Kaj bi rad?« me je vprašala.
»V Ljubljano bi rad!« sem rekel in sem zaspal. Ko je zjutraj belo solnce posijalo v izbo, sem bil zdrav. Neznana sladkost se mi je prelivala po-telesu; čisto sam in naskrivaj sem vedel, da se je bila moja duša, ki so ji odprte ceste na vse strani do kraja sveta, samovoljno preselila v Ljubljano in da je tam živela svoje posebno življenje, ki temu ubogemu telesu še ni bilo dodeljeno.
Jeseni tistega leta, na vernih duš dan, smo se napotili po »prešce«. »Prešce« so okrogli, koruzni hlebčki, ki jih pečejo kmetje otrokom, da z dobrim delom olajšajo trpljenje dušam v vicah. Naprtili smo si malhe preko rame ter se napravili zgodaj na pot. Ko smo bili na cesarski cesti, že daleč zunaj Vrhnike, se je nebo spustilo globoko na mah in na hribe in pričelo, je tiho rositi. Rumene luže so se nabirale na poti, zrak je bil poln vlage in piesnobe, na srca je legla mrka utrujenost; molčali smo. Ne vem, kako dolgo smo romali; hiše ni bilo že zdavnaj več nobene in ko sem se ozrl po samoti, sem spoznal
strahoma, da smo bili zašli v nepoznane kraje. Še smo šli dalje, šli, dokler nismo omahnili od čuda, od veselja in groze.
Pred nami na obzorju se je belila Ljubljana in nad Ljubljano je sijalo solnce. Kakor visoko vspet iznad močvirja, povišan v sam nebeški sija?, je bil tam svet. Strmeli smo zamaknjeni v luč, ki ni bila zemeljska, ni bila naša. Bose noge so se nam udnale v biato, tresli smo se od mraza, težko smo nosili polne malhe; ali v srcu je bila misel: ^ "
»V Ljubljano, naravnost v to luč, za zmirom!«
In odgovorila je druga misel, grenka in temna:
»Kako bi v to lepoto, mi iz močvirja! Kam bi, zasopli in blatni, po* potni ber^ij«
Ko smo se vračali, nam je bilo vsem na jok; ne spogledali se nismo, ne izuregovorili besede, —
Napol v sanjah sem takrat občutil, kar sem kasneje, v trdih dneh, prepozno spoznal: vso neizprosno, brezobzirno nasilje hrepenenja, ki vzdigne človeka zategadelj, da ga zviška trešči ob tla, ko je bil iztegnil roko, da poseže po zvezdL
Ivan Cankar.
ne bo Stol v zk>, ako označim to njegovo željo ne samo za neumestno, marveč tudi za neizpolnjivo. G. Drob-nič. ako preštudirate deželni proračun in ako malo razmislite, boste pač prišli do prepričanja, da bi naša dežela pač zelo, zelo težko gospodarila, ako bi ne bilo Ljubljane ter ostalih mest In trgov, (Pritrjevanje med naprednimi poslanci.) ki plačujejo pretežno večino deželnih davščin.
Iz proračuna samega je jasno razvidno, da bi ne mogli tako gospodariti in tako skrbeti za kmeta, ako bi ne bilo Ljubljane in ostalih mest Takšen je položaj moj dragi g. Drobnici
O proračunu.
Sedaj prehajam k proračunu. Proračun izkazuje ogromen primank-ljaj. Prijatelj Dimnik sicer pravi: Svet gre pač naprej! (Veselost), fakt pa je, da je deficita poltretji milijon. Originalnega ni prav nič, če se je postavila ta zbornica na stališče, da poviša že obstoječe dolgove. Pravim, da je to najnavadnejše sredstvo. Oklenili ste se povišanja obstoječih dolgov, pri tem pa gospoda moja ste zašli na pota, ki niso brez nevarnosti.
Ostati hočem pri stvari. Pravim:
Vi ste pri nakladah vpeljali v resnici diferenciranje.
To pa ]e stvar, ki je pravična samo takrat, če so po tem diferenciranju zadeti tisti sloji,   ki so najbogatejši.
Tisti, ki ima več, naj plača tudi več, edino to je upravičeno. Vi pa ste vpeljali diferenciranje, ki je
v škodo najrevnejšim.
(Posl. Dimnik ugovarja.) G. poslanec Dimnik, saj lahko govorite za menoj, vaše osebe prav nič ne žalim.
Povišali ste užitninski davek za 105%. Tako povišanje pa mora v vsakem človeku vzbuditi velike pomisleke. Gospoda moja, do sedaj je znašal užitninski davek 40% in ta se poviša sedaj na 145%. S tem povišanjem bo zadet v našem narodu v prvi vrsti na kmetih kočar, po mestih pa delavec, oba, ki nimata velikih dohodkov.
Živo se spominjam še poročevalca, ki nam je enkrat pel žalostno pesem, kako grozno je, da nam toliko davka pokrije ravno žganje. Konstatiram pa. da imate v sedanjem proračunu navedenih 1.800.000 K kot dohodek iz žganja, torej zalaga skoro V4 vsega deželnega proračuna davek na žganje. To je v resnici nekaj groznega.
Kdor pije žganje, in to mi bo tudi g. Derniastija pripoznal, da ta navadno ni profesor, marveč navaden revež, ki si hoče svoje skrbi utopiti v žganju. Če je potem eden izmed teh, ki pijo žganje, nemoraličen, ni treba, da bi bil nemoraličen tudi drugr.
raktum pa je, da krije žganje V4 vseh deželnih stroškov.
Sedaj pa pravite: Povišajmo užitnino za 105%. Gospoda moja, kakšne posledice pa bo to imelo? Edino tc vemo z vso gotovostjo, da se bo vino absolutno podražilo. In kaj je naravna posledica tega podra-ženia? Nekateri sloji, U so mogli do danes še piti vino, bodo posegli po žganju. To so pomisleki, ki jih Imam proti načrtu. Jaz za svojo osebo se bojim, da bo sklep, ki ga boste storili danes, nekak
monument za povišanje žganiepitja v deželi in grobni spomenik  za vašo »sveto vojsko«.
(Dr. Zajec ugovarja.) Pustite me, g. dr. Zajec, vaša logika se mi zdi včasih čudna.
In še nečesa se bojim. Vi se boste sicer norčevali kakor je vaša navada, ker ne pustite, da bi v miru govoril Vi povišujete užitnino na vino in poročevalec je pravil, da imajo take povišane doklade tudi druge dežele. Mogoče. Jaz pa na take slučaje nič ne dam. Če se sosedu slabo godi, ni treba, da bi se tudi nam slabo godilo. Bojim se pa, da bo to povišanje slabo vplivalo na producente vina na Dolenjskem. Poslanec g. dr. Krek je rekel, da imajo v Dalmaciji, na Goriškem, v Istri veliko naklado na vino. Vseh teh vin pa se več spije zunaj, kakor doma. Tudi z rebulo je tako. Samo naš dolenjski cviček je žalostna izjema, če je to g. Dermastiji všeč alf ne. O našem dolenjskem vinu morate priznati, da se skoro vse konsultira v deželi in silno malo se ga izvaža. Glavni odjemalec tega vina je Ljubljana, potem pridejo naša mesta in trgi in Gorenjsko. To povišanje pa to slabo vplivalo ravno zato, ker producenti svojega pridelka ne bodo mogli razpcčati. Konsum na Kranjskem pa se bo izdatno zmanjšal. Ponavljam še enkrat, da se ena tretjina vsega dolenjskega vina konsumira v Ljubljanu
Gospoda moja, to so splošni pomisleki. Ne morem vam pa prikriti svojega prepričanja, da ie bila ta
povišana naklada več al jcta od iržtioeffa odbora zato, kar ie
bilo vsakemu Jasno, da
bo v prvi vrsti zadrta Ljubflaao,
■
potem pa mesta in trge, v meri pa kmečke občina.
Z vašega stališča se vam to zdi prav. Brez dvoma je tudi, da boste to
sklenili že iz naspictstva proti Ljubljani, saj ni vsaj meni nič znanega, da
bi Ljubljani kuj hoteli dati. Pravične se mi zde poročevalčeve besede, da naj oni olačuje naklade, ki ka] dobi od dežele, jaz pa ne vidim v tej nakladi nobene upravičenosti, Ker Ljubljana od dežele ničesar ne dobi. (Klic: Regulacija Ljubljanice!) Župan: Regulacija Ljubljanice je največje breme za Ljubljano in se ne vrši za Ljubljano, marveč za okolico! (Hrup: Dež. glavar zvoni.)
Sedaj pa poglejmo, kakšen uspeh bo imelo to povišanje za Ljubljano! Vsak mi bo pritrdil, da se draginja s tem povišanjem naklad absolutno poviša. Jaz sem si dal napraviti izkaze, na katere se zanesem, ne da bi hotel reči, da morajo biti pod vsakim pogolem za bodoče merodajni.
Po tem izkazu se zviša užitnina pri vinu, ki je znašala doslej 2 K 54 v na 11 K 06 v. Vzemimo eno dobro leto in eno slabo. Leto 1910. je bilo dobro leto, takrat je znašala državna naklada 320.554 K, mestna 164.315 K in deželna 106.851 K. Če bi se bila pobirala v tem letu taka deželna naklada, kakor jo mislite sedaj uvesti, bi znašala deželna naklada, ki bi jo plačala Ljubljana
464.804 K. Nekoliko čuta za pravico pa mora vendar imeti vsak. Ljubljansko mesto n2i bi torej pobiralo za deželo več naklade, kakor samo za sebe in za državo skupaj. To se mi zdi popolnoma neutemeljeno. Poieg tega nai dela mesto to še brezplačno, naj da na razpolago svo?e osobje. Vsaj za nekaj uradnikov bi nam morali povrniti, če imate kaj krščanskega občutka za pravico.
Leto 1913. je bilo slabo leto. Takrat je nabrala LJubljana te državne užitnine 239.600 K. deželne naklade pa 79.665 K. Če bi se bila nabirala takrat taka deželna naklada, kakor jo hočete sedaj vpeljati, bi znašala
346.558 K.
Na vsak način pa trdim, da bo Ljubljana plačevala na leto najmanj 300.000 K.
Ljubljana pa bo zadeta še na drugi strani. Jasno je, da bo užitnina padala nekaj let. In kaj bo posledica. Plačevati bo morata Ljubljana za užitnino na!emščine 275.000 K, pa niti te vsote ne bo dobila nazaj.
Ljubljana bo na vsak način hudo prizadeta in zato je upravičeno, da ugovarjam kot ljubljanski župan proti temu, da bi se
Ljubljana masakrirala.
Za mene ta stvar, monsinjor Lampe ni nič humoristična.
Vase početje pa je podobno naravnost viharju, ki podira drevesa in odkriva strehe. Za Ljubljano so predpisani davki, kakor zemlji :i davek, hišnonaiemninski davek, občni pridobninsk; davek, ki donaš o sedaj pri 4Cr% dokladah 560.025 PC, pri povišanju na 55%, oziroma 75% pa bi znašal ta donesek
880.474 K.
Tako bo morala Ljubljana tudi tu več plačati. Po vašem proračunu pa bi plačala Ljubljana v letu 1914. celih 600.000—700.000 K davka več kakor danes.
En sam vaš sklep bo stal Ljubljančane toliko kakor polovica proračuna in izdatkov ljubljanskega mesta samega.
Če to ni kruto, ne vem kaj bi bilo grozno.
Vprašam pa. kako je sodelovala pri tem naša dežeina vlada? Vi hočete, da bi župan ljubljanski delal čudeže, pa se ne zavedate, da mu delate sami največje težkoče. Če naložite našemu meščanstvu kar 1,600.000 davkov, potem ni prav nič čudnega, če meščanstvo peša. Pokazalo pa se bo tudi, da bodo hišni posestniki povišali stanarino in vsled tega se bo povišal ob enem tudi državni davek.
Pri takih klavernih razmerah pa hočete poleg tega še, da se
Šiška priklopi Ljubljani.
Vprašam, ali je vlada sodelovala pri tem načrtu? Naš finančni minister pravi da ne, jaz pa pravim, da si ne morem misliti, da bi bil pripustil deželni glavar tak eksperiment, ne da bi se bil posvetoval z vlado.
Vsa ta predloga znači nekaj takega, kar se v kulturni državi ne da upravičiti. To je nekaj nečloveško krutega. Če izgubite tudi vsak občutek za pravico bi tako daleč ne smeli iti.
\peliram na zastopnika deželne vlade, da Mi poman« te mora. in da
Storil bo pravično delo. Tako povišanje
davka je nekaj nezaslišanega v kulturni državi.
Monsinjor Lampe pravi, da na kant ne bo nobeden prišel. Oospoda moja, obžalujem, da dela poklicani fmančui poročevalec s takimi argumenti. Tak argument za nas nič ne velja.
Proračun ima vendar namen, napolniti deželne blagajne in če ljudje ne bodo več pili, Je ves proračun na tleh. Vaš proračun temelji na tem, da se mora v deželi Čim največ piti in vi mislite, da davčno gospodarstvo ne bo nikogar zadržalo od pitja. Spominjam vas pa, da so bili eden glavnih vzrokov francoske revolucije brezvestni zakoni.
Nočem nobenih rekriminacij. Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Fak-tum pa ie, odkar ste na krmilu, ste živeli dosti čez moči dežele. Prepričan sem, da ste bili nekako navdušeni in da ste mislili, da boljše razumete gospodarstvo, kakor vsak drugi. Znan vam je pač poskus, ki ga ie storila pred kmalu dvema stoletjema kompanija La\v in ki je končal s tako grozoto, da je prišlo nešteto ljudi na beraško palico. Veste tudi kako se je godilo škotski ekspediciji v Da-riji, kateri je sledilo 3000 navdušenih ljudi, od njih pa je moralo tam 1000 gladu umreti. Dežela kranjska pa ni taka, da bi mogla čez noč razcveteti. Spominjajte se le, da sem bil jaz tisti, ki je dvignil v občinskem svetu glas, da mora Ljubljana še en čas živeti kot dolga vas. Ljubljana ni hotela in pokazale so se posledice. Vi pa ste po mojih mislih prehitro in preveliko naenkrat sprožili, zato je edina rešitev, da sprežete ob pravem času. Kraška zemlja ne bo nikdar paradiž, in jaz mislim, , da tako ne bo šlo naprej. Edina rešitev je, da sprežete v svojem gospodarstvu. Na en ali drug način se morajo izdatki reducirati v razmerju z deželnimi močmi, sicer boste morali delati naprej dolgove. Studenec povišanja naklad pa bo tudi usahnil, ker ne more ostati vedno. Enkrat bo konec.
Še nekaj, toda prosim vas, da niste preveč nervozni. Ena stvar je, ki je deželni upravi škodljiva. To je, da večina deželnega zbora misli, da je za vse življenje večina v tej zbornici in da je za večno petrificirana. To je pri vsaki upravi napačno. Vodilni zakon je povsod tak, da je mogoča tudi pri večini izprememba. da ne ostane cela stvar za neskončno dobo v istih rokah. Volilni zakon mora dati priliko, da se večina izpreraeni. Tudi na Kranjskem tako petrificiranje n; dobro. Če nas ne bo tu, pridejo drugi, sami pa ne boste nikdar. Treba bo volilno pravico tako preustrojiti, da bo mogoče, da prrde prava večina do veljave. (Dr. Lampe zasmehuje proporcijonalni sistem.) Monsinjor Lampe, to je bagateliziranje, ki si ga ne damo nuditi. (Klici: Škandal!) Vi nimate pojma o pravih nalogah večine! (Deželni glavar zvoni.) Če hočete imeti zdravo gospodarstvo, morate uvesti pravično volilno reformo, kakršno je imel v mislih tudi moj prijatelj poslanec Gangl.
Vi pravite, da je bil Tavčar na Dunaju proti splošni volilni pravici. To ie res, pa bil sem zopet zato, ker smo vsi vedeli, da nam vzame taka volilna pravica skoraj vse mandate. Proporcijonalni sistem pa je najpra-vičnejši in bo moral prodreti.
Poslanec grof Barbo se je postavil zadnjič, ko smo govorili, da se uvede proporcija, oblastno na stališče »Niemals«. Jaz pa sem prepričan, če bi bil dobil v sebi malo srca in tudi če bi malo srca poiskal zastopnik vlade ekscelenca Sch\varz, da bi vaša večina ne bila za to.
Če pa bodo enkrat dosegle razmere tako lice, da bo javna potreba zahtevala splošno in enako volilno pravico na podlagi proporcije, je ne bo preprečil niti grof Barbo, če si tudi dene na glavo jekleno čelado in opaše jekleni oklep svojih preslavnih pradedov.
Poročevalec je v svojih končnih izvajanjih rekel: »Proračun je dober«, jaz pa vam pravim, da je edina resnica, pa obrnimo kakor hočemo, da bomo tepeni vsi, ki smo v deželi.
Govoril je nato poslanec dr. Eger, ki kritizira sestavo proračuna, ne najde nikjer izkaza o premoženju ter izraža, da žele Nemci primerno detajliranje in razjasnitev. Želi, da pridejo tudi Nemci v šolo za strežaje v bolnišnici in zopetno otvoritev šole v Dragi pri Kočevju. Sedaj je prišel čas, da je treba plačevati dolgove. Glede zvišanja naklade je nasprotnik vsake diferencijacije ker se mu zdi, da se izigrava stan proti stanu. Razen tega pa bodo delniške družbe tudi prestavile svoj sedež izven Ljubljane. Predlaga splošno zvišanje za 10%, kar bi pomenilo pri 4,000.000 vsoto 400.000, dočim bi znašalo povišanje v smislu predloga 820.000 K. Kar oa se tiče šolskega
zakona, le prepričan, da ne bo nikdar sankcijoniran.
K besedi se oglasi nato poslanec g. dr. Ravnihar, ki se uvodoma v osebni stvari obrača do dr. Lam-peta zaradi nekaterih opazk koncem izvajanja poročevalca, ko je drugim očital laži. Dr. Lampe ugovarja. Drugi klerikalni poslanci kriče. Poslanec dr. Ravnihar nadaljuje še en stavek, ki ga pa v kriku ni mogoče razumeti. Kljnb temu ga pokliče deželni glavar k redu. Istotako poslanca Ribni-karja. Poslanec Ravnihar: V tem tonu se Je zadnjič govorilo. Deželni glavar: Vzamem vam besedo.
Nato govori poslanec Jarc. Ze uvodoma se zaganja v narodno-na-predno stranko ter imenuje njene pristaše liberalce. Ker mu zakliče poslanec g. dr. Triller, da v tej zbornici ni liberalcev, ne klerikalcev, pokliče deželni glavar poslanca g. dr. Trillerja k redu. Poslanec Jarc polemizira noti govoru poslanci župana dr. Tavčarja. Prizna, da je klerikalna stranka imela proračun predno je bil razdeljen splošno med poslance. Zahteva, od župana, da da dr. Kreku zadoščenje.
Dr. Tavčar: Pod enim pogojem, ki sem ga povedal.
Kolčno se poslanec Jarc zaganja v scManca g. dr. R a v n i h a r j a, ker je prevzel odgovorno uredništvo »Slovenskega Naroda«.
Poslanec g. dr. Ravnihar živahno ugovarja proti žaljivemu načinu izvajanj poslanca Jarca. Dež. glavar zvoni. Poslanec g. dr. Novak : Zahtevam po poslovniku, da pokličete poslanca Jarca k redu. Dež. glavar zvoni naprej. Poslanec g. dr. Novak vztraja pri svoji zahtevi, zaradi česar ga deželni glavar pokliče dvakrat k redu. Istotako tudi posl. g. Ribnikarja. Poslanec Jarc končno nadaljuje. Na galeriji se oglasi štefe. Deželni glavar posvari galerijo.
Govor poslanca grofa Barbota.
Deželni glavar: Besedo ima grof Barbo kot kontragovornik.
Grof Barbo: Izjavljam, da bo naša stranka glasovala za najetje novega posojila.Kar se tiče primanjkljajev v prejšnjih proračunih, lahko sedaj, ko je stvar, za katero je šlo, rešena, odkrijem, da smo v preteklih letih stremili za tem, da izkažemo o deželnem proračunu čim največji deficit. Hoteli smo finančno stanje naslikati v temnejši luči. kakor je bilo v resnici, to pa zategadelj, da dobimo pri sanaciji deželnih financ čim največ državnih prispevkov.
Govornik je poudarjal, da se Se za Kočevje mnogo storilo in da je v okrilju deželnega odbora opažati mnogo naklonjenosti nasproti težnjam kočevskega prebivalstva. Nato je hvalil deželno uradništvo. ki je res na svojem mestu in ki se res zaveda, da služi ne eni stranki, marveč da mora biti na uslugo vsem prebivalstvu. (Poslanec dr. Triller: Tako ie prav!)
Razpravljajoč o deželnem gospodarstvu je konstatirah da so se od leta 1907. povišali izdatki za 150%, kar je naravnost ogromna vsota, ter kritiziral velikanske stroške za vzdrževanje deželnega dvorca — ki znašajo okroglo 16 000 K, poudarjajoč, da se iz tega razsipanja denarja za deželni dvorec lahko eventualno sklepa, da se tudi v drugih strokah in panogah deželnega gospodarstva ravno ne štedi posebno, marveč se razsiplia ...
Končno je izjavil, da njegova stranka noče prevzeti odgovornosti za deželno gospodarstvo in da bo vsled tega glasovala proti proračunu.
Poslanec Ravnihar kot progovornik.
Deželni glavar: Kot progovornik ima besedo poslanec dr. Ravnahar.
Poslanec dr. Ravnihar: Citiram latinski rek: »Incidit in Scvlla, qui vult vitare Charvbdim« in konstatujem, da je ploha izvajanj dr. Lampeta letela name kot odgovornega urednika »Slovenskega Naroda«. Nisem hotel preje reagirati na njegove izpade, ker sem hotel dokazati, da njegova ploha gre neopa-ženo mimo mene. Ako se sedaj dotikam teh njegovih izvajanj, storim to samo zategadelj, da konstatujem samo toliko zveze z odgovornim uredništvom »Slov. Naroda«, kolikor je potreba moje poslaniške imunitete. Pri tem je moje stališče: Arma sint aequalia«. Priznavam, da je nemoralno in nezdravo, ako je odgovorni urednik lista poslanec. To stališče vsaj zastopam jaz. Predno sem sprejel odgovor, uredništvo, je »Slovenski Narod« opetovano pozival, naj Gostinčar odloži odgovorno uredništvo »Slovenca«. Ker tega ni storil, smo rekli, naj bo orožje enako, in tako sem postal odgovoren urednik »Slov. Naroda«. Takrat so bile pred vrati deželnozborske volitve. Preplavili ste list s popravki. Kako se zlorabila tiskovni zakon s poprav-
ki, Je tudi znano. Tudi to Je bil eden izmed razlogov, da sem prevzel odgovorno uredništvo. Ako delate sedaj mene osebno odgovornega za »Slov. Narod«, povejte, ako delate osebno odgovornega tudi Gostinčar-ja za pisavo vašega »Slovenca«?! Izjavljam vsem, ki so dobre volje, da imam samo toliko zveze s »Slovenskim Narodom«, kolikor je listu v samoobrambo potrebna poslanska imuniteta, obenem pa tudi izjavljam, da sem toliko moža, da sem za vsako stvar pripravljen odgovarjati pred edino kompetentnim forumom, na razpolago sem vsakomur na megdanu junaškem (dr. Zajec: Ali na sablje? Bravo!) pred sodiščem. (Napredni poslanci ploskajo.)
Prehajam sedaj k deželnemu proračunu, ki izkazuje ogromen deficit. Ta deficit nam razrešuje uganko, zakaj je bil razpuščen deželni zbor. Deželnozborska večina je iz-poslovala razpust deželnega zbora pred pretekom ustavne dobe, ker je morala to leto zvišati deželne doklade. To je bi! izboren trik. (Deželni glavar zvoni in kriči: »Ne morem dovoliti, da bi se razpust deželnega zbora, ki ga je odredil vladar, imenoval trik. Kličem vas k redu.«) — Mrup med naprednjaku — Poslanec dr. Triller (ironično): Ne smeš misliti, da s| v parlamentu! — Poslanec Ribnikar (sarkastično): Dr. Ravnihar misli, da sme tako svobodno govoriti kakor v parlamentu. Tu pa ni parlament. — Veselost!
Govornik kritizira velike svote, ki niso ničesar drugega kakor dispo-zicijski fond klerikalne stranke. Gospodari se tako, kakor v deželi gospodari deželni odbor, potem pa deželni zbor, nad njima pa klub poslancev S. L. S.
Tudi poročevalec ni nastopal kot poročevalec finančnega odseka, marveč* kot referent kluba klerikalne stranke.
Razpravljajoč o proračunskih postavkah v šolstvu, je konštatiral, da se nahaja Kranjska glede šolstva na zadnjem mestu med vsemi avstrijskimi kronovinami.
Nato je nadaljeval: Slovenci smo obdani krog in krog od sovra-gov, samo na vzhodu se lahko naslanjamo na svoje brate Hrvate in Srbe. Naš položaj je težak, vendar pa imamo toliko življenske sile, da bi se nam ne bilo treba bati bodočnosti, ako bi se proti nam ne bila zarotila z našimi narodnimi nasprotniki tudi naša vlada. Zato je naš naroden obstoj ugrožen, zlasti kar je na krmilu Sturgkh-Hochenburgerjeva vlada.
Govornik je razpravljat o krivicah, ki se gode Slovencem pri sodiščih na Štajerskem. Koroškem in tudi na Kočevskem. (Deželni odbornik dr. Lampe: Saj to ne spada k proračunu (zajedljivo), na Dunaju pa glasujete za Hochenburgerja!)
Poslanec Ravnihar: Ne smešite, dr. Lampe, takih resnih stvari, sicer moram misliti, da nimate niti Iskrice narodnega čustva. (Dr. Lampe obmolkne!)
Odkar je prišla na Kranjskem na krmilo S. L. S., nazadovali smo v narodnem oziru za dobrih 50 let. (Klerikalci molče!) Germanizacija napreduje povsod, zlasti v Ljubljani. Dokaz Elsnerjev ferman. Tega je nekoč pri neki priliki imenoval gospod deželni glavar — smešno stvar! — (Deželni glavar se nervozno ziblje v svojem fotelju in se ironično smehlja.) Tudi notarjem je bilo nedavno tega zapovedano, da se morajo pri občevanju s sodišči posluževati izključno nemškega jezika, sodnik v Kočevju pa je celo slovenskemu odvetniku prepovedal govoriti v slovenskem jeziku.
(Klerikalci, zlasti pa dr. Pegan in dr. Lampe kličejo: To pa je v Kočevju!)
Dr. Ravnihar: To je v osrčju slovenskih zemlja!
Poslanec Ribnikar: To ie v deželi, kjer ima vso moč v rokah S. S. S.! To je glavno!
Govornik je nato slikal nehva-ležnost države napram Slovencem, ki so zanjo prelivali na neštetih bojiščih svojo kri, ter naglasa!, da je edini spas za Slovence, krepka naslonitev na brate Hrvate in Srbe.
Končal ie z besedami angleškega pesnika Miltona:
»Raje gospodar pekla, kot suženj neba!«
(Napredni poslanci ploskajo.)
Deželni glavar: Prekinem sejo za pet minut. (Po odmoru.) Besedo ima poslanec pl. Šuklje.
Govor poslanca pl. Šukljeta.
Govor poslanca pl. Šukljeta.
Visoka zbornica!
Zastopstvo narodno - napredne stranke je sicer že preciziralo svoje stališče nasproti proračunu. Glavni poudarek je ležal na pokritju in na novih bremenih, ki se nalagajo deželnemu prebivalstvu. Jaz hočem prav kratko omeniti drugo vprašanje, ki Je v gospodarskem oziru zelo važno in ki se danes od nobene stra-
ni ni spravilo na razgovor, namreč o uporabi garancijskega zaklada Dolenjskih železnic.
Dne 9. januarja t 1. so dobili državni poslanci obširen zvezek, v katerem je vlada podala svoj progra-matičen načrt glede zgradb in razširjenja
lokalnih železnic
v Avstriji. V tem načrtu najdemo samo eno progo za Kranjsko, to je ono progo, ki naj bi šla od Domžal ali Kamnika do štajerske meje. Tudi na drugi strani je projektirana proga od Polzele. Tako imamo sedaj dva rokava, v sredi pa ni suknje. In vsiljuje se nam misel, da se iz nas norca delajo.
