GLASNIK —■— .— ' "" Ljubljana, 12. junija 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Ljubljana LETO VI., ŠTEV. 45 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-CENTER 231. družbenega plana Ljudske republi- Na podlagi 1. odstavka 4. člena ke Slovenije za leto 1939 (Ur. list *akona o pristojnosti občinskih in LRS št. 44/58) in družbenega plana okrajnih ljudskih odborov in nji- okraja Ljubljana za leto 1959 (»Glasovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57), nikc št. 20/59) je občinski ljudski *• točke 24. člena statuta občine odbor Ljubljana-Center na seji Ljubljana-Center, v zvezi z določ- občinskega zbora in na seji zbora t>ami zveznega družbenega plana za proizvajalcev dne 3. aprila 1959 leto 1959 (Ur. list FLRJ št. 50/58), sprejel Storilnosti, boljšo izrabo surovin in Osnovnih sredstev, z razvijanjem kooperacije, s smotrnim investiranjem, pravilno tarifno politiko, nadaljnjimi uspehi delavskega samoupravljanja itd. Tolikšen porast družbenega pro- Pri porastu družbenega bruto izvoda in narodnega dohodka bo proizvoda bodo udeležene posamez-mogoČe doseči z večanjem delovne ne gospodarske dejavnosti takole: 1958 1959 Industrija 12,666.921 13,703.968 Kmetijstvo 35,000 40.000 Gradbeništvo 2,676.700 3,206.295 Promet 736.695 901.205 Trgovina 12,777.223 13,847.584 Gostinstvo 1,911.164 2,060.445 Obrt 4,055.037 4,441.939 Komunala 2,238.696 2,338.348 v 000 din 1959/1958 108,2 114.3 119,$ 132.5 108.4 107,8 109.5 104.5 Družbeni plan občine Ljubljana-Center za leto 1959 PRVI DEL smernice za gospodarski RAZVOJ V LETU 1959 I. poglavje SMERNICE ZA GOSPODARSKI gospodarskega razvoja , V LETU 1959 Smernice in ukrepi zn gospodarji razvoj občine v letu 1959 pred-stavljajo konkretizacijo temeljnih ekonomsko-političnih nalog zvezne-j’a. republiškega in okrajnega družbenega plana. . V tem okviru se postavljajo v Planu za leto 1959 naslednje naloge: L Se nadalje je treba povečati jjroi/.vodnjo v v sc n panogah gospo-l®j8tva, tako da se bo narodni do-Odek v primerjavi z letom 1958 po-eč»l zn 8,8 «/o. >• Predvideno povečanje mate-p8 de proizvodnje bo doseženo tj.edvsem s povečanjem delovne sto-M hi je osnovni pogoj za uspe-Hjb. gospodarski razvoj. Da so _u reš- im,'..Panirano povečanje delovne bo treba mobilizirati vse 5j. p bolj kot doslej bo treba je] ctl za racionalno zaposlovanje or„°Vn V*levanja po delovnem učinku, del *aietem bodo osebni dohodki ig uVcev odvisni od njihovega dela sPešnega poslovanja podjetja. bjeg prvenstvene naloge letoš-rie | Plana spada povečanje oseb-aajJ^lfošnje in družbenega stan-11 delavcev in uslužbencev. Osebna potrošnja pa mora naraščati skladno s povečanjem celotne proizvodnje in produktivnosti dela. Da se zagotovi skladen razvoj družbenega standarda je treba razpoložljiva investicijska sredstva vlagati predvsem v stanovanjsko izgradnjo, v gradnjo šolskih, zdravstvenih in komunalnih služb ter obratov družbene prehrane. Dalje je treba širiti trgovsko mrežo na drobno in jo tehnično opremiti ter zagotoviti potrebne skladiščne prostore za izboljšanje preskrbe s kmetijskimi pridelki. 