Inserati se sprejemajo in valji tristopna vrsta: 3 kr., če se tiska lkrat, M » » n * *i 16 „ „ ,| n S •! Pri večkratnem tiskanji »e »ena primemo zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaua pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravništvo administracija! in ekspeoicij« ra Starem trsjn h. št. 16. Političen list za slovenski aarod Po pošti prejeman velja • Za ceio ieto . . 10 gl. — kr. ih poi let« . 6 .. — ,, ta četrt ie-.H 2 „ 50 ,, V administraciii velja: Z.a eeio leto . >i gi. 40 kr. ca poi leu 4 ,, 110 ,, ta četrt ieta . 'J ,, 10 ,, V Ljubljani n« dom pošiljali ;.<5»!?i!&.: veljs 60 kr. več rta ieto. ^ Vredništvo je u« Bregu hišna \ % štev. 190. ' ft-! V., ' iv l/haja potrikraluH teden in >.ii;er .. '.. r toreK, eetrteK tu soboto. Kranjsko veliko posestvo Zanimivo bi bilo čitati, ko bi se hotel kdo potruditi, da bi izračunil, koliko davka plačuje vseh 117 kranjskih velikih posestnikov, in ker volijo deset poslancev v deželni zbor, koliko goldinarjev davka ^zadostuje pri velikih posestnikih za enega poslanca, in nasprotno koliko tisočev davka je potreba pri kmečkih volilcih za jednega poslanca V Gotovo bi se tu pokazale take številke, da bi človek kar ostrmel nad sostavo sedanjega volilnega reda. Isto tako zanimivo bi bilo, ko bi kak zgodovinar zamogel razjasniti ono s temo zagrnjeno dobo naše zgodovine, ko so frankovski vladarji podjarmili naše kraje, da bi se zvedelo, na kakov način so si tačas in pozneje prilastili inorodni vitezi toliko obširna posestva ua naši zemlji. Fevdalizem je propadel, mi Slovenci pa čutimo še njegovo težo. Dolenjci in Gorenjci znali bi o tem marsikaj povedati. Dolenjci ga čutijo v socijaluem, ves slovenski narod pa v političnem oziru. Ker mogočni ve-likoposestniki so našemu narodu sovražni stranki najglavnejša podpora. Da jnemški gospodje, kterim je zaničevanje našega naroda, ki jim je toliko časa tlako delal in pokorno služil, že prirojeno, ne morejo z lahka z njim v prijateljske razmere stopiti in ponižati se k njemu, ker jim prejšnje vzvišeno stališče bolj ugaja, to je naravno; pa ravno tako težka reč iu tako velikansko zatajevanje bi ne bilo, ko bi s svojega vzvišeuega Olimpa hoteli stopiti med dobri in pohlevni narod, med kterim živijo, in spojiti svoje koristi z njegovimi, kakor se to godi pri narodih, kjer sta narod iu plemstvo enega rodu. Dočim ko je ua Nemškem in Frausozkem fevdalizem politično obnemogel, in si samo še socijalno nekj vzvišeno stališče ohranil, ktero se opira pa večidel le na premoženje, skuša pri uas s pomočjo ugodne mu in nam neugodne politične sisteme, s pomočjo inorodue liberalne meščanske stranke, ktera mu je v njegovi domovini uničila ves politični vpliv, ohraniti tudi politično prevlado in gospodstvo. Moč nemškega plemstva u a naših tleh, kteremu se je pridružila še kopica domačih obogatelih poturic, ni ravno tako velika, in da se sme brez bojev veseliti svoje trdne pozicije, zahvaliti se ima le naši slabosti in neodločni popustljivosti. Če pregledamo zapisnik kranjskih velikih posestnikov, videli bomo takoj, da ta vrsta ni ravno tako strašua, da bi se predreti ne dala. V prvo našli bodemo mnogo imen, kojih imenjake štejemo med našince; v drugo jih je več, ki so več ali manj nevtralni, in bi jih ravno ne bilo tako te/ko pridobiti; in tretje vidimo jih mnogo, ki jih ui; to je, niso vpisani v listino, akoravno bi po velikosti svojih posestev morali v zapisnik sprejeti biti. Na te tri točke oziraje se in nanje opiraje svoje delovanje, bi narodui stranki ne bilo ravno tako težko zmagati v velikem posestvu, kakor si nekteri domišljujejo. Se ve, da je za letos že prepozno; a poskusilo bi se lahko, samo da spoznamo počez nekoliko svojo moč v tem volilnem razredu. Ko bi se pa po teh volitvah precej delati začelo, in to delo podpiramo z žrtvami, nadaljevalo skozi celih šest let, potem ne razvidimo, zakaj bi ne bilo mogoče zmagati vsaj pri prihodnjih volitvah. Prepričani smo sicer, da si naš narod in veliko posestvo v naši deželi ne moreta večno nasprotna biti, in ne dvomimo, dasebojzmaga obrnila na stran naroda, ter da se bo plemstvo moralo češ ali nečeš spojiti s narodom v eno telo, vendar nas to prepričanje ne more odvezati dela, kajti vsak naravni proces se da po prikladnih sredstvih požuriti, dočim ko se zanemarjen zavleče in dolgoletno onemoglost prouzroči, ktera se pri slabih natorah utegne celo s smrtjo končati. Ne upamo si trditi, da je telo našega narodnega življenja ravno pre-krepko, in nezdrave razmere, ki