Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 lir. Plača in toži ee v Ljublani TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 98. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun prj poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953 Izhaia vsako sredo Liublianaf sreda 27. decembra 1944 Preis - Cena i 2' Mnogo uspehov v novem letu zeli vsem svojim naročnikom, inserentom in bralcem »Trgovski lista n 35.- 11 22.— 11 14.— 1* 22.— »1 16.- M 22.- 14,— 11 14,— 22.- 11 10.- 11 16.- 11 10.- Naj višje cene za meso Po odločbi komisarja za cene veljajo od 19. decembra dalje naslednje naj višje cene za meso za 1 kg: goveje meso .... L. 35.— priiklada: jezik .............. erce ......' ipljiuča ..... jetra .............. vranica ledvice .... vampi . . „ . . glava ...■•■ možgani .... noge ............... gobec............... vime ............... Iranko mesnica (stojnica)? vključno vse dajatve. Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku. Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih. Zoper to odločbo ni pritožbe. Najvišje cene za mleko in surovo maslo Komisar za cene je določil Prevodu v Ljubljani naslednje najvišje dopustne cene za mleko: posneto mleko 1 liter L. 2.20 surovo maslo 1 kg L. 49.— pinjenec 1 liter L. 2.20 Iranko skladišče, vključno javne dajatve. y prodaji na drobno za: posneto mleko 1 liter L. 2.40 surovo maslo 1 kg L. 54.— pinjenec 1 liter L. 2.40 Iranko prodajalna, vključno javne dajatve. Za surovo maslo; Kmetijski zbornici za Ljubljansko pokrajino 1 kg = 45 lir, franko skladišče ali zbiralnica Prevoda. Najvišje cene Za ssascko od uvoženih prašičev je odobril komisar za cene naslednje najvišje prodajne cene: Prevodu za 1 kg 31.20 lire, za potrošnike 34.— lir. Za sekljano svinjsko meso domačih prašičev se je dovolila Prevodu najvišja cena 60 lir za 1 kg, za detajliste pa 64 lir za 1 kg. Najvišje cene za »Naš čaj« Na prošnjo trgovske poslovalnice Kmetijske družbe je odobril komisar za cene naslednje najvišje cene za čajni surogat >Naš čaje v prodaji na debelo za: Naš čaj 1 zavitek 50 g 4.— lire, 1 zavitek 100 g 7.— lir, Iranko skladišče, vključno javne dajatve. Cena za trgovca detajlista: Zavojček po 50 g 4.80 lir, zavojček 100 g 8.40, franko prodajalna. Vse druge določbe iste, ko v odločbi komisarja za cene glede najvišjih oen za meso. V pisarni Združenja trgovcev bo se po pomoti ali raztresenosti zamenjali oz. vzeli s seboj ti predmeti: moške sive volnene rokavice, moški in ženski dežnik. Prosimo dotične gospode, da bi te predmete prinesli nazaj v pisarno. Subsidiie za pospeševanje izvoza Položai na mednarodnih trgih s surovinami Da morejo državni subvencioni-stični ukrepi umetno vplivati na razvoj cen v tej meri, da ne odloča glede cen več položaj na trgu, je na dlani. Ce tako subvencionirano blago zadene na svetovnem trgu na konkurenco, bo izgubilo svojo konkurenčno sposobnost tem bolj, čim večja je subvencija. Prizadete vlade morajo zato iz državnih sredstev plačati izvozniku najmanj razliko med umetno povečano domačo ceno in nižjo inozemsko ceno. V Združenih državah Severne Amerike ima tako imenovana paritetna politika za domače cen, namen, da se omogoči farmerjem za njih proizvode ista nakupna moč, kakor so jo imeli po nekem računu v dobi od 1. 8. 1909 do 31. 7. 