4. Da bomo dosegli čimvečji efekt predvidenih investicij in smotrnejšo uporabo razpoložljivih sredstev, je treba najti primerne oblike združevanja razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij. • 5. Pri proračunski potrošnji je treba uvesti posebno štednjo pri izdatkih za administracijo, povečati pa sredstvu za funkcionalne izdatke v prosveti, predvsem za nabavo učil in šolskih delavnic. Investicije v prosveti je treba povečati za gradnjo osnovnih šol, otroških vrtcev, telovadnic in letnih telovadišč, za nadomestitev dotrajane opreme in za preureditev obstoječih šolskih poslopij. V komunali pa za nujne ureditve cestnega omrežja in javne razsvetljave ter za ureditev novih nasadov. II. poglavje DRUŽBENI BRUTO PRODUKT IN NARODNI DOHODEK Izhajajoč od ravni proizvodnje, dosežene v letu 1958 ter danih materialnih ter družbenih pogojev se za leto 1939 računa z naslednjim porastom družbenega bruto produkta in narodnega dohodka: III. poglavje INVESTICIJE 1. Na podlagi dosedanjega razvoja gospodarstva ter smernic, ki jih nakazujeta perspektivni plan gospodarskega razvoja okraja in perspektivni program občine, je treba vlagati investicijska sredstva redvsem v tiste dejavnosti, kjer odo vložena sredstva v letošnjem letu neposredno vplivala na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Sredstva, s katerimi razpolaga občinski ljudski odbor in gospodarske organizacije, bodo po posameznih virih znašala: v 000 din a) sredstva Občinskega ljudskega odbora: — družbeni investicijski sklad 221.342 — stanovanjski sklad 1,186.665 — cestni sklad 12.500 — proračunska sredstva za negospodarske investicije (za čiste proračunske investicije 120, 100; Za pologe za stanovanja in šole ter za obveznosti iz garancij 67, 485) 187.585 Skupaj sredstva: 1,608.092 b) sredstva gospodarskih organizacij: — sredstva sklada osnovnih sredstev 805.561 — sredstva sklada skupne porabe 434.415 — nerazporejena sredstva 360.650 — prosti del amortizacije 481.691 Skupaj sredstva gospodarskih organizacij: 2,082.317 Skupaj sredstva (a + b): 3,690.409 2. Razpoložljiva sredstva, namenjena za gospodarske dejavnosti, je treba vlagati predvsem: — v industriji za rekonstrukcijo in modernizacijo predelovalno industrije, ki proizvaja za široko potrošnjo; — za povečanje zmogljivosti gradbeništva ter za urejanje obrtnih obratov pri gradbenih podjetjih; — v trgovino za povečanje trgovske mreže, za skladišča in izpopolnitev tehnične opreme, predvsem — v industriji: Volncnka 2ito — v trgovini: Trg na debelo Tržnica pod semeniščem prešel \tev podjetja Sadje-zelenjava Samopostrežna trgovina (market) Preskrbovalni center Roška cesta i— v gostinstvu: Hotel >Slon< Hotel »Turiste Ekspress-restavracija Skupaj investicije po okr. planu v trgovini živilske stroke; —• v gostinstvo za povečanje hotelskih in gostinskih zmogljivosti ter obratov družbene prehrane) — v obrt za povečanje obstoječih obratov, zlasti uslužnostne obrti in organiziranje servisnih služb v okviru stanovanjskih skupnosti. 3. Gospodarske investicije: a) Po pkrajnem družbenem planu so za abmočje občine Ljubljana-Center predvidene naslednje investicije: t 000 din 15.000 82.000 97.000 65.000 40.700 60.000 50.000 32.000 247.700 107.000 57.500 1.006 165.500 510.200 jjr,ižbeni bruto proizvod ®Qrodni dohodek v 000 din 1919/191Š 1988 1919 37,997.436 40,539.784 109,3 17,283.268 18,800.776 108,8 Navedene investicije se bodo finansirale: — iz okrajnega investicijskega sklada — jz občinskega investicijskega sklada — z lastno udeležbo podjetij •— z združevanjem sredstev gospodar, organizacij 82.3 milil. 106.3 mili . 17.3 mili,. 304.3 mili). b) Poleg teli investicij predvideva plan občine še naslednje gospodarske investicije: — za obnovo in okrepitev 35 kW naprav 43,5 milij. — za napajalne transformatorske postaje nizkonapetostnega razdelilnega omrežja 22,4 milij. — za razširitev in obnovo telefonskega kabelskega omrežja 37 milij. — za trgovino 30 milij. — za gostinstvo 33 milij. — za družbeno prehrano 32 milij. — za obrt 65 milij. — za ureditev servisnih služb v okviru stanovanjskih skupnosti 33 milij. Skupaj: 295,9 milij. c) Negospodarske investicije (brez stanovanjske gradnje) bodo znašale in sc finansirale takole: Komunala Skupna vrednost investicij 83.300 Finansiranje iz proraf. 