jih vstvarja nenaravno nasprotje med prostim narodom in plemstvom, znale bi našemu razvitku uevarne, morda celo smrtuonosne postati. Le sanjači mislijo, da socijalnih razlik ni treba, da bi človeška družba zamogla obstajati iz samih kmetov in da bi morali imeti vsi enako veljavo. Kdor pa to trdi, mora tudi trditi, da drevesu ni treba vrha, vej in korenin, ampak da so same veje ali pa same korenine zadosti. Korenine drevesa, to je delavski in kmečki stan, ki v zemlji rije, in vse druge stanove živi, deblo in veje so srednji stanovi, ki sok iz korenin prevažajo, listje, cvetje iu sad pa so višji stanovi. Drevo brez korenin mora umreti, pa brez listja tudi ne more živeti. Listje pije hrano iz nebesa, iz zraka, in ne samo iz korenin, in ta hrana je rastlinam ravno tako potrebna, kakor ona iz korenin; listje diha, vzdržuje življenje drevesa. Tako imajo v človeški družbi skrbeti nižji stanovi za kruh, Carica Sofija. Po Pctrušcvskem in drugih spisal J. Stcklasa. (Konec.) Komaj je prišla ta vest v Moskvo, že so se strelci vzdignili. Oni so osvojili Kremelj, razstavili po zidovih topove, ter obsedali Moskvo, da ni mogel nobeden iz mesta. Ali tudi carica ni sedela z navskriž rokami, nego je zbrala silno vojsko iz raznih dosluženih ljudi, ter se začela strelcem groziti. Zapazivši, da se jih ne boji, preplašili so se strelci prav močno- V tej zmešnjavi so izbrali izmed sebe nekoliko največih krivcev ter jih poslali k carici. Leti izbrani možje so se poprej izpovedali in obhajali, vzeli seboj sekire in plohe, deli na vrat vrv ter odšli tako čisto skesani k carici. Dospevši v Trojicki samostan, kjer je takrat prebivala carica z obema carjema, poklonili so se strelci carskemu dvoru trikrat, postavili plohe pred njimi ter glave nanje položili. Strelcem je carica odpustila , ter jim da novega načelnika, Šaklovitega. Šakloviti jih je vzel pod svojo krepko vodstvo ter najuemir-neje poslal iz Moskve ua službo v daljne kraje. Strelci so se tako pomirili. Oslobodivši se nemirov poprijela se je Sofija Aleksejevna državnih poslov. Mnogo razumnih ukazov iu zakonov se je objavilo za njenega vladanja. Tožb in prepirov radi zemlje, bilo je takrat toliko, da jih niso mogli reševati; carica je zatoraj zapovedala, da se zemlja premeri ter razposlala zato zemljemerce na vse strani. Za nektere prestopke so bile od redcne velike kazni; tako so se na pr. žene, ki so svojega moža ubile , žive v zemljo zakopavale; carica pa jim je zapovedala samo glavo odsekati. Za uporne besede je bila smrt naznačena; carica je zapovedala, da se dotični bijejo samo s knuto in preženo iz zemlje. Dolžnici, ki niso svojega dolga plačali, dajali so se posojilcem v zaživ (robstvo), dokler uiso vrnili svojega dolga. Sofija je zapovedala napisati ukaz, kako dolgo mora dolžnik za koji dolg robotati, ter zapovedala posojilcem nii-lostljivo s tacimi robovi ravnati. V izvanjskih odnošajih je za carice Sofije najvažneji do-godjaj, da se je Poljska odrekla za vselej Kijevu , Smolensku, Černigovu in drugim zemljam in mestom. Ali to se ni zgodilo zastonj: Sofija je obečala vojskovati se s Krimci. Bližnji ljubimec Sofije Aleksejevne, knez Vasilij Go-licin, šel je nanje dvakrat z veliko vojsko, ali ui imel sreče. Prvikrat so Tatari zažgali stepo, v oj d i c i so se zadušili od dima in vročine, konji pa so krepali vsled pomanjkanja klaje in vode. Golicin se je moral tedaj vrniti domu. Drugikrat se jim je posrečilo priti do Krima, ali tam zopet ni bilo niti trave, niti lesa, niti zdrave čiste vode; v vojski so se pokazale bolezni; zopet so se morali vrniti domu nič opravivši. Ni bil prišel še čas, da Rusi osvojijo Krim. V tem času, ko je carica Sofija vladala, a Ivan Aleksejevič nič delal, rastel je Peter ter ni zabil svojega časa zastonj. Že v mladosti je bilo na njem videti, da bode iz njega poseben človek postal. Mnogo pesni so zložili Rusi o carjih in drugih važnih ljudeh , ali te pesni opevajo samo njihova dela, ali slavna, ali pa hudobna, sploh o življenju. Ali Petra Aleksejeviča počastila je pesen o njegovem porodu, ker se je rodil vitez, kakoršnega ni ruska zemlja do zdaj niti videla. „Už kak svjetel (vesel), radošen (radosten) v Moskve — Laskovi car Aleksej sudar Mihajlovič: — Narodil emu Gospod sina care-viča, — Čto (da) careviča, Petra Aleksejeviča. Kak i vse — to ruskije plotnički (tesarji), — Čto plotnički — sami masteri, -- Oni nočku za telesne potrebe, višjim stanovom pa je dana j naloga, skrbeti za duševno brano, oni posredujejo med nebesom in zemljo, oni