Ur«4aitkl la aprermUkl pro stoHi M•? S. La«odal« it. Office ef paMloattaa: Bo. Uwa*«J« Tolepkoaei Lawa4aU 41 m»akeer«»tUa (1.00 Yearly.,, •* the Pre«Me»t~ A. t. Barleea», P< 5TEV.—NUMBER 246. WOOO 4 Kita; KI 80 BBBZ DOMA, U LJUDI, KI STRADAJO, PA NlOl Now York, N. Y. — Mu» Caro-line Bwen, velika ljubiteljica mačk, je zapustila premoienje, vreduo 600,000, «a pomo« brez-domo vinskim mačkam po vsem ■vetu. Dvema aeatrama ni aapu-•tila nič, ker na ljubita mačk Njen nečak je hotel oporoko razveljaviti pred sodiščem, pa m mu ni posrečilo. Premoienje je oatalo mačkam. ,r >> 8an Diego, Cal.—(Peder.I»resa) —'"V Ameriki je preveč ljudi, ki verujejo v proklote doktrine boljševizma, komunizma In socializma Ako ki jas imel moč, bi a največjim vetjem in a lastno roko eksekutiral vae boljčevike, komuniste in socialiste". — Tako jo rekel J. J. Tigort, šolski komisar, v svojem predavanju o "amerika-nizmu" pred učitelji ljudskih šol v ftau Diegu, / Baooo-Vanaettijeva afera jo is-zvak vihar protesta v Parizu, Rimo In drugod. . , POSLA*I±I D! KONZULI 1A. BTBAŽBNI. U osvetlju- Sooialistični kongreanik pasiva «bornioo, da naj kaj stori aa dalavoe. ; lonayso^Me HARDINOOVA KONPSBBHCA JB LE POGLEDALA NA URO. jugu In jugosapadu. Jugoslovanska vlada ja «daj v najboljših prijateljskih odnolajih i Bolgarijo In vsladtega ni jttgo-slovanskih lat na bolgarski maji. DBLAVBO UBIT, DVA BAHJB-HA PRI DBLU HA ULIOL Chieago, IU. - Štefan Miku-llč, Ham Bolevič In John Mlatil — vsi trija Hrvatje — so delali na tiru poulične lelesniee na ofln Wontworth Ava. in 89. aaata, ko ja privolii med aje telak tovorni avtomobil. Mlkulll ja bil no me-sto mrtev, druga dva kta po talko ranjena v bolnilnial. London, 81. okt - li Helling-jorsa ja prilla vaat, da j$ soaiali-stični pisatelj Maksim Gorklj aa-varno sbolal na vnetju, slepiča. • ziliji j« organizirala velike de-monqtraelje sa osvoboditev Haeoa in VanaatHjo. \\ ' ODVBDfIK SAOOA DT TAM-ZETTIJA OBŽALUJE, Zagovornik obsoja dogodka« v Pa- rton. % Boaon, Maas. - Kred H. Moore, odvetnik Nleolo Haees in Bar. tolomao Vansettija, dveh Italijan akih drevakih orgsnlsatorjev, ki sta bila pred par mas*«! pokriv-I jena umora, je Isrekel oblalova-nje nad bombnim napsdom na a-merllkega poolsnika r Parlao. Moore pravi, ds on n« verjemi-, da bi ka£ Ukegs aloril pameton l|ovek s namonom, ds koristi ob-sojoneema i p«» njegovem mnenj* je napad delo blaanola ali pa eo-vrstnika. Dalje je r*ke| Moore; "IJpam, da smarilko ljudstvo prearo lin v Parkni In a nepristranskega «tališča presodi afero 8e««a in Van. zHtija. Vsak pošton človek, ki Ja pszno sledil proessu, je praprU *an, da sa je obema zgodila Veli-ka krivica. Porota js naredila ali. no napako; to naptfko ja troba popraviti, toda n» s bombami In drugim oaailj-m. 1'ritoUll «no 00 na višje sodišč«." Berlin, 21. okt. — Bntcnta je o-r«dao obvestila Meoeiijo in Polj-■ko. da aa strinja a zaključkom odbora liga narodov a ozirom na r šitev vpraO%nja Gornje ftlezij«. Vprašanja ja releno s test, da je d "tela razdeljena asad Neasoe in 1'oljak«. iiveev, ker uporabljajo rudn*»o vodo, ki vfeebuje radijeve šsrke. Ijev. Pobrala m nista is mesta, ampak «ta lepo ravala na tihem kakor so to «Mali onmnustorj, "THE Org— mi KAJ JE NAMEN JEKLARSKEGA TRUSTA? * . Znižati mezdo tako, da bo delavci delali in pri tem stradali. Zdaj jdklanki trust plačuje navadnim delavcem po trideset centov za uro dela. Superintendent Robb, ki pasi v nekem podjetju jeklarskega trusta v South Chicagu, da se iztisne kolikor največ mogoče profRa iz delavcev v interesu jeklarskega trusta, je povedal na glas; da so mezde za petdeset odstotkov previsoke in da se morajo ie znižati, da odgovarjajo ceni jekla, ki je že padla na pradvojno ceno. # Ross je torej izpustil mačko iz vreče. Po njegovi izjavi namerava JfklarHki trust potisniti ,mezdp 4<>H na dvajset centov na uro. Povedal je tudi, če ne pojde na drug način, da se to izvrši z izstradanjem delavcev. Drug Superintendent Newton je pa ravno ob tem času izjavil, da je Garyju, glavi jeklarskega trusta, zelo pri srcu blagostanje delavcev. Cene za jeklo ie niso padle na predvojno ceno. O tem se lahko vsakdp prepriča, če pogleda v trgovska poročila, ki jih prinašajo veliki dnevniki. Ali ie predno se je to zgodilo, že naznanja jeklarski trust po svojem orodju, da # se morajo delavske mezde znižati za petdeset odstotkov. Kaj je torej namen frusta? Držati delavce v takih življenskih razmerah, da postanejo nezmožni za vsak odpor: Spremeniti delavce v žive avtomate, ki odhajajo na delo, od dela se pa vrnejo tako trudni domov, da komaj čakajo, da ležejo k počitku in da nimajb časa za čitanje dobrih delavskih listov in knjig. Trust hoče doseči, da se delavci v jeklarnah in železarnah spremene v topo maso, v kateri ni poželjenja po organizaciji . Ali bo to trust dosegel? Trust, lahko poslabša življenske razmere ivqjih delavcev. To je resnica! Ponesrečil pa bo s svojimi poizkusi poriniti svoje delavce v nečloveške življenske razmere. Organizirani delavci drugih strok so prisiljeni pomagati pri organiziranju jeklarskih delavcev, kajti če tega ne store, so sami v nevarnosti, da se njih življenake razmere poslabšajo. Ako se jeklarskemu trustu posreči zasužnjiti svoje delavce popolnoma, poizkusi svojo srečo tudi pri .delavcih drugih strok. 