175. Številka. Ljubljana, v četrtek 4. avgusta 1898. XXXI. leto. SLOMŠKI MOD. Izhaja vsak dan »vfier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta M gld., za četrt leta 1 rl-1 . za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta '-i gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljam« na dom rada na so po 10, trna mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. — Na naro6be, brez istodobne vposiljatve naročnine, se no ozira. Za oznanila plačuje se od ttiristopne petit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj ho izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraćajo. — Uredništvo in upravnifttvo je na Kongresnem trga st. 12. U pravu ist vii naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon. ž»t. 3-3=. _—_ _ . _ , -■« , . ----rr- T-i- , - -------1 Važna izjava našega poslanca. Učiteljski nhod nam je prinesel važao izjavo prvega podpredsednika poslanske zbornice, dra. Ferjančiča, izjava, katera je po pravici obudila ob'-, tu t zanimanje in katera je na-se obrnila tudi pozornost dunajskega Časopisja. Dr. Ferjančič je označil sedanji položaj kot jako kritičen in za najzatiranejše narode, za Slo vence, Hrvate in Maloruse jako nevaren. Ta nevar nost tiči po mnenji dra. Ferjančiča v tem, da vlada neče narodnostnega vprašanja rešiti nakrat za celo državo, da neče narodnostnim bojem nakrat narediti konec, ampak da deluje samo na spravo mej Nemci in cehi, dočim se za Slovence, Hrvate in Maloruse niti ne zmeni. Parcijelna rešitev narodnostnega vprašanja pa bi bila v resnici za malo Številne narode, kateri nimajo mnogo zastopnikov v parlamentu, prava katastrofa, kajti izgubili bi najmočnejše svoje zaveznike, izgubili bi njih podpore, sami pa bi vsled pičlega števila svojih poslancev ne bili v stanu preprečiti, da se preko njih želja in prizadevanj prestopi na dnevni red. Ta slika političnega položaja, katero je podal dr. Ferjančič na učiteljskem shoda, se popoluom* ujema s tem, kar smo mi že opetovano izrekli, in je vsemu narodu jasno predočila velekritični položaj, v katerem se nahaja. Popolnoma se strinjamo z nazorom dra. Fer-jančiča, da bi bili z našimi stremljenji za narodno ravnopravnost kar za desetletja nazaj potisnjeni, ako bi sa vladi posrečilo, doseči mej Nemci in mej člehi resno spravo, vsled katere bi se narodnostno vprašanje postavilo v ozadje in pridružujemo se tudi apelu dra. Ferjančiča na češki narod, naj v tem prevažnom trenotku z dejanjem dokaže, da slovanska vzajemnost ni puhla fraza. Izjava imenovanega našega poslanca je, kakor rečeno, tudi zunaj naših mej obudila pozornost. sNenes Wiener Tagblatt" jo je v daljšem denun cijatoričnem članku skušal izkoristiti v to, da na hujska Poljake, čemur se ne čudimo, a oglasil se je tudi oficijozni „Fremdenblatt" in to z entrefi-letom, v katerem izraža veliko svojo nevoljo, da LISTEK. "" Iz Bismarckove mladosti. Slovani so Nemcem podarili že toliko znamenitih mož, da se no smemo čuditi, ako so si skušali izvajati najznamenitejšega Nemca naše dobe kot »svoje gore list."*) Vender, da bi preiskovali, v koliko je opravičena trditev „antidiluvijaničnega" profesorja, da je ime „Bismarck" pravzaprav slovensko ter se zove „Pismarek", ali pa ona drugega neznanega mi filozofa, da se izvaja iz „bij smereko", zato nam primanjkuje temeljitih linguističnih študij. Istotako smo premalo zgodovinarji, da bi razsodili, je li res izvira njegov rod od otoka Rujana ( Rugen) ki je bil svojedobno slovanski, — ter tako podkrepili omenjeni trditvi. Pa bodi si stvar kakor hoče, sledimo raje nemškemu biografu — (izdal je svoje delo še pred Bis-marekovo smrtjo, — zdaj bo životopisov kar legijon — seveda več ali manj skrpucanih in prepisanih.) Ta nas pouči, da se izvaja priimek od krajevnega imena Bismarck-Bischofsmark, zaznamujočega * Tudi Bismarckovega naslednika, grofa Ca pri v i j a rod je izšel is slovanske, pomorske zemlje. Rodbina se je pisala včasih baje Kopriva. hočejo tudi Slovenci, Hrvati in Malorusi živeti in da svoje narodne individuvalnosti nečejo dobrovoljno žrtvovati. Ministerijalni „Fremdenblatt" se čudi, da se Slovenci, Hrvati in Malorasi pri rešitvi narodnostnega prašanja neČemo držati principa avtonomije, da nasprotujemo parcijelni rešitvi tega vprašanja, dasi prisezamo na Dzieduszvckega adresni načrt ter odklanja naša zahtevo, naj se narodnostno vprašanje nakrat reši za celo dr/avo, češ, Avstrija ima dovelj s češkim vprašanjem opraviti. Zlovoljnost oficijoznega lista nas ni presenetila. Da nam vlada ni naklonjena in da nam neče biti pravična, to vidimo in čutimo dan na dan. „Slovanska krščansko-narodna zveza" je važen del desnice, a vzlic temu jo vlada ignorira in se, kakor je povedal dr. Ferjančič, zanjo ne meni niti tedaj, ko se z najrazličnejšimi strankami pogaja in posvetuje o položaju. Ta nenaklonjenost Thunovega ministerstva se kaže pri vsaki najmanjši priliki in se zrcali v celi upravi tako, da lahko rečemo, da nam je sedanja na desnico opirajoča se vlada prav takisto nasprotna, kakor je bila doslej še vsaka, Ako je „Fremdenblatt" govoril v imeni vlade, potem se moramo čuditi kratkovidnosti grefa Thuna, da se ustavlja izvršenju ravnopravnosti v celi državi. Prav naše stališče je eminentno avstrijsko. Nihče ne taji, da so narodnostni boji za našo državo velika nesreča