so duhovni, učenjaki, pa tudi cveti viteštva, umetnosti itd. Vvrstivši to primero hoteli smo povedati, da nismo principijelno nasprotniki plemstva, ker spoznavamo njegovo potrebo in korist, kjer stoji z ostalim narodom v pravilnih, zdravih odnošajih. Nezdrave pa so razmere, če plemstvo preveliko moč zadobi, kakor v srednjem veku, kakor pri Atencih in Rimljanih, kjer je povsod preobilna prevaga višjih stanov, in z njo združeno tiranstvo peljalo do krvavih prekucij, ki so razbile fevdalne spone. Na mesto plemstva vstvarila si je narava kot vrhove človeške družbe plutckracijo, to je vzvišeno stališče bogatinov, dokaz, da si natora išče nadomestila za odstranjeno plemstvo. Še bolj pa so odnošaji nezdravi, kjer viši stanovi z nižjimi niso jednega rodu. Če narod druzega premaga in podjarmi, vniči mu navadno njegovo plemstvo, in mu da za poveljnika plemiče iz svoje srede; taki so navadno huda šiba za podjarmljeni narod, in se še le po dolgih bolečinah dotičnega ljudstva spojijo z njim v en narod ; kjer je pa kri ali pa tudi vera prav zelo različna, se ta spojitev nikoli ne posreči, kakor vidimo pri Turkih in Slovanih. Tako so se tudi Irci zvijali skozi stoletja pod angležkim, Italijani pa so zdihovali zapored pod normanskim in nemškim plemstvom. Francozi, Nemci, Rusi, Madjari, ki imajo svoje narodno plemstvo, se dobro počutijo; nasprotno pa čujemo Slovake stokati pod madjarskim plemstvom. Vse nam kaže, da gorje narodu ki uema narodnega plemstva in mu gospodujejo tujci. Dolge bolečine ga čakajo, prej ko se spoji tuja „žlahta" z njim v eno celoto. Ta Iproces na Slovenskem pospešiti, je dolžnost vsacega rodoljuba, in preje se narod ne bode srečnega počutil, dokler se z zlatičem ne spojita in ne zedinita; prepad, ki zija med narodom in njegovim plemstvom, mora se na polniti in prekoračiti, plemič mora postati naroden, mora z narodom čutiti in misliti, drugačt ne bo bolje. Plemič ima čas, ima denar, ima izobraženost, on jc rojen, da narod vodi v bo jih krvavih in političnih. Le pomislimo, kako se je godilo našemu narodu, ko ni imel niti plemstva, niti meščanstva narodnega: jeli zna biti kmet vojne plane delal, politiko vodil, narodovo čast branil? Kaj še! In če pridobimo vse meščanstvo za se, ima li krojač , Čevljar, mizar toliko časa, uaobraženosti in vzvišenega duha, da bi narod vodil? Nikakor ne. Kazalo se bo na advokate, zdravnike, profesorje. Toda ali niso ti od nekdaj neko nad srednjim stanom vzvišeno stopinjo imeli? Oni so pač nekak surogat pri narodih, ki nemajo narodnega plemstva, toda ue morejo ga povsem nado-mestovati, ker jim navadno manjka premoženja in jih skrb za vsakdanji kruh odgauja od dela in nadzorovanja občenarodne koristi. Prevideli bodo tedaj razumni Slovenci potrebo in korist narodnega plemstva, in bodo delali ua to, da okrepčamo naše plemstvo, kar je narodnega, in da ga privabimo k sebi, kar ni narodnega, ter da skušamo tudi v kuriji velikih posestnikov na Kranjskem tako kmalo ko mogoče nadvladati nad tujim življem. Kaj hoče ta madjarski narod? O tem piše olomuški „Pozor": Vprašamo, kaj hoče ta madjarski narod? Kakšen gost, kakšen plemenitaž je to, da se tako šopiri? Ne najdemo nič druzega na njem, nego ostanke hunskega naroda, kterega se še dosedaj spominjajo v imenu svojega kožuha (kožuh se zove pri njih Atilla in ta je bil Ilunom voditelj). Ko so pridrli Iluni v Evropo, so pustošili kakor kobilice zemljo naših prednikov in zadajali strah vsem evropskim pokrajinam. Ta divji narod je sicer nekoliko potihnil, a ostale so nam razvaline, ktere pričajo, da ni zginil čisto njegov spomin. Vemo, kdo je razrušil naš slavni Velehrad, naše sveto središče, prestol Svatoplukov,*) vemo tudi, kako jih je Otokar bičal, in gospodje sami se še spominjajo, kdo je pomagal, ko smo mi sedanji uarodi še združeni bili v eno celoto, varovati Dunaj, ko je divji Turek hotel postaviti polu-mesec na dunajske stolpe. Akoravno so sami zdihovali pod polumescem, da jim je pot s čela kapal, pozdravljajo vendar zopet navdu šeno polumesec. In ko je 1. 