PRIMORSKI dnevnik 1» začel izhajati v Trstu 1^45, njegov dnevmut ik partizanski bra 1„N'K pa 26. novem-c 3 J943 v vasi Zakriž nad Cikirazmnožen na temh m- 0d 5- d0 17- seP" T$S? 1944 se Je tiskal Gnu_karni »Doberdob« v §i°Vnc.u Pri Gorenji Trebu-do i 18' sePtembra 1944 »Sin," maja 1945 v tiskarni Pri . enUa<< pod Vojskim p'' 'dr'Ji, do 8. maja 1945 kier • 0svob°jenem Trstu, ka n! lzšla zadnja števil-tizan'J® edini tiskani par-'zansk, DNEVNIK v za-SužnJeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 145 (13.975) Trst, sobota, 3. avgusta 1991 je ob napadu vojske in V Slavoniji vse bolj dramatično Cela vrsta poslancev v saboru zahteva takojšnjo odcepitev od Jugoslavije - Reka hrvaških beguncev Zapušča kraje, ki so pod udarom četnikov in vojske - Zaupanje v ponovno misijo evropske trojke srbskih oddelkov izgubilo življenje 80 hrvaških policajev ZAGREB — Po vojaški zasedbi Dalja, Erduta in Aljmaša na skrajnem vzhodnem robu osiješke občine in Hrvaške, po grožnjah Vukovarju in drugim hrvaškim mestom in vasem vzhodne Slavonije in množičnem bežanju Hrvatov z vzhoda v notranjost Hrvaške je dobršen del prebivalcev zajel paničen strah. Na to so pozno sinoči opozorili tudi v hrvaškem saboru, ko je novi minister za notranje zadeve Hrvaške Ivan Vekič izdal dva ukaza. Po prvem morajo vsi prebivalci na ogroženih območjih policiji in gardi odstopiti tudi lastna prevozna sredstva, begunci pa naj se prijavljajo v enote narodne zaščite in garde, da bi tako preprečili nadaljnji prodor okupacijske vojske in srbskih teroristov v notranjost Hrvaške. V takih razmerah je že pozno sinoči - izredno zasedanje hrvaškega sabora je trajalo do 23. ure - dosti poslancev zahtevalo takojšnjo odcepitev Hrvaške od Srboslavije, prekinitev vseh odnosov s Srbijo, zaplembo njenega imetja in imetja federacije na hrvaških tleh, pa tudi razglasitev vojnih razmer, v katerih naj bi razpustili občinske skupščine in suspendirali hrvaški sabor z izvolitvijo vlade nacionalne rešitve. Nekateri so predlagali milejšo različico izrednih razmer, po kateri bi dosedanja, skorajda neomejena pooblastila, hrvaškega predsednika dr. Franja Tiyijmana prevzela nova vlada »demokratične enotnosti«, kot imenujejo kabinet dr. Franja Greguriča, ki ga je imenoval Tudjman, v saboru pa o njem še niso razpravljali, ali pa bi to vlogo prevzela povsem nova vlada nacionalne rešitve. Zato je prišlo do močnih trenj med saborom in Banskimi dvori, kjer pod Tudjmanovim vplivom še vedno živijo v oblakih in samodejno pričakujejo miren razplet vojaške in četniške agresije na Hrvaško. Nadaljevanje izrednega zasedanja sabora so najprej napovedali za 11. potem za 14. in nazadnje za 16. uro. Res pa je, da medtem tečejo tudi intenzivni pogovori med hrvaško obalstjo, zveznim predsedstvom in armadnim vrhom, medtem ko je Hrvaška že sinoiči obvestila ES in vodilne države ter po včerajšnjem zavzetju Dalja, Erduta in Aljmaša je na hrvaških frontah prišlo do nekakšnega zatišja, pri čemer pa ni znana usoda kakih 2000 prebivalcev Dalja, ki jim tako kot prebivalci Erduta. in Aljmaša ni uspelo pobegniti pred agresorjem. Gotovo je, da je v Dalju padlo približno 80 hrvaških policajev in gardistov, v napadu, ki so ga izvedli pripadniki vojske in četniških oddelkov. Po večkratnem bombardiranju Vukovarja in Borova, ki so ga včeraj napadla tudi vojaška letala, je begunski sindrom zajel domala vse Hrvate v vzhodni Slavoniji, proti njemu pa se dokaj neuspešno bojujejo hrvaški politiki in občinske oblasti. Na včerajšnjem pogovoru je vodja kriznega štaba za Osijek in vzhodno Slavonijo Vladimir Šeks najbolj poudaril paniko. Z njo imajo zlasti slabe izkušnje na Baniji, kjer so teroristi tudi minulo noč bombardirali Sunjo v občini Sisak, vendar so močne obrambne sile odbile napad. Kot pravi vodja kriznega štaba za Banijo, poslanec hrvaškega sabora mag. Ivan Bobetko, so teroristi včeraj in minulo noč v zapuščeni Hrvatski Kostajnici, kjer je prej prebivalo 5000 ljudi, naredili pravo razdejanje. Hrvati se izseljujejo tudi iz obrovške in benkovške občine, (pp) Na trgu pred železniško postajo počastili žrtve terorizma V Bologni je velika množica Že enajstič zahtevala resnico BOLOGNA — Desettisoč glava množica se je včeraj udeležila komemoracije žrtev atentata, ki je -2. avgusta pred enajstimi leti pretrgal 85 življenj in ranil dvesto ljudi. Na čelu mogočne povorke so bili najvišji predstavniki mestne oblasti, predstavniki odbora svojcev žrtev in drugih javnih ustanov, solidarnost pa so izrazili tudi bolonjski delavci in navadni občani. »Bologna ne bo pozabila« je pisalo na glavnem transparentu na čelu povorke, in na to misel se je navezal tudi župan Imbeni, ki je še enkrat v imenu vseh poštenih in demokratičnih državljanov zahteval resnico. Govoril je tudi predsednik odbora svojcev žrtev Secci, ki pa je precej ostro polemiziral s predsednikom republike Cossigo, za katerega meni, da točno ve, kdo je atentat naročil. Bolonjski železničarji so petim kolegom žrtvam atentata odkrili obeležje. Od večera do trdne noči je tragedijo na svojevrsten način uprizorila skupina mladih gledališčnikov. Sen. Spetič o zakonu za tisk in perspektivah zaščite 2ai„!??.b!;eni zakon o dodatni Predvsem nas zanima, kako oce- čaja. Vodilo, ki sem aa imel nred očmi biti. če ie iznostavlien izsilievaniu te n ravk„ Pr^°či Založn^6ni zakon o dodat _a. m hotela iti naprej, državkflrePijoZn P°memb VehCp, Pr* iznrfi8^6' da uu naujansKa Predvs 2hala n)evaniu obvez do Slo- O 3 rp* “uieid. m naprej, ki ga panjem ključnega pro-. Podstavlja zaščitni za- >tojahlTltienje c°*ia n ^tič?1?0 vPrašali senatorja dogo. Zal°žniči-,kl je ,pri sprejetju žari odigral pomembno Predvsem nas zanima, kako njujete zakon o založništvu in v njegovem okviru določeno podporo za Primorski Dnevnik. »Bitka za odobritev novega zakona, ki dopolnjuje italijansko zakonodajo o tisku, je trajala nekaj mesecev in je bila, rad bi to poudaril, načelnega zna- čaja. Vodilo, ki sem ga imel pred očmi je bilo, kako zagotoviti zaščito manjšinskemu tisku, zato, da bo lahko samostojen, kar pomeni seveda tudi finančno samostojnost, in da bo tako lahko zares glasnik manjšine in njenega boja za obstoj in razvoj. Manjšina namreč potrebuje samostojen, nikomur odvisen dnevnik, ki tak ne more Zadovoljstvo na Tržaškem zaradi vladnih ukrepov v prid Trsta in Gorice NA 5. STRANI biti, če je izpostavljen izsiljevanju te ali one stranke ali politične skupine. Zakon, ki dopolnjuje precej demokratično italijansko zakonodajo o tisku, predvideva posebne dotacije za glasila političnih strank in prvotni moj predlog je bil, da bi tudi glasila manjšin dobila podvojeno državno podporo, kot velja za strankarska glasila. Ta rezultat ni bil dosežen v celoti, ampak lahko rečemo, da skoraj v celoti, kajti dve milijardi dodatne letne podpore naj bi zagotovili Primorskemu dnevniku neko osnovo. Jasno je, da dnevnik s tem ni na zeleni veji in moti se, kdor misli tako. Ima pa več možnosti, da prebrodi krizo. Rad bi poudaril, da gre za dolžnostno podporo, ki naj zajamči svobodo tiska m torej vsem enake pogoje dejavnosti.« Potek razprave, ki smo ji sledili nekaj mesecev, gotovo ni bil enostaven. Kakšne so bile pri tem zapreke NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sica ni več visoki komisar proti mafiji Ministrski svet zamenjal mesta številnim prefektom RIM — Ministrski svet je včeraj odobril vrsto zakonskih osnutkov, med katerimi velja omeniti predvsem premestitev prefektov iz 43 pokrajin in zamenjavo na vrhu obveščevalne službe Sisde ter zamenjavo visokega komisarja koordinacijskega odbora za boj proti mafiji. Med drugimi pomembnimi ukrepi je odobritev 24 tisoč milijard za gospodarski razvoj juga, ter reforma čela 81 ustave, ki se nanaša na razna državna finaciranja. O zakonskem osnutku o reformi pokojninskega sistema bo ministrski svet razpravljal šele v sredo, 7. avgusta. Med zamenjavami, ki so vzbudile največjo pozornost, so brez dvoma premestitve nekaterih najprestižnejših predstavnikov javnega reda. Visokega komisarja bo tako zamenjal Angelo Finocchiaro, ki je bil doslej prefekt v Neaplju. Sici so namenili prefekturo v Bologni. Tukajšnji prefekt Giacomo Rossano je dobil mesto v Milanu, medtem ko se bo dosedanji milanski prefekt preselil na rimsko prefekturo. Direktor Sisde Riccardo Malapica je postal generalni direktor civilne uprave, na njegovo mesto pa je bil določen Alessandro Voci, ki je bil doslej rimski prefekt. Na račun zamenjav doslej ni bilo nobene uradne izjave, pač pa se že vrstijo najrazličnejši komentarji. Zlasti na račun visokega kimisarja Sice, ki je pred kakim tednom rekel, da organizirani kriminal narašča vzporedno z okrepitvijo nadzorstva nad njim in povzročil nemalo slabe krvi. Minister Scotti, ki je koordiniral zamenjave, pa je odločno zanikal, da bi to kakor koli vplivalo na Sicovo premestitev v Bologno. Intenzivno Bakerjevo posredovanje za rešitev krize na Bližnjem vzhodu Palestinci so za mirovno konferenco vendar le pod določenimi pogoji JERUZALEM — Ameriški državni sekretar James Baker se bo moral še precej potruditi, da »iztrži« jamstva, ki jih Palestinci postavljajo kot pogoj za udeležbo na mirovni konferenci za Bližnji vzhod, ne da bi se s tem spravil v konflikt z Izraelom. Ta je namreč dal pristanek zanjo, vendar pod pogoji, ki jih Palestinci zavračajo. Včerajšnji štiriurni pogovor med Ba-kerjem in tričlansko delegacijo Palestincev z zasedenih ozemelj ni namreč odpravil vseh dvomov in rezerv PLO, ki se je sicer izrekla za pogajalsko rešitev spora z Izraelom. Da bo Baker moral še naprej iskati dovolj »dvoumen« kompromis, ki bo zadovoljil ene, ne da bi prestrašil druge, je izhajalo tudi iz tiskovne konference, ki sta jo dva člana palestinske delegacije — Fejsal Huseini in Hanah Ašravi — imela po pogovoru z Bakerjem v nekem arabskem gledališču v vzhodnem predelu Jeruzalema. Izjavila sta namreč, da so potrebni še drugi diplomatski stiki, preden bodo Palestinci lahko dali uraden odgovor šefu ameriške diplomacije. Stališče PLO, ki ga je včeraj zjutraj v Tunisu že pojasnil člav vodstva Jaser Abed Rabbo, je Huseini povzel takole: PLO je za mirovno konferenco, vendar na njej hoče sodelovati kot povsem enakopravni partner in z delegacijo, ki jo bo sama imenovala. Pri tem pa hočejo imeti jamstva glede spoštovanja resolucij ONU v zvezi z umaknitvijo Izraela z zasedenih ozemelj, vključno iz vzhodnega Jeruzalema, in ustanovitve samostojne palestinske države. Kot znano, pa je Izrael najavil, da se bo udeležil konference le, če na njej ne bo predstavnikov PLO. Opazovalci vsekakor trdijo, da se Palestinci, ki so blizu organizacije PLO, zavedajo, da je njihova pogajalska moč po zalivski vojni ošibljena in da bi v tem trenutku morali prav oni odstopiti nekaj več. Da ne bi pri tem izgubili preveč ugleda, pa zahtevajo dovolj jamstev, da se bodo pogajanja odvijala po smernicah, ki niso preveč oddaljene od njihovih stališč. Ameriški sekretar Baker je včeraj imel pogovore tudi v Amanu, kjer se je srečal s kraljem Huseinom. Mirovno misijo bo že danes nadaljeval v Tuniziji, Alžiru in Maroku. Bush napovedal rešitev turško-ciprskega spora VVASHINGTON — Le nekaj ur spanja po vrnitvi iz Sov' jetske zveze, in že je ameriški predsednik George Busn imel včeraj v Beli hiši pomembno tiskovno konferenco, na kateri je sporočil, da sta Grčija in Turčija sprejeli predlog 0 mirovni konferenci, na kateri bi rešili vprašanje Cipra. P°' gajanja naj bi se začela že septembra v ZDA, vodil pa naj 6 jih generalni tajnik OZN Perez De Cuellar. Z odpravo tega sredozemskega spora, zadnje čase sic6r nekoliko pomaknjenega v zakulisje svetovnih dogodkov, D bil odravljen še zadnji zid v Evropi. Spor zaradi Cipra traja že od leta 1974, ko je poskusu grških polkovnikov, da bi1 udarom odpravili grško-ciprsko vlada predsednika Makad osa, sledila invazija turške vojske, ki je zasedla 40 odstot kov severnega ozemlja otoka. Od takrat sta grška in turšk3 skupnost živeli strogo ločeni, spor pa je večkrat grozil, a zavzame zaskrbljujoče mednarodne razsežnosti. Z njegovo združitvijo bi rešili veliko vozlov, med nji111 prav gotovo tudi vprašanje vstopa obeh držav v EGS. Tak® Ciper kot Turčija sta namreč že zaprosili zanj, vendar EU je prav zaradi nestabilnih vojaško-političnih razmer dosl zamrznila prošnji. Za pozitven epilog spora je aktivno P° sredoval tudi italijanski minister De Michelis. Bo evropska trojka končno doumela katero je bistvo spopada v Jugoslaviji LJUBLJANA — Po zadnjih vesteh osiješkega župana je bilo v zadnjem dnevu kar petdeset mrtvih, množica pa ranjenih. Kolone Hrvatov beže iz svojih vasi. Množičen eksodus z lastne zemlje v lastni državi. S temi dejstvi bi lahko ocenili trenutni hrvaški položaj. Vojna, krvava vojna, in poraz. Kako ji narediti konec, ustaviti boje in utrditi premirje? Poti in dilem je več. Najprej notranje - hrvaške. Dva dni je že zasedal sabor, včeraj se je zbral v dokaj poznih večernih urah. Očitno je, da je Tudj-man izgubil podporo ljudi in da ni več karizmatična osebnost, katero je treba samo hvaliti. V saboru je bilo slišati jasne besede in dileme: ali Tudjman uboga sabor ali sabor uboga njega. Očitno je tudi, da je Hrvaška zagrešila veliko zelo hudih napak: političnih, psiholoških in vojaških, da je država v razsulu, da je obramba zelo slaba, država pa nima dovolj za resno obrambo niti osnovnega orožja. Savka Dabčevič je v imenu Združenja levih in centrističnih strank, ki so na volitvah dobile pomemben del glasov (samo večinski volilni sistem je Tudjmanu in HDZ dal v parlamentu absolutno večino in z njo vso oblast), ugotovila, da je Hrvaška v vojni. Napadla jo je Srbija z vsem svojim potencialom in JLA. V tej vojni je treba strniti vrste, toda na razumen, preudaren način. Treba je odgovarjati trezno, premišljeno in predvsem tako, da se utrjuje demokracija. Podobne so bile tudi besede predsednika hrvaških prenoviteljev Ivice Račana, ki se je uprl vsakršnemu nacionalizmu, sektaštvu, ki zgolj slabi Hrvaško in tudi vojaški odpor. Račan je za sodelovanje vseh strank na oblasti, delitev odgovornosti, za skupno vlado nacionalne solidarnosti, toda na jasnih programskih temeljih. Veliko je bilo kritik znotraj HDZ, veliko napadov na lastno vodstvo, toda slišati je bilo tudi skrajno nacionalistične zahteve. Vendar lahko ocenimo, da je prišlo do bistvenega premika v demokratično smer, kar naj pride do izraza z novo koalicijsko vlado in novim skupnim organom, ob hkratni odpravi vrhovništva, ki je imelo na Hrvaškem dejansko vso oblast, a se je izkazalo skrajno neučinkovito. O vsem tem so včeraj dopoldne potekala zakulisna pogajanja, vendar končni izhod še ni jasen in je treba počakati na razpravo in glasovanje. Sabor bi se moral sestati ob 11. uri, nato ob 16. uri, toda zasedal bo šele danes. Hrvaška veliko pričakuje bd evropske trojke in internacionalizacije problemav, saj je očitno pod pritiskom agresije. Že včeraj so prišli v Zagreb trije zunanji ministri, pričeli so razgovore vendar so že vnaprej napovedali, da si ne obetajo veliko, predvsem pa so skeptični glede izida. Problem je preprost, počasi se je Evropa le zavedla, da na Hrvaškem (in drugje v Jugoslaviji) ne gre za etnične spopade, spor med dvema narodoma in centralno federalno oblast, ki skuša zadeve urediti na miren način, JLA pa naj bi imela vlogo posrednika med pretepačema. Pričeli so se zavedati, da je Srbija proti opazovalcem, proti internacionalizaciji, z njo pa večina v jugoslovanskem predsedstvu. Popolnoma nemočni predsednik zvezne vlade Ante Markovič je samo lutka v srbskih rokah, ki lahko za armado dobiva denar iz trezorjev Narodne banke Jugoslavije. Očitno je torej, da Srbija noče nobenega premirja, Hrvaška nima orožja, je razdvojena in dezorgani-zirana, zato je vojaški srbski napad ob vedno bolj odkriti podpori JLA učinkovit. Srbija je že zasedla tretjino hrvaškega ozemlja, katero neusmiljeno »čisti« in računa na to, da ga bo zasedla, da se bodo na temelju tega pričeli razgovori in da se bo tako ustvarila in utrdila Velika Srbija. Pri tem računa na podporo Sojvetske zveze in Gorbačova, ki se zavzema za jugoslovansko enotno državo, ker mu tako najbolj ustreza zaradi notranjih moskovskih potreb. Evropska »trojka« bo v soboto v Sloveniji, kjer se bo sestala s slovenskim vodstvom: predsednikom Kučanom, predsednikom vlade Peterletom, predsednikom parlamenta Bučarjem, zunanjim ministrom Ruplom, ministrom za informiraj e Kacinom in obrambnim ministrom Janšo. Slovenski predstavniki bodo »trojko« opozorili na dejansko stanje, ko je v Sloveniji mir in se armada umika. Očitno Slovenije s Hrvaško ni mogoče primerjati, ker ne gre za iste ali podobne zadeve. Slovenija vztraja pri razdruževanju, samostojnosti, ki je edina lahko pogoj za nadaljnje razgovore o sodelovanju. Slovenska stran bo tudi opozorila na gospodarsko blokado. Včeraj pozno zvečer se je sestalo zvezno državno predsedstvo ki naj bi govorilo o nujni prekinitvi ognja in izvajanju svojega tovrstnega sklepa. Toda vse to je bolj govorjenje, ker odločilni dejavniki: štirje srbski glasovi, predsem pa armada, notranje ministrstvo in objektivno tudi vlada, niso naklonjeni takim rešitvam. Možne so verbalne deklaracije, resnični učinkoviti ukrepi, pa malo verjetni. V takih okoliščinah je predsednik »trojke« nizozemski zunanji minister Van De Broek pred odhodom iz Haaga izjavil, da je mogoče razpravljati tudi o evropski vojaški intervenciji v Jugoslaviji. Prvotna zamisel in predlog, da naj bi bile skupne patrulje, sestavljene iz nevtralnih opazovalcev, hrvaške garde in jugoslovanske armade, nadzorovale premirje, je torej vedno manj verjeten. Predvsem je namreč treba doseči premirje, kar pa srbska oblast ne želi in se bo temu poskušala na vse načine izogniti. V Sloveniji je mirno. Gospodarske težave še niso prizadele gospodarstva v tolikšni meri, da bi bilo resno ogroženo. Poleg tega vladni krogi že računajo na prekinitev zapore s strani italijanskih oblasti (SACE, zakladno in zunanje ministrstvo), s čimer bi bil zmanjšan učinek trenutne blokade Narodne banke Jugoslavije. Seveda gre za konkretno pomoč, toda tudi časovno in vsebinsko omejeno. Te probleme je treba rešiti načelno in globalno, ne samo z Italijo, temveč z vsem svetom. Včeraj ponoči so neznanci vdrli v Bregano, tovarno - popravljalnico orožja jugoslovanske armade. Razorožili so stražo in dežurnega oficirja ter odpeljali tovornjake pehotnega orožja. Slovenska policija le težko vodi preiskavo, ker vojaški poveljnik ni dovolil ogleda v tovarni. Eksploziv pa je ponovno poškodoval daljnovod, speljan iz jedrske elektrarne. Daljnovod ni padel, žice niso bile pretrgane. Toda gre za nov teroristični napad. Eksploziv je beograjske izdelave, vžigalnik specialen, na njem po po srbsko piše: »ispravan«. * BOGO SAMSA Slovenija zahteva takojšnjo ustavitev ognja v Hrvaški LJUBLJANA — Predsedstvo Republike Slovenije je na včerajšnji razširjeni seji sprejelo v zvezi z dogodki v Republiki Hr' vatski naslednjo izjavo: »Nasi' lje, ki se v Republiki Hrvatski dramatično stopnjuje iz dneva v dan in je posledica blodnih predstav, da se v moderneH1 svetu problemi še lahko rešujejo na tak način, peha ves ta pr°' štor čez rob velike nesreče. s hitrim naraščanjem množic6 brezdomcev, ranjencev, Pr®? gnancev in mrtvih narašča tud globoka stiska - vse v imen anahronističnih političnih fantazem in mimo slehernega razU ma, kaj šele duha sodobnep sveta. Zato to nasilje obsojain ne glede na resnične ali um1 ljene razloge. Če že ne v iaiet\n polpreteklega bratstva, p°te y prosimo in pozivamo vsaj imenu osnovne časti in odg vornosti za človeška življenj ' naj se pri priči v vsej Repubu ki Hrvatski razglasi in uresni mir. Vojne pri nas bi nas mora doslej naučiti vsaj to, da nasiti ne razrešuje ničesar, da pa 91 boko in za dolge generacij čase zasaja med ljudi in naro nove, še hujše sovražnosti. Mir na Hrvatskem je zato čas imperativna in poglavi odgovornost vseh. Zahtevan^ takojšnjo odložitev orožja-vsem drugem se je mogoče potrebno pogovarjati šele F tem!.