POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM
Leto II.	V Štev. 50
Celoletna naročnina	. 230 Lir
Polletna	„	- 120 *
Posamezna številka	.	5	„
Za Jugoslavijo . . .	.	3 Din
Gorica, sobota 14. decembra 1946
k
Tja bomo našli pot...
V Beogradu se vrši prvič po zadnji vojni Vseslovanski Kongres. Bratski slovanski narodi, ki so bili v tej vojni najbolj prizadeti, ki so bili predmet največjega sovraštva in cilj uničevalnih pelodov germanskeO' in it pijanskega fašizma, so se po zmagi, h kateri so sami s SZ na čelu največ pripomogli, sestali v Beogradu. Sestali so se v prestolnici tistega člana slovanske družine, ki se je odlikoval s svojim junaštvom v vojni in se odlikuje s svojo delavnostjo danes.
Narodov, ki so zastopani na tem kongresu pa ne druži samo krvno sorodstvo, ki je že stoletja podžigalo njih stremljenja po zbližan ju in po tesnem sodelovanju. Danes druži slovanske narode nekaj več. Druži jih skupna vloga, ki jim pripada v svetu v sedanji povojni dobi, druži jih dejstvo, da predstavljajo prav slovanski narodi tisti del človeštva, ki je najbolj napreden, najbolj svoboden in najbolj miroljuben. In ta vloga je častna. Častno jo vršijo zastopniki slovanskih narodov povsod, kjer se postavlja vprašanje demokracije, miru in pravice.
K temu, da so prav slovanski narodi najbolj zvesti branitelji miru, najbolj odločni zagovorniki svobode in čuvarji pridobitev zmage nad fašizmom, je poleg ostalih pogojev pripomoglo prav dejstvo, da so sami nosili največjo težo fašističnih zločinov, in da so zmago nad tem sovražnikom človeštva sami najbolj drago plačali. Ta borba na življenje in smrt pa je privedla tudi do tega, da so prav slovanski narodi pregnali enkrat za vselej iz svojih vlad in parlamentov one domače izdajalce, ki so prej ovirali zbližanje med slovanskimi narodi in so se raje naslanjali ne. tuje fašistične države kot na slovansko SZ ter s tem pomagali nacistični Nemčiji in fašistični Italiji pri njunih osvajalnih namenih. Tako prekaljeni in prečiščeni so si Slovani ustvarili novo skupnost, ki ni več predmei sentimentalnih zdihovanj in visoko-donečih fraz, temveč stvarnost, ki počiva na novih temeljih, na temeljih bratstva osvobojenci ir, prerojenih narodov. Ta skupnost ima najmočnejšo op ato i> SZ, ki ni samo s svojo neposredno pomočjo, temveč tudi s svojimi izkušnjami in vzgledom največ pri pomogla k njeni ustvaritvi.
Zato torej, ker pomeni ta nova slovanska skupnost, skupnost najbolj demokratičnih in svobodoljubnih narodov, skupnost ljudskih držav, ne more predstavljati bloka, zaprtega drugim narodom. Nasprotno predstavlja danes slovanski svet jedro in oporo demokratičnim ljudskim silam vsega sveta. Zato predstavlja tudi vsak napad na pravice slovanskih narodov napad na demokracijo. To najbolj jasno čutimo mi, ki smo pri takem napadu neposredno prizadeti. Zato se še bolj jasno zavedamo, da nam priključitev k Jugoslaviji, za katero se borimo, ne bo izpolnila samo davnih nacionalnih teženj, temveč da nam bo tudi edina zajamčila resnično svobodo in boljše življenje.
Zasedanje Okrožnega plenuma Siili] v Gorici
Pseljudska organizacija odgouarja na ouire in nasilja z delom Sijajni uspehi dvomesečnega tekmouanja
V torek 10. t. m. predpoldne je v kinodvorani Moderno v Gorici zasedal Okrožni plenum SIAU za Goriško, katerega sta se kot gosta udeležila tov. dr. Pogassi, predsednik MOS-a za Trst in član Izvršnega odbora SIAU ter tov. Grmek, član IOSIAU. Zasedanje je otvoril predsednik Okrožnega odbora SIAU tov. dr. Mermolja, ki je pozdravil vse navzoče odposlance ter goste.
Kot prvi je podal referat o političnem položaju tajnik Okrožnega odbora SIAU tov. Julij Beltram. Analiziral je najvažnejše politične dogodke zadnjega časa ter dejal, ko je govoril o pariški konferenci:
»Preozko bi bilo gledanje na uspehe pariške konference, če bi jih presojali samo z našega stališča, ki je za nas sicer zelo važno in s katerega ostanejo sklepi pariške konference krivični. Uspeh konference je prvenstveno v tem, da je po zaslugi nastopa tovariša Molotova, Kardelja in drugih predstavnikov demokratičnih dežel demokratičnim množicam vsega sveta danes bolj kot kdajkoli prej jasno, kdo je pobornik pravice in resnice, kdo je resnični demokrat in zaščitnik vseh, zlasti malih narodov. Bogatejše na izkušnjah bodo znale množice vsega sveta a zlasti množice Julijske krajine, kje" je krivica morda bolj očitna kot kjerkoli drugod, voditi borbo za zmago demokracije proti vsake mu imperialističnemu zatiranju ki predstavlja trajno nevarnost za mir in ogroža osnovne pravice delovnih množic«.
O pomenu konference Štirih je govornik izjavil:
»Pomen sporazuma štirih je v tem, da ni uspelo reakcionarnim imperialističnim klikam razbiti konferenco, kar so poskuša’e tudi z rožljanjem z orožjem, z grožnjami z atomsko bombo ter z nastopi vojnih hujskačev Chur chillovega kova. Zmagala je tre zna pamet, zmagala je-jniroljub-na politika, zmagal je princ:p sporazuma v interesu miru hi lie-mokracije. Za to gre v prvi vrsti zahvala predstavnikom SZ, njihovi načelnosti in doslednosti ter zvestobi načelom demokracije in obrambe interesov zlasti malih narodov«. Med najvažnejše dogodke zadnjega časa spada srečanje tov. Tita in Togliatti ja, o katerem jc bilo med drugim rečeno:
»Često se podcenjujejo razgo vori med predstavniki resnično demokratičnih sil v Italiji in predsednikom vlade FLRJ. Tudi tolmačenja razgovorov niso vedno točna. Vprašanje direktnih pogajanj in sporazuma med Jugoslavijo in demokratičnimi silami Italije o našem vprašanju in Trstu je stvar, ki zadeva nas vseh in je podlaga za ustvaritev trajnega miru na naši zemlji. Gre za odstranitev tujih imperiali-
Dr. Pogassi se je obrnil do odposlancev Unije ter jim je v daljšem in temperamentnem govoru prikazal svoje vtise iz pariške konference ter vse zakulisne igre, ki jih vodijo zapadne velesile proti demokratičnim naro-
stičnih sil, ki skušajo iz Trsta in naše dežele ustvariti ognj:-šče večnih sporov in bazo za nove agresije. Gre za okrepitev demokratičnih sil v Italiji in za odstranitev vseh poizkusov izrabljanja nacionalnih čustev, ki so glavni predmet s katerim operira reakcija v Italiji. Gre za to, da se sporazumno rešijo vsa vprašanja, ki se tičejo izključno obeh narodov brez posredovanja tujih imperialističnih sil. V interesu miru, v interesu demokracije je tak sporazum potreben in zato ga vse demokratične sile podpirajo in mi jih pozdravljamo ...«.
Omenil je zadnje dogodke v Jugoslaviji in dejal:
»18. novembra se je vršilo v Ljubljani L Zasedanje ljudske skupščine Slovenije. S tem se je zaključila doba graditve slovenske državnosti v okviru FLRJ. Dosežen je bil cilj, za katerega so se borili najboljši sinovi slovenskega naroda že prej, zlasti pa v času NOB. Mi pozdravljamo ta dogodek ter se veselimo dneva, ko bomo sklepe organov Ljudske oblasti oživotvarjali tudi na naših tleh«.