Vladni načrt obsega 94 lokalnih železnic ki bodo stale 437 milijonov kron. Od teh bo plačala država 287 milijonov. Dolgost železniških prog pa znaša 2100 km.
Vprašam sedaj, po katerem ključu smo prišli mi do te edine železnice v dolžini 20 km, ki je proračunje-na na tri milijone, od katerih pa morajo dežela in drugi interesenti poplačati 240.000 K.
Napredna stranka je vložila že v prvi seji nujen predlog glede lokalnih železnic in glede ene naših najvažnejših prog. Ker zadeva ni prišla do sedaj na dnevni red, porabljam sedaj to priliko.
Opozarjam na ono veliko akcijo, ki se je započela s prvim železniškim dnem leta 1910, in na ono sejo, ki se je vršila 22. februarja 1912, v kateri se je meritorno razpravljalo o nujnem predlogu glede kamniške železnice.
Dasiravno pa na eni strani niti u c moremo reči, da se bodo projekti--ane avstrijske lokalne železnice te-kom 15 let tudi res gradile, smemo pa vendar na drugi strani zahtevati, da se zgrade železnice, ki na tej nrediogi niso omenjene. Govornik se bavi nato z železniškimi razmerami na Štajerskem ter preide nato na proračunske postavke v teh vprašanjih.
V našem proračunu iščemo zaman postavko, ki bi bila namenjena temu vprašanju. Pač najdemo glavniški delež S4.000 K in tekočih obresti 60.000 K, skupaj 144.000 K, ki jih naenkrat nesejo kranjski dele- i i železnic. Garancijski zaklad Dolenjskih železnic je postal razpoložljiv. Ali pa si je večina te zbornice tudi v svesti, da je storila vse, da obvaruje deželo in deželane vsake škode, je drugo vprašanje.
Govornik izjavi, da bo stavil tozadevno v podrobni debati izpremi-njevalne predloge, da naj se obe postavki kot pokritje Črtate iz prora-ma, in resolucijo, da naj se deželni zbor izreče v tem zmislu, da se ima ta garancijski zaklad, če bo prost, norabiti za ustanovitev nosebnega deželnega železniškega zaklada.
Deželni glavar prekine nato sejo ob 8. uri zvečer do 9. ure.
(Nadaljevan je seje ob 9. uri 15 minut zvečer.)
Nadaljevanje    proračunske debate. Govor poslanca R e i s n e r j a.
Deželni glavar: Besedo Ema   progovornik poslanec Reisner.
Poslanec Reisner: Govoril bom o proračunu ne kot poslanec, marveč zgol s stališča davkoplače-- alca, ki ga ima napram pokritju deficita v znesku 4,100.000 kron.
Razpravljal bom najprvo o 14Sc'r dokladi na užitnino.
Ta doklada se ie torej zvišala za 105^. Ako pa vzamemo za primer Ljubljano in računamo, prihajamo do zaključka, da se bodo dokla-de na užitnino v Ljubljani zvišale ne za 145^, marveč za 174 ^. doklada na klavno živino pa celo 365"^. — 'Klerikalci ugovarjajo. Dr. Lampe ;:liče: Ni res! Poslanec Reisner: Pa pridite k meni. pa bova izračunala! Dr. T r i 11 e r: To pravijo vsi trokovnjaki, da bo Ljubljana udarjena! — Dr. Lampe: Kaj vaši strokovnjaki!)
To bodo bridko občutili zlasti uradniki in mali obrtniki, pa tudi dru-gL (Poslanec Jarc: Bomo šli pa v ttoste!)
Govornik je s točnimi podatki dokazoval, da bo morala vsled po-anja deželnih doklad na davščinah dežela plačevati več gromno vsoto, 300.000 K, torej vsega skupaj okrog roj milijona. Toda od te vsote ne bo se    odpadlo   na   deželo, marveč rog V4 milijona na druge faktorje. Poslanec Reisner je končno iz-:;\ il. da bo glasoval proti proraču-mu. (Napredni poslanci ploskajo.)
Govor  poslanca  dr. Fr. Novaka. — Nasilstvo deželnega glavarja.
Deželni   glavar: Besedo ;a   sedaj   protigovornik poslanec Ir. Fran Novak.
Poslanec dr. Novak: Deželno-zborska večina je v zadnji seji raz-eliavila proti vsem  zakonom dva mandata«   pripadajoča narwno-na-
predni stranki. Po dosedanji praksi deželnozborske večine smo bih že navajeni na razna nasilstva, zato nas
tudi ni presenetil ta terorizem. Kar pa je nas presenetilo, to je bilo stališče, ki ga je zavzela proti temu atentatu stranka visokorodnih gospodov veleposestnikov, ki pravijo, da so. ustavoverni. V zadevi Mazelletove-ga in Lavrenčičevega mandata gre za očitno ustavolotnsrvo. Pričakovati bi torej bilo, da bi ustavoverna stranka z vso vnemo in energijo nastopila proti kršenju ustave. Toda gospodje veleposestniki so samo prav pohlevno glasovali za verifikacijo prepornih mandatov, niso pa si upali nastopiti s primerno odločnostjo proti nezaslišanemu ustavo-lomstvu, ki ga je zagrešila deželno-zborska večina. (Klici: Tako je!) — Obračam se sedaj k desni strani te zbornice.
Tu je v zadnji seji deželnega zbora izjavil deželni odbornik dr. Lampe, da načeloma nikdar ne bo glasoval za predlog, in naj bo še tako pameten, ako ga bodo stavili narod-no-napredni poslanci. Izjavljam, da je takšna izjava deželnega odbornika višek nedostojnosti, ki bi ie ne smel izustiti noben dostojen poslanec, še manj pa eden najvišjih funkcionarjev deželne uprave. (Pritrjevanje med nanrednimi poslanci.)
Toda ta izjava nas ni spravila iz ravnotežja, saj smo navajeni na osebne napade in navajeni tudi na to, da nas v teh napadih niti ne ščiti deželni glavar. (Klici: Tako je!)
Zadnjič je na primer poslanec z moje desne strani imenoval tovariša Ribnikarja ^navadnega denuncijanta. Opozoril sem na to gosp. deželnega glavarja, da pokliče žalitelja k redu. Toda zgodilo se je, da je gosp. deželni glavar poklical k redu mene, ne pa žalitelja ...
Deželni glavar: Ne dopuščam, da bi kritizirali odredbe predsedstva..., ker sem že preje enemu izmed govornikov radi take kritike odvze! besedo, odicguiem besedo tudi vam... (Napredni poslanci ogorčeno ugovarjajo nroti temu novem nasilstvu. — Poslanec dr. T r i 11 e r: F'-t modus in rebus — svaka sila do vremena! Saj nismo v korporalski šoli! — Poslanec R i tonika r: Kakor s šolarji h^če postopati z nami. Škandal! — Deželni glavar: Poslanec dr. Triller, mir, kličem vas k redu! — Polagoma se poleže hrup. — Poslanec dr. Novak se sarkastično smejoč vsede.) Nato je govoril poslanec ćr. Vinko G r e -goric, ki ie v splošno presenečenje kot hi^ni no-estnik v Liubljani zagovarjal zvišanje deželnih doklad.
Govor poslanca g. dr. Karla Triller i a.
Slavna zbornica! Motel sem se že dati črtati iz govorniške liste in vendar tega nisem mogel storiti iz enega razloga. 2e iz usmiljenja do stenografov in pa zaradi pozne ure hočem biti prav kratek.
Povod, da sem se oglasil k besedi vzlic temu, da je naša stranka po poslancu g. dr. Tavčarju že precizirala svoje stališče, mi je dalo dejstvo, da zadnji stavek poročevalca o proračunu ni dobil primernega odgovora. Ta stavek poročevalca g. dr. Kreka se glasi:
»Lažniki so vsi, ki so tr i, da bo sedanja večina deželnega /bora morala zvišati doklade za 100%, če bo hotela nadalje živeti.
Gospod poročevalec dr. Krek se Je tako«, ko je izustiš to težko žalitev, odstranil s svojega sedeža in drugič smo doživeli v tej zbornici v parlamentarnem življenju osamelo situacijo, da se vrši debata in kontumaciam poročevalca.
Govornik naše stranke poslanec g. dr. Tavčar je slišal, ko je to kon-statiral s klopi večine klic. da dr. Krek ni firbčen na naše govore. Jaz pa pravim: Ali je radoveden ali ne, eno bi mu moralo biti pred očmi:
Oni. ki ;a imel drzno čelo, pavšalno ža'iti ceio stranko, bi moral imeti tudi čelo, da tej stranki pogleda iz oči v oči. Toda tudi sedaj nimam prilike polemizirati z g. dr. Krekom. 2e enkrat sva se prepirala v tej zbornici o tem, kaj je v političnem življenju fair in kaj nefair. sedaj pa se ne bova več prepirala o tem. V bodočnosti je vsak tak prepir med nama nemogoč. (Pritrjevanje v naprednih klopeh. Klerikalni poslanci si ne upajo ziniti besede.)
Rad sem mu sledil svoj čas v sinje višave njegovih idej o lepši bodočnosti našega naroda, ne bom mu pa sledil v močvirne nižave psovk, v katere je danes zašel.
Prihajam k stvarnim zavračanjem; kompetenten sem k temu tem bolj, ker se čutim osebno zadetega.
V zadnji proračunski debati sem naglašal, da bo večina te zbornice najkasneje spomladi 1915 prisiljena najeti 6,000.000 do 7,000.000 K novega posojila in prav izdatno povišati deželne doklade.
Takrat sem bil pri tej večini smešna Kasandra in kvaražugon. In vsi priosiimki vaše stranke so vpili, da so oni, ki gcv^re na shodih, da bi morala S. L. S. povišati deželne doklade za 100%; sami lažnikL
Danes leži pred nami izračun in nadaimi prtciog, ki zahteva, da kcMrahiramo
6ll2 milijona novega dolga.
Rekli pa boste, da ste povišali deželne davščine samo za 64%, do-čim smo mi govorih, da jih boste povišali za 100(:.
Nesrečen slučaj pa hoče, da Ugovore mrtve številke, da ste povišali davščine natanko za 100 Konstatiram, da so znašale doklade na vse direktne davke v letu 1913. vsoto 1,612.000 K, in za 1,600.000 K okroglo hočete povišati deželne davščine.
Vzpričo te konstatacije prenašam jaz z jasnim čelom vašo psovko, da sem lagal. Takrat se je slišala ta psovka, na vseh volilnih shodih S. L. S., takrat je pisal tudi >Domoljub«, da to samo zato očitamo večini deželnega zbora, ker se hočemo na ta način rešiti bankerota Ljubljane. Takrat vaši mandati Še niso bili pod streho.
Občudujem pa pogum poročevalca, da se je danes, ko je povišanje za 100rć očitno, drznil vzdržati to psovko.
Gospoda moja! Enega spričevala mi morda ne boste odrekli, da sem izven te zbornice in v tej zbornici sovražnik vsakega demagoštva, tudi v svoji lastni stranki. In moja vest mi pravi, da moram skušati biti tudi tu pravičen napram vsaki politični stranki. Če pa hočem danes slediti temu svojemu principu, moram priznati, da mi je to silno otežkočilo postopanje v proračunski debati in način, kako zagovarja večina pokritje.
Priznavam, da je potrebno zmerno povi sanje doklad kljub temu, da: pridobi dežela na državnih pred-kazili dober milijon. Vaši finančni za-koni pa nosijo preočitno firmo ese-Ics, torej absolutnega strankar-s: va. Odreti hočete Ljubljano in sploh mesta, kakor je to 2e moj pred-vornik g. dr. Tavčar omenil, v drupi vrsti pa hočete odreti industrijo, trgovino in večjo obrt, ker se zavedate, da ima v teh krogih vaše politično naziranje najmanj simpatij.
Pr. Krek je rekel v svojem poročilu, da naj imajo oni koristi od dežele, ki kaj plačujejo. Prav! Vprašam pa, kje sc ene velike koristi, katere uživa Ljubljana, ki bi jih morala Ljubljana uživati?
Leta 1908., ko je bila tu še objektivna večina iz 3 strank je preračun izkazoval še nekaj za kulturne in gospodarske potrebe Ljubljane. Vse, kar rabi Ljubljana za sebe, ste črtali, vsako podporo tudi nepolitičnim društvom ste storili odvisno od oolitičnega usužnjenja vaši stranki. To je alfa in ornega vaše modrosti. Opozarjam samo na prispevek za
obrtno šolo,
črtali ste podporo
»Glasbeni Matici«,
strašno ste reducirali podooro
deželnemu gledališču,
oporarjam na način,   kako postopa
večina z
gospodarskimi potrebami Ljubljane.
Ljubljana je hotela vpeljati pravičen davek na žganje. Predlog počiva že nad pol leta pri deželnem odboru oziroma ste ga poslali centralni vladi, da se zadeva zavleče.
Predložen je bil tudi zakonski predlog glede kanalskih pristojbin. Toliko časa sta ta predlog izpreminja li. da je prišel od centralne vlade nazaj s pripombo, da ga v tej obliki ne more potrditi.
Tudi ko smo hoteli mestne do-kiade zvišati za 10^' je nastal v vaših krogih kuronski krik, da hočemo na meh odreti hišne posestnike. Nastopili smo drugo not. za katero nas je pre? pohvalil poslanec g. dr. Gre-gorič, s tem da smo primerno zvišali gostaščino, ki je ni mogoče prevaliti. Tudi ta naš predlog počiva že pol leta in ni zagledal do danes belega dne. Vemo tudi zakaj. Vi hočete najprej spraviti pod streho svoje doklade. potem pa bi mestni občini očitali, da je ona zadavila svoje prebivalstvo s to 10 r doklado.
Povišali ste doklade. Tudi tukaj bo Ljubljana udarjena. Pozabili ste pa. da je ljubljansko prebivalstvo udarjeno tudi še na drug način. V Ljubljani bo podvrženo tudi privatno vino, ki je sicer prosto, davku, do-čini bodo na deželi največji privatni konsumenti pili ceno vino. To je še posebna dobrota za Ljubljano.
Naglašal sem tudi, da ste vzeli na piko posebno tudi industrijo, trgovino jh obrt. Tudi s tem ste hoteli v prvi vrsti udariti Ljubljano, kjer je tigovina najbolj koncentrirana. Ne vem čc ie previdno, da napadate ta-
ko svoj najboljši davčni objekt. Vprašam vas, kake posledice bo to imelo? Vel;ka industrija si bo dvakrat prerradila velike investicije in nove družbe ne bodo hotele imeti svojega sedeža v vaši kronovini, kakor je to že omenil poslanec g. dr. Eger. To bo velika škoda za deželo. Ne morem pa pritrditi našemu Hohenblumu poslancu Povšetu, da je iskati blagoi naše dežele izključno le v kmetijstvu.
Prehajam k zelo kočljivi točki. Posebno uvaževati je treba, da je po-deželjenje vodnih moči sila nesimpatično veliki industriji. To se ne da tajiti, velika industrija smatra, da se jo hoče spraviti v nekako gmotno odvisnost.
Zajec nekaj blebeče.
Poslanec g. dr. T r i 11 c r: G. dr. Zajec, če imate ušesa poslušajte in ne podtikajte mi, česar nisem govoril.
Ce damo sedaj temu realno podlago s tem, da diferenciramo naklade, zadenemo posebno trdo industrijo in bati se je, da nam zbeži iz dežele v sosedne dežele, kjer dobi svoje samostojne motorne sile. Da obstoja tako mišljenje med veliko industrijo, to vem in že to je bridko in pomenljivo.
Vi ste povedali na usta istega poročevalca: Leta 1S72. ste izdali za ole toliko, danes izdajamo 3 milijone, leta 1885. za kulturne potrebe par grošev, danes mi toliko, teta 1890. za zdravstvo toliko, danes mi toliko. To smo storili vse mi S. L. S. Oprostite, če se drznem trditi, da je ta baha-vost silno malo na mestu. Zato pa ste napravili v 5 letih 4 in pol milijone deficita in morate najeti posojilo. Lahko je potem reči, prej se ni nič izdalo, sedaj pa toliko. Prej je bilo ravnotežje, danes je deficit. In če je reke! poročevalec -Dejanja govore! . rečem jaz, da so bile vse kreditne operacije žalostna dejanja, ker so nam nakopale 5 milijonov dolga. Še neka? je naglasa! poročevalec, da gre velik de! delicita na rovaš regulacije učiteljskih piač. Ta naš proračun pa govori popolnoma drugače. Protestiram ffovesno v imenu narodno - napredne stranke zoper očitanje, da se je izvršilo povišanje doklad !e za en vinar zaradi regulacije učiteljskih plač. (Odobravanje. Klerikalci ne črhneio besede.) Državni odkaz; so v prvi vrsti namenjeni za regulacijo učiteljskih plač in ni res, če očitate sedaj, da ste morali doklade povišati zaradi te regulacije. To očitate samo zato, da bi učiteljstvo še bolj snravili v nič.
\a"bo\« pa se je pokazalo to dejstvo v dosedsnji debati v šolskem ndseku. Dcistvo je da ubogo učiteljstvo po vaši krivdi tud! še letos ne bo deležno dobrot regulacije,
to pa zato ne, ker ste napravili junk-tim med regulacijo in noveliranjem ostalih šolskih zakonov, o katerem noveliranju ste slišali po včerajšnji izjav? vladnega zastopnika, da nima upanja, da bi v tej obliki dobilo sankcijo.
Toiiko pa vam rečem:
Če bi se igrali s tem zakonskim načrtom na škodo in v posmeh našemu stradajočemu učiteljstvu, bi bil to
naigrši čin,
ki bi se bil zgodil v tej zbornici in s tem je prav veliko rečeno.
Devetnajst dni smo sedeli in se dolgočasili tu in prvi pozitivni čin, ki ste ga izvršili je bilo nasilstvo, raz-veiiaviitn.ie mandatov dveh naših poslancev in bojim se. da bo prihodnji ponedeljek ostudno varano naše učlteljstvo.
Potem se bom sramoval, da sem bil kdai čian te zbornice!
Poslanec g. dr. Karel Triller je končal med burnim ploskanjem s temi besedami, zaradi katerih ga je poklical deželni glavar k redu, svoj govor, ki je klerikalne poslance petri tako, da niso mogli do besede.
Šele, ko je pričel govoriti poslanec g. Drobnič, je prišla v nje zopet nekaj življenja. Predsedstvo je prevzel baron Liechtenberg. Poslanec Drobnič, katerega na galeriji ni bilo razumeti, se je pravzaprav samo pogovarjal s »kolegom« poslancem dr. Tavčarjem, ki ga je z dovtipi in včasih tudi resno svareč podučeval. Ko ni vedel več ne naprej ne nazaj je poslanec Drobnič udaril ob mizo in sedel.
Govor poslanca Ribnikarja. — Škulj izziva! — Nečuveno nasilstvo.
Dež. glavar: K besedi se je oglasil poslanec Ribnikar kot kontra-govornik.
Poslanec Ribnikar: Po tako zabavni debati, ki jo je izzval posl. Drobnič. je težko razpravo spraviti na prejšnji nivo resnosti. Poročevalec dr. Krek je rekel, da uživa dobrote deželnega proračuna vse prebivalstvo. Kakšne dobrote pa so te* to je pozabil povedati Tudi ni povedat
da je absolutni gospodar v deželi deželni odbor. Deželni zbor nima nobenih drugih pravic, kakor da skrbi za take zabave, kakršne je pravkar priredil z nastopom posl. Drobnica. (Viharna veselost.) Ta deželni odbor gospodari tako, da daje vse dobrote pristašem klerikalne stranke. In temu se ni čuditi, saj je deželni odbor samo eksekutivni organ klerikalne stranke, ki je na enem svojih shodov proglasila politični bojkot pristašev napredne stranke.
Tega poročevalec dr. Krek ni povedal, ker si ni upal povedati.
(Klici na napredni strani: Tako
je!)
Govornik je kritiziral pavšalne kredite v deželnem proračunu ter dokazoval, da se ti krediti porabljajo od deželnega odbora pristransko in v strankarske namene. Pri tem se je skliceval na brošuro bivšega deželnega glavarja pl. Š u k 1 j e t a, kjer stoji črno na belem, da se ti pavšalni zneski pristransko razdeljujejo.
(Dr. Pegan in dr. Lampe: Navedite dokaze!)
Posl. Ribnikar je nato navedel točko za točko pavšalne zneske.
(Dr. Lampe: Povejte konkretne slučaje, kje se je pristransko razdeljevalo.)
Posl. Ribnikar: Navajam premiranje goveje živine.
Posl. dr. Ravni h ar: Premiranje telet in goved pred volitvijo v Beli Krajini.
Pesi. Ribnikar: Jaz vam bom povedal slučaj, kako se ie pristransko premiralo. Bilo je v Loškem potoku. Gospod Škulj je bil menda navzoč, ko se je tamkaj vršilo premovanje goveje živine. Menda je baš on razposlal vabila, da se pripelje na premovanje vsa živina, ne glede na kakovost. Na tem pre-movanju se je živina delila po rdečih in modrih tablicah. Rdeče tablice je imela živina živinorejske zadruge, druga živina pa modre. V živinorejski zadrugi so pa sami pristaši S. L. S. (Posl. Škulj: Ni res!) Posl. Ribnikar: Da, vse to je res! Škulj: Vi lažete. — Posl. Ribnikar: Gospod Škulj, zakaj se razburjate, saj Vam nisem osebno ničesar očital.
Nastal je nato velik hrup. Škulj je kričal, kakor žerjav, dvigal kakor šoiarček roko proti deželnemu glavarju in ga pozival, naj postopa proti Ribnikarju.
Dež. glavar je nato vstal in izjavil: Poslanec Ribnikar je na nedopusten način žalil poslanca Škulja, zato mu jemljem besedo.
Ta nezaslišana pristranost je povzročila nepopisen vihar med naprednimi poslanci, dočim so klerikalci ploskali. Glavar je prekinil sejo in hitel k stenografu.
Izključenje posl. Ribnikarja«
Posl. Ribnikar: Prosim, gospoda deželnega glavarja, da napravi mir, da bom mogel govoriti.
Posl. Ribnikar: Pod predsedstvom deželnega glavarja se vrše taka nasilstva.
V splošnem trušču teh besed ni bilo slišati. Slišal pa jih je poslanec P i b e r, ki je jel kričati, češ, da je Ribnikar nečuveno žalil gospoda deželnega glavarja.
Kakor tiger je v tem trenotku planil dr. Šusteršič pokonci, skočil na estrado, pozvonil ter zopet otvo-ril sejo.
Nato je s hreščečim glasom izjavil :
»Radi nečuvenega žaljenja predsedstva, izročam poslanca Ribnikarja disciplinarnemu odseku. Dokler ta svojega dela ne konča, prekinem
sejo!«
V zbornici je nastal nepopisen vihar. Poslanci so kričali in se prepirali, semtertja je bila nevarnost, da se dejansko spoprimejo. Poslanec dr. * Triller je s sonornim glasom klical: »Ne samo proti Ribnikarju, tudi proti špiclju Pibru naj posluje disciplinarni odsek. Sramota, da nastopajo poslanci kot špiclji!«
Poslanec gosp. dr. Novak: Ne, takšnih nasilstev pa ne bomo prenašali več!
Hrup in šunder. Poslanec Ribnikar sedi mirno na svojem mestu. Poleg njega stoji poslanec dr. Ravni-har. Do naprednih poslancev se prerije P e r h a v c, kateremu je Šusteršič oddal besedo, ko jo je odvzel Ribnikarju. Držeč roke v hlačnih žepih, kakor rovtar, se je postavil pred napredne poslance in kričal: »Kar eno bi vam pripeljal!«
Poslanec dr. Ravnihar s stojično mirnostjo in z žgočim sarkazmom: »To je dokaz in spričevalo katoliške omike!«
Za Perhavcem je stal neizogibni Drobnič in razbijal s pestjo po pultih, pri tem pa neprestano zrl na dr. Zajca in dr. Pegana, ki sta mu kimala. Čim je prikimal dr. Zajec, je Drobnič lopnil po pultu; čim je dr. Pegan zamajal z glavo, je zopet zdr-čala Drobničeva pest na mizo. Pri tem je Drobnič zategnjeno kričal: »Mi smo kme—etje, da vejste!«
Hrup je trajal dobre četrt ure.
Ob ■/« 12. }e dr. Susterfič zopet otvorit sejo ter objavil, da Je disciplinarni odsek izključil poslanca Rib« nlkarja iz treh sej radi razžaljenja predsednika, ter ga pozval, na) takoj zapusti zbornica
Pobiraje svoje stvari, je poslanec Rib nikar vzkSknil: »To je navadno nasilstvo!
Dež. glavar: Mir, zapustite zbornico!
Posl. R i b n i k a r (odhajaje): Gospod glavar, VI ste nasilnež!
(Glavar zvoni, klerikalci vpijejo.)
Posl. R i b n i k a r (pri vratih): »Žalostno je, da je tak nasilnež potrjen od cesarja za deželnega glavarja!«
Dež. glavar: Pozivam Vas, da takoj zapustite zbornico, sicer ...
Posl. R i b n i k a r: »Žalostno je, gosp. glavar, da ste od cesarja potrjeni!«
(Dež. glavar zvoni, klerikalci razgrajajo in kriče.)
Posl. R i b n i k a r (pri odprtih vratih: »Nesramen nasilnež ste, Tisza ste!«
Nato je zaloputnil vrata ...
Klerikalci govore . • •
Ko se je trušč polegel, je dr. Šu-sreršič dal besedo vipavskemu poslancu P e r h a v c u.
Ta je odobraval in opravičeval zvišanje doklad na vino (Kaj bodo k temu rekli njegovi vipavski volilci?) in zatrjeval, da ne bo to zvišanje imelo nobenih slabih posledic ne za konsumente, ne za producente.
Ko je Perhavec končal, je predlagal posl. M i h e 1 č i č konec debate. — Predlog je bil sprejet in klerikalna večina je izvolila za generalnega pro - govornika dr. Lampeta, za generalnega kontra - govornika pa tudi moža iz svoje srede fajmo-štra Hladnika.
Da so s tem klerikalci kršili v vseh zakonodajalnih zastopih običajni parlamentarni takt, da se opoziciji prepusti mesto kontra - govornika, nam pač ni treba naglašati.
Prvi je govoril »kontra - govornik Hladnik.
Njegov govcr je bil dolgočasna klohasarija. katere še klerikalci niso poslušali. Med njegovim govorom je bila zbornica skoro popolnoma prazna.
Za Hladnikom ie govoril dr. Lampe.
V svojem govoru je po svoji znani maniri napadal naprednjake in polemiziral z izvajanji naprednih poslancev.
Zlasti je napadal dr. Tavčarja in dr. Ravniharja. O posl. dr. Ravnihar-iu je rekel med drugim: »Dr. Ravni-har nastopa vedno kot odgovorni urednik »Slovenskega Naroda«. Kadarkoli se oglasi, govori iz njega slaba vest. Saj se zaveda, da je prevzel odgovorno uredništvo zato, da ščiti krivico in lopovščino.
Pri poslancu S. L. S., ki je prevzel odgovorno uredništvo ^Slovenca«, je to drugače. Ta je prevzel odgovorno uredništvo zato, da ščiti pravico In varuje list pred nezaslišanimi in krivičnimi persekucijami..,«
Na to infamijo ie navzoči poročevalec slovenskega Naroda« gosp. R. Pustoslemšek ogorčeno vzkliknil: »To ni res!< (Napredni poslanci niso hoteli poslušati Lampeta in so začetkoma njegovega govora demonstrativno zapustili zbornico.)
Dr. Pegan: Cujte, gosp. deželni glavar, galerija se vmešava!)
Dež. glavar: Kdo se vmešava:
I z v e s t i t e 1 j ^Slovenskega Naroda«: »Jaz sem rekel, da dr. Lampe ne govori resnice!
Dež. glavar; Prekinem sejo in pozivam Vas, da se takoj odstranite. Izključujem Vas za vselej.