« • Sen. Spetič o NADALJEVANJE S 1. STRANI in, ali je prišla v parlamentu do izraza tudi občutljivost drugih skupin do vprašanja dnevnika ? »Načelno ni bilo nasprotovanja in če je kakšna zapreka le bila, ta ni bila v Rimu, ampak je prihajala iz Trsta z namigi na tak ali drugačen način. Vsekakor so bili problemi predvsem pri iskanju finančne konstrukcije, ki bi zagotovila kritje podpori za Primorski dnevnik. Moj cilj je bil doseči, da se za dnevnik dobi nov denar, da se ne bi črpalo iz sredstev iz zakona za obmejna območja, za kar je prihajal pritisk iz naše dežele. Vlada je spočetka predlagala skromne rešitve in sicer enkratno podporo ene milijarde, nato je bila na pobudo senatorjev DSL pripravljena podvojiti vsoto, na koncu pa mi je uspelo doseči, da je bila v zakon vključena formulacija o letni podpori. Treba je bilo uporabiti vse mogoče oblike parlamentarne taktike, ki so mestoma mejile na izsiljevanje, toda zastavljeni cilj je bilo treba doseči. Moram reči, da sem naletel na podporo in .razumevanje bodisi pri poročevalcu, socialistu Guizziju, kakor tudi pri senatorjih DSL in predsedniku komisije za ustavna vprašanja kr-ščansemu demokratu Elii.« zakonu za tisk Imeli smo občutek, da je strah pred predčasnimi volitvami, o katerih je bilo govora ravno tiste dni, pospešil sprejetje zakona... »Pritisk, da se zakon sprejme, je bil izredno močan, kajti politične stranke imajo svoja glasila, ki so tudi v hudih finančnih stiskah. Ob nevarnosti predčasnih volitev se je pritisk z vseh strani še povečal, tako da je bil problem v tem, kako "zajahati" ta val in ga izkoristiti tudi za reševanje problemov Primorskega dnevnika.« Smo pred poletno pavzo parlamenta, kjer ostaja odprto vprašanje zaščitnega zakona. Ali je mogoče za jesen predvidevati toliko pričakovano pospešitev postopka ? »Kljub odsotnosti politične volje, da se problemi slovenske manjšine rešijo, nam je bilo mogoče v zadnjih dveh letih došeči to, kar se je dalo in nekaj pozitivnih rezultatov je bilo. Mislim na zakon o priimkih, na podpore slovenskim kulturnim ustanovam iz zakona za obmejna območja in sedaj na ta zakon o tisku. Seveda bi bil pravi okvir, oziroma krona vsega tega, zakon za globalno zaščito, ki ga zakon za obmejna območja konec koncev nakazuje, v kolikor je le "predujem" za zaščito, ne pa njeno nadomestilo. • V V A • in zaščiti Zadnjič sem precej obširno in ostro posegel med nedavno razpravo o Cos-sigovi poslanici v parlamentu, ko sem opozoril, da je treba uresničiti obveze prve italijanske ustave, ne pa govoriti o drugi republiki. V tem času je dozorela tudi zamenjava poročevalca v senatni komisiji. Dobro je, da je to senator Cabras, ki je Sardinec in pripada levici KD. Obvezal se je, da bo preko poletja pripravil osnutek zakona. To ne bo več Maccanicov osnutek, ampak naj bi bil že združeno in usklajeno besedilo obstoječih zakonskih predlogov. Cabrasu sem posredoval svoje pripombe in sugestije. Bistvo je v tem, da se manjšini zagotovi preko ustreznega organa sodelovanje pri oblikovanju zaščitnega zakona. Če bo to sprejeto in se premostijo Maccanicove absurdne "jezikovne kletke", mislim, da je kompromis možen in s tem tudi možna odobritev zakona še v tej zakonodajni dobi. Vendar bo neobhodno potreben strnjen pritisk celotne naše skupnosti in demokratične italijanske javnosti. To bi bil pozitiven pritisk, kajti imeli bomo gotovo tudi negativnega, in to predvsem s Tržaškega, ki se še vedno obnaša tako, kot da bi bil berlinski zid še vedno pokoncu.« Pogovor zapisal DUŠAN UDOVIČ Jugoslovanski premier Markovič končal dvodnevni obisk v Moskvi Beograjski premier Ante Markovič je zaključil dvodnevni OD,s" oV st® Tp) kjer ga je sprejel tudi predsednik Gorbačov. Glavni temi pogovo (A okrepitev kooperacije in kriza v Jugoslaviji DSL, KD in PRI o volilni reformi TRST — Deželna zveza Demok-fatične stranke levice in svetovalca skupina Krščanske demokracije v deželni skupščini sta sprožili vr-st° pobud, ki zadevajo predvideno reformo volilnega sistema. Pri DSL so se odločili za to, da Zahtevo po reformi podkrepijo z ‘Judsko peticijo, se pravi z zbirali em podpisov med prebivalstvom pUrlanije-Julijske krajine. KD in na široko govorita o reformi — Piše v tiskovnem sporočilu deželne Zveze DSL — toda bojimo se, da ti franki sploh ne marata bistveno spremeniti volilnega sistema oziro-tda, da tega nočeta vsaj v takšni Sttieri, za kakršno so se opredelili državljani na referendumu iz dne 9. 'h 10. junija. Demokratična stranka levice zahteva naslednje: prvič, da se uvede jdmi preferenčni glas tudi pri vo-ltvah za oblikovanje deželnega sveta; drugič pa, da se odobri izre-en ukrep za spremembo posebne-deželnega statuta, s čimer bi Priznali deželni upravi primarno Pristojnost glede volitev v deželno skupščino in na ta način omogočili zpostavitev novega in organične-Ta volilnega sistema. Stranka bo nabirala podpise k peticiji ves avgust in tja do vključno 10. septembra. Deželno vodstvo Krščanske demokracije pa je medtem ustanovilo posebno delovno skupino, ki jo sestavljajo — poleg deželnega tajnika stranke Bruna Longa in načelnika deželne svetovalske skupine KD Roberta Dominicija Diego Car-penedo, Luciano Missera, Ivano Strizzolo, Oscarre Lepre, Alessan-dro Sebastiano, Bruno Miotti, Giuseppe Zanutti in Alberto Bergamin. Delovna skupina je imela že svoj prvi sestanek, na katerem so razpravljali o najbolj aktualnih institucionalnih vprašanjih s posebnim ozirom na predloge za reformo volilnega sistema, nadaljnje takšne sestanke pa bodo organizirali v naslednjih tednih. O reformi volilnega sistema je bil govor tudi še na srečanju deželnega vodstva Italijanske republikanske stranke v Cervignanu. Med drugim so soglasno menili, da je nujno potrebno spremeniti tiste zakonske norme, ki olajšujejo pretirano parcelizacijo glasov, da pa je treba istočasno obvarovati sedanji proporčni sistem. ”Spektakularnost“ sprejema naj bi zahtevala preveliko denarja Polemike zaradi napovedi o obisku papeža v Furlaniji-Julijski krajini VIDEM — Najavljeni obisk papeža v Furlaniji-Julijski krajini (od L do 3. maja prihodnjega leta) je že sprožil val polemik predvsem zaradi visokih stroškov, ki bi jih ta obisk zahteval. Ob tri milijarde in več lir — toliko bi pač stal obisk Janeza Pavla drugega v deželi — so se najprej obregnili nekateri člani furlanskih cerkvenih krogov, predvsem "Glesie furlane', ki so svojo kritiko zaradi milijardnih vsot izrekli že pred petimi leti, ko je bil ob desetletnici potresa najavljen prihod poljskega cerkvenega poglavarja. Nekateri predstavniki furlanske cerkve namreč ugotavljajo, da bi moral biti papežev obisk vrednoten predvsem kot dušnopastirsko poslanstvo. Dogaja pa se, ugotavljajo, da je Papež »ujet« v spektakularno scenografijo, ki je značilna za njegova potovanja, ki so namenjena predvsem vrhovom cerkvenih in politično-upravnih sredin. Na te neuglašene note znotraj furlanske cerkve je odgovoril sam nadškof Alfrede Battisti, ki je v videmski stolnici potrdil, da bo deželna cerkvena skupnost počastila prihod papeža »z značilno furlansko skromnostjo«. Ob tem velja povedati, da se tudi nekateri deželni politiki (predvsem iz socialističnih vrst) niso strinjali, da bi Janez Pavel II. na deželno upravo bilo naloženo celotno finančno breme obiska. Spričo različnih gledanj tudi znotraj deželne večine je prišlo do kompromisne rešitve, s katero si bo deželna uprava prevzela odgovornost za postavitev odrov (enega v Trstu ter devetih v Gorici, Vidmu in Pordenonu) v skupnem strošku poldruge milijarde lir. Za vse ostale finančne izdatke, tako kaže, pa bodo poskrbela zasebna podjetja, banke in sama Cerkev. In teh stroškov ni malo. Poglejmo nekatere najbolj pomembne postavke. Za konference in okrogle mize naj bi porabili 120 milijonov lir, za prevoze 50 milijonov lir, 60 milijonov za šolski natečaj ob papeževem obisku, 320 za ureditev tiskovnega središča, 80 za lepake in drug propaganden material, 30 za prehrano in pijačo agentov javne varnosti, 40 za sanitarije ter 100 milijonov li za osebje v spremstvu. Da bi se papežev obisk iztekel čim boljše, so sestavili tudi poseben koordinacijski odbor, ki mu bo načeloval tržaški škof Lorenze Bellomi, v njem pa sta še po dva predstavnika za vsako škofijo. Koordinacijski odbor je že sestavil okvirni program obiska Janeza Pavla drugega. Prvega maja v Pordenonu naj bi se srečal z delavskim deželnim svetom, v Trstu bo srečanje s kulturno skupnostjo, v Gorici s sorodnima cerkvenima stvarnostima iz Slovenije in Koroške, v Vidmu pa z mladinskim svetom. RUDI PAVŠIČ jeseni tekoč promet na avtocesti Iz Benetk v Padovo zdaj po treh stezah i/o^^ETKE - Včeraj so ponovno odprli za promet tretjo siCer st;ezo na avtocesti "A4" med Benetkami in Padovo in ba £ na odsekih Dolo-Padova oziroma Padova-Dolo. Druž-Za t0 Cleta delle strade di Venezia e Padova se je odločila Ptotnet°tezo' bi v tem poletnem času, ko je pač naj hujša šnjijn ‘na gneča, olajšala dopustnikom, izletnikom in sicer-Q(jVoznik°m vožnjo. heo cPttje tretjega pasu je torej, kot vidimo, samo začas-hicjj rave: meseca septembra bo namreč omenjena družba bol{0 a navedenih dveh odsekih avtoceste Benetke-Padova to S(0 Cao uredila cestišče (ga nanovo asfaltirala), kakor je Ne Sa * a nedavno že na odseku med Mestrami in Dolom. Z „^0. dosedanjo drsno ograjo (guard-rail) bo zamenjala Poim ' ki bo zagotavljala mnogo večjo varnost in ki so jo 0gn°.Va*i sicurvia". PadovaVceraišnie9a dne je potemtakem avtocesta Benetke- vsej svoji dolžini prevozna na treh stezah v vsaki KetrovlZIem° predstavljata edinole dva krajša, nekaj sto Dolu (k- °^Ra odseka v bližini avtocestnega izstopa pri j bog16r ne bo mogoče odpraviti nadvoza vse do jeseni, t čez ° 1Zr°čdi namenu novo vozlišče) oziroma blizu mos-»o str6k0 brento (kjer bodo zaradi tehničnih razlogov ra0ega ez° odprli šele po končni izgotovitvi nanovo asfalti-t ^Sl ^tišča in ustrezni kolavdaciji s strani družbe °tej rn„ ,zu izstopa za Dolo in mostu čez Brento se je Soče voziti zdaj po dveh stezah v vsaki smeri. Odslej hočejo nastopati enotno Ladinci terjajo primerno zaščito ' BOČEN - Ladinci, ki prebivajo na območju Bel-luna, na Tridentinskem in na Južnem Tirolskem, so se začeli pripravljati na skupne pobude v obrambo lastnega jezika, kulture in prisotnosti na teritoriju. To so sklenili na nedavnem sestanku v Val Badii, ki se ga je udeležilo osemnajst županov ladinskih občin v Dolomitih in na katerem so .se dogovorili za še nadaljnja, redna snidenja te vrste. Kakor je ponazoril Hugo Valentin, ki je pokrajinski svetovalec Južnotirolske ljudske stranke (SVP) v avtonomni bocenski pokrajini in tudi sam Ladinec, živijo Ladinci na Južnem Tirolskem v dolinah Gardena in Badia, v deželi Tridentinski pretežno v dolini Fassa, v deželi Venetu pa prvenstveno na območju Gortine in Livinnalonga. Glede na kraj oziroma upravni okoliš, v katerem bivajo, in glede na značilnosti avtonomnih statutov, pa je raven njihove zaščite različna. Najbolje so zaščiteni na Južnem Tirolskem, toda tudi v bocenski pokrajini imajo določene probleme, ki izvirajo ravno iz vsebine avtonomnega statuta, ki je ustavni zakon; ta statut predvideva na primer, da pripadajo najvišja mesta v pokrajinski upravi samo nemško in italijansko govorečim. Pokrajinski svet je sicer pred kratkim obvezal odbor, da statut ustrezno prikroji. Mlada brieza pri nas Včeraj so bili na obisku v uredništvu Primorskega dnevnika otroci in vzgojiteljice iz Beneške Slovenije, ki letujejo tačas v okviru kolonije Mlada brieza v Dragi nad Trstom. (Foto Mario Magajna) ^ POMOČ SLOVENIJI !!eriarnw*ovanju s slovenskimi , ^eltiinv1 zavodi v Italiji in tremi Žkcija p‘ bankami se nadaljuje ^6dstvr uMOc SLOVENIJI '91. n0Str d bori n no oVIz^VN^ Žit\ reW,V0Jne v Slo'._j .. bornih rQčuni pri slovenskih :3,^KaSd,tna BANKA D>edejT-r , °PČTktcICA IN POSOJILNI-CaHRANttk„~ 9626 Nabr^A IN POSOJILNI-' Pilialg ŽINA (Sedež Nabreži-(S^EČK AeS'ian> - 65283-1 =™CA t!?vod55c ,n rosojiLNi-i^ŠS F'TNA »ANKA iSoSSf«''"0 Dl TRI- :.«4nca,='»'!parm,od' go* $6g®6 P°pOLARE UDINESE ‘eig^bcev y^Sfnostnega odbora Aljaževo kapelico pod Triglavom bodo naposled le izgradili KRANJ — Naš časnik je je že lani s prispevkom mariborskega časnikarja Milana Cilenška "Pod Triglavom bodo zgradili novo kapelico" opozoril rojake na Tržaškem in Goriškem na postavitev edinega bogoslužnega objekta v Triglavskem pogorju. O gradnji kapelice je bilo zadnje čase napisanega več kot vsa prejšnja leta, ko je bil znameniti triglavski župnik Jakob Aljaž potisnjen v družbo zamolčanih velikih Slovencev, oziroma petdeseta leta, ki bi bila skoraj usodna za obe Aljaževi kapelici, na Kredarici in v Vratih. Zdaj je to mimo: Mojstrana, Jesenice in Ljubljana se ponašajo z "Ulico Jakoba Aljaža", osnovna šola "Bratstvo in enotnost" na Planini v Kranju že dva meseca nosi ime triglavskega kralja Matjaža in še bi lahko naštevali. V Mojstrani posredno slavi Aljaža "Triglavska cesta, ki pelje od glavne ceste Jesenice-Kranj ska gora skozi vas in Vrata tako rekoč naravnost na Triglav. Tako imajo Aljažev dom, Triglavski dom in Staničev dom hišne številke mojstranške "Triglavske ceste". To je dovška, Aljaževa in kot vse druge dokončna in popolna slovenska stran Triglava; dodatno Aljaževa tudi z novo kapelico, ki bo spet stala na Kredarici. Sredi lanskega poletja, na obletnico postavitve prve Aljaževe kapelice (znane tudi kot kapelice Lurške Matere božje), so na Kredarici slovesno blagoslovili temeljni kamen za novo kapelico. Kljub slabemu vremenu se je k temu slavju zbralo 500 navdušenih planincev, a med njimi sta bila tudi radovljiški župan in arhitekt bogoslužne gradnje prof. Jože Marinko, ki je s svojo študentko Vero Klepejevo pripravil načrte za gradnjo kapelice pod Triglavom. Spričo nedavnih tragičnih dogodkov v Sloveniji z gradnjo letos zamujajo, upajo pa, da bodo do jeseni opravili vsa pripravljalna dela pri postavitvi temeljev kapelice. Graditeljem je obljubljena tudi pomoč helikopterja, ki naj bi na Kredarico pripeljal vse težje tovore. Kljub zapletom podjetni Dovžani in Mojstrančani vsekakor s skupnimi močmi že postavljajo novo Aljaževo kapelico. Ta bo precej večja kot prvotna pred skoraj sto leti. Od triglavskega doma na Kredarici (2515 m pod "očakom" Triglavom, 2863 m) bo oddaljena le nekaj metrov, dolga bo nekaj manj kot 10 metrov, široka 6,50 in visoka 6,40 metra. Sprejela bo lahko 30 ljudi. Še naslov za vse tiste rojake, planince in alpiniste na tržaškem in Goriškem, ki bi želeli finančno ali gmotno podpreti gradnjo nove Aljaževe kapelice na Kredarici: Župnija Dovje, 64281 Mojstrana, Slovenija, tel. 064/89127. IVAN VIRNIK Dragoceno knjigo je natisnila Grafika Soča iz Nove Gorice Monografija Negovana Nemca v velik ponos vsem Primorcem Naš najhen slovenski narod, ki ima komaj toliko vere vase, da si upa ustvarjati svojo državo, pa je na drugem področju, to je na področju kulture in umetnosti prava velesila. Lahko bi se meril z največjimi državami sveta kot so ZDA, SZ ali Japonska. Na področju umetnosti je ta naš mali slovenski narod prava sila velikanka. Prav tako kot ne morejo tujci ali kdor koli izmed nas, če je dovolj uporen in trmast, razložiti in pokazati lepoto, ki se je rodila prav iz naroda, našega ljudstva, tako zdaj spet stojimo pred velikim presenečenjem in odkritjem; šele sedaj, ko je ta velik sin primorske zemlje odšel in se vrnil v njo. Kipar Negovan Nemec, premnogo zgodaj preminuli umetnik iz Bilj, se nam sedaj v monografiji, ki so jo izdelali Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, Galerija Nemec iz Bilj in Goriški muzej, odkriva v vsej svoji veličini, ki jo more dojeti le tenkočuten, subtilen in doživetja poln poznavalec dela in življenja ter tudi vseh brezmejnih duhovnih pokrajin tega velikega mojstra oblike. Nelida Silič Nemec zna potovati v svet tega velikega umetnika in nam iz tega sveta kaže in tolmači v lepi, jasni in zgovorni govorici njegovo širino in veličino izpovedi. Objem nam postaja govorica oblik razumljiva, jasna in polna globoke izpovedi. Postaja nam jasna in priljubljena v vsej, morda na prvi pogled zapleteni, v podajanju Nelide Nemec pa povsem razumljivi, jasni in kristalno čisti izpovedi doživetja. Sedaj razumemo titansko moč kamenite izpovedi, ko umetnik žal ni več med nami, da bi mu mogli seči v roko in mu izraziti navdušenje nad njegovim delom in da bi mu mogli pokazati vse naše veliko občudovanje, ki ga žal šele sedaj moremo doživeti v polni širini, ko nam Nelida posreduje pot v njegov umetniški svet. Knjiga je na umetniškem področju pravi dragulj in lahko se počutimo srečne, da ima- mo tako velike može, ki bogatijo našo narodno kulturno zakladnico. Narod, ki rodi take sinove, ne bo mikdar umrl. Knjigo priporočamo lahko vsem kulturnim poznavalcem naše domovine, še posebej pa umetnosti in prav posebej rodoljubom naše primorske dežele. Monografija Negovana Nemca ne bi smela manjkati na nobeni knjižni polici. Monografija o Negovanu Nemcu v velikosti 24 x 30 cm, obsega 248 strani, od tega 108 barvnih. Fotografije Nemčevih umetnin (kipar se je posluževal različnih materialov od lesa in kovine, najljubši pa mu je bil kamen) so prispevali Egon Kaše, Milan Pajk in Bogo Rusjan. Knjigo je oblikoval Milenko Licul, tehnično pa jo je uredil Dane Peter. Tiskala jo je grafika Soča iz Nove Gorice. Knjiga ima izredno lep ovitek, kar ji daje še plemenitejši videz. Po predgovoru je dr. Nace Šumi v monografiji napisal strokovno ■oceno o Negovanu Nemcu, osrednji osebnosti njegove generacije na Slovenskem in njemu najvidnejših ustvarjalcev slovenskega modernega kiparstva. Sledi življenjepis pestrega in dinamičnega kiparja, ki je zapustil izjemno dragoceno zbirko in številne javne spomenike. Nelida Silič Nemec, življenjska sopotnica in umetnostna zgodovinarka, nam na skoraj 70 straneh predstavlja Negovana Nemca kot človeka in umetnika, kiparja, od prvega srečanja s petnajstletnim fantom, ki je v njenih očeh postal že pravi umetnik, preko razgibanega življenja visokega, črnookega, prijaznega in šarmatnega umetnika do bolečin ob izgubi moža, očeta in umetnika... Za opombami sledijo še bibliografija, skupinske in samostojne razstave ter nagrade, ki jih je umetnik prejel za svoje plemenito ustvarjanje, in simpoziji, na katerih je sodeloval. Monografija se zaključuje s katalogom kiparskih del, ki obsega 324 del, in portretom negovana Nemca. OLGA KNEZ STOJKOVIČ Včeraj nova skupčina delavcev tovarne V kratkem zamenjava v lastništvu IRET Včeraj je bila v tovarni IRET skupščina delavcev, ki so v vedno hujšem položaju. Zaposleni delavci (sedaj jih je 48) namreč že štiri mesece ne prejemajo plače, ostali, ki niso več na delu, pa še ne prejemajo dopolnilne blagajne. Dejstvo je, da Medministrski odbor CIPI tudi tokrat še ni sprejel prošnje za dopolnilno blagajno, (prošnja je menda preveč časa ležala v pristojnih deželnih uradih) in bo o njej razpravljal komaj septembra, kar pomeni, da delavci, ki niso v produkciji, do takrat ne bodo prejemali nobenih dohodkov. včerajšnje skupščine so se udeležili tudi senator Stojan Spetič, deželni svetovalec D SL Miloš Budin ter deželni svetovalec PSI Da-rio Tersar in član pokrajinskega vodstva omenjene stranke Ladi Minin. Vsi so se obvezali, da se bodo zavzeli za rešitev dokaj zapletenega problema tovarne IRET in za to, da bi CIPI sprejel dopolnilno blagajno. Vsekakor je problem tovarne kompleksen tudi zaradi vprašanja lastništva in vodstvenih struktur. Sindikati se trudijo, da bi prišlo do novega lastništva in da bi IRET prevzela delniška družba iz Milana. Omenjena družba je na seji, ki je bila prejšnji teden, že imenovala svoj upravni svet, vendar bo le ta zamrznjen, dokler ne bo