Tekmovanje je važen dogodek na naših tleh. Njegov; izredni uspehi govorijq, da ne bodo ne zunanje imperialistične sile, ne njihovi domači 'hlapci z nobenim sredstvom več ustavili ljudstva, ki je nastopilo pot dela za skupno in boljšo bodočnost, potem ko je samo zlomilo vse okove, ki so ga do sedaj uklepali v nacionalno, kulturno in gospodarsko suženjstvo. Nihče več nas ne bo mogel ustaviti na našem pohodu v svobodno in boljšo bodočnost v FLRJ.
Zaman se trudijo imperialistične sile zavirati z vsemi sredstvi pohoda demokratičnih množic. Nič ni pomagalo dejstvo, da antifašistične organizacije mečejo na cesto ter da jim odvzemajo prostore, ki so njihova last zgrajena z lastnimi žulji. Nič rovarjenje domačih hlapcev in njihovo odobravanje za tako postopanje, kakršnega so deležni antifašisti pod upravo bivših zaveznikov. Nič ne pomaga odkrito favoriziranje in podpiranje šovinističnih in filofašističnih organizacij ala »L’uomo qualunque« s strani protiljudske vojaške uprave in njenih policijskih organov. Rezultati dela, ki so odsev zavesti in politične zrelosti sloven skih in italijanskih delovnih množic so tako veliki, da glasno govore, kakšno ie ^"“mljenje delovnih množic in kaj žele doseči. Na drugi strani bedno razpadanje šovinističnih strank in strančic, ki se v svojem onemoglem besu zatekajo k sredstvom terorja in bombnih napadov. Rezultati, ki jih bomo spodaj navajali, so tudi posmeh in šola vsem tistim, ki namenoma postavljajo zapreke udejstvovanju in delu demokratičnih množio.
dom sveta. Z veseljem so navzoči zborovalci vzeli na znanje, da se opaža med tržaško vseučili-ško mladino težnja po jasnejših in razsodnejših vidikih, ki se približujejo antifašistični mladini, ki se zaveda, da bo edino s
strpnostjo in mirnim sožitjem obeh narodnosti doseženo stanje, ki bo dovolilo procvit in razmah tržaškega področja. Za predsednikom MOS-a za Trst je povzel besedo tov. Grmek, ki je dejal, da se bo tržaško ljudstvo z vso silo uprlo proti vsem poskusom kolonialnega zasužnje-vanja.
V živahni diskusiji, katere so se udeležili vsi odposlanci okrajev, so bile podane kratke slike o krajevnih razmerah, o uspehih dvomesečnega tekmovanja ter o neomajnem razpoloženju ljudstva v borbi za demokracijo in svobodo.
Delegat kobariškega okraja je poročal o razpoloženju ljudstva v okraju v času dvomesečnega tekmovanja, ko so se skušala poravnati nesoglasja ter obuditi pri vseh zanimanje in veselje do udarniškega dela. Omenil je prizadevanja guvernerja, ki je snubil prebivalce, da bi se izselili v Ameriko, češ da mu je znano, da so tu ljudje, ki nikakor ne želijo pod Jugoslavijo. Po mnenju g. guvernerja bi bilo 50°'j prebivalcev drugačnega mnenja kot mi. Toda le 15 od njih se je priglasilo, d^i bi stopili čez širo ko lužo in znabiti, da se bodo še ti premislili. Toda naši so m i takoj odgovorili, da se je 923/o izrazilo na volitvah za našo ljudsko oblast. Zastopnik iz Brd je prikazal zavednost Brice/ v šolskem vprašanju. Briške matere dobro vedo v kakšne -oce naj dajo svoje otroke. One hočejo ljudske učitelje, ki so neo-madeževanega porekla, tcajti preveč dragi so jim otroci, da bi ;ih dali v roke prvemu nepridipravu. Razkrinkali so pisanje »Slovenskega Primorca«, lista k: je zatajil Osvobodilno fronto, ki blati pridobitve naše borbe f“r nima za ves podvig in raz/o j ’u> ve Jugoslavije nobene poštene besede. Pač pa zagovarja razne izdajalce naroda, kot so Rupnik in Stepinac. Delegat iz Kanalskega je predočil plenumu poveza-
Organizacijsko poročilo je podal tov. Banfi.
Od zadnjega zasedanja okrožnega SIAU pa do danes imamo zabeležiti uspehe, ki so nad-krilili vse naše nade in načrte. Antifašistična Unija se je okrepila s 5397 novimi člani, ki bodo še bolj učvrstili naše vrste. Vse organizacije so v času tekmovanja pokazali, da so zmožni izvršiti in celo prekoračiti še tako drzne načrte. Mladina je še bolj izpopolnila svojo organizacijo; ustanovila je krajevna tajništva, v Furlaniji je poklicala v življenje krajevne odbore, igralske skupine so se pomnožile, izboljšalo se je širjenje mladinskega tiska in literature.
K ASIŽZ je pristopilo 1799 novih članic, sijajni so bili uspehi pri nabiranju prostovoljnih prispevkov, da ne govorimo še posebej o raznih pripravah za prireditve, miklavževanje in podobno.
Nič manj važno je opravljeno delo ZPP. V Enotnih sindikatih so se strnile vrste, organizacija se je zboljšala, člani so se pridno udeleževali udarniškega dela in
nost delavca s kmečkim slojem, ki kaže že na lepe uspehe. Zastopnik mirenskega okraja je sporočil, da je guverner po mačehovsko gledal na naše dvomesečno tekmovanje ter da se jc v zadnjem času obrnil proti zadrugam, ki so bile ustanovljene od ljudstva. Zahteval je, da mora ljudstvo kupovati v določen Ji trgovinah, kajti v nasprotnem slučaju jim bo odvzel živilsko nakaznice. Živo je podala svoje poročilo zastopnica iz Korona, ko je zbranim delegatom govorila o navdušenju komenskega prebivalstva za tekmovanje. Mladina Rihemberka in Komna si je postavila svoje sedeže. Tri-tisoč zavednih Kraševcev je šl > na udarniško delo in s tem pokazalo, da je cel okraj doumel veliko važnost dvomesečnega tekmovanja. Tovariši iz krmimo In Furlanije so razkrinkali pred ljudstvom svojih okrajev sovraštvo in mržnjo gotovih krogov do našega pokreta, ki vidi v zadnjem Tito-Togliattijevem dogovoru edino- pravo rešitev, ki izraža težnje in voljo vseh Furlanov.
Tajnik okrožnega SIAU jc podal splošno rekapitulacijo storjenega dela pu vseh okrajih, pokazal na gotove pomanjkljivosti, ki jih je potrebno prihodnjič odpraviti ter orisal zborovalcem sijajen podvig in razmah tekmovanja, ki se je vršil pod geslom »s Titom do zmage«, nakar je tov. Banfi podal organizacijsko poročilo, ki je zbudilo med vse mi navzočimi burno odobravanje. Saj je bilo iz referata raz vidno, da je goriško ljudstvo prvič v svoji zgodovini in to v težkem političnem in gospodarskem stanju in položaju pokazalo takšne uspehe, kakor še nikoli prej. S tem udarniškim poletom se je pridružilo vsem narodom Jugoslavije, ki nenehno zboljšuje svoj gospodarski in politični položaj ter ima trdno vero v skorajšno priključitev k FLRJ, h kateri ne bi hotelo pristopiti praznih rok.