I z v e s t i t e 1 j: Sem prav hvaležen, da mi ni treba več gledati takih komedij. (Odide, hrup v zbornici.)
Po zopetni otvoritvi seje je govoril poslanec dr. Lampe o županovem dispozicijskem fondu ter tožil, ia deželni glavar takega fonda nima.
Poslanec g. R e i s n e r konstatira nato v dejanjskem popravku sle-1eče:
Očita se mi, da hočem javnost ^lepiti z napačnimi številkami. Jaz ^em svoje račune ponovil v pričo deželnega računskega svetnika Lindt-ierja in enega drugega deželnega jradnika ter v pričo uglednih članov večinske stranke, ki so mi potrdili, 1a so moji računi o zvišanju doklad na užiinino točni.
K sklepu splošne debate govori nato še poročevalec g. dr. K r e k , ki pa se skrbno ogiblje vsakega odgovora na izvajanja poslancev gg. dr. Tavčarja in dr. T r i 11 e r j a. Prične se specijalna debata.
Poslanec knez W i n d i s c h -gratz stavi dodatni predlog glede nakupa umetnin in prosi za vpošte-vanje prošnje Mornariškega djai-štva,
Poslanec g, dr. Ravnihar se oglasi k besedi
o gasilstvu.
Na podlagi podatkav iz proračuna, dokaže, da ima dežela letnih 36.000 K od zavarovalnic, ki morajo plačevati od premij. Ta vsota je deželi poverjeni denar in se ima razdeliti med gasilska društva. To niso izdatki, ki obremenjujejo deželo. — Kranjska gasilna društva so stala do zadnjih let izven vsakega političnega boja, bila so zgolj humaniterne institucije. Nikdar se ni zgodila kaka pristranost, marveč vsa gasilna društva in gasilska zveza so imela pred očmi samo svoj človekoljubni cilj. To je pripoznala tudi vlada, ki se je prepričala o delovanju našega gasilstva, I udi deželni odbor je znal ceniti do zadnjih let delovanje gasilstva in sklenil zakon, da dobe gasilna društva to podporo. Tako je bilo do zadnjega časa. Deželni odbor je delil te podpore gasilnim društvom in zvezi in zveza je tako uspevala, da ima danes blizu 180 gasilnih društev s kakimi 6000 gasilci. Do predlanskega leta je tudi deželni odbor cenil to delovanje, tedaj pa je deželni odbor razsvetlil sveti Duh, da je začel domnevati, da delovanje gasilnih društev ni več nepristransko, dasiravno ri mogel očitati nobenemu društvu ničesar konkretnega. ZaČe! je izpra-ševati, kak duh vlada v društvih in enako, in končno je dobilo od v zvezi včlanjenih društev samo 63 podporo, 122 pa ni bilo deležnih te podpore. Brez dvoma je s tem v zvezi strankarska politika in ker društva niso hotela slediti na to polje, so jim odtegnili podporo. Ustanovila se je deželna zveza in od tega časa so gasilna društva, ki so v prvotni zvezi, brez podpore. Oglasil sem se k besedi, da protestiram proti takemu postopanju deželnega odbora. — Poslanec gosp. T u r k je vložil samostojni predlog, ki se je odkazal odseku. V tem predlogu je tudi načrt zakona, da naj deli iz tega, deželi zaupanega denarja, podpore gasilnim društvom nepristranski faktor, deželna vlada, ali sama, ali pa potom okrajnih glavarstev. — Rekli boste sicer, da hočem kršiti avtonomijo. Tega mi pa ne more nobeden očitati, ker bi smel govoriti o tem le oni, ki sam varuje avtonomijo čisto in je ne blati sam. Tako očitanje bi bilo ravno tako, kakor če bi rekel zločinec, ki ga dobimo in flagranti, da se mu kršijo državljanske pravice in omejuje osebna svoboda.
Končno predlaga še specijalno, da se dovoli zvezi za izdajanje »Gasilca- in druge potrebe 1600 kron, Ljubljanskemu gasilnemu in reševalnemu društvu« pa 6000 K.
Poslanec gosp. dr. R a v n i h a r predlaga nadalje, da naj se postavke glede ustanov za umetnike in učence na umetniških zavodih v posameznem zvišajo na 800 K, 1000 K in na 500 K in 2000 K. zato pa naj se število teh ustanov reducira. Tudi za glasbene umetnike naj se določi potovalna podpora. Po dvornem dekretu iz leta 1841. pa bo morda politična oblast zahtevala, da nai se za te ustanove naloži glavnica, /ato bi bilo bolje, da ostane pri ime:, »vanju »podpora«. To, kar se tu n klanja umetnosti, namreč 54.400 K. i bera-ška vsota v primeri s 14mili nskim deželnim proračunom. Govor :ik govori nadalje o
»Glasbeni Matici«.
Ker je čitateljem našega lista dovolj znano, da »Glasbena Matica« ne dobiva nobene podpore od dežele, si lahko prihranimo predlagateljeva izvajanja. Končno je predlagatelj predlagal, da naj se dovoli »Glasbeni Matici« 4000 K.
Poslanec g. J a r c je stavil neki predlog k poglavju o deželni kulturi.
Nato je stavil poslanec gosp. GangI sledeče predloge: Vpokoje-nim učiteljem - voditeljem (vpokoje-nim pred 1. 1898.), se izboljša položaj s tem, da se jim nakaže stanarina od 1. januarja 1913 naprej, ostalim učiteljem se nakaže draginjska doklada, istotako tudi učiteljskim vdovam. Učiteljstvu meščanske šole v Postojni se naj plača regulira s 1. januarjem 1914 tako, kakor jo imajo učitelji meščanske šole v Krškem.
Predloge in resolucije so stavili nadalje še poslanci: Š k u 1 j, Z u r c, dr. G r e g o r i č, Piber, Hladnik in M i h e 1 č i č.
Poslanec gosp. R e i s n e r: Imel sem dva nujna predloga finančnega značaja. Prvi predlog zahteva, da se sprejme v proračun še postavka, ki približno odgovarja predlogu o akti-vitet. dokladah in službenih prejemkih deželnih uradnikov z efektom 25.000 K. Druga predloga pa zadeva deželno
Predlog zahteva, da se postavi v proračun znesek 10.000 K za vzdr-žanje rednega obratovanja deželnega gledališča.
•Poslanec gosp. R e i s n e r predlaga nadalje, da saj zastopniki de-
želnega odbora v deželnem šolskem svetu delajo na to, da se že enkrat pretvori II. državna gimnazija v realno gimnazijo.
V specijalni debati o pokritju je izvajal poslanec gosp. dr. Novak sledeče:
Visoka zbornica! Kakor se kaže po proračunu, po mojem mnenju ne more biti dvoma, da bo njegovo sprejetje tudi, kolikor je posneti iz izvajanj večine in vele-posestva, ali pa vzlic temu, prineslo vsej javnosti bridko razočaranje in zelo neprijetne občutke, ne samo v krogih meščanstva, temveč tudi med kmečkim prebivalstvom. Jaz sem mnenja, da je blagostanje meščanstva v tako ozki zvezi, da se mi ne sme kot meščanskemu zastopniku šteti v zlo, da se brigam tudi za interes kmeta. To hočem enkrat za vselej naglašati.
Konstatiram pa, da se bodo naklade kar skokoma v prav visoki meri povišale. Imajo pa tudi druge dežele visoke naklade na vino, meso in sadje. Pribijem pa, da so te dokla-de manjše in da se niso tako skokoma uvedle. Doklada na vino in meso pa se zviša v Ljubljani, kakor je dokazal moj tovariš poslanec gospod R e i s n e r, od 40 T' naenkrat na 174r/r. Da pri tem ni prizadet samo meščan, marveč tudi poleg okoličana - delavca tudi okoličan - kmet, mi bo pač vsak priznal. Zato pa bo nastalo tudi v vseh slojih razočaranje. Od doklade na hišnonajemninski davek, bodo, kakor kažejo vse dosedanje izkušnje, posebno prizadeti revni in srednji sloji. Pa tudi blago, ki je prodaja trgovec, se bo podražilo, in tudi kmet bo to bridko občutil. Mi te odgovornosti ne vzamemo nase.
Tekom vseh šestih let, odkar ima S. L. S. vodstvo deželnega zbora v rokah, smo izrekali pogosto pomisleke, ali je to deželno gospodarstvo pravilno in zdravo ali ne. Da ti pomisleki niso bili brez podlage, mi lahko verjamete. Deželni odbor pa ima tudi velik plein pouvoir od deželnega zbora, ima pa tudi dispozi-cijski fond pod naslovi: »Razni drugi stroški« i. dr. Treba je tedaj natančne predloge, zato predlagam: Visoki deželni zbor skleni: Ustanovi se deželna finančna kontrolna komisija, obstoječa iz 8 članov, ki jih voli deželni zbor, in sicer: vsaka izmed obstoječih volilnih kurij po dva člana.
Podrobni obseg posla te komisije in n|en poslovnik določi deželni zbor.
Deželnemu odboru se naroča, da izdela zadevno poročilo in je predloži v prvem bližnjem zasedanju deželnemu zboru.
Pro je govoril poslanec J a r c, nakar stavi še poslanec pl. S u k 1 i e izpreminjevalne predloge v smislu svojih zgorajšniih izvajanj.
Po kratkih replikah poslanca dr. Lampeta in dr. Kreka, se je vršilo glasovanje. Poročilo finančnega odseka je bilo sprejeto z majhnimi izpremembami. istotako resolucije finančnega odseka in razne druge resolucije, ostali predlogi so se odkazali posameznim odsekom. Nato je bila predloga sprejeta tudi v tretjem branju.
Dolenjske železnice.
Poročevalec g. dr. Krek predlaga: Deželni odbor se pooblašča, da v poplačilo visečega dol^a, ki se je napravil v 1. 1909 do 1913 v pokritje stroškov za investicije, odnosno v pokritje primanjkljajev pri tekočem deželnem gospodarstvu, najame ob ugodnem času na način, ki se mu zdi najbolj primeren, posojilo do vsote 4 milijone 400.000 K, katere je obrestovati kvečjemu s 41/a% obrestmi in vrniti najkasneje v 30. letih. — Sklepu pod I. je izposlovati Najvišjo pritrditev. — O izvršenem najetju posojila je svoječasno poročati deželnemu zboru.
Viseči dolgovi in elektrarne.
Isti poročevalec poda še sledeče predloge: Od denarjev, nabranih v garancijskem zakladu Dolenjskih železnic, je vsoto, ki presega znesek 1,500.000 K. oddati tekočemu deželnemu gospodarstvu. Pri dotičnem obračunu je vpoštevati obveznice z nominalno vrednostjo. — Od glavnice 1,500.000 K. ki ostane še nadalje ohranjena v garancijskem zakladu Dolenjskih železnic, je vse tekoče obresti, pričenŠi z letom 1914., oddajati tekočemu deželnemu gospodarstvu. Deželni odbor se pooblašča, da v pokritje stroškov za deželne elektrarne odnosno v svrho dobave obratne glavnice za ta deželna podjetja najame na način, ki se mu zdi najbolj ugoden, posojilo do vsote 2,000.000 K, katero je obrestovati kvečjemu s 4lU% obrestmi in vrniti najkasneje v 50. letih. — Potrebščino za obrestovanje in vračevanje posojila 2,000.000 K Je pokrivati iz dohodkov deželnih elektrarn, dokler so ti I nezadostni,  je dotični primanjkljaj
predujmiti iz tekočih dohodkov deželnega gospodarstva in ga tudi Sprejeti v deželni proračun. — Ločitev uprave deželnih elektrarn od druge deželne uprave se naknadno odobri in deželni odbor pooblasti, da izvrši, kar je v ta namen potrebno. — Sklepoma pod I. in II. je izposlovati Najvišjo sankcijo.
Poslanec pl. Š u k 1 j e precizira k temu še enkrat principijalno stališče narodno - napredne stranke in kritizira gradnjo deželnih elektrarn. Konstatira, da poslanec dr. Lampe niti njegovi želji po vpogledu v načrte in proračune ni v stregel, vsled česar se pač ni čuditi, da ni zaupanja v to podjetje, zlasti ko hočejo položiti svojo težko roko tudi na vodne sile ob Ljubljanici.
Replicira poslanec dr. Lampe in govorita še poslanca P i b e r in dr. Krek. Poročila so bila sprejeta.
Enako poročilo finančnega odseka o poročilu deželnega odbora o davščini od prirastka na vrednosti nepremičnin v 1. 1912. in 1913.
Istega poročevalca poročilo o iz-premembi zakona z dne 6. julija 18S9, dež. zak. št. 15, glede doneskov od zapuščin k normalno - šolskemu zakladu se odobri.
Deželnemu odboru se naroča, da načrtu zakona izposluje Najvišje odobrenje.
Isti poročevalec poroča: 1. Deželni odbor sc pooblašča, da sme v izrednih slučajih po zaslišanju dotič-nega občinskega odbora, ako isti na njega pripadajočo davščino na prirastek odpiše in odpis iste tudi deželnemu odboru priporoča, izjemoma popolnoma ali deloma odpisati dotično predpisano davščino od prirastka na vrednosti glede onega dela, ki spada cd te davščine na deželo. 2. Deželni odbor se pooblašča, da sme na izrecno prošnjo prodajalca davščino od prirastka odpustiti, če ta verodostojno dokaže, da ie bil zaradi na posestvo že poprej vknjiženih dolgov prisiljen k prodaji ter da je dobljeno kupnino tudi v resnici porabil v poravnanje označenih dolgov. 3. Deželnemu odboru se naroča, da predloži dogovorivši se s c. kr. deželno vlado primerno novelo h zakonu o davščini na prirastek vrednosti nepremičnin, s katero naj se omilijo po dosedanji izkušnji pretrde določbe o izmeri te davščine, zlasti glede na ekonomske razmere kmečkega prebivalstva, in se strožje pritegnejo spekulantski razkosevalci zemljišč
K temu predlogu izjavi poslanec pl Š u VI: t, da kodo napredni do slanci glasovali za .3 točko, druge točke odklanjajo. Zaključno govorita še poslanca gg. dr. P e g a n in dr. Krek. Sprejeto.
Deželni giavar naznani, da ina finančni odsek sejo 2. marca ob 11. dopoldne, personalni odsek 2. marca ob 3. popoldne in upravni odsek 2. marca ob pol 11. dopoldne. Prihodnja plenarna seja je 2. marca ob 4. popoldne.
Nato zaključi deželni glavar sejo ob pol 5. zjutraj.
Štajersko.
Iz Trbovelj. Pri sedanji agitaciji za občinske volitve poudarjajo vedno rudniški agitatorji, da so poslani od rudnika, ker so v nevarnosti rudniški interesi. V resnici se njim pa gre zato, da zagospodarijo tujci Nemci v naši lepi dolini. Danes stavimo prav ponižno vprašanje na rudniško ravnateljstvo in na upravni svet na Dunaju, ako je tudi v interesu družbe, kar njen nastavljenec zidarski mojster (pravzaprav nastavljenec Sud-marke in Schulvereina) slovenožrc Domes uganja tu v Trbovljah? Nič bi ne imeli proti njemu, ako bi živel on med nami mirno, kakor se spodobi takemu privandranemu Nemcu, kateri je še le pred par leti prišel s culo in kopico otrok, sedaj pa zabavlja in žali Slovence. Ta naduti petelin, kateri poje od zore do mraka, od mraka do zore, samo edino zveličavno nemško pesem, je bil sprejet samo zaradi tega v rudokopsko službo, ker je Nemec in sedaj volilec II. razreda. Ker je nujno potrebno, da bo nemški most do Adrije kmalu dovršen, je rudniško ravnateljstvo sprejelo še drugega zidarskega mojstra, tudi Nemca, in mu pridelilo več nemških delavcev, kateri pomagajo zabijati pilote nemškega mostu. Stavbni svetnik tega velikega dela je vsekakor ravnatelj Heinricher, kateremu je prideljen cel štab, kakor Heut-mann. Wiltschnig, Leiller in veliki mislec Viljan. Ta je bil samo zaradi tega sprejet v rudniško službo kot uradnik, ker je čiste tevtonske krvi in zna imenitno tuliti heil in heul. Posebno se je pa odlikoval pri sežiganju slovenske trobojnice na Zidanem mostu lansko leto. Ta markantna postava ima to lepo čednost, da izziva po slovenskih Trbovljah v »interesu« rudokopa z vsemi mogočimi
nemškimi znaki, dokler mu jih ne odnese slovenski vihar. Mož ima take duševne zmožnosti, da je moral rudnik najeti še enega nemškega ptiča, Pelikana, kateremu pa baje noče gospod Heinricher pripoznati čisto-krvnosti in mu je bojda greben pristrigel. Velikega osrečevalca nemškega naroda, nikakor pa ne žepov trboveljskih krčmarjev, že zelo željno pričakujejo sosedni zagorjani, kamor je baje dirigiran. Pripravite mu sprejem, kakor Albanci princu Wie-du. Poprej je opravljal službo oskrbnika pri rudokopu g. Lapornik, kot Slovenec sam, sedaj ko je stopit on v pokoj, so morali zaradi izrednih »zmožnosti« in »rudniških« pa nemogoče nemških »interesov« za isto službo in opravilo nastaviti dva Nemca, ako bi bilo upravnemu svetu na Dunaju znano, kake zmožnosti ima stavbni mojster Domes pri uničevanju alkohola in zabavljanju čez Slovence, in ako bi vedeli delničarji, kako »pomagao: do visokih dividend, pri gradnji raznih stavb, bi ga že zdavno poslali v »velezaslužni« penzijom Ako bi hotel človek opisati, s kakim »interesom« delajo razni nemški in nemčurski gospodje volilci za rudokopsko družbo, moral bi imeti na razpolago cel trboveljski tednik. Trboveljci! Ne držite rok križem in ne spite sedaj, ko je treba iti od hiše do hiše, od volilca do volilca. Ven med ljudi dramit volilce k narodni zavesti. Dolgo spanje bode najbrž veliko škodovalo! Sedaj je še čas, da poučite obrtnike in kmete, da se tukaj ne gre za rudnik, temveč za slovensko stvar. Privandrani Nemci in nemčurji hočejo gospodariti v naši dolini na naši zemlji in to moramo preprečiti. V boj za sveto slovensko stvar!
Iz Trbovelj. Na nemškonacijo-nalnem plesu »Sangerbunda« prete-čeno soboto je sodelovala pri buffetu in se zibala z nemško gospodo pri raznih valčkih ena odbornica ženske podružnice C. M. družbe! Komentar odveč!
Občinske volitve v Loki pri Zidanem mostu je vlada glede prvega in drugega razreda potrdila. V prvem so zmagali nemškutarji, v drugem klerikalci. V tretjem pa se vrše nove nolitve. Zadnjič so bili izvoljeni 4 naprednjaki, 2 socijalista in 2 kler/kalca. Značilno je, da nima »Slov. Gosp.« niti ene besede prote-SLa prot; potrditvi volitev v 1. razredu, ki kaže preočividno biagonaklo-njenost namestnije spodnještajerskim nemškuiariem. »Slov. Gosp.« molči o slovenskih narodnih zadevah tako, kakor kakšen od Siidmarke plačan list. Sramota!
Iz Celja. Narodna društva so priredila v četrtek zvečer odhodni-co odv. kand. dr. Milku Hrašovcu in iur. Tonetu Kurniku. Prvi je bil zelo delaven pri celjskem Pevskem društvu, v Braniboru, Čitalnici in pri Dramatičnem društvu, drugi v Sokolu in pri Dramatičnem društvu. Zastopniki vseh imenovanih društev so se odhajajočima s prisrčnimi besedami za njuno delo zahvalili. Večer je olepšalo petje Pevskega društva. Obisk je bil nenavadno velik, kar dokazuje, da sta oba gospoda uživala v naših narodnih krogih veike simpatije.
Iz Celja. Tekom meseca marca v naših narodnih krogih velike sim-desetletnico našega staroste, g. dr. Josipa Serneca poslaviti na dostojen način. Podrobnosti se bodo še priobčile.
Iz Žalca. Sliši se, da se poteguje za našo župnijo državni poslanec dr. Korošec. Dohodki žalskega župnika so zelo visoki, ni čuda torej, da diše dr. Korošcu. Luknje, ki jih povzroča v dr. Koroščevih žepih dunajsko življenje, bi se na ta način prav prijetne zakrpale.
Šoštanj. Od 1. februarja t. 1. je sodnijski predstojnik tukaj znani dr. Tertnik. Kar na mah so zginili dvojezični pečati in sedaj krožijo samo nemški po okolici. Ali so se mogoče dvojezični že porabili? Zakaj so bili pa še pod Paviičkom dobri? G. dr. Tertnik — pozor!
Braslovče - Polzela. Prireditelji II. plesnega venčka na Polzeli se tem potom najtopleje zahvaljujejo vsem velecenjenim damam v Bra-slovčah in na Polzeli za raznovrstna darila v cvetkah in pecivu, kakor sploh za ljubko sodelovanje, s kojim so povzdignile sijaj zadnjega našega venčka v moralnem kot v gmotnem oziru. Na svidenje drug predpust! Na zdar! Odbora Sokola in C. M. podružnice.
Iz Maribora. Gledišče. Prava pustna burka je bila vprizoritev »Vrbana Debeluharja« na pustno nedeljo 22. februarja, celotno prazna in samo smehu namenjena. Komičnih prizorov je igra polna in režiser Mo-lek (Vrban) je pošteno skrbel z g. Mesaričem in Vauhnikom (Fagot), da na o4ru niso prišli v izgubo. Talent novega komika g. Xauhnika se
_
Je iznova pokazal v improviziranih prizorih. Ugajali so norci (g. Majer, Roter in Jurovič) z zdravnikom W„
izmed ženskih vlog pa gdč. Neratova (odgojiteljica) z gojenkami (Radoliče-va, Zemljičeva, Cesarčeva itd.) ter gospa Planinškova. — Orkester je igral nekaj koncertnih točk. Občinstva bi bilo lahko več. P.
Iz Ljutomera. Naš lepi medji-murski Razkriž je prekrstil ljubljanski Slovenec« v »Raczkanižo*. Sramota, da celo slovenski dnevniki kar meni nič tebi nič ponatiskujejo grde madžarske spakedranke lepih starih slovenskih krajevnih imen. Če g. Štefe Medjimurja nič ne pozna, pa si naj prihrani dopise, ki jih iz Medjimurja sam kuje.
Koroško.
Koroški deželni   zbor. Deželni
glavar je naznanil po otvoritvi seje, da se ne bo obdelal ves dnevni red, marveč se odloži nekaj točk na soboto. Rešitve čaka še 90 poročil Med
ni 36 v tajni seji. Seje se bodo vršile še tudi dne 3. marca in  4. mar cm, Nato se je nadaljevala proračunska debata, v kateri je govorilo \eC poslancev. Med temi je govoril zo-
t posl. Grafenauer, ki je povedal Nemcem precej trpkih očitanj. Končno je bil deželni proračun spre-et, Nato je bil izročen predlog posl. Metnitza glede spremembe občinskega reda, da se smejo združevati obči-re različnih političnih okrajev samo z dovoljenjem deželnega zbora. —
V včerajšnji seji so prišle najprej na vrelo razne subvencije. Več subvencij je bilo dovoljenih, malo odklonjenih. Nato je predloži! posl. Aichel-burg - Labia že drugič v tem zasedanju zakonska načrta glede sestave
k rajnih šolskih svetov in glede sestave deželnega šolskega sveta. Oba - ačrta sta bila po kratki debati sprega. Nato je prišla na vrsto že znana Steinwenderjeva šolska reforma. Pasi smo o njej že večkrat pisali, omenimo še enkrat bistvene točke te nove reforme, ki naj se uvede po ^redlogu poročevalca za poskušnjo. Z ozirom na intenzivnejši in deželnim razmeram prikladnejši poduk in z ozirom na potrebno varovanje deželnih financ, naj se uvedejo sledeče nremembe na podeželnih ljudskih šolah: 1. Za manj razvite in od šole bolj oddaljene otroke se prične šolski obisk šele po dovršenem 7. letu. 2. V zadnji zimski polovici leta naj se šolski dnevi v tednu zmanjšajo v svrho poduka v nadaljevalnih šolah in sicer za deco od 15. do 16. leta. 3.
V slučaju potrebe naj se uvede tudi -amo poldnevni pouk. 4. Učni načrt naj se spremeni tako, da bo odgovarjal zahtevam kmeta  in malega
ninka. Glede meščanskih šol se predlaga: !. V meščansko šolo se -mejo sprejeti samo dobro kvalificirani* učenci, ki so absolvirali 51etni-kov ljudske šole. 2. Učenci, ki niso uspevali v meščanski šoli ne smejo šoie ponavljati, marveč morajo iti laza] v ljudsko šolo. 3. Oprostitev -olnine se v prvem poletju samo od-"ožilno dovoli in se učenec oprosti definitivno šolnine le če se izkaže kot dober učenec. 4. Če je število učen-.' in učenk na meščanski šoli majhno, se smejo razredi združiti, če to dopušča učni načrt in 5. mora biti tudi ta učni načrt sestavljen tako, da
o odgovarjal potrebam kmetijstva in obrtništva. — Poročevalec je nato utemeljeval v daljšem govoru ta svoj dlog. Nato je biia seja prekinjena in se je nadaljevala snoči.
Frfmopslfo.
Lahi popravljajo.  Lahi hočejo
kolikor mogoče izrabiti svojo zvezo \emci in si pridobiti z njihovo pomočjo zopet nazaj one postojanke, ki so jih zgubili.   Kakor smo že včeraj ročali, so sklenili na prav imeniten način sanirati svoje zadeve v Pulju. Sedaj   pride  na vrsto Reka. Pred cm  poročajo iz Reke.  da  se je uvedla  akcija  glede zbližanja med guvernerjem VVickenburgom in med vodjem   avtonomistov Zanello. Pri volitvah bo zmagala  njegova stranka, to je že kar  gotovo in če se Za-nella nekoliko   ukloni VVickenburgu, posebno glede obmejne državne policije, potem pride do volitve župana n župan bo g. Zanello.
VViedovanje v Trstu.  V Trst je
prišla albanska deputacija 8 mož iz Bolgarije in Romunije. Deputacija se odpelje, ko si ogleda Trst, v Drač, kjer bo počakala novega kneza.
Samomor vojaka. V Gorici se je ustrelil v vojašnici infanterist deželne brambe Peter Pelko, ki je služil pri 9. stotniji. Vzrok samomora Še ni znan. — V Pulju se je ustrelil v službi 231etni infaterist 5. pešpolka Gabriel Rubiczek. Vzrok samomora še ni znan.
Drobne vead. V bližini Mira-
mara so našli mrtvo 25—30 let staro dekle, ki je bržkotne hišina. Do sedaj
je še niso spoznali. Tudi vzrok smrti še ni znan. — Aretirali so v Trstu kaznilniškega veterana Antona Po-držaja, ki je prišel ravno iz zapora, ker je ukradel v neki gostilni gostilničarju med igro bankovec za 10 K. — Srčna kap je zadela v Trstu pomorskega kurjača Nikolaja Pegu-ja. — Zaradi žaljenja cesar-j a so aretirali v Trstu laškega kriča-ča 53Ietnega čevljarja Klemena Ca-muffo. Mož je strasten Italijan in je znan kot hud zabavljač. — Ponarejeni petkronski tolarji zopet krožijo v precejšnem številu po Trstu. Tolarji so sicer jako dobro ponarejeni, so pa veliko lažji in nimajo pravega cvenka. — Na ulici Fabio Severo v Trstu je zadela med potjo domov 191et.no Emo Varnerijevo kroglja v desno roko. Zdravnik ji je kiogijo potegnil iz roke in dognal, da je krugljica i^ flobert puške. Otroci so - ili v nekv ,u vrtu in krogljica j • preletela ograjo
Dnevne vesti.
7nran ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru. /*upan
dr. Tavčar je poslal ti-le dve brzojavki.
An   den   Herrn Ministerprasiden-en Graten Stiirgkh Exzellenz
\Vien.