sedanji poverjeni upravitelj tovarne Romano Montanari dal svoje privoljenje za prodajo. Montanari naj bi prišel v Trst v ponedeljek in podpisal prodajno pogodbo, s katero bi tovarna IRET dobila novega lastnika. Na sliki (foto Magajna) včerajšnja skupščina v Iretu. Deželni zakon za slovenske kulturne dejavnosti po ocenah ZSKD Ob obvezi za uradno priznanje Zveze nujno vrednotenje ljubiteljske kulture Po odobritvi deželnega izvršilnega odloka za 14. člen državnega zakona o obmejnih območjih so se v teh dneh pojavile ocene s strani raznih ustanov oziroma njih predstavnikov. Zakon, ki predvideva triletno denarno podporo kulturnim dejavnostim slovenske narodnostne manjšine v Italiji, bo dejansko rešil hudo krizno stanje nekaterih osrednjih zamejskih ustanov. Ob tem pozitivnem gledanju se pa nujno vrstijo tudi nekateri pomisleki, ki jih morda narekuje bolj poglobljena analiza odobrenega zakonskega besedila. Pojavljajo se tudi zaskrbljenosti, predvsem med tistimi dejavniki naše narodnostne stvarnosti, ki v njem niso izrecno omenjene (in morda prav zato niti upoštevane). Ob resnično pomembnem dosežku, da je bila po predlogih krovnih slovenskih organizacij tudi na deželni ravni sprejeta prednostna lestvica za porazdelitev prispevka, ostaja nekoliko v senci tisti del naše manjšine, ki je vpet v t. i. organizirano kulturno ljubiteljstvo. O deželnem zakonu je izrazilo svoje mnenje tudi vodstvo Zveze slovenskih kulturnih društev. Kot že omenjeno je splošna ocena pozitivna, ob upoštevanju pa, da kljub vsemu še vedno ostajajo odprta nekatera vprašanja. Ne nazadnje se med le-ta uvršča že dalj časa zahtevano (oz. zaprošeno) uradno priznanje ZSKD kot ustanove vsedeželnega pomena. Na osnovi 19. člena deželnega zakona št. 68/81 o kulturnih dejavnostih je bila prošnja z razčlenjeno utemeljitvijo za priznanje ZSKD letos vložena že tretjič. Po večletnem’ zatišju je letos prvič prišlo do nadaljnjih stikov med Deželo in omenjeno organizacijo. Pred tednom dni, ob razpravi v deželnem svetu, pa je bil v tej smeri storjen korak naprej. Glavna zasluga gre svetovalcem Budinu in Bratini (DSL), Wehrenfennigu (Zelena lista) in Tersarju (PSI), ki so s podpisom posebne resolucije zahtevali od Dežele, da formalno (in že s tem letom) prizna vsedeželni značaj in pomen te kulturne ustanove. Sprejeta resolucija tako obvezuje deželno vlado, predsednik Bi-asutti pa je v odgovor izrazil svojo razpoložljivost, da pospeši postopek uradnega priznanja, če legalno obstajajo vsi pogoji. Ob dobri lastnosti tega deželnega zakona, ki rešuje dramatične situacije nekaterih ustanov, so po mnenju vodstva ZSKD tudi manj dobre lastnosti. Predsednik Ace Mermolja je med drugim opozoril na odprto vprašanje glede denarnih podpor številnim kulturnim društvom, pevskim zborom, godbam in raznim skupinam, ki so doslej dobivali podporo od krajevnih ustanov na osnovi raznih zakonov. Če bi nova zakonska določila pomenila »nadomestilo« teh dosedanjih možnosti, bi bila nevarnost, da bi slovenska ljubiteljska kulturna stvarnost izgubila svoj glas v nekaterih krajevnih upravah, ki si ga je do sedaj priborila. Zmanjkala bi lahko tudi nadvse važna priložnost (kot je vloga predstavnika v raznih posvetovalnih komisijah za razdeljevanje sredstev), ki ji lahko zagotavlja prisotnost v javnih upravah in zato tudi glas v večinski stvarnosti. Glede na predvidevanja, da b° ta zakon stopil v veljavo že sred septembra, pa čaka prav ZSKP ogromno delo: deželni zakon kljub temu, da se v bistvu zgledu-je po prejšnjih zakonih za kultur-no in rekreacijsko dejavnost uvaja nekatere »nove« kriterij^ Prošnje pa bo treba po objavi uradnem deželnem vestniku pre, staviti v roku 30 dni. Zato bo s® dodatna skrb ZSKD, da olajša bi rokratske postopke številni/1: društvom (le-teh je okrog 60), k lahko na tej osnovi zaprosijo denarni prispevek. To pomeni 5 dodatno izjemno delo v pogoju1' ki komaj zadostujejo osnovnim 2® htevam ustanove z več kot štiri Jj sočimi članskimi izkaznicami-načelni pozitivnosti deželnega 23 kona, ki namensko podpira doj° čene ustanove (in se tako vsaj d loma izogiba razprševariju denar nih sredstev), pa besedilo poseb 1 še ne vrednoti kulturne dejavnos kul- ob na prostočasni osnovi: tistega turnega ljubiteljstva torej, ki je množičnosti tudi nadvse razd njeno in heterogeno. , Po oceni vodstva ZSKD bo na vse pomembna tudi izbira pre stavnikov v komisiji, ki bo u osnovi zakona izražala svoja m® nja o porazdelitvi denarnih sre štev. Samo strokovna ^ _ | nost teh predstavnikov bo nanU pripravi]^ res jamstvo za našo kulturno javnost, da bo lahko v pravi m® prišla do izraza, ob seveda (nr/J vzpostavitvi stalne informacij s)j-vezi med izbranimi predstavo in posameznimi ustanovami- DAMIANA OTA Odlok so sprejeli na zadnji seji pokrajinskega sveta Ustanovili bodo Agencijo mladih Na svoji zadnji seji je tržaški pokrajinski svet izglasoval pomemben sklep o ustanovitvi Agencije mladih, ki je bila tudi med strateškimi programskimi izbirami pri sestavi sedanjega odbora. Prav izbruh krize, ki je na isti seji močno zamajala omenjeno koalicijo, pa je odvrnil pozornost medijev in javnosti od pomembnega sklepa. Treba je zapisati, da je tudi pred sprejetjem odloka o ustanovitvi agencije nastala polemika, ki je niso izvajali samo predstavniki opozicije, ampak tudi nekateri člani večine. Tudi to zgovorno priča o krizi, ki pretresa tržaške politične kroge, čeprav je sprejet sklep po svoji vsebini pomemben. Zamisel o ustanovitvi Agencije mladih je nastala že za časa prejšnje mandatne dobe. Pokrajina Trst naj bi po takratnih hotenjih izdelala prvi načrt v Italiji, ki bi pomenil organsko reševanje mladinske problematike in ki bi bil odgovor na njihove številne specifične potrebe. Pred volitvami je tedanji odbornik za vzgojo Manfredi Poillucci sklical v Trstu vsedržavni posvet, na katerega so prišli znani strokovnjaki in tudi nekateri ministri. Agencija mladih naj bi tako postala informativni center, ki bi nakazoval mladim možnosti za zaposlitev, skrbel za kulturne in prostočasne dejavnosti ter za vrsto perečih problemov, ki so značilni za svet mladih. Pokroviteljstvo nad Agencijo je prevzelo Italijansko združenje pokrajin, ki je želelo v Trstu uresničiti poskusni načrt in ga potem razširiti po vsej Italiji. Prvi korak pri uresničitvi načrta je bila študija prof. Romana Solbiatija iz Milana, ki je dokaj podrobno razčlenil mladinsko tržaško problematiko. Sol-biati je dal velik pomen dejstvu, da je Trst večjezično mesto, kjer deluje več kultur in kjer vplivajo tudi živi mednarodni stiki. Tako je v načrtu izrecno zapisano, da bi v Agenciji bila od petih uslužbencev dva, ki bi znala slovenščino. Sedanja pokrajinska uprava si je, kot smo zapisali, že ob nastanku zadala nalogo, da uresniči načrt, dejansko pa je z njim odlašala tri leta in se pri tem sklicevala na pomanjkanje sredstev. Ustanovili pa so tretjo permanentno komisijo, ki ima kot nalogo skrb za vprašanja mladih. Pozneje je Sklad za Trst prispeval vsoto, ki je bila potrebna za pričetek del za ustanovitev Agencije. Najprej je tržaška pokrajinska uprava hotela poveriti načrt za realizacijo Agencije družbi Pragma, ki je specializirana na tem področju in dela za Italijansko združenje pokrajin. Potem pa se je uprava premislila in sklenila, da poveri načrt tržaškemu podjetju Sofi. Pri tem pa je nastala polemika, saj so mnogi svetovalci, tako opozicije kot tudi nekateri predstavniki večine, ospo-ravali tej odločitvi, češ da družba Sofi nima iskušenj na tako specifičnem področju. O tem odloku je pokrajinski svet razpravljal pred nekaj več kot tremi tedni in predlog odbora ni prodrl. Polemike pa je zbudila tudi odločitev, da naj bi o vsej tej problematiki razpravljala druga komisija, ki se ukvarja specifično s kulturo in prostim časom. Mnogi so tej odločitvi upravičeno nasprotovali, saj je pokrajinska uprava izrecno ustanovila tretjo komisijo, ki bi morala skrbeti za mladinska vprašanja. Vse odločitve so morali torej preložiti, saj jih pokrajinski svet ni sprejel. Do nove razprave je prišlo prav prejšnji teden in tokrat je bil odlok o ustanovitvi Agencije mladih sprejet. Svet je sprejel tudi sedem popravkov, od katerih je enega dal svetovalec zelenih Capuzzo, šest pa so jih predstavili svetovalci DSL. Uresničitev načrta so poverili družbi Sofi, poskrbeli pa so tudi za to, da bodo pri delih in upravljanju Agencije prisotni predstavniki Pokrajine. Agencija mladih bo tako sodelovala s tretjo komisijo in tudi s Forumom mladinskih organizacijski pa ga morajo šele ustanoviti. Vsekakor bi morala biti Agencija pomembna stvarnost, ki bo povezovala mlade in izpostavljala njihove specifične probleme, skratka, mladi bi morali biti manj sami, predvsem tisti, ki najbolj potrebujejo jasne referenčne točke. Predstavnika SKGZ pr* predsedniku Pokrajine Predsednik tržaške pokrajinske uprave Dario Crozzoli je v torek sprejel predstavnike Slovenske kulturno gospodarske zveze, predsednika Klavdija Palčiča in Sua-dama Kapiča. Med razgovorom - kot beremo v skupnem poročilu s srečanja - je bilo podčrtano, da predstavlja pred dnevi izglasovan deželni zakon s posegi v podporo kulturnim dejavnostim slovenske manjšine pomemben korak, čeprav ne more in ne sme nadomestiti pričakovanega zaščitnega zakona. Predsednik Crozzoli je posebej naglasil potrebo, da bi bila sredstva iz zakona namenjena razvoju in uresničitvi takih pobud, ki bi znale interpretirati nove momente na tem predelu Evrope in da ne bi prišlo do zapiranja manjšine v svoje lastne okvire. Predstavnika SKGZ sta orisala pomen sprejetega zakona za nekatere ustanove in poudarila, da njihovo delovanje ni usmerjeno le v korist slovenske manjšine, temveč da opravljajo dragoceno in sodobno kulturno poslanstvo v interesu celotne deželne stvarnosti. Zavzela sta se tudi za ohranitev vloge pokrajinskih uprav, ki imajo pomembne pristojnosti na področju kulture. Obstaja namreč nevarnost, da bi prišlo do restriktivnih interpretacij, češ da sprejeti normativ nadomešča dosedanje posege javnih ustanov v korist sloven- Naši proizvodi trajajo dalj časa NAJPRIMERNEJŠI ČAS PO NAJUGODNEJŠIH CENAH ZA NABAVO TEKOČEGA GORIVA PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE MAZIVNA OLJA ZA VSE VRSTE MOTORJEV Prodaja na debelo in na drobno TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400 Jutri zjutraj nova protestna manifestacija društva Edinost DPD Edinost bo priredilo jutri zjutraj na Trgu Unita od 11.30 dO 12.30 dvajseto redno mesečno protestno zborovanje. Protest bo naperjen, kot beremo v tiskovni noti, proti zamudi pri odobritvi ustreznih predpisov za zaščito slovenske manjšine in proti poskusu vlade, da z navadnim zakonom omeji pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi, kakršna že sedaj izhaja iz neposredne normativne operativnosti člena 6 italijanske ustave. O zaščiti slovenske manjšine v občinskih in pokrajinskih statutih bo na manifestaciji govoril Samo Pahor. Društvo Edinost opozarja tudi vse avtomobiliste, ki jim zapade rok za plačilo davka na avtomobil v mesecu avgustu, da je mogoče plačati ta davek s slovensko izpolnjeno položnico na tržaški glavni pošti na Trgu Vittorio veneto pri okencu štev. 13. ske kulture. To bi bilo neC*°v0ir tno in povsem proti duhu zak skega ukrepa. ja Med obiskom je tekla beS $ tudi o Primorskem dnevniku njegovem zelo težkem P°^oZvo-Crozzoli, ki je že pred časom P v sredoval pri odgovornih oseba ^ Rimu, je izrazil mora država odločneje prepričanje. ti očneje p°W & izdajanje dnevnika, kakor Je šlo do izraza z zakonskim u .. pom o založništvu, s katerim ^ parlament odobril podporo tu Primorski dnevnik. Brezigar (SSk), o krizni situacij1 tržaške politik6 Politični položaj v Trstu J_e .jal redno zaskrbljujoč, je kome jj. zadnje dogodke na upravno P v tičnem področju in še pose ^o-pokrajinskem svetu deželni s ^ valeč Slovenske skupnosti $ Brezigar v tiskovni noti. Br ,:„e je poudaril, da upravne -s d* enostavno ni več in da bi b^gti stranke to dejstvo že zdavnaj { ja na znanje, ne pa se delati, aja tega ne vidijo. To pa se p0K-prav v trenutku, ko bi Trst1, {SKe rajina zaradi hude gosp0 -j v krize po dramatičnih dog0 va)3 Sloveniji in Hrvaški P°f^ne Up' kompaktne večine in štabi rave. ,fita'/Ilif V ta okvir, dodaja pre. j0qod' SSk, se uvrščajo tudi znani ki v pokrajinskem svetu 1° 0čdP' je naš dnevnik izčrpno P ^ b1 kjer zaradi razpada veFini0veb5*C* ponovno izvoljen edini s u t_r predstavnik v upravnem s ,ajv®c' žaške Casse di Risparmio- taK ji tržaški denarni zavod cjstav znajde brez slovenskega P 0tre' nika, ki bi ji bil koristen i pis ben v trenutku, ko Cass jelo* parmio namerava širiti sV Jstvafla_ rog tudi na Slovenijo z 0jpira njem mešanih družb ^vijačenjem lastnih okenc, z grez svojo kritično izjavo Boj gar. Med predvidenimi ukrepi tudi odlog plačevanja socialnih prispevkov za delodajalce Vlada odobrila zakonska osnutka o izrednih ukrepih za Trst in Gorico in za finciranje Centra za fiziko Zadovoljstvo predstavnikov tržaškega političnega in gospodarskega življenja Politični, gospodarski in znanstveni Trst je včeraj olajšano zadi-“al- Rimska vlada je namreč vče-ral dopoldne sprejela dvoje pomembnih ukrepov za naše kraje. Odobrila je zakonski osnutek, ki Predvideva vrsto ukrepov v prid tržaške in goriške pokrajine, po-*eg tega pa je odobrila tudi zagonski osnutek o financiranju mi-ramarskega Mednarodnega centra 2a teoretsko fiziko. Vest, da je vlada odobrila zakonski osnutek v prid tržaške in Soriške pokrajine, je objavil podtajnik pri predsedstvu vlade Nino Oristofori. Omeniti velja, da je k^da ta osnutek odobrila kljub temu, da te točke sploh ni bilo na dnevnem redu. Očitno je bil odločilnega pomena obisk, ki ga je tr-Zaško-goriška delegacija z županoma Richettijem in Scaranom na Celu opravila pri Cristoforiju v m®do. Glede vsebine ukrepa je k-ristofori povedal, da odobreni Zakonski osnutek med drugim Predvideva odlog plačanja pokoj-mnskih in skrbstvenih prispevkov Za delodajalce do 31. decembra 99l. Ukrep je po njegovih bese-ah potreben zaradi hudih posle-, lcr ki jih povzroča jugoslovanska riža v tržaškem in goriškem gospodarstvu. Na osnovi sporočila, ki ?a je objavila tiskovna agencija VYI' naj pojasnimo, da bi odlog ®dal za obdobje 6 mesecev od ključno meseca julija dalje in da i plačilo delodajalci potem opra-' t po l, januarju 1992 v dvanaj-m obrokih in brez obresti. Preidimo zdaj k zakonskemu JjHutku, ki ga je ministrski svet s, 6raj odobril v korist miramar-jp 9a Mednarodnega centra za , °retsko fiziko. Osnutek predvi-; ^a dodelitev Centru 160 mili-rd lir v obdobju osmih letih, se j avi po 20 milijard lir vsako leto v vključno leta 1988. Kot je po-]()' tržaški poslanec Sergio Co-Vs X| ki zadevi sledi od blizu od (jj®Pa začetka, je zakonsko bese-jt ,°. Pravzaprav plod dogovora Qr dailske vlade z mednarodnimi ionizacijami, pod katere spada z }JlIriarski Center za fiziko, zlasti sko ^dnarodno agencijo za atom-Cjjo energijo (AIEA) in z Organiza-t0 združenih narodov za prosve-2' Zaanost in kulturo (UNESCO). jna °nski osnutek naj bi v parla-v 4,u odobrili in torej spremenili iizik °n ®e v tem letu. Center za 1° bi na tak način imel zago-°snvt^ne dohodke za obdobje prjja let, kar bi mu omogočilo jav 5rno načrtovanje lastne de-.°sti- Doslej je italijanska vla-to nG. izdatno finančno podpirala stvg^iPomernbnejšo tržaško znan-prjs 10 ustanovo, vendar so njeni spr Pevki bili »prostovoljni« in je ^ala jih je iz leta v leto, kar Center pomenilo stalno fi-p 0 negotovost. vo]jSj‘anec Coloni je izrazil zado-VQ| da je vlada sprejela na-ter, v,4 ukrep za miramarski Cen-Sedhik tUcii Priznanje zlasti pred-Nhipn!1 viude Andreottiju in zu-ki u ministru De Michelisu, vo$t Pokazala posebno občutljivi^ Probleme te znanstvene iPejjt °Ve- Demokrščanski parla-Voljstvrec je v noti za tisk z zado-^eraif0n? ugotovil, da je vlada na Ssl^ seji odobrila tudi za-W v k 0snutek s posebnimi ukre-kfajine°r^st tržaške in goriške po- Ukrepe rimske vlade v podporo tržaškega in goriškega gospodarstva ter v korist miramarske-ga Mednarodnega centra za teoretsko fiziko so že včeraj takoj po njihovem sprejetju komentirali nekateri predstavniki tukajšnjega političnega in gospodarskega življenja. Vse komentarje seveda preveva zadovoljstvo, čeprav v ozadju ostaja zaskrbljenost zaradi težkih razmer, v katerih so se ob zadnjih dramatičnih dogodkih v Sloveniji in Hrvaški znašli zlasti trgovina, obrtništvo in nekatere druge tukajšnje gospodarske dejavnosti. Tržaški župan FRANCO RIC-HETTI je v tiskovnem sporočilu med drugim poudaril, da je italijanska vlada ob posredovanju podtajnika pri njenem predsed-tvu Cristoforija ob tej priložnosti pokazala posebno občutljivost za probleme Trsta in da je sprejela ukrepe, ki po eni strani skušajo blažiti, če že ne reševati, težko trenutno gospodarsko situacijo obmejnega področja, po drugi strani pa podpirajo nekatere strukture, ki so strateškega pomena za razvoj Trsta, kot je miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko. Richetti se je za to občutljivost nemudoma pisno zahvalil predsedniku vlade Andre- ottiju, podatajniku Cristoforiju in pristojnima ministroma Mariniju in De Michelisu. Ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja VOJKO KOCJANČIČ nam je takole povedal: »SDGZ sprejema z velikim zadovoljtvom vest, da je ministrski svet odobril zakonski osnutek glede ukrepov, s katerimi naj bi omilili učinke krize v jugoslovanskih republikah na gospodarstvo v tržaški in goriški pokrajini. Zaradi strmega padca poslov pesti namreč številna podjetja hudo pomanjkanje likvidnosti, ki bi lahko v razmeroma kratkem času privedlo do dramatičnih posledic tudi kar se tiče delovnih mest. Zakonski osnutek, ki med drugim predvideva odlog plačevanja prispevkov za socialno in zdravstveno skrbstvo za delodajalce do 31. decembra 1991, torej ustreza pričakovanjem in dejanskim potrebam naših podjetij. Gre za prvi konkretni korak v smeri reševanja problema nelikvidnosti, ki pa bo posledice krize le ublažil, ne pa seveda rešil. Prav zato je pričakovati, da bo vlada osvojila tudi druge predloge krajevnih organizacij in ustanov, med katerimi je seveda tudi SDGZ, zlasti tiste, ki predvideva- jo temeljitejše posege zavarovalnice SAGE za krajevna izvozna podjetja ter posege v korist avtoprevoznikov. Predsednik Tržaške trgovinske zbornice GIORGIO TOMBESI je včerajšnje vladne sklepe označil kot »prvi odgovor na zahteve, ki jih je Zbornica posredovala vladi na osnovi posvetovanja s tržaškimi gospodarskimi dejavniki«. Tombesi je v tiskovnem sporočilu podčrtal, da je vlada ob tej priložnosti pokazala občutljivost za probleme Trsta, ki so dejansko veliki, saj je zaostritev jugoslovanske krize spravila na kolena dobršen del tukajšnjega gospodarstva, zlasti na področju zunanje trgovine, trgovine na drobno, turizma in gostinstva. Predsednik Zbornice nadalje poudarja, da je pri senzibilizaciji vlade odigrala bistveno vlogo deželna uprava s predsednikom Biasuttijem na čelu, pomemben pa da je bil tudi doprinos tržaških parlamentarcev in krajevnih upraviteljev. Tombesi ocenjuje, da je bila bistvenega pomena za uspeh tržaških prizadevanj v Rimu enotnost vseh tržaških komponent, in izraža upanje, da bo dosežena solidarnost obveljala vsakokrat, ko bo šlo za reševanje skupnih problemov Trsta. S kratko prireditvijo zaključen poletni center za italijanske in slovenske otroke V Dijaškem domu laboratorij sožitja v znamenju ljubezni do naravnega okolja teden ali dva. Vsi so se dobro počutili, radi so se igrali, kopali na našem dvorišču, radi so hodili na izlete. Skupno smo jim pripravili kar šest izletov, na primer k jezercu pri Perčedolu, v Dolino, v zadrugo Dolga krona in v jamo pri Briščikih.