doprinesli lepe zneske za popiav-Ijence v Albaniji in za druge socialne namene. Izgradnja >jud-ske oblasti je zadobila jasnejši.» opredelitev. Sekcija Rdečega kr -ža je pridobila 2500 novih članov, ustanovljenih je bilo 4« no vih ambulatori)ev. Okrožna prosvetna komisija je skrbe-a , a ojačenje roditeljskih svet v, ustanovili so se učiteljski krožki, šolske komisije. Stenčasi o .-e poživili. Osnovale so se o ' me šole v Renčah, Solkanu, Biljah in Renčah. Glasbeno življenje v Furlaniji jc postalo bolj ž-v>hno, ustanavljali so se krožki. Fizkul-tura je pridobila 767 novih članov; fizkulturna društva, šah nogomet, itd. so zadobila no\ polet. Razširjenje našega tiska je • zabeležilo najlenše uspehe. »Primorski dpevnik« in dtugi naši listi štejejo na stotine in stotine novih naročnikov. Socialno skrbstvo se je posebno odlikovalo v ureditvi arhivov, prirejanju konferenc. Važna je preureditev »Dečjega doma« v Kojskem. Odsek za kmetijstvo in gozdarstvo se je izkazal v vodstvu podeželskega dela. Popravljanje kolovo-
Pozdrao tržaških gostoo
Veliki nspehi Hndskih množic

zov, beljenje hlevov, gradnja napajališč ter zbiranje raznih semen in zdravilnih zelišč .s j zraven drugega prekorist.-ega dela ostali v okvirju dvomesečnega tekmovanja. Zadružni sektor se je pomnoži! za 1236 novih članov; ustanovljen je bil odsek za vinarstvo pri Naprozi v Svojskem. Na tehničnem sektorju se je načrtno vodilo popravljanje občinskih poti, čiščenje ruševin
in elrugo. Delovne brigade so napravile 355.154 delovnih ur ter tako prekoračile delovni načrt za 30.000 ur.
Iz poročil okrožne tekmovalne podkomisije za finance je razvidno, da se je na prostovoljnih prispevkih nabralo 8,780.654.20 lir proti načrtnemu znesku 4,370.000 lir, kar prede stavlja 258.2“/n poviška.
Preludila zastaoa Kamnu
Tekmovalna komisija je bila v nemali zadregi predno se je odločila komu naj pripada prvo mesto v tekmovanju. Upoštevajoč tehnične in druge razloge, v prvi vrsti revščino ter splošne težavne gospodarske razmere okraja so člani komisije prišli do zaključka, da je komenski okraj po vsej pravici zaslužil čast. da sprejme prehodno zastavo. Takoj za Komnom je bil nagrajen mirenski okraj, ki se je posebno odlikoval v fizkulturi in kulturnem udejstvovanju. Kobarid je izkazal v mladinski organizaciji najboljše uspehe. Br-
da prednačijo v izgradnji in izpopolnitvi KNOO. Krmin je odnesel nagrado v pionirski sekciji. Mesto- Gorica je pokazala najboljše uspehe na sindikalnem polju. Posebno čvrsta je organizacija žena v Kanalu, zato je bila tudi upravičeno nagrajena. Najboljši podvig je dosegel Rdeči križ v Bovcu; v športni panogi se je izkazala pa Gradiška.
Iz nabranih prostovoljnih prispevkov so se porabili večje svo-. te za napeljavo električnega toka v Logu in Ušniku, za nakup moderne ambulance in še za mnoga druga važna dela v okrožju.
„S Titom do zmage!"
Vsi navzoči delegatje, katerim so se pridružili gostje iz Trsta, so z burnim odobravanjem sprejeli na znanje izčrpno poročilo tov. Banfija, nakar je sledila živahna diskusija, v katero je poseglo veliko število furlanskih in slovenskih zastopnikov. Zborovanje je zapustilo pri vseh najglobji utis; iz vseh poročil je bila razvidna razgibanost in množično hotenje slovenskega in italijanskega demokratičnega ljudstva za novo in še uspešnejše tekmovanje, za srečo in blaginjo
v okviru nove Jugoslavije. Iz okrožnega plenuma je šla zahvala vsemu goriškemu ljudstvu, ki je pokazalo v dvomesečnem tekmovanju veliko zanimanje ter požrtvovalnost, ki ostane nepozabljeno v tej zgodovinski dobi, ki jo preživljamo.
Z zasedanja so bile odposlane pozdravne resolucije maršalu Titu, tov. Togliattiju in Izvršnemu odboru SIAU za JK v Trstu. Štirim zunanjim ministrom v Nju-jork je bila pa odposlana protestna resolucija.
Prvi slovanski kongres v Beogradu
Svobodoljubni Beograd in cela Jugoslavija bo zaznamovala 8. december — dan otvoritve prvega slovanskega kongresa — kot enega izmed najsvetlejših datumov v svoji zgodovini. V prestolnici FLRJ, v glavnem mestu junaških jugoslovanskih narodov, je začel z delom slovanski kongres, prvi kongres slovanskih kulturnih in političnih delavcev po vojni.
Kongres se je vršil v slavnostno okrašeni dvorani Kolaričeve
ljudske univerze. Navzoči so bili najodličnejši predstavniki vseh slovanskih narodov. Imenujmo samo par imen iz predsedstva: maršal Sovjetske zveze Tolbu-hin, zaslužna igralka Aleksan-drovskaja, jugoslovanska književnika Stevan Jakovljevič in Ferdo Kozak, znameniti Poljaki: V. Barczikowsky in akademik M. Mihajlovicz, češki akademik Zdenko Nejedlv ter bolgarska delegata Viko Červenkov in Todor Pavlov.
Pozdrav maršala Tita
Po prisrčnem pozdravnem nagovoru Stevana Jakovljeviča, je spregovoril predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.
»Dragi bratje in sestre Slovani! Doletela me je velika čast, ker vas lahko tu pozdravim v imenu narodov Jugoslavije in v imenu vlade FLRJ. Narodi Jugoslavije se veselijo in so ponosni, ker je ravno v Beogradu ta prvi kongres po vojni, na katerem so zastopani vsi Slovani, celo oni, ki živijo v neslovanskih državah — in ker vidijo v tem visoko priznanje slovanskih narodov boju in žrtvam narodov Jugoslavije.
Ta kongres, ki je v svojem sestavu edinstven po dolgih stoletjih v zgodovini, ima velik pomen. Razume se, da nima takega pomena, kakršnega mu pripisu jejo ponekod ljudje v neslpvan-skih državah. Bratje in sestre Slovani; tu ste se sestali zato, da bi še bolj utrdili enotnost, ki je bila priborjena s toliko krvjo in trpljenjem v zadnjem težkem osvobodilnem boju. Ju ste se sestali, da se še bolj neomajno usmerite po poti, po kateri so šli Slovani po stoletnih težkih izkušnjah, namreč po poti medsebojne ljubezni, medsebojnega sodelovanja in duhovne enotnosti slovanskih narodov ne glede na medsebojno oddaljenost, kjet bivate in živite.
Morda bo kdo vprašal:	»Pa
zakaj so se Slovani še sestaii na
tem kongrestf?« To vprašat je bodo postavili. Mi pa lahko odgovorimo: IM smo se sestali za to, da bi se trdno odločili, da Slovani ne bodo služili nikoli več kakršnim koli tujim interesom, ampak samo svojim. Sestali smo se tu zato, da bi trdno sklenili, da se ne sme nikoli več ponoviti ona strašna tragedija, ki je zadela predvsem Slovane v zadnjem boju, v tem zadnjem velikem navalu Germanov, nemških in drugih fašističnih tolp. Slovani imajo veliko misijo, ki pa nima tega namena, da bi ustvarjala nekakšen panslovanski blok. Zgodovina Slovanov je ena sama veriga stoletnih težkih bojev za njihov obstanek in golo življenje. Ta zgodovina je polna trpljenja in težkih preizkušenj. Stoletja so se pojavljali razni sovražniki Slovanov, ki so ščuvali k medsebojnim spopadom, ker so lahko sa.mo na ta način zasužnjili nekatere male slovanske dežele in jih izkoriščali.
Ta kongres pomeni težnjo naših davnih prednikov. To jc težnja, ki je bila stoletja pri srcu naših najboljših sinov slovanskih narodov in glejte, prišel je čas, da so se Slovani takole zbrali po tem težkem in krvavem boju in po velikem osvobodilnem boju, da bi skupno sklenili, da se slovanski narodi ne bodo nikoli več medsebojno sprli, ampak bodo združeni v interesu vseh slo-
vanskih narodov in v interesu vsega naprednega človeštva. (Dolgotrajno ploskanje).