in grofa Thuna državniška naloga bi bila, da naredi tem bojem konec za vselej na ta način, da doseže mej narodi pošteno spravo. S parcijelno rešitvijo narodnostnega vprašanja ne bo dosti pomagano. Mirn ne bo v Avstriji, do kler vsi njeni narodi ne dosežejo v drž. osnovnih zakonih zajamčene jim ravnopravnosti, a kaj morejo opraviti tudi najmanjše stranke, to so nas naučili nemški obstrukcijonisti. Kam se pride s samim „fort g'fretten", to vidi grof Thun danes. Ako bi se bil svoj čas TaatTe z železnim obročem resno lotil rešitve narodnostnega vprašanja, bi ne bilo sedanje mizerije. „Fremdenblattovo" drezanje z avtonomijo in s historično političnimi individuvalnontmi nas ne sprav- lja iz duševnega ravnotežja. Slovenci nismo bili nikdar pristaši deželne avtonomije in nikdar zagovorniki historično-političnih individuvalitet, a če so se naši poslanci vzlic temu izrekli za adresni načrt grofa Dzieduszvckega, storili so to s pridržkom, da se mora najprej zagotoviti ravnopravnost manjšin, predno se kakorkoli razširi deželna avtonomija. Slovenski poslanci so to v izvrševalnem odboru in v parlamentarni komisiji desnice precizna izjavili in svrjo izjavo večkrat ponovili, tako da imajo v tem oziru popolno svobodo. Besede dr. Ferjančiča so slovenskemu naroda predočile rjjegov položaj in nas morajo vzpodbujati, da se pripravimo na vse eventuvalnosti. V naši državi se pripravljajo velike dogodbe. Kaj nam prinese bodočnost, tega ne vemo, tega niti ne slutimo, varno pa, da če pride nad nas vihar, če nas zapuste naši zavezniki, nam ostane še vedno tolika moč, da za-moremo postati trda kost v avstrijskem želodca. V IJiihljaiil, 4. avgusta. „ReichBwehr' poroča, da delajo Jugoslovani Tbunovi vladi velike sitnosti. Ta bivši pol« c tii-ijozni list pripoveduje, da so se vršile pred kratkim obravnave z načelniki Češktga, poljskega in jugoslovanskega državnozhorskega kluba, da pa so bile obravnave brezuspešne, ker so Jugoslovani zahtevali, naj se reši jezikovno vprašanja tudi za njihove dežele, zlasti pa za Primorje. Jugoslovani so grozili, da izstopijo iz večine, ako se jim ne ustreže. Vlada hoče izdelati zategadelj nove „Grundziigs" ter znova pogajati se z Jugoslovani in drugimi slovanskimi voditelji. Od uspeha ali neuspeha teh pogajanj je odvisno, ali se državni zbor skliče ali ne. V zadnjem slučaju se skličtjo deželni zbori. — Ta izvajanja lista rReichswehr" so v direktnem nasprotja z govorom državnega poslanca dr. Ferjančiča, ki je pri banketa v ljubljanskem „ Narodnem domu* jasno in razločno povedal, da niso imeli Jugoslovani z vlado glede jezikovnega vprašanja, žal, še nikakilt konferenc. Wolf proti Pferschejn. V Aussiga je poročal znani profesor Pfersche, ki je vihtil nekdaj nad glavo slovenskega državnega poslanca Žokljeja oster pod škofovskim gospodstvom stoječi kraj; in škofje so bili v prošlih vekih res mogočoi gospodje in oblastniki, torej ta trditev nikakor ni neverjetna. Našega slovanskega čuta to tudi nikakor ne žali, saj je znano, da je bil Bismarck Pomeranec in se ponosno nazival kot takega, a baš Pomeransko je jedna nekdaj najbolj slovanskih provincij pruske države, seveda so Slovani ondi do malega zatrti. Prvi praded Bismarekov, o katerem nam sporoča zgodovina, je bil — krojač. (Krojači so baje sploh oni obrtniki, ki imajo nekako predestinacijo do slave. Krojač je bil najznamenitejši nemški igralec na dvornem gledališču dunajskem, Sonnenthal, predno se je posvetil dramatičnemu poklicu; krojač je bil tudi naš Trtnik, predno se je izobrazil v opernega pevca; krojač je bil jeden naj velja v nej šib nemških pisateljev, Rossegger, predno »i je stekel pisateljsko slavo.) Kaj čuda, da je bil prednik Bismarekov krojač ter svojemu roda ucepil „kri, ki teži po višjem"! — Ta Bismarekov prednik je zelo obogatel in si pridobil velik ugled, — torej je bil vsekako vreden prednik svojemu nasledniku. Oče kneza Bismarcka je bil pruski oficir, ki pa se je, opustivši kraljevo službo, posvetil gospodarstvo. Oženil se je kot posestnik leta 1806. s hčerjo kraljevega kabinetnega svetnika Menckena. I 1. aprila 1815 je bil rojen Oton Bismarck, ome- j njenih zakoncev drugi sin na posesti Schonhausen ; a stariši so se kmalo preselili na Pomeransko, in zato se je sin vedno smatral za Pomeranca. Mladi Bismarck je prišel v Berolin v šole, do katerih pa ni imel šestletni dečko prav nič veselja. Torej nikakor ni bil odličnjak, — kar pač jasno priča, da šolsko .butanje" samo na sebi še ni jedino zveličavno. Leta 1832. je došel na univerzo v Gottingen. Tu je bil korni student ter imel 27 krvavih menzur. Onim Slovencem, ki se križajo pred dijaškimi ! društvi, ter preklinjajo „sabijanje8 v dno pekla, bodi to tolažba, da tudi taki „izgubljeni sinovi" lahko postanejo veljavni in ugledni. Bismarck ni v prvih letih nikdar poslušal kolegija ter se sploh ni zmenil za znanost. S tem ne* čemo opravičevati lenuhov, temveč le namigniti, da ni v s e , ako se dijak samo uči, a od življenja ničesar ne ve, — da ni v 8 e in jedino dobro to, kakor nekateri trdijo. Mlademu ,bur.su Hanno- ' verancu" so postavile dijaške zaveze pozneje na Rudesburgu lep spomenik. Kot burš je Bismarck užil vse dijaško življenje, tudi acarcera mu ni ostal neznan, in še danes kažejo ječo, v katere vratih jo izrezlano njegovo ime. nož. Ta slavni nož, s