Naročnina mesečno ^^ ^^^^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^ ^Cek. račun: Ljeb- 25 za inozem- ^^Ж^^Ш ^ШКш ^к Г ^^^^^^^ Ijana 41. 10.650 in ^^^^ ШН V Ш 10.349 za ^^^^^^ i • Ш в ^ШШ štv.7563. loletno 120 za ^^^^^^ ^^Л Ш ^Hf^^V AKT Zagreb 140 Dir ^ ■■ ^^ И Uredništvo v ^^^^^^^ ^^^ Uprava: Kopitarjevi nI.6/Ш ^^^^^^ ^ ^^^^^ ^^^^^ ^ ^^^^^^^^^^ jeva 6. telefon 299a n 11 ' 1 . III ч 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^Л&ЈТХ^ЈЗЕ Nove preizkušnje za Bruninga Hitlerjanci zahtevajo v parlamentu revizijo versajskega miru — Velika nevarnost za vlado Praznih varčevanja Vsako leto zadnji dan oktobra praznujemo po vsem svetu dan varčevanja. Predvsem je ta dan posvečen delu za propagando varčevanja. Sicer imamo vedno priliko in stalno opozarjamo na pomen varčevanja v narodno gospodarskem in socialnem oziru. Potrebno je podčrtati veliki pomen varčevanja ravno na ta dan. Ne bomo govorili o pomenu in uspehih varčevanja iu o vzgoji k varčnosti, posebno mladine, pač pa hočemo poudariti važnost var- ; čevanja posebno za Slovence. Kajti vsako leto gredo težki milijoni našega denarja v ino- i zemstvo, ker nismo imeli dovolj narodnega j kapitala za vse velike potrebe našega gospodarstva. Tako gredo dividende vsako leto v milijonskih zneskih izven meja naše države v korist tujcem. Stremeti moramo za gospodarsko samostojnost Ta pa je mogoča le, če imamo dovolj lastnega kapitala za vse podvige, ki so potrebni v najrazličnejših panogah gospodarstva. Kajti velika je nevarnost, da bomo dolgo časa odvisni od tujega kapitala. To pa ne po- i meni samo gospodarske odvisnosti od tujega kapitala, pač pa tudi sledi gospodarski odvisnosti narodna odvisnost in še politična. Saj vidimo, kako kapitalno bogate države izkoriščajo na kapitalu revne države in brezobzirno izrabljajo svojo gospodarsko premoč. Tudi pri nas lahko vidimo, kakšne posledice ima veliko udejstvovanje tujega kapitala v našem gospodarstvu. Rekli smo že, kako velike vsote gredo za obrestovanje tujega kapitala ven, katere vse moramo plačati z našim delom. Vidimo nadalje, koliko tujcev je še vedno zaposlenih v naši industriji, čeprav imamo že toliko kvalificiranega delavstva, da se mora izseljevati v druge pokrajine države in celo v inozemstvo. Zato bi morala biti naša najvažnejša naloga, vsa podjetja, kjer se udej-stvuje tuji kapital, spraviti v naše roke. To pa seveda ne bo šlo drugače kakor z zbiranjem lastnega kapitala. Velikokrat smo že čuli poudarjanje, da je naša dežela v primeri z drugimi pokrajinami države bogata. Največkrat so ti glasovi navajali višino hranilnih vlog v naših zadrugah, regu-lativnih hranilnicah in bankah. Niso pa videli, kako velike vsote kapitala je zbralo varčevanje v drugih državah na svetu. V primeri s kako velebanko v Angliji, Nemčiji ali Franciji ne spravimo v vsej državi tako velikih vsot skupaj, kakor ima teh ena vlog. Hranilne vloge v Sloveniji so dosegle že res lepe vsote, vendar je treba upoštevati, da bo veliki, sto milijonov dinarjev presegajoči zneski prav za prav dvojne vloge. Prvotnih vlog je veliko manj, kakor pa kaže celokupna etatistika. Da smo kljub relativni, visoki višini hranilnih vlog še vedno revni, se vidi, da še nismo dosegli predvojnega stanja. Kajti pred vojno so imele samo regulativne hranilnice nad 200 milijonov kron vlog, danes jih pa imajo nekaj nad miljardo dinarjev. Ugodnejše je stanje pri zadrugah in pri bankah. Toda z ozirom na zelo narastle potrebe po vojni, ko emo si ustanovili svoje denarstvo, ko se je naša trgovina osamosvojila in prešla večinoma v roke naših ljudi, ko smo se začeli udejstvo-vati tudi na industrijskem polju, je vendar naš nabrani kapital premajhen za izvedbo velikih del v korist našega narodnega gospodarstva. Saj vedno govorimo, ko se obravnavajo velike investicije, da nam je potreben inozemski kapital. Toda tega ne potrebujemo, oziroma ga nam ne bi bilo treba iskati, ker bi lahko zbrali pri nas dovolj velike kapitale. Zavedati se je treba, da ima dotok inozemskega kapitala tudi evoje slabe strani, ki marsikdaj odtehtajo vse njegove dobrote. V varčevanju so postali drugi narodi res veliki. Poglejmo samo v Ameriko, kjer se tudi najmanjši zneski nalagajo v denarne zavode, kjer razpolagajo z njimi s čeki. Tako so tudi najmanjši zneski plodonosno naloženi in dajejo korist ne samo vlagatelju, ampak tudi celokupnemu gospodarstvu. Zlasti mladino je treba vzgajati k varčevanju, da bomo v bodočnosti t gotovostjo zbrali vse potrebne kapitale. H koncu moramo poudariti veliki pomen In uspeh našega zadružništva pri varčevanju. Zadružništvo je vpeljalo varčevanje na deželi, kakor so ga v večjih mestih pri nas vpeljale regulativne hranilnice. Zadruge so zbrale velike kapitalije in jih zopet dale onim, ki so jih zbrali, v obliki posojil. Danes bi se godilo našim kmetom ravno tako kot drugod, če ne bi imeli svojih zadrug in v njih cenenih denarnih sredstev. Zlasti pa bodo vedeli ceniti pomen varčevanja in zadružništva oni gospodarji, ki čutijo vedno bolj težo naraščajoče kmetijske krize zaradi padanja cen kmetijskih proizvodov. Dve veliki železniški nesreči Pariz, 20. okt. as. Brzovlak 2enevo-Lyon-Bordcaui је snoči skočil s tir« pri vasi Perigueu*. Obe lokomotivi sta se svrnili. Uradni to« je popolnoma razdejan. Prvi trije vagoni so se prevrnili drug na drugega. Izpod ruševin so potegnili 8 mrtvih in 15 težko ranjenih. Vendar obstoja bojazen, da ee ho Število žrtev še povečalo, ker še niso mogli preiskati ruševin nekaterih voiov. Stuttgart, 29. oikt. as. Na progi Ulm-Aalen je priSk> včeraj do veđlke železniške nesreče. Osebni vlak se je namreč zaletel v nasproti prihajajoči tovorni vlak. Ubita ste bila oba vlako-vodja. Več ljudi je bilo težko ranjenih. Berlin, 29. okt. ff. Po vsem, kar smo do sedaj doživeli v novom nemškem parlamentu, izgleda, kakor da bi se boj proti Briiningovi vladi nadaljeval z nezmanjšano močjo in z nespremenjenimi intrigami. Njegova zadnja zmaga, ko je dobil zaupnico za svojo vladno deklaracijo, ga je v inozemskem spoštovanju zelo povišala. Hitler mu hoče dati prilike, da to spoštovanje tudi zasluži v neprestanem boju. Danes je pod predsedstvom nacionalista Fricka zunanjepolitični odbor sprejel na glasovanje predlog hitlerjanske skupine, naj se takoj revidira versajski mir in naj Nemčija takoj ustavi repa-racijska plačevanja. Položaj vlade je zelo opasen, ker v tem odboru razpolaga le s polovico glasov. Državni kancler Briining, ki se je zagovarjal, je trdno branil stališče državne vlade, da na noben način ne more pristati na takojšnjo ukinitev repara-cijskih plačil, ker bi to pomenilo nečuveno kršitev pogodbe, kalero je Nemčija po svojih zastopnikih podpisala. Kdo naj pa še veruje v besedo nemških ministrov, je vzkliknil državni kancler, če bi se Nemčija spustila na to opolzko pot, potem gre v katastrofo, ker zvezne velesile bi takoj pod-vzelo protiukrepe, ki bi kredit, ki ga Nemčija v tujini šo uživa, popolnoma uničil in naSo industrijo, ki ravno živi od inozemskega kredita, postavil pred žalostno dejstvo, da ne more delati, ker nima denarja. Ali naj k trem milijonom brezposelnih priključimo še druge tri? Kako pa ho- čemo te mase zadovoljiti oziroma jim zabraniti, da v boju za svoj obstoj ne sežejo po neustavnih sredstvih, ki bi nemško državo pokopale pod razvalinami socialne revolucije. Ta predlog vlada torej odklanja in sploh noče o ujem razpravljati. Drugi predlog zahteva, naj vlada izposluje moratorij, ali počitnice za plačevanje /.a gotovo dobo let. Finančni minister Dietrich je na to odgovoril, da ni umestno, da bi zahtevali pomoč od zunaj, dokler v lastni hiši nismo napravili reda. Če mi Aitmi ne bomo storili vse, kar je v naših močeh, da izenačimo državni proračun, potem nas bodo k temu prisilile velesile, ne da bi dale odmor v plačevanju dolgov. Za enkrat torej državna vlada ne mara zaprositi za nikak moratorij. To vprašanje bi se eventu-elno šele moglo staviti na spomlad, ko bo gospodarski položaj jasno pokazal, če smo v stanju storiti svojo dolžnost napram našim upnikom ali ne. Iz Amerike so se slišali glasovi, in sicer od oficijelnili strani, da Zedinjene države moratoriju nieo naklonjene, ker bi v tem slučaju Iudi Francija in Anglija ter Italija nehalo odplačevati svoje dolgove. Morda se bo pozneje posrečilo ameriške finančnike prepričati, da bi bilo v interesu amerikanskega gospodarstva kakor tudi v interesu vsega sveta, če bi se vsi vojni dolgovi popolnoma črtali, ali pa vsaj deblo odpisali. V svojem govoru je Gbbels naglašal, da so danes na vsem svetu samo tri države, ki plačujejo vojne dolgove in da ta denar sprejema sedem držav. Plačujoče države so Nemčija, ki mora šteli letno 22 miljard dinarjev, Anglija plača samo 250 milijonov dinarjev in Grčiia 55 milijonov dinarjev. Vse druge države so na dobičku, ker Zedinjene države sprejemajo vsega skupaj 15 miljard dinarjev, Francija sprejema 5 in pol miljarde dinarjev, Italija poldrugo miljardo dinarjev, Belgija 1 miljardo 200 mi-Ijanov dinarjev, Jugoslavija 1 miljardo dinarjem. Japonska 150 milijonov dinarjev in Portugalska 70 milijonov dinarjev. Vsi ti dolgovi bi se morali črtati. Dietrich odgovarja, da bo že prišel čas, ko bo državna vlada stavila temu primeren predlog. V odboru je prišlo do velikih nemirov, tako ' da se je morala seja prekiniti. Do glasovanja 8e ; ui prišlo ob uri, ko se prednje informacije odpravljajo. Berlin, 29. okt. as. Danes jc imel državni zbor osemurno posvetovanje. Razpravljal jo o zunanji politiki kabineta. V glavnem je bilo na dnevnem redu reparacijsko vprašanje. Vse opozicionalne stranke so vložile svoje predloge, okrog ltaterih se je razvila živahna razprava. Noben predlog ni bil sprejel. V zunanjepolitičnem odseku parlamenta se je tudi razpravljalo o teh predlogih, vendar eo komunisti na eni in narodni socialieti na drugi strani onemogočili sprejem gotovih predlogov. Čeprav ao bili vsi predlogi opozicije odklonjeni, 'se je vendar pri današnji razpravi pokazalo, da velik del parlamenta zahteva spremembo reparacijskih dolžnosti Celo nekateri eocialnodemokratski poslanci so ee potegovali za revizijo. Poziv kronskim upokojencem Ljubljana, 29. okt. AA. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Dravskn finančna direkcija v Ljubljani jc ugotovila, da je še precejšnje število po starih zakonih upokojenega državnega nameščenstva, ki Se vedno prejema kronske pokojnine, to pa zato, ker navzlic javnim in osobnim pozivom leta 1927. ni vložilo prošenj za prevedbo kronske pokojnine na dinarsko. Zato se pozivajo v smislu razpisa generalne direkcije državnega računovodstva od 14. julija 1927, D. R. št. 88.808 (Uradni list od 30. jul. 1927, št. 358'81) vsi še neprevedeni kronski upokojenci, da vsak zase vloži nekolkovano prošnjo za prevedbo pri svojem resortnem oblastvu, katero mu je svojčas odmerilo kronsko pokojnino, če toga doslej še ni storil. Prošnji je treba priložiti upokojitveni dekret (dekret o miloščini, proviziji itd.) in vse listine, s katerimi je prosilec svojčas zaprosil za določitev oeebn« ali družinske (vdovske) pokojnine. Vse listine morajo bili sestavljeno v slovenskem ali srbsko-hrvatskem jeziku ali pa v overjenih prevodih. K vsaki listini je treba priložiti prepis. Volkovi v Hercegovini Belgrad, 29. okt. m. Iz Ivanjcev v Hercegovini poročajo, da so se pojavili blizu vasi volkovi, ker je pred par dnevi zapadel sneg. Volkovi so izredno drzni in napadajo ljudi in živino. V eni sami vasi so raztrgali 42 ovac, veliko število pa jih poškodovali. Spomenik hvaležnosti do Francije Belgrad, 29. okt. z. Dne 11. novembra bodo v Belgradu veliko narodne svečanosti. Ta dan ee bo slovesno odkril spomenik hvaležnosti Franciji, ki ga je izdelal naš največji kipar Meštrovič. Spomenik je visok 11 % m. Podstavek je visok 4 m. Narejen je ir, granita. Ima dva reliefa, ki kažeta prosvetno sikrb Francijo za našo mladino med vojno. Druge slika pa alegorično predstavlja vojaško sodelovanje Francije in Jugoslavije. Spomenik, ki predstavlja Francijo v elanu, jo visok 7И m in je vlit iz brona. Svečanosti se bodo udeležili številni prijatelji našega in francoskega naroda. Akcija za postavitev spomenike je izšla iz vrst dijakov, ki so bili med vojno gojenci v Franciji. S pomočjo kulturnih društev se je nabrala velika vsota, ki je omogočila postavitev tega impozantnega spomenika. Ob odkritju bodo tudi druge prireditve kot izraz iskrenega francosko-jugoslovanskega prijateljstva. Finančna podpora nekaterim banovinam Belgrad, 29. okt. AA. Gospod minister linanc je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta nakazal kraljevskim banskim upravam zetske, primorsko in vrbaske banovine vsaki po 10 milijonov Din kot specijalen dodatek za pokritje presežkov izdatkov nad dohodki. Ker ta podpora države ni bila zadostna, je minister linanc na osnovi § 11, čl. 2. finančnega zakona za proračunsko 1. 