1 i Znano je, da je trust zahteval od stavbinskih podjetnikov, da ne zaposlijo organiziranih železostpvbinskih in drugih stavbinskih delavcev. Zagrozil je celo, da ne bo Öddajäl stavbinskim podjetnikom jekla, ki se ne ravnajo po njqgovih ujcazih. Poročila is Zapadne Vlrginije govore, da jeklarski trust podpira premogovniške podjetnike v okrajih Mingo in Logan, da preprečijo orgiA&dranje rudarjev v strokovni organizaciji. i Jeklarski trust lahko uniči marsikatero delavsko strokovno organizacijo, vseh uničiti ne more. Navali po jeklarskem trustu povzročijo prav zanesljivo, da delavstvo spozna resnico, da se mora bojevati tudi ?a političnem polju, če hoče zmagovati. Dokler ima trust lepo število poeta vodaj cev izvoljenih s pomočjo delavskih glasov v postavodajah, mu ne preti nevarno* na političnem polju. Žanj prične prihajati šele nevarnost, ko delavstvo spozna, da se mora politično organizirati kot rasrsd, če hoče obdržati dosežene uspehe na gospodarskem polja in na tata polju izvojevati nove ujpahe. Delavstvo vsega sveta se probuja in logično ne bo ostalo v spanju samo ameriško delavstvo, ko pritisk jeklarskega trusta postane še večji na delavstvo. Jeklarski trustovci mogoče ne verjamejo da igodi. Pogledajo naj v zgodovino in prepričali ae bodo, da vsaki tlak povzroča protitlak In da se napredek v človeški družbi nt» da zadržati a potlačen jem onih, ki opravljajo koristno delo v človeški družbi. Svet lahko obstoji brez paranitm, kot so jeklarski magnatje, brez delavcev bi ss pa svet kmalu spremenil v puftčavo, v kateri ni živeti. _ W. Va. _____ riari trka na vrata s mrzlo burjo in snegom. Premogsr ji V smo kakor v defenzivi U od aprila me-sees. od takrat, ko nam je sspr-la Zapadno Virgineka kompenija tri premogorove. Jamski delo-vodja nam je povedal, da jih sa to zimo ne misU odpreti in'nam svetovsl, da si poiščemo drugjs d sls. Vprašanje je, če so ga SOi daj sploh more kje dobiti, kef premogorovi so večinoma skors vsi zsprti; le v neksterik obratujejo po eden ali dva dni na teden a se dela v njih sploh no dobi. Vsakdo premišljuje, kaj bo, če se Ukoj ne preobrne na boljšo, Zima se bliia in potreba nastaja sa tople simake obiske, pnsmoga ne moremo kupiti, kor ni denar, ja, n« kredits. de slaba nam bo predla, predno se vrnemo v nor» malne čase. Kase brezposelnih delaveev, njih žen in otrok bodo gladovale in smrzovale pri nezaknrjenlk pečeh to zimo. Dobro, 4 bodo zapomnil» brezposelni tmjevo pot do zaželjenih normalnih ČasoV. Nasprotniki deUvstva pa ne verujejo, da bi delavec, |i je brez posla sedem mesecev ali se všl 8#eda ne zadostuje sa jadranja "cerkve", ko mora pU Sati veaka .duša sa udeležbo pri sveti mali po 15 eenUv. Oni, ki ee toliko Btsraaira pri eerkvaai blagajni, ki btto dobro, če bi os malo več zanimal sa šolo, da bi ss nadaljevalo s slovensko iolo, ka Ure le dglj časa stoji samo zid. Ali bi ne bilo bolj potrebno ¿o, TaJjllk rudarske ugisisnijs v u bi radi svstji, <*S d«isvsu:ni nobene site in mu ni s čim s« bo oblsčil, ka) bo Jedd m kje bo stsnovsl Omeniti moram dogódgfc, ki so js pripetil natemu priljubljene mu rojaku tonetu JakuŠu. -— 14. r-r -frrrr končati loio in- prileti a pod» kom T Žalibog, se ljudje le bolj zanima jo, za cerkev kakor pa sa Šolo i,, < r , j f • t i Vsakdo mora priznati, da j« to krivda, kor smo preveč nasadnja-i in neuki, da smo danes .tolikanj takprilŠani Preveč sledili eorkvi in veri, o kateri pravijo nekateri, da brez nje ns moremo živeti in poleg tega z* namarjali pravo učenje. Ko bi rojaki v na|i naselbini toliko žrtvo-vsU sa narodni dom kakor se žrtvujejo sa esrkev, bi bili lo lahfco imeli prepotrebno aUvbo, ki bi no koristila ssmo nam, temveč tndi,na|im otrokom. Kar jo toliko koristno in potrsbno, tega nimamo in naši otroci, nas bodo kleli, kor jAn no da jamo .pptprotme izo hrambe. .Jfejaki popravim)®, ka* se da popraviti in zanimajmo ae bolj za naš narodni dom, kjer se bomo (tajali pni in naša mladina. Tudi , iz drugih ozirov nam bo dom dobro služil- Ne bo nam treba potem iskati ničvrednih prostorov sa društvoge seje in poleg tegs plačevati drag« najemnine fttooisa j. ras^U WWvoo. . , ^.