1848 zadonel grom vstanka in svobode, bili so Madjari prvi, ki so iskali priložnosti, da bi si pridobili vlado *) Našo Emo (Ljubljano) in Akvilejo! Vred iu žezlo nad Jugoslovani. Ali prišel je tačas močni sel iz severja, kteri jih je zavrnil in kterega sedaj iz celega srca sovražijo. Madjari so bili zopet prisiljeni počivati ali ne za doigo. Povabil jih je namreč sel iz nedaljnih sosednih krajev in razdelili so se gospodje v gospodstvu nad nami, in Madjari so živeli zopet v novem življenji. Ponižali so se z nami vred nositi breme, pa kako breme! Za vzajemne državne potrebe dajo oni 30 odstotkov, naš kmet pa 70. Koliko je naša zemlja ro-dovitnejši, kakor ogerska? Kdor pozna le nekoliko njih zemljo, ve, da je glavna napaka malih pridelkov le lenoba. A star pregovor veli: začetek vsacemu grehu je lenoba. Samo Madjar se je malo zmenil za to. Vsaj je bil samostojen gospod in imel nado, da ne zgine v našem življi. Da bi pa obistinil ali vresničil si to nado, je začel kruto vladati. Ubozega Slovaka je stiskal do duše in krvi, zrušil mu je šole, razpustil družbe in mu pobral vse, kar si je ta priboril v potu svojega obraza ali pa podedoval po svojih prednikih. A to mu še ni zadostovalo. Začel se je resnega kazati in delati, kakor bi bil sam gospodar v Avstriji. Gospod Madjar se je navadil gledati vse pri madjarskem razsvetlenji in hotel, da bi bil v celi Avstriji samo madjarski narod. Ko pa ni mogel tega doseči je obrnil list. 30 odstotkov za vzajemna izdanja je bilo za gospoda Madjara preveč, veliko preveč, narod stoka pod težo velicih davkov, mora se mu polajšati in zlajšati teh 30 odstotkov. Vprašamo vas, zviti gospodje, kako velicih olajšanj vendar želite? Morebiti 25 odstotkov in s časom nič! Mislite li, da ima naš kmet tako lahka bremena na svoji rami, da mu morete prikladati brez greha še druzih tovorov ? Ali si morda domišljujetc živeti se od žuljev našega kmetovalca, ne da bi od studa zarudela vaša lica? Naš zbor pozna razmere našega ljudstva, kakor tudi občne razmere in ve, da vam ne more nič zlajšati. Nič, pravimo. No, za čemu govorimo? Gospodje Madjari upajo in gredo še dalje. Imajo še nekaj na srci. Pa kaj? Veliko, zelo veliko. Povračilo iz-vozenske dohodnine! Vemo, kaj to pomeni. Sega to v eolno področje. Obe državni polovici ste pobirali eol od sladkorja, špirita, piva itd. Ta izvožnina je šla v državne bla- (ponoč) ne spali, kolibelj — ljulku (zibeljko) djelali; — A njanuški (pestinje), mamuški (dojke), sjeni djevuški (dvorkinje), — One nočku ue spali, širinku (štirioglat platneni prt) višivali, — Po bjelomu ritomu (vezen) bar-hatu (žametu) krasnim zolotom. — A vtapori zatjuremnički (jetnike) oni vse raspuščalis, — Carskije pogrebi (kleti) oni vse rastvorjalis (odprli); - U carja u laskavago šel pir i stol na radosti. — Vse knjazja, bojarc k carju sobiralisja, — Vse dvorjane ko laskovomu sježalisja (sešli se), — Ves narod božji na piru — pjut, je djat, prohlažajutsja (zabavljati sej; — V veselji ne vidali kak i dni prošli: — Vse dlja mladšago careviča Petra Aleksejeviča, — Pervago Imperatora po (na) zemlje. — Od mladih let je bilo Petru neugodno in polno težav življenje na dvoru; ni mu bilo mogoče tako živeti, kakor so drugi živeli. On je vedno okoli hodil, za vse popraševal, vsako stvar hotel se naučiti. Rusi so bili takrat nevedni, neučeni; Peter se je podal med Nemce, v nemško slobodo (del mesta). Tamkaj je on našel za sebe učitelje, dobil je pa tudi tovar-šev za zabavne igre. Nemci so bili ljudje sposobni za vse; pripovedovali so carju o redu in običajih v ptujih zemljah , o vojskinih in morskih delih, o vsem, česar ni bilo v Rusiji niti videti. Peter je poslušal ter se čudil; on je dobil voljo, da sam vse to vidi, pregleda, se vse nauči iu Ruse v tem podučuje. Ali| ker se ni mogel po svojej volji ravnati, poprijel bc je vojskine zabave. Pozvavši prostovoljce, sestavil je od njih dva potešnija (zabavna) polka, v vaseh Preobrsženskem in Semenov-skem. Ta dva polka je on podučeval, po naj-novejšej osnovi, podvzemal ž njima boje, pohode in juriže. Zapazivši v nekej podrtiji ladjo ptujega izdelka zapovedal jo je Peter popraviti, ter se je ž njo vozil po reki z jadri. Ta zabava mu je tako dopala, da je zapovedal narediti male ladje, spustil jih po jezeru ter se tako vadil v brodarstvu. In vse te razumne zabave niso bile zastonj: one so se pokazale v velikih delih Petra, ko je postal samostalen vladar. Carica Sofija se ni mešala v zabave Petrove: ona je bila vesela, da jej je pustil popolno svobodo v vladanju, kakor je ona hotela. Ona se je začela imenovati samodržite-Ijico ter že celo pomišljala na kronanje. Šaklo-viti je bil na njenej strani. On je nagovarjal strelce, da bi oni podali vladarjema za to prošnje, a ko ue bi bilo vspeha, da se pobu-nijo. Ali strelci niso pritrdili na nagovaranje Šaklovitega, bali so se: najsmelejih ni bilo nič več med njimi, Šakloviti sam jih je pregnal v daljnja mesta. Med tem pa je naraslo sovraštvo med Sofijo Aleksejevno in mačeho do skrajnosti, pa tudi s Petrom je bilo tako. On je izpolnil 16 let; on že ni bil nič več tako pokoren in ponižen kakor poprej, včasi je prečil carico, skušal delati po svojem, celo v važnih rečeh. Premišljevala je o tem carica Sofija, pa tudi Šakloviti, kajti on je bil šilen samo po milosti Sofije, ter je bil pripravljen vedno za njeno obrambo. Videč, da bode carska vlast prešla v carjevičeve roke, sklenil je Šakloviti strašen čin izvršiti, namreč: ubiti carja Petra in njegovo mater. Zvečer 7. avgusta 1. 