katerim si je priboril Pfersche v hipu jul no prvih mest m*j rabulističnimi obetruk-cijonisti, je mej naoijonalci že pozabljen, in Wolf na pada sedaj svojega kolego radi poročila v Aussigo, kakor da je Pfersche nesramen židovski hlapec in izdajalski liberalec, kateremu treba Čim preje pokazati vrata. Pfersche je namreč dejal, da je „ malenkostno vprašanje taktike", ali se naj začno pogajanja z vlado predno se odpravijo jezikovne naredbe, ali Sele potem, ko bodo že uničene. Wolf psuje Pferscheja vsled tega z najneizbranejsimi besedami, in vseuči liščni profesor Pfersche bo moral iti staro bur-ševsko hi$o \Yolfa vsekakor prosit odpuščanja ako itli še kdaj igrati ulogo nemškega prvaka. Wolf je sedaj res v^egamogočen. Milanska revolucija pred sodiščem Te dni so stali pred vojnim italijanskim s diŠčem trije ita liianski državni poslanci, Morgari, de Andreis in Turati. Toženi so bili, da so širili v svojih govorih in svojih č-asmških člankih ideje, ki so provzročile revolucijo v Milanu in drugod. Zagovorniki teh treh poslancev so bili trije nadporočniki. ki so dokazovali z vnemo in gorečnostjo, kakor dobri odvetniki, da ni nikakih dokazov za kak komplot, in da ideje, ako bi bile tudi socialistične in republikanske, niso kaznive. Morgaui je bil oproščen, de Andreis in Turati pa sta bila obsojena v l2letno ječo. Vojno sodišče ju ni obsodilo radi kakega kaznivega deja« nja, nego le radi idej, s katerimi sta hotela pomagati svoji nbogi, izrabljevani in zanemarjeni domovini do boljše bodočnosti. Špansko ameriška vojna- „Italie" zagotavlja, da se mirovni preliminariji mej Španijo in Severno Ameriko podpišejo do sobote, ker je Španija — razen malenkostij — sprejela Mac Kinleveve pogoje. „Post" poroča, da bo sklical Mac Kinlev takoj po sklenjenem miru obe poslanski hiši k izrednemu iasedanja, in sicer zato, da se sklene zakon, ki ustano vi aktivno armado 100.000 mož. Amerikanci bi imeli torej poslej stalno vojsko. — V Havani so se ba -: pripetile velike demonstracije proti maršalu Blancn in vladi. Prostovoljci so porretali orožje od sebe ter kričali, da je Blanco izdajica. — Mej ustaši in Španci se je vnel te dni pri Gunesu vroč boj. Vstaši so se morali končno umakniti. — Na Portonku pa prodirajo Amerikanci zmagovito. Sedaj so zasedli že zopet brez odpora mesto Coma iu mesto Juana D>az. — V Španiji pa so se začeli resni karlistični nemiri. Vlada je odposlala kavalerijski polk v Katalonike gore, da prežene Karliste, ki požigajo carinske in druge erarične hiše. Vojaki so našli v kmečkih hišah mnoizo orožja ter so zaprli mnogo ljudstva. Prosveta, Potresno poročilo s Kranjske i n G o • riškezal 1897 L. 1890 je zasnovala dunajska akademija znanostij potresno opazovanje po avstrijskih deželah in izdala o prvih podatkih drobno letno poročdo. Sedaj pa leži pred nami drugo letno poročilo „Mitt' eilunpen der PLrdbebencommission d*r kais. Akademi« der VVissenschaften in VVien. Hefr V AUgemeiner Bericht und Chronk der im J. 1897 A slednjič se je Bismarck vender polotil učenja, „kanonsko, rimsko pravo", mu je, dasi nepriljubljeno, šlo dobro v glavo, in leta 1835. je napravil izpit ter vstopil kot „avskuttator komornega sodišča" v Berolinu. Kot tak je imel nekoč „vzeti na protokol" zelo jezičnega Berolinca, s katerim se je dosti jezil in mu slednjič zažugal, da ga bo dal „vreči iz dvorane". Sodnijakemu svetniku ni ugajala B smarckova grobost, in rekel mu je, da „metanje iz dvorane njemn pristoja". — Ko pa Herolinec vnovič ujezi mladega uradnika, zakriči ta nad njim: „Gospod, brzdajte se, sicer vas dam po gospodu svetniku vreči iz dvorane!" Uradniško življenje pa Bismarcku ni ugajalo, in prav vesel je bil, da je mogel uporabiti družinske in gospodarske rHzmere za izgovor, da je ostavi! službo. Polotil se je gospodarstva A tu se ga je polotila nova strast, udal se je pijančevanju — in zdravilo, katero ga je iz tega dovedlo na pravo pot, je bila: ljubezen Borba za nevesto, (poznejšo ženo, Ivano Pulkammer) zbrzdal a in iztreznila ga je povsem. Postal je mož, ki je premag-tl vse mladostne letikomišljenosti in napake. O velikih, Častnih in tudi maločastnih delih silnega sovražnika Slovanov, Bismarcka moža pa je govoril „Slovenski Narod" že nad Črto. Mefisto. innerhalb des Beobachtnngsgebietes erfolgten Erd-beben. ZasammeageateHt voa £. Mojaisovics." To raveatje je mnogo Obširnejše, ker obsega 238 str., ia polovica te knjige je plod slovenske marljivosti ia snanstveaega zanimanja? Gosp. izdajatelj pl. Mojsisovics pravi v uvodu, da je to .sijajno spričevalo o izredni marljivosti de Želnih poverjenikov in poročevalcev samih*1, posebej pa še pohvali požrtvovalnost prof. Ferd. Seidla v Gorici, ki je poverjenik za Kranjsko in Goriško. Ta je imel v svojem področju 134 poročevalcev na Kranjskem in 50 na Goriškem. Njegovo izvestje obsega 107 straši) in priznava se naravnost, da je sestavljeno na podlagi prvotnih poročil, ki so „največji del" napisana v slovenskem jeziku. Po verjeništva sosednih slovenskih dežel so v tujih rokah. Le poverjenik za Istro in Dalmacijo pri znava, da si je moral došla poročila dati tolmačiti, ker sam ne ume hrvatskega in slovenskega jezika. Dejstvo, da je lani imela Kranjska izmej vs h avstrijskih dežel največje število potresov, v nas seveda ne vzbuja nikakega veselja Trajala je še vse leto potresna doba, ki se je začela z velikonočno katastrofo 1. 