Die Majoritat des krainisehen Lanc'ta^cs bat in der gestrigen N ichtsitzung Bedeckuugsbeschliisse gefasst, durch welche die Halfte des I.ar dcsdefiziies pr. 1,600.000 K auf I : irach ubervvalzt wird. Die Kon-sun^tcuern allein wurden fur Lai-\ieh auf 174^r erhoht. Gegen diese Ausbeutung der Landeshauptstadt die sich von der Erdbebenkatastro-phe nceh nicht erholt hat, lege ich den energisehesten Protest ein und bitte bei Euer Exzellenz um Erbar-men ftir die Stadt und deren arme Bevolkerung.
Der Burgermeister:
Dr. Tavčar. Gospodu   ministrskemu predsedniku ekscelenci grofu Stiirgkhu
Dunaj.
Večina kranjskega deželnega zbora je v včerajšni nočni seji sklepala o pokritju deželnega primanklja-ja in sprejela sklep, s katerim se polovica deželnega primankljaja v znesku 1 milijon 600.000 kron prevaljuje na Ljubliano. Sam davek na užitnino se je zvišal za Ljubljano na 174%. proti temu nečloveškemu izrabljanju in izsesavaniu deželnega stolnega mesta, ki si še ni opomoglo od potresne katastrofe, vlagam najenergič-nejši protest in prosim Vašo eksce-lenco, da se usmili ubogega mestnega prebivalstva.
Dr. Ivan Tavčar, župan.
An den Herrn Leiter
des k. k. Pinanzministeriums Baron • Engel Exzellenz
Wien.
Der krainisehe Landtag hat in der gestrigen Nachtsitzung i iede-ckungsbeschliisse gefasst durch wel-che die Halfte des Landesde- zites auf die Stadt Laibach uberwalzt wur-de. Zu diesem Zwecke wurdc die Verzehrungssteuer in Laibach auf 174'^ erhoht. Durch diese Erh uing werden die armsten Klassen der Bevolkerung getroffen, durch dieselbe \verden aber auch die Grundlagen des soeben zwischen der Gemeinde und dem Arar abgesehlossenen Ver-zehrungssteuer-Pachtvertrages zum grossen Schaden der Stadtgemeinde verriickt. Indem ich gegen diese mit-leidslose Ausbeutung der Landeshauptstadt protestiere. appelliere ich voli Hoffnung auf das Gerechtigkeits-geiuhl, \velches Euere Exzellenz ge-geniiber Laibach schon wiederholt zu Ausdrucke zu bringen die Giite hatten.
Der Burgermeister:
Dr. Tavčar.
Gospodu voditelju finančnega ministrstva baronu Englu
na Dunaju.
Večina kranjskega deželnega zbora je v včerajšni nočni seji sklepala o pokritju deželnega primankljaja in sprejela sklep, s katerim se polovica deželnega primankljaja v znesku 1 milijon 600.000 kron prevaljuje na Ljubljano. Sam davek na užitnino se je zvišal za Ljubljano na 174%. S tem zvišanjem so prizadeti naj-ubožnejši sloji prebivalstva. Takisto pa so ž njim spremenjeni tudi temelji užitninsko-zakupne pogodbe, ki sta jo prav kar sklenila mestna občina in erar. Protestiram proti temu brezsrčnemu izkoriščanju deželnega stolnega mesta in apeliram v polnem zaupanju na čut pravičnosti, ki ji je Vaša ekscelenca že opetovano blagovolila dati izraza napram Ljubljani. Du Ivan Tavčar. Župan.
1:+' %m** flMnCal načrt S. L. & Brezvestno in nesramno so klerikalci šest let zapravljali deželni denar. Niso ga porabljali samo za potrebne in koristne stvari, zakaj če bi biti tako ravnali, bi sploh ne bilo treba doklad povišati, ampak bi dežela prav lahko izhajala z dosedanjimi dokla-dami. Toda klerikalci so razmetavali denar tudi za vse mogoče nepotrebne stvari in delali s podporami tako, kakor da bi moral vsak klerikalen agitator na Kranjskem oboga-teti od javnega denarja. V deželni blagajni je zmanjkalo denarja, ker so ga klerikalci brezvestno razmetavali in ker so s tem denarjem napolnili žepe svoji stranki in različnim pristašem. Strašno so »gospodarili«, tako, kakor morejo samo ljudje, ki nimajo nič vesti, nič srca za to ubogo deželo in nič usmiljenja niti z najrevnejšimi ljudmi. Zdaj bodo naložili nove velikanske doklade. To je za celo deželo strašna nesreča, kajti že sedaj je bilo težko za vsakdanji kruh in pridobitvene razmere postajajo vsled novih državnih davkov vse težje. Pa vendar imajo klerikalni sleparji pogum, da hočejo goljufati javnost tudi glede zvišanja doklad. Vpo-števati moramo pred vsem, da so klerikalni poslanci kmečkih občin in da jim je na tem, spraviti v zmoto kmečke voiilce, da bi jim ti ne dali po buticah. V ta namen prav prefrigano lažejo, da kmetje ne bodo čutili doklad. Klerikalna lažniivost je res velikanska! Klerikalci lažejo kmetom in malim obrtnikom in mislijo, da jim bo res kdo verjel. Govore pa sarno o zemljiškem davku, o osefcnodohod-ninskem davku in hišnonajemnin-sketn davku, nobene besede pa ne zinejo o strašnih dokladah na užit-ninski davek. No, kmetsko ljudstvo bo kmalu spoznalo, kako je s to stvarjo, ko jim bodo davčni uradi predpisali zvišane doklade in davke, eksekutorji pa jim prinašali v hišo pozdrave klerikalnih poslancev!
+ Zanimivo! Včeraj je dr. Tavčar, ko je govoril o nečloveškem povišanju užitnine v Ljubljani, izprego-voril te - Ie besede: Rad bi vedel, kako nalogo je izvrševal gospod deželni predsednik baron Sctnvarz pri tem masakriranju Ljubljane? Takoj je za čivkal dr. Lampe: Nobene! Saj ga še vprašaii nismo! Pri taki vele-važni zadevi nima deželni predsednik niti najmanjše besede! 2iv krst se zanj ne zmeni! Višje ostudna klerikalna ošabnost že ne more! In to naj bodo normalne ramere v deželi!?
+ To so gentlemani! Ko jo bil včeraj ponoči poslanec Ribnikar izključen, povzročil je poslanec Piber, katoliški župnik, ostudno denunci-janstvo. Ribnikar ie govoril o nekih tablicah, in te tablice so razburile g. Škulja, da je pričel kar besneti. Deželni glavar je vzel Ribnikarju besedo, češ, da je žalil ribniškega kaplana! Ribnikar je na to reagiral: To je nasMstvo! Glavar teh besedic, ki so vsebovale pravično kritiko, ni čul. Ko je pozval drugega govornika k besedi, priskočil je Piber ter tulil: Gospod glavar, Ribnikar je govoril o nasilnem predsedstvu! Glavar skliče disciplinarni odsek, nakar vzklikne dr. Triller: Spiceljna tudi! Denuncijant Piber je moral preslišati par gorkih, katere je tudi pošteno zasluži!. Fej!
— Službene dolžnosti dr. Lampeta. Torej z liberalci dr. Lampe ne občuje. To je njegova stvar, ki bo javnost toliko manj zanimala, ker dr. Lampe sploh ne more priti z liberalci v kako izvenslužbeno dotiko. Nam dr. Lampe že lahko verjame, da poznamo mnenje liberalcev in zato mu povemo, da bi 99% vseh liberalcev raje nosilo ogavne močerade za srajco, kakor da bi ž njim občevali. S službenim občevanjem je seveda druga stvar. Je pač tako v življenju, da morajo liberalci časih v službenih stvareh občevati tudi s klerikalci, naj jim je to še tako neprijetno, kakor morajo klerikalci občevati, čeprav proti svoji volji v službenih stvareh z liberalci. Dr. Lampeta pa že celo nihče ne vpraša, če hoče službeno občevati z liberalci, ali ne. Deželno odborništvo je Javna služba, ki jo opravila dr. Lampe proti plačilu in njegova dolžnost je, da v tej službi občuje tudi z liberalci spoštljivo in vljudno in to toliko bolj, ker ga plačujejo liberalni žulji. Dr. Lampeta tudi nihče nič ne vpraša, če hoče, ali če noče z liberalci občevati; on mora, ker je plačan, ker opravlja lavno službo in je to torej njegova dolžnost, če bi je pa ne hotel izpolniti, se bodo pa preklicano hitro do* bila sredstva, da se bo naučil manir,
+ Kmeta so varovali. »Domoljub« je napel največjo harmoniko, kar jih ima, in je zaigral kmečkim davkoplačevalcem ginijivo pesem, da so klerikalci pri zvišanju doklad varovali kmeta In malega obrtnika. Res je sicer, da kmeta in malega obrtnika klerikalci ne bodo ravno tako hudo odrli, kakor druge mestne prebivalce, rea Je pa tudi, da mu bo- ,
' do Se vedno veliko preveč kože vzeli in krvavel bo tako, da mu vsi farji tega sveta ne bodo mogli odpustiti grehov, ki jih bo storil s preklinjanjem. »Domoljub« vleče in vleče veliko harmoniko, da bi spravil kmečke voiilce v dobro voljo in pričakuje, da bodo začeli poskakovati in veselo kričati; Prokleto smo srečni in varovani; nam kmetom bodo vzeli samo suknje in hlače, mestnim ljudem pa še srajce. Pametni kmečki ljudje bodo seveda kmalu spoznali, za kake predpustne seme jih ima ^Domoljub x. Ko bo treba plačevati vino in meso dražje, ko bo treba vse potrebščine dražje plačevati, vsako motiko, vsako metlo, vsak žebelj, vsak podplat in vsak gumb, vsako ruto in vsak trak, sladkor in kavo, sploh vse, česar kmet ne pridela sam, tefiaj bodo tudi tisti spregledali, ki jih ima »Domoljub« za norca. Tedaj pa bodo ti ljudje iztrgali »Domoljubu« njegovo harmoniko iz rok in bodo svojim brezvestnim poslancem tako zaigrali, da bodo beže še hlače izgubili!
+ Izvrsten list je »Domoljub«.
Namenjen je kmečkemu ljudstvu in če je na Kranjskem toliko smradu, da prebivalstvo kar n umoma iz dežele beži, je to v veliki meri tudi > Domoljubova« zasluga. »Domoljub« ni namenjen samo moškim, nego tudi ženskam in skrbi za pouk kmečkega ženstva. Pa še kako. Vse najpotrebnejše stvari jih uči. Le poglejmo zadnjo številko. Tam je kmečkim ženskam prav temeljito razloženo, kako je treba snažiti stare preproge in tepihe in kako je ravnati z dragoceno kožuhovino, z mufi, boami itd. Bil je pač že zadnji čas, da so se kmečke žen ? naučile pravilno ravnati s prer r imi in tepihi. ki jih ?e toliko in lakr dragih po vseh kmačkih hišah ia tudi zadnji čas, da so se naučik ;;:av ravnati s kožuhovino, ki je vendar silno draga in se je mnogo porabi, kajti kmečke žene hodijo z mufi po :teljo in repo in brez boe že nobena več ne gre k litanijam. Prav pohvalno je tudi omeniti, da uči »Domoljub- kmečke ženice, kako je umivati srebrno namizno orodje, kajti v kmečkih skledah je sicer žalibog malokdaj kaj drugega kakor zelje, krompir in žganci, ali vse to se zajema s srebrnimi žlicami in vilicami in klobase režejo že davno s srebrnimi noži.
4- V klerikalni kleti hotela Union mora biti vsekakor zabavno. Dr. Zajec se Šusteršiča in njegove prepovedi sicer zelo boji, ampak če ga pot pelje mimo tega podzemskega hrama, svojim nogam kar ne more ubraniti,   da ga ne zaneso v priljubljeno podzemlje. Kaj bi se neki tudi ženi-ral? Vsaj sedaj, ko je zbran deželni zbor, še vse drugačni gospodje pose-čajo po Šusteršiču  prokleti vinski hram. Naš znanec Štefe s svojim štabom je itak v kleti kuhan in pečen, odkar jo pa poseča  njegov odlični prijatelj g. vitez Pogačnik. Štefek kar ne ve, kako bi na zunaj pokazal, kako se reva čuti počaščenega. Gospod vitez sem, gospod vitez tja. tako gre venomer, samo da mu visoki gospod  milostno dovoli solnčiti se v njegovem obližju in cela njegova suita mre samega spoštovanja in pri-klanjanja. Razume se, da tudi visokemu gospodu kar blaženosti žare lica ob pogledu na sijajni krog njegovih oprod. Kakoršna družba, tak ton, taka debata. Dokler je bil dr. Zajec kralj pod zemljo, se je še shajalo. Tudi kak obrtnik, kakor francoski Ro-jina, je mogel prisesti in eno ali drugo ziniti. Dr. Zajec je tudi skrbel za to, da se vinska debata ni povzdignila na previsok nivo. Kar pa prihajajo g. vitez Pogačnik presedavat v uni-onsko klet samotne zimske večere, je pa vse kakor izpraznjeno. Demokrati v kleti sploh nimajo besede. Zakaj markantna   individualnost gospoda viteza je v prvem trenotku celemu tobačnega   dima   in   vinskih duhov polnemu miljenju vtisnila svoj posebni   pečat.    Gospod   vitez je, kakor splošno znano, velik prijatelj vojaških krogov.    Pri generalih je tako domač, kakor Krek ali Štefe pri delavkah iz tobačne tovarne.    če pa gre za vojne kredite, tedaj bi gospodom od generalnega štaba najrajše podaril še svoja poštna kljuseta in prenašal  na hrbtu poštne pakete v Podbrezje in Kropo, samo da si ohrani svoje odlične zveze,   In glej, kar predseduje visoki gospod klerikalnim vinskim bratcem v »Unionovi« kleti, je ni druge govorice, kakor o samih puškah, kanonih. Cela klet žvenkeče s sabljo in kdor si drzne le ziniti o kakih   pomislekih proti velikanskim bremenom, takoj ga ozmerja Štefe, da je antimilitarist, da naj molči, ker nič ne razume, in še hujše! Sekundira mu pa njegov štab, tako, da revežu kar mahoma usta zapro. In visoki gospod se zadovoljno smehlja... Pa ponosen je lahko na sijajne uspehe teh večerov. Očeta Stefeta so namreč bojeviti govori gospoda viteza na pepelnično sredo tako navdušili, da ga je bila sama koralža. Opasal si Je
bil svojo »marelo« kakor svitlo sabljo in udrihal po nekem svojem somišljeniku kakor bi se šlo proti Turkom. Kakov konec je ta vojska vzela, nam sicer ni znano, upamo pa, da junaštva Štefetova ne ostanejo brez plačila. In gospod vitez se bode smejal ...
+ Klerikalni kmetje in novi deželni davki. Z Dolenjskega se nam poroča: Tu bi bil moral biti poslanec Jarc med tukajšnjimi svojimi prijatelji navzoč, Čim se je zvedelo, kako je tudi on pomagal držati ob času volitev dano besedo, da klerikalni deželni gospodarji ne bodo nikdar davkov povečali. Najbolj zagrizeni klerikalci, kako krščansko so se pridušali: »Ze zdaj nam ni mogoče izhajati, zdaj nam ti vragi pa še davke povišajo. O le naj še pride Jarc, pa nam zopet kaj gobezda, kako dobro znajo gospodje v deželnem odboru gospodariti, o, to bo še drugače šel, kot tisti-krat na Muhaberju!« — Dan na to je izšel »Domoljub« z nesramno zavitim uvodnim člankom: Kako klerikalci kmeta varujejo pred večjimi davki. Niso se upali polne resnice povedati; z obdačenjem Ie en četrt litra vina jih skušajo premotiti; pa ne po vinarjih, ampak še v stari veljavi, da bi ja bolj nedolžno izgledalo. Toda to pot so se klerikalci vrezali. Tako neumen tudi klerikalni kmet ni več, da bi ne vedel, da 4 četrtinke znašajo en liter in da ima 1 krajcar dva vinarja. Da pa bodo kljub zelo nizkem novem davku tudi kmetje morali trpeti na ostalim davkoplačevalcem pripadajočih davkih, to bo žalibog kmalu tudi vsak kmet moral sam soobčutiti.
+ Za in proti proporcu. Klerikalci na Kranjskem nečejo nič slišati o proporcu za dežnozborske volitve in za občinske volitve na deželi. Njihov tovariš Grafenauer pa je v koroškem deželnem zboru zahteval proporc. Kar klerikalci na Kranjskem obsojajo, za to se vnemajo na Koroškem. So pač vsi skupaj sami kome-dijantje!
'+ Mlekarstvo na Kranjskem. V
deželnem zboru ie Čvekal poslanec Jaklič o mlekarstvu. Ker mož ničesar ne razume, tudi ni mogel nič pametnega poročati. Jaklič menda niti ne ve, da so ravno klerikalci kompromitirali kranjsko mleko v Trstu, tako, da je škandal. Z goljufijo so hoteli hitro obogateti, pa so se vrezali in celi deželi napravili navečjo škodo.
+ Slovenski klerikalci in hrvaški pravaši. V hrvaškem saboru je imel dr. Mile Starčević velik govor, ki se tiče sicer poglavitno hrvaških razmer, pa je tudi za nas Slovence prav zanimiv.   Znano je, da obstoji med hrvaškimi   pravaši in med slovenskimi klerikalci ozka zveza. 2e dostikrat smo slišali, da sta to v bistvu le ena stranka, ki jo vodita dr. Mile Starčević in dr. Ivan Šusteršič. Kdor to pomisli in prečita govor, ki ga je imel dr. Mile Starčević v hrvaškem   saboru, se mora z začudenjem vprašati, kako je sploh moglo priti do kake zveze med hrvaškimi pravaši in slovenskimi klerikalci in kako je mogoče, da sedi dr. Mile Starčević z dr. Ivanom Šuster-šičem v načelstvu te stranke. Svoje čase so bili slovenski klerikalci v tesni zvezi z dr. Frankom slaboglasne-ga spomina. Roko v roki so hodili ž njim, ga podpirali in mu gladili pota, zlasti na Dunaju.  Zdaj  je dr. Mile Starčević z debelo gorjačo udaril po Franku in njegovi tovariši ji in razkril vse izdajalsko početje te družbe, zlasti tudi njene spletke na Dunaju in v Pešti. Ali se dr. Mile Starčević pri tem ni nič spomnil, da so bili slovenski  klerikalci  zvesti zavezniki Frankovi in mu pomagali na Dunaju z vsemi svojimi močmi? V tako družbo vendar ne spada tak, vseh časti vreden mož, kakor je dr. Mile Starčević. Tem manj spada v to družbo, ker   je vendar   vrhovni poveljnik kranjskih  klerikalcev   škof Jeglič, učenec, posnemovalec in verni izvrševalec vseh želja sarajevskega nadškofa Stadlerja. Saj je ravno Stadler potom   Jegliča   pridobil slovenske klerikalce za vse to, kar šteje dr. Starčević pokojnemu Franku v največji greh. Vsaka beseda, ki jo je za-grmel dr. Mile Starčević proti nadškofu Stadlerju, velja tudi za škofa Jegliča. Dr. Starčević je med drugim tudi rekel:   Kad se u Zagrebu priredila ona komedija od t. zv. katoličkog kongresa, kad se ludost, da samo katolik može   biti Hrvatom, proglasila dogmom — ja sam znao odmah, da je to bečko maslo, koje jo načelo: divide et impera. Tudi pri nas prirejajo Jeglič in tovariši taka komedije ter proglašajo enake ludosti, tudi pri nas je to bečko maslo po načelu: divide et impera in dr. Šusteršič in vsa njegova stranka je nositeljica tega, kar je dr. Mile Starčević tako uničevalno obsodil Ni nam mar, če bo dr. Mile Starčević spravil svoje razmerje s slovenskimi klerikalci v soglasje s svojim govorom v hrvaškem saboru, a eno mu
lahko brez ovinkov  povemo: v to družbo ne spada!
+ Gospodarsko in izobraževalno
društvo za dvorski okraj poziva svoje člane in somišljenike v dvorskem . okraju, da se polnoštevilno udeleže I v rotestnega shoda proti zvišanju de- i zVInih doklad, ki bo Jutri v netfejjo ob 10. dopoldne v Mestnem domu.
+ Politično in izobraževalno društvo za št peterski in kolodvorski okra? vabi svoje člane in somišljenike, da se zanesljivo udeleže jutri ob 10. doooldne protestnega shoda v Mestnem domu. Gre za zvišanje deželnih doklad.
+ Obravnava proti župniku Ri-harju. Obravnava proti župniku R i-h a r j u , ki je ob deželnozborskih volitvah kot predsednik volilne komisije v Mekinah kradel med volilnim aktom napredne glasovnice, se vrši v sredo 10. marca ob 10. dopoldne pred tukajšnim deželnim sodiščem.
-f- V deželnozborskem poročilu
se mora   stavek v govoru   posl. dr. Ravniharja   »Gospodari se tako, kakor v deželi gospodari dež. odbor . .< glasiti tako-le:   »Gospodari se takti kakor  da je v deželi  gospodar de~ odbor . . .
— Pomaknjen je v 7. Snovni razred profesor  na obrtni šoli IJnl lianski g. Ceiestin Mvs.
- Od obrtnega nadzorstva Ljubljani.  C. kr. obrtna višji nad/ -nik v Ljubljani g. Ivan S a n t r n č e k je prestavljen iz Ljubljane k centralnemu inšpektoratu na Dunaj.
— Štefe — pretepač! Urednik »Slovenca«, štefe, se čuti v deželnem zboru strašno oblastnega. Tako je včeraj, ko je na galeriji rek gospod, gotovo neklerikalec, ob nasilnem obnašanju deželnega glavarja Šusteršiča napram dr. Ravniharju nekaj poltiho šepnil svojemu sosedu, kakor obseden pridrl je iz lože »Slo-venčevega - in »Domačinovega« uredništva, pričel z verbalnimi insul-ti in končno suvaje in brcaje dotič-nega naprednjaka samoiastno vrgel iz galeriie. Ne samo. da bi bilo na mestu Štefeta izročiti sodniji v eksemplarično kaznovanje, si odločno prepovedujemo, da bi ta enfant tevrible nekaznovan počenjal take neotesanosti proti ljudem, ki imajo naimam ravno toliko pravice na de-želnozbornični galeriii kot on. Sicer je pa o obnašanju Štefeta odveč vsaka beseda.
— Nekaj o Ifnbl'anski državni policiji. Gospod ravnatelj ljubljanske državne policije si ie stekel — kakor se govori — polno nepriznanja radi zadnjih izseljevalnih dogodkov. Ko je vzel plemeniti g. ravnatelj aorila lanskega leta vajeti državne policije v svoje deviške roke, odpravil je tako potrebno strogo kontrolo izseljencev na ljubljanskem južnem kolodvoru. Stražnika, vajena slej ko prej paziti na mlade fante, ki jo žele pobrisati v Ameriko in se odtegniti vojaški dolžnosti, sta vlačila sumljive na Blehvei-sovo cesto, kjer so jih pa spustili. Tako so se sumljivi izseljenci do znanih dogodkov s kanadsko družbo izpuščali pri državni policiji in puščali v Ameriko. Znani izseljevalni škandali pa so vzbudili preobrat v celi monarhiji in tudi našemu gospodu grofu, ki sicer menda nima posebnih simpatij za policijsko službo, razburili kri. Kar se je preje premalo storilo, skušalo se je nadomestiti in začele so se nepostav-nosti na vsej črti. Danes n. pr. na južnem kolodvoru kar trije policijski organi izseljence kontrolirajo: uradnik, stražnik in detektiv, dočim je bil preje še stražnik preveč. Danes se potnikom preobračajo žepi, detektivi segajo ljudem v suknje in telovnike, z eno besedo, vprizarjajo se preiskave, ki so po zakonu prepovedane. Delajo se stroški izseljencem, ker se jih prepočasi kontrolira, da zamujajo vlake itd. Osebno se noče nihče prizadetih pritožiti, ker se mu zna sicer zgoditi kakor zadnjič beraču, ki je z zlomljeno roko (?) zakrivil hudodelstvo javne nasilnosti. Kar je zamujeno je zamujeno in če bo takemu postopanju mesto odlikovanja sledila črna pika pri ministrstvu, naj gospod grof to pripiše dejstvu, da se je šolal samo štiri tedne na „policijski univerzi na Dunaju", kjer si ni mogel priboriti toliko izvedenosti, da bi ga obvarovala očitka policijskega diletanta. Pa tudi na drugih poljih se policijsko ravnateljstvo igra z nepostavnostmi. Tako je n. pr. z merilom za nravnost. Posamezni detektivi namreč brez vsakega povoda in ne da bi javili hotelirju, izvršujejo preiskave, vsled česar trpi gostilničar škodo na svojem ugledu in pa materijalno, ker j ga zapuščajo gostje. Kdo mu povrne j škodo, morda policijsko ravnateljstvo j iz dispozicij skega fonda? Kar je go- | spod grof preveč storil, je bilo narobe 5 in napačno, zato je tudi napačno, kar | je premalo storil. Vsakdo se še spominja, kako so bili hodniki v hu-dem mrazu zanemarjeni, ljudem je drselo in rađali so. zgodile so se celo i
poškodbe. A policijsko ravnateljstvo ni
ničesar ukrenilo in je pustilo, da so se hodniki sami posipah. Čemu tudi, hodnik je že sam na sebi zadosti trd, sedaj naj se ga še posuje s peskom in kamenjem, potem se na hodniku ne bo moglo več pretepati, kakor je to zadnjič storil neki gostilničar, ki je svojo ljubezni željno ženo parkrat na hodnik položil in za lase potegnil. Stražnik seveda, moderno organiziran in izučen, je to mirno gledal, mesto, da bi preprečil ta zakonski intermezzo. Postava seveda to prepoveduje, dovoljuje pa najbrže „navodilo za izvrševanje policijske službe pri državni policiji ljubljanski", katerega je izdelal po tehtnem premišljevanju in opazovanju v ljubljanski Kazini gospod Thurner.
— Umrli Anton Gutnik, magistralni adjunkt in predstojnik* mestnega zglaševalnega urada, je bil 23 let v mestni službi. Izpolnjeval ni samo svojih uradnih dolžnosti vestno in točno, nego je tudi izven urada mnogo deloval. V mlajših letih je brezplačno sodeloval pri slovenskem gledališču in pri raznih društvih ter si zanje pridobil mnogo zaslug. Toda svet živi hitro in pozabi hiiro, posebno rad pozabi svet na to, kar je kdo iz ljubezni za slovensko stvar delal in SilvovaL To se je videlo tudi pri pogrebu Antona Gutnika.
— Umrla ie dolgoletna trafikantima na Bregu št. 6 v Ljubljani gospa Agnrza K u s t r i n. Pogreb je v ponedeljek ob 4. popoldne iz deželne bolnici. — Izrekamo naše sočutje.
— Umrla je po dolgi bolezni go->pa Marija Zebre, mati c. kr. dež. sod. svetnika g. A. Ž e b r e t a. — Naše sožalje!
— Uvod v hrvaške-srbski »ezlk. Z mnogih strani prihajajo vprašanja, kje in kako bi bilo dobiti tako prak-
\ no pomagalo za čitanje hrvaških knjig m sploh za popolnejše priučenie hrvaško-srbskega jezika. Informirali smo se o stvari ter moremo poročati, da izda Matica Hrvaška- 1. 1014. poseben uvod v hrvaški jezik za Slovence: s tem hoče ugoditi mnogo-stranskim željam, ki jih izražajo slovenski meni člani.
— O politični zgodovini Slovencev bo predaval državni poslanec dr. Otokar R v b a f danes, v soboto, na češkem zavodu za politične znanosti v Pragi Nar. Listy« pozdravljajo dr. Rvhafa zelo laskavo.
— »Ne kupujte srečk na obroke!^ Z ozirom na notico pod tem naslovom v včerajšnji številki našega lista nas tukajšnje giavno zastopstva Češke industrijske banke prosi konstatirati, da bo to stvar natančno pojasnilo.