V bližnji preteklosti, ko je ne samo Slovanom, ampak tudi vsemu naprednemu človeštvu, grozila strašna nevarnost srednjeveškega mračnjaštva, ko so se vrgle fašistične tolpe na posamezne države in drugo za drugo zasužnjevale in ko so Hitlerjeve fašistične tolpe napadle naše velike slovanske brate — Sovjetsko zvezo, so Slovani prvič občutili, kaj pomeni nesloga in kaj nevarnost germanstva. Kaj bi bilo, če ne bi bilo velike Sovjetske zveze, ki je nastala kot pridobitev Velike oktobrske revolucije? Kaj bi bilo, če ne bi bilo slavne Rdeče armade. (Ploskanje.) Kaj bi bilo, če ne bi bilo te velike države delavcev in kmetov, kateri načeluje genialni Stalin. — (Dolgotrajno ploskanje), ki se je kot stena upirala fašističnemu navalu in ki je z brezštevilnimi žrtvami in potoki krvi osvobodila tudi nas, slovanske narode v drugih deželah. Za to veliko žrtev, ki so jo dali naši bratje v veliki Sovjetski zvezi, gojimo mi ostali Slovani največjo hvaležnost. Kaj bi bilo, če slovanski narodi v Poljski, Jugoslaviji, Češki'in Bolgariji ne bi pojmovali in razumeli te žrtve naše velike zaveznice po krvi jn orožju — Sovjetske zveze — in če se ne bi uprli fašističnemu navalu?
Da, mi Slovani smo lahko ponosni na žrtve, ki smo jih dali. Slovani pa smo lahko ponosni tudi na kulturni prispevek, ki smo ga dali v preteklosti in ki ga še dajemo tudi danes. Mi Slovani se ponašamo z Veliko oktobrsko revolucijo in z žrtvami, ki so padle v tem velikem osvobodilnem boju. Slovani imamo za res nekaj, s čimer se lahko ponašamo. Ponosni pa smo tudi v na to, ker so ravno Slovani nosile, boljše in srečnejše družbene ureditve in boljših družbenih odnosov. Ponosni smo na Veliko Sovjetsko zvezo in ponosni tudi na to, ker so ravno Slovani pričeli utrjevati in ustvarjati nove resnične ljudske demokracije. (Dolgotrajno ploskanje). To so velike pridobitve, s katerimi se ponašamo Slovani.
Tudi danes, v času. ko v mednarodnih forumih določajo po goje miru, smo se sestali Slovani
Burno pozdravljen je spregovoril maršal Sovjetske zveze Tolbuhin ter Zlatko Balokovič, ki je pozdravil kongres v imenu Slovanov iz Amerike.
Naslednji dan je govoril minister v vladi FLRJ Milovan Dji-las, ki je poročal o »Boju slovanskih narodov za mir in demokracijo«. Pozdrave Slovanov iz Južne Amerike je prinesel Kristo Gonjevski, nakar je inž Stepanov, ki se je udeležil obrambe Stalingrada, pozdravil kongres v imenu herojskega mesta. Za njim je spregovoril češki de-
tukaj. Vi se niste sestali tu zato, da bi se pogajali in ustvarjali bloke proti nekaterim drugim narodom, pač pa zato, da manifestirate svoj trdni sklep, da (je treba utrditi mir, in sicer pravičen mir, tako, kakor so to zaslužili posamezni narodi, ki so dali svoj prispevek v tem boju.
Dragi bratje in sestre!
Nam Slovanom ne more nihče očitati, da smo se združili zato, da bi ogražali neodvisnost ali svobodo kogar koli. Prav mi Slovani znamo najbolje ceniti, kaj pomeni svoboda in neodvisnost, ker smo stoletja toliko trpeli pod zatiranjem drugih narodov. Mi znamo ceniti svobodo in neodvisnost vsakogar in prav mi na tem Kongresu želimo potrditi, da nočejo ustvarjati Slovani nikakih blokov in sklepati ni-kakih paktov proti komur koli, pač pa hočemo dokazati, da hočejo biti Slovani združeni, da bi postali ena sama napredna sila in bi tako pripomogli človeštvu k boljšemu miru, k večnemu miru, združeni proti vsakomur, ki hujska k novemu krvoprelitju in novim vojnam.
Bratje in sestre Slovani!
Ta kongres bo pokazal, tla so se slovanski narodi za vedno odločili za to pot, ki so si jo izbrali in katero so si že zdavnaj želeli. Na tem kongresu boste pokazali in dokazali, da želimo mi Slovani mir, da bi se lahko v miru razvijali in se popolnoma po svetili naši izgradnji in lečenju naših ran, ki nam jih je zada'a vojna, da bi se lahko posvetih vsestranskemu kulturnemu razvoju in bi tako duhovno združeni Slovani nudili še večji in lepši prispevek k naprednemu človeštvu.
Bratje in sestre Slovani, pozdravljam vas in želim temu vašemu kongresu mnogo uspe Im pri delu!
Naj živi slovanska solidarnost! (Ploskanje).
Naj živi naša največja sestra slovanska država Sovjetska zveza! (Burno Ploskanje).
Naj živi njen genialni vodite.j Stalin! (Vsi udeleženci, kongresa so vstali in dolgotrajno ploskali).
Govor maršala Tita so pozdravili prisotni z dolgotrajnim ploskanjem.
legat Gustav Husad. JVetji dan se je oglasil k besedi patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo Dožič, ukrajinski pesnik Maksim Rilski, poljski književnik Kazimir Vika in slovaški zastopnik dr. Jan Martak. Orga nizacijski referat je podal vodi telj sovjetske delegacije Gur.Uo-rov. Končno je bil izvoljen nov medslovanski odbor, sestavljen iz 25 članov. Sedež med^lovan-skega odbora bo v Beogradu, prihodnji vseslovanski kongres pa bo leta 1948 v Pragi.
S tem se je beograjski slavam ski kongres zaključil.
voj, ki osvobaja človeka izkoriščanja in da sta tak razvoj in taka dežela zares vredna naj večjih naporov in žrtev.
Delavci in nameščenci, vse delovno ljudstvo Slovenije in ostale Jugoslavije bodo v tovarnah, podjetjih in obratih, ki so prešli v ljudsko oblast, še bolj okrepili in podprli veliko pridobitev svojega dolgoletnega boja. Zavedajo se pomembnosti tega zgodovinskega dogodka in naslavljajo resolucije ljudski skupščini FLRJ, vladi, najvišjim predstavnikom z maršalom Titom na čelu, verstvu Osvobodilne frónte in Komunistične partije. V njih poudarjajo da se zavedajo' svojih velikih nalog ob prehodu v načrtno gospodarstvo nove Jugoslavije.
Sedaj pričenja tam delavski razred veliko borbo za elektrifikacijo in industrializacijo.
Gotovo je, da ne bodo nove Jugoslavije in njenega ljudstva nikdar več izkoriščale tuje in domače kapitalistične klike, kajti tam je postalo delovno ljudstvo trden gospodar svoje države in bogastva svojega dela.
zborujejo
V nedeljo 8. t. m. se je vršil v Gorici v prostorih gostilne »Pri zvezdi« izvanredni občni zbor političnih preganjancev goriškega okrožja.
Predsednik Udruženja tov. Gasparini je uvodoma pozdravil vse navzoče člane in delegate ter podal izčrpen političen pregled s posebnim ozirom na položaj preganjancev.
Na pobudo tovarišev iz Kobarida je prišlo do sprememb nekaterih točk društvenih pravil, katere so navzoči po daljši, temeljiti diskusiji enoglasno sprejeli. Udruženje bo'imelo bolj jasno politično opredelitev; stalo bo še nadalje na liniji 'antifašistične linije, nastopalo bo proti vsem ostankom fašizma in neo-fašizma ter bo ostalo zvesto pridobitvam Osvobodilne borbe.