1689 je zbral Šakloviti v Kremlju strelce , razglasivši vest, da hoče Peter vdariti na svojo 6estro s potešnimi, in da jo je treba zatoraj braniti. Dva strelca sta zajahala konje ter odletela v vas Preobra-ženskoje, kjer je takrat prebival Peter. Peter je že spal; zbudili so ga ter mu povedali, da Šakloviti nekaj proti njemu kuje, ker strelce zbira. Peter je zapovedal pripeljati konja ter je brž odjezdil v Trojicki samostan. Semkaj gajnice in se potem primerno razdelila. Ali Madjar se je praskal za ušesi. Naša kupčija je bolj razvita nego ogerska, naše ljudstvo veliko krepkejše nego madjarsko in če pojde dalje tako, bo madjarska kupčija obtičala in Madjari bodo obsedeli. Tako tedaj ne more dalje iti! Ta izvožnina se je rabila za pokritje občega davka in ,.gospod" je doplačeval zato, ker je bilo njegovo izvoževanje na slabih nogah. Tedaj se bo plačevalo po razmerah!! Kakoršno izvoževanje bo imel, toliko bo dobil povračila, o kterem smo že govorili. Vidite toraj gospodje, da se bote delili z nami v isti razmeri, v kterej plačujete izvožnino. Ali Madjar za trdno meni, da če od izvožnine dobiti enaki del s Cislajtanijo. To upajoč gre še dalje. Še nekaj druzega ga teži. Da bi ga — kaj pa zopet! Madjar se ne vpokoji tako naglo. On če imeti samostojno banko. E tri sto medvedov, kako to? Zvito je nastavil. Samostojno banko če imeti gospod Madjar in mi bi mogli biti porok, če bi jo zadela kaka nesreča, ali če bi jo krah poplavil. Presneto veliko si želi in vošči Madjar ali morebiti bo s tem zadovoljen? Nikakor ne. On ni zadovoljen in ne bo, ker zadovoljnost ni njegova lastnost. On dela zmirom račune. Nadejal se je, da je zagotovljen, da madjarsko ime ne zgine, da ostane naš gospod in vladalec naših bratov. Iz severa je prišel sel poteptat polumesec in osvobodit naše južne brate. Tega se je pa Madjar ustrašil, da je vse zatrepetalo v njem. Čisto naravno, ker na njih meji, če pojde po sreči, nastane njim čisto sovražno gospodstvo. Zato si žele olajšanja in oproščenja bremen, da bi zložno živeli, da bi ložje živeli dalje in da bi se ne potopili v našem življi. Dokler se da, hočejo biti naši gospodje. To perišče ljudi hoče dobro živeti med nami in nad nami — živeti po turško. In če zopet vprašamo, kaj hoče ta narod madjarski? odgovorimo: dosti, prav dosti. Da bi naš ubogi kmetovalec obležal pod bremenom davkov, da bi naš kmetovalec onemogel — čisto onemogel, da bi madjarski narod dalje živel od naših žuljev, od potu ua-šega — krvavega potu, in ko onemore naš kmetovalec — če pa on dalje živeti. Ali vemo, kdo da smo. Znana nam je prislovica: naj prvi jaz in potlej še le ti, in po tem se bomo mi tudi ravnali, kedar se bomo pogoje- je prišla 8. avgusta tudi carica in mnogo bo-jarjev, prišel je Suharjev stelski polk, prišli tudi potešnije. Bil je prav osodopolen čas. Sofija Aleksejevna je pa vendar hotela vse to na pomirljiv način rešiti; pisala je Petru ter ga zvala v Moskvo. Car ni šel. Sofija Aleksejevna je poslala patrijarha nagovarjat Petra; patrijarh je šel, ter tudi tam ostal. Tamkje so odšli tudi vsi načelnici strelcev z mnogimi Btrelci in ptujci. Sofija Aleksejevna, ohrabrivši se, je tudi odšla v Trojico; Peter je ni pustil ter jej velel, da se vrne v Moskvo. Carica se je vrnila, ali se vendar ni pomirila. Peter je poslal ukaz , da mu izdado Šaklovitega in druge njegove privržence, po imenu; Sofija ni ubogala. Car je zapovedal po drugikrat, ali carica ni izdala Šaklovitega. Zdajci pa pridejo strelci v velikej trumi v Kremelj ter začno groziti, da bodo vzeli Šaklovitega s silo, če ga carica ne da z lepo. Sofija je morala nekaj storiti, vsi so jo zapustili: ona je izdala Šaklovitega ter pričakovala svojo osodo. Šaklovitega so s tovariši usmrtili; bližnjega caričnega ljubimca, Vasilja Golicina, so pregnali v daljno mesto; Sofijo Aleksejevno vali z vami, in če se nadjate, da bote dobili mnogo, vse, — česar želite — se zelo motite. Naj prej zlajšajmo sebi — in vi zlajšajte sebi — s čimur in kakor