— Knjižnica Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski
okraj izpopolnila je svojo zalogo z raznimi najnovejšimi slovenskimi in nemškimi knjigami. Slovenske knjige so na razpolago tudi v več izvodih, da je možno vstreči vsem zahtevam čitateljev. Kako potrebna je bila javna iiudska knjižnica za dvorski okraj in zlasti za Tržaško cesto, Vič, Glin-ce in Rožno dolino, se je pokazalo v pretekli zimi, ko je bil poset knjižnice vedno mnogoštevilen. Či tel ji si z dobrimi knjigami ne krajša-) samo dolgih večerov, marveč se t i i vsestransko izobražujejo. Vabijo se tedaj vsi prijatelji lepih knjig r obilen poset knjižnice na Rimski cesti nasproti gostilne »pri Marčanu Odprta je ob sredah in petkih zve. r od 6. do 8. in ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne. Knjige se izpo-sojujejo proti malenkostni odškodnini.
,,Ljudska posojilnica" kot to-varnica na Dolenjskem. „Ljudska posojilnica", ki je morala prevzeti Smoletovo opekarno, otvori že začetkom prihodnjega meseca (baje že v pondeljek) obrat v tej tovarni. Kdo bo opeko kupoval, ko tudi na Dolenjskem vse stavbno delo počiva, to je seveda drugo vprašanje.
Žalostna smrt na cesti. Iz Novega mesta se nam poroča: Te dni smo bili priča žalostnemu dogodku in sicer dvakrat žalostnem. Neka revna smrtnobolna ženska iz Smuke (v kočevskih hribih) se je pripeljala s svojim 4 mesece starim otrokom do vasi Brod pri Novem mestu. Bila je namenjena v novomeško žensko bolnišnico. Kar sredi ceste začuti se ji bližati belo ženo — smrt. Z onemoglim glasom zavpije: dajte mi luč! Umiram! Prinesli so ji svečo, nakar je res takoj umrla. Otroka od prsi mrtve matere so odpeljali v bolnišnico, od kjer so ga pa drugi dan zopet poslati nazaj, ker je bil otrok zdrav in ga je mati vzela seboj le, da bi ga dojila. Mrtvo mater pa so prepeljali v šmihelsko mrtvašnico, ter so jo baje takoj drugi dan pokopali. Ampak pokopali so jo brez cerkvenega zvonenja, brez vsega kot crknjeno žival. Ženska je bila namreč silno revna, za take kristjane pa rimsko - katoliška vera, oziroma njena cerkev nima blagoslova« ne zvonenja. Pa tudi en dan popreje se mora SDHviti v zemUo kot dragi, ki so kaj
denarja zapustili. Drugi dan pa je v isti fari nekdo drugi umrl. O kako so mu z vsemi štirimi zvonili! Ja, denar, ta je tudi čez vero gospodar!
Kinematograf »Ideal«. Sobota 28. februarja, nedelja 1. marca, ponedeljek 2. marca. 1. Oče se uči kolesariti (Komično.) 2. Gaumontov teden. (Najnovejše, šport, moda.) 3. Polidor in mačke. (Komično.) 4. Senčni plesovi. (Izvaja jih pariška plesalka Hippolita D* Vellas.) 5. Moderni nomadi. Drama iz glumaškega življenja v 2 dejanjih. 6. Kolodvorski hotel. Prekrasna veseloigra v 2 dejanjih. Bučen smeh!
Društvena naznanila.
Kabaretni večer „Narodne čitalnice" se vrši, kakor se je sedaj nepremično določilo, dne 18. marca. Z delom za nenavadno bogati spored te priredbe se je že pričelo in se bo zastavil ves trud, da bo delal ta večer čast svojemu imenu.
III. Slovenski vsesokelski zlet 1914. Seja stanovanjskega odseka vrši se v ponedeljek 2. marca, točno ob 8. zvečer v Zvezni sobi v Nar. domu. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
Salonski orkester Sokola I. vabi vse one brate in sokolstvu naklonjene gospode, ki bi hoteli sodelovati na kakem, pri orkestru zastopanem instrumentu, da pošljejo svoje naslove in označbo instrumenta na odbor orkestralnega odseka Sokola I. in sicer na naslov: B. Vodeb. Pred Škofijo št. 18. II. nadstr. Na zdar! Odbor.
Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana ima v nedeljo, dne 1. sušca ob pol 3. popoldne pri Moharju v Spod. Šiški občni zbor.
Cdbor N S. Z. ima v torek dne 3. marca ob 8. uri zvečer važno od-borovo sejo. Prosimo člane odbora in nadzorstvenega sveta, da se seje prav zanesljivo udeleže, ker so na dnevnem redu zelo važne in nujne točke.
Plesna šola N. S. Z. opozarja vse plesalce plesne sole, da se vrši v nedeljo nadaljni pouk plesnih vaj in prosimo, da se v obilnem številu udeleže. Zatorej na svidenje v nedeljo v salonu „Hotela Ilirija," Kolodvorska ulica. Začetek ob 3. uri popoldne.
Shod delegatov Slovenskega planinskega društva se bo vršil v nedeljo, dne 8. marca t. 1. ob 2. uri popoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani.
Odlagalni prostor za sneg, blato, smeti itd--vulgo športni prostor v beli Ljubljani. Kakor vsako leto, tako se tudi letos uporablja edini športni prostor ob Lattermanovem drevoredu za odlaganje snega, blata in drugih smeti. Športni krogi se zaradi tega jeze, vprašanje pa je, če so tudi storili na magistratu kake korake, da bi le-ta poskrbel drug prostor za odmetavanje snega in blata. Naposled imajo na magistratu vendarie še kaj drugega deia, kakor misliti na to, če bi odlaganje snega v zimskem času morda ne pokvarilo prostora, kjer se vrše v drugem času nogometne vaje in tekme. Ker je pa na vsak način športnemu igrišču v kvar, da se se tam pozimi odlaga sneg, smeti itd., prosimo merodajni magistratni urad, naj poskrbi, da se prostor vsaj v nadalje ne uporablja za smetišče (nabile naj bi se prepovedne tablice), kakor tudi, da se prostor primerno očisti, ker bi drugače še v aprilu ne zamogli gojiti nogomet. V drugih mestih imajo pa že mojstrske tekme.
Pogovor v postu. A.; „Hej, prijatelj, kje pa vendar tičiš? Ze ves teden te nisem videl.u
B.: „1, kje naj tičim drugod kakor doma. Saj je vendar sedaj postni čas. Pred pustom smo plesali in praznili kozarce in mošnjičke, a sedaj bomo bomo pa živeli solidno in štedljivo, denar moramo izdajati le za najpotrebnejše, namreč za zgradbo Sokol-skega doma v Št. Vidu nad Ljubljano.*4
Z Bleda Občni zbor gostilničarske zadruge na Bledu se vrši v ponedeljek 2. marca 1914. ob lhZ. uri popoldne v hotelu „Triglav" na Bledu. K temu občnemu zboru se vabijo gostilničarji tudi izven naše zadruge, da protes-stiramo proti z višanj u vinskih davkov.
Posredovalnica N. S. Z. S1 u ž b o išče: 1 kurjač, 2 slugi, 1 pisarniški pomočnik, 2 mizarja, 1 ključavničar. Službo dobi: 5—6 ključavničarjev in strugarjev, kakor tudi več mizarjev za v stalno službo in 2 krojaška pomočnika. Pojasnila daje N. S. Z. v Narodnem domu.
Prostrta
Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne ob 3. uri se vprizori ob znižanih cenah burka z godbo in petjem »Uranpatii Vagabund« ali »Zanikrna trojica«. Zvečer ob ob pol 8. uri priljubljena narodna igra »RetovpJaOc 1
z gostom gosp. S al m I č e m v vlogi Blaža Mozola in s sodelovanjem orkestra in bivšega zbora slovenske opere. Igra je skrbno in nanovo na-študirana.
Razne stvari.
* Izpustili so iz zapora v Bero-
linu mladoruskega pisatelja Linat-čarskega, ki je bil osumljen vohunstva. Izgnali pa so ga iz Nemčije.
* Smrten izid dvoboja. Zaradi hudih žaljivk je prišlo med poročnikoma 38. pešpolpa v Metzu Lavale-te St. Georgijem in Haagejem do dvoboja na pištole. Pri prvem menjavanju krogel je bil Haage zadet v srce in je na mestu umrl.
* Povodenj. Iz Brna poročajo, da je izstopila vsled nalivov na več krajih Morava. Poplavila je dosedaj 96 hiš, 13 hiš ie porušenih popolnoma, 41 pa deloma. 171 oseb je brez strehe, škodo cenijo sedaj na 160.000 kron. Vsi prebivalci so pravočasno pobegmli.
* Samomor vlomilca. Te dni so zapazili, da so v vili v Lansu, ki je last nekega inomoškega zdravnika, tatovi. Policaji so vdrli s silo v vilo. Ko so prekoračili vežo, so začuli iz neke sobe strel. V sobi so našli vlomilca, ki se je ustrelil, ko je uvide!, da je zasacen.
* Volkovi. Pri Pcdustju v Hercegovini se je pojavila večja tolpa volkov, ki so iiaDravili med čredami na tamošnjih planinah že ogromno škodo. Cestni mojster Dolež je ustrelil enega volka. Te dni bodo priredili na volkove lov, katerega se bodo udeležili vsi okoliški lovci,
* Veiika poneverba. Preiskava je dognala, da je izdal znani slepar Wiilmart v Bruslju 60.000 obligacij in 1200 akcij, na katere je dobil potom zastave pri raznih bankah nad 17 milijonov frankov, katere je potrosil za svoje špekulacije, deloma je denar razmetal za svoje razkošno življenje.
Meteor. — Konec sveta. V Zat-kovicah pri Olkucu na Ruskem je padel v torek ponoči na vas velikanski meteor, ki je porušil več hiš. Prestrašeni vaščani so zbežali v divjem begu na polje, ker so bili uverjeni, da je prišel konec sveta in sodni dan. Šele proti jutru so se vrnili v vas in videli, kaj se je zgodilo.
* Velika tatvina na kolodvorskem poštnem uradu v Benetkah. Filialka Bance di Napoli v Benetkah je oddala poštno denarno poši-ljatev v znesku 110.000 lir in sicer na naslov Ban ca mutua popolare v' Ve-roni. Denar je bil pravilno sprejet, ko pa ga ie hotel uradnik odposlati, ga ni našel. Uvedli so preiskavo, ki pa še ni dosegla nobenega uspeha.
* Vohunska afera bratov Jan-drič. Včeraj se je pričela, kakor smo že poročali v včerajšnji številki na drugem mestu, na Dunaju zanimiva obravnava proti Aleksandru Jandri-ču zaradi vohustva. Obtožnico proti Jandriču smo v bistvu priobčili in povedali, kaj je Jandrič izdal ruski vojni upravi in koliko je dobil za svoje delo. Aleksander Jandrič je bil preje avstrijski častnik in je izgubil šaržo. Obravnava se je pričela ob en četrt na deset. — Jandrič je srednje velik, čedne zunanjosti in zelo inteligenten človek. Rojen je bil leta 18SS. v Varaždinu. Zagovarja ga dr. Hugo Schonbrunn. — Pri nadaljni obravnavi je predsednik najprej govoril o predživijenju obtoženca. Nato je prešel na delovanje obtoženca za Rusijo. Obtoženec pripozna, da je poslal kot vojaški korespondent ruske vojne uprave avstrijski vozni red v slučaju vojne. Dobil je za njega 1200 kron. Nato pripozna obtoženec, da je napravil na podlagi vojaških kart in vojaškega šematizma razvoj avstrijskih čet proti Rusiji. Ta načrt je ponudil sam ruski vladi, ko je bral v nekem listu, da je ponujala francoska vojna uprava nekemu nemškemu polkovniku za tak načrt en milijon frankov. Predlog je bil sprejet. Jaz sem si ta načrt sam sestavljal in sem sam kombiniral. Nekoč me je polkovnik Zankievič, kateremu sem pošiljal delo, vjel, ker sem dirigiral neko kavalerijsko brigado na severno bojišče namesto iz Zagreba iz Varaždina. Poslal me je nato v Gradec, Zagreb in v Celovec, da se informiram, če je tam kaj kavalerije. Poslati sem mu moral iz teh krajev dopisnice v dokaz, da sem bil res tam. Bil pa sem v vsakem mestu komaj nekaj ur in sem videl samo enega huzarja. — Dalje pripozna obtoženec, daje napravil s pomočjo več kart načrt utrdb trdnjave Przemisl. Tudi ta načrt je bila njegova iznajdba. — Predsednik: Ja pa ruski generalni štab tudi pozna in ve, kako izgleda trdnjava. — J a n d r i č: Sai se nahaja knjiga o permanentnih poljskih utrdbah in to kniigo sem vpora-biL Bil je pri meni tudi polkovnik Zankievič. Ta mi ie omenil, da ie se-daj zelo kritičen čas. — P r e d s e d- j nik: Ali le govoril tudi kaj o even- 1
tualni vojni? — Jandrič: Govoril je samo o balkanski vojni, ki je ravno izbruhnila. Menil je, da hoče podjarmiti Avstrija Srbijo in Črno goro. Zato mora Rusija vedeti za njene vojaške odredbe. Za prvi sektor utrdbe sem dobil 15.000 kron. — Predsednik: Ja, saj Rusi utrdbo poznajo. — Jandrič: Ne, rekel sem, da imam načrt od nekega častnika iz trdnjave. — Obiskal sem tudi Krakov. Lvov, Budimpešto in druge večje garnizije, da se prepričam, če so vpoklicani reservisti. — Predsednik: Potovali ste tudi na jug? — Jandrič: Da! Zankievič me je poslal doli, ker ie izvedel, da namerava poslati Avstrija čete proti Crni gori. Zankieviću sem poročal na slepo srečo, da gresta proti Črni gori dve diviziji. Ko me je Zankievič vjel, da mu napačno poročam, me je ozmerjal in mi rekel, da naj ne mislim, da imam pred sabo »poljskega frajtarja«. Dobil sem za enoletno delo vsega skupaj približno 20.000 K, delo pa ni bilo nič vredno. — Pri popoldanski obravnavi so bile zsališane tri priče. Milan Savić, bivši sluga ob-toženčevega brata nadporočnika Čedomila Jandriča, s katerim je obtoženec skupaj stanoval in sedaj izdelovalec opank v Sarajevu. Ta je povedal, da sta živeli brata od začetka zelo skromno, nato pa sta začela živeti vedno bolj potratno. Pri Jandriču je videl enkrat več tisočakov. Obtoženec je veliko delal iz knjig, katere mu je prinesel njegov brat, ki je obiskoval vojno šolo. Risal je veliko kart in pisal veliko na pisalni stroj. Pošiljal je tudi vedno pisma v Petrograd. Poročnik Ivan Ivanič, ki je bil tovariš obtoženca, ne ve ničesar o njem. Izposodil si je pri njem sto kron, ni pa vedel, od kod dobiva Jandrič denar. — Trgovec Emil Winkler je spoznal Jandriča v kavarni, kjer mu je ta povedal, da bo šel v rusko službo. Nato je pravil, da je podedoval 80.000 kron. Priča je bil večkrat v obtoženčevem stanovanju in je videl, da riše Jandrič načrte in karte. Obtoženec mu je rekel, da dela za brata naloge za vojno šolo. — Obravnava se nadaljuje danes, sodba bo izrečena zvečer.
* Izrežite in pošljite. Ako nam pošljete to notico, dobite 4 dele belega Čipkastega zastor ja, vsak del 300 cm dolg in 100 cm širok, vse skupaj 5 K 20 v po povzetju. Tovarniška firma S. Schein, Dunaj, I., Bauernmarkt 10, 12—14. (801)
* Za darilo našim bralcem pošilja tvorniška tvrdka preprogarnica S. Schein na Dunaju, L, Bauernmarkt 10—14, ob sklicevanju se na naš list, prevleko za otomano ali divan 300X150 cm veliko, olivno ali bordo, perzijski ali moderni vzorec, samo Droti povračilu tkalnine 7 K, po povzetju. (802)
* Nerazpoložnost in odpor proti delu imata v neskončno veliko slučajih povod v moteni prebavi. Od narave ustvarjeno po sestavi in moči vedno enakomerno Franc Jožefovo grenčico že desetletja odrejajo merodajni profesorji in doktorji za odstranitev telesnega zaprtja. Prirodna Franc Jožefova voda učinkuje že v majhnih množinah zaužitka zanesljivo in brez bolečin ter v primeri z drugimi, kričavo hvalisanimi in sijajno opremljenimi modnimi kroglicami niti ne učinkuje dražljivo na črevo, pa tudi nima škodljivih posledic. vMed prirodnimi. odvajalnimi rudninskimi vodami,« poroča »Le Journal de Medicine de Pariš«, »gre Franc Jožefovi grenčici nedvomno prvo mesto«. — Ker hodi na trg mnogo posnetkov, na! se v lekarnah, dro-gerijah in trgovinah z mineralnimi vodami s polnim imenom zahteva ta rudninski vrelec, kjer se ne dobiva, od tam se obrnite naravnost na raz-pošiljalno ravnateljstvo Franc Jože-fovih zdravilnih vrelcev v Buda-pešti.
Telefonsfea in brzojavna poročilo.
Štajerski deželni zbor.
Gradec, 28. februarja. Današnja seja se je pričela ob 1I4 na 11. dopoldne. Prečitale so se razne vloge ter odkazali pristojnim odsekom razni predlogi. Slovenski poslanci so vložili te-le predloge: Vrečko za ustanovitev vzornega vinograda na Ponkvi v šmarskem okraju. Vrst o v š e k glede regulacije Mislinje, B e n k o v i č glede podpore društvom za mladinsko oskrbo v Trbovljah, isti poslanec glede podpore za vodovod v Trbovljah in dr. Kuko-v e c glede osuševanja močvirnatih zemljišč v Žerovincih in Ivankovcih. Nato ie finančni referent dr. K a a n v tajni seji poročal o najetju novega deželnega 10 milijonskega posolila. Dež. zbor je sklenil dati podporo osuševalni zadrugi v Kapelah. O deželnih računskih zaključkih ie poročal
posl. Forst. Govoril Je poldrugo uro. Kot prvi je posegel v debato posl. dr. K u k o v e c, ki je v dolgem govoru grajal deželni odbor, da malomarno vrši svojo nadzorov alno oblast nad spodnještajerskimi kmetskim! občinami, okrajnimi zastopl In avtonomnimi mesti. Dr. Kukovčev govor je vzbudil splošno pozornost v vsi zbornici. Kukovčevim izvajanjem so mestoma Nemci burno ugovarjali. Ob pol 3. seja še traja.
Vohunska afera bratov Jandrič.
Dunaj, 28. februarja. Proces proti Aleksandru Jandriču se danes nadaljuje. AL Jandrič zahteva izključitev j veh avditorjev, ker je eden bil pre-
skovalni sodnik v zadevi njegovega ; rata Cedomila.   drugega pa, ker je rišel k razpravi v uniformi. Proces zbuja velik interes zlasti v vojaških :ogih.   Posebne važnosti je, kako Jaleč bi mogla  odkritja bratov Jan-thić   pripraviti   avstrijsko armado. Avstrijski vojaški krogi pravijo, da se jajo spraviti potovanja obeh bratov popolnoma v sklad z nameni vohuniva. Vrednost izdanih tajnosti pa je presojati posebno z ozirom na napeto razmerje, ki je vladalo v onem času.
Češko - nemška sprava.
Duna), 2S. februarja. Ministrski sednik Stiirgkh je sprejel danes poslanca Bacherja in Kramara kot zastopnika Nemcev in Čehov, da prejme od njih posebne pritožbe in :!je. Ta korak se smatra kot kon-sekvenca dosedanjih češko-nemških spravnih pogajanj, na drugi strani pa zopet kot poskus ta pogajanja zopet spraviti v tir.
Atentat v Debrečinu.
Budimpešta, 2S. februarja. »Bu-Jn:sesti Hirlap■ poroča, da je bivala adnjih dneh v Bukarešti neka dama, na katero se je obračala pozornost zaradi atentata v Debrečinu. Baje je odpotovala ta dama pred par dnevi v Kijev. Kakor zatrjujejo je bila tudi v zvezi z neko osebo, ki je prišla iz Rusije.
Kardinal Katschthafer t.
Solnograd, 2S. februar-.. Kardinal nadškof solnograški Katschthaler ;e danes ob tričetrt na 11. dopoldne
umri.
Skandinavija in Rusija. Christiania, 28. februarja. Bivši norveški minister Buli izjavlja, da se Hpravlja med Rusijo fn Skandinavijo vojna. Ruska armada je pripravljena za napad m ruski vojni ataše :nta baje že popolnoma natančne načrte o razvitju čet proti Rusiji.
Španska.
Valencija, 28. februarja. Nemiri " Valenciji se ponavljajo. Vršili so se epet krvavi boji s policijo.
Mehika.
\\ ashington, 28. februarja. Seve-•^ameriška   vlada je zahtevala od ^edsednika Huerte zadoščenje zara-umora severoamerikanskega državljana Vergara.
•    ■ ■ Dogodki na Balkanu.
Albanija.
Dunaj, 28. februarja.    Cesar je el včeraj v avdijenci Essad pašo i njegovo spremstvo.
Orijentske železnice.
Beigrad, 28. februarja. Včeraj se • :a konferenca   pri finančnem *rstvu,  katera je imela namen viti komisijo za bodoča pogaja-glede orijentskih   železnic. Pri erenci je bil navzoč   tudi srbski nik na Dunaju Jovanović. Konja se je bavila tudi s trgovinski-rašanji  med Avstro-Ogrsko in Srbija
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Cirll-Metodovo družbo: Ivan Deržič iz Zidanega mosta 14 K 70 v (skupili na pustni maskaradi zidan-moške godbe i. s. ga. Hrenova za cvetke 12 K in gdčna. Julka za piškote 2 K 70 v); »Borovniški Pust« 25 K in veselo omizje pri Kamniti mizi zbralo 1 K 92 v. Skupaj 41 K 62 vin.
Za Ciril-Metodovo podružnico na Jesenicah (vrtec): dr. Josip C. Oblak, odvetnik v Ljubljani, kot zastopnik Ivana Derniča iz Planine proti Tomažu Lahu, od slednjega iz kazenske poravnave pred c. kr. okr. sodiščem v Kranjski gori, plačno globo 20 kron.
Za podružnico S. P. D. v Kranjski gori (Dom na Vršiču): dr. Josip C. Oblak, odvetnik v Ljubljani, kot zastopnik Ivana Derniča iz Planine proti Tomažu Lahu, od slednjega iz kazenske poravnave pred c, kr. okr. sodiščem v Kranjski gori, plačano globo 20 kron.
Za »Domovino«: gdčna. Zemlja-nova, načelnica gospodinjskega tečaja Mladike . 20 K, nabrala po vinarjih od udeleženk tega tečaja za nemške spačenke. Iskrena hvala!
Živela nabiralci in darovalci!
Ljtat>lj£ini
Jutri v nedeljo, dne L marca jaholaa vara.
Zbirališče ob pol dveh popoldne pri bratu Krapežu. Na zdar !
Današnji list obsega 16 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnikar, drž. poslanec
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Karodovo »đravilo. Tako sc sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce kreo-čujoče. kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 2r—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, j c in kr. dvorni zalagatelj na Dr naju, Tnch-lacben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati fiOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    5 25
— Javna skladišča čestokrat ob-tvo zamenjuje   z   magacini in ranišči trgovcev   in špediterjev, ar pa ni pravilno.    Ustanovitev in tovanie javnega skladišča je po nu z dne 28. aprila 1889 vezano koncesijo, ki jo podeljujeta trgo-isko in finančno ministrstvo. Ob-jin se mora položiti kavcija pri dr-ni blagajni.    Delovanje javnega Jišea obstoji bistveno v shranje-niu blaga na tuj račun proti pla-o tarifi določenih pristojbin, na-v izdajanju varantov. na kate-. posojuje Avstro-ogrska banka ka-tudi vsi denarni zavodi. Tudi ima /no skladišče, ravno tako. kakor eleznica ali mestna občina za svoje prave eksproprijacijsko,  t. j. raz-v alno pravico za zemljišča. Ob-'' i skladišča ie za aprovizacijo de-; !e z žitom zelo važen, posebno pa h za vojno upravo v slučaju mobi-zacije.    Javna  skladišča morajo mesec poročati na ministrstva * nju skladišča.    Za kronovino " a n j s k o, kakor tudi za južne de--le se nahaja edino koncesijonlrano vno skladišče v Ljubljani Krisper-
.Dobro, bolečine olajšujoče zdravilo!
Ravmatizem in njemu sorodne bolezni kakor nevralgija, ishias. migrena, protin itd., so znane, nevarne bolezni, in gorje onemu, pri katerem so se vdomačile. Kdor ni sam na sebi izkusil, ta si ne more predstavljati, kake grozne bolečine mora bolnik pretrpeti. Tak nesrečnež poseže po vsakem sredstvu, ki mu je pri rokah. On poskusi vse, kar se mu pr. idi. Ako ne pomagajo več domača ed-stva. poseže po takih, ki se mu ponujajo po časnikih in koledarjih, vko mu tudi fa odpovedo, izgubi > s ko upanje do ozdravljenja in živi nje se mu preseda.
Radi tega sem se namenil, >ri-občiti par vrstic v blagor trpečim. Poznam eno do^ro, bolečine olajšujoče sredstvo, ki je žalibog pri nas še premalo poznamo. To sredstvo sem večkrat preskušal in lahko tedaj o njem mirno trdim, da še ni nobenega o njegovih upih varalo. Vsak, kdor to sredstvo enkrat poskusi, se zopet povrne k njemu in se čudi, kako olajševalno učinkuje ter ga radi tega nc more več pogrešati v svoji hiši.
Ta sredstvo mi je bilo priporočeno od znancev in dasi nisem začetkoma veroval hvalospevom, prepričal sem se v kratkem o njih resničnosti. Je v resnici sredstvo, ki mu ni para. In isto trdijo o njem vsi oni, katerim sem to sredstvo priporočil in katero od tega časa ne manjka več v njihovih hišah.
To izvrstno sredstvo se porablja vedno z uspehom pri revmatičnih boleznih, ishias, nevralgiji, glavo- in zobobolu, prehiajenju, oslabenju udov in mišic, krčih in pri mnogih drugih podobnih bolečinah. Poznam slučaj, pri katerem so izginile bolečine v kosteh po osemletnem trpljenju.
Uspehi tega, resnično neprecenljivega zdravila so me vzpodbudili, da sem sklenil, vse trpeče na nje opozoriti, in bi me veselilo, ako se mi to posreči. Je v resnici dobro sredstvo, ki zasluži, da se ga priporoči.
Kdor potrebuje to zdravilo, naj piše lekarni »Pri dobrem pastirju v Litovelu na Moravskem, kjer se izdeluje in »SalvM« imennJe.
Pripomniti še moram, da je Sal-vlo! kljub svoji izvrstnosti primemo še jako poceni. Dobijo se že steklenice po 80 vin. (6 takih steklenic se dopošlje za 4 K poštnine prosto). Večje steklenice stanejo 1 K 25 vin. in 2 K 50 vin.
Kakor sem izvedel, se dobi Sal-viol skoraj v vseh lekarnah in radi tega povprašajte najprej v najbližnji lekarni, ali se tam dobi, ker si s tem prihranite poštnino.
Ako se tam ne dobi, pišite prej navedeni lekarni in Salviol se vam dopošlje z obratno pošto.
Upam, da mi bo vsakdo hvaležen, kdor kupi to sredstvo, ker jaz bi nikomur ne priporočil kaj slabega.
Martin Siich, župnik Klein Schvveinbarth,   zadnja pošta Drassenhofen, Nižje Avstrijsko.
Žitne cene v Budimpešti«
Dne 23. februarja 1914. Termin.
Pšenica za apr. 1914. Pšenica za maj 1914. Rž za apr. 1914 . • Rž za oktober 1914 . Oves za apr. 1914 . Oves za oktober 1914 Koruza za mai 1914 . Koruza za julij 1914
za 50 V% 12 45 za 50 kg 11-16
za 50 kg 9*36 za 50 kg 8 72 za 50 kg 7-66 za 50 kg 7 69 za 50 kg 6S0 za 60 kg   6 93
Meteorološko poročilo.