—J1 Palwtlne Wow York, N. Krvavi - Od tukaj g rodi proti komunistom v p.T e bila rdšpsslana vast v kapiU- itini, ki so pričeli ie maja ,nJ istične- lesnike, ki je imeU oči, ca se ponavljaj* še vedno, že ,J vidno namen «klatiti potenje A| fcr*t je bfa mnogo komuni»J leksander - Howata, voditelj* ru^ saprtih m še danes jih drže v je John h. Ilewi predsednika, j« naznanil trpel pomanjkanje, Sodijo po; svojem in mislijo, da ima, oko tudi ne déla, vsega V* izobilju. prireditve v Domišljije jo si, ali vsaj dokazs- V lastnih < prostorih. Z društvom še precej napredujemo. Drultvo Združeni Sloven ei št. 344 BN P J je precej močno, a poleg tega imamo tudi nekaj samostojnih v društev. S politič-nim organiziranjem smo na naj darjev v Kanaasu in ki ae glaai či. Vai drugi, ki ao padli v r k« i policiji ao bili iz deželi "Walter Nesbit, finančni Uj* iagnani. Iavedelo ae jo je bil« nik rudarske organizacije v lili. koncem maja > 16 ifcditeljev U noisu, je zahteval, da se vrne pre- munistične stranke iz razni ostanek od eU tiso* doUrjev, ki meatûPaleotine vkrcanih na Uriil so bili poslani rudarjem v Kan- jo in poslanih v Carigrad. Ta sij sae, da ao-bojujejo proti industri- čaj izgona judovakih komuni] jalnemu.aakonu. atov je povzročil velike politicj "Na zadnji mednarodni koa-odmeve. Judovski narodni «ve venci ji je bila dvigajenaobtolba, v Palestini seveda nima nikaki posebnih simpatij do komunij stor, a kljub Umu je n&stcH a proti izganjanju in se skliceva tukaj, na deklaracijo Balfourja v si da le ilonar takoj vrne radarjem Bonu, ki je bila v mirovnih poKâ] IÜM^is,'' janjih sprojeU in jamči Judo J Btfêr ,Pfvršno čiu to spretno ¡bivanje v Palestini. Politično zaj sestavljdio *est, dobi vtis, da je stopatvo judovske demokracije bil Howat Obtožen na konvenciji, Paleatini zahteva sklisujoc ae nJ da je denar poneveril, ki ao ga dokumente in jamstva, da se taJ poelali rudarji iš Illinoka in da koj prizna vsakega Juda za drj zaradi tega ti rudarji zahtevajo šovljana Palestine. Narodni avl denar nazaj. je poslal protest rsdi izgona Na td infamen napad na Howa- komisarja angleške vlade Samue tovo poštenje je odgovoril Wal- la Herberte, ki pa se očividno| ter Nesbit v Springfieldu, BI., ki protest prav nič ne zmeni. P0 je finančni tajnik rudarska orga- njegovem ukazu se bo trebljenje nizocije 12. diatrikta. Njegov od- nadaljevalo toliko 4asa, dokler t. m. zjutraj je pridrvel v nošo ^ naselbini avtomobil s veliko hi trico milj ns uro. Vstavil je pred hišo omenjenega rojaka in s njega so poskakale štiri oeobe Wr planile v kilo rojaka. V kili so pričeli z delom/ Razmetaval so vae nsvskril, iz kovčekov motali obleko in perilo po tleh, postelje so preobrnili in kttkinjsko posodo premeUli vsekrižem. Pre-iakali so hlev in prekopali osno in gnoj. Tone je mislil, da ga sumijo kakega ubojstva in jih Je vpralal kaj iščejo. Zatrdil je, da ni nobenega ilibil in ga mogoče Sskopsl v zemljo. Odgovorili so mu, da iščejo Igsnje, s on je rekel, ds ga nima. Pričel je vpiti nad rojakom, eden njih pa je planil pod 'posteljo in privlekel na dan' podpa-steljni lonec. Povzročil je velfk smeh med domačimi, ko ga ie odkril. To ga je ujezilo le bolj in rasksčen je zspssil na steni kMo» dar Slovenske narodne podporne jsdnote. ' .» ; Pričeli so ga surovo zmerjati, da že ve kaj je. "Prokleti tuje. semei, ssmo vi nsm delate toliko zmelnjsv. TI si člsn Črne roke, ssj poznam ta koladar. Kajne, da dobivaš tudi list od istega." jtt Tone js odgovoril, ds je Pror aveU glasilo podporne jednoU, pri ksterl js tudi on Man- Apostol j zmernoati je še vedno glodal v -koledar in vpil nad Tonetom i "Ti imaš kolobar in čaaopU od Ime roke in lian si tsga društva. Poslali te bomo unazaj v sUri kraj." — Američani aoaodje so ss sgralsli nsd divjim početjem Uk ^BjB nillo. Premalo smo pognani Um oziru z drugimi naaelbinami* Apeliram togsj na tukajšnje rojake, 4s irtanovimo socijalisttČr ni klub. iial boj proti izkorišče valcem so spreminja v^politiMfni: boj. Boj! med dvema razredoma dsiavskiaT, socialističnim in ka pitalističnim, • reak podal na sadnji seji nek predlog v katerem se je ssvzemal so poli tično organizacijo. Popolnoma se strinjam s njim. Nsdbjkti se je, ds boste rojaft upoštevali njegov apel iin v bližnji bodolaoeti storili korake za iisk sooiialističn eo s 'okažimok da SO tudi me< nami možje, ki so sposobni zs de-■4a nismo govor ss glasi» t»o dožeU le ksj smrdela po ko- V.io psaitfilo je popolnoma ns- sm^teiu. ^^J pačno. Rudarjem v Kansasu ni Na ravnokar minulem z!onT bila odtfignjona podpora. Kar etičnem kongresu se je o vsej za-smo storili, je to, da transfcrirs« do»i molčalo. .Seveda se ne sme mo gotovino is države Kansas v nikdo zameriti angleškemu im\ Denar je *daj v naših rijalizmu in bogati ameriški zic ah, toda mi še vedno podpi- niati tudi radi vidijo, če ae vrž ramo Kansas." • ijridovake komuniste iz kolonij. Po teh odločilnih besedah jo Celo dolge obalne bilje so bili Nesbit dqdai, da Thomas Harvey, pate na zadnjem kongresu prot: provispriČni finančni Ujnik kan- vaemu kar kottčkaj smrdi po saškega districts, nasprotuj« eijalizmu ali komunizmu, ksko| Howatu v njegovem boju prdti bodo potem taki sionisti potegni lo. js ne za gih v naši naaelbfni in o za rojaki v dru Podajmo se vsi čimprej izvršimo le hnaprayljsn* načrt. , J Priporočam tudi rojakom, k nft pripadate le nobenemu pod poipsinu druHtvu, da pristopiu čimprej. Pojdite z napredujočim svetom in ns posnemajte nazsd njaških izgovorov, kakor aem Ču od nekegs rojaka, ko sem g> nagovarjal za pristop. Rekel mi je, da ne bo sametoval denarja, kakem sametovanjn se tu ne more govoriti, ker podporna organi-»aoija je danes nekaj najpotrebnejšega ss nas deUvce, ki smo odvisni edino od zdravih rok. Član društva Zdrušsni