Petruška: V črni noči.                                           17
s posebnim oljem, ki zadržuje prah. Tako so zjutraj ulice kar bleščeče čiste. — Trotoar se seveda ne namaže; njega čistijo hišni gospodarji. Ker se pa na voznem tiru dela kaj malo nesnage in se odpravlja še sproti, zato je tudi ob hišah vse čisto; če ti tam pade klobuk na tla, ne bo ti ga treba mnogo čistiti. — Kdor pa bi prišel z obleko v dotiko s pouličnim tlakom, ta si je sicer ne bo kaj oblatil, niti v deževnem vremenu ne, pač pa — pooljil . . . Sicer promet ne pripušča,  da bi se pešci gibali po voznem tiru.
Ta snaga je prava posebnost Berlina. Tudi občinstvo samo gleda nanjo; na javnih prostorih, šetališčih itd. ni nikjer po tleh tistih grdih papirjev, ogrizkov in olupkov kakor pri nas; vse se spravlja ali v žep ali v posebne koške, ki jih je postavila mestna uprava povsod z debelim napisom „Papierkorb". — Te imajo, dasi ne povsod,  zdaj  tudi   na Dunaju  in  umestni  bi bili i drugod kot
malo vzgojno sredstvo za občinstvo.
(Dalje prihodnjič.)
V      v        •             v»
crm noči.
J  adla je črna noč na zemljo, veter tuli ko volk strašno, moji duši tako je hudo:
Ljubica daleč, prijateljev ni,
ki bi mi lajšali težke noči,
ko spati ni moč od neznanih skrbi . . .
Kdo tam na oknu mi trka nocoj ?
—  Jaz sem, prijatelj, prijatelj tvoj, tavam okrog tu, le nič se ne boj! —
Znan se tako mi zdi ta glas.
Kaj si prišel semkaj v pozni ta čas?
—  K tebi, moj ljubček, k tebi v vas. —
Stopim pred vrata. Nikogar ni, v dalji perotja šum težko vrši,
—  duše jok, smrti polet ... in' vse molči . . .
Petruška.
..Ljubljanski Zvon" 1. XXVII. 1907.                                                                                       2