1914. Nove izvozne subsidije za pšenico (hkrati z onimi za bombaž) je sredi prejšnjega meseca objavila Blagovna kreditna družba. Te subsidije znašajo 6 do 34 centov za bušelj. Pri tem se izplača 34 centov, če se blago naloži v pristaniščih ob Atlantski obali ali v Mehiškem zalivu, 29 centov, če se naloži na pacifiški obali in 6 centov za izvoze po železnici. Cene na žitnem trgu so posebno zaradi neenotnega presojanja izvoznih izgledov kolebale, vendar pa so se v glav- uem razvijale navzgor. Na bombažnem trgu se je pojavilo le prehodno zanimanje. Kanadska industrija je nastopila kot kupec. Poleg blaga na podlagi starih kon-traktov je kupila še približno 10.000 bal v okviru subvencijskega načrta. Ne računajo, da bi se v kratkem iivozil bombaž v Evropo razen v Španijo. Izvozniki so razočarani, ker so ustrezajoče cene na svetovnem trgu za razne bombažne vrste kljub sevemo-ameriškim subvencijam še vedno za 2 in pol centa cenejše od ameriških. Deloma upajo, da bi se moglo padanje cen preprečiti s postavitvijo kvotnega načrta, po katerem bi se razdelilo nakladanje bombaža na posamezne izvozne dežele. Vsi pa so si na jasnem, da bo nakladanje odvisno zlasti od razpoložljivega ladijskega prostora. Pisarna njujorške bombažne borze smatra za neverjetno, da bi izvoz mogel preseči 2 milijona bal, Čeprav so v trgovskih krogih prepričani, da bi mogel izvoz v tej sezoni doseči 3.5 do 5 milijonov bal. Glede raznih kovin je treba predvsem omeniti, da se trenutno sondira v baker pridobivajočih deželah možnost mednarodne bakrene konference. Iniciativa za konferenco je izšla od britanske strani. Namen konference bi bila ustanovitev od posameznih vlad kontroliranega mednarodnega bakrenega kartela. Konference naj bi se udeležile naslednje države: USA, Chil!| Peru, Mehika, Kanada, Afrika, Velika Britanija in Belgija. Po vsej verjetnosti bo predložila Velika Britanija na dolgo preračunani načrt, ki bi predvideval določene produkcijske kvote, ustalitev cen, porabo po vojni preostalih bakrenih zalog ter dostop baker ne pridobivajočih dežel do bakrenih ležišč. Bakreni pridobivalci britanskega imperija se sestanejo v decembm v Londonu z britanskim ministrom za oskrbo, ker je ministrstvo odpovedalo vladna naročila bakra in jih noče obnoviti. V zvezi s tem so vprašanja bodoče bakrene proizvodnje posebno zanimiva in so se že razpravljala na posebni konferenci kanadskih, sevemo-rodezijskih in južno-afriških lastnikov bakrenih rudnikov. Položaj glede oskrbe s svincem ostaja še nadalje napet, pri tem pa potreba zaradi proizvajanja suhih baterij narašča. Po oficialnih cenitvah bo razširjeni municijski program zahteval dodatno še 6000 ton visokovrednega cinka. Kar se tiče kositra ne pridejo trenutno proizvajalci bele pločevine naprej. V krogih londonske Tin Corpora-cije so že sedaj v skrbeh zaradi bodočega razvoja malajskih rudnikov kositra. Računajo z nenavadno visokimi obnovitvenimi stroški, čeprav teh rudnikov še dolgo nimajo, da bi bila zaradi tega rentabilnost rudnikov zelo dvomljiva. Kakšen je položaj na trgu s kavčukom, se najlepše vidi iz sodbe Washingtona, da so sedaj zaloge surovega kavčuka tako nizke, kakor še niso bile od ustanovitve mednarod- nega urada za surovine. Položaj na trgu pa jasno kaže tudi to, da kupujejo USA v Braziliji celo oni kavčuk, ki je ostal dosedaj Braziliji za izdelovanje avtomobilskih plaščev. Istočasno se poroča iz Argentine, da se tam zaradi silnega pomanjkanja kavčuka izdelujejo avtomobilski obroči iz prepariranih kož. (Po »Deutsche Adria-Zeitung«.) 