Uovon- OairsSI, Äa»- vsU še ni Ctplno ae nam sdl, kje so vsot- ksela dopisa is naše naselbine, nI mo|je dobili Uko dobr« infor- čemur ss danes tudi ni čuditi, ker mseije o I V« m v« i. in koledarja ljudje ne marajo piaati o-slabih 8NPJ, da ju Izdaja društvo 6r Razmerah. Delamo prav nič. na roka. — J. B. # mislijo, ds bodo sdrobili organi -„■' aacijo, so nam uaUvili podjetni- ttakari*a, stve je savjdno, posebno nekate-varne obratujejo s polno paro. ri trde, da ne primejo sa delo tw Delavei is drugih pest prihajajo di veš let, le bo kompaaija nadk-sem so delom in poročajo, kako U**ala boj sa sdrofciUv organi vsUka j»rezposelnoet je po dtu- sacije in ss vposUvitev pdprte gih mestih Združenih dršav, ka- glavnice, Tu pa tam se pojavi kor vse kale smo torej tu nekoli- lak sUvkokaz. DeUvci mu noče-ko na boljlem radi dela. jo slabega in podnóo ga, kako je Pregotor: Kdor ssjs u lanje, da gre naprsj in opust» danes ni več v veljavi, pač pa da- stavkokaltvo. Posebno rojaki nes žsnje, kdor ne osjs. Delavec jsko dobro sadrže v sUvki in ao ae eme vlivati ando avojsga dala rai naeprotni od SM>goUev pon» in U je vae si«, ki ga imamo dif' jsni odprti deUvniot. Krajšal, bi , M Prt "t*1 »«do, a pogodba lahko deki. To je rea, toldé J»»» osla, da ne morejo tega sto ' je riti. Podpisali so jo do 1. apriU in piaáe ao teko malenkoatue, da tO aoasefoše pri njih obstaja«. _ Uveti po «lovsškik potrebah. Ko ssaj sa skromno stanarino lahko aaaluii IS. ektobra ao vsaelieo in vinsko trgatev, koriet "eorkvi." S udelelbo se verniki povelnU osrk __ sopet nekaj an tkksjssji bL- Ita. a mesto'ds bi plsčevsli po pogodbeni lestvici, so saprli ro-vo in sedaj ailljo delavce, da gre-do k deio pod mrfženo pl.fo ITrodniki sa levenje preatopni-prosi prukibieiji imajo pri ans mnog« paala. Vedno se 4¡M jo kaki oreUoiji, a kljub temu os lUadi, da prestopki ne pojs^svnK -.Aaton Kralj # 'je sto tis k j isfveev. j ■ lake ps torej u izjava tIM z izjave "cesarskega Inrovnika' ■9MHHMh»kom, kil Ku klukj lOinMTOIAWO JÙAMQmn klan toliko Članov. Eden Jv JS KOSSLO OBLATITI « *al; Bouren sU a^emgki governerju smo, da je denar 'Hoteli ni- li za zastrupljene sioniste, v rokah člove- ^ - tes "ïïsss srcs a sami razpolagati s Chicago. — Zdravnik Stillman Ballsy; katerega denarjem. * Nesbltova izjava pokazujs, laži se poslužujejo na sprotuiki delsvstva, da dosežejo sVoj namen. Prgv nič se ne leni-rajo, ako oblatijo poitenje človo-ka, ki zaradi avojega prepričala Sedi v ječi. Res čedfiegs človeka je imenoval Lewis, da ga zastopa, ,ko je kot car odstav prejšnjo ekaekutivo 14. distrikts rudarske orgsnisscije^Če Lewis In Harvey .ljubita resnico in nisU atrahppetca, bosta sama poskrbela, di se prekliče vest, ki je bila iz Pitteburga, Kana., razposlana v velebizniško liste. »UILDXW VOIJ^ DKtO V KAUF ORNIJI. Bahajo ss, da imajo 700,000 s članov. Ban Trandsco, OaL — Hed tem ko je "cesarski čsrovnik" ku-kluksovcev, znani Simmona, igra selo klaverno ulogo pred preisko valnim zborničnim odsekom in tr dit ds msskiranei nimajo niti sto tisoč člsnov, so bili «rganisatorj S kuklnksoveov no delu v Kaliforniji. f»rvi teden v oktobru je pri *eV> s agitacijo sedem in trideset orgsnizatorjev pod vodstvom Williem Jennings Dowsna LoniaviUa, Ky. ! ^ > Dvanajat organizatorjev ja stalo v S«n Franeiacu, devet jih je od|lo v Oakland, lest v Sacra-mento, štirje v Fresno b Han- eije. gsnizatofjsma povedali, da fal Tako oo ai Mduksovei pride-bili teren. 'en se je izjava, da lahko da žarke radija v tabletah kot sdravilo, je dosegla na veliko kritiko pri strokovnjakih, je izjavil, da svojo trditev lahko uresniči. Kritiki ao kljub temu trdili, de tegs ne more nikdo izvršiti in je nekhj nemogočega. Baley pravi, da že deset let o zdravilu Itudlrs ki ae mu je že posrečilo v Lusku, Wyo., kraju, kjer se koplje rtida za radij, to rudo uporabiti, zmesiti jo z mlečnim sladkorjem in naploniti z rt-dijevimi žarki. Trdi, da ni uporabljal za to najmočnejših lar-l kov, teinvsČ najslabcje, ki tudi zadoščajo za vsako zdravljenje in so celo premočni. Ko pridejo ri-dijevl žsrki v tsblete mlečnega sladkorja, ohranijo dolgo čns svojo delavnost. Tsko zavžiti radijevi žarki po-množijo v osmih urah mala rodeča teleaca v krvi za količino 250,-000. Žarki zdravijo revmatizem, dajejp dpber Uk in več ustroj Človeškega telesa požive in oja-čijo. Olavobol in trganje ozdra-vyo žarki Ukoj in,po zdravljcniu ae Čuti paeijfcnt veliko boljega nego prej. V Evropi je še več radi-jevih kopališč in radijev institut Londonu ima le vse mogoč« vrste bolnikov, ki se prav uspešno zdravijo. Dr. Baley ni navedel nobenega svojih", ozdravljencev po imenu, toda pravi, da bo takoj, ko bo čaa za to, prišel z dokazi na dan. Ko je on pred kratkem znašel, da so rsdijevi žsrki lshko vzame- tod^trije v .Berkeley jn pden v * dTbo na delu v severni Kaliforniji. t- TMZJtir™^ J.Ï. TT.« MA. Ko so ^rvikraj; pričeli kuklu- ksovci s agitacijo, so rasni poli- dn jim ne bodo dovolili uganjati agiu ■F^OaklsndU so dvema or to sdravilo delalo čudeže. Vse notranje bolezni se bo lahko p«t< m a tega z najboljšim uspehom sdravilo. Povedal je tudi, da delavei rudnikih uranija (ruda za radij) ne trne na influenci, revaM-tizmu, prehlajenju ali na vnetja Anglija posroduje smí Tsrki Csrigrad. 