morete — ali zlajšajte si iz svojega in nikakor ne iz našega. Greh je stalno pri nas prositi in beračiti, in za nas bi bilo greh, vam darovati svoje življenje. Z bojišča. Car Aleksander je 6. t. m. s carje-vičem in velikima knezoma Vladimirjem in Sergijem in velikim spremstvom med kterim je bil tudi Gorčakov, državni tajnik Ilambur-ger in baron Jomiui itd. došel v Barboš in se je od ondod opeljal v Brailo. Povsod je bil car z veliko navdušenostjo in slovesnostjo sprejet. V Ploješti je bil veliki vojni in družinski svet; car bode višje poveljništvo neki osebno prevzel. D. Ztg. piše, da bodo Rusija, Anglija in Avstrija skupno (?) zasedle Turčijo, kakor hitro Rusija pridobi prvo sijajno zmago. Turki so 4. t. iz Ruščuka streljali na Jurjevo, kteremu pa niso prizadejali nobene škode. Črnogorci so v boju na Malatu 5. t. m. sijajno zmagali. Turkov je ostalo 700 mrtvih, Črnogorcev pa 50. Tudi mnogo orožja prišlo je Črnogorcem v roke, ki so Turkom vzeli tudi strelnico OzriniČ pri Nikšičih. Turki pa nasproti trdijo , da so oni zmagali ter da so se vojske Ali-paševe polastile Kolašinevcev na cesti proti Danilovem gradu in sotesk pri Martinicih. Pa skušnja uči, koliko je turškim poročilom verjeti. Tudi na severni strani se Turki ponašajo, da je Suleiman Črnogorce zapodil z višav pri Orlati in zasedel trdnjave pri Krstacu, ki leži pri vhodu v duganske soteske, skoz ktere se pride na planine pri Nikšičih. Pravijo celo, da je prodrl skoz sotesko in bode Nikšiče preskrbe! s hrano. In celo iz Azije poročajo turška naznanila, da Kars od Rusov ni zajet, dasi je gotovo, da je Ruska vojna popustivši 15.000 mož pri Karsu že vdarila proti Erzerumu, ki je s Karsom vred v veliki nevarnosti, ker sta obe mesti komaj za 3 ali 4 mesece preskrbljeni z živežem. Rusi so osvojili Karakiliso in se pripravljajo, da primejo Kars. Grški minister je rekel, da grška ne more več ostati v mejah, v ktere jo je diplomacija stisnila. Zato se delajo priprave za pa deli v samostan. Peter je začel vladati sam, po svojej volji, a Ivan, čeravno se je smatral carjem do svoje smrti, se skoraj še sedem let ni v nobeno stvar mešal. Odpovedati se moči in oblasti ter sedeti v zaprtiji, v bedi, bilo je za Sofijo jako težko. Oholo srce jej ni dalo miru, na posel naučen razum ginil je od neposlenosti, težavno je prenašala Sofijo tako življenje. Preteklo je devet let, strelci so zopet skovali zaroto ter začeli zvati Sofijo na carevanje. Sofija ni mogla strpeti, začela se je ž njimi ugovarjati. Ali strelski upor se ni vzdržal; strelci so plačali s svojimi glavami, a Sofijo Aleksejevno je zapovedal car postriči ter stražiti jo s sto vojniki. Težje in žalostneje je bilo Sofijino življenje od poprejšnega. K njej niso nikogar pustili: celo pravim njenim sestram je bilo dozvoljeno samo dvakrat na leto ž njo govoriti. Tako je ona preživela še 5 let in potem pa je umrla. A v tem času so se godile v Rusiji velike reči: car Peter je začel preustrojevati svojo državo. Stari čas je minil, nastopil je novi. vojsko. V Ameriki vlada ičše denarjev na posodo in kupuje vojne ladje in orožje, doma pa nabira vojake in misli narediti v treh krajih vojne tabore za reserviste, kterih število bo znašalo okoli 200.000 mož. Kakor se poroča „W. Tagbl.", pričakujejo v Ploješti posebnega poslanca grškega, kar bi bilo znamenje, da se hoče Grška kmalo vojne vdeležiti. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 8. jutlija. Dunajski „N. fr. Presse" se iz Prage poroča , da je deželna sodnija potrdila konfiskacijo adrese do Aksokovega, da pa dr. Itiegerja ne bode klicala na odgovor. Čeho-in Rusožrci so se že veselili, da bode vodja naroda češkega dr. Itieger kmalo sedel v temni ječi, kakor prvak srbski dr. Miletič v Budapešti. JVIa«IJarNki listi se hudujejo nad državnim zborom dunajskim, ker se hoče kon-eem junija do konca avgusta raziti ua počitnice in se bode obravnava o novi pogodbi na ta način nekaj zavlekla. Sodimo, piše ,,Reform", da je ta razburjenost le nasledek nevolje, ki se je Madjarov lotila, ker se sorodnim Turkom jako slaba godi. Silno radi bi šli na boj zoper Rusijo. Južno-tirolski državni poslanci se niso več vrnili v državni zbor, ker predlog Pratov ni bil sprejet, in sploh ne mislijo več iti na Dunaj. Vnanje države. l*ai»ež so poslancu cesarja avstrijskega grofu Larišu pa francoskemu prezidentu Mac Mahonu podelili veliki križ Pijevega reda. 6. t. m. so sprejeli poljske romarje, ktere jim je predstavil kardinal Ledohovski. Rekli so, da jih io tem bolj veseli, ker