ViSin* oad morjem 306*2 Srednji iračni tlak 7S6 mm
Čas T opazovanja	Stanje barometra v mm	a« s.-e 2 a s H* —	Vetrovi	Nebo
27. !2. pop 28. 7. zj.	731*2 733*6 729-7	9*5[ brezvtr. 73! si. jvzh. 61 si. jzah. i		oblačno
Srednia včerajšnja temperatura 7*3°, norm.     109. Padavina v 24 urah  mm 65.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in udeležnikom sploh, ki so ob priliki smrti našega preljubega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda
Mafija stropnika
strojevodje c. kr. drž. železnice v ptk.
na katerikoli način izrazili svoje sočutje in sožalje, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. 831 Osobito pa se zahvaljujemo gg. uslužbencem c. kr. državnih železnic in vsem darovalcem prelepih vencev.
Spod. Šiška, 28. tebruarja 1914.
Žalujoči ostali.
Lopo stanovanje
za prijatelja narave M Mdl mirni stranki v krasnem kraju na Spodnjem Štajerskem. Posebno pripravno za npok. uradnika. 808 Pisma na upravn. »Slov. Naroda« pod „fttajersks 808".
Okoli 23 oralov zemljišča, 10 oralov hoste, 10 minut od kolodvora, drugo travniki s sadnim drevjem zasajeni in njive, hifia c gostilno, ona vila s 4 sobami, stekleno verando,,delano leta 1910, en vzorni hlev za 8 govedov in 20 prašičev, delan leta 1912. Oddaljeno je i minute od kolodvora, pripravno tudi za penovsko obrt, ker ga v tem kraju ni. 830 Natančneje se izve pri Janezu Sket v Urnima Toplicah.
Resna iilna ponudba!
Definitivno nastavljen uradnik samskega stanu, 32 let star, želi znanja v svrho ženitve s korpulentno in lepo gospico neomadeževane preteklosti, ali vdovo brez otrok, veščo če mogoče tudi nemške d* jezika, pridno in izobraženo v gospo ;njstvu, s primernim premoženjem posestvom.
Sar i resne ponudbe z sliko, katera ■ vrne in natančnim naslovom do 20. marca t. 1. pod šifro „Domovina 828" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. — Za tajnost se jamči.
s O m o^ite v. =
Čednemu, zdravemu dekletu ali pa mladi vdovi s 50,000 kronami razpoložljiv dote, v starosti med 20 in BO letom, se nudi lepa prilika za takojšen res srečen zakon, ker so vsi pogoji za to dani. Dota se bode pupilarno varno zavarovala na velikem premoženju.
Le resne ponudbe se prosijo nu uprarništvo „Slor. Naroda9 pod šifro „April 19141787*.
Stroga disltrecija zajamčena.
Pošteni in resni posredovalci niso izključeni. jqj
Brez vsakega posebnega naznanila.
Naznanjamo tužno vest, da jc Bog našo preljubljeno in blago mater, oziroma staro mater, gospo
MARIJO ZEBRE
danes 28. februarja 1914. previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki mučni bolezni v 80. letu starosti v boljše življenje poklical.
Pogreb bo v pondeljek, dne 2. marca 1914. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Emonska cesta št. 8. na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 28. februarja 1914.
Jernej lobre c. inkr. podpolkovnik pri22.pešnolku, Alojzij Zebre c. kr. deželni svetnik, sinova. — Fracja Zebre učiteljica, hči. - Srcesftina Zebre, Tratila tebre snehi. — Margot, Vera, Silvi je, Bogomila,
Vladimira in Mitfa vnukinje in vnuk.
tile
vešč hrvaščine, nemščine in nekoliko
slovenščine, želi stalno mesto; najraje v Ljubljani.
Naslov v upravn. »Slov. Naroda«.1
Jabolenil^
iz najboljših leg Štajerskega, čist, prirodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 vin. po povzetju razpošilja
Juri Jož. Stelzer, VWze!s8orf pri jraftat
Sprejme se
iteljlca
k otrokom, ki obiskujejo ljudsko Šolol Prednost imajo učiteljice. 793
Ponudbe pod: „Pošfai predal 63'S LJubljana.
Parna pilama J. Murbović, Staj« nicaf  Hrvatskat   sprejme  takoj ▼ službo 791
3 Žagarje
na venecijanske jarme (gater).
Lovski pes
(lermač* Poenter), i leto star, bele
barve z rjavo liso na hrbtu in na ušesih,  se   za nizko  ceno radi selitve
proda. 796
Vprašanja pod „Treif SO", Je«
senice-Failnef poštno ležeče.
obstoječe iz 2 sob, predsobe kuhinjet shrambe, mansardne sobe, angL stranišča, pralnice, podstrešja, drvarnice in vrta se takoj, do meseca veliki traven odda, Rožna dolina cesta III, štev. 262.
Trgovina z zeleznioo in poljedelskimi stroji
Fr. Stupica v Ljubljani sprejme perfektnoga
korespondento,
zmožnega slovenskega in nemškega jezika in strojepisja.
Oziralo se bode samo na one, ki so popolnoma vešči železninskestroke.
Ponudbe ^ zahtevo plače na gorenji naslov. 832
Nadležne kocine
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixa 816
odstranjevalec kocin.
Zaj. neškodljivo, gotov uspehe. Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. 1. Rix, laboratorij, Dunaj IX., Berggasse 17 E.
Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija'1.
proda se ali pa da v najem
ia na turbino
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskrenoljubljena mamica oziroma stara mamica, sestra, teta »n tašča, gospa
Agna Knstrfn
▼tova c kr. tla. respieionta
danes ob pol 11. uri dopoldne večkrat previđena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. 834
Pogreb nepozabne ranjke 5% vrši v ponedeljek ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Krilu, kjer se zemeljski ostanki položijo k večnemu počitku.
Mase zaduSnice se bodo darovale v več cerkvah.
Predrago ranjko priporočamo v blag spomia in molitev«
V LJUBLJANI, dne 23. februarja 1914.
(Brez vsakega posebnega obvestila)
in mlin
827
poleg malega posestva (7* grunta) pol ure oddaljen od državne ceste ter bodoče postaje Domžale-Blagovica.
Natančnejše podatke daje „Poso« jilnica in hranilnico v Moravčah.11
Mladega
Sprejme kot pomožno moč čimprej e
elektrarna Ing. n. Uhlir
Kobarid, Goriiko.
Pismene ponudbe pisani tvrdke IJatljana, Njasmka ooota it 3.
810
UE
3X
■
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
D.lnMka »lavniea ».OOO.OOO
152
Stritarji
I
*tev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.030 kron.
Poslovalnica I. c. kr avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice ta na tekočI račun ^^3j 0]   Kupnje ln prodaja srečke in vrednostne papirje
ss ter Jih obrestuje od dno vlogo po čistih s
!4 |0 :: s s vseh vrst po dnevnem kursu. ::
11-50
Velika zaloga 15*50
najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih
čevljev
dame,  gospode   in otroke«
Viktorija Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3-
c učiteljem, učiteljicam in drž   uradnikom 15°b popusta
sedaj je zadnji Čas, da se Vaša kolesa temeljito presnažijo, če treba tadi eraaj-lirajo in ponikljajo, za kar se priporoča domaČa   tvrdka,  ki  bo   izgotovila v   vsakem   oziru dobro in
solidno po primerno najnižji ceni
ANA GOREČ, LJUBLJANA.
Specijalna trgovina s kolesi in deli.
it Terezile testa M. li ivi svet nasproti litja).
Franc Furlan
naslednik Fasduifm rim
I
NEtGEOE FLEURS
99
i tur.
I ključavničarstvo
I '" S
$ zaloga štedilnikov i
krema za roke in obraz t^r,,Vt^Tm
Pust ca 80 h- Dobiva se povsod.       3347    Škatlja E 1*60.
nove vrste, znan stveno izdelana
se nakaia?
172
Ambrožev trg štev. 9.1
PAT
vseh dežela izposluje inženir Iva« sH eSB P ASSSfl A a Jgm- oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik g na Dunaju VI., MariahiJferstrasse št. 37.
in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečiščenjem ne morejo razviti v hude in  težko celiive rane, je najboljše mečilno vlačno mazilo
brni
imenovano, ki varuje rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje b!až> in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zaraščanje ugodno pospešuje. - Škat Pristno samo s po leg stoječo varstveno znamko. En poizkus zadostuje. Ne dajte si vsiliti nadomestil. Glavna zaloga
BFHRfiNFB c" kr* dvorni dobavitelj le-. mRIlilLu, karna pri Črnem orlu, Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice št 203.
Zaloga v v»eh lekarnah Avsto-Ogrske
Po p■■ ako se pošlje naprej 3 K 16 vin. dobite 4 Ikatlje, ako 7 K 10 šlcatelj tiako.
V Ljubljani
i
Domača tvrđka.
Ju ve lir in trgovec z urami
Ustanovlj. leta 1889.
I^-CLČL. Čer
Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
]uveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure.
Edina zaloga ur z znamko „TUPa.
Popravila  in  nova  dela  po  najnižji ceni. Ceniki zastonj. 126 Ceniki zastonj.
Lastna   delavnica   z   električnim obratom.
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišje število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
Kdor Se ne pozna Kathreinerieve Kneippove sladne kave, kupi naj si ie zdaj en zavoj in nai io poskusi.
Za izdelovanje te, ie 23 let priljubljene in priznano najboljše kavine pijače je bila zgrajena nova velika tvornica. Z najmodernejšimi stroji in najboljšo napravo se je slovito Kath-reinerjevo postopanje za izdelovanje pristnega Kathreinerja" še nadalje izboljšalo.
Če ie bila Kathreinerieva že vedno od najboljšega najboljše, tedaj prekaša v dovršeni sličnosti okusa zrnate kave sedaj sama sebe.
Sit.
Aromatična, izdatna, krepke, pri tem zdrava In poceni: Je Kathreinerjeva.
48 štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 28. februarja 1014.
Stran 9.
Važna reforma hrvaške ustavnosti.
Napisal slovenski publicist. L
Francoska revolucija ima ne-izbrisljivo zaslugo, da je ona vzako-nila državljanske pravice in s tem posamezniku, vsakemu državljanu, zagotovila glavne predpogoje osebne svobode. Ne smemo misliti, da so bili Francozi prvi. ki so bili deležni ustavnih svoboščin, izviraiočih iz naravnega prava. Katalog, seznam državljanskih pravic, so že vzako-nile severno-amerikanske republike, ki so jih snovali angleški kolonisti-puritanci. Tako deklaracijo človeških pravic je sprejela v Ameriki najprej Virginija in še pred francosko revolucijo cela druga vrsta amerikanskih liudovlad.
V najhujšem kontrastu k francoskemu in severo - amerikanskemu ustavnemu tipu je pa angleška ustavnost. Naravno je. da tisočletna ustavnost, kakor je angleška, ne more imeti mnogo skupnega z novim in mladim državnim življenjem Severne Amerike in Francije. Istina, da tu kakor tam stremi državni razvoj za tem, da se ustvarijo krepke garancije osebni svobodi državljanov. Pa pri Angležih so te garancije posledica stoletnega državnega razvoja in stvar zgodovinskega prava, dočim so garancije amerikanske in francoske državljanske svobode več ali manj pled državne filozofije naravnega prava.
Še značilnega je druga zunanja razlika. Ustavne pravice Angležev ir;^o združene v enem in istem ustavnem dokumentu, ki bi ga danes imenovali na kratko ustavo, ampak določbe, tikajoče se državljanskih pravic, so raztresene po najrazličnejših državnih zakonih ali pa je zajamčena državljanska svoboda na kak drug način. Tako je zagotovljena Angležem osebna svoboda po 39. članku magne charte in slavnoznanem habeas corpus aktu. Značilno je pa, da Anglija nima zakona, ki bi odgovarjal našemu členu 13. državnega osnovnega zakona o splošnih pravicah državljanov, ki pravi: »Vsakdo ima pravico, držeč se zakonitih mej z besedo, pismeno, po tisku ali v slikah dajati svobodno na dan svoje mnenje. Angleži nimajo v tem pogledu ustavnega zakona. Vsak Anglež sme pisati in govoriti, kar hoče. Ako bi pa kdo zlorabljal to svobodo, širil krive vesti, obrekoval vlado, uradnike in svoje politične nasprotnike, pride dotični pod obtožbo in sodnik ima presojati zadevo.
Skoraj vse države evropskega kontingenta so prevzele francoski način kodificiranja ustavnih pravic. Deklaracija človeških pravic, kakor-šno je vzakonila francoska revolucija, je služila kot vzor evropskemu ustavnemu življenju. Znano je, da so francoska ustavna načela bila dosti popolno izražena v belgijski ustavi, ki so jo pridno prepisavali posebno zakonodajalci ustavnih monarhij. Tudi Avstrijci niso bili ob začetku ustavnega življenja nič posebno originalni in ustavni zakon o splošnih pravicah državljanov našteva državljanske pravice, kakor je to bilo že prej običajno v ustavah drugih ustavnih držav na evropskem kontinentu.
Amerikansko - francoski vzor kodifikacije ustavnih pravic ima ve-* kansko prednost pred nerodnim načinom, kako si Angleži zajamčujejo državljanske pravice. Mnogo pri-kladneiše je pač, da obsega enoten ustavni dokument vse državljanske pravice, ne pa, da so one razmetane po najrazličnejših zakonskih določbah. Pa v značaju stare staleške države, kakoršna je Anglija, leži. da se zadovoljuje s primitivnim načinom Karantiranja ustavnih pravic. Za nglijo, kicr jc ustavna svoboda pre-a v mest) in kri vseh institucij in vseh državljanov, bi imela kodifikacija po našem vzoru prav malo praktičnega pomena.
Poleg Angleške imamo pa še v Evropi druge državne tvorbe, katerih ustoj je stališki in historični, kakor angleški, in sicer ogrski in hrva-ki. Kakor Anglija, tudi Ogrska in Hrvaška nimata svoje deklaracije državljanskih pravic po ameriško-francoskem vzoru. Niti ogrska, niti hrvaška ustava ne pozna doslej kakega seznama občnih državljanskih pravic, temveč posamezni zakoni zajamčujejo na precej nedostaten način to ali ono vrsto državljanskega udejstvovanja. Tako je izražena svoboda mnenja v hrvaškem tiskovnem zakonu, svoboda znanosti v hrvaškem vseučiliščnem zakonu. Pa naštevanje teh splošnih svobod je brez praktičnega porrfena, ako ni zakona, ki bi s pozitivnimi predpisi za-jamčeval veljavo splošnega načela. Tako imamo v Avstriji člen 8. o »plošnih pravicah državljanov, ki iz-
reka povsem na kratko načelo: »Osebna svoboda Je zagotovljena«. Zakon v varstvo osebne prostosti z
dne 27. oktobra 1862, št. 87 drž. zat pa uveljavlja s pozitivnimi podrobnimi predpisi to abstraktno načelo
Pa garancije naših avstrijskih ustavnih svoboščin so v mnogem oziru jako pomanjkljive in ne redko so vrata na stežaj odprta samovoljnosti či-niteljev, ki jim je ustavno mišljenje tuje. Radi tega bi se moral tudi avstrijski pravnik in državoslovec zamisliti nad načrtom hrvaških ustavnih pravic in njih garancij, ki jih je podal dne 7. februarja v svojem predavanju na skupščini hrvaškega pravniškega društva urednik »Mjesečnika« pravniškega društva in vse-učiliski profesor dr. Ladislav Polič.
Ladislav Polič je obogatil hrvaško državoslovno literaturo s celo vrsto temeljitih del. 2e leta 1903. je s svojimi globoko zasnovanimi študijami o Zakonu in sankciji vzbudil splošno zanimanje med pravniki. Novi hrvaški volilni zakon, ki je prenovil hrvaško javno življenje in po-menja začetek nove dobe hrvaštva, je v veliki meri njegovo delo. V svo-j\ »Povijesti modernoga izbirnoga zakonodavstva hrvatskoga« (1908) je rešil pozabijenosti lep del hrvaške ustavne prošlosti in s to lepo in duhovito napisano študijo je postavil problem hrvaške volilne reforme v pravo luč. Skoro v istem času je posvetil tudi avstrijski volilni reformi daljši snis. ki je poln ostre, pravične kritike. Kakor je Poličevo ime spojeno z eno veliko reformo hrvaškega ii>t.!\ncga življenja, tako bi bilo že-reti. da bi se uzakonil njegov načrt državljanskih pravic, o katerem nam je obširneje ra/nravljati.
Poličeva zakonska osnova »O pojedinačnim slobodama i njihovima jamstvima < ni nastala morebiti vsled sedanjega ugodnega političnega položaja, ona ni plod, današnje Hrvatom kolikor toliko ugodne politične konjunkture. Predavatelj sam pravi, da je ona nastala že početkom leta 1907. Nikdo ni te osnove naroČil, niti vlada, niti kaka stranka. Polič pripisuje osnovi čisto znanstveno, reči smemo narodno - pedagoško svrho. Smatra osnovo za znanstveno delo, za koje nosi on sam in nikdo drugi odgovornosti. Poslednja svrha, ko-jo pa skuša Polič doseči je: Ona ima da donese konkretno formulovane najznatnije postulate, što ih pred nas vznosi ideja pravne države, ako hočemo, da naša domovina bude u tom pogledu iole uredjena poput pravne države. Ustvariti prave temelje hrvatske pravne države v strogem pomenu besedu, to je veliki, plemeniti smoter, za katerim ima stremiti zakonodajalec.
Najznačilnejša poteza Poiičeve-ga načrta osnove zakona je pač ta, da obsega ves kompleks individualnih slobcsčin in njih garancij. Zakoni o splošnih pravicah državljanov tvorijo običajno neko vrsto abstraktnih poiitičnofilozofskih načel. Ti članki v svoji aforistični kratkosti, polni viso-kodonečih besed so prave deklamacije zakonodajalca. Iz njih odmeva patos francoske revolucije. Pravne filozofije je v njih preveč, pozitivno-pravne vsebine pa skoraj r :. Priznati je treba, da je ideologi francoske revolucije mnogo izgubila na svoji veljavi tekom devetnajstega veka. Pomen na tak način u ikonje-ne pravne filozofije je silno pr del, politiki in javnost ne posveča toliko pažnje takozvanim človeškimi ali državljanskim pravicam, dasi predstavljajo ona kulturna in socialna dobra ogromne vrednosti. Kar se tiče Avstrije in njenega javnega prava, je razočaral prav posebno član XIX. Ta član v svoji nemožni, megleni in nejasni formulaciji je mnogo zagrešil, lep del narodnostnih zmešnjav je treba pripisati njemu. Škodovalo je ravno to, da je bilo to normiranje narodnega prava brez pozitivno - pravne vsebine, abstraktno načelo ie pa samo dovajalo v zmote in ustvarjalo nesporazumljenia brez konca in kraja.
Poličev načrt ne obsega samo abstraktnih pravil, ampak občnim načelom sledijo odredbe pozitivno-pravne vsebine. Na ta način dobijo glavna abstraktna pravila takoj jasnejšo konkretnejšo obliko.
Naglašati je treba, da menda n! ustave, ki bi obsegala vse državljanske svoboščine v tako sistematični obliki, kakršno nam nudi Poličev načrt. Ta sistematična preglednost ima velikanski pedagoški pomen, ker stopa državljanu v ostrih obrisih pred oči pravni krog njegovih ustavnih pravic. Taka enotnost, ki manjka menda vsem drugim ustavam, je neprecenljive vrednosti. Kako nekon-herentne, neenotne, brez vse vezi, ki bi spajale vse pravno gradivo, so pač-druge ustave. Ako pa manjka ena notranja vez, škoduje to silno potrebni sugestivni moči ustave. Na primer avstrijskim osebnih svoboščin se ti-kaiočim zakonom Je silno škodovalo.
da so oni nastali v raznih razdobjih. Večjo homogenost le na vsak način mogoče doseči, ako bi zakonodajalec ustvaril istočasno vse zakone, ki se tičejo individualnih svoboščin in njih garancij, kakor je to realizirano v Po-ličevi osnovi.
Da je stilizacija Polićeve zakonske osnove v mnogem oziru mnogo srečnejša, nego je ona avstrijske ustavne zakonodaje, ni baš treba še posebej poudarjati. Posebno je važno iztakniti, da skuša osnova ustvariti Krepko obrambo individualne svobode, kar pač ne moremo trditi o avstrijskih osnovnih zakonih.
da raa
I. 0. Klcsowa t Aagsbarga predobro preizkušena pri teiavali prebave in /rlodca, telesnrai zaprtja, pomanfkanju slisti, u/avnava — presnavljanfe. — P» vseh Irtaraab po K 120 in 2 40.
Vsak dušljivi kašelj pri otroku ali pri odraslem, je nevaren. Da oslabimo silnost napadov in potlačimo draženje h kašlju in obolenje točno odstranimo, rabimo Tliymomel Scillae iz lekarne B. Fragner. Skoro vse lekarne era imajo vedno v zalogi. Cena je 2 K 20 v steklenici. Pazite strogo na ime ThymomeI Scillae.
Ia.
in modno blago za gospode in gospe d>be zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozne hiše Prokop Skorkovskv & Sin
Humpolec, Češko.
Velika izbira. Vzorci na zahtevo franko. Novi letni vzorci se že razpošiljajo.
--- - a^      " ■»      --- aax ---
Proti
izborno delufe dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Res:jeva cesta štev. 1
poleg Franc JoZefovega jnbilejnega mosta.
V tef lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolniških blagajn jnž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnslne-natna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,   22.  februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet in steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične raelasine-ustne zobno
vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar
^4T
Karel Čamernik S Jfa.
Spectjattt  trgovin  t kolesi, notorji,
avtomobili hi • posamezni delt. Mehanična delavnica io garata.
LJUBLJANA 1
Ha
tm zahtevajte mMmm U v
je najboljši. 44
filmi zalaga pri Pni sla?, zalogi laja io rana na debelo v Ljubljani. Kofna ulica Iti?. 41.
£]ubljana, Sodna ulica.
Podpirajte domačo indosfrijo!
Star« nogavico so ceno podpletujefo!
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje«
122
Dobro blago se samo hvali!
. 3T. J"ura
vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil
Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zaloga
harmonik Jamčim p
prvovrstnih glasovirjev, pianin, harmonijev, gosli, gitar, tareburic, citer. itd. Najboljše strnne „Weicho1d" in drn?e ter vse potrebščine glasbil. — smeno 10 let. — Zavod za nglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak  za vglaševanje ter
popravila vseh glasbenih inštrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka
f. 6. jurasek.
NAJODUCNEJSA ZNAMKA_
PO rjOGNAC
It V IZVIRNI POLNITVI.
CHAMPAGNE
MOETe CHANDON
C IM KR DVORNA IN KOMORNA DOBAPlTEtJd
USTANOVLJENO
Vse vrste plugov in
priporočamo za spomlad kakor: navadne in zboljšane štajerske pluge in dvoj. hribovske pluge, jeklene pluge za 7 do 50 cm globoko oranje, osipalnike, okopalnike členki,  ki s
, nove travniške brane s e med delom sami snežijo,
kosilne stroje
„Mo Cormlok", »DeerlBfl" in „Znat" in sploh vse stroje in orodje zo poljedeljstvo
s p« zaliaaie«oL s
Karol Kavšeka nasled.
Schneider & Verovšek
'   ftftvUu i lalenlaa lapolJrtalaktaU strcjl
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.
M*H
55
Vermuth-
■atalifl cesd tvrtka 235
Br. Movaković, vinska trgovina
■i v Ljubljeni. i
oženjeni?
Potem zahtevajte nove Tzorce 3 za 1 K« 6 za. i k M) n, 12 za k, a 4z
llustrovan  cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in franko (zaprto) 30 h). — L Blagor i t ctHtj    b zru-laktvra.   II c raj n. Wieslogerstr. 8
VI
se hvalita sama in ne potrebujeta reklame«
Potnik
Špecerijske stroke, zmožen obeh deželnih jezikov, po možnosti na Kranjskem vpeljan, se taksi aprelae.
Ponudbe z zahtevo nlačila in curriculum vitae pod ,»1000/7SS" na upravn. »Slov. Naroda«. 763
Zajamčen uspeh
Bu|tie,   1 «3 f3
ali pa denar nazaj. Zdravniški likai o izvrstnem učinku.
prsi
dobite ob rabi med.
TIr Jt Biv* breme v% nrei oblastveno preiskano, ear. neškodljivo za Wl« JI« IMAd ftltult L* pidl %sak0 starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje.   Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*--
Kazpošiljanje strogo diskretno. 812
Kos. dr. A.  Rix, laboratorij Dunat  I3L, Berggasao 17 S.
Zaloge   v  Lj«blJauJ t  leliarsa  prt  „11 a tem   te.«nu     drogeriji   Haac  In   .. Airi;a",
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premcgokoase dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portiand-cesnent v vedno enakomerni, vse od
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nađkriljujoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 4355
raznih  uradov  in naj si ovi te j šib  tvrdi:   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Pozor!
Kdor si želi kupiti v resnici dober šivala! StrOJ9 naj
kupi samo pravi
PFAFF3V STROJ
ki nosi na glavi in stojalu ime ,?iall' in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor vTalfenrad, Push, solidno ljudsko kolo Ko smo s in Ilirija kakor tudi
vs: posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto,
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
SSHSES
g)o speli so
L J
T 1 L J
pomladanski in poletni površniki in   raglani  v različnih   barcah. W najnovejših   fason,   za gospode
in dečke po  priznano   nizkih cenah.
rjj M M 11
Angleško  skladišče oblek O. BER NA TO VIĆ Ljubljana,  Mestni trg št. 6—6. W
Prodajalka
Špecerijske hi mešane stroke išče službe takoj bodisi v Ljubljani ali na deželi. Ponudbe pod „Takoj 822* na upr.
822
»Slovenskega Naroda«.
• V
ta
v Novem Vodmata iiev. 107.
pri L ubijam s 4 stanovanii po 1 sobo in 1 kuhinjo ter nekaj vrta. 819
Stroje za valjenje
za domačo in divjo perutnino (donosno perut-ninarstvo) strokovno ureja paimerro perotirino vseh vrst in vso perutninorejsko opravo dobavlja specijalna tvornica Nickerl k Co, dr. z om. z., centrala Dunaj-lnzersdorf, Triestetstrasse štev. 30, telefon 9120. Zahtevajte katalog št. 46.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Fer« laoh) na Koroškem.
«e priporoča v Izdelovanje vj
lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-deraf e stare aamokresnice, sprejema vsakovrstna popravita, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-lalniei in od mene preizkušene. — llustrovan I oenlkl zastonj.
II-BI V-
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
99
f
ki se gonijo z nogo z e!eg. " omarico in 10 letno garacijo. Odpočijem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev »Ringschiff« »Central-Bobbin« za domačo rabo in za  rokodelce  po cenah  na debelo.
L Weissberg. Dunaj II. Dntere Dnaistrasse 23III.
Ceniki gratis in franko. — HrvaŠka korespondenca. 3709
Krvna bolezen : li sramota.:
Vsi smo ljudje in vsem prete vene-rične bolezni (sifilis), škrofeljni, kožne bolezni in druge od slabe krvi izvirajoče bolezni. Vseh teh neprilik — naj bodo stare kolikor hočejo se rešite samo z VDflCIiriH OTW zdravljenjem s MUuUUUII UUURI. Škatljica z natančnim navodilom za zdravlje 6 kron. 803
Izdelovalec: leta Ftfler, Pariz.
Naroča se iz glavne zaloge:
sta IV, Mi
•Mog stav. at.
Iivrstno ldoč<
820
špecerijska trgovina
pri tovarni s 6C00 delavci so odda zaradi
er.
Donawlts" post-
la§ ernd, S ee gr ah en bel Le obetu
%emtna ponudba.
35 tet star mladenič, lastnik obrtmie in trgovine v svetovno^na-nem obmorskem zdravilišču, se ych poročiti j gospodično ali vdovo brez otrok* ne fr? 35 Let staro, 3 vsaj 5000 kronami premoženja.
Le resne ponudbe s sliko pod Šifro „Primorje 3001767" na uprav. »Slov. Jfaroda". 767
Stroga tajnost zajamčena.
platneno in pavolnato blago
za hišo in opreme sa neveste kupite
najceneje v občeznani podkrkonoški tkalnic!