Da se zadosti željam večine članov se sklene, da se ustanovijo po okrajih odbori. Če se bo zdelo potrebno se lahko ustanovijo tudi krajevni odbori, tako da bo organizatorično delo živahnejše in uspešnejše.
Nadalje se sklene imenovati še pet namestnikov v okrožni odbor in enega v nadzorstvo. Članarina se zniža na deset lir mesečno.
Razprave so bile silno razgibane. Z raznimi predlogi in vprašanji so nastopili tov. Kerševan, Perinčič, Bavdaž, Brumat, Duje, Perko, .lakin, Bašin, Beltram, Banfi, Trevisan in drugi.
Tajnica Milena Bajtova je podala izčrpno poročilo o delovanju Udruženja, nakar je bilo pre-čitano poročilo o finančnem stanju in poročilo nadzornikov. Zborovalci so vzeli vsa poročila na znanje, nakar je bila dana staremu odboru razrešnica.
Sledile so volitve movega okrožnega odbora. Tov. predsednik Gasparini odstopa iz vzroka, ker biva v Trstu in mu ni mogoče radi preobilice dela1 vršiti predsedniške dolžnosti v isti meri kakor bi si jih želel. Zborovalci so z burnim odobravanjem po zdravili odhajajočega, neumorni ga tovariša Gasparinija nakar je zavzel mesto tov. Vitez Ludvik, kot delovni predsednik. Z eno-dušnim aplavzom je bil potrjen sledeči okrožni .odbor, ki sestoji iz tovarišev: Dujc Albin, predsednik, Marega Lino, podpredsednik, Milena Bajtova, tajnik. Komjanc Alojz, Baša Vladimir, Kodermac Alojz, Tavčar Jože, Giacometti Libero in Pies Giovanni, odborniki. Nadzorniki : tov. Mermolja Lambe'rt, Borghesi Bruno in Bavdaž Kristjan.
Ljudska skupščina FLR Jugoslavije
je sprejela zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih pidjitij
Ustava FLRJ izrecno poudarja načelo pravilnega izkoriščanja vseh obstoječih gospodarskih sil dežele, načelo, da daje država smer gospodarskemu življenju in gospodarskemu razvoju s pomočjo splošnega gospodarskega načrta, načelo splošne ljudske lastnine nad proizvajalnimi sredstvi kot glavne opore države v razvoju narodnega gospodarstva, načelo obrambe delovnega ljudstva pred eksploatacijo.
V smilu teh načel predvideva ustava FLRJ tudi nacionalizacijo posameznih podjetij in posameznih gospodarskih panog. — Tako je dejal zvezni minister za industrijo ter predsednik Go-
spodarskega sveta tov. Boris Kidrič v Zveznem svetu. To je bilo pretekli teden v Beogradu, ko je zasedala Ljudska skupščina FLRJ. Zvezna vlada je namreč poslala akt, s katerim se je podajal v hitro rešitev predlog zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. In najvišji zakonodajni in izvršni organ je sprejel ta zakon, ki ga je z velikim navdušenjem pozdravilo vse delovno ljudstvo Jugoslavije.
V obrazložitvi predlaganega zakona je tov. Boris Kidrič tudi dejal, da delovne rrpiožicc nove Jugoslavije ustvarjajo zares svojo bodočnost in sedanjost, da sc zavedajo, da gre pri nas za raz-
Nato so spregovorili
ostali veliki Slovani
P0LITIČI1I PREGLED
Vseh pet mirovnih pogodb s satelitskimi državami Nemčije bodo podpisali v Parizu dne 10. februarja 1947
Pogodbe z zaveznicami Nemčije, to je z Italijo, Madžar uk j, Finsko, Romunijo in Bolgarijo bodo podpisal:	v prestolnici
Francije. To se bo zgodilo 1J. februarja ÌS47, kakor so sedaj sklenili štirje ministri v New Yorku. Gotovo bodo te mirovne pogodbe nosile ime po mestu Parizu.
V New Yorku je Svet zunanjih ministrov sprejel tudi predlo* Molotova, ki se tiče mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. Dogovorili so se, da gre Svet štirih 10. marca v Moskvo. Tam se bo vršilo prihodnje zasedanje, na katerem bodo razpravljali o mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo.
Kakor vidimo, bo prišla po zasedanju v Londonu, Parizu in New Yorku na vrsto tudi sovjetska prestolnica. Seveda ne za naše vprašanje — kajti zaključeno bo že mesec prej v Parizu — marveč za razpravljanje o mirovni pogodbi s sedanjo Nemčijo in Avstrijo.
Svet štirih je torej dosegel sporazume o vseh petih mirovnih pogodbah s satelitskimi državami Nemčije.
Angleški listi pišejo, da so sedaj po neskončnih razpravah, k: so spravlja.e javno mnenje že v obup, z dokončnimi kompromisnimi sporazumi preprečili prelom med zapadom in vzhodom, kar je dobro znamenje za uspeh pogajanj o nemškem vprašanju.
Kar se tiče Trsta, je britanski zunanji minister Bevin baje rekel, da je malo Zadovoljen z rešitvijo tržaškega vprašanja. Pristavil je, da bi bil najsrečnejši človek, če bi to vprašanje drugače rešili na osnovi neposrednih jugoslovansko - italijanskih pogajanj. Le na ta način bi se dala preprečiti ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja.
Tudi italijanski zunanji minister Nenni je izrazil upanje, da se bodo jugoslovansko - italijanski razgovori v kratkem nadaljevali v Beogradu. Povedal je, da bosta jugoslovanska in italijanska delegacija v New' Yorku zaključili razgovore v soboto, 14 decembra, to je z današnjim dnem. In končno je Nenni še e-kel, da bo odšel koncem janaar-ja v London, kjer bo pri Bevin.i še nadalje zahteval spremembo mirovne pogodbe z Italijo- na osnovi dvostranskih sporazumov s sosednjimi ali prizadetimi državami.
Ljubljano je obiskal generalni podsekretar KP Italije tovariš Luigi Longo
V spremstvu tovariša Proto-longo Giordana člana CK KP1 je te dni obiskal Ljubljano gene ralni podsekretar KP Italije tovariš Luigi Longo. Posetila sta predsednika vlade LRS tov. M. Marinka in ministra Borisa Kraigherja. Vsi štirje skupaj so z-menjali misli o sodelovanju Je mokratičnih sil za okrepitev ne porov, da se rešijo vprašanja med sosednjimi narodi brez vmešavanja zunanjih sil.
Tovariš Longo je ob tej pr,liki obiskal tudi nekatere kraje in tovarne v Sloveniji.
Kar pa se tiče italijanskih vojnih ujetnikov, je podsekre ar KP Italije izrazil posebno zadovoljstvo, ki ga je v Italiji vzbudilo dejstvo, da so se tako hP: :> po razgovorih Tito Togli r ri začeli vračati italijanski v ujetniki iz Jugoslavije.
Brzojavita maršalu Titu
Podsekret, . KPI tovariš Luigi Longo je posla: naslednjo brzo javko maršalu 1 itu:
V imenu Komunistične partije in italijanskega ljudstva se Vam zahvaljujem za hibo osvoboditev naših vojakov, .oinih ujetnikov v Jugoslaviji. 7, njihovim povratkom so onemogočene vse klevete naših šovinistov in imperialistov vseh dežel pioti svobodni in demokratični Jugosla-
viji. Vrnili so se na svoje domove kot nosilci nrru in bratskega sodelovanja med dvema narodoma ter bodo ob polni zavesti velikih demokratičnih in socialnih pridobitev, ki jih je realiziralo junaško ljudstvo Jugoslavije, gotovo predstavljali važno pomoč v boju za okrepitev in napredek italijanske demokracije.
Luigi Longo, Protolongo Giordano.
ZAVEDNOST V BORBI
NAPREDNOST V
Naše lepe planine imajo za planinca, pa tudi za navadnega zemljana vedno nekaj zanimivega. Bodisi da te pričara naravna le-
GOSPODARSTVU
pota kraja in planine, bodisi, da te vežejo na planine spomini iz prve svetovne vojne, osvobodilne borbe ali iz »medvladja«, to
je dobe miru, iz časa torej, ki je še najbolj prikladen za izlete v planinski svet.