70.800 Iz test. sklada 12.500 v 000 din Iz stanovanjskega sklada Prosveta 208.000 65.870 — 142.130 Sociala 4.300 4.300 — — Družbene organizacije (SZDL za društvene prostore) 3.000 3.000 Skupaj 298.600 143.970 12.500 142.130 Za izpolnitev nalog po družbenem planu bodo gospodarske organizacije na območju občine prispevale z združevanjem sredstev približno 461 milijonov dinarjev. Iz sredstev sklada skupne porabe morajo gospodarske organizacije porabiti dve tretjini sredstev za stanovanjsko izgradnjo, od tega z združevanjem sredstev 100 milijonov za stanovanja borcev in invalidov NOB. IV. poglavje ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST Družbeni plan zn leto 1959 predvideva le neznatno povečanje delovne sile, to je le za 287 oseb, kar znaša le 1,3% več kot v letu 1958. Ker se predvideva, da bo družbeni bruto produkt večji zn 9,3%, se lahko pričakuje, da se bo povečala delovna storilnost v gospodarstvu družbenega sektorju za približno 8%. parki, predvsem v Tivoliju. Z rekonstrukcijo visoko in nizkonape- tostnega napajalnega električnega omrežja in z graditvijo potrebnih transformatorjev se bo izboljšala preskrba z električno energijo. L rekonstrukcijo telefonskega kabelskega omrežja pa bo mogoče nadaljnje priključevanje novih telefonskih naročnikov. 2. Stanovanjska graditev. Letos bo v gradnji 1475 stnno: vanjskih enot, od katerih bo danih v uporabo že v letu 1959 630 stanovanjskih enot. Na novo pa se bo gradilo 992 stanovanjskih enot. Za nadomestitev stanovanj v zvezi z rekonstrukcijo Karlovške ceste bo dograjenih 85 stanovanjskih enot. Za realizacijo predvidenega gradbenega programa stanovanj je potrebnih 1646 milijonov. Iz sredstev sklada stanovanjske izgradnje občine bo vloženih 1186 milijonov, za ostanek v višini 460 milijonov pa se predvideva, da ga bodo prispevali investitorji z lastno udeležbo. Za izpolnitev predvidenega plana gradnje stanovanj do leta 1961 morajo za leto 1959 gospodarske organizacije prispevati dve tretjini sredstev skladov skupne porabe. PLAN ANGAŽIRANJA prostih sredstev za realizacijo gradbenega plana za izgradnjo stanovanj za leto 1959 Obvez- Potrebno Sodeluje Skupaj nngnži- z lastnimi nosti posojilo rano v 1. 1 19)9 sredstvi 1. Gospodar, organizacije iz 1. 1958 246.884 za 1959 39.200 v 000 din •/. 286.084 18 v 000 din */o 125.799 43 2. Politično teritorialne enote 128.185 209.930 338.115 21 57.865 17 3. Zavodi 122.375 30.000 152.375 9 42.000 27 4. Stanovanjske zadruge 169.876 332.680 502.556 31,2 183.600 36 3. Hišni sveti 12.843 60.000 72.834 4 — — 6. Državljani 18.792 15.000 33.792 2 22.275 70 7. Osnovne šole 33.915 70.000 103.915 6 24.450 15 8. Gradbena podjetja — 60.000 60.000 3,6 9.000 15 9. Trafo postaje 10. Invalidi-borci — 54.400 54.400 3 9.600 15 — 42.300 42.300 2,2 6.500 15 Skupaj 732.870 913.510 1,646.380 100 381.089 25 3. Stanovanjske skupnosti. Zn povečanje zmogljivosti obratov uslužnostne dejavnosti bodo sta- novanjske skupnosti investirale okoli 30 milijonov dinarjev, in sicer: V. poglavje DRUŽBENI STANDARD 1. Proračunska potrošnja. V primerjavi z letom 1958 se bo proračunska potrošnja v tekočem letu povečala za skupno 267 milijonov. Za potrebe prosvete je predvideno 429 milijonov, od tega za investicije 