20. çkt. - Aagieška misija oo kmalu poda v Ango" amsmim. da poereduje ss mir med Qrki in turškimi nacionlM GLAVNI STAMi M874I tO. LAWNDALE AVE,, CHICAOO» IUUNOM, | \ ( Iivriovoini odbori > I Tiskovni odbori L aA«mlhL ki Mala » (k*MM •¿"¿•¿Tit ZSStMmm 3T«i ¡g" " NMUIV^« jMMMa Skrije n Dantejem (Sopt 90*21) fm naročnino dnn. Ponovit« Nesnonjem vmco tttovenee« v (Hrerdn, Ohio Hi blišnf« okollel, do ■on sodnj" dobil v Mloffo rosno-vrstnih nsjnovejHr« ledelko, d«, brik In ttpelaih čevljev so Molk« In otroki Pridite In oglejte si moje bUg«»- prodno kopito kj* 'irugjs. fle ve« «Undtio priponi va« m t**.o poetMbot Tony In- London, 31. okt »enion d« Velrre, vodje irokik .ebtsjnnv. mv, j« poelel noto peprin, rego-tevljejo/- gn, de Ireiess o.ln«*Aj<> od svojih sektov sn nood^ino«t in irep*>lilto. Noto j« selo rsflmrtls uradm krogn v Lsndson, ki so n-poli, de se bo4o #nW rspuMli« ni dmlx pregovorili en kompreesis. C« m« Ubije*, ni je poti, j vsi talli smo, sred polju vidi se, d« bee ms moti in obrate v krivo stran. ». I■■tttmpih «uvijPJPP, mi^mwMf J . B r®^ * e;, p* * î, "1 ' PROSVETA -F. M. Dostojersklj : - BESI v Ml delih ■Preložil Vladimir UrUák.' Jih r gostem tropu, kal tak lalostno pojo? škrata II oaso k pokopu, si mola čsrovnleo? A. Puikln. Tsfh na fori pa se ja pMla velika čreda svinj; in prosili so Os, naj bi jim dovolil iti vanje. Dovolil jhn je, in besi so šli ia človeka v svinje; in glej; Ireds m je Mpodila s strmine v je-mto in potonila. Videč, kaj m «odi, so pMtirji »bežali in raznesli vest po msotn in po vaseh. In prebivale! ao prihajali, da vidijo, kaj m je zgodilo, in ko so prišli k Jezusu, so našli človeka, ia katerega so il| besi, sedečega pri nogah Jezneo-vih, oblečenega in zdrave pameti; in vsi eo ae prestrašili. Tisti pa, ki*eo bili zraven, so jim povedali, kako je obaedenpe ozdravel. Lokalov evangelij. VUL pogL »-JT. " a ■ U * • i V ' . i PRVI DSL. , M J.. . »4 ■ ■¥• • i»*, > * ■*:* P? :» j* "" PRVO POGLAVJE. Mamesto uvoda: nekaj podrobnoetl is življenja veleuflednega Stopana Troftmoviča Verhovsaiksfs, * Pričenjajo! popis tako čudnih reši, ki eo se godile nedavno v našem prej tako skromnem mestu, si ne vem pomagati drugače, kakor da začnem bolj oddaleč, to je, t nekaterimi šivljepUnl-mi podrobnostmi o nadarjenem In veleuglednem Stcpsnu Troflmoviču Verhovenakem. Naj zlušl-jo te podrobnosti zgolj kot uvod v pričujočo kroniko; zgodba sama, ki jo hočem pripovedovati, pa še pride. Naravnoet povem i Stepen TrofimoviČ je vedno igral med aaad posebno, rekel ki, javno vlogo, ki jo je strastno ljubil — tako zelo, da bi po mojem mnenju brez nje niti ihretl ne mogel. Nikakor ga ne maram primerjati z igraveem na odru; Bog ae daj, tem manj, ker ga sam spoštujem. Vae to je bilo mogoče poalediea navade ali bolje rečeno neugaanega, še izza otroških let gojenega plemenitega nagnjenja do prijetnih sanj o lopi javni poziciji Nad vso je ljubil recimo svoj položaj kot "pfeganjanee" in «akorekoč "izgnance". V obeh teh dveh beeadieah je, svoje vrste klssičen bleak, ki ga je bil omamil enkrat aa vselej, poviševal ga nepršatano v lastnem mnenju ter ga privsdal v teku tolikih let na Izveeten piedestal, zelo visok in sila prijeten njegovemu MBtoljubju. V nekem angleškem aatlr^čnem romanu preteklega stoletja se vrne Gulliver Is dežele Liliputaneev, ki so merili komaj dva palea rasti, in je tako vsjen, šteti se med njimi ss velikana, da tudi na londonskih ulieah nehote kriši nad pešei in kočijami, naj se ga ogibljejo In varujejo, da koga ne pohodi — meneč, da je on še vedno velikan, oni pa prltllkavel Poemehujejo m mu zato in ga zmerjajo; siaovine kočijaške celo opletajo velikana s biči — toda imajo li pravf čsm vsega ne stori navadat Skoraj enako daleč je privedla navada tudi Stepana TrofimoviŠa, le da še folj nedolžno in nešaljlfo, zakaj bil je ree preUvraten človek. Mislim eelo, da eo ga proti koncu ral in povsod possbili | nikakor pa se ne da reči, da gs tudi prej poveem ne bi bili posneli. Neaporno m je prišteval nekaj časa tudi on k anameniti plejadi drugih slavnih voditeljev našega minulega po» kolenja in mnogi nagleži so enkrat — čeprav le kratko, majčkeno minuto — izgovarjali njegovo ime' toliko da ne v eni Mpi z imeni, čadajeva, Hjelinakega, Oranovakega in Hefzena, ki je ravno takrat začel delovati m mejo. AH delavnost Stepana Trofimoviča ee je končala skoraj v hipu svojegs začetka — vsled 41 viharja" etrnlvših m "okolnosti" takorekoč. In ksjf Pozneje m je U-kaaalo, ds ns le al bilo "viharja", marveč siti ne "okolnMtl'Y veaj ▼ tem slučaju ne. fiele zdaj, prsd nekaj dnevi, sem svetlel v svoje največje ssčudenje, Mto pa tudi s popolno verodostojnostjo, ds Ktepan Trofimovič ne samo ni bival v naši guberniji v Izgnanstvu, kakor je bilo pri du v navadi misliti, nego eelo, ds nikoli ni bil pod po-liesjaklm nadzorstvom. Kolikšna sils domišljije I On aam ja živel do smrti v