imajo prenašati hudo preganjanje, ki se pa ne da premagati s silo, ampak z molitvijo. Molitev nedolžno preganjanega naposled kakor žgeč ogenj pade na glavo preganjevalca, za čigar spreobrnenje je treba moliti. Pa Poljska se mora tudi pokoriti za svoje grehe. Molili bodo, da preganjanje preneha. ltiiNki poročniki so se vrnili na svoja mesta, Šuvalov v London , Oubril v Brlin in Novikov na Dunaj. Vse pisarije Rusom sovražnih listov so bile tedaj le prazne čenče. Turčija Je P° poročilu „Koln. Ztg." vnanjim vladam razposlala protest proti neodvisnosti Rumunije, ter knezu Karolu očita, da je prelomil besedo, Rusijo pa dolži , da je podšuntala k vstaji njene dežele in podložne države. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 2 junija. Neki Angleški list imenuje proglašenje samostojnosti Rumunske po pravici začetek razpada turške države. Ob enem pa je uničena parižka pogodba, ki je garantirala celoskupnost Turčije. Pravijo, da je Rusija samostojnost rumunsko garantirala. Jasno je toraj, da se ima Rumunija za to samo Rusiji zahvaliti. Toliko bolj čudno pa je, kar je bojda rumunski knez Karol nasproti nekemu dopisniku dunajske „Presse" rekel, namreč, da ima biti samostojna Rumunija zagvozda med Severo- in Jugoslovani. Tedaj v tem trenutku, ko Rumunijo branijo ruski bajoneti, v tem trenutku, ko se je smela v naslombi na veliko slovansko moč samostojno proglasiti, v tem trenutku povrača Rumunija Slovanom njih dobrote z nehvaležnostjo, s psovkami na panslavizem, ;n te besede govori knez Karo), hohunzollerski princ, ktera hiša je v tako prijateljskih razmerah z ruskjm čarom. Zato ne moremo prav verjeti, kar ,,1'ressin" dopisnik pripoveduje, ter si moramo misliti, da je fantazija dopisnikova marsikaj dodala, kar bi znalo dunajskim ušesom ugodnejše biti. Glede zveze med severnimi in južnimi Slovani bo posredovalo črno morje. Zato jim samostojna Ilumunija ni ua poti. Posledica samostojne Romunije pa mora biti samostojna Srbija; s tistim pravom namreč kakor Rumunija, sme se tudi Srbija od Turčije odtrgati, rekel bi, da še z večini pravom, kajti Srbija si je upala sama v boj zoper Turčijo, in se je štiri mesce proti vsej turški sili branila; Rumuuiji pa je lahko kazati se junaško, ko stoji tri sto tisoč Rusov ob Donavi I Srbija bi rada tudi zdaj stopila v boj, pa ne sme, zaradi Avstrije, ali bolje, zaradi — Madjarov; pa to jej ue more kratiti pravice, da odtrese sramotni turški jarem. Pravi se sicer, da Madjari tudi rumunske samostojnosti nečejo priznati, pa kaj vse Madjari že niso hoteli priznati, le škoda, da jih nihče ni hotel za dovoljenje vprašati! Domače novice. V Ljubljani 9. junija. (Ponižno vprašanje do c. k. deželnega predsedništva!) Iz K. se nam piše: Naš župan je prejel od okrajnega glavarstva 3. junija opoludne ukaz spisan že 2(1. maja, da mora do 2. junija dopoludue napraviti dva imenika volilcev ondašnje občine, ki bode za volitev deželnega poslanca v Trebnjem izbrala dva volilna moža. Občina šteje čez 2000 duš, in volilni red za Kranjsko jasno določuje, da na vsakih »00 prebivalcev pride en volilen mož. Drznemo si toraj c. k. deželno predseduištvo ponižno vprašati in prositi točnega odgovora: A1 i sebodeštevilovoliteljev določevalo [io postavni določbi, ali pa po samovoljnosti okrajnih glavarstev? — Volilcem pa priporočamo, da uaj povsod, kjer se kaj enakega namerava, sami volijo toliko izbiralccv kakor doslej, pa ob enem deželnemu predsedništvu pošljejo pritožbo zoper samovoljno ravnanje okr. glavarjev- (Glede davkov, ki odločujejo volilno pravico za deželni zbor.) „Laib. Ztg." 7. t. m. „Sio-vencu" in „S1. Narodu" odgovarja, da se volilcem všteva samo direktni davek, ne pa tudi izvanredne priklade, kakor tretjinska in vojna priklada. Ne mi, ampak vlada je bila z odlokom od IG. julija 1. 1871 št. 3011/M. N. odločila, da izraz neposrednji (direktni) davki (to je zemljišni iu hišni davek), ki se nahaja, v občinskem in deželnem volilnem redu in v dotičnih postavah, pomeni ne le samo čisti davek, ampak tudi tretjinsko in izvauredno priklado, t. j. skupni znesek davkov, ki se plačujejo v cesarske blagajnice, čc kaka postavna odločba naravnost ue prepoveduje vštevanja priklade. Tako se n. pr. pri nas pri velikem posestvu ne sme vštevati vojna priklada, ker postava (volilni red) to naravnost prepoveduje. Ali ravno ta odločna prepoved ob enem potrjuje, da sc pa ta priklada pri drugih volitvah mora vštevati, ker bi bilo čisto nepotrebno pri velikem posestvu izrečno določevati, da se ta priklada