Skozi dvajset in več let so bile naše obmejne planine strogo zastražene po fašističnih mejnih stražarjih in nič čudnega ni, če smo šele zadnja leta zopet začeli spoznavati naše gore in doline in jih ponovno vzljubiti. Naše planine so \id. F težke borbe, ki jih je vodila naša Osvobodilna fronta. Bile so večkrat edino zatočišče, kjer so lahko nemoteno živeli mesece in mesece naši borci
slopje, ki je že vstalo iz ruševin. Poslopje je dolgo 43 m; tam stoji pa tudi že nov hlev, 35 m dolg, 7 m širok, ki nudi živini varno in toplo- zavetje ob hudem vremenu. Hlev je sezidan po vseh zahtevah našega planinskega gospodarstva, vse je v največji skladnosti, višina, širina. Moderna kanalizacija, gnojišče, kamor sc odvaža gnoj skozi prostoren hlev na visečem vozičku, premikajočem se po tračnici. Tudi mle-karnica zadošča vsem najnovejšim potrebam. Da ne omenjamo
Pred obnovo naših lepih planin
ter se pripravljali na borbo proti tolike- močnejšemu sovražniku.
Ker je nacifašistična drhal vedela, da so planine zveste našim borcem dajajoč jim zavetja, so pač z velikimi silami napadali naše gorske postojanke in birali-šča. Da preprečijo partizanom posebno v zimskem času bivanje v planinskem svetu, so začeli načrtno požigati in rušiti hleve, j Virnske mlekarne, koče in sen!. kc Načrtno so se vrgli na C, da uničijo naše planinsko gospodarstvo. ki sc je komaj delno opomoglo od prve svetovne vojne.
Med takšnim premišljevanjem sc odpraviš po strmih poteh in stezah, da obudiš ponovno spe-c ine na partizansko borbo te” si tc.i.. ogledaš obnovitvena de a, ki so v nekaterih krajih v polnem teku. Odajaš iz Drežnice na Krn čez Vrata na Štelanji hrib, odkoder imaš krasen razgled čez celo Bovško d lino, ki jo obkro-žujejo najlepše planine Slovenskega Primorja Povsod vidiš še sledove krvavih borb izza prve svetovne vojne, naletiš pa tudi na še sveže izza narodne borbe proti okupatorju \ ..si v dolini so še vedno delno ooruše; \ Povsod, po dolini, po vseh Th gričih je vodilo naše primorsko Jud-stvo težke boje. Golobar, / apr-kraj, Slaf njik in nek i'iko niže Humčič bili priče teh bojev in najrazh .'nejši spomini nas vežejo na te planine, na vsako stezo.
Po ogledu vse te okolice, prihaja planinec na planino »Pred-dolino«. Tudi tej niso bile prizanesene vojne strahote, tudi tu se je bil izdivjal vojni bes A glej! Zapazil si lepo gospodarsko po-
ne kleti, ne sobe za pastirje in mlekarja.
Vse to je že dokončano. Vse jt pripravljeno, da sprejme spomladi govejo živino. V bližini se opaža apnenica, do polovice napolnjena z apnom. Vsako toliko treba kaj na poslopjih izpopolniti, treba pa tudi poslopja večkrat pobeliti. Voda je začasno že napeljana dc gospodarskih poslo-p:j, in skoraj gotovo bo tekla že v bližnji pomladi v mlekarnico in v hlev po ceveh.
Rane, ki jih je zasekal fašistični okupator, so zaceljene, stavbe obnovljene, lepše stoje ko pred sovražnim izbruhom.
Potnik se nehote vpraša, kdo neki je obnovil vsa ta poslopja na planini, sploh čigava last je »Freddolina«? In ko izve, da je planina last ljudstva iz Čezsoče, da so poslopja vzpostavili domačini - udarniki, se ne bo čudil saj ve, da živimo v popolnoma
V polnem delu
izpremenjeni dobi. Udarniki so vse to obnovili v teku dveh mesecev. Napravili so 11.114 ur, od katerih je bilo plačanih le nekaj ur — delavcem strokovnjakom. Vsi stroški so znašali 324.560 lir za material, za strokovnjake in prehrano delavcem, to je približ-
no ena tretjina sedanje stavbin-ske vrednosti — 1.000.000 lir.
Poudariti treba, da je gradilo planino domače ljudstvo majhne vasice Čezsoče, ki jo je bil sovražnik že 1943. do 2/3 uničil. Kljub raznim neprilikam, kljub
Stavbe so vstale iz ruševin
siromaštvu so si domačini v okviru dvomesečnega tekmovanja izboljšali svoj položaj. Brez vsake pomoči od zunaj so si obnovili svojo planino.
Pri tej gradbi se je izkazala domača mladina, mladina iz bovškega okraja in Z.P.P. Mladina je znosila vse deske in druge potrebščine iz doline na vrh. Pot je dolga 2 uri naporne hoje, saj se vzpne v tem času 1000 m vis.rko.
Planina »Freddolina« bodi zgled vsem našim gorskim vasem, vsem planšarskim zadrugam, iti vsem gospodarjem, kako se dado doseči najlepši uspehi s skupnim, načrtnim in požrtvovalnim delom. Novi časi so nas pripravili do tega spoznanja.
V slogi je moč. Složni premagamo vse ovire, s takim udejstvovanjem pojdemo »S Titom do zmage!«
Obrtna dovoljenja
Mestno županstvo v Gorici obvešča, da morajo, na podlagi zakonskih dekretov 16. decembra 1926 št. 2174 in 5. februarja 1934. št. 327, vsi trgovci in krošnjarji dati, do 31. decembra 1946, vidimirati svoje dovolilnice (licence) za vsakoletno obnovo. Iz-roče jih lahko naravnost na županstvo (protokolni urad) ali pa potom trgovske zveze (ul. IX Agosto h. št. 11).
Tudi poljedelci, ki imajo dovolilnico za prodajanje svojih pridelkov na trgu ali po hišah, jo morajo dati obnoviti. Ti poljedelci, kakor tudi krošnjarji, morajo položiti, skupno z dovolilnico, tudi administrativne kolke (»concessioni governative«) za 40 lir.
Do 31. decembra t. 1. morajo izročiti županstvu, naravnost (pri protokolnem uradu) ali potom Industrijske oziroma Obrtne zveze, tudi industrijci in obrtniki svoje obrtnice za pregled in vidimiranje.
Vsi tisti, ki so prenehali s svojo trgovino ali obrtjo, a imajo še tozadevno dovolilnico, so vabljeni, naj jo vrnejo županstvu skupno z izjavo, v kateri potrjujejo, da so prekinili svoje delovanje.
ANDREJ ČERN1ŠEV
Ooan Sankač
Dne 11. decembra je minilo 28 let odkar je zatisnil svoje trudne oči eden izmed največjih pisateljev slovenskega naroda, Ivan Cankar. Vse svoje življenje seje boril proti hinavščini, pa naj je ta izvirala od ene ali druge strani. Brezobzirno je razkrinkaval vso gnilobo družbe, žigosal je na levo in desno, kajti videl je temo okrog sebe, ki je zajela vse plasti malega, zasužnjenega slovenskega ljudstva. Toda že je videl vstajati -zarjo nove dobe, tiste srečnejše dobe, ki bo prinesla delovnemu ljudstvu, vsem zatiranim in preganjanim, vsem ponižanim in razžaljenim tisto srečo, o kateri si nekdaj niti sanjati ni upal.