globoki veri, ds m gs v gotovih krogih nopreetano boje, da so vsi njegovi koraki vedno anani in »eiteti, in da je sle-lierni i smrti trek gubernstorjev. ki smo jih imeli pri naa v teku sadnjih dvsjaet let, že iati dan, ho je dospel upravljat gubernijo, prinesel s seboj poecbno in akrtri polno miael o njem, vdshnjeno mu >mniM tnra m««ta aptnh ni prišlo. Ta diMr-taeija j« apretno ia pereč«* uklala takratne slav-jaoofde ter mu ustvarila mM njimi s enim ma- hom mnogo srditih sovražnikov. Potem — še po izgtibi stoliee — je objavil takorekoč v maščevanje in v dokaz, koga so izgubili, v nekem naprednem mesečnika, ki je prevajal Diekenea ia oan*-nje v al George Sendo vo, začetek globoko umnega raziskovanja, mislim, da o vzrokih nenavadne nravstvene plemenitosti bogve kakšnih vitezov v ne vem kateri dobi — ali vraj nekaj slišnega. Z cao besedo, izvajal je tam neko višjo, nad vae plemenito mmL Govorili eo potem, da je bilo nadaljevanje seaUvka nagloma prepovedano k» jé 'žilici napredni mesešnik še sitnosti raradi natisnjene prve polovica. Mogoče, da je ree; kaj pa ee* ni dogajalo v onih ČMihf Vendar je v danem sln-čaju verjetneje, da pi bilo ničeMr in m le avtorju ni ljubilo dovršiti epiaa. Svoja predavanja o •Arabcih je prekinil, ker je bogve kdo (očividno kak njegov eovrašnik izmed nazadnjakov) bogve kako prestregel piamo s izvajanji o ne vem kakšnih "okolnoatih", zaradi katerega je nekdo za-hteval od njega nekakšnih pojaaniL Ne vem, ali je resniM -X zagotavljali ao tudi, da eo iatočaano zaaledili v Petrogradu ogromno, strašno in proti-državno društvo, ki je štelo svojih trideset članov in toliko da ni omajalo temeljev Rusije. Paje so hoteli prevajati eelo Fourierja. Kakor pa- ( lašč so zaaegli tkite dni v Moekvi še pesnitev Stepana Trofimiča, napisano v Berolinu le prod šestimi leti, v njegovi najzgodnejši mladosti; v prepisu je romala iz rok vzroke med dvema ljubiteljema in enim študentom. Ta pesnitev leži zdaj tudi v moji miznici; poklonil mi jo je zto-prav lani zam Stepen Trofimovič v svojeročnem prav svežem prepisu, z Ustnim naalovom in v prekrasni rdeči safijanovl veobi. Stvarca ni'brez poezije, niti ne brez gotovega talenta; čudno je, > ali takrat, (bolje rečeno, v trideeetih letih) ao Često pisali tako. Vaebino mi je 'teško povedati, ker je rez prav nič ne razumpm. Nekakšna alegorija je, ld te v evoji lirsko-dramataki obliki spominja drugega dela "Fausta". Prizor m začenja z zborom ženskih; temu sledi zbor moš, potem nakakinfli zil in naoadnje zbor dui, ki !e niso živele, pa bi silno rade šivele. Vai, ti abori prepevajo o nečem nedoločenem, največ o nekakšnem prokletstvu, toda a senčico višjega humorja. JSdejei pa se pozorišče Upremani in začne ze "Praznik življenja", na katerem pojo tudi žuželke; želva nastopi z Mkramentalnimi latinskimi besedami, in če m ne motim, zapoje nazadnje eelo neka rudnina, torej docela brezdušen predmet. Sploh pojo vai nsl neprestano, kolikor pa ae raegovarjajo, m nekam zmedeno zmerjajo, ali vendar epet z primesjo višjega pomena. Končno se pozorišče še enkrat izpremeni; zapuščen kraj M pokale ošem, in med skalami ' blodi omikan mlad človek, ki puli in aeza nekakšna zelišča, in ko ga viU vpraša, Čemu deU to, ji odgovarja, da čuti v sebi preobilje življenja, pa išče posaba, ki jo nahaja v soku tek zelišč; ali njegova gUvna želja da je — čimprej izgubiti pamet (U želja jo morda odveč). Potem prihajf mahoma na črnem konju mladenič nepopisne krasote, ki mu sledi strašna truma vseh narodov. Mladenič predstavlja zmrt, val narodi pa ¿Upe po nji. In nasadnie, V najplodnejšem prizoru, h zdajci pojavi babilonski etolp, nekakšni atletje ga dovriujejo s pesmijo nove nade, in ko je zgrajen do vrha, jo vladar — Olimpa, reeimo — zmešno popiha; sluteč, kaj m godi, zavzame človeštvo njegovo meeto in sečne brca odlašanja novo življenje v popolnem umovanju vseh reši. Takšna je pesnitev, ki so jo takrat spoznali za nevarno. Jas sem lani rekel 8tenaa« Trofimoviču, naj jo objavi, češ da je v naših časft' povsem nedolžna, tods on js z vidno nejevoljo odklonil naa vet. Moj^ mnenje o popolni nedolžnosti mu ni bilo povleči; temu pripisujem tudi občutno njegovo hladnoat proti meni, ki je trajaU cela dva meeeea. In kaj ae je zgodilo t Makoma, skoraj UtoČMno, ko sem mu jaa predlagal, da naj Objavi svojo, pesnitev doma — objavijo njegovo delo tam, m mejo, v enem re-volueljonarnih zbornikov, in to brez najmanjže vednoeti Stepana Trofimoviča 1 Izprva ze je prestrašil, dirjal h gubernatorju, napisal prelojal-no oprarMilno pismo v Petrograd/ter mi ga dva-' krat prebral, odpravil pa ga ni, ker ga nI vedel kom« nasloviti. Z eno beeedo, razburjal m je vee mease i toda prepričan sem, da m je čutil v skritih gobieah svojega eroa hudo polazkanega. Toliko da ni spal s poslano mu številko zbornika pod zgUvjem, podnevi pa jo je skrival, pod žimnico In niti nI pustil ženski poatiljatir vaak dan je čakal odaekod brzojavke In nu meril prevzetno. Brzojavko ni bHo. In tedaj m je epravll tudi z mano, kar naj pričuje o nenavadni dobroti njegovega tihega in