1895. Tu nam ne preostaja drnzega, nego da se udarno v to, kar nam je prisodil tek prirodnih dogodkov in tajnih podzemelj* skih močij. Z zadovoljnostjo pa nas navdaja, d * so 84 Slovenci na Kranjskem in Goriškem z unemo lotili znanstvene naloge, zasledovati delovanje in bistvo skrivnostne sile v svoda zemeljske skorje in da se je zopet ukazalo, da naš narod stopa v vseh poljih napredka v vrsto kulturnih narodov.*) Izvestje, katero objavlja naš rojak profesor Ferd. Seidl, ni le izmej vseh deželskih iz vest ij najob sežnejše, nego je brez dvoibe po svoji kakovosti najboljše. To je ne le uspeh vestnih in skrbnih poročevalcev samih, nego nič manje uspeh marljivega poverjenika, ki je znal poročevalce in poročila pridobiti. Izvestje prijavlja v primernem redu in v okrajšani obliki pojedina poročila i u navaja k vsakemu ime poročevalca. Ta vidimo, da so se dela lotili večinoma naši gg. učitelji ljudskih šol, ki imajo v marši'em priliko pospeševati naše dumo-znanstvo Zastopani pa so tudi gg. profesorji, duhovniki in zasebniki Poročda so v obče kratka, a jedrovita, nekatera pa sj obsežna in izpričujejo fino in vsestransko opazovanje in nazorno pripovedo vanje. Izmej takih odličnih poročil imenujemo na tem mestu zlasti ono prof. Fr. Levca o potresu s 15. julija, in pa ono naše/a nepozabnega Jauka Krsni ka o čudnih potresnih pojavih z dae 5 aprila lanskega leta. Izmej zasebnikov omenjamo še pozornega poročevalca K. Križnika v Motniku. Sploh je potresno delovanje na Kranjskem in Go riškem lani bilo tako živahno, da je brez dvojbe poldrugo sto poročevalcev imelo priliko po jeden-krat ali večkrat poslati svoja opazovanja poverjenika in to nalogo so mnogi prav vrlo izvršili. Poročevanje je doseglo toliko popolnost, tla je v več slučajih možno spoznati potresno ozemlje v vsem obsega. Take preglede nahajamo pa le v iz-vestju za Kranjsko in G riško. Potres so dostikrat izhajali iz ljubljanske kotline, a podzemeljska moč je nekaterekrati delovala tudi ob znamenitih po tresnih črtah na Notranjskem. Povdarjati moramo še jedenkrat, da je omenjeno poročilo sad domačega truda in domače ljubezni do znanosti, in sicer to tom bolj, ker se nam tudi od druge strani obeta razprava o potresnih silah in njih uničujočih nasledkih. Čast, komur čast I x y — *) Le Zal, da slovensko delo prihaja na dan v nemški obliki. V prvem Iivestja dunajske akademije se še omenja nekoliko so 'letovanje Muzejskega društva v Ljubljani, drngo Izvestje o takem sodelovanju mć već ne ve. Tudi je lani nafte muzejsko druitVO izdalo letno potresno izveatjo, letos pa nifi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4 avgusta — (Zopet višje deželno sodišče v Gradca.) Od dneva do dneva 86 množijo slučaji, ki dokaza jejo, kako skuša imenovano sodišče izpodbiti slovenščini tla. Evo novega dokazal Nr. 1006/98/6 G. Z, Ns 1168 98 /1. Das k k. Oberlandesgericht Graz, IV. Senat als Gerichtshof H. Instanz hat nach An-horung des k. k Oberstaatsanvvaltes die gemiiss §15. St St. P. 6. eingebrachte Aufsichtabeschvverde des Mathias Prosegger durch Dr. Alois Kratit gegen die vom k. k. Bezirksgerichte Klagenfurt in deutscber Sprache verfugte Vorladuog des Mathias Prosegger zu der am 12. Juli I. J. gegen ihn wegen Ueber-tretung des § 23. Stf. Ges. angeordnaten llau; tvorba ndlung — in Ervviigung, dass die Strafanze šnjejo nemški, vidi se takoj velikanska omejitev slo« venskega uradovanja. Odveč bi bilo še posebej povdarjati, da imamo mi Slovenci postavno pravico, da nam sadišča dopisujejo v našem jezika osobito tam, kjer se gre za našo čast in svobodo. To pravico mora nam vsak Človek, tudi oni z najpripro-Ptejšimi pravnimi pojmi, pripoznati. — Poldrugo desetletje je minolo, odkar se je 8 Pražakovo naredbo zavrglo nam sovražno stdišče, da SI »venec, nemščine vešč, slovenskega uradovanja ne sme zahtevati in daudanes pridejo isti, za nas sramotilni nazori na odličnem mestu zopet v veljavo ! Le samovoljnost more reči, da je isti, kdor sprejme nemški odlog, s sprejetjem istega odobril. Resnica pa je, da s tem pravice do pritožbe nikakor ni izgubil. Čudni razlogi — vendar — finis aanctifiuat media. Pritožba je bila spisana v slovenskem jeziku, rešitev seve je nemška. S tem pa, kakor slišimo, še stvar ni končana. — (Izžrebani porotniki.) Za prihodnjo po-rotniško sesijo so bili izžrebani naslednji porotniki: Avg. Auer v Ljubljani, Luka B erga nt v Kamniku, Ivan Bizjak v Vodmatu, Franc Breme v Vodmatu, Ivan Oerne v Ljubljani, Ivan Cof v Kranju, Fr. Črne v Mostab, Anton Draschler v IJ »rovnici, T. Fi oh t teh na Vrhniki, Mart. Furlan v Vrhljen h, Iv. Godec v Ljubljani, Ant. Gaspari v Postojni, Marija Golob v Kranju, Ivan Grašek v Kamniku, Ivan Hafuer v Ljubljani, Anton Ilavlina v Logatcu Jos. Jalen v Kropi, Fr. Jež k v Poljanah, Ivan Knez v Ljubljani, Alojzij Korsika v Ljubljani, R Krisper v Kranju Anton Kovšca v Zg. Planini, Ivan Kaidiž v Sp. Šiški, Fr. Luckmann v Podpeči, Jakob Mar-tinčič v Ljubljani, Pavel Peterca , Ivan Schrev, Leopold Smončič Ferd. Simonetti, vsi v Ljubljani, Andrej Šarobon v Vodmatu, Anton Trevn v Jesenicah, Avgust Trpine v Kamniku, Ivan Kurnik in dr. Janko Vilfan v Radovljici, Ivan Žargi v Kamniku in Matija Ž>tko v Verdu pri Vrhniki. — Namestniki so: Jakob