Jan Škoda, Červenv Kostelac št 15
Prosim, da pišete po vzorce platna, kana-fasa, damasta, zefira, oksforda, ki jih pošljem vsakemu zastonj ln franko.
40 m ostankov K 18 in sicer lepo urejenih od flanele, modrotiska, belega blaga itd., vse najboliše kakovosti v dolžini 3—12 m. Vzorci ostankov se ne pošiljajo Poizkusite. Vestno izvrševanje naročil. 602
12 stanovanjskih prostorov, velika obokana klet, dobra pitna voda, krasna južna lega nasproti kolodvora, električna luč, z lepotičnim, sadnim in zeleojadnSm vrtom, se pod ugodnimi
pogoji proda«
Več pove lastnik Alojzij Srafnc, Laški trg. 619
Hotel „Ilirija" Kolodvorska ulica.
Od sobote 28. februarfa dalje vsak dan
variete in kab
„w ženskem raju11 (4 dame, 1 gospod).
Najnovejše izmed najnovejšega z Dunaja.        Začetek ob pol 9. uri zvečer.
Ravni Edvard Volkel.
Edino
od visokega c. kr. trgovinskega in finančnega ministrstva na ==   Kranjskem koncesionirano =
• VI      VOVV       • g        i ivv
Krispcr S Zomažič, družba z om. zav., £jubljana.
V najem se oddajo
tranzitna skladišča in velike kleti.
Bančni predujmi na pridelke in žito. —- Pravica do reekspedicije, — Javno . i . tehtališče. — Tirna zveza z južno železnico, i   as aassa
Pristojbinska tarifa in pravilnik na zahtevo zastonj.
824
Hoja človekovo.
Predočiti Vam hočemo, kako je živčevje (od petnice skozi hrbtenico do možganov) pri vsakem koraku izpostavljeno silnemu pretresu. Zato pa je vsakogar dolžnost, se poslužiti pomočka, ki popolnoma odstrani živcem pretresajoče in zdravju škodljive sunke.
Starši, ki jim je res do zdravih živcev njih otrok, naj tega razglasa pač ne prezrć.
Skoro vsak do sita pozna mnoge praktične in obenem ekonomične prednosti gumijevih podpetnikov Berson in smatra za dolžnost, p. n. občinstvo opozoriti tudi nato, kako veliko vrednost glede pospeševanjn zdravja imajo gumijevi podpetniki Berson in jih za to večkrat zdravniško priporočajo.
Berson edini spaja vse prednosti in uživa zatorej pri p. n. občinstvu upravičen sloves najboljšega gumijevega pod-petnika. Gumijev podpetnik Berson se izdeluje iz posebne gumijeve zmesi, za kar se rabi samo gumi Fine-P ar a in ki petf daje prav posebno stanovitnost in za prijetno hoje potrebno prožnost.
Zahtevajte torej pri kupovanju pristni gumijev
možgani
podpetnik Jerson
• o
in v lastno korist zavrnite vsako drugo znamko.
za gospode in dame
60 gramov težka, K 140*—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj piše takoj. H Lechner, Breda vs (Lnndenburg) 298 trgovina z zlatnino.
! 500 kron !
Vara plačam, ako moj uničevalec korenin bsJsnss Sls Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. 3 lončki 2 KTinenj, Kaschan (Kasss) L, Posti. 12/lSe Ogrsko. 628
3E
PREVZETJE TRGOVir E.
Usojam se si. občinstvu vljudno naznaniti, da sem potom kupa prevzel
trgovino m špecerijskim in mešanim blagom
ŠL n in da jo bodem pod trgovinsko-sodno vpisano firmo
J" O S. FABIA
prej — voraiale — Edmund Kavčič
na dosedanji solidni način nadaljeval. Opiraje se na svoje dolgoletno delovanje na tukajšnjem trgu, prosim mojemu predniku ^mir »upanje kakor tudi blagohotna naročila meni nakloniti in zagotavljam, da bodem točno in solidno ustrezal vsem željam in zahtevam svojih cenj. odjemalcev.
Z velespoštovaojem JM* FŠB1AML
V Llskljnni, dne 1. marca 1914. 825
151
i
Cebelni med
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih Škatljicah po 5 kg po povzetju za K S*50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Izvoz medu (Erster ung. Bienenhonig-Ex-port( BALATONFOKAJAR, (Ogrsko(
Trgovci! Trgovci!
Prota se Jfational blagajna.
Registrira K 99 99, samo eno leto rabljena. Eventualno se zamenja za Wert-heimerico št 2—3 v dobrem stanju.
Ponudbe pod „Trgoval $33" na
uprav. »Slovenskega Naroda«. Znamka za odgovor.
34
48 Štev.
•SLOVENKI HMOt^, te 26. februarji 1914
Stran 11.
Amerikanko,
Ves svet je z zanimnnjem čital poročilo o amerikanskem davčnem eksekutorju, ki se je kot eleganten plesalec seznanil s sorodnico milijar-darja Rockelfelerja in jo pripravil do tega, da ga je osebno seznanila s tem denarnim mogotcem. Malo komu se posreči, da pride z Rockefel-lerjem osebno v dotiko, tu pa je zvit davčni eksekutor po ovinku skozi plesno dvorano to dosegel in Rocke-fellerju izročil plačilni nalog za več milijonov davkov. In prekanjeni Rockefeiler je »notri sedel« tako, da se mu smeje ves svet.
V Ameriki je tako, da je treba v vseh civilnih stvareh povabljenim osebno dostaviti pozivnico na dotično oblast. Osebno! Ne sme se pozivnica poslati po pošti, ali izročiti ženi ali poslom, ali pa na hišo nabiti. Pozivnico mora izročiti zaprisežena uradna oseba in ker zaprisežene uradne osebe niso nikoli mogle priti do Rockefellerja in mu izročiti davčnih plačilnih nalogov, pa bogati mož ni plačal nič davkov, dokler ni eksekutor kot plesalec ujel na svoje lima-nice Rockefellerjevo sorodnico in z njeno pomočjo prišel do tega velikega bogataša.
Tem povodom je v listih čitati zanimiva pojasnila o amerikanskih razmerah. Nekai, kar poroča »N. Fr.
P.« bo tudi nase   čitatelje zanimalo:
Vse pozivnice v civilnih stvareh mora v Ameriki dostaviti poklicanim zapriseženi šerif, in ker mora tožnik ali upnik šerifu pot naprej plačati, spada ta služba med tiste, za katere
ljudje najbolj trgajo. V normalnih razmerah potrebuje namreč šerif nekaj tednov in mora napraviti par tu-catov potov,   predno tak dokument
zadeti osebi v lastne roke izroči. Zato pa so civilne pravde za majhne zneske — pri nas jih imenujemo ba-gatelke — v Ameriki skoro neznana
- ar. Nikomur ne pride na misel, da bi kakega dolžnika tožil za petdeset aH sto dolarjev, ker mora najmanj ali ravno toliko plačati samo. da se tožencu tožba dostavi. A če je konč-io tožba dostavljena, ni s tem upniku ^e nič pomagano. Tedenski dohodek, ki znaša manj kakor 125 K. se v Ameriki sploh ne da zarubiti: ravno tako ne pohištvo, ne obleka in tudi ne
— našim eksekutorjem tako priljubljena — žepna ura. sploh nič. kar je človeku potrebno. Pravzaprav se da pri ljudeh, ki nimajo hiš in posestev, zarubiti samo denar, ki ga imajo v bankah naloženega. A če ga sploh kai imajo, je skoro nemogoče priti do njega.
Red ljubeči ljudje bodo seveda strahoma vpraševali, kako je v takih razmerah s pravno varnostjo in če ne trpi vsled tega ves promet. Kako pa pride krojač, ali čevljar, ali trgovec do tega. da bi ga ljudje oškodovali in še za norca imeli? Odgovor na to vprašanje je prav lahak: Čevljarji, krojači, trgovci itd. sploh ne pridejo nikoli v tak položaj, ker nikomur nič ne kreditirajo, k večjemu če človeka prav natančno poznajo. Vikjer na svetu ni tako težko živeti
:ez svoje razmere«, kakor v Ameriki, ker je tam privatni kredit nepoznan. Krojač še gumba na upanje ne prišije, čevljar zahteva, da se mu na-"očeni čevlji naprej plačajo, zdravnik iztegne roko predno bolnika pregleda. To je za marsikoga zelo nepriiet-no, a je vendar zelo praktično. Življenje Je vsled teh razmer v Ameriki dosti bolj preprosto, kakor v Evropi in lahkomiselnost malo nevarna. Tam se ne dobi posojila, pa obljubi še take obresti. V Ameriki sicer cveto vse vrste   hudodelstev,  toda za
hochstaplerje« tam ni tal. Znani sle-nar Manolescu se v svojih spominih bridko pritožuje, da mu tudi lepe manire, briljantni prstani in lakaj na vozu niso odprli kredita.
Dostikrat se čuje, da človek, ki se je pred tednom še vozil v avtomobilu, danes čevlje snaži, čez nekaj časa pa je zopet kavalir. Tudi temu ie vzrok to, da v Ameriki ni kredita lobiti. Če jo v Evropi kdo polomi, si lahko še več mesecev z dolgovi pomaga, v Ameriki pa to ni mogoče in kdor jo tam polomi, mora takoj seči no deiu, in če drugače ne gre, tudi snažiti škornje. Če pa si zopet naprej uomaga, pa se vrne v prejšnje svoje kroge, ne da bi mu kdo kaj očital. Prekanjeni šerif, ki mora mesece in leta iskati kakega dolžnika, je za nas komična prikazen, a v resnici je le zadnja konsekvenca zdravega načela: Tu denar — tu blago.
Trgovka A. Lukić  se  mudi na Dunaju   pri   nakupu najmoderneje spomladanske  konfekcije za dame, j gospode, dečke in deklice, nakar se | opozarja slavno občinstvo iz mesta in dežele. (814) i
je Scottovm emulzija is ribjega olju. Razložena je stvar v tem, da so v Scot-tovem načinu priprav)jaaja, se desetletja preizkušenem, poposeonis odstranjene slabe strani ribjega olja: težka prebavljivost, zopern dob in okus. Scottova emulzija je v resnici tako lahko prebavna in slastna, da se daje lahko tudi dojencu v zibeli in mu je ob otežkočenem dobivanju zob prav posebno koristna, Tudi zagotavlja Scottova emulzija iz ribjega olja malemu zemljanu krepke kosti in telo, najboljšo opremo za poznejšnji živ-Ijenski boj.
Sateni etrshsai ne dafte rikjftfa alfa, nege
emvlzll* ribjega •lin, ki Ima paleti la pozimi enaka nclnkovitnst
Cena originalni steklenici 2 K 60 v. Dobiva te po v*eh lekarnah. Proti vpo SMljjttvi *o ▼ v pismenih znamkah
dobite od tvrdke SCOTT*BOWME, d. s. o. s na Dunaju VII. sklirevmje se na na i list enkratno vpoiiljatev poiz* kuSnje od kake lekarne.
Preizkušeno dobro domače zdravilo,  ki je prestalo preizkušnjo
časa in se več nego 50 let rabi v vedno večji množini, je slovito praško domače mazilo iz lekarne B. Frag-ner, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Njega izborni, antiseptični, hladeči in bolečine tolažeči učinek ga dela za nenadomestljivo in neutrp-Ijivo obvezno sredstvo pri ranitvah \>eh vrst. Praško domače mazilo sc dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah in je imajo v domačih lekarnah mnogih tvornic za stroje, sladkor, špirit in steklo in bi ga ne smelo manjkati pri nobeni hiši. 1 A.
Golša
golšne žleze, debel vrat, napet vrat, se hitro in z največjim uspehom odstrani s St Georgs Kroofbalsam (sv. Jurja balzam za golšo). Steklenica K 4*—. Sijajna zahvalna pisma. Regina - Laboratorinst Kari Eemmel, Landsant št. 834, Bavarsko
S prav dobrim uspehom se
naravna
alkal sčna kislini*
rabi pri:
obolelosti sopil
katarjih v požiralniku bronhij, vnetju
pljuč in prsne mrene. Zziage v Ljubljani: Mzi\ Kastna*. Pere bssnik in JL Sarahca
Novo doselil
mm jamu"*
je pridobila   tudi   v Ljubljani Z'. priljubljeni in vzorni. S
mm O
tamburaški in vokalni zbar S
o
I«
O S*
S
k
„JAVOR".
5 dam.  2 gospoda.
Prvi nastop V nedelje
dne 1. marca 1914.
Vso noč odprto! g 811 Vstop prost!
Novo doseli!
Ji
jtagradiu zagonetka. :: Kaj je to?
RS Erlfa al Rji vljnb Umi".
Rešitelji navedene zagonetke dobe po en fotografičal aparat kot nagrado
in sicer prvi in vsaki dOSoH, vsak peti pa ako je dama 1 parfsUB, ako
pa gospod fine toaletno milo.
Svojim pismenim rešitvam priložiti je K 1*20 v poštn. znamkah za poštnino in manipulacijo do dne IS- sUTCJt 1M4. J Imena nagrađenih rešilcev se objavijo.
Ustmene, brzojavne, telefonicne ali ekspresne   rešitve se ne upoštevajo.
Naslov: BiSferlla „ADBUaV* ialentarpovn aBea it I, LJubljana. 784
Zadnjič je bil napačen termin 30. marca, pravilno moralo je biti te. *******
JLKUMST
Velika zaloga obuval
Viakriu mantil* se izvrta jej. trta. m s. nizki cest Vse nere se sanajajej. i. zazsastajej.. — Pri zasaaji. saročilik saj se blagovoli rz«rce poslati. 40
Pozor!
Pozor!
Drože (ttwn)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materdne drože so za 50'/0 boljše od vsakili šptritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož ^27 v korist družbi sv. Cirila in JKeioia.
□iniainooiaioiD
Josip Stupica
jertnenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konfskih oprav
—-—  krasno opremil ene =
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse dru. t- v sedlarsko obrt spadajoče potreb-s: teine, ie obrabljeno vozove in u ——   konjske oprave« ■
□ □ □ □ □!□ □!□
V
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
V
Ei troj.
pristno anokiko blago.
Elegantna izdelava. Točno in solidno.
X 1*20        X 1-20
Kompletna
prcJtiskartja
Šablona a IS moro« grami, primerna za namizna prta« aar» vieta, žssss
£|sv^aB9p v^Ss^vsks sklica 9.
XV20 X120
Nogavice in droge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
v :      A. & E. Skaberne
* J Mestni trg lO.
m. Z
Izboljšajte promet v svoji gosttlnl
2150 2: izvrstnim cenim
plzenjskim pivo
:: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. ::
Največja čisto slovanska pivovarna. 2505 ase- Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. -as Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd.
Poskusite to
pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan" v Trstu, Via della Caser-
ma in v slovanskem
hotelu „Lacroraa" v Gradežu.
RAZTIVOZtVAVJi; PISAVE POTOK STEKLE.VE PLOfCE.
487
To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero vpeljemo pod imenom ..Opalograpti" odtisi, ki so napravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot kopije ampak kakor originalna t j. osebna pisma (posebno važno za odpošiljatelje ponudb itd.) Vsak nevajen napravi lahko od vsakega s tinto in peresom ali pisalnim strojem zgotovljenega originala (tudi skica ali risba) več tisoč kopij v zaželjeni barvi (even. vsaka Neizrabljiva steklena opalna plošča,    kopija v različni barvi). Aparat je zelo preprost in
; ne zahteva nobene stiskalnice in tudi ne pride nobena masa (želatin itd.) ali gosta tinta 1 vpoštev. Ceniki, vzorci tiska in reference znstonj. SJSflT* Brezobvezno razkazovanje.
THE REX Co.9 Ljubljana, Šelenbargova ulica 7.  Telefon št: 38.
j---Zaloga pisalnih in razmnoževalnih strojeT, njih potrebščin ter pisarniških oprav.__
ANTON STACUL, LJubljana,
priporoča najtopleje izvrstni 599
ampan jeo
M'-		—H—		--H---	ilal
					
Najjc'j?i Ceno posteljno perje!
1 kg. sivega, dobrega, pulienega 2 K: boljšega 2*40 K; Drima rolbelega 2*80 K; belega 4 K; belega nuhnstega 5*10 K; kg velefineg* snefnobelega, pulienega, 6*40 K, 8 K; k? puha, sivega 6 K, 7 K\ belega, finega 10 K; naifineiši prsni puh 12 K. Naročila °d 5 k? naprei franko*
nankinga, pernica 180 cm dolg,a, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlff, 60 cm 5ir., polniena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh  ?0 K; puh ?A K: posamezne pernice tO K,   1^ K,   14 K,   16 K, zglavnice 3 K,
3-50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, % cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprei franko. Lahko se franko zamenia za neugajajoČe se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenice št« 767, Češko. |
Prosim, gospod dkotor,
kaj pa je pravzaprav
Dr. Dralleja Malattilie?
»Malattine, milostna, je nelolsia krema za roke, slasten sok iz glicerina in strdi* čudovitega učinka. — — Nujna potreba za dosego sveže, lepe, žametnomehke zdrave in odporne kože. — — V resnici nI nič boljšega proti rdeči
krhki, razpokani koži.
Pušica K ^'70 in 1'20 po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in
boljših brivnicah.
Juri Dpalle, Hamburg (Bodanbach) na L.
Obisk se želi.
Pesek, kremen, o 'padki kamna itd.
800
se dajo s cementom mešani porabiti z dr« 8aspary]a
stroji in oblikami
za zidne kamene, stresno opeko, otle čoke, plošče, stopnice, cevi, betonske stebre, stropne kamene itd.
Tvornica strojev za sfrobilne atroje in mešalna stroja
Dr. (aspary l Co., Jfarla anstSdt, J(emcija
fvJifiMsB fersiva St 24 zaslotj«
AX
Stran 12.
•SLOVENSKI NAROD".
1014.
48 štev.
Stanje deaandh »taf m ls> ta tet K K
tl.te.lSUt
o.
H       K 76,614.726--.      :: 1
Splošna prometna banka podružnica Ljubi ana, preje J. C. Mayer
Centrala na tauj«. - fctaorijau 11«. - 2! »tsražsk.   V* Ifl^ft. tta Btl (T fel JUHOM mVmTi
Matild kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje slsssSsnsss SS6SJ na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-kcfsnt s vsskadatvati vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi — Kupovanje in prodajanje sraasttatala
papiti• v strogo v okviru uradnih kurznih poročil — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
U strne na In pismena pojasnile In
Najkulantnejše izvrševanje sanafti aaraell na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevar \o shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nsMszils v Ameriko In iz Amerike. 1660
saaslajaeali tranaakeljaa eaekslar brezplačne. 6sssTBrzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon štev. 41
Tik Ljubljane na eni najbolj prometnih cest oddam dobra lsoco
ino i mm
kakemu dobremu trgovcu ali začetniku.
V hi5i se nabaja tudi dobra ki mu jo na željo tudi pod ugodnimi pogoji odstopim. 6C6
Ponudbe naj se pošiljajo na upravo. »Slov. Naroda« pod „Bigarnost 2000".
Ne odlašajte
dlje in pišite še danes po moj bogato ilu-strovani. 4000 podob obsegajoči glavni katalog, ki se vsakomur pošljd gratis in franko. C. In kr. dve pni dobavitelj
Jan Konrad, razpošiljć Inica, Most 446. Češko
Nikljasta žepna ura   K 3*90, 5—, srebrna ura K 8-40, nikljasta budilka K 290, ura na nihalo K 9-—, ura s kukavico K 8 50, harmonike K 5—, gosli K 580.
Pazroši!janje   po  povzetju.  Brez rizika. Zamena dovoije:aa ali denar nazaj I
IMa aa tolfia
gostilna
v najem ali ma ratu za takoj.
Ponudbe z navedenim prometom in zahtevami na upravo, »Slov. Naroda« pod »ipasalnsf*. 771
Preda aa Is proaio raka radi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji v bližini Ljubljane
f* Ceno reško rtne mri«
1 kg sivega očiščenega 2 K, boljie K 2-40, napolbelo K 360, fcelo K 480, prima mehke K 6----.veleprimaK720. Naj-\Tste snežno belo perje K 9 60. —
izdane posttiit nj odreda, belega ali rme-
nega posteljnega inSeta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga. 116 cm široka K 10---, K 12'—, K 15'— in K 18—, 2 metra dolga, 140 cm Široka K 13—, K 15—, K 1.8—, K 21'—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Strok K 3*—, K 3*50 in k 4-—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 450, K 550 in K 6*—. Nepovoljno se zamenja aH denar nar^aj. — Natančni flustro-vani cenik sratis in franko. 3330
Benriikt Sadisti, Isto; jt 35, pri taji ta ttilm.
Brezplačno
pošijem vsakeraui svoj veliki, bogato ilustro-vani glavni katilog s čez 4000 slikami solidnega,  dobrega   in cenega blaga vseb vrst
C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad,
raznošiljarnica glasbil Most št 441.
DejSka vijolina brez loka 4 4 velik; L z ožganimi poliranimi tli K !v80. FineiŠe izvršitve po K 6-50, 760, 9 — itd. Loki za gosli k --'90. 1 10, 1*50. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. RazpoŠi-lj anje po povzetja.
Tif-mtte flanelaste : postelfne odeje :
190 cm dolg., 120 cm šir. dobite ob kupovanju ržene kave
,gospodinjin ljubljenec1.
Zavitek 5 Kg rine kave z oiejo staž .... 15* .
„   m9   sfaSK m  m    „     m   • • • • m 575.
„  „ ,  riiH« „ „  ~ 1 Inim fclagon za Ita ali 21 : n platna.......4 51
Zavitek i H siafoe ki« z >tgiE blagom
Z2 bitu ifi r/2 ra plafra..........15—.
franko po povzetju. Pišite še danes na:
Prva tvornica ržene in sU9ne kave
B^slsnann s Jescbke. KAos aa L Caa
Dobro uvedeni zastopniki se iščejo
proti visoki proviziji. 715
tik dež. ceste, Četrt ure oddaljena od železnice, s krasno urejenim velikim vrtom, njive in gosp. poslopjem, v zelo dobrem stanju, pripravna za penzijo-nista, trgovino ali gostilno«
Ponudbe na uorav. »Slov. Naroda«
pod „Redka prilika it 761".
korespondenca.
Mlad Slovenec, samostojen trgovec v lepem primorskem zdravrfh* u, prijetne zunanjosti in dobre vzgoje, zeli radi pomanjkanja manja dopisovati z rodo-Ij&no in izobraženo Slovenko iz boljše obitelji, blagega značaja, v starosti IS—22 let, ki bi imela v slučaju kakega resnega sporazmnijenja, primerno premoženje 766
Dopisi na upravnistvo nSlov. Ao-roda* pod šifro 9 Opatija/766".
Končno se je našlo najboljše t svetovni industriji za žepne nre.
Žepna ura, fina elegantna ploščata, iz double-zlata, odlikovana znamka se dobi za K 490 — Ta ura ima fino kolesje na sidro in se navija vsakih 36. ur. Ura je 18-karat-na. Jamči se za uro Štiri leta. — Ura stane K 4*90, če se naročita dve uri, staneta samo 9 kron. Vsaki uri se doda lepa elegantna Šatulja Ženske ure podobnega modela, elegantno izdelane, prodajam po K 5 80.
A Tudi imam v zalogi krasne srebrne ure z dvema po-krovcema in različnimi umetniškimi okraski po K 6—. Vsak riziko je izključen, v slučaju, da blago ne ugaja, vrnem denar ali zamenjam blago. Pošiljam naroČila z obratno pošto Ceniki na zahtevo zastonj!
Ignacil Gypraa v Krakova, Szevrska c- 13/203. ;io
E e
o t
i!
k
Superjosfati
so v ceni precej znižani
Dokazano najučinkovitejše, nafcenejie nadomestilo za fosforjevo kialiao
H tso vrata zmijo tu vse vrsto sadotov,
prekašajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa druga priporočena
gnojila s fosforjevo kislino. Amonijakovi, kalijevi, sotitrovi superfosfati najcenejša, najdonosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, kupce-
vatci in kmetijska društva.
7
Lidvik FortusT. Pran, Wikipy 17.
^
3 O
O
9 S
i
OMii kandidat
s substitucijsko pravico  teli Spre-
sMBltt mastO. 752
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«.
Za prodajanje nove, iabarne kavo (ni ž^ana ržena kava ali žito) se sprejmejo zastopniki proti proviziji 20%.
Vzorci za poskušnjo zastonj.
Fran Marsner, Kri. Vinohratj 1573.
V Ameriko in Kanado
CUNARD LINE.
Carenia iz Reke dne 23. februarja 1914. Carpathia iz Trsta dne 26. febr. 1914. Saxonia iz Trsta dne 6. marca 1914. Iz Liverpola i
Lnsitania dne 14. februarja, 7. in 28. marca, 18. aorila in 9. maja 1914.
Carmania dne 21. februarja  in 23. maja
1914.
Mauretania dne 23. febr., 21. marca, II. aprila in 16. maja 1914. 26
Campania dne 14. marca 4. in 25. aprila in 30. maja 1914.
Caronia dne 1 maja 1914. ,   Pojasnila, vozne karte: == Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova nI. 25
Dunaj I., Karntnerring4, Trst, Via Miramar,7 pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh L!oydovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene : III. razred Trst-Ne\v York: za v Kanado potujoče K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo"
EASLJAJ0CIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim usDehom
TH9N0HEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je Že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thymomel Sclliae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja saaj" Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 K« Po pošti franko ako se pošlje naprei 2*00 K. 3 steklenice ako denar naprej T.— K. 10 steklenic ako
denar naprej za BO*—- K.
Izdelovanje in glavni zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji Min. Praga III.« it. 203. m\
Pazite na ime izdelka, izdelovalca  in aa varstveno znanko.
V Ljubljani v lekarnah, dr. 0. Piccoli, R. Sašnik.
*****
Pristen dober
dnnjevec
se dobi pri 43
L SEBENIRD V Spod. Slškl.
Čebelni
806
w
I
Komlsne čevlje
ki so mi vsled prevelike zaloge in slabe kupčije zaostali, razpoš. po lastni ceni
Čevlji so pripravni za naihuiši trpež, zlesti za zorate kraje Jako priporočljivi, iz najboljšega ta na]moč-r.ej*equ elroTcg« nsnja. z ielezom okovani Pri vsakem para iamčim za st nov:tost, trdnost in naiboliio kakovost- Pri naročilih zadostuje mera v centimetrih ali tiavedbo Številke.
Po povzetju poSilja
J, Scriuller, Dunaj 111., Krieglergasse e II.
Vino!
Vino!
Gospodom gostilničarjem v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem
odpri ~3pg
na Lavrici pri Ljubljani
(prelo Lenče).
Zagotavljam, da imam in bodem imel le pristna, naravna vina, ker kupujem naravnost od kmetov-vinogradnikov lastni pridelek. Vzorce pošiljam poštnine prosto. Se priporočam 463!
Ivan Ogrin
Lavrica pri Ljubljani.
Lasne kite
■aftinejo kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vao vrsto lasno podlago ta mrežico —- barva za laso in brado »Nerll" po 2 ln 4 K — toaletna potrebščine — lasulje, brade ln drage potrebščine za maskiran! 0| vse po zelo zmernih cenak priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega izt Star aga trga).
Izdeluje vsa lssaicarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
najfinejše vrste, iztrčen, zajamčeno prirodno pristen, od akacije ali lipe razpošiljamo v 5 kg pločevinastih škatljah po povzetju za K 9'—. Preprodajalcem pošljemo ponudbo in vzorce.
,Biene% Verwertungs-Genossenschaft Un-gariseher Imker, Budimpešta, hrangepan utca 4/B. 739
Zelo ngoSna prilika za vrtnarja 1
Proda se eE&oaadsfeogma
v obližju Ljubljane z večjim vrtom in rastlinjaki. Vrt je povsem urejen za vrtnarstvo v manjšem obsegu. Gotovine je treba samo  I< 6000—.
Več se izve pri stavbni tvrdki* Ivan Ogrin. Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8. 733
Moški in ženske, ki so pri
boleznih sečne cevi
(iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem,   povsod  lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena  jako zmerna.   Ob neuspešnosti znesek nazaj. 4564 Dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 83. (Bez. Frankfurt - Oder.)