1930/31. v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sklenil, da se v breme obratnega kapitala izplača kraljevskim bonskim upravam zetske. primorsko in vrbaske banovine vsaki še po 10 milijonov Din kot dodatek za izplačilo obvez s pogojem, da se v bodoče ne morejo izplačati obveze iz teh vaot brez dovoljenja ministra finance. Finančne direkcije bodo stavljale kraljevskim banskim upravam omenjenih banovin potrebne vsoto na razpolago. Belgrad, 29. okl. z. Snoči je z zagrebškim brzovJakom prispel v Belgrad po dvarae-sečni od-aoloosti паде&кд nuacti PeHetfrmettt. Španski poslanik o bližnjih volitvah „Izid volitev prinese zmago zmernim elementom*4 Belgrad, 29. okt. m. Španski poslanik na našem dvoru g. de Torihos je dal »Pravdi« zanimivo izjavo o bližnjih volitvah v Španiji. V tej izjavi pravi med drugim: »Tudi osebno se zelo veselim, da so se razpisale volitve. S tem se bo učvrstilo listo stanje, ki obenem z normalnim življenjem prinaša v Španijo tudi svobodo časopisja, med čigar iskrene borce se štejem tudi jaz. Ta svoboda časopisja, ki ima za posledico tudi svobodo vsega ostalega izražanja javnega mnenja in javnih manifestacij, bo brez dvoma prinesla v vsakodnevno borbo in polemiko izkrisfaliziranje mišljenja, ki se bo manifestiralo pri volitvah s splošno volivno pravico. Do sedaj se jasno očrtavajo nekatere orientacije. Obče mnenje, celo najekstremnejših, dajejo priznanje preudarnosti in lojalnosti vlade, ki se niti najmanj ni oddaljila od svojega programa in svojih obljub. Povsem nasproten svojim predhodnikom, ki so javno kot začasni činitelji hoteli stalno ostati na vladi, je general Berenguer. Njegovi sodelavci držijo besedo in so storili vse, da pripravijo pot v normalno življenje. S te črte se general niti malo ni oddaljil in z vso energijo vodi pripravljalna dela za sestanek bodočega parlamenta. Misli se, da bo izid volitev dal orientacijo na levo in zmago zmernim elementom.« O zunanji politiki je izjavil: >Za časa prejšnjega režima so vladale razne struje iz inozemstva. Sedaj pa se je (o popolnoma spremenilo. Berenguer je popolnoma pravilno izjavil in naglasil svojo privrženost k francosko-španskemu zbližanju. Poleg tega ni treba še omenjati, da bo glavna skrb Španije integralni pacilizem.« Muslimani za čisto jugoslovanstvo Obisk ministrov v Sarajevu Belgrad, 29. okt. m. Ministri dr. Srskič, Preka in Shvegel so imeli danes sestanek v Sarajevu. Tu so podali zanimive izjave. Predvsem je zanimiva izjava bivšega poslanca muslimanske stranke Saliha Baljiča, ki je prvi govoril o 6. januarju z ozirom na enakopravnost vseh plemen in vseh državljanov. Posebno je naglasil stališče muslimanov s temi-le besedami: Za muslimanski del naroda misel bratstva, enakosti in ravnoipravnosti ter ideje nacionalnega političnega jugoslovanstva ni niti vprašanije pogodbe, niti kompromisa, niti zadeva razprave, marveč je stvar polnega razumevanja, kakor je to ie večkrat dokazal. Radi tega zagotavljam kraljevsko vlado, da muslimanski del pozdravlja vse dobre in plemenite geste ter vsako iskreno zamisel, ki gre za tem, da v državi zavlada polna ravnopravnost in čisto jugoslovanstvo, blagostanje in splošno dobro naroda. Gojim čvrsto vero, da se bo gledalo na to, da niti en muslimanski državljan ne bo čutil posledic nekdanje strankarske pripadnosti, ter da bodo konstruktivne pozitivne moči prišle do popolnega izraza. Končal je z besedami: »Strogo delimo državo in njeno dobro od dnevnih vprašanj in udano stojimo za kraljem in njegovim delom.« Minister Srskič je v svojem govoru govoril o poJiti-finem pomenu sedanjega stanja, minister Preika o socialni zakonodaj, minister Shvegel pa o zunanji trgovini in je našim veletrgovcem priporočal, da gradijo svoja skladišča v inozemstvu, malim trgovcem pa je svetoval, da naj se organizirajo. Zadnje zasedanje sobranja Prestolni govor napoveduje več gospodarskih reform Sofija, 29. okt. as. Kot zastopnik odsotnega bolgarskega kralja je niinietrsiki predsednik Ljap-čev otvoril zadnje letošnje zasedanje sobranja s či-tanjem prestopnega govora, v katerem ee poudarja prizadevanje vlade za ohranitev miru, dobri odno-Saji z vsemi državami in sodelovanje pri ustvaritvi evropskega miru, kar je pridobilo Bolgariji v vseh državah velike simpatije in zaupanje. Prestolni govor omenja predstoječe naseljevanje beguncev in restavracijo po potresu uničenega ozemlja. Napovedale tudi bližnje ukrepe za omiljenje kmetijske krize. Nato se v preetolnem govoru omenja poroka kralja Borisa z italijansko princcsin-jo Giovanno ter se kralj zahvaljuje za dokaze simpatij s strani naroda. Končno napoveduje prestolni govor ustvaritev ekspertnega instituta. Po jirečitenju prestolnega govora je prišlo do majhnega sjx>padn. Zastopnik bivšega poslanca delavske stranke Stojanova, ki je bil obsojen nn več let ječo radii zarote proti državi, je protestiral proti njegovi kazni. Vendar pa se njegove besede niso slišale v viharju ogorčenja, ki je nastalo v zbornici. Sofije, 29. okt. as. Prihod kraljevega para v Sofijo se pričakuje v potek, vendar je čas ojogo-vega prihoda odvraeo od vremena. Pričakovanje kraljeve dvojice Sofija, 29. okt. AA. Bolgarska agencija poroča, da so entočne vesti, da se vrne bolgarski kraljevski par v Solijo v četrtek. Vlak s kraljevskim parom prisfie v Sofijo v petek dopoldne, kar jc de-iinitivno določen datum. Ljudstvo se pripravlja, da kraljevski par sprejme čim svečanejše. Ladja s kraljevskim parom bo priplula v Burgas, odtod pa bo poseben dvorski vlak prepeljal kraljevski par v Solijo. Zato so izdani že vsi potrebni ukrepi pod osebnim vodstvom prometnega ministra Tajnova. Sofiia jc okrašena z bolgarskimi in mnogimi italijanskimi zastavami ter nudi svečan izgled. V trenutku, ko bo kraljevski par vozil v postajo, bo od-jetknil 101 topovski strei. Od vseh gamizii v državi prispevajo v Sofijo oddelki vojske, ki bodo sodeloval! pri vojaški paradi. Sole bodo imele tri dni prosto. V Sofiji in ostalih mestih pripravljajo narodne veselice in iluminacije. Dunajska vremenska napoved. Pretežno jasno. Mestoma megleno. Mrzlo. Oez dan se bo tem. редајђцга аекоЏко dvigmJm, Pastirski list avstr. škofov Avstrijski epdskopat se je čutil poklicanega, d« v idejni zmedi, v kateri se vrši voliva! boj v Avstriji, zavzame jasno stališče in svojim vernikom podu smernice, ita bodo mogli v skladu s svojo vee t j o izvršiti svojo državljansko dolžnost. Pastirski list, katerega eo {»odpisali nadškof duaiajski in Škot je krške, linške, sekavske, st. piil-itetndke in iusbruške škofije, uvodom« opozarja kr-ščansike vokivoe, da je od izida sedanjih volitev odvisna usoda avstrijske države. Na eni strani so oglašajo »Iruje, ki bi rade preprečile miren notranji razvoj na temelju avstrijske ustave, ki z drugimi besedami pripravljajo prevrat kakor ga je izvršil boljševizem v Rusiji, na drugi strani pa se zbirajo moči, ki hočejo zasigurati vsem državljanom ustavne svoboščine. Boj med enimi in drugimi je danes tom nevarnejši, ker se je pokazalo, da se suče voli vrni boj prav za prav okrog bistvenih vprašanj vere in morale. Tukaj Kristus — tam Belial. Kadar gre za velike odločitve v iivljeuju, potem je nemogoče prinesti pravilno rešitev brez luči, ki jo daje vera. Na Kristusovi strani stojijo sedaj omi, ki hočejo, da bo Kristus vladal tudi v javnem življenju, v državi in v parlamentu, v zakonodaji in v upravi ravnntako, kot pa pri izvrševanju odgovorne sodne oblasti. Oni osobito hočejo, da Kristus vlada v družini dn posebej čuva svetost in nerazdružljivost zakona ter preprečuje onečastitev zakona s sredatvl, Ua bi juh rada up^ljala brezbožna moderna družbe. Krščanska družina smatra za sveto tudi življenje v maternem telesu in želi zakonite zaščite proti nasprotnim vplivom. Kristus mora nadalje vladati v vzgoji otrok, doma kakor prav pos?bno še v šoli, ki nima samo naloge, da otroku daje znanje, ampak da ga tudi ▼ krščansko-nravnem duhu vzgaja. Kristus mora vladati v časopisju in drugem tisku, ki ne sme katoliške cerkve in njenih naukov javno zaničevati, bi ne sme z napisano besedo ali s sliko zastruplje-vati nedolžnih otrok, ki mora služiti resnici in pravici, in ki se ne sme nikdar spozabiti, da bi razširjal nezadovoljnost ali celo pridigovnl upor. Kristus mora teoosled vladati v socialnem življenju, da bo delavec obvarovan preti zatiranjem sebičnih poalodavcev. Kristus mora vladati v gospodarskem življenju ter v ljubezni združili vse stanove in vse poklice. Avstrijski škofje se obrnejo potem z vso resnostjo. katero jim nalaga n'jih poklic, proti nasprotnikom Kristusa, ki bi radi ločili Coikcv o;l države, ki bi radi uničili nerazdružljivost zakona, upeljnli brezveieko mladinsko vzgojo, osvobodili vse človeške strasti in odstranili v državi vsako oblast. Oni zavračajo paganski nacijoainlizem, ki se eedaj pridiguje ljudstvu ravnotako kakor odklanjajo v imenu Cerkve brezbožno socialistično državo. V tem volivnem boju bodo zmagali eni ali drugi. Drugega irhoda ni. V Avstriji je prišel čas odločitve. Oni, ki so za Kristusa, ne morejo več sodelovati г ljudmi, ki ga pobijajo. Tako sodelovanje bi bilo nemoralno in za rešitev duš nevarno, ffiicpj- poskušajo nekatere stranke na zfiinaj kazali nestvori in krščansko ljudstvo jih mora tembolj zavreči, ker niso odkrite in кет so na diru ravnotako brrabožne. kot pa one, ki to javno priznavajo. Polovičarstva mora biti konec. Bogu in mnmcim se ne more služiti istočasno. Na koncu prosijo avstrijski škofje svoje vernike. naj vsak stori svojo dolžnost, ki mu jo narekujeta vest in vera. Noben krščanski glas ne sme ojačiti Kristusu nasprotinegn tabora, Vsak krščanski volivec ima sedaj priliko pokazati, da je odločno na strani strank, ki zastopajo krščanska načela v vsem javnem življenju. Avstrijski škofje predpisujejo za dneve med »1. oktobrom in 8. novembrom skupne molitve po vseh župnijskih cerkvah cele Avstrije. Pnstfriko pismo, ki so ga škofje razposlali, bo imelo blagodejen učinek, da bo razjasnilo ozračje in da bo prihodnji državni zbor na Dunaju moral pokazati, če želi kulturnega boja. aH če hoče pustili krščanstvu njego-vo vzgojevalno nalogo. Francoski komunisti nazadujejo Pariz, 29. okt. n. Kakor poroča . Matluc. Je izgubila letos francoska komunistična stranka do 70Jo članov. V mestu Parizu samem se je skrčilo število komunistov za 45% in v vzhodnih industrijskih okrajih celo za 78%. Sploh kažejo komunistični krožki po tovarnah, rudnikih in podjetjih žalostno nazadovanje. V St. Etienneu. ki šteje do 50 tisoč delavcev, ima stranka samo 40 članovi Temu primerno se krči naklada komunističnega (SašiIr »Humanitć«. Leta 1927. je izhajal dnevnik v 179 tisoč izvodih, letn 1928. 149.000 in lani 145.000. Angleži imajo težave s sovjeti London. 29. okt. as. V spodnji zbornici je izjavil zunanji minister Henderson, da 'je sprejei v avdienoo sovjetskega poslanika in ga opoBoril na to, da ruska vlada ne drži obljube, ki jo je dala, ko so se zopet vzpostavili redni odnošaji med Anglijo in Rusijo. Prosil je sovjetskega poslanika, da naj sporoči svoji vladi, da bi nadaljevanje te propagande kvarno vplivalo na medsebojne odnoš.ije obeh držav. Ruski poslanik mu je zagotovil, da se sovjetska vlada striktno drži dane obljube, vendar p« nikakor ne more vplivali na delovanje III. in-lernaeljonale in kontrolirati njeno delo. Komunistična rudarska stavka Berlin, 29. okt. A A. Komunistične organizacijo v Berlinu so napovedale stavko v znak protesta povodom velikih rudarskih katastrof, ki «e zadnje čase dogajajo v Nemčiji. Komunistične stavke se udeležujejo tudi rudarji iz Poruhrja. katerih Sle-vilo znaša eno tretjino celokupnega števila stavku jočih. Divjaško mašakriranje Tokio, 29. okt. AA. V Mushi na otoku For-mozi so našli 74 japonskih trupel, med temi ji 23 žena, 17 deklet, 21 mladenič ev in 13 redarjev, Masakrirali so jih domačini Omitjenje ameriške prohibicije? Hoover bo spremenil prokibicijeko politiko Xewyork, 29. okt. as. Vaš dopiiaik je ivedel od osebe, katere informacije so bile doslej vedno toine, dn je v najbližji bodočnosti pričakovati senzacionalne spremembe т prohibicijski politiki predsednika Hoovorja. lloover in voditelji republikanske stranke so baje prepričani, da bi doživeli velik poraz pri prihodnjih kongresnih volitvah, če ne bi spremenili svojega stališča v vprašanju prohihicije in če ne bi prevreli vodstva antiprohibicije, ki so ga doslej imeli demokrati. Baje premišljuje Hoover o sklicanju kongresa k izrednemu zasedanju, т katerem naj bi se spremenil prohibicijski zakon, ven- dar pa ne takozvani 18. amendement. Po novem ■akonu naj bi bilo dovoljeno do \% piva ali pa naj bi se posameznim driaram prepustilo na svobodo, določiti odstotni sestav alkoholnih pijač v smislu 18. amendenienta. Na ta način bi bilo omogočeno »suhim« kakor tiuli »mokrim« državam, ravnati se po svoji volji in uvidevnosti. Da te informacijo niso