Fajdiga, Fr. Kaiser, Al. Kališ, Rudolf Kummer, Rajko Lang, Alojzij Lilleg, Ivan Prežel, B Schmelzer in Fran Zoreči vsi v L ubijani. — („1. hrvatsko družtvo biciklista") v Zagrebu priredi dne 7. t m. svojo zadnjo letošnjo dirko. Iz odbora kluba slov. biciklistov „Ljubljana" se nam piše: To bratsko društvo je b lo doslej pri vseh naših aiavnostih v najlepšem številu zastopano; zato bi bilo prav neoprostno, če bi mu mi njegovo ljubeznivost vračali z brezbrižnostjo. Za trdno prepričan, da se odzovejo njegovemu pozivu vsi klubovi členi, kateri niso nujno zadržani, sklicuje odbor kluba slov. biciklistov „Ljubljana" za jutri, t. j. petek dne 5. t. m., zvečer prijateljski shod k „Ltoydu*. Na tem shodu se določijo vse posameznosti, zlasti čas odhoda. V soboto zvečer, oziroma v nedeljo zjutraj pa se vidimo v kraljevem Zagreba! — (Slavnoat v spomin okupacije Bosne in Hercegovine) leta 1878. se bode vršila v soboto 6 t. m na vrtu gostilne pri .Zvezdi" (Fer-linz). Začetek ob 8 uri zvečer. Sodeluje godba c. in kr. pehotnega polka št. 27. Slavnoit se bo vršila pri vsakemu vremenu. Vstopnine ni. Posebna vabila se niso razposlala. Bojevniki iz let 1848., 1859., 1864., 1866. in 1878. in sploh bivši vojaki, kakor tudi drugo občinstvo so k tej slavnosti najuljudneje povabljeni. — (Tamburaški klub „Zvezda") priredi dne 7. avgusta t. 1. na vrtu g Fr. Ferlinca vrtni koncert. Pri koncertu sodeluje iz posebne prijaznosti pevsko društvo „Ljubliana". Kegljanje na dobitke se vrši dne 6. avgusta ter se zaključi na dan veselice dne 7 avgusta ob 10. uri zvečer. — (Nepreviden kolesar) podrl je včeraj na Trnovskem pristanu nekega moškegs, ki je p-djal svojo 8 let staro hčerko /.a roko. Deklici je šlo kolo čez nogo, ne da bi jo poškodovalo. — (Najdene čipke) Na ljubljanskem polji našel je nekdo zavitek čipk, vrednih okoli 200 gld. — > Odlikovanje Župniku g. Karlu G a j š e k u v Dobrni je cesar podelil zlati zaslužni križec s krono. — (Potres.) Dne 23. julija ob 6. uri 23 m. zjutraj so na Jezici čutili na prost -m in v poslopjih lahek potresni sunek z bobnenjem, prestopajoč od severozarmda proti jugovzhodu. — Dne 28. julija ob 8. uri 21 minut (poročilo nima pri-stavka zjutraj ali zvečer) se je pojavil na D o-brovi pri Ljubljani prav rahel potresni sunek po strelu podobnem bobnenju. Njegov učinek je bil le, da so ohlapno uložene šipe v oknih slišno zazve nele. — Gg. poročevalci so uljudno naprošeni, da izvolijo poslati svoja poročila o pojava teh dveh potresov po dragih krajih okoli Jezice in Dobrave poverjenika potresnega odbora akademije znanosti t Gorico. — (Ustanovna slavnost .Idrijskega Sokola"-) Dne 14. in 15. avgusta t. 1. vrši se, kakor že poročano, v Idriji ustanovna slavnost „Sokola". Društvo živi komaj jedno leto, a že se je razvilo toliko, da lahko ustreza vsem svojim smotrom. Pri tej priliki dovoljujemo si opozarjati slavno vnanje občinstvo na to slavnost eminentno narodnega po mena; naj nikari ne zamudi, pokazati s svojim mnogoštevilnim obiskom, da ma je na srcu vsak zaveden naroden gibljaj, in naj s tem duševno okrepi naše mlado društvo. Kdor ve, s kolikimi težavami se da tako društvo v našem mestu vzdržati, ta bo znal ceniti to narodno slavnost. Za goste bo vse potrebno preskrbljeno. Veselica sama, ki se ima vršiti 15. popoludne na travniku gosp. J. Grudna, staroste „1 dri skega Sokola", kaže, da bo, ako se vse priprave posrečijo, v pravem pomenu besede ljudska veselica. Natančneje vse na vabilih. Naj torej n»kdo ne zamudi priti k tej slavnosti. Na svidenje 14. in 15. avgusta v Idriji! — (Jubilejne slavnosti na deželi) V Bo hinjski B strici je šolska miadina dne 28. jul ja praznovala cesarjevo petdesetletnico. V sp mm na t« cesarjev jubilej so šolski prijatelji zložili priinemo svoto, s katero se je kupila lična šolska zastava. — Šolska mladina v Fodbrezju je cesarjev jubilej prsznova a dne 24. julija, dekliška šola v Kranju pa dne 14 julija. V ob h krajih je prebivalstvo z znatnimi darovi pripomoglo k m-ehu slavnosti. — V Šmartnem pri Litiji je ondo'na šola dne 30. julija, zajedno s sklepom šolskega leta praznovala cesarjev jubilej in to jako slovesno — Kakor smo že izjavili, nam je kraj najboljše volje nemogoče pri občevati vse o jub lejskili s'avnostih poslane nam dopise. Prosimo torej čč gg dopisnike, naj blagohotno oproste ako dotične slavnosti le kar na kratko omenimo. — (O župniku v Bučki) smo pred kratkim priobčili dopis, v katerem je bilo rečeno, da ni hotel pokopati otroka siromašnih starišev ker niso mogli pogreba plačati, tako d* je otrok* pjkopal občinski sluga. Dostavili smo takrat, da se nam tolika brezsrčnost zdi naravnost neverjetna in prosili avtentičnega pojasnila. Z laj nam prijatelj našega lista po'oča, da je bil župnik pač pripravljen tudi tega otroka brezplačno pokopat«, kakor je že več drugih, a da je zahtev - I, naj ga prineso na Bučko. V Radulje pa da ni hotel iti, da bi otrokova miti ne rekia: zmagala sem. Tako se je zgodilo, da je bil otrok pokopan, ne da bi bil duhovnik pri pogreba. — (Šolska izvestja) Letno poročilo štiri-razredne ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Krškem izkazuje, da je na tem zavodu poučevalo pet učiteljskih raočij Ob sklepu šolskega leta je bilo v Šoli 191 otrok. Učni uspehi so bili dobr , kajti za višji oddelnk je bilo