1251etnica Pokrajinske hranilnice Letos je praznovala Hranilnica Ljubljanske pokrajine svojo 1251et-nico. Visoki jubilej tega našega prvega denarnega zavoda zasluži, da se ga spominja tudi slovenska javnost. Zato bomo objavili o zgodovini, delu, zaslugah in pomenu tega zavoda serijo člankov, od katerih izide prvi v današnji številki. Jubilej Pokrajinske hranilnice je počastil tudi prezident div. general Rupnik, ki je naslovil na predsednika upravnega odbora Hranilnice gosp. Čeča laskave čestitke ter med drugim dejal: Vso to dolgo dobo se je hranilnica odlično in vzgledno uveljavljala v gospodarskem življenju, bila je ves čas najpomembnejši in vodilni denarni zavod v deželi, z mecensko roko je bogato podpirala znanost in kulturne ustanove, na široko je vršila samari-janska dela usmiljenja, pomagala in podpirala je povsod, kjer koli je bilo treba pomoči. Zato je njena dela, truda in dogodkov polna zgodovina popisana vseskozi z zlatimi črkami, vsak list njene kronike izpričuje nujnost in potrebo njenega odločujočega udejstvovanja v gospodarskem utripanju mesta ljubljanskega in podeželja. Nujna posledica temu je, da uživa danes povsod najboljši sloves in največji ugled ne le v naši ožji domovini, temveč tudi daleč izven naših meja v inozemstvu. Moja iskrena želja je, naj bi hranilnica tudi v bodočnosti krepko uspevala in procvitala ter bila vedno deležna popolnega zaupanja in priznanja; želim, da bi se dvigala in dvignila do danes še neslutenega, naj- višjega razvoja, ki je na denarstve-nem poprišču pri tukajšnjih razmerah sploh dosegljiv. Prosim Vas, gospod predsednik, sprejmite te moje najtopleje občutene čestitke in najboljše želje v imenu hranilnice, ki ji načeljujete ob njenem tako pomembnem jubileju, na izvoljno znanje.« Razbite iluzije o UNRRA. Pred kratkim je govoril Roosevelt pred kongresom o nalogah UNRRA (United National Relief and Rehabi-litation Administration). Med drugim je Roosevelt naglasil, da ne bo UNRRA vseh od zaveznikov zasedenih dežel podpirala z živili in oblekami. Te dežele morajo same skrbeti, da krijejo vsaj 90 odstotkov svoje potrebe na živilih in obleki. UNRRA bo gledala le na to, da premaga kritične pojave pomanjkanja določenih potrebščin v nekaterih deželah. Brez programa UNRRA-e bi se bilo treba bati, da bi razsajale na velikih ozemljih lakota in kuga in da bi na milijone ljudi umrlo. Kaj takšnega pa bi ogrožalo zmago zaveznikov. Neposredno bo razdeljevala UNRRA blago samo, če bi jo k temu pozvale vojaške zavezniške oblasti ali pa vlade dotičnih dežel. Prave dobave UNRRA-e se še niso začele. Iluzije z UNRRA so torej končane. Položaj švicarske urarske industrije Švicarski zvezni urad za industrijo, obrt in delo objavlja vsako četrtletje situacijska poročila raznih gospodarskih panog, ki dajo same potrebne podatke. Položaj urarske industrije je v zadnjem četrtletju označen takole: Dober uspeh je napovedalo 14.9 odstotka obratov, lani v istem času pa 45.5%, zadovoljivo je obratovalo 56.9% obratov, lani 52.4 %, položaj pa je bil slab pri 28.2% obratov. Na obrate z dobrim uspehom pride letos samo 8.1 %, lani pa je prišlo 50.4% vsega delavstva na urarske stroke. Cenjene inserente prosimo, da se zadovoljijo z objavami za praznike naročenih inseratov tudi v naslednjih številkah lista, ker izdaja novoletne številke v nekdanjem obsegu ri mogoča. UPRAVA >TRGOVSKEGA LISTA< Ob 125 letnici najstarejšega našega denarnega zavoda Hranilnice Ljubljanske pokrajine Dne 4. novembra 1944 je praznovala Hranilnica ljubljanske pokrajine, ki je danes naš največji in najpomembnejši