netočno, potrjuje tudi dejstvo, da so nekatero kemične tovarne uredile svoje naprave tako, da lahko začno v 24 urah z izdelovanjem alkoholnih pijač. Kronanje abesinskega cesarja London, 29. okt. AA. Včeraj je prieped v Addis Abebo, »lavno mesto Abesini.e Glouce-sterski vojvoda. Pozdravil da je osebno abesinski cesar Ras Tafari, ki je čakal na posebni vlak v čakalnici postaje, sedeč na prenosljivem prestolu. Gloucesterskega vojvodo je pozdravilo na 400 milj dolgi poti preko francoske Somalije in Abesinije mnogo uradnikov in poglavarjev. Pri sprejemu na postaji v Addis Abebi so bili prisotni dvorni uradniki v slikovitih uniformah, diplomati in druge odlične osebnosti. Na peronu je igrala domača godba angleške in abesinske komade. Po ulicah, koder se je vozil Gloucesterski vojvoda do palače bivše cesarice, kjer bo bival, je stalo na tisoče vojakov. Addis Abeba, 29. okt. AA. Vojvoda gloucesterski je bil s spremstvom nastanjen v hiši, kjer je stanoval prej Ras Tafari. V mestu so zbrana poslanstva vsega sveta, ki bodo prisostvovala kronanju Ras Tafarija za etiopskega cesarja. Zaradi velike vročine bo kronanje zgodaj zjitrai. Slovesnost bo v cerkvi, zgrajeni v ta namen tia zemljišču katedrale Sv. Jurija. Kronal bo nadškof v spremstvu mnogih duhovnikov. Krono so prenesli iz Aksume, ki je bil prejšnja prestolnica. V Addis Abeba je prispelo mnogo žurnalistov. V zabavo inozemskih misij je bilo organiziranih mnogo slovesnosti. Združene države zastopa nek general in član državnega urada, Francijo nek maršal, dočim Nemčijo in Belgijo poslaniki. Svečanosti v Angori Proslava turškega narodnega praznika — Iz'ava drzavn'kov Angora, 29. okl. as. Turčija ie danes praznovala narodni praznik vpostavitve republikanskega režima. Kljub deževnemu vremenu so se vršili paradni pohodi, plesi in druge veselice. Svečanosti v Angori so pridobile na pomenu zaradi prisotnosti madjarskega ministrskega predsednika grofa Be-thlena, grškega ministrskega predsednika Venize-losa in grškega zunanjega ministra Mihalokopulosa. Na včerajšnjem bankeiu, ki je bil prirejen Bethlenu v čast, je poudarjal minis.rski predsednik Izmet paša v svoji napitnici razveseljivo dejstvo, da se nahajajo v Angori državniki Madjarske skupaj z državniki Grčije. Obisk madjarskega ministrskega predsednika v Turčiji je prepotreben za balkanski mir. Grof Bcthlen je v svojein odgovoru izrazil nado, da bo Turčija imela smisel za revizijo mirovnih pogodb in za to. ilft se pri Društvu narodov zahteva enakopravnost vseh držav. Ta del Bethlenovega govora jc postal predmet splošne pozornosti. Zastopniki tiska so govorili z grškim ministrskim predsednikom Venizelosom. Na vprašanje zastopnika jugoslovanske brzojavne agencije v Angori o italijanskih vesteh, da je sestanek Belhlena in Veniielosa v Angori dogovorjen, je grški premier odgovoril, da te vesli ne odgovarjajo resnici. Njihov skupeu obisk v Angori je le slučajen. Atene, 29. okt. as. List »Etnos* poroča iz An-gore, da je ministrski predsednik Venizelos zastopnikom tiska izjavil, da ne bi bilo treba nobene vojne, ako bi bila na svetu samo turško-grška meja. Atene, 29. okl. as. Francoski trgovinski mini-slor Flandin je danes dopoldne prispel semkaj in je imel razgovore z grškimi vodilnimi politiki glede zopetne vzpostavitvi 1'rancosko-grških gospodarskih odnošajev, odnosno o grško-franeoski trgovinski pogodbi. Veselje m skrb na Madžarskem radi Mussolimfevega govora Budimpešta, 29. okt. p. Madjarski tisk se bavi, z Muesolmijevim govorom in naglaša, da je Mussolini moško stopil pred svet s kompletnimi zahtevami. Vladno in en del opazicijonalnega časopisja je s priznavanjem in hvaležnostjo sprejel Museoli-nijeve besede in ugotavlja, da gresta madjarska in italijanska zunanja politika za enim ciljem. Madjarski tisk pozdravlja Mussolinijeve izjave, da se bo ustvarjala fašistična Evropa. Ugotavlja, da pomenja rezultat nemških volitev in zmaga Hitlerjeve stranke za Evropo novo dobo. Lisii so v skrbeh zaradi Mussolinijeve izjave in mislijo, da bo demokratična Evropa smatrala, da je fašizem ne samo v notranjosti Italije, nego tudi zunaj nje v opasnosti. >Pesli Kurirc je nasproti temu mneuja, da je Mussolinijeve izjava o pslrebi držanja prijateljskih pogodb zelo važna, toda porazna za Madjarsko. Mussolini je hotel reči, da je Madjarska s svojim orožjem z Italijo, kadarkoli to Italija zahteva. Tako pojmovanje Mussolinijevih izjav ne bo pripomoglo k izvedbi ideje o reviziji mednarodnih pogodb, niti ne bo Madjarski pomagalo, da bi dobila zunanje posojilo, ki ji je potrebno. Madjarska javnost je z razumnim čutom sprejela Mussolinijev govor. Apponyi zahteva demokracijo „Nezadovoljnost mora najti ustavno pot, da pride do izraza" Budimpešta, 29. ckt. cl. Dodatno k dosedanjim poročilom o močnem razmahu kmetijskih strank, ki napovedujejo oster boij proti Belhknovi vladi, prihajajo poročila, da se je opozociji pridružil ludi vodja legiitimistov prof. Apponyi, ki j« do sedaj veljal za zvestega pristaša sedan e madjarske politike. Grof. Apponyi se je v posebnem pismu obrnil na svoje vo ilce, teir jim raztol-mači'1 vzroke, zakaj je moral zavzeti novo stališče. Stari madjarski državnik ugotavlja, da zahtevajo živlenski pogoji Madjarrke, da sc izpolnijo one nezasliine praznote ▼ madjarskem volilnem zakonu, ki še danes ne dajo možnosti širokim plastem naroda, da bi svobodno izrazile svoje mnenje. Na Madjarskem se je demokratičen razvoj nenadoma prekinil. Potrebno bo, da se nadaljuje, predno bo prepozno. Ravno ta politična zaostalost Madjarske, piše Apponyi, je vzrok, da ima tako malo simpatij pri civiliziranih narodih in da nobena izobražena država noče pokazati razumevanja za šc tako upravičene zahteve madjarskega naroda, dokler ta madež ne bo odpravljen. «Nezadovoljstva je veliko na Madjarskem in mi nimamo nobenega sredstva, da bi to nezadovoljstvo ustavnim potom prišlo uo izraza.« Ganljivo je slišati od starega madjarskega boritelja, kako v »imenu nevsahljive ljubezni do domovine« roti Bethlenovo vlado naj vendar enkrat pride do spoznanja, da je čas, da Madjarska stopi med civilizirane demokracije Evrope. On si tudi ne upa prikrivati dejstva, da je današnji gospodarski položaj na Madjarskem skrajno nevaren, ne toliko za veleposestnike, ki nosio odgovornost za vlado, amprk za malega kmeta, kateremu ustava ne da priložnosti, da bi se pritožil, in ki bo v skrajni sili roorail seči po neustavnih sredstvih, da pride do svojih pravic. Vprašanje monarhije za enkrat ne igra nobene vloge na Madijarskem spričo drugih varnejših vprašanj. Vsekakor pa je on mnen a, da so vsi upi mad.jarskih patrijotov strnjeni okrog mladeniča, ki prestopa v moško dobo. Nastop grofa Apponyi-;a je napravil velik vtis v Budimpešti in sicer v vseh krogih. Kdor pozna mednarodno veljavo starega državnika, se zaveda, da bo vladna stranka s-to-rila veliko po-greško, ako ne bo poslušala nasvetov, ki prihajajo ob dvanajsti uri. Ogromne poplave m vikarji v Srednji Evropi Ceste in železnice poplavljene — Več oseb utonilo Berlin. 29. okt. AA. Iz vseh krajev Evrope prihajajo poročila o škodah, ki so jih povzročila huda neurja in nalivi. V Srednji Nemčiji je že nekaj dni divjalo viharno vreine, ki so ga spremljale številne poplave. Reke v Sleziji in na Saksonskem so močno narastle. V Berlinu je vihar povzročil veliko stvarno škodo. Tudi iz Češkoslovaške prihajajo poročila o viharju in škodah. V višjih legah je zapadel visok sneg. V delih južno-vzhodne Francije so bili hudi snežni meteži, ki so deloma povzročili prekinitev prometa. Veliko škodo so viharji povzročili tudi v raznih pokrajinah Turčije. V Galati pri Carigradu in v Srnirni so poplave zahtevale večje število človeških žrtev. Praga, 29. okt. as. Vedno več prihaja vesti o velikih poplavah na Moravskem. Odra je silno na-rastla in v Oderburgu je tamkajšnja dušikova tovarna pod vodo in molijo le slrehe Iz nje. Mesto je od treh strani obdano od vode. V Mor. Opravi so tudi ceste poplavljene. Tudi na srednjem Mo-ravskem je škoda zaradi poplav silna. Mesto Litva je obdano od vode. Veliko škode je povzročila voda tudi na severnem Себкепх Vratlelava, 29. oiet. as. Včeraj popoldne so reke v Sleziji dosegle vrhunec. Danes popoldne se je opazilo že nalahno padanje vode. Na kilometre je dežela poplavljena. Mnogcštevilne vasi so popolnoma odrezane od ostalega sveta. Ceste in železnice so poplavljene. Danes dopoldne je deževje ponehalo in upajo, da se ne bo več ponovilo. Varšava. 29. okt. as. Tudi iz vzhodne Šlczije in fz ostalih pokrajin Južnovzhodne Poljske poročajo o ogromnih poplavah. Reke so za več metrov narastle in so poplavile polja in ccste tor odnesle več mostov. Več oseb je utonilo. NatfcClo izbiro kuhinjske posode aluminijaste ler emafllrano od najceneje do najdražje tn sicer sive. ruiave, modre i. t. d. nudi edino le tvrdka z železnino STANKO FSORJANClC Liubijuiia s*. i-tir ti cesia 3$ Konferenca kmečkih strank Praga, 29. okt. as. Danes se je pričela konferenca kmečkih strank raznih evropskih držav. Zastopane eo kmečke stranke Avstrije, Nemčije, ; češkoslovaške, Francije, Nizozemske, Švice, Finske, Litve, Betonske, Latvije, Romunije in Bol-j garij«. Istočasno se vrši v Pragi kongres mednarodnega agrarnega biroja. Ministrski predsednik ; Udržnl jo pozdravil zastopnike vseh strank v ime-j du svoje vlade. Minister dr. Hcdža Je pozdravil tudi agrarce onih držav, ki se radi notranjepolitičnih težkoč ne morejo udeležiti kongresa. Agrarno krizo bo mogoče odstraniti le v sporazumu z zastopniki Amerike, Kanade in vse Evrope. Danes sta bili izvoljeni dve komisiji, in sicer komisija za kmetijsko gospodarstvo in komisija za kmetijske •kredite. Brazilija še ni pomir'ena Rio de Janeiro, 29. okt. AA. Kapetan Ta-vore, ki je organiziral revolucijo v severnih bra-ziljsikih državah, je pristal na to, da prevzame začasno predsedstvo braziljske republike dr, Vargas. Danes je 10.000 revoluci onarje-v zavzelo glavno mesto države Sao Paolo. V zadnjem tednu je padlo na obeh straneh nad 1000 ljudi, Berlin, 29. okt. AA. »Vossische Zeitung« prinaša vest po uradnem poročilu nemškega poslaništva v Riu de Janeiro, da je tam izbruhnila nova revolucija. Pogreb maybachskih žrtev Saarbriicken. 29. okt. as. Danee se je vršil veličasten pogreb 99 maybacliskih žrtev. Pri tem je padlo v o<4, da sta govorila oba zastopnika nemške kaka tudi francoske vlade. Nemški pravosodni minister v on Guerard je v imenu državnega predsednika in državne vlade položil na krste lep venec. Isto 'Je storil francoski delovni minister Per-uot. Zastopnik rudarskega delavstva je v nagrob-nem govoru zahteval najnatančnejšo preiskavo katastrofe iu omejitev delovnega tempa kakor tudi konkurence v rudarstvu. Žalni dan v NemčiH Berlin, 29. okt. AA. Prusko ministrstvo je pro-! glasilo sredo 29. t. m., dan pogreba rudniške kata-j strofe v Saarbrilckenu za narodni žalni dan. Med drugim so prepovedane vse plesne prireditve. Einstein daje Židom poguma London, 29. okt. AA. Snoči je bila prirejena na čast profesorju Einsteinu, slavnemu propagator-ju relativitetne teorije, slavnostna večerja. Predsedoval je Bernard Shavv, ki je dejal, da je Einstein velik mož med velikimi možmi. Einstein ni le stavil velike probleme, temveč jih je začel tudi reševati. Oovoreč o položaju židovstva je Einstein dejal, da je položaj Zidov barometer za moralno višino političnega sveta. Danes stoji ta barometer zelo nizko. Kljub tej depresiji, je naglasil Einstein, je dolžnost 2idov, da prispevajo k ohranitvi in konsolidaciji skupnosti. Končno je pozval Einstein svoje židovske lo-: variše, naj ne klo-tijo duha in pomnijo, da bi 21-i dovstvo tekom stoletij izginilo, ako bi mu bilo po-| stlano z rožami. Varšava, 20. okt. AA. V Varšavi se te dn! mudi dr. Josip Villan, predsednik kongresa evropskih manjšin. Dr. Vilfan je prišel v stike z uglednimi poljskimi vladnimi faktorji, kakor tudi s predstavniki narodnih manjšin v Poljski. Belprajske vesti Belgrad, 29. okt. z. Arhierejski sabor j« po* slal češkoslovaški vladi predlog glede osebe, ki se naj imenuje za novega škofa pravoslavne cerkve v Podkarpatski Rusiji. Belgrad, 29. okt. z. Prihodnje leto se nameravajo po vsej državi modernizirati vse carinarnice. Sedaj se izgotavlja'o n'črti in izdelujejo proračuni, V proračunu za prihodnje leto so že zagotovljeni potrebni kredili. Belgrad, 26. okt. z. V trgovinskem minictr-slvu obravnava posebna komisija načrt zakona o obrti. Končala je obdelovanje prvega dela in je danes pričela z drugim delom, ki razpravlja o nameščencih. Vsi sklepi so bi'i spre eti sog asno. Belgrad, 29. okt. AA. Ministrstvo za promet je odobrilo popust na polovico cene na državnih železnicah delegatom vseh plavalnih klubov v naši državi, ki se udeleže glavne letne skupščine jugoslovanske plavalne zveze 30. novembra v Belgradu. Belgrad, 29. okt. AA. Minister za poljedelstvo in minister za finnnce