« Starši so bili včerajšnje prireditve zelo veseli, spremljali so dogajanje na odru navdušeno, saj so videli, da so bili tudi otroci dobre volje, ter da so se med seboj zelo dobro razumeli. Približno dve tretjini otrok je bilo italijanske narodnosti. Med seboj pa so se izredno dobro razumeli. Jezik ni bil nobena pregrada. Napravili so vrsto lepih risb in drugih predmetov na temo varstva okolja ter jih opremili tudi z slovenskimi in italijanskimi podnaslovi ali napisi. Na koncu se je Erika Košuta Ukmar v imenu vseh vzgojiteljev zahvalila osebju dijaškega doma, ki je dalo na razpolago prostore in je skrbelo tudi za hrano pa tudi sicer za dobro počutje otrok. »Z mano so center zaključili Tatjana, Iztok, Dunja, Aleksander, Beni, Marija in Paola. Vsi so se z nami dobro počutili in s takšnimi vtisi kot odhajamo iz tega poletnega centra se tudi pripravljamo na prihodnji poletni center, ki naj ponovno druži slovenske in italijanske otroke v igri, pa tudi v spoznavanju in ocenjevanju naše narave in naših naravnih lepot,« je še zaključila Erika Košuta Ukmar, (ni) Na sliki (foto Križmančič) otroci med igro na dvorišču Dijaškega doma. Z igro Med dvema ognjema, v kateri so se pomerili starši in njihovi otroci - starši so bili zmagovalci - in s sicer kratko, a lepo in veselo športno prireditvijo, se je včeraj popoldne zaključil v dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu letošnji poletni center za otroke slovenske in italijanske narodnosti, ki ga je tokrat prvič organiziralo vodstvo dijaškega doma. Šest poletij prej je potekal omenjeni center v organizaciji ustanove UDI-Esta-te, ki je združevala vzgojitelje in starše, ki so si želeli za svoje otroke takih skupnih počitnic. Otroci so se včeraj na lastno željo predstavili staršem s spletom raznih plesov. Najprej so skupno zapeli in zaplesali kolo, na melodijo pesmi Lepa Anka kolo vodi. Temu je sledil grški ljudski ples Sirtaki, za konec pa so se mali protagonisti predstavili še z živahnim tvvistom. »Moram reči, da je poletni center potekal zelo v redu,« nam je povedala Erika Košuta Ukmar, ki je bila didaktični vodja tokratnega poletnega centra. »Skupno je pri nas preživelo počitnice od 24. junija do danes, torej šest tednov, okrog 54 otrok. Nekateri so bili z nami dalj časa, drugi samo Pktobra v Trstu že tradicionalni Iestival latinskoameriškega filma n6 nfl^k^ameriška kinematografija je v Trstu že stalen gost: oktobra '‘e9a odvijal že 6. festival latinskoameriškega filma. Do odločil- ,r9aty 9°v°ra je prišlo v sredo na sedežu tržaške pokrajine, ko so se 0 2? r ,0rji dogovorili tudi za datum prireditve, ki bo potekala od 20. 0thongktobra. Glavni pobudnik filmskega festivala je Združenje v Italiji (APCLAI) v tesnem sodelo- st^stič|!rza®k° Pokrajino, pri pobudi pa sodelujejo še Občina, Dežela, °Pili šaa Ustanova in Trgovinska zbornica, medtem ko sta k njej pri-V j Dstaniška ustanova in Tržaška hranilnica. N i2 Gdnu latinskoameriške kinematografije bodo predvajali vrsto fil-4a Wmh držav, istočasno pa bodo priredili več srečanj in simpozi-e kulturnega in ekonomskega značaja. Nagrade Casse di Risparmio uspešnim tržaškim dijakom Tržaški kreditni zavod Cassa di Risparmio je pred leti nagradil, kot to dela vsako leto, skupino dijakov, ki so z dobrim uspehom zaključili nižjo srednjo solo. Med 250 dijaki je Zavod izbral skupino tridesetih in je nagrado spremenil v štipendijo, ki je znašala milijon lir letno. Štipendijo so prejemali med študijem na višji šoli. Od izbrane skupine je kar 19 dijakov potrdilo zaupanje Zavoda in opravilo maturitetni izpit z odličnimi ocenami. Tem dijakom bo Cassa di Risparmio zagotovila še nadaljno podporo, med njimi je tudi dijak znanstvenega liceja "F. Prešeren" Leopold Oblak. ■ V teh dneh se v Braziliji mudi delegacija družbe Finporto in Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče, ki sodelujeta pri obširnem projektu, ki naj bi ga uresničili v deželi Parana. Projekt bo financiralo italijansko zunanje ministrstvo. De Felice odhaja v Rim Tudi v Trstu zamenjava prefekta Eustachio De Felice Val premestitev prefektov in drugih pomembnejših funkcionarjev notranjega ministrstva je včeraj zajel tudi našo deželo, že pred dnevi še je polglasno govorilo o »revolucionarnih premikih«, včeraj pa je ministrski svet odobril celo vrsto premestitev, o katerih so se že vnele polemike. Na novo delovno mesto odhaja tudi dosedanji tržaški prefekt Eustachio De Felice, ki bo odslej opravljal funkcijo generalnega inšpektorja na notranjem ministrstvu. V Trst pa prihaja Sergio Vitiello, ki je bil prefekt v Firencah, Vitiello bo ob funkciji tržaškega prefekta prevzel tudi dolžnosti vladnega komisarja za Furlanijo-Julijsko krajino. Sergio Vitiello je star 62 let, odleta 1953 je zaposlen na notranjem ministrstvu, za prefekta pa so ga imenovali leta 1980. Tokratna je že njegova sedma premestitev s to funkcijo, ki jo je med drugim opravljal v Bellunu, Vercelliju in Bergamu, od oktobra 1989 pa v Firencah. t Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš Giuliano Bossi Božič Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šker denjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo mama Na-dalina, oče Just, sestra Lilijana, Pino, ter nečaka Franc in Nataša Trst, 3. avgusta 199 Giuliano! Vedno boš v našem spominu. Vinko, Angela, Massimo, Sandra, Rino, Nadja, Lucio, Marco, Matteo in Sergio z družino. Ob prerani izgubi predagega Giu-liana izrekata globoko sožalje družini teta Celesta in stric Pepi V 92. letu starosti je odšla v večnost Marjeta Kralj vd. Terčon Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 16. uri iz domače hiše v slivensko cerkev. Žalujoči: sinova Ciril in Vanko, hčere Jelka, Marica, Vera, Vida in Anica, vnuki Marta, David in Magdalena ter ostalo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Slivno, 3. avgusta 1991 Ob smrti Marjete Kralj vd. Terčon, skrbne matere in zavedne Slovenke, izreka sekcija Slovenske skupnosti Devin-Nabrežina hčerkam in sinovoma ter ostalim sorodnikom najiskrenejše sožalje. V tem koncu tedna po okoliških vaseh Šagre za vse okuse Poletje je z nastopom avgusta stopilo v najbolj vročo fazo, kar je še posebno zaznavno ne toliko po sopari, ki so jo zadnje plohe nekoliko omilile, kolikor po številu praznikov in šager po okoliških vaseh. Teh je že toliko, da jih je že težko beležiti, ne da bi na kakšno pozabili. Kot priznanje prizadevnim organizatorjem objavljamo danes (sicer z zamudo) slike našega fotoreporterja Maria Magajne z nekaterih praznikov, ki so označevali prejšnji konec tedna, to so šagra KD Primorsko v Mačkoljah (zgoraj), festival Dela in Unitš v Zgoniku (na sredi) in športni praznik ŠD Sloga v Bazovici (spodaj), pri čemer pa moramo omeniti vsaj še šagro KD Skala na Padričah in poletni praznik v Podlonjerju. Za ta konec tedna pa je seznam raznih praznikov še bolj zajeten: ljubitelji tovrstnih prireditev (in teh je očitno vedno več) bodo lahko izbirali med praznikom SAZGO v priredbi KD Rdeča zvezda, Kalama-rado TPK Sirena, šagro FC Primorje na Proseku, tradicionalno šagro KD Rapotec v Prebenegu, vrtno veselico ŠZ Sloga v Bazovici in poletnim praznikom v Podlonjerju, tem pa je treba dodati še praznik krvodajalcev v Nabrežini. Zadnja pot Ivana Rupla V četrtek so se na pokopališču na Proseku vaščani, prijatelji, bivši partizani in seveda svojci poslovili od Ivana Rupla, po domače Ninčeta, ki so ga v vasi, pa tudi v okolici, kjer so ga vsi poznali, zaradi njegovega značaja in kot poštenjaka ter zavednega Slovenca in borca za naše in pravice delavskega razreda, vsi cenili in spoštovali. Najbolj je vest o njegovi smrti prizadela bivše partizane, borce proti na-cifašističnemu okupatorju, proti kateremu se je pokojni z vso odločnostjo boril v številnih bitkah v sestavi Prekomorske brigade 26. divizije 3. Bacaš-kega bataljona tja od Splita pa vse do osvoboditve Trsta. Pokojnik je bil mirnega in dobrega značaja. Z ženo Marijo sta vzgajala sinova Marjana in Adriana v slovenskemu duhu, v duhu ljubezni do svojega naroda, v spoštovanju vseh narodov in v boju za mir. Vsa povojna leta je bil pokojnik med drugim aktivni član domačega gospodarskega društva. Na zadnji poti ga je pospremila dolga povorka vaščanov in prijateljev, moški pevski zbor Vasilij Mirk pa mu je v slovo zapel žalostinko. Ženi Mariji in sinovoma izreka občuteno sožalje sekcija VZPI-ANPI s Proseka. ___________gledališča________________ Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S. Miramarski park - Luči in zvoki Nocoj, ob 21.00 in ob 22.15 (v italijanščini) LUČI IN ZVOKI. Ponovitve si sledijo vsak torek (ob 21.00 v angleščini in ob 22.15 v italijanščini), četrtek (ob 21.00 v nemščini in ob 22.15 v italijanščini)' ter ob sobotah (ob 21.00 in ob 22.15 v italijanščini). »La sera del di di festa« Jutri, ob 21. uri bosta v Ul. Caboro pri Torcucherni nastopila glasbena skupina GWENC'HLAN z irsko in keltsko glasbo ter FRANK CADILLAC z vrsto igric in čarovnij pod naslovom »L’inventagioc-hi«. razstave V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti. Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine je odprta razstava z naslovom L -OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. t. m. so na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih). Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarke CLAUDIE RAZE in GIOR-GIA BENEDETTIJA, ki bo predstavil svoje lesene skulpture. Urnik: 9-13, 16-19, ob praznikih zaprto. KD RDEČA ZVEZDA odsek SAZGO 1. PRAZNIK SAZGO v ZGONIKU Danes, 3. avgusta, ob 18. uri — otvoritev, ob 22. uri vlečenje vrvi in od 21. do 1 ure ples z ansamblom Happy Day; jutri, 4. avgusta, ob 17. uri — otvoritev, turnir v veseli odbojki; od 21. do 24. ure ples z ansamblom Happy Day. včeraj - danes TPK SIRENA prireja danes in jutri običajno KALAMARADO na društvenem pomorskem sedežu (barkolanski nasip) Ob domači kapljici in dobri jedači bodo poskrbeli za prijetno vzdušje: danes, 3. in jutri, 4. avgusta — ansambel Lords. VABLJENI! FC PRIMORJE SAGRA na Proseku Igra ansambel POMLAD 3. in 4. avgusta Danes, 3. t. m., ob 19. uri nastop plesne šole Club DIAMANTE iz Turriaca z orkestrom in plesno prireditvijo z znanima Fulvio in Marisa Set-tomini, dvakrat predstavnika Italije na svetovnem prvenstvu. KD J. Rapotec - Prebeneg vabi na TRADICIONALNO VAŠKO ŠAGRO danes in jutri ples z ansamblom L. FURLANA jutri, ob 1830 koncert PIHALNEGA ORKESTRA BREG v ponedeljek ples z ansamblom HAPPY DAV KRVODAJALSKA SEKCIJA Devin — Nabrežina priredi danes, 3. in jutri, 4. avgusta v Nabrežini na športnem igrišču Sokola »PRAZNIK KRVODAJALCA Ples z ansamblom »Slim band« Danes, ob 20.30 nastop kotal-karske skupine Fincantieri iz Tržiča; jutri, ob 21.30 nastop tržaškega kantavtorja Lorenza Pilata. VRTNA VESELICA s plesom danes, 3. in jutri, 4. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v BAZOVICI od 18. ure dalje specialitete na žaru, sladice in dobra kaplica. Za prijetno razpoloženje bo igral ansambel »ZVEZDE« VABI ŠZ SLOGA Čisti izkupiček je namenjen športnemu delovanju društva. koncerti razna obvestila GRAD SV. JUSTA V četrtek, 8. avgusta bo na sporedu rock koncert z naslovom METAL NIGHT. Nastopili bodo ansambli MAD-SWORD iz Trsta, SHABBY TRICK iz Firenc in BLACK ROSE KINGDOM iz Milana. V evangeličanski cerkvi na Largo Panfili bo nocoj, ob 20.30 koncert TRIA BRENTANO. Na sporedu Beethovnove in Brahmsove skladbe. ANPI—VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bodo uradi v avgustu zaprti zaradi počitnic. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta. Sindicat CGIL v Nabrežini obvešča, da bo urnik patronata INČA—SPI v mesecu avgustu ob torkih od 9. do 12. ure in ob četrtkih od 15. do 17. ure. razne prireditve mali oglasi ŠD Union organizira »Poletni praznik« v Podlonjerju pri Ljudskem domu; ples in eno—gastronomski kioski vsako soboto in nedeljo do 11. avgusta. Sodelujejo Mara, Neva, Cesare in drugi glasbeniki; razna tekmovanja in družabne igre. V primeru slabega vremena bo prireditev v stavbi. Danes, jutri in v nedeljo bo šagra v Vrhpoljah. Zabavali vas bodo danes Elio Pisak, jutri ansambel Slovenija in v ponedeljek ansambel Bonton. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Odbor KD Primorsko - Mačkolje se toplo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnje šagre. CUIMU1 Bil EDI M0IIU Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA kino ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Quei bravi ragazzi, r. Martin Scorse-se, i. Robert De Niro. ENCELSIOR - Zaprto. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Reanimator 2, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Schegge di follia, i. C. Slater, W. Ryder, □ NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Nikita, r. Luc Besson, i. Anne Parillaud, □ NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Amleto, r. F. Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Clo- MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Mamma ho perso 1’aereo. EDEN - 15.00, 22.00 L’uccellone, porn., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Suore in fuga, kom. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Le prestazioni di una signora rispettabile, porn. □ □ Danes, SOBOTA, 3. avgusta 1991 LIDIJA Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 14.42 - Luna vzide ob 23.34 in zatone ob 14.12. Jutri, NEDELJA, 4. avgusta 1991 JANEZ PLIMOVANJE DANES: ob 2.51 najvišja -2 cm, ob 7.42 najnižja -16 cm, ob 15.15 naj višja 34 cm, ob 23.31 najnižja -25 cm- VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1010,5 mb rahlo raste, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Ambra Suran, Gabrijel Milic, Darko Simič. UMRLI SO: 72-letni Terzo Ales,74-let" na Anna Cernivani, 81-letni Amabile Va-lentinuz, 73-letni Giovanni Battisti, 80-letni Romano Conciani, 51-letni Vittorio Cruso, 70-letni Nereo Bulang, 84-letna Vera Calligaris, 87-letna Maria Bidoli, 89-letna Giustina Birsa. OKLICI: elektrikar Silvano Sellar ih gospodinja Cinzia Caffau, prodajalec Sergio Zacchigna in uradnica Alessandr® Vouk, tehnik Massimo Gerin in uradnica Marialuisa Lettieri, mizar Bruno Vegli" ach in učiteljica Daniela Fozzer, zdravstveni delavec Riccardo de Gironcoli ih univerz, študentka Gabriella Vulici, tiskar Roberto Godina in gospodinja Fulvia Luxich, uradnik Saverio Perrelli in uradnica Brunella Ingravalle, uradnik Gabriele Manente in uradnica Sara Viezzoli, uradnik Mauro Marcolin in uradnica An-tonella Del Zotto, inštalater Sergio Gab-rovez in socialna delavka Lucilla Derin, Franco Azzarelli in Ana Isabel Santo5. Garcia, Boris Pilleri in Julieta Guadalu-pe Zamora Toledo, finančni stražnik Andreas Riccardi in čevljarka Giovann® Rocci, televizijski tehnik Paolo Venier in časnikarka Francesca Vigori, železnič^ Branko Jazbec in učiteljica Tiziana Kriz-mančič, delavec Marco Franza in gospodinja Monica Battisti, trgovec Claudi0 Denich in prodajalka Flora Bisnar, b°lnl" čar Roberto Bernardini in prodajalk® Kristina Milini, smučarski učitelj Puri? Cravos in trgovka Antonella Tellih1' uradnik Mauro Costantini in študentk® Daniela Dibello, železničar Massimo Ro-des in gospodinja Sandra Prantil, brig®0" j er Francesco Neri in študentka Grazi® Gagliano, kuhar Guido Perissinotto in centralinistka Rita Siena, uradnik Dan1®" le Bissi in uradnica Andreina Baldin1' uradnik Pasguale Sergio Scarano in goS" podinja Vincenza Nicotra, uradnik Fer-ruccio But in uradnica Valentina D'OsU' aldo, finančni stražnik Claudio Walte Traina in gospodinja Nadia Crippa. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 29. julija do sobote, 3. avgusta 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj Ul. Soncini 179 (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po te' lefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 . Trg Liberta 6, Skedenj - Ul. Sonc10 179, Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po te' lefonu za najnujnejše primre. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 726265). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od nedeljka do petka od 8. do 13. ure - 1 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. ’ predpraznična od 14. do 20. ure in Pra nična od 8. do 20. ure. OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina. PRODAM gorsko kolo (mountain bike) v odličnem stanju po ugodni ceni. Telefon 040/412997 PRODAM seat ibiza 1988, 31.000 km, cena po dogovoru. Tel. (040) 822877. IŠČEM HIŠO z zemljiščem približmo 2000 kv.m površine v Sloveniji v bližini meje na območju od Jamelj do Lazareta. Telefonirati v italijanščini na št. 993940—573372 (Italija) od 12. do 14. in od 20. do 21. ure. IŠČEM v najem mahjno stanovanje v okolici Proseka, Opčin ali Križa, primerno za eno osebo. Tel. št. 410404. RIBOGOJNICA ZOBEC iz Boljunca obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago le še majhno količino postrvi. Pohitite z nakupom! Urnik: petek in sobota od 8.30 do 12.30, tel. št. 228297. čestitke ° Danes bo ugasnil 1. svečko MARKO DEBERNARDI. Vse in da bi bil tudi v naprej priden mu želita nona in nono iz Doline. j. Danes, 3. t. m. bo upihnil Prvo,S-vi® ko mali MARKO. Veliko sreče, zdr ^ in da bi zrastel v pridnega fantk®1,^. bi v ponos mamici in očku to mU,7 ta nona Laura in nono Stelio. Voscj a se pridružujejo teti Ucia, Lucina, 5 .jjj. Nerio in Mario in vsi drugi sorod menjalnica TUJE VALUTE FIXING : MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE fixing . MILAN Ameriški dolar .. 1320,10 1260,— Japonski jen 9,577 Nemška marka .. 747,53 736,— Švicarski frank 857,15 Francoski frank .. 219,84 216,— Avstrijski šiling , 106,207 Holandski florint . 663,09 652,— Norveška krona 191,44 Belgijski frank 36,29 35.— Švedska krona 206.— Funt šterling . 2119,90 2170,— Portugalski eskudo . 8,719 Irski šterling .. 1999,— 1970. Španska peseta 11,943 Danska krona .. 192,98 187,— Avstralski dolar 1026,30 Grška drahma 6,803 6,30 Jugoslov. dinar — Kanadski dolar ,. 1146,80 1080,— ECU , 1535,20 ba$stCI 9,2° 844-'" 104-^ 186-/ ll,4° 960-"' 27^ Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □ BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ' Telel.: Sedež .04g'36|.13l Agencija Donijo 411.6j Firara^ieda^^OASŽ-ZSO-5’ sklad milje čuka jelka cvelbar Vojna, mamila in poletje Mi in prvorojenec tla Poletna dvojna številka revije Otrok in druži-pQ 1® izšla za meseca julij in avgust. Revija je že občutku zajetnejša, živahna naslovnica pa ® obeta dovolj zanimivo vsebino. s ,"redvsem trije zapisi obeležujejo čase, ki jih Preživljajo v Sloveniji. Uvodnik je posve-„6 sPominu na svetovnega popotnika in kultur-Po«S c*eiavca Janeza Svetino. Kot je znano, je jp-pi po usodnem naključju ena izmed nedolge1 žrtev vojne v Sloveniji. Druga dva zapisa, sta Peresa Neve Železnik in Marje Strojin, pa jo o°°svečena strahovom vojne, kakor jih občuti- 0snSi®er je v reviji posvečeno precej pozornosti ko °Vn* temi, na katero so uredniki prejeli veli-Pj Prispevkov od svojih najmlajših sodelavcev, (očel 50 Pm, kaj bi bilo »Ce bi bil jaz mama tei L""' is,ekaj otroških prispekov so objavili v tevilki, nekaj jih še bodo. Glavna urednica Pa j š6mJ lz prejetega izluščila vrsto nasvetov staraj dfl bo življenje v družini, že sedaj, med po- rcami, prijetnejše.. . 