denarni zavod, saj je postala neke vrste narodna banka za Ljubljansko pokrajino, velik jubilej. Pred 125 leti se je namreč začelo njeno poslovanje, ko je dne 4. novembra 1820 začela poslovati Ljubljanska hranilnica, kasnejša Kranjska hranilnica, nato kot oblastni denarni zavod, kasneje pa kot Hranilnica Dravske banovine, sedaj pa kot Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Malo je denarnih zavodov tudi v naši soseščini, ki bi se mogli ponašati s tako staro zgodovino, pa tudi s plodnim delom. Saj je bila dolgo vrsto let, da desetletij, Kranjska hranilnica edini denarni zavod na vsem bivšem Kranjskem in sploh na vsem slovenskem ozemlju. Izredno veliko je storila za gospodarski in socialni dvig dežele, posebno pa mesta Ljubljane. Ker ni čas primeren za bučne proslave, zato tudi ob tako pomembnem jubileju ni bilo nobenih sicer upravičenih slovesnosti. Ko na kratko navajamo zgodovino Hranilnice, smo posvetili posebno pozornost onim poglavjem iz njene zgodovine, ki osvetljujejo tudi gospodarsko zgodovino tedanje dobe. Razmere ob ustanovitvi hranilnice Ljubljana Ljubljana se je leta 1809. dvignila i/ nekdanjega deželnega stolnega mesta za vojvodino Kranjsko v upravno središče veliko večjega ozemlja kot prej, t. j. v prestolnico Kraljestva Ilirije, ki je trajalo od 1. 1809. do 1813. Tudi po končanih napoleonskih vojnah je bila obnovljena Ilirija kot kraljestvo, vendar v manjšem obsegu kot pod francosko vlado. Dočim je prva Ilirija obsegala tudi Dalmacijo, je ta odpadla kakor tudi kraji, ki so prej pripadali Hrvatski. Tako so kraljestvo Ilirijo tvorili Kranjska, Koroška in Primorska. Bila pa je upravno Ilirija razdeljena na dva gubernija, od katerih je bil eden v Ljubljani za Koroško in Kranjsko, drugi pa v Trstu za Primorsko. Kranjska je imela tedaj okoli 374 tisoč prebivalcev, Koroška pa 262 tisoč, tako da je bila Ljubljana upravno središče za okoli 636.000 ljudi, kar je bilo zelo znatno območje. Ljubljana je bila majhno, toda živahno avstrijsko mestece. Leta 1818. je štela po tedanjih virih 9885 prebivalcev (brez predmestij) in niti ne 1000 hiš). Po samem številu prebivalstva je bila Ljubljana majhno mesto, saj je bilo tedaj v avstrijskem cesarstvu (kateremu je pripadala tudi severna Italija) 39 mest z večjim številom prebivalstva. Vendar je Ljubljana pomenila mnogo več. To dokazuje že kongres, ki je bil v Ljubljani od januarja do 21. maja 1821. in na katerem so bile zastopane skoraj vse evropske države. Ta kongres je bil nadaljevanje kongresa v Opavi v letu 1820. ter je obravnaval predvsem italijanske politične zadeve. Drug dokaz o živahnosti prebivalstva tedanje Ljubljane pa je ravno ustanovitev hranilnice v mestu. Gospodarske razmere v Avstriji Po končanih napoleonskih vojnah je bil sicer obnovljen v Evropi stari gospodarski in socialni red, vendar so se povsod poznale posledice nove dobe, ki jo je začela francoska revolucija. Mladi kapitalizem, ki je imel svoje izhodišče v anglosaških državah, je prodiral tudi na evropsko celino in počasi izpreminjal stari go- spodarski red, katerega so branile konservativne politične sile. Tudi v Avstriji se je kljub »vladi« predmarčnega sistema, počasi razvijala industrializacija, ki je bistveno izpra-menila lice dežela. Posledice napoleonskih vojn so se v prvi vrsti pokazale v finančnem stanju zmagovitih držav. Avstrija je čutila sicer že med vojno sama vso težo teh vojnih razmer, saj je čezmerna izdaja papirnatega državnega denarja že