sta na podlagi zakona o brezobrestnem posojilu za izvršitev gradenj do-brovoljcem-naseljencem in optantom pri gradbi hiš z dne 18. septembra 1930 predpisala pravilnik o razdelitvi in načinu zadolžitev ter načinu plačevanja stroškov za te gradnje. Belgrad, 29. okt. AA. Nn predlog uprave narodnega gledališča v Zagrebu je minister za pro-sveto sklenil, da se Ema Možinič, učiteljica na igralski šoli v Zagrebu postavi za operno pevko pri zagrebškem gledališču. Zagrebške vesti Zagreb, 29. okt. ,p. Preiskava proti Petan eku je ugotovila, da je poneveril 600.000 Din, tako da znaša do sedaj znana poneverjena vsota 2,200.000 Din. Preiskava se je vršila tudi pri Petanjekovih prijateljih, ui pa prinesla nobenega uspeha, tako da se misli, da jc ves denar odnesel Petanjek sam. Šibenik, 29. okt. z. Strašno neurje divja po dalmatinskih mestih. Ponekod je grozila nevarnost motornim čolnom in parnikom, ker jih je vihar za-: lotil na odprtem morju. Sušak, 20. okt. z. Paroplovna družba »Ocea-nia« je naročila dva parnika po 2500 ton, ki bosta oskrbovala promet s Španijo. Zagreb, 20. okt. p. Sodni stol je izrekel sodbo v aferi železniških pragov, radi kalere je bila država oškodovana .za 1,132.000 Din. Uradnik državne železnice Leščan. je bil obsojen na 7 let, 6 mes. in na plačilo 1,152.000 Din, 2ni'e sledil par sekund za tem, je bil namenjen Do-brilovičevi ženi, katero je zadel v trebuh. Dana Dobrilovičeva se je zvrnila v silnih bolečinah na tla. Pijani gostje so se v hipu streznili in vsak so 'je sklonil pod mizo, boječ se, da abeeneli Dobrilovič ne bi naperil samokresa tudi nanj. V tem stanju je Dobrilovič zapustil kraj ža-Ioigre in pobegnil. Noč je bila in ubijalec je hitel v prvo gostilno, dn v pijači pozabi svoj zločin. Ker ni strpel tu, je tekel v drugo gostilno tn taiko begal od lokala do lokala. Ko se je naredil dan, je v neki gostilni zaspal. Ko se je prebudil, je odhilel v pisarno prvega kvarta in tam pred službuj<4-Tm uradnikom izpovedal svoj strašni zločin. Morilca so prijeli, zaprli in okovald. Oba zločina sta v strahotni luči razgalila žalostno življenje, ki vlada v mnogih družinah bel-grajskega mesta. Komentar k tem žalostnim dogodkom je odveč, saj so vzroki teh tragedij na dlani. Slov Bistrica, 28. okt. V ponedeljek, dne 27. oktobra je bil zaključni komisijski ogled prostora, oziroma zemljišča za bodoči sanatorij pljučnobolnih železničarjev v tinjski občini pri Slovenski Bistrici. Po nalogu ministrstva prometa bodo zgradili v državi dva sanatorija — enega v Srbiji, enega v Sloveniji. Iskanje in izbiro zemljišča v Sloveniji pa je ministrstvo jioverilo strokovnjaku, g. docentu g. I. Matku iz Maribora, ki je zato potoval vso pomlad po vsej slovenski banovini in našel najidealnejši prostor za bodoči sanatorij na južnem Pohorju v tinjski občini pri Slov. Bistrici. Po poročilu komisije iz ministrstva je slednjič ministrstvo prometa izdalo nalog, da se vrši zaključni komisijski ogled predlaganega prostora po strokovnjakih železniške direkcije v Ljubljani in zastopnikih oblastne uprave humanitarnega fonda v Ljubljani. Dvanajstčlanska komisija si je v spremstvu občinskih zastopnikov Slovenske Bistrice z županom dr. B. Schaubachom in občinskih zastopnikov občine Tinje ogledala ves kompleks zemljišča v Visolah. Prostor leži na južnem pobočju Pohorja v meji med vinogradniškim in gozdnim pasom v višini 400—500 m, izborno zaščiten pred vetrovi i tako s severa kakor z vzhoda. Krasen razgled po ; slovenjbistriškem gričevju in Dravskem polju, za • njim pa zid pogorij iz Konjiške gore, Boča, Do-načke gore, Ivanjščice in Slemena. Ze pogled na to pokrajino, vedno se spreminjajočo v letnih časih, j vpliva na bolnika jako ugodno poleg zelo milega podnebja z zelo malo padavin. Mimo tečeta dva j potoka, v gozdu pa je več izvirkov prav dobrih | studencev za vodovod. Zemljišče je last graškega i Nemca Baueria, ki pa bo nekoliko premajhno. Za- ; lo bodo kupili tudi sosednje zemljišče g. inž. Ac-cetta, stavbenika iz Maribora, ki ima tu svoje | vzorno posestvo. Edina težkoča, katero pa lahko odstranijo, ie slaba kolovozna cesta, ki je odcepek od tinjske občinske ceste. Je pa že večletna želja obvznožnih vasi dobra cesta od Bistrice do Oplotnice. Tozadevni načrt trase omenjene ceste bi se moral ozirati tudi na sanatorij, ki bo velikega gospodarskega pomena za ves slovenjbistriški okraj. Po več ur trajajočem ogledu so bili vsi člani , komisije gostje prijazne Accettove hiše, nakar so , se z avtomobili vrnili v Slovensko Bistrico, kjer i jim je mestna občina priredila prigrizek. i Dve žaloigri -sad velemestne nemoralnosSi Dva morilca v Belgradu Belgrad, 28. oktobra. Belgrad stoji pod vtisom dveh strašnih družinskih tragedij, ki sta se odigrali skoraj druga za drugo v enem in istem tednu. Obe družinski žaloigri odkrivata vso propalost in gnilobo današnje družbe, ki j>osveča vse svoje življenje mate-rijalnemu uživanju a pri tem globoko greši i proti sebi sami i proti okolici. Posledice nemorale se pokažejo v trenutkih, ko prevarani mož ali prevarana žena z morilnim orožjem v roki napravi konec žalostnemu življenju. Tramvajski kondukter Dušan Stošič je v sredo umoril svojo priležnioo, ki mu je razkopala družinsko srečo, a ga pri tem varala. Zapu-stlvši zakonsko ženo s tremi še nedoraslimi otro-aiči je živel s svojo priležnico, ki ga je znala docela omrežiti in ga zasužnjiti. Tako je živel skoraj pol leta. Sam pijanec in razuzdanec je zahteval od svoje priležnice, da živi popolnoma zanj. Ker se to ni zgodilo in se je čutil »prevaranega«, so je odločil, da jo ubije. Poiskal jo je v službi, kjer je služila kot kuharica, planil proti »jej in ji zabodel globoko v srce svoj nož. Ženska se je zgrudila mrtva na tla. Po krvavem dejanju je šel ubijalec do prvega orožnika na ulico in resignirano povedal, kaj je storil. Drugi zločin se je zgodil v nedeljo zvečer. V hiši Bore Mihajloviča so ee zbrali prijatelji, ki jih je Mihajlovič povabil na kosilo. Med gosli sta bila tudi Dana Dobrilovič in Ostoja Pešterac. Dobrilovičeva je pobegnila pred kratkim od svojega moža Milorad a v hišo Mihajloviča. Ostoja Pešterac, ki je doslej vedno prihajal v hišo Dobriloviča m bil njegov hišni prijatelj, je odslej zapustil svojega prijatelja, a redno zahajal k Mihajloviču kamor se je zatekla Dana Dobriloviča. On sam je bil oženjen, a je popolnoma zanemarjal svojo ženo. Za razmerje med Dobrilovičevo ženo in Peštarcem sta vedela Dobrilovič in Pešterčeva žena. Likovič Joža: Smrt teče . •. Jesenski vihar je grebel po skalovitih lazili in posipal plazove preko zlizanih pečin krimskih grebenov. Nebo je bdlo malce medlo, modra svetloba je plala med redkimi zvezdami, mlad mesec ee je stiskal med nerodnimi oblaki, ki so se drenjali ter ruvali nad Pleševcem in se drobili med Korenom in Ključem. Mrzleče ozračje se je tajinstveno bleetikalo, kakor da se pletejo srebrne nrirti škod somrak. Na Žalostni gori je udarila pozna ura, v hraetovju je bevsknil preplašen lisjak, ld je začutil nagle korake... S tovariši sem zašel. Pred večerom smo prešli ev. Ano; toda spotoma smo dražili hude arake, ki 90 se zaljubljeno vozile nad podpeškini kamnolomom, bleščeča večerna zarja jim ni dala spati. Medtem nam je pa vzela noč smer in vid čisto emo se zmedli. Zgrešili smo bližmico, ki nas bi privedla pod Žalostno goro skozi Prevalje v Goričico. Krenili smo preveč levo... Gozd je bil teman, nevšečno mrmranje je vstajalo iz črnih laaov, nevidna roka je dramila strahotne skrivnosti stvarstva. »Da si nae tako nerodno spelijal,« je neprestano godel za mojim hrbtom Tone. »Zahvali ee Lojzu! Kaj po je ebikal tako dolgo sa aračjirn perjem,« sem rfcušal odvrniti krivdo ta pospešil korak. »Čudna noč!« je vzdihnil pred mano Ciril ter se varno pognal čez skalni prag. »Ha, ha, ha,« sc jc junačil zadaj Miro. >Ci- rilčka je sitrah .. .< V robido vju je skoviknil mrtvaški ptič, nekje na prazni planjavi se je odzval piskav glas. Obstali smo na posekanem parobku in se brezupno ozirali. Veje so šelestele; zrak je bil neprijeten, dražljiva trohnoba je udarjala v občutljive nosnice. Zdelo se nam je, da gomazi v gošči kosmata pošast. Skušali smo se obrniti za zvezdami, toda njihova lega ije bila za nas neugodna. Le nekje v daljavi, daleč nad barjem, so migotale neznatno luči, drobne kakor slutnja. Nehote smo zopet pospešili korake, noge so se zopet zatikale v ro-govi'lasto koroninje. Za nami se je posipala plast zemlje, kamenje je drčalo, suho vejevje je neprestano pokalo. HruSč je naraščal in zlckobno odmeval, kar nas je navdajalo z grozničavoetjo. Sc celo lastne stopinje so jxetalo neprijetne... Loža se je pred nami odpirala, pa zopet ožila. Včasih nam je nenadoma zaprla orjaška skala vsak prehod. Tij>ali smo okoli nje, majali njene mahovite brade, kakor da jo prosimo, da so nas usmilil in spusti naprej. Toda pečina je ostala mrzla in brez znaka življenja. Morali smo so spenjati nazaj v breg in izbirati zložnejši izhod. Končno smo se vendar rešili iz mučne zagate ter prišli nad preval nnd Goričico. Oddahnili smo se in malce odpočili. Nič nismo govorili, komaj elerino. »Beži, beži... Kaj ee bo potikala smrt po hoeU; meniš, da bo vrabco hrustala.« Medtem 6e je že približala bela senca jezu pri mlinu. Še enkrat se je ozrla proti križišču, proseče razprostrla roki, se zvila in pela v jez brez vsacega šuma. Urno smo se podali na oeeto. Gozd je zamolklo pel jesensko pesem, listjo jc turobno še-lcetelo. Zadaj na križišču je bilo vse tiho, komaj da se je zganila bilka, na katero je kanila rosa. Tudi jez za mlinom je bil čist, voda brez valčka, lo mesečina je prala v njej svoje srebrno lice. V mlinu so žc spali, tudi vas jc bila pokojna... ftcJe pril Rozmanovem kovaču nas je zdramila hreščava harmonika. Pri žganju smo povedali nocojšnji dogodljaj. Pijan fant se io zutal norčevati: Ob Sotli Novi zvonovi v Polju. Pretekla nedelja je bila za faro Polje praznik, katerega je vse z nestrpnostjo že dolgo pričakovalo. Po prizadevanju domačega župnika č. g. Janka Mlakarja smo dobili nove zvonove. Vlila jih je tvrdka »Zvonoglas« v Mariboru. Kljub dežiu in mrazu so jih farani v četrtek slovesno pripeljali s postaje Mestinje. V nedeljo dopoldne jih je blagoslovil g. dekan Krahne iz Poderede ob asistenci domačega župnika in župnika iz Buč, g. Miloša Turka. Slovesnost je bila zelo lepa in udeležba tudi iz drugih far izredno številna. Solla je poplavila že tretjič letos bregove in cclo dolino, po kateri se vije. Zadnja povodenj je bila od vseh najhu;ša, vendar ni prizadela toliko škode, kakor prejšnji dve, ker se jc ljudem kljiA deževju posrečilo pospravili del poljskih pridelr kov. Najhuje je, da je povodenj vzela pašo in morajo kmelje, ki imajo pašnike ob reki, sedaj živino krmiti v hlevih. Tudi avtobusni promet je bil več dni ukinjen. Slovenska Bistrica Izreden vihar s snežnim metežem je divjal v našem okraju v soboto in nedelio. Mrzel sever jc odkrival strehe, snemal okna, podiral drevesa v sadonosnikih in v gozdovih. Čim višje na Pohorju, tem hujše je divjal vihar. V posameznih zasekali je gladko podrl smreke in celo bore, drugod pa je vrtinec zvil kar cela debla in jih vrgel po mladem gozdu tako, da je še ta uničen. Obilo prav velikih in starih sadnih dreves je izruval vihar. Škoda je velikanska. Occnitev škode nujna! Blagoslovitev podružnice Sveta Marjeta jc bila lepa slovesnost v nazvočnosti obilo vernega ljudstva iz bližnje okolice in mesta. Blagoslovili so ob številni asistenci preč. gg. monsignor I. Vreže in prof. Jerovšek iz Maribora. Cerkev samo je umetniško preslikal g. Ačko, slikar v Slov. Bistrici, pozlatarska dela pa je izvršil Fr. Zamuda iz Ljutomera. Tombola gasilnega društva je preložena. Imena ulic in trgov. Na zadnji seji mestnega občinskega odbora je bil izvoljen tričlanski odsek, ki naj zbere podatke za imenovanja naših ulic. cest in trgov. Osebna vest. Absolvent višje pedago&e šole g. F. Babič je diplomiral; g. Jože Trobej pa je premeščen za suplenta na drž. moško učiteljišče v Maribor. G. učitelj Branko Čeh je premeščen v Pertočo v Prekmurju. Vpisovanje v kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolo se vrši na meščanski šoli še ves čas. S poukom bodo začeli, ko sc bo vjusolo do-voljno število kmetskih fantov in deklet, najbrže v novembru. Obe nadaljevalni šoli bosta še drutfo leto. Kranjska gora Prvega snega je naletelo precej nad 10 cm in se jo jjošteno prijel. Nič ga šo ne potrebujemo. Ljudje imajo še marsikaj na polju. iSidi mraz je pritisnil, parkrat že pod ničlo. Ali bo mar letos tako dolga zima? Denarna kriza je letos vkljub večjemu številu letoviščarjev izredna. Lesna trgovina tako rekoč stoji, drugje pa kmet skoro ne dobi denarja. No, zdaj so pa še prišle davčne položnice, ki izkazujejo precej več davka kakor prejšnja leta. Ljudje se strahotno zadolžujejo. A Posojilnica jxi zopet, zlasti zdaj proti koncu leta zahteva obresti. Res, velika mizerija! Ubogi kmeti Ce hoče kaj prodati, je vso pod ceno; ako hoče kaj kupiti, je vse drago. Kupiti pa mora marsikaj. Ni čuda, da se med ljudmi širi nezadovoljnost. Trimesečni gospodinjski točai*za dekleta so otvori sredi novembra v penzionu »Zlatorog-. Priglasilo se je žo 18 deklet. Na tem tečaju bodo poučevale same domače in izprašane učno moči. »Mestni sanjači! Od rose ste brlavi.