4animiv je zanis N skiT““'miv )e zaPis Marje Strojin o terapevtskih 2ve ■ ab na osnovnih šolah. Gre za dogajanje v \ z mladostniki, za neuspehe, neprimerno in Prič ZeJeno vedenje, za droge, za alkohol... V pre-rj nanJu. da se nekaj takega našemu sinu ali hče-stavl.more zgoditi, si starši mnogokrat ne pred-lamo, kako zelo so naši otroci ogroženi. ne ^.Prirnerjavo je nakaj podatkov iz objavlje- razkvC anka- Ti sicer veljajo za Slovenijo, kjer je šoj p.ava zajela 800 učencev iz 15 ljubljanskih stle. b teh občasno uživa alkohol 44 % štirinaj-st*etn'k°V ‘n % trinajstletnikov; 37 % štirinaj- "PJajšilv stl ov j muckov kadi, prav tako kadi 32 % leto dni stletivY Vrstnikov, marihuano uživa 16 % štirinaj-štirin='mo Ranieri) «.Oo j^evnik pjv iii vi cine '■ Una camera in citiram., Jaco?ram" Fr- 1983, 1 D°mi" % RAI 2 današnji televizijski in radijski sporedi RAI3 7.30 Male in velike zgodbe (dok. in nanizanke) 10.55 Ena rastlina na dan 11.15 Nanizanka: Al di qua del Paradiso 12.00 Variete: Sereno variabi-le 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o zdravju 13.45 Variete (2. del) 14.40 Film: La via dei babbui-ni (kom., It. 1974, r. Lui-gi Magni, i. Catherine Spaak, Pippo Franco) 16.25 Izžrebanje lota 16.30 Film: Io la conoscevo bene (dram., It. 1966, r. Antonio Pietrangeli, i. Stefania Sandrelli, Mario Adorf) 18.35 Nanizanka: Hill Street 19.20 Variete: Cinemaragazzi 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanka: Commissa-rio Navarro - Tiratore scelto 22.35 Nad.: La stella del parco - La torre stregata 23.15 Nočni dnevnik, horoskop in vreme 23.40 Dokumentarec: Bruno D'Arcevia e la Nuova Maniera italiana 0.10 Vaterpolo in bezbol 11.00 Pred 20 leti 10.30 Koncert RAI 3: Aldo Ceccato dirigira Simfonični orkester RAI 12.10 Film: I pascoli dell'odio (vestern, ZDA 1941, r. Michael Curtiz, i. Errol Flynn, Olivia de Havil-land, Ronald Reagan) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Dokumentarec: Okolje Italija 15.05 Tenis - turnir ATP 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Videobox (vodi Beatrice Serani) 20.30 Nanizanka: II coraggio di Lassie (vojni, ŽDA 1956, r. Fred. M. Wilcox, i. Elizabeth Taylor, Frank Morgan, Tom Drake) 22.05 Aktualno: Sotto traccia (vodi Ugo Gregoretti) 22.40 Nočni dnevnik - poletne posebnosti 23.30 Vremenska slika 23.30 Film: Rock Machine (glas., ZDA 1980, r. Tay-lor Hackford, i. Ray Sharkey) L*E TV Slovenija 1 TV Koper 9.00 Mozaik. Radovedni Ta- ček - Miza, 9.10 Klub Klobuk, 9.50 nan. Alf, 10.15 Vroče - Hladno 10.45 Zgodbe iz školjke 11.45 Naši pevski zbori in duhovna glasba z naših tal 12.15 Video strani 15.45 Film: Deček in njegov nenavadni motor (fant., ZDA 1986, r. H.C. Cas-ton, i. Peter Billingsley) 17.20 Sova (pon.), vmes nanizanka Pri Huxtablovih 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.05 Spored za otroke: nanizanka Z vrha 18.35 Dokumentarec: Prosto-zidarstvo od blizu 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Utrip 20.15 Žrebanje 3x3 20.30 Tribute to Stan Kenton 21.20 Sova, vmes nanizanka Na zdravje! 21.50 Dnevnik, šport, vreme 22.05 Sova, vmes nad. Vojna in spomin, film Gabriela (dram., Braz., 1982, r. Bruno Baretto, i. Mar-cello Mastroianni, Sonia Braga) 1.10 Video strani 17.30 18.30 19.00 19.25 19.30 19.40 20.40 22.10 22.20 23.10 DtE TV Slovenija 2 RADIO TRST A Športna oddaja Športni dokumentarec TVD Novice Video agenda Nabožna oddaja: Jutri je nedelja Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanka La regina dei mille anni in nanizanka La guerra di Tom Grattan Film: Due volte Giuda (vestern, It. 1968, r. Fer-nando Cicero, i. Antonio Sabato, Klaus Kin-ski) TVD Novice Nan.: Fantasilandia Športna oddaja 18.00 Satelitski programi -poskusni prenosi 19.05 Nanizanka: Murphy Brown (2. epizoda) 19.30 TV Dnevnik 19.55 Šport: Grand Prix v atletiki (prenos iz Monte-carla) 20.15 Film: Rapsodija (ZDA 1954, i. Elizabeth Tay-lor, Vittorio Gassman) 22.30 Yutel 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Potpuri; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Potpuri; 9.30 Radijski oder: San Michele (r. Marija Su-sič); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Glasbene matice; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Muzeji pri nas; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Drobtinice; 14.25 Tropicana; 15.00 Oddaja o Indijancih: Prgišče neba; 15.30 Potpuri; 16.00 Debelost in akupuntura; 16.20 Evergreeni; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Hayden; 18.00 Satirični kabaret (z Borisom Kobalom in Sergejem Verčem); 18.30 Evergreeni; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronika; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 9.35 Informacije v tujih jezikih; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.00 Tedenski aktualni mozaik; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-6.00 Nočna glasba. RETE 4 ITALIA 1 ODEON Brarit Ke: La tamiglia !n„ Tel ,0rd' 8.00 Simon °'°0 pUmP,ar' 9-00 Bonanza dup ' ba leggenda delle l98n Cltta (dram., ZDA 'i- &'4S„T"d:L ;8-45 hKPale5New 1 1)5 °trojunin bluejeans 18§ variete Na‘a‘®5News 1% Geniw°P ,s,ecret- 15 30 U? Na ‘ale5Ne •30 Na!Zatlka: i Robinson ho ‘INi: Sei un fenome- 1 Vi, ho p« ~J1, un renome caL -25 II Tg delle va CZe’ 20/m -------- baqZ(1' 20.40 Bellezze al hale s' vmes <19-55) Ca‘ Akt, News 23TVg,a*no: Predstavitev 2315 pVskl411 Nlagistrato pUm i n°v°sti ha . L lsPettore Martin (krime7l,la traPP°la s®hih ’ ZDA !974, r. S. Ro-Vo '■hag)6’^?' 1- Walter Mat- l3° VageSNews '■50 Hzpte: 11 Tg delle va-*Za.nke non stop 8.00 Nadaljevanke: Riviera, 8.50 La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria 12.00 Nadaljevanka: Riviera 12.50 Variete: Buon pomerig- gio (vodi P. Rossetti) 13.00 Nadaljevanke: Dallas -La grande sfida, 14.00 Šentieri (i. Kim Zimmer), 14.55 Piccola Cenerento-la, 15.25 Senora, 16.05 Stellina, 17.00 La valle dei pini 17.55 TV 4 Novice 18.00 Nadaljevanke: General Hospital, 18.45 Febbre d'amore - tre anni dopo, 19.40 Primavera 20.35 Film: Tototruffa 62 (kom., It. 1961, r. Camillo Mastrocingue, i. Toto, Nino Taranto) 22.40 Film: L'idolo delle donne (kom., ZDA 1970, r-i. Jer-ry Lewis, Helen Traubel) 0.35 Nadaljevanka: Dallas 1.35 Nanizanki: Love Boat, 2.35 Quincy 3.25 Kviza: Per la strada, Ba-bilonia 4.35 Filmi in nanizanke non stop 7.00 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio 9.00 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari - L'-impostore, 10.00 Super-Vicky, 10.45 Riptide -Grazie, Robin Hood 11.45 Odprti studio 12.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.30 Aktualno: Festivalbar 14.15 Nogomet: West Ham- Sampdoria, 16.15 Arse-nal-Panathinaikos 18.00 Nanizanka: Adam 12 - II bandito senza pieta 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: A-Team - II grande amore di Sberla (i. George Peppard) 20.00 Risanka 20.30 Film: Fico d'India (kom., It. 1981, r. Steno, i. Renato Pozzetto, Gloria Gui-da) 22.30 Rubrika: Calcio estate (vodi Raffaella Giuliani) 23.30 Variete: Playboy show 0.30 Odprti studio 0.45 Nanizanka: A-Team 1.45 Nogomet: West Ham-Sampdoria (pon.) 3.45 Nanizanke non stop 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 17.15 18.30 19.30 20.30 22.00 22.30 Rafting Variete: Emozioni nel blu Nautical Show Rubrika o zdravju Film: Scandali al mare (kom., It. 1961, r. Marino Girolami, i. Carlo Dap-porto) Film: Taxi di notte (dram., It. 1950, r. Carmi-ne Gallone, i. Beniamino Gigli, Lea Padovani) Variete: Fiori di zucca Risanke Film: Gli amici di Nick Hezard (kom., It. 1976, r. Fernando Di Leo, i. Luc Merenda, Lee J. Cobb) Variete: Fiori di zucca Film: II lungo giorno del massacro (vestern, 1968, r. Albert Cardiff, i. Peter Cardiff) TMC 8.30 Risanke: Snack 11.30 Rubrika o morskih športih: II pianeta mare 12.15 Rubrika: Crono 13.00 Šport show: 16.00 moto-ciklizem-superbike, 17.00 beach volley, 18.30 Grand Prix v atletiki 20.10 Vesti: TMC News 20.30 Šport: Grand Prix v atletiki (iz Montecarla) 22.15 Boks: Tate-Davis (srednje težka kat.) 23.15 Film: Come fregare un poliziotto e un mafioso (pust., ZDA 1980, r. Frank Q. Dobbs, i. G. Kennedy) 1.00 Film: Amicizie, segreti e menzogne (dram., ZDA 1979, r. Ann Ž. Shanks) TELEFRIULI ___________ 10.45 Telefriuli non stop 15.00 Nanizanke: La sguadra segreta, 16.00 Hallo Witch, 18.20 Stazione di servizio 18.50 Dok.: Sguardi sul mondo 19.20 Dnevnik 20.00 Nanizanka: Korg 20.30 Film: Assassino di fidu-cia (kom., VB 1956, i. Alanstair Sim) 22.00 Iz parlamenta 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanki: Eischied 0.30 Šport in vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.30 Melodije morja in sonca; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Komedijant; 16.00 Mixage; 17.00 Hot Hits; 18.30 Souvenir d'Italy; 19.00 Najlepše popevke; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Musič fantasy; 20.00 Zabavna oddaja: Morski val. Predčasne volitve, če do oktobra ne bo odobren statut? Kriza večinske koalicije na Občini utegne imeti zelo težke posledice Pobuda konzorcija za zaščito briških vin Degustacijski večeri najboljših svetovnih vin Zdi se, da bodo goriški občinski upravitelji po sili razmer nekoliko podaljšali letošnji dopust, ki se je zanje uradno začel natanko 1. avgusta, dan po razburljivi seji občinskega sveta v zvezi z vprašanjem gradnje ene ali dveh novih bolnišnic v goriški pokrajini. Župan Scarano je namreč dal vedeti, da vsaj do septembra ne bo več sklical občinskega sveta in da se bo vrnil v občinsko sejno dvorano, šele ko bo lahko spet računal na trdno in složno večino. To pa pomeni, da goriški politiki v tem mesecu ne bodo mirovali. Predstavniki sedmih strank večinske koalicije na Občini bodo morali še v avgustu ugrizniti v kislo jabolko političnega preverjanja, iz katerega je v tem trenutku skrajno težko predvideti, kaj se bo rodilo. Dejstvo je, da je že ob prvem od vrste zelo pomembnih politično-up-ravnih problemov, ki naj bi jih obravnavali v bližnji prihodosti, občinska uprava naletela na čer, ob kateri tvega večinski čoln potopitev. Kaj bo še, ko bodo načeli vprašanji zahodne obvoznice ali gradnje šole-vojašnice za fi-nancarje na letališču, se sprašujejo mnogi ob ugotovitvi, da so mnenja v vrstah večine tudi glede teh vprašanj prav tako deljena kot v zvezi z bolnišnico. Bo mogoče najti skupni imenovalec med popolnoma nasprotujočimi si stališči na primer PRI in PSI oz. med dvema ' dušama'' KD, ki sta se glede vseh naštetih problemov znašli na nasprotnih straneh barikade? Se bodo ob konkretnih problemih oblikovala nova zavezništva mimo in izven sedanjega večinskega političnega okvira? V politiki je seveda vse možno, vendar v sedanjem trenutku res ni videti enostavne poti za izhod iz nastalega položaja. Neko rešitev pa bo treba najti in to v čimkrajšem času, sicer tvegamo v začetku jeseni v skrajnem primeru celo razpust občinskega sveta in sklic novih volitev. Poglejmo zakaj. V primeru, da bi sedanja koalicija ne našla skupnega jezika glede navedenih problemov, je težko verjeti, da bi zelo heterogena fronta za enotno pokrajinsko bolnišnico ter proti obvoznici in šoli za financerje (ta fronta gre od DSL in zelenih do misovcev in zajema kar nekaj večinskih strank vključno s pomembnim delom Krščanske demokracije) bila sposobna oblikovati novo občinsko upravo. Znašli bi se torej pred dolgotrajnejšo upravno krizo, ki pa si je občinski upravitelji ne morejo privoščiti. V mesecu septembru je namreč predvidena razprava o občinskem statutu, ki ga je treba nujno odobriti najkasneje do 13. oktobra. To je skrajni termin upoštevajoč štirimesečno podaljšanje prvotno predvidenega roka, ki je zapadel 13. junija. Posledice neodobritve statuta do navedenega datuma pa so dokaj jasno opredeljene v zakonu o reformi krajevnih uprav: razpust občinskega sveta, imenovanje komisarja in predčasne volitve za oblikovanje novega občinskega sveta. Teoretično sicer obstaja tudi možnost, da bi se septembra izognili obravnavi problemov, ki najbolj razdvajajo večinske vrste in se najprej posvetili statutu. Proti tej hipotezi pa gre ugotovitev, da so že preveč mesecev odlašali z razpravo o navedenih problemih in da je že skrajni čas, da občina zavzame tako ali drugačno stališče. Postopek za finansiranje gradnje dveh bolnišnic je na primer že v teku in zagovorniki predloga o enotni pokrajinski bolnišnici zanesljivo ne bodo pristali na to, da bi se njihova pobuda izjalovila pred že izvršenimi dejstvi. Prav tako ni več časa za odlašanje odločitve o tem, kakšna naj bo obvoznica ob Soči. Občinski svet bo namreč moral razpravljati o varianti št. 28 k splošnemu regulacijskemu načrtu, s katero bi lahko zakoličil urbanistična določila, s katerimi bi preprečil gradnjo preblizu Soče z vsemi posledicami (viadukt, kvarni poseg v okolje Soškega parka itd.), ki jih - vsaj po uradnih izjavah sodeč - na Občini nihče noče. Če že večkrat odložene razprave o tej varianti ne bo v kratkem času, obstaja resna nevarnost, da bo Dežela mimo volje Občine vsilila drugačne rešitve vključno z viaduktom in drugimi spornimi karakteristikami prvotnega načrta obvoznice. Mrzličnim poletnim političnim pogajanjem utegne zato slediti vroča jesen. V upanju, da zima ne bo prehuda. Konzorcij za zaščito briških vin "Collio" je priredil ciklus štirih degustacijskih večerov namenjenih spoznavanju najboljših svetovnih vin. Pokušnje in predavanja so bile namenjena predvsem članom konzorcija in še posebej predstavnikom tistih vinogradniških posestev, ki svoja vina stekleničijo. Udeležba je bila dobra, saj se je vsakokrat odzvalo okrog petdeset vinogradnikov. V štirih večerih so predstavili okrog šestdeset vzorcev kakovostnih vin, iz Francije, Južne Afrike, ZDA, Tridentinske, Gornjega Poadižja, Toskane in, seveda, tudi z območja Brd. Degustacije sta vodila vinarski tehnik Salvatore Maule iz Kmetijskega pokrajinskega instituta iz kraja San Michele d 'Adige in prof. Rainer Zie-rock, medtem ko je ravnatelj konzorcija Albano Bidasio pojasnil cilje po-bude.Prvi večer je bil 24. julija, udeleženci pa so se seznanili z niansami vina Chardonnay, v odnosu na posamezne vinorodne okoliše. Glede Char-donneya bi lahko zapisali, da je to trenutno najbolj upoštevano med belimi sortami vina. Naslednjega dne je pokušnja prešla na sauvignon. V sredo 31. julija so udeleženci ugotavljali kakovost raznih vrst (z ozirom na izvor) belega pinota in alzaškega tokaja. Protagonista zadnjega večera v prostorih krminske enoteke, ki ima sedež v prenovljeni palači Locatelli, poleg županstva, sta bila cabernet franc in cabernet sauvignon. Po napovedih ravnatelja konzorcija Albana Bidasia in predsednika Do»9 lasa Attemsa, bodo pobudo ponovi 28. avgusta. Predstavili bodo vina, še niso prišla na vrsto na prejšnjih sr® čanjih. Jeseni pa se bo pričel nov ci lus. Jutri v Raštelu filmski večer ”pod zvezdamV Jutri zvečer se v Raštelu nadaljuj, filmski pregled Kino pod zvezdami' ga prirejata Kinoatelje in zveza o rizia giovane". Ob 21. uri bodo na 0 prtem v gornjem delu ulice, ki jf (L znano zaprta prometu, predvajali ‘l Akija Kaurismdkija Leningrajski ^ boji. Naslov je povzet po imenu s° jetske "nore" rock skupine, ki zaslon je uspeh po Ameriki. Dolga Pot. „ New Yorka tja do Mehike je P° presenečenj, dobre glasbe in neza žno humorističnih situacij. Ob fjdfl5 je pravzaprav svojevrsten in ma "črn" humor vezna nit uspelega ki je kot nalašč za prijeten poletni čer na odprtem. Če k temu dodam' da je ogled brezplačen in da bodo to priložnost tudi "scensko" opreP1^ okolje Raštela, menimo, da ni 11 fl(j dodatno priporočati skok v kino- P zvezdami. Goričan umrl v nesreči med Bocnom in Meranom Goriški avtomobilist se je včeraj smrtno ponesrečil v težki prometni nesreči na Južnem Tirolskem. Žrtev je 56-letni Angelo Del Neri iz Gorice, Ul. Del. Poggio 8. Nesreča se je pripetila včeraj v zgodnjih popoldanskih urah na državni cesti št. 38 med Meranom in Bocnom. Del Neri je bil na dopustu in je v teh dneh sodeloval na kolesar-sko-turistični manifestaciji v tistih krajih. Bil je vnet kolesarski rekreativec in se je pogosto udeleževal podobnih manifestacij. Včeraj popoldne se je s fiatom regato peljal po navedeni državni Cesti, da bi se menda udeležil zadnje etape kolesarske prireditve, saj se je danes nameraval vrniti domov. Točni vzroki in okoliščine prometne nesreče, ki ga je doletela okrog 14.30, niso znani. Lahko smo le izvedeli, da sta poleg njegovega avtomobila bila vpletena še drugi osebni avtomobil iz Modene in avtocisterna iz Trevisa. Del Neri je bil v silovitem trčenju pri priči mrtev. Vest o nesreči je že včeraj popoldne odjeknila v Gorici, kjer je bil Del Neri dokaj poznan. Dolga leta je namreč upravljal obrtniško slaščičarno v Ul. Del Poggio in bil dobavitelj slaščic za številne samopostrežne ter druge trgovine v mestu in bližnji okolici. Del Neri zapušča 56-letno ženo Co-rinno Foschian ter štiri otroke: prvorojenka Angela je stara 27 let, sledijo ji 26-letni Graziano, 22-letna Margherita in 18-letna Katia. Novi prefekt prihaja iz Coma Dr. Mario Palmiero, dosedanji prefekt v Comu, bo v kratkem nadomestil goriškega prefekta dr. Giovannija Roso, ki bo odslej generalni inšpektor pri ministrstvu za notranje zadeve. Odlok o zamenjavi je včeraj odobrila vlada v okviru številnih zamenjav prefektov po državi. Vaje na strelišču Županstvo v Doberdobu sporoča, da bodo tudi v avgustu na vojaškem strelišču nad Selcami, potekale vaje in sicer od 5. do 9. avgusta in nato 13., 14., 20., 23. in 29. avgusta. V omenjenih dneh, med 8.30 in 17.30 bo prepovedan dostop na območje strelišča. Odv. Bernot: Imenovanje upravitelja premoženja Coronini ni bilo legitimno Odvetnik Livio Bernot je včeraj javno posegel v razpravo o aferi Sca-rano-Majo-Coronini s stališčem, ki utegne biti pravcata "bomba". Odvetnik, ki se po naročilu »skupine za usodo Coroninijevega premoženja zaskrbljenih občanov« (tako jih je sam označil) že od lanske jeseni zanima za potek postopka v zvezi z ustanavljanjem Sklada Coronini, postavlja v dvom legitimnost županovega imenovanja za upravitelja premoženja pokojnega grofa. Če so njegove trditve pravno osnovane, potem bi vse dosedanje Scaranovo delovanje, vključno z imenovanjem odv. Maja za pravnega sodelavca pri upravljanju, bilo nelegitimno. Posledice so na dlani: Majo ne bi imel pravice do 330-milijonskega honorarja iz premoženja pokojnega grofa, postavilo bi se vprašanje odgovornosti za vse med tem časom sprejete ukrepe kot tudi povračila morebitne škode, ki naj bi jo zaradi tega utrpelo premoženje ustanavljajočega se Sklada. Bernot se sklicuje na 3. člen norm za izvajanje civilnega zakonika. Ta člen določa, da je v primeru ustanavljanja sklada (po členih 12 in 14 civ. zakonika) na osnovi oporoke prefekt pristojen, da v skladu z zakonskimi določili sprejme vse potrebne ukrepe za varovanje premoženja tako v odnosu do dedičev kot do tretjih oseb. V Coroninijevem primeru sploh ni mogoče govoriti o dediščini, pravi Bernot, ker je oporoka jasno določala, da gre premoženje v Sklad. To je v pravnem pogledu nekaj povsem drugega od zapuščine, ki gre dedičem, in torej ta primer urejajo izključno norme o ustanavljanju skladov, ne pa norma o upravljanju zapuščin. Ker. grof Coronini v oporoki ni določil, kdo bo upravljal premoženje do formalne ustanovitve Sklada -nadaljuje Bernot -, bi bil moral premoženje upravljati prefekt. To se je v prvih dneh tudi zgodilo, saj je kvestura (ki odvisi od prefekture) že 20. septembra lani zapečatila Coronini-jevo palačo skupaj s predstavniki Nadzorništva za kulturne dobrine in poskrbela za nadzorstvo, ki so ga izvajali policisti. Imenovanje odv. Maja za "upravitelja zapuščine" torej ni bilo potrebno niti legitimno, prvič ker je bilo premoženje že zaščiteno, drugič pa, ker je šlo za premoženje ustanavljajočega se sklada in ne za zapuščino, trdi Bernot. Upravni svet ustanove ERSA Upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) se je pred kratkim sestal v prostorih cvetličarskega centra na Proseku ter sprejel nekaj pomembnih sklepov finančnega in organizacijskega značaja. Tako je na osnovi deželnega zakona št. 49/88 odobril program strokovnih tečajev za osebje, ki bo sodelovalo, oziroma pomagalo pri vodenju upravnih zadev kmetijskih podjetij. Upravni svet je tudi odobril izplačilo stroška za to dejavnost v lanskem letu in akontacijo za usluge v tekočem letu, v skupnem znesku skoraj 290 milijonov lir. Upravni svet ustanove ERSA je nadalje izrekel soglasje za organizacijo dveh mednarodnih strokovnih posvetovanj. V sodelovanju z ustanovo za razvoj kmetijstva dežele Umbrija, bodo pripravili posvetovanje o vzreji visoke divjadi, v sodelovanju s Trgovinsko zbornico v Gorici ter z Deželnim centrom za vinogradništvo pa posvetovanje o specifični problematiki. Posvetovanje bo decembra, v okviru 2. sejma Eurovite. Končno je upravni svet ERSE sprejel še nekaj sklepov upravnega značaja. Med drugim je odobril za 6,6 milijarde lir kreditnih jamstev kmetijskim zadrugam. Kakor znano, je sedež Deželne ustanove za razvoj kmetijstva v Gorici, upravni svet pa se občasno sestaja tudi v področnih centrih v raznih krajih dežele. Tokrat je bil na vrsti cvetličarski center na Proseku. Saccavini sprejel šolskega skrbnika S Špacapanom pogovor o slovenskih šolah Predsednik Pokrajine Gino Saccavini je včeraj sprejel novega šolskega skrbnika za Goriško, dr. Uga Mannina. Ni šlo zgolj za vljudnostni, oziroma predstavitveni obisk, ampak sta se predstavnika Pokrajine in šolskega urada pogovarjala tudi o vrsti konkretnih vprašanj, ki naj bi jih čimprej rešili. Tako sta posebno pozornost namenila vprašanju organiziranja pouka za Albance, ki so začasno nastanjeni na Goriškem. Šolski skrbnik je obljubil-največjo razpoložljivost za organiziranje pouka tako za otroke, kakor za odrasle. Govor je bil nadalje o preurejanju, oziroma prenovi šolskih poslopij. Trenutno je najbolj aktualno dokončanje gradbenega posega na poslopju kmetijskega tehničnega zavoda v Gradišču. Predsednik Pokrajine je dejal, da si ta ustanova prizadeva, da bi bila dela dokončana do konca leta. Na obisku pri novem šolskem skrbniku pa je bil pred dnevi pokrajinski odbornik za šolstvo, Mirko Špacapan. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi odgovorni funkcionar za šolstvo pri Goriški pokrajini dr. G. Esposito, je Špacapan izrekel dobrodošlico novemu šolskemu skrbniku v imenu goriš-ke pokrajinske uprave, in ga seznanil z najbolj nujnimi vprašanji s področja šolstva na Goriškem. Posebno pozornost sta sogovornika posvetila slovenski šolski problematiki in Špacapan je še posebej opozoril na načrt o racionalizaciji, ki je v lanskem letu grozil z zaprtjem mnogih slovenskih osnovnih šol in pa na še zmeraj nerešeno vprašanje avtonomije trgovskega zavoda "Žiga Zois" in priključitve le-temu slovenske sekcije na zavodu ITI. Dr. Mannino je v pogovoru dokazal, z razliko od njegovih predhodnikov, da je dobro informiran o vseh zadevah, predvsem pa pripravljen, da se vsako zadevo podrobno preuči in po mejah možnosti tudi ustrezno in pametno reši. Tako je npr. o načrtu racionalizacije dejal, da obstaja široka možnost dis-krecionalnih odločitev in da je treba vse urediti tako, da se pogoji za učenje izboljšajo, ne pa poslabšajo, in to ne glede na izdatke, ki jih mora pri tem nositi država. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da namerava dr. Ugo Mannini ostati v Gorici in da torej ni muha enodnevnica kot mnogi njegovi predhodniki in da bo z njim možno tudi dolgoročno programiranje. izleti SPD GORICA priredi 1. septembra družinski avtobusni izlet na Koroško z ogledom Kleinkirchheima in tamkaš-njih zanimivosti. Prijave do 24. avgusta, ob sredah med 10.30 in 12. uro na sedežu ter ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure. MPZ Rupa—Peč priredi 4—dnevni izlet v Budimpešto. Na razpolago je še nekaj mest. Interesenti naj pokličejo po telefonu našt. 882230. Senator Spetič v Vilešu V Vilešu na prireditvenem prostoru nedaleč od glavne ceste proti Červi-njanu se do ponedeljka nadaljuje pokrajinski praznik Komunistične prenove. Po četrtkovem rock koncertu proti zakonu o mamilih in sinočnji razpravi o zadevi Petovlje-Gladio bo nocoj ob 19.30 govoril član vsedržavne koordinacije KP Rino Serri. Jutri prav tako ob 19.30 bo sen. Stojan Spetič govoril o stanju v Jugoslaviji. Nedeljski večer bo ob 23. uri popestrila tudi tombola (3 milijoni lir dobitkov). Vse večere do ponedeljka bo ples. Ob kioskih s hrano in pijačo delujejo tudi stojnice z informativnim gradivom in razstave o aktualnih družbenih in političnih problemih. Knjižnica zaprta Ravnateljstvo Državne knjižnice v Gorici obvešča, da bo ustanova od 5. do 17. t.m. zaprta za občinstvo. V tem času bo delovala samo služba konzultacije katalogov in posojanja knjig in sicer ob delavnikih med 11.30 in 13. ■ V uradu goriških mestnih redrajev so na razpolago pravim lastnikom sledeči najdeni predmeti: verižica, moška zapestna ura, kolo za cross, štiri ženska kolesa, dve moški kolesi, dve motorni kolesi, dva para naočnikov za vid, dva zneska denarja, tri denarnice z zneskom denarja in več šopov ključev. prekršek zoper zakonska zaključuje Bernot. ki se sklicuje tudi na razsodbo cijskega sodišča št. 1427/75, PT$e te osnovana, naj bi torej župan v ^ mesece upravljal premoženj osnovi nelegitimnega imeno v Vsak goriški občan (Coronim oporoki zapustil premoženje naj bi torej imel pravico, da ^jg-postopa za varstvo premoženje tg-da. Če bi do tega prišlo, bi se P ,g(j-vilo vprašanje tudi materialne^ yi škodninske) odgovornosti Scar jg- la pri dosedanjem upravljanju P moženja. vazna obvestila SPD Gorica priredi v avgustu ptembru naslednje izlete in vzp ^ in 15. avgusta Triglav in Cmir, ^ TeInbr" 25. avgusta Dolomiti (Odle), 1- se" Sauleck (Avstrija). .„ Občina Sovodnje obvešča, da J o6 tek občinskega statuta na razpo1 u jtuf čanom v knjižnici in na sed6^1, lab*4, nih in športnih društev. Vsa predstavi pismene pripombe na občine do 20. avgusta. kino Gorica CORSO Zaprto. VERDI Zaprto. VITTORIA Zaprto. Tržič COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR Zaprto. Nova Gorica polni spomin ' Ob 22.30 »Pop01 strasti«. SVOBODA (Šempeter) strasti«. DESKLE 20.00 »Robocop H« 20.30 »pirats DEŽURNA LEKARNA Al Moro — dr. Alesani 1‘3 cis 10 — tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TK^gie) Občinska lekarna št.^ ^qoA05' Še manj upravičeno pa je p° Lg govi oceni bilo kasneje imenova župana Scarana za upravitelja^ ,a moženja. Omenjeni 3. člen norru ^ izvajanje civilnega zakonika na1)1 dopušča prefektu (oz. po kasnejs/ . konodaji predsedniku Dežele, ^ v prevzel to pristojnost prefekta), °s0. »primeru sile ali potrebe zapre51 g. dišče za imenovanje začasnega up^e vitelja premoženja, ki ga s° je imenuje z odlokom«. Kaj pa s 1 zgodilo v Coroninijevem p1'111 a. »Predvsem z administrativnih 0 nov (prefekture) ni bilo nobene P j0 šnje, Scarana pa tudi ni imeu^gii sodišče, temveč pretura, kar je ° .,a«, doloCJ Če so izvajanja odvetnika BeP1^. Maja, za vse ukrepe, ki sta jih SP re' in 14. pr SOČA (Kulturni dom) l8-3p'noldaIlS^ ul. A. Manlio 14 a/b Po podatkih zavoda ISTA T za letošnji julij Blažja inflacija V enem letu so cene na drobno poskočile za 6,7% RIM — Julijska stopnja inflacije v Italiji je znašala +6,7% v primerjavi z lanskim julijem proti + 6,9% v juniju nasproti lanskemu juniju in je bila torej nekoliko nižja, kakor pa je bilo pričakovati na podlagi podatkov osrednjega državnega statističnega zavoda ISTAT, po katerih so se v minulem mesecu cene na drob-v tako imenovanih vzorčnih lyečjih oziroma bolj reprezentativnih) mestih povzpele za 6,8% v Primeri z ustreznim mesecem lan-skega leta. Nasproti mesecu juniju so cene na drobno poskočile v minulem mesecu za 0,2%. Jestvine so se Podražile za 0,4% (za 0,2% samo zaradi višjih cen svežega sadja), oblačila so bila dražja za 0,2%, olektrični tok in goriva za 0,3%, stroški za vzdrževanje stanovanja ?° se povzpeli za 0,7%r (treba pa !e upoštevati, da se ti stroški izračunavajo vsak tretji mesec), gospodinjskim potrebščinam in sani-mrijam pa so cene narasle vsega skupaj za 0,1%. Kako pa so se gibale cene glede ?a raven izpred enega leta? Povi-Sek vseh uradno določenih cen in !arif je znašal natanko 6%, povišek cen vsem drugim proizvodom pa 6,8%. Jestvine so se v preteklem mesecu podražile za 7,3% nasproti lanskemu juliju, oblačila so bila dražja za 5,7%, električnemu toku in gorivom so bile cene za 4,8% višje, stroški za vzdrževanje stanovanja so bili za 8,2% večji, gospodinjske potrebščine in ustrezne storitve so se podražile za 6,2%, sanitarije in stroški za zdravljenje so narasli za 5,4%, izdatki za osebne prevoze in komunikacije so se povečali za 6,1%, stroški za kulturo, izobrazbo in predstave pa so se povzpeli za 7,4%. Nazadnje poglejmo še, kakšno je bilo gibanje cen na drobno v posameznih letošnjih mesecih v primerjavi s prejšnjim mesecem (prva številka) oziroma v primerjavi z ustreznim obdobjem lanskega leta (druga številka): JANUAR +0,7% in +6,5%; FEBRUAR +0,9% in +6,7%; MAREC +0,3% in +6,6%; APRIL +0,4% in +6,7%; MAJ +0,4% in +6,8%; JUNIJ +0,5% in +6,9%; JULIJ +0,2% in +6,7%. Vprašanje je zdaj, kaj bo s cenami po vrnitvi z dopusta. Industrijski sistem škriplje dolgovi podjetij se množijo RIM — Italijanski industrijski sistem je v krizi, njeni znaki pa so klasični: upadanje realne proizvodnje, krčenje izvoza in prodaje na notranjem trgu, rastoče zadolževanje nasproti bankam. To velja v prvi vrsti za zasebna podjetja, kajti javnim gre prvič, toda, kot kaže, samo začasno bolje, vsaj v relativnem pogledu. Pač pa se ugodno razvijajo terciarne (storitvene) dejavnosti, saj dajejo od sebe pa tudi zaslužijo več kot kdaj koli. Gornjo podobo so naslikali raziskovalci zavoda Medio-banca, ki so vzeli v pretres 1770 družb oziroma prečesali lanske obračune najbolj reprezentativnih podjetij. No, leta 1990 se je skupni poslovni promet teh vzorčnih družb povzpel za 5,5% v primerjavi z letom 1989 in dosegel 432.247 milijard lir; predlanskim je znašal porast 11,8%. Upočasnitev je še vidnejša, če vzamemo v poštev podatke o prihodkih od prodaje na domačem tržišču in v tujini: prodaja na domačih tleh je bila lani za 6,3% večja kot leta 1989, izvoz pa je napredoval medtem za 2,7%, dočim so predlanskim zabeležili 12 oziroma 10,8-odstotno izboljšanje. Tale siva slika se malce ublaži, če podatke o industrijskih podjetjih ločimo od podatkov za terciarni sektor: medtem ko se je letni poslovni promet v industriji dvignil komaj za 4,3%, se je pri uslužnostnih dejavnostih vzpel za več kot 13%. Storitve se torej lepo razvijajo in povečujejo, kot bomo videli pozneje, zaslužke, industrija pa prodaja vse manj in to celo v pomembnih panogah: če izvzamemo podjetja na energetskem področju, katerih letni promet je na-rastel lani za 14,1% (toda predvsem po zaslugi na vitja petrolejskih cen), ugotovimo, da je pri drugih strokah izvoz vidno opešal: kemijki proizvodi -14,7%, vlakna -6,8%, mehanika -6,1% (mehanska industrija je prvič nazadovala po štirih letih nenehnega napredka). Prodaja na notranjem tržišču pa se je upočasnila še zlasti na področju trajnih po-trošnih dobrin (med njimi prevoznih sredstev: -6,6%) in to prvič po polnih desetih letih. Preidimo k prislužku. V vsem lanskem letu je omenjenih 1771 družb zaslužilo okoli 6.000 milijard lir, se pravi tretjino manj kakor v letu 1989. Pa tudi donosnost je bila v proizvodnih podjetjih dokaj slabša kakor v terciarnih panogah: čista operativna marža (pred amortizacijami in vplačilom davkov) je zdrknila za 5,03% predlanskega letnega prometa na lanskih 3,78%, medtem ko se je pri podjetjih, ki se bavijo s storitvami, povzpela s 3,87% na 4,52%. Stanje industrijskih podjetij je bilo v tem pogledu celo še znatno slabše kakor leta 1984. Kot smo navedli uvodoma, se je zaslužek javnih podjetij prvič, čeprav skromno, povečal in je znašal lansko leto 290 milijard lir; seveda gre za saldo med še zmerom izdatnimi zgubami (lani 3.041, predlanskim 3.478 milijard lir) in dobički, ki pa se prevešajo navzdol (3.331 milijard lir v letu 1990 nasproti 3.382 leto poprej). Ravno ta okoliščina nekako potrjuje mnenje raziskovalcev Mediobance, da gre pri izboljšanju le za začasen pojav. Kakor koli že, ugodni rezultat je gotovo sad dejstva, da zajemajo javna podjetja dobršen del storitvenih panog in skoraj ves energetski sektor. Zaslužki privatnih podjetij pa so zaznavno upadli: lanski saldo med dobičkom in zgubami je znašal 5.716, predlanski pa 9.032 milijard lir. To pripisujejo deloma okoliščini, da se je cena dela v proizvodnih obratih lansko leto spet povečala, medtem ko se je v prejšnjih dveh letih zmanjšala. Pa še dolgovi podjetij: ti so bili lani večji kot v prejšnjih letih in to še posebno nasproti denarnim zavodom. Prva znamenja tega je bilo opaziti sicer že predlanskim: v zadnjih dveh letih so si družbe izposodile pri bankah več kot 20.000 milijard lir, medtem ko se je prispevek bank k skupnemu obsegu sredstev, ki so si jih izposodili podjetniki pri tretjih, dvignil s 16,2% v letu 1988 na 31,5% v letu 1989 oziroma na 32% v letu 1990. (fdg) BOT: komu trn v peti? bnQak,adni minister je dejal, da bi ž(+ Zamrznitev javnega dolga (dr-j„ j1,1 vrednotnic na kratki rok - 3, 6 Mesečnih BOT) norost. Kot nas raz ?9°dovina, se državna posojila j0 q e/o ob napovedi vojne, zamrznilo q kQkšno leto po vojni, ko je uspe-se^j r5?vi urediti svoje račune in do-rep vjlončno ravnovesje. Takšno uk-dars!1,e /e torej značilno za "gospo-rie vv° v vojnem času". Zdaj nismo Se n ■ v°ini ne v povojni dobi, Država dg '. Uredila svojih računov in seve-n0VQJ bilančnega ravnovesja. Za ob-Pofcp^.acih posojil in za kritje svežih tg b ie Država vsako leto zadolžena 0)r2 (|-000 milijard lir. Ko bi zdaj za-Sq„(. , Q dolgove, bi se zastavilo vpra-9ros? r3' ji kdo sploh še zaupal počen ti 8nn nnca dTtalia bi morala natisni-koVc 000 milijard lir pa še toliko ban-zdi0 V' da bi njihova vrednost ustre-skiaP0v>šanju stroškovnih postavk v 6j;e u z naraščajočo inflacijo,- to bi kozmične razsežnosti. d0 Qva se lahko v teoriji zadolžuje ^J^ončnosti, v praksi pa ji to ti rriJej° Pravila o mednarodni tečaj-kva nlavi oziroma pravila, ki jih ve-d(eq_ VroPsk° združevanje. Seveda se regQ vJadajoči del političnega raz-(er n^oivižgati na menjalna pravila PotiSn ■f.VroPske trgovske vezi in tako trteq 1 1 Italijo na rob tretjega ali če-Zben^°lnogospodarski ukrep" čisto l>di k-"9q političnega konsenza — in F. DRAGO GAŠPERLIN Zaradi posledic kriznih razmer v Jugoslaviji Avtoprevozniki v stiski na pomoč priskoči ESA TRST — Podpredsednik Deželne ustanove za razvoj obrtništva (ESA) Gianni Ferrante se je sestal v preteklih dneh z delegacijo, v kateri so bili predstavniki stanovskih organizacij obrtnikov — CNA, Associazione degli Artigiani iz Trsta in Gorice ter Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, da bi se domenil z njimi glede vseh možnih ukrepov za ublažitev težav, v katere so zašli avtoprevozniki zaradi posledic dogodkov v Sloveniji oz. Jugoslaviji. Med srečanjem, na katerem je sodeloval tudi direktor ESA dr. Franco Grillo, je prišla do izraza pripravljenost te ustanove, da prouči sleherno možnost, kako nastopiti v korist avtoprevoznikov, ki lahko dokažejo, da jih je kriza v sosednih republikah neposredno prizadela oziroma, da izvirajo njihove težave pretežno iz dogajanj onkraj meje. Jugoslovanska kriza je, kakor znano, ohromila blagovne prevoze med jadranskima sosedama oziroma tranzit tujega blaga prek jugoslovanskega ozemlja. Posebno so na sestanku omenili možnost, da bi ustanova ESA priskočila prizadetim tvrdkam na pomoč s posojili na račun okrepitve njihovega likvidnostnega stanja, vendar, kakor že rečeno, izključno v primerih, ko bodo lahko zainteresirani dokazali škodo zaradi razmer v Jugoslaviji. Nazadnje so se dogovorili, da bodo budno spremljali nadaljnje dogajanje in vzdrževali redne stike med ustanovo ESA, sindikalnimi predstavniki in zastopniki avtoprevoznikov. Nakazilo odobril odbor CIPE 3.115 milijard za kmetijstvo RIM — Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) je odobril porazdelitev razpoložljivih sredstev za kmetijstvo. Gre za 3.115 milijard lir, od tesar odpade, kakor piše v sporočilu proračunskega ministrstva, 2.675 milijard lir na račun okrepitve vsedržavnega kmetijskega programa za leto 1991, 440 milijard lir na sredstva iz raznih drugih skladov, 1.047 milijard lir pa na delnice, ki jih upravlja ministrstvo za kmetijstvo. V ministrski noti je rečeno, da pojde del teh sredstev za potrebe južnega dela Italije. Deželnim upravam bodo nakazali vsega 2.068 milijard lir; ta denar bodo preusmerile na ustanove za razvijanje kmetijskih dejavnosti in razne zainteresirane stanovske organizacije. Z druge strani je Medministrski odbor za industrijsko politiko (CIPI) odobril devetnajst programov za tehnološke inovacije v skupni vrednosti več kot 7 milijard lir. Trgovinska zbornica izdala novo Congiunturo Več družb z omejeno zavezo na Tržaškem TRST —- Dne 1. januarja letošnjega leta je bilo registriranih na pokrajinskem podjetniškem seznamu Trgovinske zbornice v Trstu natanko 16.534 "aktivnih" podjetij, torej takšnih, ki so redno poslovala. V vsem prvem trimesečju pa je bilo vpisanih 518 novih, a hkrati izbrisanih 572 podjetij. V porastu je bilo število družb z omejeno zavezo, navadnih akomanditnih družb in družb s kolektivnim imenom, pač pa se je število individualnih družb zmanjšalo točno za 103. To je samo nekaj podatkov, ki jih vsebuje zadnja številka zbornične publikacije z naslovom Congiuntura, ki jo je pripravil študijski urad zbornice in so jo pričeli razdeljevati ravno v teh dneh. Publikacijo so obogatili še z novimi preglednicami, ki zadevajo na primer obseg zbranih vlog pri poštnih blagajnah, skupek zastavnih posojil, gibanje na ribji tržnici in, kakor že zapisano, gibanje pri pokrajinskem registru podjetij. Nadalje so tu tradicionalne preglednice o naravnem prirastku oziroma demografskem gibanju nasploh in o razvoju delovnega trga, ki ga označujejo ciklična pa tudi kontin-gentna gibanja v številu zaposlenih, kakor tudi indeksni podatki o cenah na drobno, številke o razvoju pristaniških dejavnosti v celoti in tudi po blagovnih postavkah, podatki o pretovoru kontejnerjev, nazadnje pa je tu še pregled vrednostnih papirjev, ki so si jih izmenjali na tržaški borzi med začetkom januarja in koncem marca letos. Oktobra teden gospodarskega sodelovanja s SZ v deželi FJK VIDEM — Direktor konzorcija CIEST (Consorzio Imprese Est Europa) inž. Sandro Targa in konzulent za odnose s tujino posl. Arnaldo Baracetti sta se mudila v Moskvi, kjer sta se s pristojnimi dejavniki menila glede priprav za organizacijo "tedna gospodarskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo", ki bo od 7. do 11. oktobra letos v Furlaniji-Julijski krajini. Predstavnika CIEST sta z direktorjem ustanove SSOD dr. Romanom Vavilo-vom poglobila sestavo tridesetčlanske delegacije sovjetskih (pretežno ruskih) proizvodnih podjetij, ki bodo med "tednom" sklepala posle z ravno tolikimi podjetniki iz FJK pa tudi iz Veneta in Tridentinske-Južne Tirolske. Na podlagi razgovorov, ki jih je imelo že junija deželno odposlanstvo pod vodstvom odbornika za industrijo Ferruccia Sara s sovjetskim zastopstvom, sta Baracetti in Targa obravnavala tudi razne vidike trajnejšega sodelovanja med konzorcijem CIEST in večjimi sovjetskimi oziroma ruskimi trgovskimi ustanovami ter združenji podjetnikov. Sestala sta se nadalje še s sovjetskim podministrom za zunanje zadeve Obminskijem, da bi skušala odstraniti zapreke, ki preprečujejo zdaj izvajanje nekaterih važnih poslovnih pogodb, ki so jih sklenili furlanski in sovjetski partnerji. Gianfranco Tabai ZAGREB — Dr. Gianfranco Tabai, ki je bil šest let na čelu zagrebškega urada Inštituta za zunanjo trgovino - ICE, je prevzel novo službeno dolžnost na Dunaju. Nasledil ga je dr. Salvatore Basile, ki je služboval poprej v Abidjanu. Dr. Tabai je sodil med najbolj aktivne pospeševalce gospodarskega sodelovanja med jadranskima sosedama, ki mu je dal pečat svoje profesionalnosti in izkustev. Dr. Salvatore Basile prevzema torej nelahko dediščino, brez dvoma pa bo znal prednikovo delo še ovrednotiti. Franzone je odšel: tajnik Italjuga Ampellio Majocchi MILAN — Dr. Bernardo Franzone je zaradi osebnih razlogov zapustil položaj tajnika mešane Italijansko-jugoslo-vanske zbornice (Italjug) v Milanu, na katerem je bil dve leti in v tem obdobju pokazal vse svoje poklicne sposobnosti. Vodstvo in članstvo Italjuga sta mu je iskreno zahvalila za opravljeno delo, za njegovo odkritost in profesionalnost. Zamenjal ga je rag. Ampellio Majocchi, Milančan po rodu, ki je služboval kakšnih trideset let v oddelku za posle s tujino pri nekem velikem milanskem denarnem zavodu, sicer pa ima veliko izkušenj na področju mednarodnega prevozništva in carinjenja. fARCO PINE CHEMICALS r. 1. ?4'32 TRST KEMIJA FARMACEVTIKA Tei Tei del Lavatoio 4 • (040) 365424 T ex: 461012 FARCO I e|efax: (040) 363918 Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 A S criLMimiM — UVOZ-IZVOZ ZASTOPSTVALl S.p.A POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV LANCIA IVECO Iirelli SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO 34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. dell’Industria 6 - Tel. (0481) 522012 Danes ob 18. uri v prijateljski tekmi v Bazovici Zarja - Triestina Za današnjo prijateljsko nogometno tekmo v Bazovici med domačo Zarjo, ki bo letos nastopala v 1. amaterski ligi, in tretjeligašem Triestino vlada v domačih nogometnih krogih veliko zanimanje. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri. Triestina že nekaj let otvarja svojo uradno sezono s prijateljsko tekmo v Bazovici in vsakič ob tej priložnosti se zbere okoli bazoviškega pravokotnika veliko število nogometnih privržencev. Prvi uradni nastop na Tržaškem bo seveda privabil v prvi vrsti navijače Triestine, ki bodo z zanimanjem sledili novim igralcem. Trener Triestine Zoratti je včeraj izjavil, da bo v dveh polčasih poslal na teren vse razpoložljive nogometaše, da bi predvsem preveril formo posameznikov, kajti trenutno je nemogoče pričakovati zadovoljivo kolektivno igro ali uigranost. Zarja, ki še ni začela uradnih priprav na novo sezono, pa je opravila nekaj treningov za današnji nastop. V bazoviškem moštvu bodo nastopili tudi nekateri drugi nogometaši sosednjih društev. Nesporni favorit za zmago na tem srečanju je seveda Triestina, naši nogometaši pa bodo skušali nuditi čim večji odpor bolj renomira-nim tekmecem. Na sliki (foto Križmančič) nogometaši Triestine med včerajšnjim treningom na bazoviškem igrišču. Samaranch najavlja velike spremembe MADRID — »Po Atlanti 1996 bo treba glede olimpijskih iger marsikaj spremeniti in predvsem odpraviti vse tiste športne discipline, ki životarijo le, ker so olimpijske.« Tako je včeraj v intervjuju v španskem dnevniku »El Pais« izjavil predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch. In je še dodal: »Po drugi strani je nekaj modernih športov, nad katerimi se mladi navdušujejo in se vedno bolj uveljavljajo po svetu.« Samaranch pa ni hotel navesti, kateri naj bi bili ti športi. Glede ponovne vključitve Južne Afrike je predsednik izrazil svoje zadovoljstvo, glede vključitve baltiških dežel pa je dejal, da je treba biti strpni. Danes objava koledarjev italijanske A in B lige RIM — Danes bodo objavili koledarja italijanskega nogometnega prvenstva v A in B lige, ki se bosta pričeli 1. septembra. Pri sestavi koledarjev so upoštevali več kriterijev. Tako bodo v A ligi »nosilci« ekipe, ki so na zadnjem prvenstvu zasedle prvih šest mes, medtem ko bodo derbije v Milanu, Rimu, Torinu in Genovi odigrali v osrednjem delu prvenstva. Poleg tega bodo, kolikor se bo pač dalo, upoštevali potrebe tistih ekip, ki so zaposlene v evropskih pokalih (skušali naj bi jim omogočiti, da se pred evropskimi nastopi izognejo prezahtevnim tekmam v domačem prvenstvu). V B ligi bodo »nosilci« štiri enajsterice, ki so nazadovale iz A lige (Pisa' Bologna, Cesena in Lecce) ter Padova in Lucchese, ki sta med drugoligaS1 zasedli 5. oz. 6. mesto. Bodisi v A kot v B ligi morajo upoštevati še nekatere kriterije, poleg se" veda tistega, ki velja za ekipe iz istega mesta. Tako ne bodo mogle istočasno igrati doma ali na tujem Bari li* Foggia, Padova in Venezia, Bologna u* Cesena, Modena in Reggiana ter Lec-ce in Taranto. Našli izginuli pokal LONDON — Pokal z nogometnega turnirja v Zalivu, ki je kot toliko drugih dragocenosti izginil iz Kuvajta, s° nepričakovano našli v neki trgovinic* v Elyju v Veliki Britaniji. Pokal, ki J® bil ponos kuvajtskega nogometa, s kot vojno trofejo prinesli domov angleški vojcFki. Tako je včeraj poročal0 britansko časopisje. Pokal so angleški vojaki našli n nekem tovornjaku, ki ga je v begu zapustila iraška vojska, in so ga odnesi v svojo bazo. Ko so se vrnili domov n* so za neki turnir potrebovali pokal, kuvajtskega z arabskimi napisi nesli trgovinico v Elyju in ga zamenjali nekim drugim. Zaplenjeni pokal, ki s_ je tako znašel v izložbi, je opazil mestni redar, obvestili so kuvajtsko vele poslaništvo, obenem pa je britansk vojska odprla preiskavo. Poskusne vožnje za motociklistično VN Anglije Italijani v ospredju DONINGTON (Anglija) — V prvem dnevu uradnih poskusnih voženj za nedeljsko motociklistično VN Anglije, 11. tekmo za svetovno prvenstvo, so bili v ospredju Italijani. Loris Capiros-si (honda) je dosegel najboljši čas v razredu do 125 ccm, medtem ko je bil v četrtlitrskem razredu najhitrejši Loris Reggiani (aprilia). V pollitrskem razredu je začasno prvo mesto zasedel Američan Rainey (yamaha). Štirikratni svetovni prvak Eddie Lavvson (cagiva) pa je bil šele deseti. Kaže, da ima velike težave zaradi gum. Tudi včeraj ni manjkalo padcev. Tako si je palec desne roke zlomil Italijan Fausto Gresini, ki pa bo danes vseeno poskušal izboljšati svoj včerajšnji peti čas v razredu do 125 ccm. Huje jo je skupil Nizozemec Hans Spaan, ki si je že na jutranjih vožnjah zlomil_ ključnico. Veliko sreče pa je imel Španec Carlos Cardus: padel je na ravnem delu proge, njegovo vozilo je bilo dobesedno uničeno, sam pa jo je odnesel brez posledic. 125 ccm: 1. Capirossi (It.) honda 1’43"553 s poprečno hitrostjo 139,859 km/h; 2. Gianola (It.) derbi 1'43"707; 3. Ueda (Jap.) honda 1'43"901; 4. Casanova (It.) honda 1'44"069; 5. Gresini (It.) honda 1 '44" 144. 250 ccm: 1. Reggiani (It.) aprilia 1'36"356 s poprečno hitrostjo 150,193 km/h; 2. Cardus (Šp.) honda 1’36"614; 3. Chili (It.) aprilia 1'36"909; 4. Bradi (Nem.) honda 1'37 '053; 5. Schmid (Nem.) honda 1'37"142; 6. Cadalora (It.) honda 1'37"325. 500 ccm: 1. Rainey (ZDA) yamaha 1'32"995 s poprečno hitrostjo 155,621 km/h; 2. Schvvantz (ZDA) suzuki 1'33"449; 3. Kocinski (ZDA) yamaha 1'33"572; 4. Gardner (Avstral.) honda 1'34"243; 5. Doohan (Avstral.) honda 1'34"289; 10. Lavvson (ZDA) cagiva 1'35"050; 14. Papa (It.) cagiva 1'37"332. Svetovni rekod Yenyukine MOSKVA — Sovjetska kolesarka Galina Yenyukina je izboljšala svetovni rekord na 200 m. Razdaljo na dirkališču v Moskvi je prekolesarila v 11"162, kar je za 2/100 boljše od prejšnje znamke, ki ji je prav tako pripadala. Danes bo odigral tekmo v dobrodelne namene Nedoslednost Maradone Diego Maradona BUENOS AIRES — Maradona je spet v središču pozornosti. Samo nekaj ur po izjavah, da želi igrati na svetovnem nogpmetnem prvenstvu leta 1994 (dejansko je tako izjavo dal njegov oče) je povedal, da se je skoraj odločil, da je z nogometom konec. Naposled pa je povedal, da je mislil le na profesionalno brcanje žoge. Doslednost torej brez primere. Novinarji, ki beležijo vsak njehov dah, so vesoljnemu svetu sporočili, da je izjavil naslednje: »Nogometa ne bom več igral kot profesionalec.« Takoj pa je dvoumno pristavil: »Danes je ta odločitev nepreklicna«. Povedal je še, da razmišlja, da bi v prihodnosti sodeloval s svojim nekdanjim društvom Boca Juniors in z državno reprezentanco, vandar samo zato, da bi se držal v formi. Po nekajmesečnem molku je Maradona očitno spet postal zgovoren in zasipa argentinsko televizijo in radio z raznimi izjavami. Morda bo na koncu še zaupal, da bi se rad vrnil v Neapelj. To ni nemogoče, saj se mu pogodba še ni iztekla... Danes bo argentinski as odigral prijateljsko srečanje, katerega izkupiček bo šel v dobrodelne namene. Prodaja vstopnic teče kot po maslu. Organizatorji računajo, da bo stadion, na katerem je mesta za 25 tisoč gledalcev, docela razprodan. Kuba računa na prodoren uspeh V Havani na Kubi se bodo danes začele 11. vseameriške igre, ki zemljepisno zaobjemajo znaten del sveta, čeprav je kakovost na njih večkrat vprašljiva. Tako važna prireditev na Kubi pomeni veliko in vsestransko spremembo v odnosih do otoka, ki je bil desetletja po ukazih iz VVashingtona »prepovedan« za marsikatero dejavnost. Zgolj na športnem področju so se razni veti sami po sebi izničili in gostovanja Kubancev po samih ZDA so običajna. Manj je seveda gostov iz ZDA na Kubi, razlogi pa so v prvi vrsti finančne narave. Igre bodo trajale do 18. avgusta in bodo zajemale nekako olimpijski program, v katerega bodo vključili športne zvrsti, ki so značilne za številne države v Ameriki. Kuba predstavlja veliko športno velesilo z raznolikimi zmogljivostmi. Ob atletiki in odbojki so Kubanci zelo močni tudi v telovadbi, v sabljanju, dviganju uteži. Za svoje igre so se dobro pripravili in bodo verjetno dosegli največ. V zbiranju kolajn bodo predvidoma prehiteli tudi same ZDA, ki bodo nastopile z drugorazrednimi tekmovalci. Uveljavitev domačih je pričakovati tudi zaradi dolge odsotnosti Kube z olimpijskih iger. Oster psihološki teror je ob olimpijskih igrah v Los Angelesu odstvetoval Kubi udeležbo, pred tremi leti pa Kuba ni sprejela vabila za igre v Seulu. Nekaj njenih predstavnikov je tako zamudilo življenjske priložnosti za uveljavitev. Na olimpijske igre v Barceloni se Kuba vneto pripravlja in že sedaj razpolaga s celo vrsto velikih adutov. Obe ekipi dobojke sta na primer pri samem svetovnem vrhu, na atletskih stezah pa je skakalec v višino Javier Sotomayor celo svetovni rekorder. Sotomayor je že skočil 244 cm, pokazal pa je tudi precejšnjo tekmovalno krhkost, ko se je bilo treba meriti z zelo nevarnimi nasprotniki. Svoja dva rekorda je dosegel na dejansko nepomembnih tekmovanjih, kjer konkurence dejansko ni bilo. Nekaj takega bi se lahko zgodilo tudi na vseameriških igrah. Z razliko od lanske poletne sezone, ko so Kubanci pridno sodelovali pri atletskem cirkusu, so letos skoraj izginili. Ob Sotomayoru ne gre pozabiti na srednjeprogašico Ano Fidelio Ouirot in 400-metraša Hernandeza, ki sta pri samem svetovnem vrhu. Kopico kolajn Kuba pričakuje tudi od svojih boksarjev, ki so na vseh turnirjih zadnjih 15-20 let odnesli bistven delež nagrad. Boks je na Kubi še posebno priljubljen, ker se v finalnih dvobojih navadno srečujejo nasprotniki iz ZDA in je morebitni uspeh še prestižnejši. Važna »postavka« je tudi bezbol, v katerem je Kuba prvorazredna sila. Zadnjo večjo športno prireditev je Kuba gostila leta 1982. Šlo je za igre srednjeameriškega in karibskega ombočja, ki so bile za njene športnike prava otročarija. Napor, ki so ga morali sedaj narediti, je neprimerno večji. Skoraj v celoti je medtem odpadla materialna pomoč, ki je prihajla iz nekdanjega socialističnega tabora in zadeve so se Kubanci lotili z lastnimi močmi in velikim navdušenjem. V zadnjih mesecih so se nad igrami dvakrat zgrnili črni oblaki. Prvič zaradi možnih političnih posledic po vdoru ZDA v Irak, drugič pa zaradi epidemije kolere v Peruju. Zadeva z Irakom se je vsaj začasno umirila, za nevarnost morebitnega širjenja kolere iz Peruja in bližnjih držav pa so odredili zelo stroge zdravstvene preventivne ukrepe. ZDA, ki bodo dejansko edini nasprotnik domačinov, so poslale na Kubo številno zastopstvo, zahtevale pa so tudi, naj bodo kontrole proti dopingu stroge. Da bi ne prišlo do nesoglasij, je Kuba za taka opravila povabila na igre medcelinske strokovnjake mednarodnega olimpijskega odbora. Športni napori na Kubi v prvi polovici avgusta niso poseben užitek. Ob temperaturi preko 30 stopinj je zelo visok tudi odstotek vlage, ki zelo pogojuje kakovostne dosežke. Športniki držav z bližnjega območja so takih razmer vsaj vajeni, za bolj oddaljene pa bo Havana pravi vremenski šok. (Bruno Križman) Kubanka Mlreya Luls sodi v krog najboljših odbojkaric na svetu. Žogo naj bi dosegla vse do višine 3,36 m! Na mladinskem košarkarskem SP Nov poraz Jugoslavije EDMONTON — Jugoslovanska k šarkarska reprezentanca je na mlad* skem svetovnem prvenstvu spet osta praznih rok. Tokrat je modre preti* gala Španija z 99:95. del Na drugem srečanju za finalni “ $ pa je Italija po pričakovanju, toda težavo premagala Romunijo s 96:89. OSTALA IZIDA: Avstralija - UrUti vaj 94:68; Kitajska - Angola 84:64. Sisley najel Ouirogo Odbojkarsko drušU? TREVISO ---- — - ,'rtl, Sisley iz Tre viša, ki nastopa v A-l **9 j je za prihodnjo sezono najelo Arg® « tinca Raula Ouirogo, ki je v PreCrj-sezoni igral za moštvo iz Montichia ^ ja. Omenimo, da je Ouiroga argentinski državni rperezentanct k 400-krat. LONDON Induraina ne bo Španskega kole*0o Miguela Induraina, ki je zane: slavil na letošnjem Touru, ne bo ]Up na startu dirke VVincanton Classic-^. je veljavna kot preizkušnja za SP' , durain bo namreč od danes do zaposlen na Vuelti v Burgosu,^ poslednja preizkušnja pred svet°jaflV’ Jutrišnje dirke v Angliji pa se udeležil danski kolesar Rolf SorefiS' sVe- ki po prvih petih preizkušnjah za s. , tovni pokal vodi na skupni lestvi 68 točkami. Furlan v polfinalu SAN MARINO — Na mednarom* -e ,di*e*^ teniškem turnirju v San Marinu Italijan Renzo Furlan prebil v po*1 g:3 le, potem ko je v četrtfinalu s 6:4,.^, premagal Argentinca Franca Dav ^ v .................... tako .s— — - ~^ezZa°-j Lulj Q1 rtiyCIlllllLu J. 1 tlllcu • ' Vi ostalih četrtfinalnih srečan]1*1^) igrali: Roldan (Arg.) - Costa l ffj 5:7, 6:2, 6:1; Fontang (Fr.) - Mez%,e.l (It.) 6:4, 6:0; Azar (Arg.) - Kulti l 3:6, 7:5, 6:4. tu*: V šestnajstini finala teniškega :e Kitzbuhlu so ^dosegli našle __Tl__________rČ*— X OSl 10 ' a. rezultate: Bruguera (Šp.) Pistolesi)® j.g- 3:6, 6:2, 6:2; E/ Sanchez' (Šp.) - ^gjp- radsky (fr.) 7:6, 6:4; Zillner (Av.L' £0) pini (Ur.) 5:7, 6:3, 6:3; Vogl (CSr Teniški turnir je v teku tudi ^gji' Pioline (Fr.) 7:6, 6:2. Angelesu, kjer je v drugem kolu ^ jan Gianluca Pozzi izgubil prot* elcu Amosu Mansdorfu s 4:6, 3:6- Ivaniševič pripravljen ^ za nastop v Davisovem P° rti« BEOGRAD — Po pisanju tis^' - • ■ • -j tenisu av- ralec Goran Ivaniševič izrazil P ,£«6® agencije ANSA je hrvaški ten ljenost, da za jugoslovansko rep* eg3 tanco nastopi v polfinalu Davis jgt* pokala proti Franciji. »Nočem „viCl športa in politike,« je dejal Ivan »in če bom v formi, bom igral.« • JjO' Drugi Hrvat, Goran Prpič pa_ sv°r ol nnvoHati cuniorra ctpilišfižl. ^ tel povedati svojega stališča. ygptc, strani je kapetan jugoslovanske av>*: zentance Radmilo Armenulič Pr ar3** da v ekipi ni bilo nikdar težav narodnosti igralcev in upa, Ivaniševič in Prpič igrala. Italija dobro začela p- RIM — V uvodnem srečanju ®jjj3* skega prvenstva v bezbolu if' tgfi Z 26:6 premagala Švedsko. Te 0yt> prekinili v 7. »inningu« žarah premoči »azzurrov«. Pogovor z novim trenerjem Jadranove ekipe Janezom Drvaričem »Ustvariti našo košarkarsko šolo« Košarkarski turnir S. Lorenzo Naši zastopniki tokrat uspešni enostavno ne prispe. Računal je, da se to dogaja, ko so v časopisu vesti o Čilu. Na vsak način ga je moja radovednost motila. Santiaška baza je bila zame »Familia antofagastina«, majhno vendar čisto in udobno prenočišče. Ob zajtrku in zvečer ob povratku sem imel dosti možnosti pogovorov. Na Pinocheta so bili jezni predvsem zaradi kulturnega terorja in cenzure. Pritoževali so se nad hudim padcem nivoja kulturne proizvodnje, ki je bila tedaj usmerjena v sam potrošniški kič. V mizarski delavnici so se pritoževali nad davkarijo, ki je budno spremljala obrtniško dejavnost in pretirano bremenila dohodke, precej zadovoljen pa se mi je zdel avtoklepar. Na popravilu so bili samo večji avtomobili in tudi razmeroma novi. Očitno je mož živel od razkošja,katerega si je lahko privoščil višji sloj prebivalstva. Plakat, ki je vabil k zbiranju starega papirja »Estos diarios viejos pueden convertirse en pan« (ti stari časopisi se lahko spremenijo v kruh) sem opazil na vratih številnih cerkva. Sploh je bila ena mojih prvih poti v katedralo na Plaza de Armas, kjer je bila v ponedeljek malo pred poldnevom v teku precej dobro obiskana maša z maratonsko pridigo, ki pa ni imela v sebi ničesar socialnega, prav ničesar, ki bi spominjalo na vsakdanje tegobe ljudi. Pridigar je v nedogled razlagal, kako se je mati božja prikazala v Fatimi. Obiskal sem manjšo cerkev, kjer je bil na vratih plakat za zbiranje papirja. Razpolagala je z manjšim krožkom, v katerem se je skupina otrok igrala. Približno 40—letni duhovnik mi je povedal, da se cerkev močno trudi, da bi nudila pomoč revnim ljudem. V prvi vrsti je bilo nabiranje hrane in sredstev za nakup le—te. Delo ni bilo lahko, ker je vlada na različne načine metala polena pod noge. Šlo je namreč za precej odkrito politično delo, ki je imela ob človekoljubnem namenu tudi cilj v črnjenju vlade, ki ni bila zmožna zagotoviti revnim ljudem osnovnih potreb. Z nabiranjem starega papirja so lahko prodirali tudi v kroge, ki bi sicer ne mogli odkrito sodelovati. Odločen omejevalni poseg vlade bi bil preveč brutalen. Duhovniku sem omenil brezbarvno pridigo v katedrali in ga vprašal, kakšni so odnosi visoke cerkvene hierarhije do Pinochetovega režima. »De otro nivel (na drugačni ravni)«, je povedal. Ni bilo jasno, kaj točno misli, manjša zgovornost o tej zadevi pa je verjetno pomenila, da delo kaplanovni bilo povsem po godu visokim dostojanstvenikom, ki so se neradi zamerili režimu. Ko sem zvečer čakal na odhod avtobusa za Antofagasto, sem urejeval vtise o dveh zelo intenzivnih dneh v Santiagu de Chile. Več kot očitno je bilo, da je bila Pinochetu za oblast potrebna policija. Okrepilo pa se je moje prepričanje, da prave opozije ni kakimi desetimi dnevi je športno doUz®nje Jadran uradno sporočilo, da je Id 19 0 sporazum z Janezom Drvaričem, ttilart0 na krmilu Jadranovih članske in nah V*1*6 ekiPe v prihodnjih dveh sezo-geki bo pa razen tega opravljal še dru-tj vUl*cije in prevzel drugačne dolžnos- tievfunkciiePinV________3____________ lova °kv‘ru skupnega košarkarskega de-y 1® v zamejstvu. vaiS6ln bolj ali manj poučenim pozna-bro 6tn košarkarskih razmer je prav do-nemZtlan°, kdo je Janez Drvarič, zato ga b0 Qara ne bomo predstavljali vsakič, ko njem tekla beseda. Za začetek smo tnn >odtrgali« nekaj minut dopusta, da bi zv Zastavili nekaj okvirnih vprašanj v s62o^.z dejavnostjo Jadrana v prihodnji •iifrf dveh letih treniranja v Pordeno-g °°bro poznaš značilnosti B in C li-v$j, a prvenstva, tako kot poznaš, ee i.v grobem, svoje bodoče varovan-pl' 1 v zvezi s tem že pripravil delovni Za prihodnjo sezono? st0Dj, °j po dogovoru z Jadranom sem v6u oV stik s trenerjema Bora in Konto-sv0j; ^ncinom, oz. Mednom ter seveda s ceib ?.Prpdhodbnikom Valterjem Vatov-tudi -.n* samo stanovski kolega, ampak hovih- tako da sem na podlagi nji-likfl h 1,n!?rmacij in izkušenj dobil neko-rav - 0 iš’ vpogled v celotno stanje, čep-P^d^dv dadranovo ekipo bolje spoznal konku lstj v-Veina sezonama, ko je nastopala v seinv ^karenci s Pordenonejem. Tako gratn Slavnih obrisih tudi zastavil pro-tiib n de*ovanja, ki sloni na dveh temelj-Zenta-tavkatl; sestava kakovostne repre-sestfl,Pcne članske ekipe, ki naj bo res ci v lena z najboljšimi članskimi igral-HegaZailleistvu , ter organizacija ustrez-tyajx Procesa treniranja za mladince in 'ktištp kateg°rije tudi v okviru matičnih del0„ V tako da bi Jadranove članice ne ;0vaie okrnjeno in da bi ne prišlo do ujuitu ni Via ivi ne. pi ijiu v PosarSak°li osiromašenja dejavnosti v progr ezn*h klubih. Nadalje predvideva tija n A1 Pospešitev in okrepitev delova-svojib ‘Aadinskem področju. Na osnovi lahko dvoletnih izkušenj v Pordenonu tat v Zatrdim, da je v Italiji dober rezul-gte ladinski konkurenci, predvsem ko idub0v m°štvo tretje in drugoligaških 6leva ' aeležen večjega priznanja in od-bajifg'. rako bomo v nadlajnji fazi, ob boljš6 aYostnejših članih zbrali tudi naj-•lapfgiP^adince, kajti edino ta pot vodi k '9talcpvU *n razvoju teh perspektivnih ke v j; .ln k afirmaciji slovenske košar-sem italijanskem prostoru.