KO Nl KAVE
»Še dobro, da imamo Benko!«
Ko ni kave, mora 20 delavcev v Mercatorjevi delovni organizaciji Emba za druge stroje
Prazne police v trgovinah burijo duhove vseh navduSe-nlh Ijubiteljev kave, igre z raz-delltvijo kave, ki v luki čaka na končni dogovor, pa so omajale zaupanje potrošnikov v pre-skrbo 3 to, ofiitno nepogrešljl-vo pijafio in trgovtne so bile dobesedno čez noč prazne.
Ne bomo iskali odgovora na vprašanje, zakaj ni kave in kdaj bo, nili se zdaj ne sprašujemo. kdo je kriv za povsem nopo-trotono zmedo pri preskrbl t kavo. smpak bomo zaplsali ne-kaj o posiedicah tega neeko-nomskega ravnanja. Obiskali smo Mercatorjevo delovno or-ganizacijo Embo, v kateri je kava vfasih v celotnem pri-hodku predstavljala dve tretji-ni, zda) pa so (v negotovih ča-sih) zagotovili večjo soctalno varnosi svojth zaposienih z zmanjšanjem tega deleža na 37 odsiotkov.
Boris VaupotiČ in Uro3 Gros sta povedaia, da je njihovih 20 delavcev, zaposlenih pri pra-ženju in pakiranju kave. letos povprečno vsak mesec deialo desel dni drugje - ker kave ni bllo. Kampanjska proizvodnja - letos bodo predelali 100 ton kave manj, kot so načrtovali -
povzroča slabo voljo med de-lavct, v stabi lučl kaže tudt vod-stvo dolovne organizacije. Ce-prav je storiio vse, kar je mo-glo; denarnice zaposlenih pa so na plačilni dan nekaj tanjše, kot bi bile, Lq bi kava redno prihajata. Ko kave ni, se delav-ci torej solijo k drugim proiz-vodom, tam so razumtjivo manj produkttvni; ko pa kava pride bi morali deiati praktič-no    neprekmjeno.    s3l    tržtšČ6
naravnost hrapeni po t»m pro-izvodu.
V podobnem položaju so se-veda prevozniki in pa trgovcl, ki neposredno posiuiajo ofiH-ke razjarjenih potroSmkov. Ka-va delovna organizacija nima v skladiščih, da bi Čakala na viš-jo ceno (mimogrede, letos se je dvakrat pocenila. kar se bo pri prihodku 5e kako po2nalo), saj so vanjo vloiili precejšnja obraina sredstva, odvefi pa so tudi ofiitki o prodaji pod pul-tom, saj bi s lem trgovci radi vsaj malo zaustaviM lakomnost nekaterih. k) bt najraje sami pokupili vso kavo.
Problem dolovne organiza-cije je tudi v Že Stlri leta zamrz-njenem absolutnem znesku priznanega stroška priprave in
predelave kave - 15.90 din za kilogram Pri tem pa po Jugo-slaviji nekateri še v»dno žele vlagati v nove zmogljivosti za predelavo kave, čoprav so že zdaj petkrat preveiike ~ fetos bomo predelalt v drzavl 52.000 ton kave, zmogljivoati pa je za 250.000 ton.
-še dobro, da [mamo Ben-ko,- je ob tem ugotovl! dlrek-tor Boris Vaupotič. -kl ga je trg z veseljem aprejet. 2© v prvem latu prolzvodnje smo ga pro-dali 300 ton, od tega dve iretjl-nt v Sloveniji. Mnogi Ijudje so 0« praj kupovali onatran maja, pa tako zdaj posredno prthra-nimo tudi kakfino devizo Več smo pritakovah od prodaje y drugih republikah. kjer smo naleleli na zaprtost trga - tako recimo sploh nismo uspeli prodreti v turisttčni sezoni na otoke, žeiimo pa si tudi večjo porabo Benka v Solskih kuhi-njah in vrtcih, saj je ta mlečna pijača zdrava in prav primerna za oiroke in mladlno.
Ne glede na uspeh Senka pa bomo v naslednjem srednje-rofinem obdobju našo proiz-vodnjo že preusmerili in tako 5e zmanJSali vptiv kave na prf-dobivanje celotnega prthod-ka,- je dejal Borls Vaupotlč,
STANE DROLJC