Cankar je videl te okove de-
li..
lovnega ljudstva, ki si jih ni moglo otresti skozi stoletja. Hlapčeval je danes temu, jutri drugemu. Ni poznal svobode, ni poznal prostosti. Šele pozno so se oglasili glasniki, ki so oznanjali nove nauke, o dostojanstvu človeka, o srečnejši dobi, ki je še pred nami. Kako nazorno piše v črtici: »Kako sem postal sockt list«: »Uredba družbe, tista uredba, ki je dodelila vse bogastvo zemlje in vse sadove človeškega uma kapitala brez imena ter mu zasužnjila človeštvo, je izvir vsega hudega«. Kaj vse niso očitali delavcu v tistih časih? Imeli so ga za brezdomovinca in brezverca. Tako so pravili eni in tako so obsojali drugi. Tudi Cankar, Ki je bil trdno prepričan o poslanstvu delovnega človeka, ki si je bil svest, da je vera v naše vstajenje blizu, je dejal: »narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo, ne talar«.
........................mm.«lil..........
Toda vendar se je v svoji preroški viziji včasih zbal, da ne bi narod vendar klonil, ko ne bi videl začrtanega cilja pred eboj. Toda le malo ga je to zgaUo; njegova vera v zmago vseh ponižanih in razžaljenih je vendar prevladala, zakaj pisal je:
»Svetlejše iz noči zasije dan, življenje mlado vse iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje!«:
Ojstro je švignil njegov bič na vse strani; prizanašal ni nikomur. Vse hlapčevske nauke, vse krivične Kantorje je razgalil do dna. Postavil je lik borbenega človeka, čeravno večkrat telesno šibkega in betežnega, ki se vije pod križem in se otresa še zadnjih ostankov hlapčevstva. Cankar je trdno veroval, »da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo! Bil bi hinavec in lažnik — pravi dalje, če bi se imenoval socialist, pa bi v
globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očišče: no in pomlajeno!« Cankarju ni bilo tuje, da slovenski narod vsled svoje maloštevilnosti in gospodarske odvisnosti nikoli ni bil politično svoboden. Čeravno je mehka pesnikova narava ubrala drugačne strune, je vendar jasno opredelila razmerje med delavcem in gospodarjem. Z drobtinicami in priložnostno beraško miloščino je hotel delodajalec privezati nase delavskega trpina in ga tako ohraniti še nadalje v suženjstvu. Za kapitalističnega izžemalca je bil delavec »žival«, ki je dolžna molčati in trpeti ter slepo ubogati, kar mu razni »Kralji na Betajnovi« naložijo. Ne greh in ne zločin, ki ga je zakrivil vaški mogotec gnile slovenske družbe nad brezpravno paro, ni bil nikoli kaznovan. Nasprot-
i
no, vsi so kimali in pritrjevali lažem in oslajnim besedam, s katerimi so hranili delovne množice.
To kar je Cankar samo nakazal v svojih delih — trdno vero in upanje v naše vstajenje — je čez komaj trideset let in še manj, postalo resnica in gotovo dejstvo. Kot duhovni predhodnik naše borbe bi lahko danes videl ves podvig delovnega človeka, njegovo svobodo, ki si jo je priboril s težkimi in krvavimi žrtvami. Slovensko ljudstvo se je zavedlo svoje bitnosti, svojega poslanstva. Nič več hlapec in suženj! Prost vseh spon, svoboden na svoji zemlji stopa tudi slovenski delavec in kmet po komaj začrtanih stezah, ki jih je pokojni Cankar tako preroško videl. Zakaj napočil je čas, ko je »minila na vekomaj črna maša trpljenja, sramote in groze, zazvonilo je k večni veliki maši radosti in ljubezni«.
GLAS IZ MESTA EV Z DEŽELE
Gorica
Odgodeni občni zbor
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici sporoča, da se občni zbor, ki je bil naznanjen za dne 14, t. m„ ne bo vršil radi nepredvi-devnih ovir. Sklicanje istega se bo pravočasno objavilo v našem tisku.
Solkan
Plesna prireditev v Solkanu
Dijaška matica za Goriško priredi v soboto, 14. decembra, ob 20. uri, v dvorani Kulturnega doma ples s prosto zabavo. Iz go-riškega Travnika bo vozil avtobus od 19.30 do 21. ure. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki.
Kromberg
Pogreb tov. Makuca
V	četrtek popoldne se je vršil pogreb tov. Draga Makuca, ki je postal pred dnevi žrtev razbojniške tolpe v Panovcu.
Veliko število Goričanov, znancev in prijateljev ter sovaščanov ga je spremljalo na zadnji poti.
Pokojnik je mnogo pretrpel pod fašisti ter se je pozneje odlikoval v NOV. Slava tovarišu Makucu! Preostalim naše iskreno sožalje.
Podsabotin
Miklavževanje
Člani Socialnega skrbstva in naše vzorne žene, ki so požrtvovalno udeležile udarn škega dela, so priredile našim malčkom prijetno miklavževanje. V to svrho je bila nabrana svota denarja ter razno sadje.
Kojsko
Miklavževanje v Brdih
Po vseh Brdih se je oglasil Miklavž. Nekoliko se je zakasnil. kajti po večini vaseh se je zglasil šele 8. dicembra. Zato pa so plapolale zastave po vseh vaseh in Miklavž sam je n • ;1 težek koš poln lepih dank Brat sko nam je šlo na roko Okrajno socialno skrbstvo, ki je darovalo v ta namen 14.000 lir. S tem zneskom so se nabavile šolske potrebščine ter nekaj nogavic, k' so bile razdeljene med najpotrebnejše otroke vasi:	Mirnik,
Brce - Kožbana, Vedrijan, B'eg-Krasno in Hlevnik,- Skrljevo Skupno je bilo obdarovanih l'*4 otrok.
Ostale vasi so izvedle samoiniciativno akcijo, v kateri so se posebno odlikovale naše žene in mladina, tako da je bil obdarovan sleherni otrok.
Avče
Naše žene na delu
Na zborovanju pred razdelitvijo izkaznic SIAU so žene naše vasi napravile sklep, da nodo udarniško pomagale svojim možem pri sekanju in skladanju drvi. To so tudi skupno z mladino stoodstotno izvršile. Nabranega je bilo tudi nekaj denarja in blaga za poplavljencc v Albaniji.
Ta pa ni ljudski župnik!
V	nedeljo, 1. decembra, ob otvoritvi tedna Rdečega križa, so se zbrali pred pokopališčem v Levpi stari borci z namenom, da zapojejo na grobeh padlih
borcev za svobodo žalostinko »Žrtvam«. O tem so iz vljudno sti obvestili g. župnika, ki pa ni imel za to potrebnega razumeva nja. Brez komentarja!
V	sled pomanjkanja prostora pridejo ostali dopisi prihodnjič na vrsto. Tovariši dopisniki naj to upoštevajo.
Šahovski klub ..Gorica"
V	Gorici obstoja šahovsko društvo, ki je bilo ustanovljeno pred dobrim letom. Po zaslugi in na iniciativo tov. Ocvirka Zdravka so se pred letom sestali najbolj navdušeni prijatelji te lepe in plemenite igre ter si postavili pripravljalni odbor, ki je sklical ustanovni občni zbor. Iz srede šahistov so si izbrali odbor, ki mu je načeloval tov. Zdravko Ocvirk.'Tajnik kluba je bil Sergej Vogrič, kapetan prof. Anton Pavšič, gospodar in blagajnik tov. prof. Ema Martinc.
Naš goriški šahovski klub j c prvo društvo te vrste na Goriškem. V začetku svojega obstoja je imel 51 članov. Tov. prof. Zadnek si je prizadeval, da bi dajal začetnikom nekaj teoretičnega in praktičnega pouka, a v preteklem letu se to ni moglo izvesti, ker so bile razne zapreke na poti.
Mlado šahovsko društvo je priredilo 9. februarja 1946 splošen turnir, ki se ga je udeležilo v prvem tednu 33 udeležencev. Turnir je traja! do 15. marca in je pokazal silno zanimanje, obenem pa tudi živo potrebo po- teoreP.č-nem obvladanju šahovske igre. Turnir je pokazal prav lepe uspehe. Prof. Zadnek je dobil 18 točk ali 90° o, sledil mu je tov. Ocvirk 17V2 točkami ali 87%, tov. Sergej Vogrič s 15 točkami ali 75%; sledili so tov. Rijavec, Gruntar in LTrsič.