208 milijonov. Iz teh sredstev se bo nadaljevala gradnja osnovne šole v Gregorčičevi ulici in osnovne šole T. Tomšiča. Obnovljeno bo dotrajano pohištvo, urejene telovadnice in telovadišča ter nabavljena oprema za šolske mlečne kuhinje. Odprt bo nov vrtec v Komenskega ulici, medtem ko bodo v obstoječih vrtcih Prule, Ajdovščina in Prešeren izvršena razna popravila in nabavljena dopolnilna oprema. Predvideni so tudi izdatki za nabavo učil, za opremo šolskih delavnic in izpopolnitev knjižnic. Skupne investicije zn komunalo bodo znašale preko 80 milijonov. Izvršena bo rekonstrukcija Miklošičeve ceste, urejeno cestišče in okolico no Bregu in Dvornem trgu, dalje ho urejena Kotnikova ulica, Streliška ulica s severnim vhodom v predor pod Gradom in povezava do Zmajskega mosta in preurejene ceste in javna razsvetljava v zvezi z odstranitvijo tirnic cestne železnice od Trga OF do Ambroževega trga. Preurejeni bodo nasadi in — zn clektroservisc 595.000 din — za šivalnice in krpalnice 520.000 „ — za- pralnice 16,000.000 „ — za mizarske servise 700.000 „ — za servise za izposojanje gosp. strojev 700.000 „ — zn varstvo otrok - 700.000 „ — za otroška igrišča 4,457.000 „ — za družbeno prehrano 3,300.000 „ — za blokovne vrtce 2,000.000 „ 4. Družbena prehrana. Z razširitvijo ali po obnovo in modernizacijo nekaterih gostinskih obratov (Delavski dom, Miklošičevo klet. Študentska menza, Slavijo, Pod lipo, Lev, Rio itd.) se bodo zmogljivosti dnevnih obrokov povečale od sedanjih približno 5200 na 9700. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje INDUSTRIJA Družbeni bruto proizvod v industriji se bo povečal za 8.2 % pri 0.5-odstotnem povečanju delovne sile. Pričakuje se, da se bo produktivnost dela povečala za 8%. V kovinski industriji predvidevamo nnivečji porast proizvodnje v tovarni Rog, in to za 10%, v_elektroindustriji bo povečalo proizvodnjo podjetje TEL A za 19%.^ Tudi Inštitut za clektrozveze in »Zmaj« povečujeta proizvodnjo. V industriji gradbenega materiala sc bodo v te- kočem letu izvršile obsežne rekonstrukcije. V tekstilni industriji povečujejo proizvodnjo vsa podjetja. V živilski industriji močno povečuje proizvodnjo Šumi, ki je v letu 1958 renovirnlo oddelek zn proizvodnjo čokolade. V letošnjem letu pa povečuje tudi proizvodnjo desertnih izdelkov. V grafični industriji povečujejo proizvodnjo vse gospodarske organizacije. GRAOBENŠTVO V gradbeništvu predvidevamo povečanje dejavnosti za 19,8% pri 10-odstotncni povečanju delovne sile. Od skupne vrednosti gradbene dejavnosti odpade na gradnje 68,1%, na projektiranje 16,3% in montažo 15,6%. To povečanje bodo gospodarske organizacije gradbeništva dosegle z boljšo mehanizacijo' gradbenih del, racionalnejšo organizacijo gradbišč, z uporabo standardiziranih gradbenih elementov, e plačevanjem po učinku dela in s povečanjem števila zaposlenih. PROMET Predvideva se porast bruto proizvoda za 22,3%. Večina tega porastu odpade na podjetje Putnik, ki bo ustanovilo poslovalnici v Zagrebu in Opatiji in dalo v obratovanje 7 novih avtobusov. TRGOVINA Obseg blagovnega prometa v letu 1959 se bo povečal v primerjavi 1 letom 1958 za 12,6 milijarde ali *• 8,3%. Po posameznih vrstah trgovine se bo promet povečal takole: v trgovini na drobno 12% v trgovini na debelo 7% v zunanji trgovini 10% Da bomo dosegli planirani promet je treba: 1. povečati in še nadalje urejati detajlistično trgovsko mrežo in po- večati število trgovin s neprekinjO-četi z gradnjo potrošniškega centra na Roški niin delovnim časom, pričeti z cesti, modernizirati