« PtSej^,0’, Sa se tvoje delovanje ne bo zgolj na vodenje Jadranove Ptedviri ‘n mladinske ekipe, ampak da N dol7a1dogovor z J »n, aln*h zadolžitev, Jadranom še ne- ^°lžitgy6S ie' Razen svojih osnovnih za-sptetj.]. bom planiral in neposredno l*)i per a individualno delo z najmlajši-°>h. ojjPnktivnimi igralci po raznih klu-I*ah bn/6^!16™ delovanju v svojih sredi-r birioe° igralci opravljali še zborne pdosti h°d moj™ vodstvom. Take ak-,atede b°do predvidene za mladince, e9a b0 naraščajnike in dečke. Poleg tatsltjfjm Ppskrbel za organizacijo tre-ske tr6nSefninarjev in tečajev za zamejca sver)e ter za oblikovanje strokov-yklju(e eta' ki bi razen vseh trenerjev iz d al. tudi specialiste in strokovnjaki0 vSe‘ ,9* področij, tako da zaobjame-kev tj'Kar je nujno potrebno za uvelja-,a tiekovvS,3 interdisciplinarnega dela, 11 Pač „ .° širši zasnovi. Menim, da je afi aiu9°dnejši trenutek za popol-Riacijo slovenske košarke v Ita- Jenez Drvarič v tržaški športni palači, ko je še vodil ljubljansko Smelt Olimpijo. Sedaj pa bo v isti dvorani na Jadranovem krmilu. liji, za kreacijo slovenske košarkarske šole v italiji. Seveda tega ni mogoče doseči čez noč, ampak preko postopnega uvajanja posameznih elementov in ob sprotnem preverjanju. Menim, da so pri Jadranu najeli profesionalnega trenerja predvsem zaradi tega, v nasprotnem primeru bi bilo tudi zame boljše, da ostanem v Pordenonu.« Po dvoletni izkušnji v Pordenonu si lahko dobil popoln vpogled v takozva-no italijansko nevrhunsko košarko. Kako bi ocenil kakovostno raven italijanskih ekip, ki so nekje na ravni slovenskih republiških ligašev? »Spoznal sem, da je v teh ligah vse premalo posluha in mesta za mlajše per- spektivne igralce. Vodstva klubov so verjetno obremenjena z dosego takojšnjih uspehov in zaradi tega so po nekaterih sredinah moštva sestavljena iz desetih starejših in izkušenih igralcev. Pri Pordenonu smo stvari zastavili nekoliko drugače. Ogrodju šestih izkušenejših igralcev (Turel, Puntin, Valentinsig, itd.) smo dodali štiri mladince, ki so z igranjem v članski ligi zelo napredovali in ob koncu tudi dosegli velik uspeh v svojem prvenstvu, z uvrstitvijo med osmimi finalisti na državnem prvenstvu. Prestopa v elitno B ligo s člani sicer nismo ulresničili, toda priznati moram, da vodstvo kluba sploh ni bilo zainteresirano za napredovanje v višjo ligo, tudi zaradi prevelikih finančnih obremenitve, ki jih prinaša nastopanja v enotnem državnem prvenstvu, kakršna je B-l liga, v kateri so stroški verjetno še višji kot v A-2 ligi. Tako smo se raje opredelili za vrednotenje mladincev in menim, da smo v tem tudi uspeli.« Zaradi nastale situacije v Jugoslaviji so ogrožena tudi redna prvenstva v raznih športnih panogah. Nogometna zveza Jugoslavije je v bistvu že razpadla in vemo, da bodo odslej na jugoslovanskem ozemlju potekala paralelna tekmovanja v režiji treh krajevnih nogometnih zvez. Košarkarski delavci so z ustanovitvijo prefesionalne lige YUBA zajezili nevarnost razpada, toda start in regularnost poteka prvenstva sta zaradi divjanja vojnih viher na nekaterih delih jugoslovanskega ozemlja še pod vprašajem. Misliš, da bo mogoče organizirati redno in varno tekmovanje v takih okoliščinah? »Na žalost ne morem odgovoriti, če bo to mogoče ali ne. Lahko pa izrazim svoje občutke. Menim, da je bil podpis sporazuma o organizaciji profesionalne asociacije in o enotnosti lige na teritorialnem prostoru dosedanje Jugoslavije edina trezna in pravilna pot za zagotovitev kontinuitete in kakovostne rasti. Nepojmljivo je, da bi vse skupaj razpadlo na razne nivoje republiških tekmovanj. Ljubljanska Smelt Olimpija ne more nastopati v slovenski ligi, kajti to vodi k kakovostnemu nazadovanju in čez nekaj let bi bržkone paldi na nivo in pomembnost neke avstrijske košarke. Seveda, tako jaz kot vsi tisti, ki jim košarka nekaj pomeni upamo, da se bodo razmere čimprej normalizirale in da se bo koncept YUBA lahko uresničil. Jasno pa je, da o tem, na žalost, ne odločajo košarkarski forumi.« IGOR CANCIANI B^UNO KRIŽMAN t>idV° kal7I°n.edo Je skupina tujih novinarjev čakala, da bi ujela r>at r°v, sr Vazne osebnosti. Oficirja, ki je poveljeval skupini cara-tov° Pa je “j vprašal, če lahko slikam. Bil je nekoliko v zadregi, PtnMi jg .Audno odkimal »Raje, da ne.« Niso pričakovali nemi-vije 6 Povedal, za vsak primer pa so bili pripravljeni. Na boj l'6h°*)iektiž skuPino sem kanil slikati z nasprotne strani ceste s 6Jrebnih0rn' kopica policajev pa mi je svetovala, naj ne iščem čeM Prež1 Zapletov. $6 j; kraju ‘0st™ razlogom cestnih informacij sem se v manj vro-tfioVN cinP‘etel v pogovor z dvema mladima carabineroma. Ni » »o slabo. Živela sta v kasarni in tam tudi jedla, poleg rHor,:M l Prejemala približno za 100 dolarjev mesečne plače, PlM1 še v »h je delavec s 15 letno dobo prejemal manj in je Hjiha Carabi evati družino. Po kakih 5 letih službovanja naj bi se ie J6 sl0 ‘Perov podvojila. V Čilu jih je bilo tedaj 25 tisoč in na Žaril t7a Pinochetova hunta. Privilegiran ekonomski položaj 0asož Piaihn- 0 koalicijo okoli diktatorja. ip j.f>si o6‘ ‘Papirnici sem kupil nekaj razglednic in med tujimi “apiŽ^Vo A tudi francoski »Humanite«, glasilo KP Francije. Srp Ved . “0rqa Slavi sta bila prekrita s črnilom, prav tako pa tudi '■ da g k°munistične partije Francije«. Prodajalec mi je po-e taka cenzura ne pojavlja vedno, včasih pa časopis bilo. Ponovil sem še svežo zgodovino. Med vlado Unidad popular Allendeja se je v državi razvila vsestranska kulturna dejavnost in pojavile so se revolucionarne oblike gospodarjenja. Pinochetov golpe ni bila običajna južnoameriška operetna predstava. CIA ga je dobro režirala, ko je spoznala, da grozijo interesom ZDA velike nevarnosti, ki bi se lahko razširile na ostalo celino. Vodilni kadri levice so bili fizično spravljeni iz sveta in se do tedaj še niso mogli ponovno razviti v zadostnem številu, da bi imeli v opoziciji veliko, kaj še vodilno vlogo. Opozicija je bila zato besedna, ideološko ni bila nevarna in je stremela za tem, da se domači smetani zagotovi ---priviligije, širokim množicam pa vsaj životarjenje. Vlada se uporabe sile otepala, ker bi ostri spori samo večali ipnjo organiziranosti med ljudstvom in ustvarjali nove vodilne dre. Zasnovala je ?ato velika javna dela, kjer je dobilo zaposlitev na tisoče ljudi. Čeprav so bile plače vec kot skromne, je bil nekako zagotovljen socialni mir. Velik napor je bil tudi vlagan v dobro organiziranost služb, ki bi dokazale dobro plat tedanjega režima v primerjavi z veliko improviziranostjo in neznanjem, ki sta bili značilni za dobo Allendeja, ko so na vodilna mesta prišli pošteni in dobronamerni, vendar tudi strokovno nesposobni ljudje. Strogi stražarji pred Pinochetovo rezidenco Moneda Jadran tudi letos v C skupini Italijanska košarkarska zveza je sporočila seznam ekip, ki imajo pravico sodelovanja v italijanski C ligi. Med le-temi je kajpak tudi Jadran TKB, ki bo letos nastopal v C skupini. Tudi za sezono 1991/92 bo nastopilo skupno 128 ekip, ki jih je košarkarska zveza razdelila v osem skupin po 16 moštev. Kot v prejšnjih sezonah bosta prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine napredovali v višjo, B-2 ligo, zadnja štiriuvrščena moštva pa bodo izpadla v nižjo, D ligo. V C skupini bodo nastopile naslednje ekipe, ki so že lani igrale z Jadranom: Italmonfalcone, Itala San Marco, Servolana, Pierobon Padova, Roncade, Jesolo, Mestrina B asket in Bassano, nova pa so: Sacile Basket, Cividale, Cittadella Padova, Piove di Sacco, Montebelluna, Mogli-ano Venelo in Castelfranco. URADNI SEZNAM EKIP C SKUPINE GS Italmonfalcone iz Tržiča US Itala San Marco iz Gradišča Sacile Basket iz Sacileja US Servolana Latte Carso iz Trsta ŠZ Jadran TKB iz Trsta. US E mas Tecnomac iz Čedada US Pierobon iz Padova Basket Club Pio X Cittadella (PD) CSI Gabri Elle iz Piove di Sacca (PD) US Vittoria Roncade iz Roncadeja Polisportiva Mogliano Venelo AP Castelfranco Venelo AS Basket Montebelluna SS Mestrina Basket iz Mester Basket Bassano del Grappa Basket Club Jesolo Začel se je sklepni del košarkarskega turnirja San Lorenzo, odigrali pa so že finalne tekme za 5. in 7. mesto končne lestvice. Do presenečenja je prišlo v finalu za predzadnje mesto, saj je doslej najslabša ekipa Gioiana z dokajšnjo lahkoto premagala postavo TreKappa. Najboljši strelciv zmagovitem moštvu so bili U. Merlin (22 točk), Vilanovich (16) in Pitacco (16) ter Sterle (25), Por-celli (19) in Škrinjar (16) pri poražencih. Tekma se je odločila na samem začetku, ko so Kovacichevi varovanci povedli za 15 točk. Nasprotniki, ki so bili zelo napazljivi v obrambi niso, utegnili nadoknaditi zaostanka, kljub večjemu številu dobrih menjav. V finalu za 5. in 6. mesto je zasluženo slavila ekipa VIP, v kateri je spet blestel David Pregare, ki je skozi vso tekmo zapravil le dve žogi. Ob njem je bil zelo učinkovit Del Piero (24 točk), le občasno pa je zadovoljil Sandi Rauber. Bolje kot doslej je igral Peter Ažman, ki se je izkazal tudi z nekaterimi asistencami in blokadami. Drocker se je postavil v ospredje z nekaterimi lepimi in učinkovitimi potezami. Preveč pa je silil pri zaključevanju na koš (1:7 v metu). Pri poražencih, ki so le proti koncu znižali zaostanek, je največ točk dosegel Alberto Tonut (44), ki pa je v prvem polčasu igral znatno pod lastnimi sposobnostmi. Nekaj odličnih prodorov in solo akcij sta pokazala mlada brata Tommasini. Dobro pa je odigral Kristjan Arena, ki je dosegel manj točk kot običajno, imel pa je dober ostotek v metu in bil zelo koristen za svojo ekipo. Tekma se je v bistvu končala v začetku 2. polčasa, ko sta Pregare in Del Piero pokopala nasprotnike z vrsto uspešnih metov in protinapadov. Razlika je narasla na 23 točk. Ekipa Ippodromo pa je zaostanek znižala prav v zadnjih minutah. FINALE ZA 7. MESTO: Gioiana -Tre Kappa 94:83 (53:42); ANALE ZA 5.MESTO: VIP — IPP 106:95 (59:43). DANAŠNJI SPORED: ob 21.15, finale za 1. mesto: Giubbini - La luna. DOPRINOS KOŠARKARJEV SLOVENSKIH EKIP: U. Merlin 22 točk (ocena 7); F. Franceschin 8 (6); S. Rauber 13 (6); D. Pregare 29 (8/9); G. Drocker 2 (5/6); P. Ažman 9 (6/7); K. Arena 11 t6/7)- V. JOGAN obvestila TPK SIRENA sekcija jadranje na deski organizira 2. tečaj wind—surfa od 7. do 13. t.m. za mladince od 15. leta starosti dalje in odrasle. Prijave najkasneje še jutri, 4. t.m. na sedežu kluba Miramarski drevored 32 — tel. 422696. ŠZ SLOGA vabi na poletni praznik, ki bo danes, 3. in jutri, 4. t.m. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici od 18. ure dalje. Za dobro razpoloženje bo igral ansambel »Zvezde«. Čisti izkupiček je namenjen delovanju športnega društva. SPDT vabi vse udeležence enotedenskega pohoda v park Argentere od 17. do 25. t.m., da se v ponedeljek, 5. t.m. udeleže informativnega sestanka o poteku izleta. Srečanje bo na sedežu društva, v Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstropje, ob 20.30. Vplačati bo treba tudi akontacijo za izlet v znesku 100 tisoč lir. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah-SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar sobota, 3. avgusta 1991 Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisen založnikov FIEu Pošiljka, vredna okrog 50 milijard lir, je julija prešla mejni prehod pri Fernetičih Nadvse uspešna akcija karabinjerjev iz Verone: zaplenili so 100 kilogramov čistega heroina VERONA — Dogodki na Balkanskem polotoku očitno niso zaustavili: »dela« mednarodne mreže razpečevalcev in trgfovcev z mamili. To dokazuje turški tovornjak, v katerem so v noči na četrtek karabinjerji iz Verone odkrili in zaplenili skoraj 100 kilogramov čistega libanonskega heroina tipa »brown sugar«. Gre za doslej največjo količino baroma, zaseženega v Trivenetu, na vsedržavni lestvici pa prednjačijo le karabinjerji iz Monze, ki so pred prebližno dvema letoma zaplenili 130 kilogramov heroina. Na tiskovni konferenci so veronski karabinjerji pojasnili včeraj podrobnosti v zvezi z odkritjem. Turški tovornjak s prikolico je prešel mejo pri Fernetičih 25. julija, kar še enkrat dokazuje, kako je naše mesto ena od najpomembnejših prehodnih točk na takoimenovani »balkanski« poti trgovanja z mamili. Tovornjak so karabinjerji obkolili na parkirnem prostoru nedaleč od avtocestnega izstopa pri Soaveju v trenutku, ko sta si 49-letni turški šofer Hilmi Ahmet Durgunyuz in njegov 26-letni jugoslovanski pajdaš Nuo Beriša (njegovo istovetnost sicer še preverjajo) prizadevala, da bi iz za- dnjih koles izvlekla 191 zavojčkov heroina. Oba so seveda aretirali pod obtožbo tihotapstva z mamili in kriminalnega združevanja v razpeče-valske namene. Z isto obtožbo so karabinjerji kmalu zatem na bližnji servisni postaji prijeli in priprli še tri tuje državljane (Jugoslovana, Jordanca in Maročana), ki so se — očitno so nekaj zasumili — bili oddaljili od prvotno domenjenega parkirišča. Karabinjerji so k temu dodali še nekaj zanimivih informacij. Aretirana pajdaša, še posebno pa Jugoslovan, naj bi bila člana organizacije, o kateri je leta 1980 sodnik Palermo vodil preiskavo v zvezi s tihotapstvom mamil preko brenerskega in tržaških mejnih prehodov. Ta organizacija naj bi se pečala tudi s trgovanjem z orožjem. Prva skrb veronskih preiskovalcev je sedaj ugotoviti, komu je heroin (na črnem trgu naj bi veljal okrog 50 milijard lir) bil namenjen, saj po njihovi oceni je nemogoče, da tolikšna količina heroina ne imela že domenjenega odjemalca. Da je bilo namenjeno lombarsko-beneške-mu trgu mamilašev, pa ni dvomov. Prizivni proces je še omilil prvo razsodbo proti »kupoli« PALERMO — Po trinajstih dneh posvetovanja je prizivno porotno so dišče v Palermu izreklo včeraj dru gostopenjsko razsodbo proti 182 tožencem na takoimenovanem tre jem protimafijskem procesu. Bistve nih vsebinskih razlik s prvostopen) skim epilogom ni, to pomeni, d sodniki niso identificirali glavnih °° tožencev, kot so Michele Greco * njegov brat Salvatore, Salvatore R11. na, Bernardo Provenzano, Pippo Cai in drugi s člani zloglasne »kupol®*: to je mafijskega vrha, ki vodi n'. mafijske mreže. Vsi ti »prvaki« so b1^ oproščeni. Če je razlika, je samo Domneve o železniški nesreči v SZ MOSKVA — Nesrečo na železniški progi Moskva Baku, ki se je pripetila v sredo, je povzročil bombni atentat. Tako ugotavlja tudi sovjetski dnevnik Komsomol-skaja pravda, ki med drugim navaja pričevanja nekaterih očividcev. Ti trdijo, da je le nekaj trenutkov pred silovito eksplozijo iz vlaka skočilo nekaj potnikov. Nahajali naj bi se prav v vagonu, v katerem je eksplodiral peklenski stroj. V atentatu je umrlo najmanj petnajst ljudi, dvajset pa je bilo ranjenih. Sovjetski dnevnik ugotavlja še, da se v Zakavkazju utrjuje neprijeten običaj, in sicer da prihaja do atentatov na javne prevoze vsakič, ko se splošni položaj nekoliko umiri. Nacionalisti izkoriščajo tudi obiske tujih visokih diploma-tov.za to da z najrazličnejšimi motilnimi akcijami opozarjajo nase. Ozadje železniške nesreče preiskuje posebna vladna komisija. Z zažganih naftnih polj tisoče ton strupov v atmosfero Kuvajtska tragedija leto po agresiji KUWAIT CITY — Včeraj je potekla prva obletnica iraškega napada na Kuvajt. Ob tej priložnosti se je marsikdo spomnil na nekatere probleme, ki še vedno tarejo to bližnjevzhodno državo, ki še zdaleč ni premostila težave, ki so posledica zločinskega divjanja Sadamovih čet na njenem ozemlju. Tako je na primer mednarodni center za raziskovanje okolja VVorld VVatch ugotovil, na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov, da na naftnih poljih, ki so jih Iračani zažgali, vsak dan zgori 6 milijonov sodov surove nafte, ki povzročajo vsak mesec 2,5 milijona ton saj, milijon ton žveplastega anhid-rida in 100 tisoč ton dušikovih oksidov. V Perzijski zaliv pa se je medtem izteklo približno 3 milijone sodov petroleja, kar je 10 krat toliko, kolikor je zgubil tanker Exxon Valdez pri Aljaski. Irak še vedno ni povrnil Kuvajtu vojno škodo, ki jo je vdor povzročil in niti ne škodo za ogromno bogastvo, ki so ga iraški vojaki izropali. S svoje strani Sadam Husein proslavlja oblet- nico vojaškega napada na Kuvajt kot pomembno zmago, ki jo je Irak izbojeval v vojni proti 30 zahodnim državam. Svetovna organizacija pa mu ne pride do živega niti kar zadeva dokajšnje zaloge kemičnega orožja, s katerimi prosluli iraški diktator še razpolaga in niti kar zadeva naprave za obogatitev jedrskega materiala, s katerim bi Irak lahko izgradil jedrske bombe. Ameriško obrambno ministrstvo je medtem objavilo poročilo o preiskavi glede ameriških vojakov, ki so preživeli iraško ujetništvo. Komisija je ugotovila, da so bili vsi Američani, vključno z dvema ženskama, ki so padli v iraške roke, mučeni. Poročilo podrobno opisuje fizično trpinčenje, ki so ga bili deležni ameriški vojaki s strani Iračanov. Iz Amerike prihaja tudi vest, da je tvrdka Kennametal dobavila Iraku posebne jeklene strukture, ki so bile potrebne za izdelavo »supertopa«, o katerem je bilo pred časom toliko govo- A lina je osma v družini Žiraf ji drobižek Alina je že osmi otrok mame Agate, na katero so v živalskem vrtu v Vincennesu (Francija) upravičeno ponosni (AP) Uvedli preiskavo o kruti smrti japonskih dijakov TOKIO Grozljiva smrt dveh japonskih najstnikov, direktor zavoda ju je zaprl v razbeljen kontejner, je končno zdramila tudi oblast, ki je na podlagi izpovedi nekaterih drugih gojencev doma, uvedla preiskavo. Takoj se je izkazalo, da ima direktor Jukio Sakaj marsikateri greh na vesti. Policija je namreč na otočku, kjer se nahaja »dom za vedenjsko motene« naraščajnike, odkrila pravo mučilnico v neki baraki nedaleč od glavnega poslopja. Eden od gojencev se je namreč opogumil, in povedal da je bil tudi sam tam zaprt. V mučilnici so med drugim odkrili nekaj preprostih a učinkovitih naprav za mučenje. Poleg tega pa so po pregledu trupel nesrečnih žrtev opazili, da sta bila tako 16-letni fant kot 14-letno dekle oblečena v sveže obleke, čeprav sta njuni trupli že kazali prva znamenja razpadanja. Direktor kljub vsemu svojega početja noče priznati. Ženske (in škanadali) v britanski mornarici LONDON Pred dobrim letom dni je britansko obrambno ministrstvo omogočilo, da se tudi ženske vkrcajo na bojne ladje. Seveda gre za kadetinje in mornarke. Ukrep je sprožil velikanski protest zlasti pri soprogah oficirjev in navadnih mornarjev. Sedaj se je izkazalo, da protest ni bil le sad bolestnega ljubosumja. Dve kadetinji sta namreč zaprosili za porodniški dopust. Žene britanskih vojnih mornarjev so besne in zahtevajo brezpogojen umik žensk z ladij, še zlasti, ker je spolno občevanje na bojnih ladjah kaznivo dejanje, krivcem(a) pa sodi vojaško sodišče. Nedisciplinirani mornarki sta ta čas sicer doma, kaže pa, da se bosta po porodu lahko vrnili na ladjo. Nihče namreč ne more dokazati, kje sta pravzaprav zanosili. Naftna polja v Kuvajtu še gorijo in jih ne bodo pogasili do začetka P njega leta Mirne NOVA '»ST sredozemska KUHINJA Majolka (Laguna Bernardin) Tel. 066/77271 5. - 8. avgusta 1991 ■tnil1 milejših obsodbah: število dosmd zapornih kazni se je od šestih znižaj na štiri, skupno število let zapora P se je znižalo za tretjino. -e Med glavnim tožilcem (zahteval J 11 dosmrtnih zapornih kazni in .. stoletij ječe) in odvetniki civiln1 strank (med drugim Občine Palern1^ je po branju razsodbe zavladal 9r nak občutek, da postaja mafija . močnejša, saj se ji kot spolzki rl vedno posreči uiti prijemu. Obtožen cem so sodili zaradi združevanja mafijske namene in razpečevanj mamil, na zatožno klop pa jih je P stavila tudi serija umorov, med d s0 gim pokol v Bagheriji, za kar pa vsi bili oproščeni.