nesposobnih le 53 otrok. Obrtno nadaljevalni šolo, na kateri so poučevale štiri učiteljske moči, je obiskovalo 33 učencev. — Letno poročil0 petrazredne ljudske šole in obrtno-nadaljevalne šole v Pustojini prinaša na prvem mestu člančič „Naša obrtno nadaljevalna šola" iz peresa g. Primožiča Na zavodu je poučevalo osem učnih niičij. Šolskih otrok js bilo 316, dečkov 188 in deklic lf>8, izmej katerih je bdo za višji razred ne sposobnih 83, učni uspehi so bili torej dobri. Obrtno-nadaljevalno solo je obiskovalo 33 učencev. — (Stekel pes) je te dni v Brezovici popadel dva otroka in pet psov. Otroku sta bila prepeljana v Paiteurjev zavod na Dunaj. — MeBtna hranilnica v Novem mestu) V mesecu juliju t. I. je 158 strank vložilo 56.764 K 17 vin., 133 strank vzd gndo 34 661 K 38 vin , torej več vložilo 22.102 K 78 vin. 7 strankam so je po eojil izplačalo 6100 K, stanje vio* 1,052 311 K 51 vin., denarni promet 153.832 K 30 vin. — (Mestna hranilnica v Radovljici) V mesecu juliju 1898 je 123 strank vložilo 34 128 gl. 9 kr, 110 strank vzdignilo 20 469 gll. 95 kr., 25 strankam se je izplačalo posojil 23 890 gld., sta"je ulog 502.220 gld. 16'/« kr, denarni promet 113 955 gold. 17 kr. — (Iz Žalca) se nam piše: Konjerejcem in sploh onim, ki se zanimajo zi konje, se nudi dne 6. in 7. avgusta najlepša prilika, da si ogledajo lepo savinjsko pleme konj. Te dva dui priredi se v Žalcu jubilejno ogledovanje in premovanje konj iz 11 sodnih okrajev ter velika jubdfjna konjska dirka Prignalo se bo cb tej priliki najmanj do 300 najlepših konj iz Savinjsk«) doline in druzih krajev v Žalec in vredno je, da si vsak ogleda to zbirko lepih živali. Savinjsko pleme je težko, doirednje težk", ter je — posebno zadnje — izborno prav tako za tovorni voz kakor za tek. Pri dirki katera 8e bo letos v proslavo cesarskega jubileja potebno v velikem obsegu in slovesno prired Ia, tekmovali bodo težki dirkači domače pasme mej seboj, k»kor tudi z le.hkonogim konjičem druzdi ple en in za nimivo je, kako se bo končal ta plemeniti boj v tekmovalnem dirk -nji. Poleg t- h zanimivosti bi še mnogo druzih, ki bodo skrbele za zabavo in veselje mnogobrojnih gostov. — Kakor se je iz zanesljivega vira izvedelo pride k jubilejnim slavnostim dne 6. in 7. t. m. v Žalec, poleg ces. kr. namestnika za •Štajersko, tudi Nj. c. kr. vin kost nadvojvoda Oton, kateri je pokrovitelj ces. kr. štajerske konjerejske dražbe. Za slavnost se delajo velike priprave in se pričakujejo gostje iz vseh krajev slovenskih dežel. — (Čehovinov spomenik) v Zg. Bran ci v goriškem okraju se razkrije dne 14. avgusta. — (Pevsko društvo .Kolo" v Trstu) pri redi dne 7. avgusta t. 1. na vrtu slovenske šole pri Sv. Jakobu (ulica Gialiani št. 26) veselico. Začetek vesebce ob 5. uri zvečer. — („Der Suđen" Organ fur die politisohen. culturellen und vrirtsohaftlioben Interessen — der Kroaten uud Slorenen.) Tretjo številko glasila gg. državnih poslancev slovanskekrščansko-narodne zveze prejeli smo pomnoženo s pr logo. Vsebina tej številki je raznovrstna in zanimljiva. Na uvodnem mestu je članek o tržaških dogodkih, dalje, kako praktično izkoristiti sedanji politični položaj. Posebno /.an manje vzbuja članek k jezikovnemu vprašanju iz p-»resa odličnega slovenskega državnega poslanca , dalje slede opis ljubljanskega sh >da slovenskih odvetnikov, notarjev itd. proti znanemu ukrepu graško nadsodnije, — razne vesti iz btijerske. Koroške, Kranjske, Pri morja, Hrvaške, Sla vonje, Istre, Dalmacije itd. Iz Istre je nadaljevanje korenit h člankov „Niše sloge", ki dokazujejo, da Istra nikdar ni bila italijanska. Tudi vsebina priloge temu listu je raznovrstna in pouči j va posebno narodno-gospodarski članek, o novem zemljišno veresijskem zavodu kraljevine Dalmacije. Želimo od srca, da ta bnt najde vsestranske podpore od vseh strank in vseh jugoslovanskih pokrajin Naročnina znaša za dobo od avgusta do konca decembra t. I samo jed^n goldinar. Ured nistvo in upravništvo je na JJunaju, I. Plauken-gessH 4. — (Ponarejaloi denarja) V Piranu je policija aretovala tri Lahe, kateri so razdajali ponarejene gald.uarje. Doslej je or »žnistvo dogo tlo, da so izdali 70 tak h srebrnjakov. Bržčas s » bili ti are-tovani Lihi v zvez z ouimi ponarejalci, katere so te dni zaprli na Reki, — (Razpisane službe.) Na trirazredai ljudski šoli v Z a ti čini tretje UČ0O mesto z normalnimi dob d'le ob lo slušateljev. * išest sinov duhovnikov.) Vdova Mirijana Kol i Še k v Protivanovu ima šest sinov duhovnikov. Najmlajši sin je imel 31 m. m. v Brnu novo mašo Cesar je iz Išla »rečni materi iskreno čestital Dva sina sta doktorja bogoslovja. Najstarejši je konzisrorijatni svetoik in stolni vikar v Brnu. * Kuđenje opija) se zanaša iz Kitajske tudi že v Rusijo Zategadelj je odredila vlada j proti tej jako škodljivi razvad , da je trobi na rae-\ j^h bla*o natančnejša preiskati, konfiscirati opij in pipe za opij, dovoliti kaden;e opija le Kitajcem, Rusom j a z brošurami razlož ti kvarno it opija. Ako da Kitajec Rusu opija, bo Kitaj« o zaprt. * (Amerikanski špekulanti) vabijo poročnika II o oso na in nekatere posebno junaške častnike, ki so se odlikovali pred Santiagom, da bi .prebivali" po razmh mestih. Za vsak večer jim ponujajo 10.000 dolarjev. Darila i Podporno društvo za slovenske visoko-fiolce na Dunaju, prejelo je meseca