« Za pečjo je j>a ugovarjal nadušljiv starec.: »Je bilo, je bilo! Smrt ije tekla mimo. Bog ve, leoga bo tam počakala... Smrt neprestano teče, samo v noči pred vernimi dušami odloži bridko koso.. .< Čez nekaj dni sem zvedel, da je na onem križišču takoj prihodnji večer »adela nekega domačina kap. Smrt teče... Oiaj pravite ? Črnogledi ljudje pravijo, da Slovenci nimamo zgodovine. Prav :a prav je lo smešno govorjenje. Vsak, kdor je, ima preteklost, najsi bo ie laka ali laka, dolga alt kratka. Zgodovina je! Ce kdo preteklosti ne pozna ali se mu nc zdi dovolj bleščeča, zlata, ielczna ali krvava, naj ne Irdi, da lo tli zgodovina! Slovensko ljudstvo je breg plemstva in brez grofov in knezov v tisočletjih pisalo svojo zgodovino. Dokaz temu je, du smo tu in du srno i ali. kakršni smo! Res je. da so naši zgodovinarji študirali to zgodovino svojega slovenskega rodu, da so zelo mnogo proučili, popularizirali in objavili. To jr bilo ogromno znanstveno delo. Naj omenjam le nekatere stare naše zgodovinarje: Vrh ovca, llulavja. posebno />a dr. Grudna in dr. Kosa. Vrla samo teh so pravcata zakladnica zgodovin-fkega znanja. Živečih zgodovinarjev — in tudi zgodovinark —, ki delo naših velikih moi nadaljujejo, niti ne omenjam. Toda zdi se mi, da je vsa ta ogromna zaloga slovenskega zgodovinskega znanja in materijala premalo jnstala last — ljudstva. Ne mislim, da sc niso Mohorjeva in druge družbe biigale sa to. Mohorjeva je n. pr. storila s svojo »Zgodovino slovenskega n ar oda < ogromno delo. Mislim )ta, da sc naii pisatelji premalo zavedajo svojih d oliv ost i do ljudstva, iz katerega so izšli in za katerega pišejo. Finigar. Pregelj — da. In še nekateri manjši. Kje *o drugi? Seveda! Loie je obravnavati sodobne probleme, jih morda po svoje zasn kovati in bili Iako plodovit. Za zgodovinske romane je treba globokega študija, silnega znanja in širokega pogleda. In vendar se bo treba tega lo/iti. Ne radi nekake romantike, marveč radi realne, iive »n krvave potrebe sedanjosti! Koledar Četrtek, 30. oktobra: Alfonz Rodriguez, spo-znavavec; Angelus. Osebne vesli = Poroka. Danes popoldne se v frančiškan-ekl cerkvi v Ljubljani poroči znani inicijator mladinskega gibanja in organizator g. prof. K r o š 1 Tone z gdč. J e r a s Danico iz ugledne narodne ljubljanske rodbine. Kot priče bodo poroki prisostvovali nevestin oče g. Jeras Egidij ter ženinova brata g. Krošl Jože. ban. šolski svetnik, in g. Krošl Ivan. tajnik drž. žel. delavnice. Novoporočencema želimo obilo sreče! = Is vojaške službe. Odlikovani so bili med drugimi z redom Jugoslovensfce krone petega razreda inženjerski poročnik Dragoljub Jurkovič, pehotni kapetan II. razreda Mirko Preteč. topniški poročnik Kornel Le bel, zrakoplovni kapetan 1. razreda Dragolin Rubčič, zrakoplovni kapetan II. razreda Hinko Hubel ter zrakoplovna poročnika Dragotin Dolaneki in Nikolaj Mikec. — V aktivno službo je sprejet sanitetni jioročnik mornarice v ostavki in rezervi dir. Josip Lipa. — Po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika bregalnišk.:ga avto oddelka peh. kap. I. razr. Dragotin Koharic; poveljnika vardarskega avto oddelka peh kap. II razr. Dragotin Drobnjak; za pobočnika avto poveljstva ministrstva vojske in mornarice jieh. kap. 1. razr. Drago Hojnik; na službo v avto poveljstvo mmristrstva vojske in mornarice peh. kap. L razr. Slavko Krvarič; na službo v poveljstvo III. nr-mijske oblasti peh. poročnik Franjo Šunko; za vršilca dolžnosti knjigwodje v poveljstvo V. ar-mijske oblasti topniški podporočnik Benjamin Ulčmar; na službo v štab moravskoga orožniškega polka za pravne posle o rož. kap. I. razr. Davorin MavriČ in na službo v š4ab primorskega orožni, škoga polka orož. kap. I. razr. Rajmund Vaiovec. Našemu znancu Dr. Dobrojedu so dali hudomušni ljudje ime Dr. Pekatetar, ker živi kakor pravijo, ob samih Pekatetah. Ko je prvič pokusil jajčne testenine iPekatetec, so postale cilj njegovega življenja. Hoče, da bi vsi ljudje jedli samo »Pekatete«. Mož je zelo zanimiv in naš list bo večkrat pisal o njem, nakar že danes opozarjamo ljube bralce. ................................ Mata kronika •fc Jubilej škofa Gartfa. Banjaluški skof g. Josip G a r i ć je praznoval 28. t. m. 60 letnico rojstva in 40 letnico mašništva. Na predvečer so mu banjaluški Hrvatje priredili podoknico. Dne 28. t. in. pa ga je obiskal in mu Čestital ban g. Milosavljević ter mestni župan Konstantinovič. ir Sodite! Včeraj so vsi ljubljanski listi poročali o nesreči, ki se je zgodila dimnikarskemu pomočniku Rihtarju, ki je bil 4 ure zaprt v dimnik, kjer se je onesvestil. Mladenič je bil v skrajni smrtni nevarnosti. Le požrtvovalnost reševalcev In skrbnost gospodarja ga je rešila. O tem je poročal tudi včerajšnji >Slov. Na rod t, toda na tak način, da ubogega Rihtarja primerja s pečenim beefstea-kom ter se norčuje na »Narod ut lasten neduhovit način iz uboge žrtve Rvojega težkega poklica. Ugotavljamo tak način poročanja, ki pri tem listu ni prvi, kar mu ni v čast in ne v ponos tistemu, če-gar naslov nosi. ir Znižanje govorilnih pristojbin т prometu r. Nemško. Z ministrskim odlokom so se znižale vse govorilne pristojbine v telefonskem prometu z Nemčijo, ki se vrši neposredno preko Avstrije, za 11.55 Din. ir Vihar na Breznici. Breznica, 26. oktobra. Veter nam je ta dva dni zopet napravil precej škode. Stogovi, drevesa in strehe so trpeli pred njim. Tudi nekaj drogov visoke napetosti je odlomljenih obviselo na žici. Sneg sega do Valvasorjeve koče, a imamo danes še 4 stopinje nad ničlo. — »Ben Hur« bo prva igra v tej sezoni, katero vprizore naši igralci v kratkem. it Pretep s kolesarji. Iz štor: V nedeljo večer j<* prišlo na Opoki pri Štora h do fantovskega pretepa, katerega posledice so bile, da je dobil neki intearski pomočnik iz Celja z nožem v glavo, njegovemu tovarišu pa je bilo vzeto pri tem kolo. T>o preteipa je prišlo na ta način, ker Ma se fanta iz Celja peljala e kolesi v tema brez luči, in je najbrže kdo izmed kolesarjev zavrnil v enega po FORD-limuzina g 4 viatmi, izvrstno uvožen, Helh-rog in rezervna hupa, bilux žarnice, Mcrni kazalci, 2 kovčka iz fibre v kovin?stem kovčku ugodno r»e-prodaj. Poizve sc naslov pri upravi lista it 12374. ce«siti idočih funtov, tj pn eo radi tega navalili na kolosar.a, in enega ranili, drugeanu pa vzeli kolo. it Predtasno »plačevanje pokojnine. Dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani sporoča, da izplačujejo nekatere pošte pokojninske prejemke upokojencem že pred prvim istega meseca, za katerega so jim nakazani v izplačilo, dasi so vse te nakaznice tako termini rane, da se no smejo izplačati pred prvim. Zato opozarja poštno ravnateljstvo ljubljansko poštno uradnlStvo, naj v svojem lastnem interesu strogo pazi na termine, Ki so navedeni na nakaznicah pod izplačilnimi pogoji in da v nobenem primeru ne izplača teh nakaznic pred dnevom dospelosti. if Davie in škrlatica v Zagrebu. Zadni čas škrlatiea in davica v Zagrebu vedno bolj razsajata. Dne 27. in 28. oktobrn je bilo prijavljenih 50 slučajev, najvišje število letošnje jeseni. ir Kaj mora vsak diletant — igravee nujno vedeti? Vsak diletant, ki se poskuša na odru, vsak vodja dilelantskega odra i« vsak, kdor se za oder zanima, mora vedeti vse, kar je napisal priznani strokovnjak, režiser Narodnega gledališča v Ljubljani. Milan Skrbi nšek v svoji knjižiči: »Dli letantuetoi oder«. — Kratkio in jedrnato obravnava vsa vprašanja, ki so večje važnost i za sleherni oder, za slehernega diletanta-igrnvca: Izbira iger. — Zasedanje vlog. — Vaje. — Režiser in njegovo delo. — Oderski jezik. — Predstava. — Maskiranj«. — A,plavž in priklan-janje. — Kritika. — Gledališke dvorane. — Kdor še nima te dragocene knjižice, naj si jo nemudoma nabavi zdaj za zimsko sezono pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Cena broširanemu izvodu lične knjižice je Din 16. Obsega 88 strami! Istočasno opozarjamo na velevažno knjižico: Lepa maska, spisal E. Naviušck. Navodilo za šili in kanje. Din 6. iT t>Nova zalo/bas. Kongresni trg. je prejela v založniško prodajo pesniško zbirko Marjnn Telat-ko, Vagabutul, po ceni 2 Din. Priporočamo. ir Zadruga brivcev, frizerjev in lasnMarjev v Ljubljani sporoča članom kakor tudi cenjenemu občinstvu, da bodo brivnice in domski saloni na praznik Vseh svetnikov odprti od pol 8 do 12 z ozirom na lo, da je na praznik v sobolo popoldne zaprto, bodo brivnice in damski saloni izjemoma odprti tudi v nedeljo od ]>ol 8 do 12. — Načelstvo. iT Nesreča pri delu. 36 letnemu delavcu Primožu Cankarju iz Vodic je včeraj dopoldne padel pri delu na noge težek kamen in mu zmečkal palec na levi nogi. ir Opominjajte sc »Doma slepih«! Položnica Št 14.672. Priletno brllje s pomoeto NIVEA-CHEME Prediio =e iiuumžetu z miloui, se uiuiale uauiuiati s to Kremo. Toda ne preveč, da se ne zm mjša tvoritev pen. Videli bodete, da ludi vsakdanje britje ni kvarljlvo za kožo. Nasprotno pa ne boste imoli več rdeče kožo ki tako neprijetno peče, in no ra»-P' kanih mest. Obenem boste uvideli, da postaja Vaš obraz vedno mlajši, lepši, bolj nego an. N1VEA-CREME se ne more nadomestiti ker samo ona vsebuje eucerit in v lom temelji njeno izrazito učinkovanje. Skalijo po: 5'—, tO'— ln 22'— Din; tube po 9"— in 14'— Dia Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorl & Co., d. e. o. j., Maribor, Meljska cesta 5« ir Lepo stanovanje poceni lahko opremiš z novo krasno sobno opravo, ako za 5 Din kupiš srečko Doma služkinj. Požuri se, dokler se srečke sploh Se dobe; zaknj 1. dec. bo že žrebanjel ir f rnivčevi računiri za osnovnošolski pouk, I. in II. del. prirejeni po novem učnem načrtu sla izšli in se dobila pri založnici Banovinski zalogi šolskih knjig iu učil v Ljubljani. * Nove jasolce. Podpisana prodajalna obvešča vse evenluelne reflektante, da je prejela veliko izbiro krasnih jaselc s hlevčkom in brez njega. Na razpolago so večje kompletne skupine, primerne za cerkve in kapele. Potem manjše prav lične za domove. Dobe se tudi posamezni hlevčki, pastirji, ovčice in kamele. Blagovolite si ogledali v prodajalni KTD H. Ničmanovi v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 2. * Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josefc-grenčica do urejenega delovanja ž.elodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Frnnz-JoseI«-vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Fritnz-Josetc-grenčicn se dobiva v lekarnah, droge-rijali in špecerijskih trgovinah. Žalno slavlje v spomin vsem padlim borcem v letih 1914—18 bo dne 2. novembra ob 3.45 popoldne pri Sv. Križu v gaju judenburških žrtev. 1. Vojaška godba otvori svečanost z žalnim koralom. 2. Združeni ljubljanski pevski zbori zapojo žalostinko. 3. Kratek nagovor bivšega vojnega kurata F. Bonača. 4. Caslni strel čete za pokopališčem, odnosno za gozdičkom. 5. Vojaška godba zaigra drugo žalno koračnico. 6. Bivši vojni kurati internirajo Libero. 7. Pevci zapojo: »Oj Doberdob;« 8. Vojaška godba zaključi slavje s tretjo žalostinko. Prosimo vse, naj se brezpogojno pokoravajo navodilom stražnikov, rediteljev in vojakov. Dostop v gaj imajo samo zastopniki oblasti, pevci, vojni invalidi in zastopstvo vojnih vdov. Ne teptajte grobov! Čuvajte cvetje in svečke! Ravno tako vabimo najvljudneje spoštovane Ljubljančane k slovesni maši zadusnici za naše padle fante in može, ki bo v frančiškanski cerkvi, dne 3. novembra, na vernih duš dan, ob 9. Glavni odbor Z S. V. v Ljubljani. Ljubljana Z ljubljanskega grada Vodovod je napeljan po hodnikih, lijaki počivajo v zaklenjenih kamricah in se vedno poje na dvorišču stara jiesem: voda leče od 7—8, od 11 — 12. od 5—6. pop. Samo v teh urah in nič drugače. Ženske stoje v procesiji, zjutraj in zvečer brije že tenka burja, procesija se veča in veča. Tri tedne že čaka mestna občina in ne spusti vode v nove cevi,v novi modemi zbiralnik. Sedaj je grad že skoro obupal, če bo sploh kdaj deležen te milosti in si natočil vodo po svoji volji in po svoji potrebi in da se mu ne bo treba ravnati še glede votle po slrogo določenih urah. Vse kar je prav, ni pn prav, da se take stvari mrcvarijo z notorično počasnostjo. Ne smemo več pozabiti, rla spada Grad s svojimi celicami in s svojo znano viteško dvorano in ie z nekaj dostojnimi stanovanji pri odmeri najemnine v lil. kategorijo, dočim Kresija samo za stopnjo više, namreč v 11. kategorijo. Kdor pozna Grad in kdor pozna Kresijo, bo že znal presoditi. Kaj bo danes2 Drama: Zaprta. Opera: Moč usode. Premijera. Red C. 0 Ljubljanskim moškim zborom! Vaja za na-grobnito pri Sv. Križu v nedeljo dne 2. novembra (ne v sobolo 1. nov.) ob pol 11. uri v dvorani Glasbene Matico (Vegova ulica). Arhivarji naj prineso sledeče note: Vilhar: Nagrobnica junakom (Oj, spite v Bogu mrtvi bratje). Prelovec: Zadnje slovo in Oj, Dobrdob. Pavčič: Spomladi vse se veseli ter Dev: Vigred se povrne. Nastop pred Krekovim spomenikom ob 15. uri, takoj nato na vojaških grobovih. — Uprava Hubadove župe. © 2alna svečanost na Suhem bajerju se bo vršila letos v soboto 1. nov. ob 15. Spored: Re-quiem odpoje častiti g. župnik Barle, žalostinke poje pevski ztxjr. Kdor še ni videl vojno grobišče, naj hiti počastit to idilično počivališče vojne in njene grozote. Darovi za oskrbo grobov se hvaležno sprejemajo. — Oskrbovalci grobov. 