Potrebna zdravila pošlje ob naročitvi dunajska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilikam.
I
I
Kdor
je s svojim
želodcem
in ?• r*o\jr\m
in crevora
nezadovoljen
jemlje nai TB d H 0 nekaj čssa I DroiedTreuba zslo&aigrašek
(jASTRICil
Učinek presenetelpv
Dobi se»vseh apotekah
Velika sjiatija stane 3 Ud
GLAVNA ZALOGA;
Sternapoteka. Dunaj. IV.
fsvoritenstrasse25. ■i j
Prospekti gratis in hsnea
Zdravniki dobe za poskusijo Gastricin brezpiaCnfr-1
680
V Ljubljani se dobiva po vseb lekarnah.
pristno brnsko blago.
Spomladanska in poletna sezija 1914. Kupon m 3-10 dolg J t kupon   7 kron
za popolno moSko oaleko i} $2™ jj™
/ 1 • u - . i 11 \ f 1 »npon 15 tron (soknja. hlače, telovnik)    i kupon 17 kron
s    stane samo   n j 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20'—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgame, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah : kot solidna in poštena vrlo znana : Zaloga tvornice za sukno
Siegel-Imhol v Brnu (Brfinn).
ESV Vzorci gratis ln franko. {
Od tega, da direktno naročajo blago pri ( firmi SiegeMmhof na tvomiškem kraju, [ imajo privatni odjemalci veliko prednost. | Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 615
M
L J
k. A
Kmetsku posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
440
brez odbitka rentnega žavka.
9 - •   * .
Ustanovljena leta 1881.
HDX
Trgovina z orožjem ia ckr. zalegi smodniki Irrtmi * JaafU Gradec,
priporoča po tvorntiHrfh cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne
pištole, točno ustreljene sistemov „Browning*. Steyr", .Mauser* ta .Bavard* samokresi najbogatejše ii-bire že od K 5*50 naprej, ftoberti In karabinatice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronslst stročnic«
Cenovnik gratis in franko.
itd
55
Cenovnik gratis in franko.
Mnogo denarja prihranijo kolesarji!!
10°/o popusta dam na nizke cene svojega kataloga, ako svojo
potrebščine koles, pnevmatik in pritiklin do 15. aprila naročite pri meni. Naročite torej takoj, kar potrebujete za svoje kolo! Pošljite takoj vse za popravilo, emajliranje, poniklanje. Zahtevajte veliki katalog 1914 gratis in franko. Največja in najstarejša razpošiljalnica
=====    za vozna kolesa in šivalne stroje -
fi. Vfeissberg, tvorniška zaloga, Dunaj II, ttntere Donanstr. 23IL
^Slovensko dopisovanje. 609
Slovensko dopisovanje^
3 i
JE
0
1
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž -nost vsakega izkušen, veščaka. 61 Poskusitepri ortopedija   in anatomična
Frflfl ^7^tllriPrif1 sl*cia!istl1 za ortopedija in anatomična lian ^aillllCl JU obuvala, Ljubljana, Šelenburgova ulici St. 4.
o v-o
najnovejši brzošivalni stroji
so priznano najboljši.,
-■-       Pouk šivanja in vezenja na »troj brezplačen.------
Desetletno Jamstvo. — Ceniki zastonj ln poštnino prosto. ¥^    ^    ^^On^   *Pec'a'na trgovina šivalnih strojev in koles
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
puškar
priporoča svojo veliko ZSiogO raznovrstnih 217
pušk In samokresov
lastnega iz de i h 2, kakor tudi beogijs&h, att»3&b m češkali atroi'J
preizkuseszifc pUSk, za katere jamčim za dober strel Posebno priporočam lahke fTOCevfee in puške Bocll s Kruppovimi cevmi za brezdomni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
■T   po najnižjih cenah.
I
Popravila in naroebe se izvršujejo tosno in zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnino prosto*
S|t^^si^^BsW IsstTIssL  llsss! ^ '
družba za avijensko in reitno zavarovanje na Dunaju
generalni zstop za v Gradce, Herreagasse it. 18. in liani zastoj za Kranjsko i Oruika t L]aB!!ani orevzema
t   vseh vrst iivljenska in rentna zvarovanja. •
Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogojev že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avtomatičnim podajšanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tudi
vojni riziko in invalidaosiito ^zavarovanje,
katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tudi Se garantira za ves čas trajanja zavarovanja prejemanje rento v visokosti 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. januarja 1. 1911. na novo uvedeni dividendni načrt C. zagotavlja zavarovancu družbe izdatno
ki se v polici sami v največjem delu garantira. — ^Ji^II'J*. 4^j? neobvezno in brezplačno generalni  sestop v — - - -
glavna zatopstva v Ljubljani, S« Gruska, v Oe*
in Mariboru ter val gospodje Inepektorjl Ist mm
Stanje zavarovacj Konec 1913 čez §09 stilijtssr kroe Aktiv .... Konec 1913 tez 2S9 Bilijonov kros Izplačil   .  • . Kosec 1913 čez 440 ailijooov kros
Osebe, U imala zveze v boljiil. krofih« aa vaMJ* da prevzeme aaia zaatopetve.
Perje
aa postelja in puh
nriparata p* najnltjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F.
Pred Škofijo Otev. 20.
Zunanja naroČila se tečno izvršujejo.
BajveCla zaloga minili io Hitineiiii
otroških vozičkov
do aafttaslss
žime.
M. Paklč
v Ljnblfani.
IcniDin mrofnikoTi a
m« l> i DOiZftjtfB.
rstai ovijeno 1S4S.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
PallansKi našlo - OzKa ulica št. 4. Sprejemališče
Selenbargova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
py^v•-^,^e5floa>R^,,' ^assussjsaa
X X j x I X X
Ljubljana,
Dsnojsko cesto $113.
Izberaa zaloga
namiznih in na* stropnih
svetiljk
najnovejše vrste
po nizkih eenah«
4
4
4
4 4 4 m
4
4
n H
M M N H I
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izbo!j$a/io, aromatično risje alfe iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je ropolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180.
Zopor kašelj, zaslize-nost Is prehla enie
je v tem času za otroke najboljše r»re-izkufeen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh   tu-  ia inozemskih specialitet  ter  preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Ada11.
Vtaii niti prijm špedaliteti
Oaaafa|a m ta« aoravUa sa alaao vaah aalalMli Magala.
RazpoiiU* te 2krat uiu.nc »trjai.
Vinko Protitokn
lEkaroa pri zlatarn orlu
Jat sol n v In 0*0.
Davek na špirit!!
Z ogromnim zvišanjem davka na špirit, ki je stopil v veljavo L februarja, je nujno priporočati, da si vse spirituoze sami izdelujemo.
Oni reflektanti, ki bi si to izdelovanje radi uredili po praktični metodi ia
a toni matje priklenili, naj se pod šifro „Sroaso Eraparnieae 4351"
takoj oglasijo na anončno ekpedicijo M. Dukes Nachf. d. d. Dunaj I/l, Wollzeile 9. ■JnfT Izkušenega strokovnjaka postavi zadevna tvornica brezplačno na razpolago*
.v- dela mokre kleti.tflazna p I Ml stanovanja 8tt| lTzaJarT1čeno suha
ip^jAREPErTCNCE.     AV5TR.PATENT' -Sfeš^^S—^  ZASTON. ŠT.36 PROSPEKTI
jAvSiTceresima družba2ezDanajx1x.EisenbahnstrasseNg6i.lelD. 252. [
Prva dunajsko tgornica pohištvi
specialni zavoD za popolne ženitninske opreme.
a
i .
on
c
> «
"en _
c. ■—-
na rs
rt
c
u
K 25©"-
Nt
ar S
=3 O ~* O ^ 3. N 0q
0 ~*
—t r3 ro to
on w S =.
en O* • a,
MiCIiAEL WEiSS m. Dunaj
Vil., ESreitegasse 5 in 6 c. Zavod za kompletna opravljanje atanovanji hotelov in vil vseh
vrst slogov in lesa od preproste do najfirejše izvršitve. Oblazinjeno pohištvo najboljše izvršitve po najnižjih cenah. — Kompletna obednica od K 250*— do K 2000*—. Kuhinja, kompletna, bela ali siva od K 70*— do K 300—, Politirana sobna oprava od K 200*— do K 900-—. Posamezni kosi v veliki izbiri čudovito ceno. Razpošiljanje na deželo strogo vestoo pod jamstvom. Patentni voz na razpolago.
I ustrovani album za pohištvo proti vpoŠiljatvi 50 h v znamkah.
. Plačilni pogoji po dogovoru. ■ ■
•v
ap
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljene čez fisimnia v Mrk
ie proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Fiaiand, Kroonland,' Vaaorland, Zeeland, Laplasd ln Sami and.
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje] med Anfwerppom in Novim Yorkom je SSsIbjOSu izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.;
02.109 iz Zjubljane vsak torek popoldne.
Naši parni ki vozijo tudi na mesec po večkrat 6ez Kanarlc v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
v Ameriko
Frane Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odslej
stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
almce
mi mili
kupujte samo pri
R. A. 7mekol, Zosreb
katera tvrdka se zdaj glasi: 2098 Sreiiitaa prodala ogafegasalh brizgalalo ln potreb štia talovadn. orodja ta avtomobilom d. s. 0.1. Prafa-Smleliav
V. L Mratflek. V. K. 8BtakaJL
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu aa gasilna društva BOBikO TTWaflf ia ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
*-Y
^167
Stran 14.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 28. februarja 1*14.
48 štev,
lfepremočl]lvost Oinirale Prod
Neitrpljiv za vsako oovo sUvoo.
Zahtevajte prospekt G od
kemične tvornice Traiskirchen pri Dunaju, Llebleln Št Ca.
Protfafna plaama ln taloga F P. V&ic a C«, v L {valjani.
Pisarna za urejevanje spi. gospodarskih zadev
3. Rozman v Kranju.
-----Posl. stroka: Tehnične zadeve.----
:: Proizvodi najsolidcejiih tovarn.
Motorji na bencin, bencol, surovo olje itd. Diesel-mo-
torji, lokomobili za industrijo in poljedelstvo itd. itd.
Poljedelski stroji mlatiinice, stiskalnice za slamo in seno, vitelji. plugi, brane, kosilni stroji, posnemalniki itd. — Elektrotehnični motorii in anarati, zlasti elektromotorji, dinamo-stroji, svetilke vseh vrst, ventilatorji, zdravniški aparati itd. — Stro 11 ia obdelavo lesa, zlasti za mizarje, kolarje. strugarje, sodarje, kot: trakaste in krožne žage, skobelni, stružni in vrtalni stroji, univerzalni mizarski stroji itd. — Stroji za kovfnarstvo, stružnice, vr-talniki, Shaping stroji itd. — Strofi za opek&rsčvo, za izdelovanje cementne in glinaste opeke, modeli, vozovi, tračnice itd. — Stroji za miine, kompl. razbiralni, čistilni in valjčni stroji, sita, ekvatorji itd. — Stroji xe pivovsrae, usn'đrne. railarne, mlekarne, tiskarne, knjigoveznice, kartonažno in tekstilno industrijo tid. — Armature za
/ električne, parne in vodovodne naprave, sesaike, transmisije itd. &Jq
Tovarniške cene — Proračun! in nasveti brezplačno. — Strogo stvarno poslovanje. — Na zahtevo ae dovolilo plačila v obrokih.
' pa
Ivan Jax&siit
v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo
v
V- 1
ia rodbino in obrt.
6rezs afni kmi za nm v niši.
Pisalni stroji ,,ADLER",
aa--
^-TraMaaaaaa
vseh velikosti.
5«
£*3
ar.
ii
tptitaa
mlzorstooa »f»
-— ione l 11 (FM
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnlc :: in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskom ore srn
350 kron.
Obstoječa s 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 ročni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
Potni v Ameriko!
ki so previdni,  se  vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki .Velikani* preko
.        Hamburga- =
JI
W
\
Največji parnik na svetu je
„Imperator".
Dolg je 920 u^vljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjern  in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnji t 6 do •*/■ dneh
se popolooma jamči. O pni vožnji „Imperatoria" piSe .Glas Naroda" iz New-Yorka: „Imperator" je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se cisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani" Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani" so poleg ^Imperatorja": .Kaiserin Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika" (24.000 ton), .Cleve-land" in .CincinnaU"  (po 20.000
H
H W W
m w m
m ** H
w p
p p
ton) Ud. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripelje v Hamburg. — f550 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
FR. SEUNIG,
Ljubljana, Koloivoraka aUca, velika stavllka 28.
krojač
40
Ljubljana, Sv. Petra c.16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljhršh havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija. slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavssi trg št. 6.
Kolodvorska ulica št. 6,
3^C   &m &m e^a
_r-,—■ i *■      w a %i
il
. Čašež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Irbančevc maottf. trgovine priporoča
klobuke
imi mm perilo, kravate, ovratnike itd. iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L. M1KUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in svinčnikov.
Popravila se izvrSujejo točno in solidno.
Isa-Mvljiat L 1141
ia in
IllHllnn,m»iiiiiiinniymm»m
♦  ♦   ♦ ♦»♦♦•♦   » ♦  •   +  ♦  ♦♦♦♦♦♦♦♦  ♦ »  »  ♦  » ■♦•♦•» ♦  ♦♦•♦•♦^♦■»♦.♦^»-»^»■♦. ♦  »»♦♦♦♦♦■+, +
BRATA
črkoslikana. lakirana, stavbna
Prodajalnica s
Miklošičeva  ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
EBERL
X
io
41
Delavnica a
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
J!.JHii.HUWfflWWWWWBWT
Mil    llliijliliriij^^-^^^a. uxlauziu^ončenepeči)
* zriauTL&jCL
: Uo CJZuru. naslovi se usaJzemu naznanijo.
Sbe&lnikm in peci **.o.*IUets
Žagni polno jarraenik in stroji za obdelovanje lesa vsci' vrst zlasti patentni
brzodelni jarrnenik, jarmeniki cepilniki, (samice), benečan-.'.  ski jarmenik   .*. .\
noiistni in dvolistni.
Vsj stroji za mizarje,
feolarfe, £trisgar|c, so-darfe, tesarja Ud. iid.
Vsi stroil
za izdelovanje pohištva
iz vpognjenega lesa.
Strofi za lupljenje lesa.
Strofi za lesno volno.
TURBINE
za vse vodne razmere
z največjo izrabljivostjo.
Precizijski regulatorji.
-Patent prijavljen.-
MODERNE 320
TBASfSMISlJE.
Prevzem kompl. tvor-niških oprav za vso lesno industrijo.
Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turbinska naprava za 1. kranfsko elektr. centralo: 2 turbini po 1800
konjskih sil.
Tirnica strofe*9 6. TfeNMIES, Ljubljana P.
■
EJaV" Najniife cene. "^SS
XX XX .XX !XX
S
ca
0
o
o
e
■
IXX
|KX XX
XX
5^XXKX!^;
ima
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
232
za spzi&e in fesiilne sobe, salone ln gosposke sobe. Preproge, zastor & modrocl na vzmet žlmnatl modrocl, otroški vozički itd.
^gm^  Na|se!idneiše blago.
XX XX XX XX
xxxxxx xxxxxx;
XXi
ca a o
o
I
Kakršna gnojitev — taka žetev!
Tomasova žlindra
znamke
Sternj
larke
zvezde
preizkušeno in poceni fosforno kislo nmet. gnojiio za spomladansko setev.
Gotov učinek! Visok donesek!
Tomasovo žlindro zajamčeno čiste in polnoodstotne vrste prodaja v plombiranih, z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah.
Mftf
kjer je prodajališče tvrdke Thomasphosphatfabriken G. m. b. H. Berlin W 35.
klotai je Mi bogata zaloga vsakovrstnega zeleznioankega Iga
in se priporoča po najnižjih cenah:
604
pelično železo, jeklo, pločevina v vse svrhe, žica, bodeča žica, mreže za ograje, okovje za stavbe, orodje za ključavničarje, kovače, mizarje, strugarje, tesarje itd., pristno amerikanske žage in sekire itd. na debelo  in drobno. —  Umetna gnojila v celih vagonih.
DD
6893
4
31
4TCE
SLOVENSKi NARDD", dne 28. februarja 1914.
_________..______ ■ _
Stran 15.
fj     S|        ! iGUtUR MFDJC!':,V
Svetovno znani! Originalni motorji »dtto"
8901  za bencin, bencoi, petrolin, surovo
olje, sesalni plin, svetilni plin itd
Meter]i sa iirm el|e Melel— Diesel11. Beecineve ItktMlUf.
Najmodernejša konstrukcija.
Največja tvornost!  Naj varčnejši obrat!
Doslej prodanih čcs 11S.OOO Motorjev z 1,220.000 konjsk. silami. Specialni prosnekt  541 nratle.
Langen & Wolif Dona] Z., Lazenbnraerstr. 53. sL
3[5H5]E
lil
3
i
itŠJE
MH v Severno io Južno km
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trst — New Tork, Buenos Aires, Pio de Janerio, Santos itd.
? najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na kateri'  je za vsakega potnika preskrbljeno, da ===== dobi dovolj domače hrane 2 v;noc   svež kruh. posteljo, kope?] itd. ===========
0Đ90Đ PflPfllRO?: I Severno Ameriko ??sako soboto, v Južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vožnja iz Trsta r Kanade: 'Purtia.nl (juto, Montreai) vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za
40 Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
i
n,^fčif===ii5ii===nt5|^i====a^p==r|gi
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zaorisežeii strokovnjak c. kr. deželnega sodišča. ========
LJubljana, Kongresni trg 15.
proti nunska cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica
!z!avir)ev in harmonijev
na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzikalj.
Edini založnik dvornih in komornih tvornic Bosen-dorfer, Holzl & Heitzmann, Forster. Ehrbar, Cebriider Sting!, Rud. Stelzhamner, Czapka, Lauberger & Gloss,
liofmann in Hofberg (amerlr. harmonij . Obroki od E 15a— naprej. Najbogatejša izbira v vseh | modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z a n gl e § k o ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavne obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. UglaSevanfe ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izključno le jai za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzi-fikatov in navideznega „pofelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrom blagu", das: nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v ^alofc!.
Izdelovanje nevsstioskfli oprem.
~> k
o ^>
H
■ »O
N s
^3 o o
£T3 *b
Ustanovljeno 1870.
Moško, damsko in otroško^VJ
lastnega izdelka $gg&
it\tt znano zaradi (zbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
e C. J. HAMANN =
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t. d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgotavlja najhitreje.
Istotam prva kranjska
pralnica in likalnlca
■ moškega perila.
Motorni obrat.
Hajvežjg varovanje perila.      HajDOfCži rtrag.
Perilo se na način prve dunajske čistil« nihe zlika brezhibno kakor novo In m vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna.
Priznano najpoitenejša p—trsibs.
PtttcUif perle, nb h iml
Cjhtiiiili
^§l"a"BBa^       vseh vrst za urade,
društva, trgovet itd.
platoi Čeme,
grtver in izdelovttelj kavčnkavtb  štampi! ij
Msbliasa, »eloaknrfotro ulica 1.
Ceniki franko. Ceniki franko-
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
—    - najnovejše faaone----
po najnižji ceni.
11 c s tro vani ceniki zastonj in poštnine prosto
O S
ee o
I—■ —'
"■ 3»
g. 9.
O pa
G« <
P?
Majcenejše
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Javna dražba hite
Dne 2. marca 1914 se bode prodajala na Javni dražbi
ev Val Ja% aH     m        1 O
.10.
V
613
Teodor Kom
(poprej Henrik Kom)
coknralži streh in Klepar, vpsijaiec strelovodov, ter instalater vedevodov
Hip. Poijasska cesta št. I.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asbeskeraentnim okriljem (Eternit) pateni Haischok
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kihinjska oprava, hstekljeaa posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
ulita 51. i
priporoča svojo bogato zaloge raznovrstnih !
pušk in samokresov IstihptRffih iriklMes(lidkln)
Butali m*mm9 nai.
Popravila pušk, samokresov ia btciklov točno in solidno.
Ceno vnik natooj m poitatoe frotta, i
Cenjena je na -SJ.900 kron. Najemnina donaša 2800 kron. Pripravna je posebno za kako obrt. Najmanjši ponudek znaša 15.000 K.'
Kupci se prijazno vabijo. Kupci se prijazno vabijo.
Stirioglate strojne žične pletenine
surove ali na ognju pocinkane, vseh debelosti in širokosti penteij
posebno pripravne za oeraje vanje qozdov, travnikov, »rtov,  M vol:ftre, Oke tiske Rlltie ter
mreže za pesek in gramoz, oaije materijal za ograjevanje* različnih debelosti Jeklena bodeča žica za olotove. večkrat suksiia, iestercoglata, v ognju pocinkana atroina žićasta pletenina za varstvo proti zajcem, pasjake« fazanerije, voliere, laarn-tennise* Rabitzeve stene, monirske stavbe, žičaste in ograje iz kovanega Železa, stopniske ograje, okenske mreže, ograje za grobe, probnioe, pročelja in balkone ter vsa zadevne fabrikate dobavljajo pu najnižjih cenah po priznano najboljši kakovosti
Hutter & Schrantz d. d., Dunaj VI., Windmuhlg. 26/42
trornica si barskega in klobučevinastega blaga.
Vzorci in vsa pojasnila gratis in franiro. Dobiva se pri vseh večjih trgovinah z železoino.
w w w
H
s
w
w
H H
w
w w
w
w
w
i
Ljubljana,   Šelenburgova ul. 5, Ljubljana
dobite najokusnejše
nenejtinjl^e opreme
od najpriprostejše do najfinejše izvršitve, dalje
perilo za oospode, dame in otroke
vse lastnega  izdelka po najnižjih cenah,  kar si je
le misliti moči
Priložnostni nakup: kos ilfOBS, 15 mt. == B 8*20.
N
M
M
H H
M N
r
H H M
M
H W W
W W N
n w
B
6R0VVN BOVERI VVERKE D. D.
Dunaj X., Gudrunstrasse 187. Dunaj X., Gudmnstrasse 187.
Inženirska pisarna v Trstu«
Riva Pescatori št. 20.
Riva Pescatori št. 20.
Elektromotori io
Mestne centrale, podeželne centrale, električne razsvetljevalne naprave in nmprmiigmi za prenos električne sile itd. Specialne električne oprave za rudnike in fužine, predilnice, tkalnice itd. fazni kompenzatorji. indukcijski urejevalci, brzourejevalci itd. električne železnice vsake vrste, — električne m oprave za vse industrije in obrti. 31
1 Ia aajeteeetva v Gradcu, Insbruku, Lincu, Moravski Ostravi^ imbergu, Teplicah, Trstu, Pragi, Pulju, Črnovdh, Sarajevu, Belgradu, Sofiji,
Bukarešti, Atenah.
Za Galicijo in Bukovino: Elektricitetna deln. družba, prej Soholnicki & Wisniewsldf
Lvov, Slowackiego 18, Krakov Dominikanska ulica 3. Za Ogrsko: Vereinigte Elektricitlts & Maschinenfabriks Aktiengesellschaft, Budapešta
Merleg u. 3. Ujpest pri Budapešti. 790
06
84
63
TC
15
92
8C
Novosti LmzCL pomladno sezono
kakor tudi
JMOvejie  oblika prii
Gdtzl
Ljubljana
Samo Mestni trg št. IB.
Pri nakupu različnega  oblačilnega blaga se
blagovolite obrniti na tvrdko 523
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10.
Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cene!
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Rimska cesta št. 19
oblastv, konc. instalater za električne naprave, luči, prenos sile? dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi ilago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen s-»-n z najboljšimi In najnovejšimi    preskuševalniml   ana^f. Cene   in   delo solidno!
S&mO 5 dni! z brzoparniki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Odhod iz Ljubljane vsak torek. Vožnja iz Havre v Kanado vsak mesec enkrat
Havre i M ht
Ve" Savne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobi i edino
J439
Ed. Smarda
oblastveno potr ena potovalna o is ar na
v Ljakliani. Đenajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcu".
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdala vozne listke po vseh ieiemicah za prirejanje zabavnik in romarskih vlakov. Vsa po-jasnilalstotam brezplačno
Kava cenejša!
Najfinejša biserna zrnata kava soja, enakomerno žgana, izborne dobrote in izdatnosti. Ni žito ali slad. Razpošiljanje na vse kraje Avstrije in Ogrske Poštni zavitek čistih 4^2 kg za
K 4-80 franko.
Najcenejši in najboljši kavi podobni predmet Naroča se pri tgalaici kave „Santota*, Krali Vino-hrady 1573 Češko. 71«
Za moške in ženske.
Brez vbrizgavanja
v nekaj  malo  dneh celo najbo'j zanemarjene toke  bolezni sečne cevi ozdravi
Ursin - Tecton.
1 škatlja s 100 kroglicami K v Za popolno ozdravljenje zado-stnfeta 2  skatlji.    Izdelovalec; [The  Ursln Chemical Co., London.
Naroča se v glavni zalogi:
£. LEĐERER, lekarnar, BUDAPEŠTA IV., Mnseumring 21.
domsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
. Krištof ič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Najnovejše     §£|r   KOSTUME   -^g Najnovejša
: Domače obleke. :
Prašni plašči. Moško, damsko, perilo. Športne čepice, moderce.
KRILA
iiiit tt.
]ke oblekice m obleke za
Higienično perilo in druge potrebščine za novoroj ftčke.
W*T Pošilja na izbiro tudi na deželo
vojaščine prost, se sprejme pri tvrdki
64
Jojsip Seuni^ JUj ut)l Jarici
m««« Eiii in Konstantinov vrelec ±m)~
3718
preizkušen pomoček proti vsem
dobavljajo trgovine z -ndninskimi vodami, lekarne, drogerije in kopališko ravnateljstvo.
Sezija 15. maja—oktu Oleichenberg na Štajerskem.
v*
Brez konkurence!
V
F. L. Popper čevlji \
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.   Naprodaj  samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
W Prešernova ulica št. 5.
'*a     Govsserski čevlji za tnnste, higijenični čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji.
K 12-5U—16-50.
(vini salon
Viktor Bajt
SMonm i i mm slin jaits.
Šopki, venci s trakovi  in napisi se izdelujejo po nafniijih cenah. Delo okusne vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt.
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon. Ljubljana.
I
i
n Bizovičar
umetni ln trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::    izdelane vence, šopke in trakove. ::
Dalje ima na razpolago ::  za izposojevanje
ob mrtvaškib odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracij3ke cvetlice za dvorane in balkone, k
m te
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej« ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: X. fcizovičar, vrtnar, poljan a.
ZŽ6
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron.
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorji dne 31. decembra 1912 približno 878 milijonov K.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50, v lastnem poslopju
Sprejema  vloge proti hranilnim   knjižicam,  katere   obrestuje od dne  vplačila do dne dviga;  rentni davek  plačuje zavod sam
Vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje. — Zavod
--- - ----■-- mm m      /Ca 4a-T~Ia**s%
dovoljuje kredite v tekočem račun, nadalje stavbne, hipotekarae, carinske, davčno jamstvene kredite, remburzne kredite itd,
eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso,
isdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa tržišča tu- in inozemstva, prodaja in kupuje tu- in inozemske rente« zastavnice, delnice in srečke ter daje
vestne nasvete pri nalaganja kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi vojaške-i esdrvesdh kavelj, nadalje kavell in vadil,
potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih,
sprejema vrednostne papirje v svrho njih ■■ramko !■ »prave,
oddaja proti ognja in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze) v hranitev,
zavaruje Srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurznej izgubi ter oskrbuje brezplačno revizijo izŽrebajočih efektov,
vnovčuje kupone, izžrebane vrednostne papirje in valute,
dovoljuje predujme na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila
za ta- in inozemske borze, preskrbuje za svoje komitente trgovske informacije na vseh tu- in inozemskih
tržiščih, itd itd.
Centrala na Dunaju; Podružnice: Bolcan, Brogonc, Ine, Celovec, Dnnal VL, Feldkircn, JaMantee, fiortea, Saomost, Karlovi vari, tlberce^
LJubljana, Lvov, Mor. (Mrava, Oloarac, Opava, Poli, Praga, Tonite« na Coiko-, Tnrt, WamedorL =====
00
55