leta 1810., povzročila nevzdržno stanje. Čezmerna izdaja papirnatega državnega denarja za finansiranje vojn in drugih potreb je povzročila, da je nastal ažio papirja proti kovanemu denarju, predvsem v srebru, ki je bilo tedaj najvažnejša valutama kovina. Ažio srebra proti papirju je dosegel skoro 100 odstotkov. Zato je Avstrija leta 1810. morala proglasiti državni bankrot in se je odločila za zamenjavo tedanjega papirnatega denarja za nov papirnati denar v razmerju 1:5. Namesto 1060 milijonov goldinarjev obtoka tedanjih bankolistov so nastopili v že navedenem razmerju 1:5 vnov-čevalni listi, ki so pa tudi kaj kmalu izkazali ažio proti srebru. Količina papirnatega denarja v obtoku se je povečala ponovno leta 1813. z izdajo takoimenovanih anticipacijskih listov. (Dalje prihodnjič) Karol Kunc — 801etnik Ugledni ljubljanski industrijec g. Karol Kunc je dosegel visoko starost 80 let. Rodil se je 21. decembra 1864. na Dunaju, kjer je dovršil gimnazijo ter trgovsko in slikarsko akademijo. V Sloveniji se je udomačil že 1. 1911. ter v Ljubljani ustanovil industrijo pletenin. Svoj stalni dom ima v Prelogah pri Mokronogu, kjer je splošno man in visoko spoštovan zaradi svoje dobrotljivosti. Radodarno je revežem poklanjal izdelke svojega podjetja, s posebnim veseljem pa je otrokom prirejal božičnice. Življenje gospoda Kunca je bogato uspehov trgovskega duha in podjetnosti, ožarjeno je z užitki umetnosti, največje zadoščenje po najde častitljivi jubilant v izpolnitvah svojega gesla: Osrečuj in boš srečen! Iskreno želimo, da bi bil tega plemenitega zadoščenja in vse sreče deležen še mnogo let. Gostilničarski vestnik Gostilničarski vestnik Predsedstvo in uredništvo Sindikata želita vsem članom uspešno in srečno novo leto. Obrtniški vestnik Odpiranje in zapiranje brivskih in frizerskih obratovalnic na novo leto Na prošnjo odseka za obrtništvo je še! pokrajinske uprave odredil, da so brivske in frizerske obratovalnice odprte: 31. 12. na Silvestrovo: od 7. do 15. ure brez opoldanskega odmora. 1. 1. na Novo leto: so obratovalnice zaprte ves dan. 6. 1. na dan Sv. Treh kraljev so obratovalnice odprte dopoldne od 7. do 12.30 ure. Gospodarske vesti Metalia - M. Skok Ljubljana - Gosposvetska c. 16 - Tel. 32-88,28-41 Trgovina s tehničnimi predmeti in kolesi. Nakup in prodaja kovin in starega železa. Pošti Ribnica in Velike LaS£e opravljata od 19. decembra dalje celotno poštno službo, pošta Ig pri Ljubljani pa od 21. decembra dalje tudi blagajniško in paketno službo. Svetovni pridelek pšenice je letos znašal po ameriških cenitvah 110 milijonov ton, le za 2 milijona ton manj ko v letu 1939., ko je bil pridelek najveSji. Za izvoz bo na razpolago 14 milijonov ton pšennce (1. 1939. pa 18 milijonov ton). Sel nizozemske emigrantske vlade e po ervojiem obisku Maastrichta izjavil, da je prehrana v od zaveznikov ■zasedeni Nizozemski slabša, kakor pa je po slabih vesteh mogel pričakovati. Švedska namerarva uvoziti iz Švice 3000 ton jabolk. Ker so jabolka za širše sloje predraga, bo država doplačala za vsak kilogram jabolk 50 stotink, v celoti torej 1.5 milijona kron. Zaradi slabe oskrbe Tunisa z živili, se je sklicala v Tunisu posebna komisija, ki naji reši to pereče vprašanje. »Tatra« lavarovalnica v Bratislavi izkazuje pri 'biiančni vsoti 139.5 mdli-ona Ks 59 milijonov Ka premijskih dohodkov, kar je ena četrtina premijskih dohodkov vseh slovaških zavarovalnic. l Mnogo uspeha in obilo sreče v Novem letu š } želi ! |os. Zaba & Co. S • l Na drobno železnina Na debelo • S • Ljubljana — Dunajska cesta 9 **aaaaaaaaaaaaaaa#aaaaa*a*aaaaaaaaBaaaaaaaaa*a*aaaaaaaaaaaaaaaa**aaaaaaaa*a*a»a*a*a*aaaB«i F. & I. Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 priporoča razno manufakturno blago ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■' Elektro-podjetje Specijalna delavnica HAVLIČEK BRATA Ljubljana, Stari trg 32 - Gallusovo nabrežje št. 31 Telefon št. 24-08 Izvršuje vsa elektroinstalacijska dela tu in na deželi ■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■ SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem 99 : Vladimir Pesek l trgovina s papirjem na debelo j Lfubljana - Palača Bata, III. nadstr. ! SERVIS BIRO« POSTREŽNA PISARNA Lfubljana, Selenburgova 4 j Telefon 21-09 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem IVAN ZUPANČIČ š tovarna metel • L)UBL)ANA, Kersnikova 3 »■•■»••■•■■»••■•■••••"■“"•"“■“""""""““'“""""“■“"""“""'""""'“"Tl ■ d | Več sieče in uspeha v Novem letu želi j Sekavčnik Filip železnina ■ \ Ljubljana — Rimska cesta Stev. 19 K. Pučnik krojaški mojster za dame in gospode Ljubljana, Frančiškanska ii■■■■■■■■■■■■■■■■■ Lovro Pičman vodovodna instalacija, centralne kurjave in kleparstvo Ljubljana, Ilirska ul. 15 Telefon 29-11 Ivan Železnikar Ljubljana Marijin trg B j Srečno novo leto 1945 ! želi Philips Radio D. Zrimšek LJUBLJANA Ulica 3. maja Tel. 34-70 Švicarski zvezni svet je dovolil 300 tisoč Sv. frankov za zboljšanje švicarskega sadja. Zlasti naj bi' se bolj gojilo namizno sadje ter sadje, dz katerega se more izdelovati mošt. Zaradi dobre sadne letine so bile tudi na novo določene cene sadja. Švedski vladni gospodarski nažrt za prehodno dobo je predvideval zapo*-slitev delavstva s pomočjo javnega kredita in z državnim vodenjem proizvodnje. Proti temu pa so sedaj nastopili nekateri švedski listi, ker da bi premočno poudarjainje vprašanj domačega trga ogrožalo švedsko konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu. Glavno je, da se znižajo proizvajalni stroški. Angleška vlada namerava predložiti na prihodnjem zasedanju parlamenta zakonski osnutek o državnem prevzemu jamstev za pospeševanje izvoza. Določbe o kritju bankovcev so se na Slovaškem spremenile im veljajo za kritje bankovcev poleg zlata in deviz tudi vrednostni papirji in menice, lei ee glase na zlato veljavo. List »Liberation«, iki izhaja v Sev. Afriki je objavil razpravo o kolebanju kupne moči franka. List pravii, da se je na splošno življenje v Sev. Afriki podražilo za 500 odstotkov. Pospeševanje severno-ameriške zunanje trgovine mora imeti ta cilj, da se v povojni dobi dvigne vrednost ameriškega izvoza od 2 na 10 milijard dolarjev. Tako se poudarja v poročilu posebne komisije za severnoameriško trgovino. Šele tako zvišan izvoz more zagotoviiti vsem 60 milijonom ameriških delavcev zaposlitev. Po izjavi Churchilla, da bo vojna trajala še daljši čas, je Wall Street takoj zvišal tečaje vrednostnih papirjev. Nekateri tečaji so 6e dvignili za en dolar in več. Posebno trdni so buli tečaji delnic vojne industrije. »Financial News« piše o nezadostni prehrani v zaaedenih deželah, kakor v Franciji, Belgiji, Italiji, Nizozemski, Grčiji itd. ter pravi med drugim: »Čeprav zavezniki' zelo simpatizirajo s trpljenjem prebivalotva teh dezeL, vendar ne morejo zaenkrat le malo ali nič storiti za ublažitev trpljenja prebivalstva teh dežel.