0 Na starem pokopališču pri Sv. Krištofu bo tudi letos na praznik Vseh svetnikov v soboto dne 1. novembra ob 3 popoldne proslava vseh naših narodnih mož. ki tam počivajo. Pel bo zopet akademski pevski zbor. Ob 3 popoldne bo najprej cerkveni govor v cerkvi sv. Krištofa, nato sprevod na pokopališče h križu, kjer bo Libera m petje. 0 Kaj je najlepši okras naše sohe? Na to vprašanje bo odgovoril v petek 31. okt. na IV. prosvetnem večeru g. ing. Ciril Jeglič. Predaval bo o sobnih cvetlicah in pa o cvetlicah v vazah. Njegovo predavanje bo pojasnjevalo 40 barvanih skiop-tičnih slik. To predavanje ie zlasti namenjeno p. t. damam in nežnim rokam, kalere Iako rade krasijo sobe s cvetjem, ki brezdvoma nc samo lepša sta- novanja, temveč ustvarja tudi dom domačnosti. Predprodaja vstopnic: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaška 1 Din, je v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5. 0 Ceskosiovcnska obec v Lublani. PMtelskJ večer na rozloučenou s našim zaklAdajfcim členem, panein konsulem Dr. Reslem poftid&me v plitek, dne 31. rfjna t. r. o osme hodinč večerni v restau-raci Zvezda. © Basist M. Pugclj. Z vesoljem jjczdravljamo rojaka, ki je eden izmed onih razmeroma redkih naših ljudi, ki se je posvetil izključno pevski umetnosti Rojen je bil v Novem mestu, kjer je obiskoval prve gimnazijske razrede in bil pevec v šolskem zboru, ki ga je vodil eden najepretnej-ših organietov g. Ignacij Hladnik. Mvziikalen dečko pa je sodeloval tudi v dijaškem in satanskem orkestru kot violinist in čelist. V VII. Solo je prišel v Ljubljano ter se znčel kot gojenec Glasbene Matice učiti solopelja. Kmalu po maturi, kot 20 letni mladenič je bil angažiran za maniše basietovske partije v naši operi. Tu je vztrajal tri leta. dokler mu ni bolceen v grlu zaprla pevske karijere. Pomagal mu je pokojni dr. Bleivveie, da je končal med tem študij na ljubljanski univerzi in šel kot štipendist francoske vjade v Pariz, kjer se je vpsal na visoko glasbeno šolo Sdiola Canloimm. Slavni francoski komponist Vin-cent d'Indy, ki je ravnatelj tega zavoda, mu je pri končnem izpitu čestital in napisal sledeče spri. čevulo: »Ima zelo lep glas, veliko muzikalno kulturo, visoko inteligenco in za pevca izredno izobrazbo in dr.4matičen temperament. Skratka vse pogoje za br ) antno pevsko karijero.< Tako o njem slavni Francoz, naše občinstvo pa ga naj sodi nn koncertu, lci ga priredi v ponedeljek, dne 3. nov. ob 20 v FilbarmoniČni dvorani. Vstopnice v Matični knjigami . $!*он presto bole 7 decembra „lin on" 0 Pozor lovci! Da se dosežejo na trgu divjačine enotne cene, poživljamo svoje člane, da se drže nastopne tarife: 1. Gams (cel kos) po 12 Din 1 kg, 2. zajec po 45 Din, 3. fazan po 30 Din, 4. kljunač po 25 Din. 5. velika divja raca po 20 Din. Slovensko lovsko društvo si je zasiguralo v hladilnicah mestne klavnice v Ljubljani primeren prostor. kamor lovci lahko spravljajo divjačino, ki bi je takoj ne mogli prodati. Vsak član društva, ki se hoče poslužiti te ugodnosti, mora sam dopremiti divjačino v mestno klavnico, ker uprava klavnice ue sprejema pošiljk uiti po pošti, niti po železnici. Klavnica računa za shrambo prav majhno pristojbino. Iako da ni nikomur treba divjačine prodajati po slepih cenah. Če primerjamo cene divjačine v sosednji Avstriji,' kjer prodajajo zajce po 70 Din, fazane po 48 Din, race jki 82 Din, naša tarifa gotovo ni pretirana, zlasti letos ne. ko se je režija vsled visokih lovskih davščin pomnožila. Potrebno ])a je, da se vsi lovci drže te tarife, ker le v solidarnosti je moč. — Odbor SLD. O Dolgi zimski večeri iznajdljivemu foto-grafu-amnterju nikakor ne pomenijo popolne рте-kuvitve njegovega udejstvovanja. Različni in pestri so motivi, ki ga navajajo k plodoncene.nru udejstvovanja nn domu v krogu svojcev, pri igri, telovadbi in ostalih športnih jKiniogah, ki se vrže v zaprtih prostorih. Da pa začetnik, kakor tudi več aH manj izvežban amater naleti na marsikatere tehnične težkoče, ki Jih sam ne zrna premostiti, je vsakomur iz laetne skuStije že znano. V predavanju priznanega amaterja gcL>p. Karla Koraneka, ki ga priredi Turistovski klub >Skala< v sredo, dne 5. novembra t. 1. v veliki dvorani hotela »Union- ob 20 nam bo naš odlični znanec na podlagi 150 di;i|)ozitjvov pokazal vse nioimosti tozadevne fotografije ter obimem nazorno objaenil, kako se izognemo tehničnim napakam. Vsi op je brezplajjen ler so vabila na razpolago v vseli ljubljsmi&Lh drogerljah. © Preporodovrif Naš sestanek se vrši dne 1. in 2. novembra t. I. v Ljubljani Dne 1. novembra ob 9 zvečer prijateljski ee^anek v restavraciji Betlevue. Dne 2. novembra ob 10 dopoldne zborovanje v mali dvorani Kazine. Po zborovanju odhod ne pokopališče k Sv. Križu, kjer bo na Endlicberjevem grobu pokloudtev sponiimu pokornih tovarišev. Nato v restavraciji Zvezdi skupen obed. — Vabimo k udeležbi tudi vse naše nekdanje prijatelje, poeebuo de \ве naše bivše pro- fesorje. Zaradi tiopoznanja naslovov mlemo mogli poslati posebnih vabil vsem, ki jih želimo pozdraviti nn našem sestanku. — Pripravljalni odbor. © Karainbol med kolesarjem in motocikli. stom. Ogal med Dunajsko in Bleivveisovo cesto j« bil odnekdaj zelo prometen, sedaj pa je še bolj, odkar je zaprta Gosposvetska cesta. Na tem oglu se je pripetilo že nešteto nesreč. V torek zvečer s« je peljal tod s kolesom delavec Franc Gradišar. Od kavarne Evrope navzgor pa se ie pripodil z nedopustno brzino neki motoeiklist, ki se je zadel v Oradišarja, ga jiodrl na tla in jo odkuril nato dalje. Gradišarju se k sreči ni pripetilo nič hudega, pač pa ima na razbitem kolesu okoli 500 Din škode. Neprevidnega motociklista ne bo težko izslediti, ker si je Gradišar zapomnil številko njegovega vozila. © Nesreča na Sv. Petra nasipu. Težja nesreča se je pripetila včeraj popoldne na Sv. Pelra nasipu. 13 letni dijak IV. razreda realke v Ljubljani Dinko Podkrajšek, stanujoč na Prulah 11, se je peljal po nasipu s kolesom. Nasproti mu je pn-vozil z vozom mesar Ignaz Narat iz Kosez. Voz je Podkrajška podrl. Podkrajšek je pri padcu dobil zelo težke poškodbe po obrazu, rokah in nogah. Voznik je fanta sam prepeljal v bolnišnico. 0 Telelonski kabel v Gregorčičevi ulici. Včeraj so pričeli polagali v Gregorčičevi ulici pred Trgovskim domom nov telefonski kabel. V Trgovskem domu bo namreč poslovalo več uradov, ki potrebujejo telefon in bo priključenih več številk na centralo. Prav Iako je v bližini I rgovskega doma že več telefonskih naročnikov, ki se bodo š« pomnožili. Dosedanji vod do banske palače pa j« že tako in tako preobremenjen. © Suknjarii že na delu. Na ljubljanskih šolah še dobro vedo, kako je pred leti prosluli tat Franc Strgar kradel oblačila učencem in učiteljem. Strgal je sedaj na varnem, vsako zimo pa dobi vsaj nekaj naslednikov pri svojem delu. Tatovi so letos pričeli z delom na šolo v Mostah. V torek zjutraj so odnesli katehetu Francu Bonaču z obešalnika na šolskem hodniku jesensko suknjo, vredno 60(1 Din. Sole naj bodo pozorne na razne sutnljivce, ki se klatijo okoli njihovih pos'opij- , . © Polcnovko namočeno, suho, mlado, najboljše kvalitete vedno v zalogi, nadalje brusnični konipot, izbrano koroško blago na drobno in veliko po najnižji ceni nudi delikatesa F. R. Kovačič, palača »Pokojninski zavod«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. PEGE o4«trant t-lro< In Uro« elcda . Crpme Orl«ol" П .1 Iv« t ti knrnfh (t- cerll h I рпгГип.^г1]аћ. 7»le- pa »Cnumoclirmla«. Zaicreb Smlflkl sov« M Теи-Гпп IMI Jesenice Kap je zadela »progo tovarniškega delavca Marklja. ..... Umrla je na Savi ga. Helena Vadnjal, vdova po pokojnem jeseniškem občinskem dacarju. Gdč. Ana Klinar, ki je svoje poseelvfi prodala KID, si gradi novo hišo v soseščini Krekovega Prosvetnega doma na nekdanji Zaveljoinovi njivi. , V tovarni KID izkopuje tvrdka I. Dedek temelje za električno delavnico poleg električne centrale. Ista tvrdka razsekava betonsko zidovje v tako zvani I. tnbrini, ki je bila zgrajena še pod rav-nateHem Trappeu-om. Tam postavijo zdaj moderno hidrocenlralo, ki bo daiala 1500 KS. V neilelio je dramski odsek KPD ponovil Do-boviškovo veseloigro -»Radikalno kuro«. Igrali so gladko in je odmevalo smeha. V petek se bo v društvenem kinu predvajal film »Doživljaji princa Ahmeda«, katerega ima za oktober na razpolago Prosvetna zveza v Ljublj. Škofh Loka Rac&vetljava po ulicah. Vprav sedaj, ko postajajo večeri vedno dališi in daljši, se vidi, da je razsvetljava po škofjeloških ulicah in trgih potrebna. Te dni se združi mes'na elektrarna z elektrarno na Trati in bo lore.i dosti več električne meči na razpolago. Po našem mnenju naj bi montirali tako na Glavnem trgu kot na Spndnjem, v Kapucinskem predmestju, v Nunski ulici in na Poljanski ceetl po eno oz. dve veliki in močili svetil jki čez cesto. Društveno življenje. Letošnji odbor Katol. prosvetnega dmaiva je za svoje člane vpeljal tako zvane družabne večere, ki se vrše vsak drugi četrtek v mesecu. Program je vedno zelo pester in za gojitev družabnosti prav posrečena ideja. Naj jih člani v čim večjem številu posečajo. Knjižnica Kal. prosv. društva si je zopet nabavila nekaj slovenskih knjig. Uredili so tudi nemške knjige, ki jih je daroval pok. msgr. g. Klob^vs in so tudi le sedaj čilaleljem na razpolago. Knjižnica je odprla vsako nedeljo dopoldne od 11 do 12. Vojaški grobovi. Za Vernih duš dan naj se kot vsako leto tudi letos okrase vojaški grobovi In ovenča spomenik vojnih žrtev na našem škofjeloškem pokopališču. Skažimo jim potrebno pietetol Šmartno pri Litiji Sezona občnih zborov je minila. Sedaj se pričenja delo po načrtu novih odborov. Posebno je omenili občni zbor Prosvetnega društva in Kmel-sko zveze. Prosvetno društvo ima v preteklem letu zaznamovati lepe uspehe. Svojo delavnost je razvijalo v 5 odsekih, ki so v teku leta priredili do 70 predavanj, 10 igralnih nastopov in več prireditev ob raznih prilikah. — Občni zhor Kmctske zveze Je bil izvanredno dobro obiskan Spoznali smo na tein občnem zboru rane in pa zdravila za rane kmel-skcfa stanu. Občni zbor je zvenel v klic: kmet, najmočnejši stan in po Številu mora tmeii tudi najmočnejSo organizacijo, ki ga bo ščitila. Odhajali so z občnega zbora s sklepom, da vsi pomagajo k ustanovitvi močne stanovske organizacije. Zn občni zibor v Ljubljani se jih Je priglasilo okrog 100. Maribor 1500 letnica smrti sv. Avguština Svečana proslava v mariborskem bogoslovja. V torek zvečer se je vršila v nabito polni bogoslovniški avli mariborskega bogoslovja dostojanstvena proelava lisočpelstoletnice smrti sv. Avguština, velikega škofa, cerkvenega učitelja, govornika in misleca. Uvodoma je pevski zbor bogo-elovcev skladno odpel S. Premrlovo »Ciirilovo oporoko*, nakar »je zavodov ravnatelj, stolni kanonik dr. Ciikala v zanoeni pozdravni besedi tolmačil tesno zvezo med Avguštinpvimi prizadevanji za duhovniški naraščaj ter inštitucijo bogoelovnic, ki so pač v prvi vrsti poklicane, da na primeren način proslavijo jubilej smrti ev. Avguština. Bogoslovec Pankraci'j Poteko je s sočno besedo ter iz vidika izsledkov modernih roziekovateljev sv. Avguština prikazoval duševne prelome, padce iu dvigo velike Avguštinove osebnosti, dokler se ni rnzodela lil spočila v Gospodu. Potem, ko so bogoelovei odpeli Ferjančičevo »Sijaj, sijaj solnčece«, je stopil na govorniški oder bogoslovni profesor dr. J. Hoh-njec, ki jo v pregnantno ter miselno globoko zajetih izvajanjih raz asnjeval veličino Avguštinove osebnosti, izklesal njen vzvišeni lik v povestnici narodov ter izluščeval organične vezi, ki obstojajo med učenjem sv. Avguština in novodobnimi kulturnimi tokovi. Ob burnem pritrjevanju navzočih je zaključil svoj slavnostni govor z Avguštinovo lapidarno besedo: >Non tolit Gotus; quod eustodlt Chrietus«. Pevski zbor bogoslovoev je nato prav lepo zapel še Pogačni.kovo >Divno noč«, s čimer je bilo prisrčno jubilejno slavje zaključeno. Proslave so se poleg bogoslovcev in številnega dijašlva udeležili številni odlični gostje, stolni kanoniki in bogoslovni profesorji, mariborska duhovščina in močno zastopstvo mariborske katoliške laične