ne sme vštevati, če bi se to pri vseh volitvah sploh že samo po sebi umelo. — Ko je bil kranjski zbor leta 1871 razpuščen, je minister notranjih zadev z ukazom od 29. novembra 1871 štev. 5647 M. J. odločil, da gori omenjena ministerska naredba od 16. jul. 1871 št. 3011/M. N. nima veljati in da je pri teli volitvah tako ravnati (dass bei diesen Wahlen so vorzugehen sei), kakor da bi se omenjeni ukaz ne bil izdal. Besede „pri teh volitvah — bei diesen VVahlen" — jasno pričajo, da je imel ta novi ukaz ministerski veljati siimo za volitve, ki so se vršile meseca decembra I. 1871, kar potrjuje tudi konečni pristavek : „Vlada si pridržuje za to skrbeti, da se dvomljivosti iu nasprotja pri izvrševanji določb po poti postavodavstva odstranijo". Ker je tedaj ministerska določba od 29. novembra 1871 veljala samo za tedanje volitve in je bil splošni ukaz od 16. julija 1871 preklican samo za tedaj, ne pa za vselej, ker nadalje vlada reči ni po postavo-dajalstvu rešila, kakor je obetala, naj se župani drže splošnega ukaza od 16. julija 1871 št. 3011/M. N'., dokler ne dojde nova določba, ki bi jo, kakor ona od 29. uovembra I. 1871, preklicala. (Petdesetletnica papeževa) se je povsod obhajala z veliko slovesnostjo; zlasti kresov bilo je videti brez števila. V Trebanjski dolini, kakor se naui od ondod poroča, jih je bilo čez 30, na Dovjem 1 itd. Cerkvi sovražni liberalci so menda pač na videz tožili: Čemu ta potrata, toda lahko so se prepričali, da narod po deželi, pa tudi po mestih drugače sodi, kakor peščica liberalnih brezvercev. — ( Vošilna adresa), ktero so verni katoličani na Kranjskem poslali sv. Očetu, šteje kakih 50.000 podpisov in je bila od g. Ničniaua jako lepo vezana in vravnana. Pri avdijenci avstrijskih romarjev 27. maja so mil. g. prošt J are sv. Očetu izročili po Dauici nabrane milodare, g. fajmošter Volčič pa omenjeno adreso. Jutri 10. juuija se bodo sv. Očetu poklouili vredniki katoliških listov in jim pri tej priliki izročili zbirko od katoliških časnikarjev sv. Očetu poslanih in v prelepo knjigo vredjeuih adres, med kteremi se uahajete iz Slovenskega tudi adresi „Slovenca'' in ,,Zgodnje Danice". 31. maja je bila avstrijskim romarjem na čast pri avstrijskem poročniku grofu Paaru večerna slovesnost, ktere so se vdeležili kneginja Helena Turn-Taxis, sestra cesarice naše s svojimi otroci, kardinali Sclnvarzenberg, llohenlohe, de Luca, Ilovvard, nadškof zagrebški Mihalovič, knezi Windischgriltz, Lobkovic itd. Tudi prošt Jarc so bili povabljeni in so se s tremi tovarši iz Kranjskega vdeležili veselice, ki je trpela zvečer od 9. do 12. ure. Grof 1'aar je romarje v imenu vlade avstrijske prav prisrčno pozdravil iu ljubeznjivo sprejel. (Prvi občni zbor „Cecilijine dražbe") v Ljubljani bode četrtek 14. juuija po sledečem programu: 1. Ob osmih zjutraj: Pontilikalna sv, maša v stolni cerkvi, l. Veni Spiritus, zložil Mor. Brosig za sopran, alt, tenor, bas in orgije. 2. Introitus, gregorijanski koral z orgijami. 3. Maša „Salve Itegina", zl. G. E. Stehle za sopran, alt, tenor, bas iu orgije. 4. Graduale „0s justi", zložil Ferd. Schaller 4 glasno. 5. „Oredo", gregorijanski koral z orgijami. 6. Offertorium „Veritas mea" zl. Aut. Forster 4 glasno. 7. Commuuio, gregorijanski koral z orgijami. II. Ob desetih: Zborovanje družnikov v školiji. III. Ob dveh popoldne: Obiskanje presv. Rešuj. Telesa v stolni cerkvi. 1. E. Frey — „Adoro te" — za sopran, alt, tenor, bas in orgije. 2. W. A. Mozart — „Ave verum corpus" — za sopran, alt, tenor in bas. 3. Dr. Fr. Witt — „Pcrfice gressus meos" — za alt, bas iu orgije. 4. 4. Ant. Forster — „Dextera Domini" — za sopran, alt, tenor in bas. 5. G. B. Martini — „Tristis est anima mea" — za 2 tenora in bas. 7. Gregorijanski koral — ,,Terra tremuit" — za tenor in orgije. 8. J. G. Zangl — „IIaec dies" za 2 tenora in 2 basa. 9. L. Viadana — ,,Exaudi me Domine" za sopran in orgije. 10. J. G. Aiblinger — „Jubilate Deo" — za so-nran, al, 2 tenora, bas in orgije. IV. Ob šestih zvečer — Litanije v frančiškanski cerkvi: 1. „Tautum ergo", zložil C. Ett za sopran, alt, tenor, bas. 2. Lavretanske Litanije — 4 glasni koral. 3. „Ave inaris Stella" — zložil C. Greith za sopran, alt, tenor in bas. K obilni vdeležbi zborovanja in cerkvene svečanosti vabi ude iu prijatelje cerkvene glasbe začasni odbor. (Umrli so meseca maja) 104 osebe, 54 moškega iu 50 ženskega spola. (t C. , 5, 17, 73. V Lincu: 2?>, (»8, 10, iS, S<». T«'li'(crali<'iic <1 v mirne celit 8. junija. Papirna renta G0.95 — Hrebrna r,