Drugi in večji turnir se je vršil koncem aprila in je b:! posvečen primo’skemu sunovskemu komponistu Francu Uršiču iz Vogrskega. Turnir je bi’ zanimiv in napet. Lepe nagrade, ki so jih zbrali pr, nabiralni akc." so zanimanje precej povečale. Tudi tukaj sti se kot prva phisirala tov. Ocv 'k m tov. prof. Z-idnek. Takoj za prvima se je uvrstil *ov. Uršič. Nadalje se je vvi; o še pet mesečnih brzoturnirj r,, v katerem so se izkazal’’ tov. Ocvirk, Zadnek, Štoka, Pavšič, Uršič in Va trič. Dne 19. in 21 avgusta sta se vršila v Ajdovščini dva trer.mg brzoturnirj a. Prvo mesto je ztsedcl tov. Valtiič, IL, III. in IV. pa tov. Vičič, Logar in' Pavšič. 24. avgusta je geriško moštvo pristopilo k tekmovanju v Ajdovščini ter doseglo 3. mesto. Goriški šahovsk klub so zastopali člani: Ocvirk, Zadnek, Uršič, Valtrič, Logar, Vič č, Štoka in Merkuža. (Rezerva: Pavšič).
Ker je tov. Ocvirk zapustil naše mesto in je bil skrajni čas, da se skliče redni občni zbor, so se zadnje dni novembra t. I. zbrali člani šahovskega kluba Gorica ter sprejeli na znanje poročila odbornikov. Po poročilih tajnika ‘in blagajnika je povzel besedo novoizvoljeni predsednik tov. prof. Zadnek, ki je v izčrpnem, krasno zasnovanem govoru obrazložil važnost in lepoto kraljevske igre. Posebno se je obrnil na mladino in jo prisrčno vabil, da stopi v krog šahistov. V načrtu je tečaj za začetnike in nabava stenskega šaha. O vseh
podrobnostih bomo še poročali.
S posebnim veseljem beležimo, da so se nekateri okraji, kakor
komenski, mirenski, kobariški in bovški začeli zanimati za šah. A najbolj razgibana je mladina go-
riške okolice. Upamo, da bomo-še to zimo lahko pisali o podvigu šaha med njo.
Shocnine na pripuščanje bikov
Okrožno kmetijsko nadzorni-štvo objavlja, da je Zavezniška vojaška uprava na predlog komisije za potrditev bikov odobrila najnižje skočnine, ki bodo stopile v veljavo dne 1. decembra 1946.
Rdeče cikasta furlanska pasma L. 700.
Rjava švicarska pasma L. 55i).
Rdeče cinkasta pinegavska pa-, srna L. 380.
Ta skočnina je veljavna za tri skoke in za tri normalne povratke pojatnosti krav.
PRED Z3RIEN19V0 LIRE
Kakor vse kaže, se bo v Italiji v najkrajšem času izvedla zamenjava lire. List »Corriere Milanese«. je prinesel že slike novih bankovcev, tako tla so čitatelji lahko na lastne oči videli in tudi čitali, da v tem slučaju ne gre za kako predpustno šalo, marveč za-resnico. Sicer namerava država zaenkrat izvesti to zamenjavo v ta namen, da se bo prepričala koliko denarja kroži v mejah republike.
Lastnikom večje množine lir bi nujno priporočali, da bi denar dali na vložne knjižice in da bi banka v njih imenu opravila vse potrebne operacije, ki so združene s predvideno zamenjavo. Vsled enostavnosti in hitrega obračunavanja so ravno banke najbolj priporočljive za ta posel. Poleg izgube časa, ki bi ga imeli naši obrtniki in kmetje ter nepotrebne ter večkrat nevarne nošnje kupa papirnatega denarja v torbah bi imeli lastniki še dobiček, če bi lire, ki so določene za zamenjavo bile varno naložene v denarnem zavodu. Zna se zgoditi, da bo določen kratek rok izmenjavo in v tern slučaju bi ne radi videli, da bi se lastniki lir znašli v istem položaju kakor leta 1919, ko je mnogo imetnikov takratnih kron zamudilo rok in s tem prišlo ob ves denar.
Poleg tega bi denar, ki je naložen v denarnem zavodu nosil lastniku obresti. Kakor znano kroži po deželi precej ponarejenega denarja. Iz izkušenj vemo, koliko sitnosti so imeli naši ljudje pri zbiralnici, pri nas navadno Banca d’Italia, ko jim je bil ponarejen bankovec ne samo odvzet ampak je sledila še ovadba.
Iz gornjih priporočil je razvidno, da je le v interesu našega obrtnika in kmeta, če odda pravočasno svoje lire v naše domače denarne zavode, ki bodo ščitile koristi vlagatelja in mu prihranile delo in trud.
Drobne novice
*	Pri Državni založbi Slovenije je izšel te dni „Koroški zbornik" v redakciji Boga Grafenauerja, Lojzeta Udeta in Maksa Veselka. Na 650 straneh velikega formata je zbranih 13 znanstvenih razprav devetih avtorjev.
*	Občina Lidice, znana kot žalostna priča ^nacističnega terorja v okupirani Češkoslovaški, bo zopet zgrajena.
*	Praga je postala središče evropskega letalstva. Danes’ima 12 letalskih zvez na vse strani sveta. Promet na vseh linijah je zelo živahen in vsa mesta v letalih so za več tednov naprej zasedena.
*	Komunisti in socialisti, ki so nastopili v treh departementih Al-žira na skupni listi, so dobili pri volitvah za Svet republike večje število glasov kot na zadnjih volitvah, na katerih so nastopili ločeno.
*	Več enot ameriškega sredozemskega brodovja je prispelo iz Neaplja v Aleksandrijo. Letalonosilka „Randolph“, križarka „Faro“ in dva rušilca so prispeli v turško pristanišče Smirno. Baje so to premikanje ameriškega vojnega brodovja povzročili dogodki v Grčiji.
*	Jugoslovanskim brigadirjem, ki so delali na mladinski progi Brčko-Banpviči in ki so sedaj na obisku na Češkoslovaškem, je narodno podjetje elektrotehnične industrije „ Nikola Tesla“ v Pragi darovalo dva radio-aparata. Nameščenci in delavci istega podjetja so kupili s prostovoljno zbranim denarjem 1.700 kg sladkorja, ki so ga poslali jugoslovanskim 0-trokom.
*	Sovjetska biologa Sienkiewitz in Judinčev sta se mudila po svojem bivanju v Splitu tudi 15 dni na dalmatinskih otokih, kjer s ra proučevala pečine in živalstvo. Njihovo pozornost je vzbudil ribolov in ribogojstvo.
ZHHlf HLH
Vsem, ki ste v tako častnem številu spremili na zadnji poti našega ljubega soproga in očeta
Baša Franca
ter darovali krasno cvetje, izredam tem potoni najlepšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni pevskim zborom iz Dornberga in Ajševice za ganljive žalostinke ter vsem našim organizacijam.
JTljševica, 9. decembra 1946.
Žalujoča žena in otroci
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za list odgovarja ALOJZ BUDIN - Uredništvo in uprava; Gorica, Korzo Roosevelt, 33/11. — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: .Primorski dnevnik*
Goričani, Brici, Vipavci in prebivalci Soške doline!
Poslužujte se domače
KMEČKE BANKE
V GORICI - Ulica Carducci, 14. Telefon štev. 226
Vlagajte denar na hranilne knjižice, otvarjajte tekoče račune. Pri nas lahko dobite ugodna posojila. Izvršujemo vse bančne posle točno in solidno.
TRGOVINA ČEVLJEV
pri .SV. KRISP1NU"
GORICA - Raštel štev. 35 Velika izbira čevljev solidnega domačega izdelka
barvarna comense
KRZNARSTVO
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll!!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIII
Kupuie surooe kože krni, lisic, oeoerlc, mačk Itd.
Vodjah Liano Aldo
GORICA - Pred skotijo, 7 KRZNA ZA OPREME IN OBŠIVE Prvovrstno barvanje usnjenih plaščev