inteligence. Proslavi so prisostvovali tudi prevzvišeni vladika dr. Andrej Karlin, pomožni škof in prošl dr. Ivan Toiražič, mestni načelnik dr. Alojzij Juvan in gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek. Navzoči so vse sporedov e točke sprejeli 8 hvaležnostjo in toplini aplavzom. Vernih duš dan Pokopališki obredi ee bodo opravili letos v nedeljo, dne 2. novembra, ker je letos Vernih duš dan v ponedeljek. V stolnici bodo v nedeljo ob 15 (slovesne večernice, nato mrtvaške večemiee; ob 10 pridiga, nato procesija na staro mestno pokopališč«, itjer se opravijo molitve za vse pokojne žup-Ijane. V ponedeljek na Vernih duš dan ob osmih bilje, okoli devetih pa mrtvaško sv. opravilo in llbera za pokojne župljane. V kapeli na starem pokopališču pa bodo od šeste ure naprej tri lihe sv. maše. V baziliki Matere miloeii pa bodo v nedeljo, dne 2. novembra ob 14 molitve za rajne, nato ve-čornice. Ob 15 gre prvikrat procesija na novo pokopališče na Pobrežju V ponedeljek ob še stili zjutraj slovesni rekvijem za pokojne župljane; oh pol osmih tiha ev. maša v kapeli na starem cerkvenem pokopališču. □ čestitamo. Red jugoslovanske krone pete etopn.e so izročili pri mariborskem mestnem vojaškem uradu g. Andreju Pečenk u, bančnemu uradniku pri Zadružni gospodarski banka in vnetemu druStvenemu delavcu. Naše najprisrčnejše čestitke! □ Gradbeno dovoljenje so dobili na torkovi seji mestnega sveta: Ivan Braun, za preureditev prediloiškili prostorov; Maks Weis, za preureditev delavniških in skladiščnih prostorov v Slovenski ul. 26; Josip Giirtner, preureditev prodajalne na Koroški 62; Ivo Kočevar za preureditev prodajal-miških prostorov na Aleksandrovi 19; Marija Knu-pleš -za preureditev dvoriščnega poslopja na Glavnem trgu 19; Miloš Oset za prizidavo garaže pri hiši na Aleksandrovi 35 ter Marija Pelikan za preureditev dvoriščnega poslopja v Vetrinj9ki 26. □ Uporabna dovoljenja so ee podelila na torkovi seji mestnega načelstvo sledečim stranka m: Franc Hergouth za gradbo delavniških iu skladiščnih prostorov v Rajčevi 5; Marija Polanec za gradbo tobačnega paviljona na voglu Slovenske in Strossmajerjeve ulice; stavbena in kreditna zadruga »Zadružni dom« za preureditev hiše na Slomškovem trgu 6. □ Krščanska ženska zveza ima dne 4. novembra ob 5 v stolnici svojo cerkveno pobožnost za vse rajne člane in članice s skupnim sv. obhajilom. Z društvenimi znaki. □ Po vzoru velikih mest. Od Cankarjeve ulice pa do Trga Svobode je mestno električno podjetje vzdolž Aleksandrove ceete postavilo mične kandelabre z lepimi električnimi okroglimi svetilj-kami, ki bodo dali omenjenemu delu posebno obeležje in 8isto novo lice. V to smer pojde bržčas razvoj: promenadni tbk se bo v zimskem času oči-vidno podaljšal v navadno smer, v poletni dobi pa se bo težišče pronienadovanja bržikone delno premaknilo na to plat. Na drugi strani pa bo novi razvoj preje škodoval nočnim frfotavkam, ki so se v ponočnlh urah zatekale v zavetje kostair'đkih tišin in temin ... Drugam bodo bržčas odfrfolale; so pn Hudie od poklica, ki bodo že pogruntali smer njih odleta... □ V glavnih vlogah nastopita pri nocoijšiiii premljeri Andrejevih »Dni nnšetra življenja« gdč. Kraljeva in g. II. TomaS'č, v večjih pa cra. Zakra'> škova in gg. P. Kovič, Skrblnšek. J. Kovič in Grom. Moderno sPlno sceno sta izdelala J. Kovič in H. Tomsš-ič. slikal je g. Ussar. liežira J. Kovič. □ Bogato založen je bil včerajšnji »mali« trg; kmetje so pripeljali kar 23 vozov krompirja, čebulo in zelja, razen tega 2 voza jabolk In 4 voze lesa. Na ribjem trgu so se proda'nle eardele po 14, šloombri pa po 28 Din za kg. Na sto.inloi slovenskega Iovsk?ga društva so se dobili fazani po 36, jerebice pa po 20 Din. Precej izbire ie bilo tudi na perutniimrskem trgu; okoli 800 piščancev, kokoši in druge perutninske robe. Cone sitdiu težijo še vedno navzgor: vzrok: izredno velik izvoz v inozemstvo. Spričo bližnjih praznikov je bil včerajšnji trg tudi močno v znamenju krlzantem, vencev in druslh cvetlic. Šopki so se prodirali po 5—15; nagrobni venci po 10 40 in 50—100; cvetlične košarice po 10—30 Din. □ Kolo sreče... Mariborska »Naša krlln« nri-redijo v nedeljo, dne 2. novembra ob 15 in 15.30 dve tomboli; iomboli se vršiita na Trgu Svobode, v sluč.nhi slabega vremena pa na unionski verandi. □ S sodiščem ho imel posla 33-lctni Rudolf T., ki so ga včeraj pripeljali na tukajšnjo policijo, ker je nnvzlic odpustu iz službe prejemal še nadalje po Dalmaciji in Bosni naročila za mariborsko tvordko •vNiksa:, ki -'e septembra meseca tega lela likvidirala. Rudolfa T. zisleduje razem tega okrajno sodišče v Brežicah radi zločinstva tatvine in prevare, železniška pristaja v Zidanem mostu pa radi tatvine kolesu. Policija ga bo po izvršenem zaslišan iu izročila sodišču. П Pod železniškim vozom je pobiral jabolka 9-lelni Zdravko Živec; ko se je dvignil je zsdobil radi udarca lako težke poškodbe na glavi, da 90 ga nezavestnega morali prepeljati v bolnico. □ štiri dečke nad 14 let stare spreime takoj uprava našega lista za razprodajo nedeljske številke. Oodasiti se je v upravi na Koroški cesti 1. П Kriza mariborskega gospodarstva. Nad športno trgovino Roclič je otvorjen konkurz. Napoved mili je še več konkurzov. П Mariborske trgovine v predhoiični dobi. V smislu razglasa tukajšnjega trgovskega gremija bodo Irgovine v Mariboru v nedeljo, dne 2. novembra, v nedeljo, dne 30. novembra, na Marijin praznik, dne 8. decembra ter na predbožično nedeljo dopoldne odprte. Na dan državnih praznikov, dne 1. in 17 decembra po ostanejo vee trgovine ves dan zaprle. □ Docent dr. Ivan Malko, specijalist za notranje bolezni, se, je preselil Maribor, Trubarjeva ulica 5 poleg protestantovske cerkve. □ Za mokro vreme samo KARO-ČEVLJE. Maribor, Koroška 19. Nagrade v vrednosti po 50.000 d inarjev prinese RADION nagradna naiopa onim, ki bodo rešili nalogo^ Pojdite takoj k svojemu trgovcu, da Vam da karto za sodelovanje pri nagradni nalogi in točne pogoje! Trbovlje Celie er Pevski zbor KPD ima drevi ob 8 zopet svojo redno pevsko vajo. Pridite vsi in točno! 0 Pelje na grobovih. Pevski zbor »Oljka« počasti tudi letos spomin rajnih s petjem žalostink na obeh celjskih pokopališčih. Na dan Vseh svetih ob pol treh popoldne zapoje najprej na mestnem pokopališču dve žaiostinki ter primerno pesem na mestnem vojaškem pokopališču. Ob 4 popoldne pa zapoje na olRdeči križ-, kakor je bilo objavljeno dne 29. oktobra t. 1., ampak tukajšnja Vinconcijeva konferenca, ki podpira siromake vseh vrst. Akcijo toplo priporočamo občinstvu. Saj je v teh časih bolj kot kdaj potrebno, da damo bednim vsaj tisto malo, ki nam je mogoče. 0 Mestni avtobus bo vosil na pokopališči o Vseh svetih po sledečem voznem redu: v petek 31. oktobra popoldne vsako uro in sicer od 1 do inkl. Б. ure; v soboto 1- novembra 11a god Vseh svetnikov vsake pol ure; v nedeljo 2. novembra bo vozil vsako uro in sicer od 8 do 11 dopoldne ter od 1 do 5 popoldne; v ponedeljek 3. novembra bo vozil samo popoldne meri 1 in 5 vsako uro. Avtobus vozi izpred celjskega kolodvora. Vsak voz se bo lakoj po dospetirdečo hišo« ge. Kardcseve. Kakor doznavamo, se j preselita v njo tudi oddelek finančne kontrole in i kataslrski urad. Slovo. V nedeljo sta zapustila M. Soboto bivši odvetnik g. Aleksander Olajoš in čena. Odselila sla se v Št. Gothard k sinu. G. Olajcš je rodom I Sobočanec lil je dočakal že 83 let. On kakor gospa sta bila radi izredne ljubeznivosti v vseh krogih priljubljena. Vič Iz občinskega gospodarstva. Pri zadnji občinski seji so bili sprejeti v občinsko zvezo sledeči oplanti: Galič Anion, Svetličič Anton, Šlre-lcelj Marlin, Prek Franc, Marinko Franc, Povše Pavel in Petrovčič Anton. Beračenje. Ker so berači vsled odredbe mestnega magistrata pritisnili na okolico in ker je i med njimi veliko delomržnežev, je občinski svet sklenil, odpraviti beračenje po vzorcu Ljubljane, I ter so se tozadevni predlogi odstopili socijalnemu odseku. Glede kanalizacije poroča g. župan, da so načrti dogotovljeni, z delom pa bodo pričeli, kadar bodo gotova kanalizacijska dela v mestnem delu Rožne doline. Vsled prezaposlenosti je odložil mandat občinskega odbornika trgovec Uran Fran in Verbič Adolf radi izselitve. Osebna vest. V nedeljo sta se poročila v farni cerkvi g. Virant Anton in gdč. Pavla Belič lz znane in ugledne rodbine na Viču. Mlademu paru obilo sreče! Regulrcijski načrt, kl ga je Izdelal arh. g. Plečnik in katerega je sprejel obč odbor na predzadnji seji, doleča ob obeh bregovih Glinščice po 10 metrov široke ceste z nasadi, kar bo brez dvoma v kras gornjemu delu Rožne doline. Iz društvenega fivtjenfa »Ljubljana«. Drevi ob Iričctrt na osem v Ra-dio-studio. Bodite točni! — Pevovodja. Združenje jugoslov. inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v pelek, dne 31. oktobra ob^20 v telovadnici tehnične srednje šole (vhod iz Gorupove ulice). Predaval bo g. ing. Leo Knez o predmetu: Anto-geni šiv v praksi v raznih panogah obrti in industrije. Vabljeni so člani, inieresirani obrtniki in vsi. ki se zanimajo Spori LAHKOATLETSKI MITING SK ILIRIJE Že prvi dan mitinga je prinesel lepe rezultate. Najboljši je gotovo v suvanju krogle, kjer je dosegel Jeglič 12 035 m, Stepišnik 11.74 111, Zupančič 11.395 111 in Lo.ik 11 32. Jegličev uspeli jo boljši od slovenskega rekorda. Tudi med juniorji je bilo videti navdušene in zmožne atlete, ki so dosegli razveseljive rezultate. Miting se nadaljuje danes ob 15 na klubskem igrišču. Skok v višino: 1. Jeglič 1.65 m, 2. Zupančič 1.65 111, 3. 0rc6zi 1.60 m. Tek nn 400 m: 1. Schifrer 58.8 sek., 2. Zem-Ijak 59.5 sek., 3. Unterreiter. Met kopja: 1. Oroszi 41.27 111, 2. Loik 38.88 m. 3. Banko 37.24. Tek na 100 m: 1. Zupančič 12 sek., 2. Orel 12.1 sek, 8. Outrato. Skok v daljavo: 1. Oulrala 5.44 m, 2. Stegu 531 m, 3. Schifrer 5 24 m. Proga pri skokih je bila slaba, naleta niso imeli izmerjenega. ZAGREBŠKI ŽELEZNIČARJI V LJUBLJANI Za nedeljo je Ilirija v zadnjem hipni sklenila tekmo z odličnim moštvom zagrebških Železničarjev. Železničarji, ki so ravno v jesenski sezoni zopet v dobri formi, bodo resen nasprotnik Ilirije. Jesenice. Medklubska bazenska tekma se Je vršila zadnjo nedeljo na prostoru Krekovega pro-svolnega društva. Jesenice so bile zmagovite nad lduboin iz Kranja. Nogomet v tujini Poljaki so si priborili evropski pokal amaterjev. Ogrska, Češkoslovaška, Poljska in Nemška Avstrija so lansko lelo osnovale tekmovanje za pokal amaterjev. Vsaka od teh držav je odigrala po dve tekmi z ostalimi tekmovalci. Celo tekmovanje se je zaključilo v nedeljo s tekmo med češkoslovaškimi in poljskimi amaterji. Igralo se je v Pragi, in to v zelo slabem vremenu. Zmagali so zasluženo Čehi z rezultatom 2:1 (1:1). Ta igra pa ni bila odločilnega pomena za pridobitev pokala, kajti Poljska si je že pri preje odigranih tekmah nabrala toliko točk, da je [»stala zmagovalec tega tekmovanja. Končna slika tega tekmovanja izgleda takole-1. Poljska (7 točk), 2. Ogrska (6 točk), 3. Nemškii Avstrija (6 točk), 4. Češkoslovaška (5 točk). RAZNO. Zgodovina rekorda v teku na 1000 metTov. V tej disciplina so pozno šele registrirali prvi svetovni rekord. Bilo je to v 1. 1891. Enajst let preje eo poznali že n. pr. svetovni višek v teku 11:1 1500 m. Tek na 1000 m je disciplina, ki pripida v svo^i zgodovini svetovnih rekordov največ Francozom. Dokazuje nam to sledeča tabela svetovnih rekorderjev teka na 1000 m. 1891 Merlin (Francija) 2:47,6 min. 1893 Meiers (Francija) 2:45 min. 1894 Malesiener (Ogrska) 2:43 min. 1895 Solhot (Francija) 2:42 min. 1805 Soalhat (Francija) 2:42 min. 1898 Campbell (Francija) 2:37,2 min 1900 Deloge (Francija) 2:86,8 min. 1901 Deloge (Francija) 2:86,4 min. 1902 Deloge (Francija) 2:35,8 min. 1908 Lunghi (Italija) 2:35 min. 1918 Bol lin (Švedska) 2:29,1 min. 1922 Lundgren (Švedska) 2:28,6 min. 1926 Baraton (Francija) 2:27,2 min. 1928 Marlin (Francfca) 2:28.8 min. 1927 Dr. Pellzer (Nemčija) 2:26,8 min. 1990 Ladoumegue (Francija) 2:23.6 min. Tn odlični Francoz ima sedaj že dva svetovna viška; v teku na 1500 ш in 1000 m. Nesmrtna morska kača Nadškof Ničisu Nogufi iz Tokija. ki je prišel v Berlin, da prouči cerkvene in socialne ustanove. Pod jarmom družabnih običajev Konvencije ali družabni običaji so za mnogo ljudi zelo neprijeten, trdo žuleč jarem. Toda upirati se jim, jih kršiti — temu ni vsak dorasel, to si sme dovoliti le genij ali pa kake druge vrste privilegiranec, ki se mu družbe ni treba bati, ki v ničemur ni odvisen od nje. Vsakega drugega upornika proti njenim običajem druž- ba brez usmiljenja potisne v stran in gre čezenj svojo pot dalje. Seveda pa ima skoro vsak stan svoja lastna konvencionalna pravila, in bi bilo nespametno mešati: n. pr. umetniške konvencije zanašati v meščanske kroge in obratno. Marsikaj na svetu — tako razmišlja o tem neki nemški časnikar — moramo urediti sami med seboj, in potem nismo podvrženi nobeni konvenciji. Toda v tem slučaju ima kulturen in takten človek dolžnost, da ostanejo dogodki skriti med njegovimi štirimi stenami. Drugače pridejo namreč »ljudje« in sc udeležujejo: Ljudje pravijo..., ljudje govore ..., ljudje mislijo ... Ali naj se nanje oziram in se pred njimi skrijem ali pa jih enostavno prezrem, se za njihovo mnenje ne brigam? V tej razdvojenosti nam kažejo izhod konvencije. Kdor sc jih zna posluževati, so njegov najboljši svetovalec. Ne stori ničesar, za kar ne moreš odgovarjati. Konvencija zahteva tako. Ne opravljaj, ker bodo drugače ljudje vedeli, da si klepetulja. Ne daj se premagati razburjenju. ker konvencija to prepoveduje. Ne kaži svojih čustev, konvencija se temu smeji. Za srčna čustva dovoljuje konvencija samo eno stopnjo: to je takt. Ce ljubiš, ne mara konvencija o tem nič vedeti. To je tvoja zasebna stvar. Ce se poročiš, moraš to naznaniti. To je stvar konvencije, če te vedno spremlja moški. Ako si potrt, se umakni iz družbe. Konvencija ne prenaša glasnih tožba in krikov. Če si srečen, bodi v svojem srcu. Konvencija ne zahteva, da bi v svoji sreči osrečeval tudi druge. Če nimaš »nič obleči«, to še ni nobena nesreča;'toda konvencija zahteva, da se potem ne kažeš v družbi elegantno oblečenih ljudi. Smeš se dvigniti nad konvencijo in odkloniti, kar ni zate: nihče te ne more siliti, da bi hodil v drage restavracije, če ti sredstva ne dovoljujejo: da bi obiskoval slovesne prireditve, če nimaš drage slovesne obleke najnovejše mode. Kajti je tudi konvencija, ki pravi: »To ni zame, to presega moja sredstva«, in to pomenja obenem takt. Pe potoki bolgarskega kralja: !4<»-'.