in urediti lokale, pristopiti k organizaciji samopostrežne trgovine (market) in uvesti prodajo predpakiranega blago-povečati število prodajalcu proizvajalnih podjetij; 2. za Bbljšo preskrbo s kmetijskimi pridelki izboljšati pogoje za neposredno prodajo no drobno in f tu namen organizirati tudi n°v0 tržnico pod Semeniščem; s preselitvijo preskrbovalnega podjetja Sad-jc-zclenjavo bo dano možnost za ureditev nove trgovine; 3. v cilju izboljšanja preskrbe * kmetijskimi pridelki bo organiziran trg na debelo; 4. da bi se izločili v čimvečjj meri nepotrebni posredniki med proizvodnjo in potrošnjo, je treba predvsem krepiti trgovska podjetja na drobno. Število trgovskih podj°; tij na debela je treba prilagodjv dejanskim potrebam trgovine D® drobno in velikih potrošnikov; 5. zunanje trgovinske organizacijo morajo skrbeti v letu 1959, d® bo izvoz dosegel planirani promet-Specializirajo naj se no prodaj0 manjšega števila predmetov, kar ji J® bo omogočilo boljše poznavanj® tržnih razmer v mednarodni menjavi blaga. Uvoz blaga za široko P0-trošnjo mora dopolniti izbiro blag® domače proizvodnje, ne sme pa n°' gativno vplivati na normalno posl,0' vanje domačih proizvodnih podjetij' 6. trgovske organizacije, ki ®?” buvljajo razne predmete za prodaj0 od zasebnih obrtnikov, naj s laku dogovarjanjem, ki so družben škodljiva, prenehajo, in naj roZ'0' jajo potrebno kooperacijo z obrtn ' mi obrati družbenega sektorja, l' to način bo mogoče preprečiti /P® kulativne tendence nekaterih priv® nih obrtnikov, katerih dejavnost Pr® sega zmogljivost njihovih obrat0 7. družbene organizacije, staij0 vanjske skupnosti in Svet za 1"® govni promet morajo skrbeti, da bo pri trgovskih podjetjih poveča število potrošniških svetov, ki 5 milijonov sredstev. V letu 1959 bodo tudi stanovanjske skupnosti Ustanavljale nove servisne obrate, Predvsem za pomoč gospodinjstvu, fa povečanje obrtniške dejavnosti Je treba združevati tudi razpoložljiva finančna sredstva obrtnih podjetij. Obrtna podjetja bodo v letu "59 dobila 15,4 milijona deviznih dinarjev za nabavo opreme in 7,7 uiiliiona za reprodukcijski material. , V zasebnem sektorju obrti je treba z ekonomskimi in administrativnimi ukrepi preprečiti vključevanje zasebnih obrtnikov v tako imenovane donosne stroke obrti. To so predvsem tele obrti: izdelovanje tekstilne galanterije, izdelovanje kravat, izdelovanje kovinske galanterije, izdelovanje „ galanterijskih Predmetov iz plastičnih mas in lesa, Izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav in nekatere druge obrti podobne dejavnosti, predvsem v skupinah kemične in živilske stroke. Za pravilno usmerjanje razvoja °brti je treba pri izvajanju davčne Politike zaostriti kriterije pri oce-Ujevanju davčnih osnov. KOMUNALA , Vrednost storitev in proizvodnje komunalnih gospodarskih organizacij sc bo v letu 1959 predvidoma Povečala za 4,5®/®. Elektro-Ljubljnna •Uesto bo v letošnjem letu nadaljevalo z rekonstrukcijo in razširitvijo električnega omrežja, zgradilo bo Ju novih transformatorskih postaj, "•ustna plinarna bo pričela z grad-ujo nove plinarne in položila 5500 m "ovega plinovoda. Z izgradnjo nove Plinarne sc bo povečala proizvodnja Phna od dosedanjih 10.000kubičnih JUetrov na 25.000 kubičnih metrov dnevno. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI OBČINE ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1959 VII. poglavje AMORTIZACIJA Gospodarske organizacije plačujejo polne zneske podpisane amortizacije po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. VIII. poglavje OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV Obresti od sklada osnovnih sredstev plačujejo gospodarske organizacije po zveznih predpisih, razen: 1. gostinska podjetja in gostišča ter obrtna podjetja in delavnice, ki pretežno opravljajo storitve, pa ne izpolnjujejo pavšalne obveznosti do družbene skupnosti, plačujejo od sklada osnovnih sredstev obresti po obrestni meri 2%. 2. komunalna podjetja plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 1 %, Mestna plinarna, Mestna kanalizacija, Mestni vodovod in Snaga plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev v svoj sklad osnovnih sredstev; 3. obresti od sklada osnovnih sredstev za gospodarske organizacije, ki plačujejo pavšalni prispevek iz dohodka, so določene v pogodbi o pavšalnem znesku. IX. poglavje OBRESTI OD SKLADA OBRATNIH SREDSTEV Stopnja obresti od sklada obratnih sredstev za nepavšalirana obrtna in komunalna podjetja znaša 6.®/®, razen komunalnih gospodarskih organizacij: Mestna kanalizacija, Mestni vodovod, Snaga in Kinematografsko podjetje, ki plačujejo obresti od sklada obratnih sredstev po stopnji 2,5 ®/o v svoj sklad obratnih sredstev. X. poglavje PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada občinskemu ljudskemu odboru, se oprostijo: a) gospodarske organizacije komunalne dejavnosti: Snaga, Mestna kanalizacija, Mestni vodovod; b) časopisna založniška podjetja in časopisni zavodi. Oproščeni del prispevka iz osebnega dohodka morajo gospodarske organizacije vložiti v svoje sklade, razen v sklad skupne porabe. XI. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ v. Komunalne gospodarske organizacije: Mestna kanalizacija, Snaga in "•ustni vodovod plačujejo prispevek iz dohodka v celoti v svoje sklade, flzen v sklad skupne porabe. XII. poglavje BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV A. Dohodki I. Dohodki iz gospodarstva: L Zemljarina 2- Prometni davek a) od kinopodjetij b) na maloprodajo Prispevek iz dohodka od komunalnih gospodarskih organizacij *• Proračunski prispevek iz osebnega dohodka "• Dopolnilni proračunski prispevek Prispevek iz sklada skupne porabo Skupaj dohodki iz gospodarstva V 000 dl« 270 4.022 297.743 11.988 164282 33.872 11.583 523.760 V 000 die II. Dohodki od prebivalstva t 7. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka uradov in ustanov 132.527 8. Dohodnina od kmetijstva 210 9. Dohodnina od ostalih poklicev in od premoženj 51.460 10. Doklade od kmetijstva 2.356 11. Doklade od ostalih poklicev 26.223 12. Prometni davek od zasebnikov 17.390 13. Prometni davek od vina in žganja 286 14. Občinski prometni davek 82.540 15. Občinske takse 19.679 16. Dohodki od uradov in ustanov 4.155 17. Ostali proračunski dohodki 3.503 18. 6®/o obvezna rezerva iz leta 1958 21.296 • 19. 20°/o rezerva zaradi omejitve investicij iz leta 1958 5.246 20. 80®/o presežek 22.060 21. Izredni proračunski prispevek , 10.000 22. Davek od osebnega dohodka 4.899 Skupaj dohodki od prebivalstva 403.830 III. Posojilo iz občinskega investicijskega sklada 34.375 Skupaj dohodki proračuna 961.963 B. Izdatki I. Administrativni proračun 655.440 II. Negospodarske investicije 120.100 III. Dotacije 130.031 IV. 6% obvezna rezerva 56.394 Skupaj izdatki 961.965 XIII. poglavje SKLADI A. Občinski investicijski sklad — priliv v letu 1959 (100®/® blokirano sredstva). Skupaj investicijski sklad 1. 13 °/o občinske doklade od kmetijstva 2. 45®/® taks na priprave za proizvodnjo 3. Občinska taksa na pse 4. 20®/® zemljarina od kmetijstva in KZ 3. 