julija raznih ti:«nI. Darovali so p. n. gg Stanko Pirnat, c. kr, notar v Mokronogu, 10 gld.; dr. Nikolaj Tonkli. ! odvetnik v Gorici, 5 gld.; gospa Karolina Lapajne v Idriji, 5 gld ; g. Ivan Sepie, župan okolice konjiške itd. 5 gld.; gnspica Franica Picek, v Ribnici, 3 gld ; vč. g. Anton Ledenik, župnik v Ločah pri Konjicah, 3 gld.; vč. g. V. Kola, provizor v R«ki v Savinjski dolini, 3 gld.; vč. g. Iv. Plevanič, žn.mik v Soteski, 3 gld.; vč. g. Josip Jurčič, dekan pri Sv. E&ffartu v Slov. Goricah, 2 gld.; g. Jurij Pfeifer, v Novem mesta, 2 gld.; vč. g. Val. MikuŠ, župnik pri Sv Jurju ob južni železnici, 2 gld, ; vč. g. Jakob Krušič, župnik pri Sv. Andražu pri Velenju, 2 gld.; dalje se darovali vč. gg: Vilibald Venedig, župnik v Ormožu, Josip Zagajšek, župnik na Mati, g. L. Fursager v Radovljici, Egidij Fux, c. kr. i oštar v Ljubnem, J.snez Pušavec, c. kr. sodn. uradnik v Kranjski gori, Franc Guštin, trgovec, mestni svetnik itd. v Metliki, Janez I) ti Jek v Polj-čanab, Josip M helič, c kr. dež. sodnije svetnik v Šoštanju, dr. Rupert Bežek, c, kr. notar v Zatičini, Jernej Sbii, trgovec v Mokronogu po 1 gld.; vč. g. Fran RajčeviČ, kurat v Trnji in g. Martin Poljak, v Ajdovcu po 50 kr. Zi vse darove bodi iskrena zahvala. Ker je društvo letos podpiralo nad 50 revnih, vseskozi vrednih dijakov ter je v namen razdelilo vsak mesec več kot 100 gld., treba je novih daril za bodoče šolske leto. Darove bode tudi na dalje hvaležno sprejemal vč. gosp. Fran Jančar, monsignor, župnik nemškega vit. reda , papeški častni kamornik, Dunaj I. Singerstrasse 7. Književnost. — .Ljubljanski Zvon". Leto XVIII. Zvezek VIII. Vsebina 8 zvezka je tale: 1. Al^ksij Nikolajev: Gisela. 2 Osamdec: Moi prijatelj. (Črtica.) 8. J. F.: Iz Prljekovine v Rim. 4. Aleksin-drov: Ne v^in, kdo bolj je tožen. 5. Kvgen Ste-fanič: F.ita m jrgana. (Roman.) 6 Z : Drobne pesmi. 7. Ivan Steklasa: Gregor AleksaodroviČ Potemkiu. 8 Z.: Drobne pesmi. i*. Pretnec: Kotaniska elita. (Novela.) 10. Aleksandrov: Kaj ne, da čuden Bem. 11. Dr. Fr. Vidic: Fr Palacky. 12. Aleksij Nikolajev: Stari Kis. 13. Listek: Prof. dr. V. Ja-g'č — Štirideset napevov. — Izvestja naših srednjih sol. — Spinčič B gomir dr Slovenischer Sprach-cjuetscher — Slovanska knjižnica. — Biser«jla. — Ruski slovar in ruska slovnica. — Nekaj o Prešernovi „Novi pisanji*. — Kopitarjeva knjižnica. — ,Der Suden". — „Hrvatska Matica". — Svet Corovič. Iz moje domovine. Crtice. — Mustsfa Hs-šid. Bujukderska Venera. Sa turskog HaSfeU Fehim Nametak. — Hošek Igjiic. Telefonična in brzojavna poročita. Zveza z Dunajem je radi viharjev pretrgana, vsled česar nismo dobili popoldanskih brzojavk. Gorica 4 avgusta. Trgovinski minister dr. B&rareither se je sinoči pripeljal sem in šel v St. Peter, kjt?r je prenočil pri grofu Fr. Coroniniju. Lvov 4 avgusta. Kardinal nadškof SembratowIcz je na smrt bolan in ni n č upanja, da okreva London 4. avgusta. .Times* prijavlja zanimivo pismo, katero je B'Stsarck pisa' An drassvju, prtdno je bila sklenjena trosveia, Ia pisma je razvidno, da je bil cesar Virjtml. odločen sovražnik zveze z Avstrijo. "Wasllingtou 4. avgusta. Francoski poslanik Ca m bon je včeraj Ms c Kinlevu izročil oficijalni odgovor Španske na mirovne pogoje. Washington 4. avgusta. Amerikanci so okupirali Armyo in Grugamo na otoku Portoriko. Narodno-gospodarske stvar. — Banke „Slavije" generalni zastop je v svojem področju v prvem polletju 1898. izplačal kaj znatne odškodnine po požarih, in sicer n,\ Kranjskem 12 585 gld, na Štajerskem 12 702 gld., na Primorskem 39S0 gld , na Koroškem 300 gld, v Istri 174 gld., v Dalmaciji 1082 gld, v Trstu 1958 gld, — V živ-ljeii.sk iii oddelkih pa je v teku prvega letošnjega polletja izplačal po umrlih petih člendi zavarovani kapital kakor sledi: po dvema učiteljema, ki sta lula zavarovani od 19 junija in 5. septembra 1893. po 1000 gld ; po jednera duhovniku, zavarovanem od 20. septembra 1893,, 1000 gld.; po jednom železniškem uradniku, zavarovanem od 10. julija 1892 , 700 gld, in po jednera živinozdravniku, zavarovanem tudi le od 25. julija 1893., 1000 gld V novejši dobi za-Varovanci človeškega življenja, zlasti državni uradniki, odkar se je uredila in zvišal« pokoj nioa njihovim vdovam, prodajajo, rekli bi, lehko-mišljeno svoje pol ce, pri čemer imajo znatne izgube, ter s tem pripravijo svojce ob zavarovani kapital, ki bi jim v slučaju njih nagle smrti bd kaj potrebna pomoč. V tem oziru se je pred kratkim zgodil jako poučljiv slučaj. Neki mlad župnik na Štajerskem je umrl nagle, nepričakovane smrti; le ti je nekoliko mesecev prej prodal svojo polico, 8 katero je bil zavarovan za 2000 gld., rekši, da zanj nima to nikaksntga pomena Navedeni kapital bi zdaj preostalim sorodnikom bila kaj dobrodošla p d pora za urejeuje eventualnih računov in obve-znostij jedva pričetega gospodarstva ter za njih preselitev v domači kraj. — Razpis dobave. C. kr. trgovinsko mini-sterstvo nazuan;a da ee bode dne 18. avgusta t. 1. vršila v Toledu (Španija) ponudbena razprava zaradi dobave raznih predmetov za orožarno v Tol du. Mej temi predmeti so: olivno olje, žveplena kislina, železna pločevina, premog, rado itd. Množina in cena razpisanih predmetov se vpogleda lahko pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, natanćneji pogoji pa pri c, kr. avstr. trgovinskem muzeju na Dunaja. 