nezamerljivega area. • ' Bpv n. Saj ne trdim, da ni prav nič pretrpel) le o tem som adaj doeela prepričan, da bi bil lahko nadaljeval o svojih Arabcih kolikor drago, če bi bil dal tUtih par potrebnih pojasnil; toda poU-komuil ao je čaati in s! s posebno naglico enkrat m vselej vtepel v gUvo, da mu je "vihar ohol-nostl" razbil karijero m vae šive dni. Pravi vsrok ispremembe njegove karijero pa je biU medtem — da povem voo resnico —- le davna io zdaj zpet obnovljena rahločutna ponudba Vareare Pstrovne Htavrofine, zelo premožne soproge generalnega poročnika, naj bi prevzel vzgojo In vse amstveni razvoj njenega edinega alna kot vi|ji pedagog ia tovariš, seveda m blesteče ne-grado. Bakrst je dobil to ponudbo ie v Beroli. na, tieti čm, ko je prvič ovdovel. Njegova prva šeaa js MU lehkomiMlno dekle U naše guberni-jci poročil jo je v rani, še nerazsodni mladosti, In zdi oa, da je preatal s to oerf» kljub njeni mi-kavnoati dosti gorja, zaradi pomanjkanja vsdr-levatnih aredstev ia vrhutega ie drugih, deloma delikataajUh vzrokov. UmrU je v Parizu po tri-letal ločitvi od moša ter mu Mpuatila petletnega •inka, "sad prve, radostne In it neakaljene lju-beenl", kakor se je nekoč izvilo ialnjočomn Stepen« Trofimovič« v moji nevsočnoati. Dečka ^ V (Dalje). PF^Mhn aadaljne prei«k v« nate, ki m je nanašaU na Brae- ^ ^ ¿rirnoetno moč. videl na njegovih ramah čisto ni vedel Rihard Brecquemont česJr. Preselil m je v sobo šeU dva tedna po zadnjem samomoru, V nedeljo. Kar je tam doživel, jo Mpizal' vsak 4an zelo vestno v dnevnik.» prebudilo trkanje na vrata. Bila je goetihiičarka, ki mi je sama prineaU zajutrek, gotovo ima skrb zame, to je videti po jajcih, gnjati in izvrztni kavi, ki mi jo je prinesU. Umil sem se in oblekel, potom sem opazoval, kako hlspec pospravljal sobo. Pri tem sgm kadil pipo. Tako, sedaj sem torej tu. Vem prav dobro, da je stvar zelo pe- Pajkinja. «juemonta — je potem ispovedsd, da je tedaj, ko eo anali trapío In to sem storil. Pripovedoval mu nek cvetoč neemieel, o katerem eao s«-kukndo preje nisem imel i najmanjše slutnje: Mm ne vem, odkod mi je prišla ta nenavadna misel I Rekel sem mu, da je med VMmi urami v tp- ob 2. peplodot. imenitno kosil ; je dodaja poj To je ura, ko je Kristus izginil iz zvojegz groba, da odide v pekel švisarakega trgovkpotnika, Méern8 ora v aadnjem dne- vu židovskega tedna. In zam naj podobno pajkinjo Tudi o tem M .pomnil, da je bilo to uro k.« U iU a m/I T> m m is is sa sssi n nI «aS_ . . < M . . * *■ Dnevnik t&arda 1 Pondsljek, 28. febr. Včeraj sem m nastsnil tukaj. ^^ Izpraznil sem svoja dva koša in £ideL ukoD. aem si nekoliko uredil, nato sem zlezel «v postelj. Spal sem ikvrat- V petek med petimi in šestimi, ko So m izvršili vai trije samomori. Več mu sedaj ne morem povedati, opozarjam ga pa na Razodetje zv. Janeza. J' KomiMr je naredil obraz, kakor bi o tem kaj razumel, zahvalil ae je in me je povabil m zvečer. Stopil zem točno v njegovo pred njim na mizi sem V tem čmu asm iato študiral kakor on; pre bral sem Hazodetje In — nisem Petel^C Opoldn« •oetUničarka ml steklenice HHhnitiji HftmatfJ ja Ha, SM.jp,>ki|a proeiU, naj em ž njo; gotovo m je bala ¿a M aš tn^CMk abesil, "da jj jezim". Natančno sem si ogledal novj| trak pri rej o čutim UKiinpNriM js težko spral viti v vozel, treba je že j„-e( močne volje, da posnameš primer drugih. Sedaj sedim pri mizi, ,u levi stoji telefon, na desni leži Sit mokree. Strahu ne čutim, toda radoveden zem. i ■ Vi (Dalje prihodnjič.) t**? ^^^raaumel niti besedice. Morda je bil komisar razumnejši kot jaz, na vsak način mi je dejal prav iMhValno, da meni, ^da nayzlic te-toojim odo zplošnimi namigovanjem razume mojo miaaL In da l?" }e pripravljen, do mi željo izpol-J® ni in jo na vze načine podpre. Priznati moram, da mi je bil v veznici selo ualnžen. Dogovoril se je z goatilničarko, da dobim v Času svojegs bivanja v hotelu vse varna, toda vem tudi, da zem na-, mmtonj. Dal mi je izvrsten poli rejen mož, če m spi pozreši, pritifoljaki revolver in policije»! pi-ji do dna. In ée je bil Parana-fiziko; alužbujoči atražniki eo koč ene maše vreden — tako poceni ga danee ne dobiš več potem lahko postavim troje malo življenje na karto. Tukaj so iz» gledi — dobro torej,' poskusiti jih hočem. Sicer pa so bili drugi tudi tako premeteni, da so isto zMledili. Nič manj kot zedemindvajzet ljudi ze je trudilo deloma na polioi-ji deloma pri goztllničarki rami, da bi dobilo aobo; tri ženske so bile med, njimi. Bilo je torej dovolj tekmecev; najbrže ravno-tako «bogi vragi kakor jaz. Toda jaz zem* "meeto dobil". Zakaj f Ah, najbrže zem bil jaa edini, ki eem mogel modri policijo poalnšiti s eno--"idejo". Lepa ideja 1 Seveda je bila le pesek v oči. >'-^V-/ , "'/i v . ¿1 » Ti zapizki so tudi ploieiji namenjeni. In zzbava me, da povem gospodom ¿e ob začetim, da som jih dobro potegnil, če je komi sar pameten, pprsče: Hm, nrmo raditego m mi zdi Bracquemont polnoma vseeno ,kaj poreče po zneje: sedaj sedim vendar tukaj. In meni ee sdi dobro znamenje, da aem pričel zvoje delovanje z tem, da Mm gospode tako temeljito