25®/o od dohodka gospodarskih organizacij za politično teritorialne enote: — industrija — gradbeništvo —- promet — trgovina — obrt (nepavšalisti) 417.618 iiž 7 87 17.744 8.212 842 57.508 468 84.774 6. Prispevek od dohodka za občinski investicijski sklad: — obrt (nepavšalisti) — obrt (pavšalisti) — gostinstvo (nepavšalisti) — gostinstvo (pavšalisti) — komunala (nepavšalisti) — komunala (pavšalisti) — trgovina (Petrol, Sadje-zelenjava itd.) 7. Obresti od sklada osnovnih sredstev — gostinstvo — obrt — komunala 33.752 67.224 9.482 42.000 26.908 17.450 80.570 277.386 9.005 11.436 9.548 29.989 8. Obresti od sklada obratnih sredstev — gostinstvo — obrt — komunala 9fc Obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva $.398 12.140 4.693 19.231 3.632 Občinski investicijski sklad Razpoložljiva sredstva v letu 1959 1. Skupaj razpoložljivo 2. Za osnovna sredstva (5 + 8 + 11) 3. Za obratna sredstva (6 + 9 + 12) Blokiran priliv iz leta 1958 4. Skupaj 5. Za osnovna sredstva 6. Za obratna sredstva 293.123 221.542 73.781 196.410 147.307 49.103 V 000 din Neizčrpana sredstva iz leta 1958 7. Skupaj ' 28.583 8. Za osnovna sredstva 21.287 9. Za obratna sredstva 7.096 Anuitete iz leta 1958 10. Skupaj 70.330 11. 75% za osnovna sredstva 52.748 12. 25% za obratna sredstva 17.582 Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada v višini 295,123.000 din se bodo uporabila: za osnovna sredstva 221,342.000 din, za obratna sredstva 73,781.000 din. Del, ki je razpoložljiv za osnovna sredstva, se bo v tekočem letu uporabil takole: za investicije v trgovini 60.000 za gostinstvo in družbeno prehrano 54.000 za industrijo 32.342 za obrt ■ 40.625 za negospodarske investicije 34.375 Skupaj 221.342 Del sredstev, razpoložljivih za obratna sredstva, se bo uporabil: V 000 din — za industrijo 20.000 — za trgovino 24.000 — za gostinstvo 15.000 — za obrt 14.781 Skupaj 73.781 B. Občinski stanovanjski sklad I. Priliv v letu 1959 1. Stanovanjski prispevek iz gospodarstva 570.469 2. Stanovanjski prispevek izven gospodarstva 473.494 3. 50% od ZTP - 46.414 4. Dohodki od najemnin in prodaje stanovanjskih hiš 154.969 5. Skupaj (1 + 2 + 3 + 4) 1,245.346 6. 15% odvod v republiški stanovanjski sklad (od tč. 1 + 2) 156.594 7. Ostane občinskemu investicijskemu skladu (5—6) 1,088.752 8. 30% blokacija od kolone 7 326.626 II. Razpoložljivo v letu 1959 9. 70% od priliva v letu 1959 (od stolpca 7) 762.126 10. Deblokirana sredstva iz leta 1958 291.689 11. Neizkoriščena sredstva iz leta 1958 7.850 12. Anuitete in obresti 125.000 13. Skupaj (9 + 10 + 11 + 12) 1,186.665 Razpoložljiva sredstva sc bodo uporabila takole: 1. Za stanovanjsko graditev 747.677 2. Za komunalno graditev 60.768 3. Za gradnjo osemletk , ' 142.130 4. Za industrijo gradbenega materiala 236.090 C. Občinski cestni sklad Dohodki: 1. Prenosi sredstev iz leta 1958 skupaj: 13.600 — neizkoriščena sredstva 9.397 — sproščena blokacija 4.203 — 20% rezerva zaradi omejitve investicij — 2. Priliv v letu 1959 skupaj: 3.793 — takse na motorna vozila 3.739 — takse na vprežna vozila 54 — Skupaj sredstva 17.393 Od tega: — blokirano 60% sredstev iz priliva v letu 1959 • 2.276 — razpoložljivo v letu 1959 15.117 Del sredstev iz občinskega cestnega sklada v višini 12,5 milijonov din se bo v letu 1959 uporabil za rekonstrukcijo cest. XIV. poglavje Tu družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St. 03/1-3830/2-59. Ljubljaua, dne 11. maja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Dr. Stefan Šoba 1. r. Zaključni račun drž. obrt. mojstra JOŽETA GROMA — »ALFA«, Ljubljana Podjetje zaposluje 32 delavcev ln uslužbencev. Bavi se s pripravo čajev ln zdravilnih zelišč, začimb ln z eteričnimi olji ln Je rentabilno. Obveznosti do družbene skupnosti je pravilno poravnalo, skupni dohodek v letu 1057 pa Je znašal 12,776.986 din. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih ln Izločena sredstva l. Osnovna sredstva i Investicije v teku 2.027 86 In Izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 2.027 2. Investicijsko posojilo za S. Izločena sredstva ln dru- 1.396 3.041 ga Investicijska sredstva 1. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 6. Drugi viri financiranja t* investicij 86 B. Obratna sredstva B Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- *. Skupna obratna sredstva 39 na sredstva 26.600 1. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 4.901 obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- M C, Sredstva * obračunu Jttve 373 ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu 1. Kupci ln druge terjatve ln druga pasiva 11.690 16. Dobavitelji In druge 8. Druga aktivo 38.475 obveznosti 10.054 Skupaj: 11 Druga nosiva 6.631 53.713 Skupaj: 53.713 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: France Oblak Franjo Kolenc Jože Grom Zaključni račun BRIVSKO-FRIZERSKEGA PODJETJA, Ljubljana, Kidričeva 4 Podjetje Je bilo ustanovljeno leta 1950. V letu 1957 je doseglo plan s 120,8%. Podjetje je zaposlovalo povprečno 76 delavcev in uslužbencev. Vse obveznosti do družbene skupnosti Je podjetje v redu odvajalo. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna A. Viri oNBOvnlh ln Izločena sredstva In izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku 3.010 L Sklad osnovnih sredstev L Invcsticl:sko posojilo za 1.992 1.017 3. Izločena sredstva ln dru- 661 2.827 ga tnvesllcilska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja Investicij — B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna sredstva na sredstva — t. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu Jttve In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 8. Kupci ln druge terjatve 10. Dobavitelji to druge 6. Druga aktiva 2.317 obveznosti 152 11 • Drugo pasiva Skupaj: 5.988 Skupaj: 5.988 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Anica Jamšek Bogomir Veras Ivan Jereb Zaključni račun gostinskega podjetja »ClNKOLE«, Ljubljana Poljanska Z1 Gostišče Je doseglo v letu 1057 30,021.012 din prometa. Zaposlenih Je bilo povprečno 21 delavcev in uslužbencev. Vse obveznosti so bile v redu poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA ZgL> Naziv postavke 1 Znesek v 000 din 'g't_p Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna A. viri osnovnih m uločena sredstvi in Izločenih sredstev i. Sklad osnovnih sredstev 929 L Osnovna sredstva 1. Investicijsko posojilo ta 929 1. Investicijsko posojilo ta t. Izločena sredstva In dru- 938 1 850. investicijska sredstva L Dolgoročne posojilo za financiranje investicij 1. Drugi viri financiranja Investici- •* S. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- 8. Skupna obratne sredstva 2.865 na sredstva 490 1. Sklad obratnih sredstev 374 8. Investicijsko posojilo ta obratna sredstva l. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu Jltve ln druga aktiva C. Viri srvrt.itev v obračunu In druga pasiva 5. Kupci ln druge terjatve 99 10 Dobavitelji In druge 1 Drnca aktiva obveznosti 1.181 11 Druga pasiva Skupaj 4.031 Skupaj! 4.631 \ Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Ermln Skltek Ana Seljak Franc Hočevar /•