100.000 kron in trikrat 25.000 kron so glavni dobitki velikega jubilejnega razstavnega srečkanja, ki se izplačujejo le b 20°/0 odbitki v gotovini. Prihodnje srećkanje bo nepreklicno dne avgusta t. 1. Umrli »o v Miiltljam: Dne 1. avgusta: Karnl Hmlovpmik, c. in kr. stotnik v p., F>2 let, Tivoli fit. 1, rak v želodcu. — Stanko H.infel, pecnrjev sin, 4 men , Poljanska cesta st. 66, božjast. — Pavla Jeretina. krojačeva hči 18 let, Hrenove nlice fit. 14, jetika. Dno 'J. julija: Makso Sorte k, krojačev sin, 3 mes, DttUajskl cesta St. 86, KelodSnl in črevesni katar. V hiralnici: Dne 31. julija: Marija Pe'evnik, dninarica, M let, jetika. V deželni bolnici: Dne" 30. julija: Tiorenc Eržen, dninar, 49 let, jetika. I)nt- 31. julija: Neža Balant, dninarjeva hči, 14 let, jetika. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 3 S B «> 3 Vetrovi Nebo Sli X > ^> CU >■ 3 4. n y. zvečer 7. zjutraj B. popol. 737 4 737 3 735 5 20 4 153 882 brezvetr. si. svzh. sr. jzah. jasno megla del. obl. 00 Srednja včerajšnja temperatura 905*, ca 0 9' nad nortnaloiu. Zahvala. Podpisani izrekamo tem potom vsem sorod nikom, prijateljem iti znancem najiskrenejso zahvalo, ker so na« raoj boleznijo in ob smrti naše preljubi jene aeatre, oziroma svakinje in tete, go-;pndične Alojzije MuSaček tolažili in nam izkazovali svoje srčno sočutje, [ttotako zahvaljujemo se presrčno vsem darovalcem prelepih cvetlic, in vsem častitim spremljevalcem drag« rajnke k /.adnjemu počitku. Bog poverili vsem vae stotero! V Ljubljani, dne 4. avgusta IH98. (1185) Žalujoči ostali. vešč slovenskega in nemškega jezika, i&ČS službe. Ponudbe vzprejema iz prijaznosti npravništvo „Slov. Naroda". (1181—1) Izučen kurjač vzprejme 33 (i 182—1) v tovarno za lep (lim) v Ljubljani. Podpisana sodnija vzprejme s I. septembrom 1898. leta nemškega in slovanskega jezika zmož nega, v sodnijskih opravilih vsaj nekoliko izvežba-nega diurnista z mesečno plačo 30 gld. Pouudbe naj se, če možno, s »pričevali opremijo. C. kr. okr. sodnija v Sevnici oddelek I. dne 1, avgusta 1898. (1171—2) Okrajno društvo delovodij za Ljubljano in okolico ima dne 6. avgusta 1398 ob 8. uri zvečer v salonu gostilne „pri novem svetu'4 Marije Terezije cesta st. 14 h kojemu se vsi častiti kolegi uljadno vabijo. --—— vrši se (1176) domača zabava h kateri se tudi p. o. rodbine uljudno vabijo. Trgovski pomočnik vojaščine prost, več let pri jedni tvrdki, želi nvo|<» uliiib«*. premeni t i ter vstopiti za iiiMRitrtner Jn ali koinlnljo. uer|» v kako tovarno, eventnvalno tudi v trgovino. Prijazne ponndbe pod naslovom ,,*ele«««r** uprsv-nistvu „Slov. NarodaJ. (117S>—1) Spretnegra odvetniškega uradnika (1178-1) vzprejme talcoj I > tm. TJ. Lemež odvetnik v Slovenski Bistrici. Špecerijska trgovina v Ljubljani vzprejme samostojnega in ne pol 22 let starega pomočnika. Kje? pove upravništvo ,Slov. Nar.M. (U74—2> se išče za fino modistovsko podjetje na tukajšnjem trgu. P smene ponudbe naj se pošiljajo upravniStvu „Slov. Naroda". (1184-1) Svarilo! S tein svarim vsaki gar, da ne sme dati moji žtm IXY»2«i Ivi!! talile nič na upanje, ker jaz /a dolgove svoje žene nisem plačnik in bi vsak, kdor jej kaj dii, trptl sam škodo. V Ljubljani, dnć 3. avgusta 1898. J a n e x Mohle (118) Sv Petra cesta s t 30. o 50 ti. za 3 žrebanja. I Pojutrišnjem žrebanje! Giami«t*ioo.oo0ta!25.000to» Srečke jubilejske razstave (1087-12) a SO lir. Žrebanje : 6. avgnsta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje : 22. oktobra 1898. priporoča J*. O. Xw£^_TZ"1=2 IrS, "b^n.l?:a. tt I_iJtjl"toljaini. jKuverte s* iir*irxo priporoma po nizki coni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Kave ni treba doma znati! V zmifllu §. 8 in 12 postave z dne 23 junija 1892, St. 3o drž. zak., razpisuje podpisani odbor službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje ormoško I„ obsegajoče politične obuine: l. trgovsko, 2. franjkovsko, -1. hardečko, 4. humsko, 5 lirmerako, 6. velikonedel ako, 7. podgorsko, 8. sardinjsko, '.). sodinsko, 10. cvetkovsko in 11. pnsensko, z letno plačo 700 gld. Prošnje za to mesto z dokazi, predpisanimi v § 15. gori navedpne postave, vložijo naj se v JU). l©ilclje*v). Na razpolago velika množina voznih koles za dame in gospode, kakor tudi več tandemov. Kolesa se izposojujejo tudi na deželo. F. Kavčič in dr. (H80-1) Gradišče št. 16, vhod na vrt. USTizilre cene. Pred kratkim ustanovljena »Delniška družba za žganje kave —na Reki preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovanim izvajanjem, katero opnvi'eno uživa ,.svetovno slavo", kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno: Pnič: ostanejo kavi vsi neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in dragic: pridobi kava po tem načinu žganja v velikanski meri na ukusu, katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži. Več izvest ij najslovitejAih kemikov potrjujejo zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prejiriča, ako kupi za poskuSnjo. (1055 — 11) Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst: ■"orloriko karakter kilo prid. 3-£0, •I it% u 99 9« 99 l'W09 Snn ■*«olo 99 99 l-6tO. Jeglič & Lesko vic Jurčičev (Prešernov) trg št. 1. i Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoII i Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11.