« — Malo bodo ljudje imeli od teh platoničnih simpatij. Švedska bo dovolila Franciji blagovni kredit v višini 6 milijonov funt š tarlin.gov. Švedska bo dobavila Franciji celulozo in časopisni papir, Francija pa bo dobavila Švedski vino. Na skupni konferenci zastopnikov ameriškega urada za vojno proizvodnjo, urada za zaposlitev delavcev iit urada za mobilizacijo se je sklenilo, da se v bodoče ne bo več dovolilo, da bi se še katero podjetje preuredilo z vojne na mirovno proizvodnjo. Ze izdana dovoljenja »e morajo razveljaviti. Istočasno se je sklenilo, da se prosto gibanje delavcev še bolj omeji. V Braziliji so zaradi pomanjkanja kuriva in gonilnih snovi narasle transportne težave. Primanjkuje tudi Železniškega materiala. Vrhovni brazilski gospodarski svet se je izrekel proti premestitvi industrijskih podjetij in proti izvozu kapitala v inozemstvo. Avstralski ministrski predsednik Forbes je opozoril na ogroženo oskrbo Avstralije s premogom. Številna industrijska podjetja bodo morala ustaviti svoje obratovanje, če se ne bo moglo uvoziti zadostno premoga. SREČNO NOVO LETO ŽELI j Ivan Vrbinc I Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 - Telefon 42-98 [ 1 Stavbeno, pohištveno pleskarstvo, lilarstvo in soboslikarstvo j s s • Se priporoča za vsa v to stroko spadaioCa dela. izdelava zelo solidna in po zmernih cenah ■ S ■ j SREČNO NOVO LETO 19451 j FRANC OGRINC ! LIVARNA : \ : LJUBL1ANA VII — JERNEJEVA ULICA j s ■ 5 5 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■• ■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■• BOKAL ANTON DOBAVA IN POLAGANJE PARKETOV LJUBLJANA, Resljeva št. 23 Teleton 35-56 ŽELI VSEM SVOJIM CENJ. : NAROČNIKOM = ■ MIRNO NOVO LETO 5 Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem želi ! srečno Novo leto trgovina z mešanim blagom UUBUANA KREKOV TRS 11 Kmetski hranilni in posojilni dom zadruga z neomejenim jamstvom v Ljubljani, Tavčarjeva ul. St. 1 Telef. št. 28-47 — Rač. pošt. hran. 14.257 Sprejema vloge na knjižice in žiro račune — Za vse vloge nudi popolno varnost — Otvarja tek. rač. — Eskontuje menice — Daje kratkoročna posojila — IzvrSuje vse ostale denarne posle iaBBBaBBBBaaaaaBaBaeaBBBBBaBBBaeeaBaBaBBBBBaeBaBeaBaeBaBBBBBBBBBaeBaa«aaBaa««a«aMM««*«**aBaB«aa■ Fr. Kham delikatese. Špecerija in vlnarna Ljubljana Brata Vlaj manufaktura ln modna trgovina jEjubijana — Wolfcva ulica jiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaai iaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«aaa SREČNO NOVO LETO 19451 Pleskarstvo in črlcoslikarstvo Josip Mariine — Franc Černe Ljubljana Pirnat Franc - so davi carstvo - Ljubljana-Vič Telefon 49-79 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno Novo leto luaiiiiiiiiiiiiiiiHMHmaiiaia ija Kranjc Union Ljubljana, Gregoriiceva ul. 13 STflni^o ri^cir* TRGOVSKA 06EHTUR0 TfiVČRRUEVO 2 Bon - Bon Florjane Josip Ljubljana, Miklošičeva cesta 30 IVAN MIHELČIČ konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana-Borštnikov trg ! I ■ : Srečno Novo leto želi tvrdka : ] Josip Peteline Ljubljana — Sv. Petra nasip 7 V. Zmaga Ljubljana Gajeva ulica aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa« A. Zibert Trgovina s čevlji in modnim blagom Ljubljana — Prešernova ulica CeAostalzlo - B. Usek Cjufiljana aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa* aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaj a a 3 a : •aaaaaaaaaaaaaai Obilo sreče v novem lehi 1945 želi vsem svojim cenjenim odjemacem PRVA KRANJSKA VRVARNA IVAN N. ADAMIČ LJUBL|ANA,Sv.Pe