potegnil. Tudi jaa sem bil nsjprvo pri gospe Dubonnet, poslala me je v policijski revir. Cel teden sem tam okrog lazil, vzelej so ponudbo "jemali v pomislek" in vzelej so rekli, naj jutri zopet pri dem. Večji del mojih tekmecev je puško že dovno v koruzo vrgel, hnel je tudi boljša opravlU, kot zadeti po eele ure v pleenjlvi Stražnici; komisar je bil Še popolnoma razdražen radi moje tr mo glavo« ti. Nazadnje ml je dejal Čisto odločno, da nima moje pri-hajanje nikakega smisUl On mi jo kakor tudi drugim hvalešen m mojo dobro voljo, toda "diletant-eke lajiške moči" ne more uporabiti. Če nimam kakega le dovršenega operacijskega načrta— . Tedaj eem mu dejal, da imam tak načrt Seveda niaem ničeMr imel In «bi mu ne mogel povedsti niti besedice. Toda — rekel aem ma, da bi mu mogel svoj načrt/ ki jo dober .toda zelo nevarta in bi lahko tudi končal kakor strežni-kovo delovanje, le tedaj razkriti, še m izjavi s častno besedo pripravljenega, da ga sam .lovr-ši Za to m js zahvalil, češ da m kaj takega sploh čara nima. Toda opMil eem, da sadohiran pre-aw>«, ko me je vprašal, če bi mu ne mogel dati vMj kskekgs na-Migljajo-- dobili povelje, ds pr^do čim bolj ;oČe zkozi mol ico Alfred Stevene iq pridej. ob naj: «napišem mojem znam«^J GUv-no pa je, da mi je dal poztaviti v sobo namizni telefon, potom ka-rega sem s policijskim revirjem v neposredni zvezi. Ker je ta jcoma; štiri stinute oddaljen, dobim to rej lahko o wkem času naj^i trejšo pomoč. Pri vsem tem ne uvidim prav dobro, česa bi se bal. * .' Torek, 1. marca. M Zgodilo se nI nič, ne včeraj ne danes. Gospa Dubonnet je prine-SU iz druge zobe nov trsk za za stbT saj ji ne manjka praznih. tJporabi sploh vsako priliko, da pride k meni; vsakokrat prinčte kako stvar s seboj. Dal Mm si še enkrat pripovedovati dogodljaj do najmanjše podrobnosti, zvedel pa nizem nič novega. Glede smrtnih vi rokov ima ona svoja posebna mnenja. Kar m tiče artlsta, misli, da gre sa nesrečno ljube- IJaoj naj bi se to. BH^nnlo volje I tem je trak ▼Ai» ZajedaleL Poveat U Uvljenja slo. vmkklli trpinov v Ameriki Vs-zano. Stane* a poštnino vrsd jll.75. binfiss^a Vrlo poučna knjiga, ki pove, kako sleherni človek ponavlja v eebi razvoj vsak zvojih ihralakih in divjaških prednikov. S slikami. Vs-zano'. 8 poštnino vred $1.50. Obe kajig!, ki ee naroČit* obenem, sa tri dolarje poštnine prosto. Naročila sprejema tajnik Knji-lovne matice S. N. P. J.: Frsnk AUŠ, 2124 So. Osgnrford Avs., Chicago, HI. i- Ačf^ - " "[ A i OM mojo IzMjdbo "MRE-ŽE" m. obmetavanja sten, stropa ia pri drugih atavbin&ih potrebah, kjer se omečs mavto (angleško imenovano Wall Construction Wirea). Vsled tega želim dobiti partnerja., ki pa UVo te znajdbe ln da jo sprsvimo na trg. Za vu nadaljna pojasnila obr ni te se takoj o do mane na filmants, R. 2, Box ven, Mich. • (Adv.) spozobent" - Sicer pá mi je po- ^.^j6 bilx ^ Pri takoj peala!i v Ruaijo k oddaljenim tetem. ki m ga vsgajale vea šm v svojem sakotaem gnezdu. U „. !. (Dalja prihodnjič). nji, je prišU večkrat mlada dama k njemu, ki se pa tokrat ni prikazala. Kaj je švicarskega gospoda pripavilo do njegovega odloka, seveda* ne ve — toda vzega pa tt^di ne nioremo vedeti. Vende^ seržan je prav gotovo izvršil samomor, da jo jezi. Reči moram, da zo ta pojasnila gôepe Dubonnet nekoliko po» manj ki ji v a. Toda puatil sem jo, naj govori; vseeno mi krajša dolgčaa. Četrtek, 3. marca. Se vedno nič. KomiMr pozvoni parkrat na dan, tedaj mu rečem, da ze tal izvrstno godi : očividno ga to poročilo ne zadovoljuje preveč. Privlekel zem zvoje medi-cinake knjigp in m učim; tako i-ma moj prostovoljni zspor vseeno nekak namen. FARMA HA PRODAJ. 186 akrov obsegajoča farma, dobra zemlja, raste, vze, kar se pozeje ali sadi. 20 glav živine, 3 konji, 1 prašič, 100 kokoši in pridelki, 300 bušljev koriue, 200 buš-ljev ovsa, 110 bušljev ajde in mnogo krompirja, zelja, repe, pe-m in vm potrebno orodje» ki se rabi na kmetiji. Enjast sobna hiša, štaU za 80 glav živine, štsla za kdnje posebej. V kuhinji js voda in vm druge ugodnosti. Katerega veaeli, sedaj je čm, da si pride ogledati Cena za vze skupaj- je le 8,200.00. Prodam vsled telesnih poškodb in ne morem več obdelovati sem «tsr ža 61 let. Za vm pojaaniU obrnite se osebno ali pismeno na nulov: Mrs. J. Kodrich, R F D 8, BOx 122, Coo-perstown, N. Y. (Otsego Co.) Adv. DONT ^ FOROCfl fjAMDuc^s Making 3 Exposition ; sivEurwfisr mbêmmtm yiiiimiiniiiiiiiiiiniHiiiiiiin VAI iiiiiiiiiiiiiniiiNiiiiiiHiiiiiiiiNiniiNiiiiHiiiiiiiiinnHiM, VABILO NA VESEUCO U jo priredi DRUŠTVO "SOLKAN" ST. 361, S. N. p. J. dna 29. oktobra, 1021, v Mclntyro, Psu Zsietek Isla* A I aH , jp^^s jftndb If-Ï-Ïïîï4»! lH^ .7? I0^ ">J»kUJ« Slovenes in Hrvata v í SSS.f jP0í?0rej0 cuti dobičsk Ja aamsajsn ü ?"*P rfnittvane seje Je, ds ČUni, ki S^S^siiisoT*" moraU Pilati vseeS v ánXSmo odbor. K obUni vdslelbt vabi toino U dobro postrsiho hoda skrbel vsMltčni , - DRUiTVENI ODBOR. •IIIIIIIIIMIMIIIHMMIlMIirfllMttlfttiaillllintHIIIIIIIMIMIIf^ ^ WWOAJmo flVKARTl RA VML UNUR. fcBj' K ASP AR STATE BANK. ■Pb . tt(t Wkm Uitmi ApOl. Oleses IB -TW