|«лч**иса zapuščala a**u»ki sainoetau. Rudniška katastrofa v Maybachu: v mrtvašnico neso prvo krsto z eno izmed 99 žrtov. 15 mrtvih rudarjev je še podsutih. občinski uradniki in hišni upravitelji so sedaj v hudih škripcih: Oblast zahteva največjo štedljivost pri uporabi kuriva, najemnike pa zebe in kriče po toploti. Sovjeti so si belili glavo, kako priti iz te stiske, in so seveda tudi sedaj našli čudo-tvorne kapljice, ki enostavno morajo pomagati. To je »socialistično tekmovanje«. Vsaka hišna uprava, ki ji praviloma načeluje komunist, si za kak večer naroči izšolanega predavatelja in skliče najemnike na predavanje. Govornik na vse načine poveličuje in slavi »petletni načrte in mogočno socijalistično gospodarstvo, povzdiguje sveto navdušenje delujočih in velikanski napredek sovjetske Rusije, ki v nedogled prekaša Evropo in Ameriko. Seveda je treba tu in tam premagati še velike ovire in težkoče, ki jih nalašč povzročajo hudobni protirevolucijonarji, toda neumorno delujočih zvestih vojščakov komunizma ne more oplašiti in ustaviti nobena ovira. Tačas je najvažnejša zahteva varčevanje s kurivom. Zbranim razredno zavednim najemnikom predlaga, da začno tekmo s sosednim hišnim blokom: kdo bo pozimi porabil najmanj premoga! — Lahko si je misliti, da čim bolj se ogreva govornik, tembolj postaja hladno okolu srca poslušalcem. Ugovarjati pa si seveda nihče ne upa in slednjič se isoglasnoc sklene, da se do najstrožje zime sploh ne bo kurilo, potem pa vsak drugi dan po 12 ur. Govornik pa še ni zadovoljen, marveč vzneseno pripoveduje, kako pozna hiše, v katerih so sklenili, da do 1. novembra, da celo do 1. decembra sploh ne kurijo, potem na !e vfuik tretji dan. Treba pa je pomisliti, da se je v Moskvi že oktobra ponujal sneg in da se ob hrani, točno preračunani na kalorije v obliki soje, kaše. zelinate juhe /. margarino in pa lečo — Radio Programi Kadio-LiabTjanat Četrtek, 30. oktobra: 12.15 Plošče (Slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13 Cas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, ga Gabrijelčičeva. 18 Radio orkester. 19 Prof. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje. 20 Pero Horn: Vzgoja otrok. 20.3C Pevski koncert zbora »Ljubljane«. 21.30 Religiozna glasba, izvaja Radio orkester. 22.30 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Petek, 31. oktobra: 12.15 Plošče (solo in-sirument, zborovno petje). — 12.45 Dnevne veeti — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Plošče. — 18.00 Viktor Pirnat: Kako je prišlo do okupacije Trsta in kako smo izgubili edini jugoslovanski dreaduought »Viribus Unitist. — 18.30 Dr. Reja; Vremenoslovje. — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. — 20.00 Drago Ulaga: Športna ura. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Časovna napivod in poročila. DrugI programi i Petek, 31. oktobra. Belgrad: 12.45 Hadio kvartet. 17.05 Narodne pesmi. 20.30 Komorna glasba. 21.30 Koncert zbora >Tomislav<. — Hudapest: 10.00 Nabožna glaeba. 11.30 Radio kvartet. 17.20 Komorna glasba. 18.30 Koncert ciganskega orkestra. 19.00 Komemoracija Štefana Tisza. 19.30 iCarmenc, prenos iz kr. opernega gledališča. — Dunaj: 11 00 Plošče. 15.20 Po-]K>ldanski koncert. 19.35 Kabaretni večer. 20 30 Filozofija in verstva Indije. 21.00 »Ljubezenski napoje, komična opera (Donizetti), nato večerni koncert orkestra. — Milan: 12.15 Opoldanski koncert, 17.00 Plošče. 19.30 Vesela glasba. 20.40 Simfonični koncert. 22.00 Komedija. 23.00 Veselo in pestro. — Praga: 19.35 Koncert: Pianoforte. 2000 Slušna igra. 22.20 Mor. Ostrava. — Langenlterg: 17.30 Večerni koncert. 20.05 Koncert. — Rim: 12.45 Radio kvinlet. 17.00 Koncert orkestra. 20.85 »Al lupo«, lirična drama. — Katoviee: 12.10 PloM* in.in Mladinska ura. 10,25 Plošče. 17.55 Popoldanski koncert. 20.16 Simfonični koncert. — Mor. Os trava: 20.0 Praga. '22.20 Jazz orkester. — Ivcipzig: 18.30 »Lohengruu (Wagner). 20.00 Kitare. 20.30 N/'bočna večerna glasba. 22.30 Komorna glasba. Nad dvesto poročil o morski kači je znanih iz zadnjih treh—štirih stoletij. Zadnje lako poročilo je izšlo meseca julija letos v onem vodilnih angleških znanstvenih časopisov; nanašalo se je na morsko kačo, ki jo je neki videla za časa svetovne vojne posadka nekega podmorskega čolna. Svet si morske kače ne da vzeli... Najboljšo povest o morski kači je napisal Rudyard Kipling v svoji noveli A Matter of Fact. — »Dejstvo . Trije časnikarji, on Anglež, en Američan in en Holandec so se vozili z oceanskim parnikom in videli — golo dejstvo! — pravo iu resnično morsko kačo. (Kipling izrečno uaglaša, da so bili tedaj vsi trije popolnoma trezni.) Pošast je bila omamljena in je izdihala kot žrtev velikega vulkanskega potresa. Vsi trije časnikarji so napisali o dogodku vsak svoje poročilo in vsak je pripisal: >Od očividca«. Ko so pa dospeli na Angleško, sta Američan in Holandec raztrgala svoja rokopisa; Anglež je svojo povest poslal nekomu listu, a je izrečno izjavil, da si jo je izmislil in da je zgolj tvorba domišljije. Ne da se dvomiti, da so bili mnogi ?oči-vidci« vseh dob pošteno prepričani, da so res videli morsko kačo; videli so pa po vsej priliki jale morskih prešičkov ali šilastih rib ali lovke ogromnih sip ali šavje morskih rastlin itd. Mnogokrat jim je pa utegnil motiti vid — rum ali \viskv. V prejšnjih stoletjih so imeli morsko kačo za znanilko raznih nesreč kakor zvezde repatice. Največ ljudi, ki so trdili, da so videli morsko kačo. se je oglasilo 1. 1830. To jc bil kapitan iu moštvo neke ameriške barke. Pošast je imela na vratu baje pravo grivo; in kolikorkrat je dvignila svojo glavo iz valov, se je slišni sikajoč šum, kakor bi iz kotla uhajala vroča sopara. — Meseca oktobra 1847 so opazili morsko kačo kapitan in častniki angleške vojne ladje »Daedalusc, in to v bližini otoka St. Helene. Kača je imela glavo kakor ogromen kuščar, a dolga je bila nad sto čevljev. Njeno žrelo, ki je bilo polno ostrili zob, je bilo tako veliko, da bi mogel v njem stati visokorasel mož. — Dve leti nato je poročal angleški strokovni list The Zoologist« o boju med prilično majhno morsko kačo in par ribiči. Ko so ribiči streljali na kačo, je bruhnila iz sebe jato rib; iz teh rib so izhajali močni električni udarci, ko so jih ribiči prijeli z rokami. — Leta 1880 so poročali iz Sansibarja o boju, ki se je vršil med ogromno morsko kačo in kitom; zmagala je kača ... Krasen primerek morske kače — vsekakor v prepariranem stanju — je 1. 1895. kazal v Ameriki in Evropi neki dr. Albert C. Koch. Okostje je bilo dolgo Ul čevljev. Koch ga je krstil za »Kralja morij«. Slednjič je okostje prirontalo v dresdenski muzej in tu so dognali, da je bilo okostje umetno sestavljeno iz ana-tomičnih delov številnih kitov neke izumrle vrste. Kljub temu razkrinkanju je dr. Koch par let nato sestavil novo morsko kačo, to pot iz medvedjih in bivolskih kosti. In tudi to pot je uspel pri občinstvu, ki kakor rečeno, enostavno hoče imeti svojo morsko kačo. Gener..i \ argas. k: je na prošnjo \ oj.-.r. ega sveta prevzel državno predsedstvo Brazilije. Kuib.všev (desno), predsednik vrhovnega gospodarskega sveta Sovjetske Unije, ki je naslopil daljši dopust in se najbrže ne vrne več na svoje mesto. Kot njegov naslednik velja Lobov (lovo), doslej član vrhovnega gospodarskega sveta in najzvestejši Stalinov sotrudnik. Neprijetno tekmovanje Med tiste stvari, ki jih v trinajstem re-volucijskem letu v Moskvi ni, spada tudi kurivo (kar je bilo mogoče vnaprej vedeti že spomladi). V Rusiji so kurivo v prvi vrsti drva, s katerimi krmijo peči in ognjišča. Ko je začelo sredi septembra rmneneti listje in je bilo jasno, da je lepega vremena za letos konec, so sovjeti uradno ugotovili >krizo«. Pa >načrt« seveda na tem ni prav nič kriv, marveč je bilo po načrtu vse v redu. Izdala je le moskovska centrala za preskrbo drv. Zaloge so dosegle komaj polovico lega, kar je predvideval načrt. Kakega izboljšanja položaja sedaj ni več pričakovati, ker železnice niti prevoza žita ne zmagujejo. Tudi to ni piv množilo zaloge drv, da so odstavili vodilne uradnike Moskovtopa — uprave za kurivo. Treba se je bdlo torej vdati in pripraviti na zmrzovanje in nahod, kajti tudi premoga so izkopali v Donski kotlini komaj polovico toliko, kakor so pričakovali. Zmrzovati bodo morali torej tudi po državnih uradih in povsod tam. kjer imajo centralno kurjavo. Sovjetski človek tudi notranje le ne ogreje posebno. Odkar je izšla prepoved proti klanju konj, Moskovčani ne vidijo zlepa mesa. Tako tedaj sede sedaj po uradih v kožuhih (blagor mu, kdor ga premore!), tožijo nad revmo, išijasom in hripo, kašljajo in smrkajo, pri tem pa se tolažijo s spomladjo in pa z nado, da si pribore zmago v zmrzovanju in odlikovanje. Hujše je za tujce po hotelih, kjer so sobe dvakrat, petkrat bolj drage kakor drugod, pa sii v sobi ne morejo sleči niti rokavic in odložiti klobuka, kamoli suknjo. In pri tem se niti ne morejo ogrevati ob misli, da s svojim zmrzovanjem prispevajo h »gigantskim zmagam komunizma«. Tako si tedaj radi ali neradi kurijo odznotraj — z vodko. Benediktinke na katoliški univerzi v Pekingu V Peking je pred kratkim dospelo šest ameriških benediktink, ki imajo nalogo, da organizirajo ženski kolegij na tamkajšnji katoliški univerzi. Nadaljnje moči pričakujejo. Sociološke in ekonomske osnove moderne družabne reforme Ljubljana, dne 29. okt. Danes ob četrt na 7 je predaval v zbornični dvorani ljubljanske univerze vseučilišld profesor dr. A. Gosar o kritiki socioloških osnov marksizma in krščanskega socialnega pokreta. Pri obdelavi socioloških osnov moderne družabne reforme je najprimernejše, da se oziramo le na moderno družabno življenje, zakaj le iz njega bo mogoče izvajali pravilno analizo za rešitev vseh teh perečih problemov. Sicer tudi že zgodovina beleži dobe, ki so bile mnogokrat skrajno slabe in krivične. Tako dobe suženjstva in pozneje tlačanstva, ki pa so bile tedaj obče priznana in pravno veljavna družabna ustanova. Toda tedaj tli bilo nikakih družabnih reformnih pokretov, kot so danes. Teh niso poznali niti Orki niti Rimljani. Izrabljanje slabšega je bilo povsem odkrito. Zato je bil tudi upor ali revolucija edino sredstvo za rešitev izood tlačanskega jarma. Prvi začetki družabnih reformnih pokretov se pojavljajo šele sredi preteklega stoletja s socialističnim gibanjem. Danes pa stojimo pred dejstvom, da se za reformo obstoječega družabnega reda poslužimo ali evolucije ali revolucije. Dalekosežnost revolucije v moralnem in gospodarskem oziru nain dokazuje že Rusija, ki je imela gotovo najugodnejše pogoje za uspešno izvedbo revolucije. Zato moremo dvomiti v uspeh revolucije in bo bolje iskali sličnega ali prav takega uspeha v postopnih reformah obstoječega družabnega reda, ki sloni na načelih svobode in enakopravnosti, svobodne izbire dele in konsuma ter osebne lastnine. Od popolne svobode pa do popolne nesvobode pa je nešteto variant. Vse te je treba premisliti in poskusiti, preden bi se odločili za socialno revolucijo. Najprej si oglejmo osnove glavnih obstoječih naukov za reformo moderne družbe. To sta marksizem in krščanskosocialni pekret. Marksizem je brez dvoma storil velik korak naprej od utopističnega socializma, ki je bil pred njim. Marksizem je postavil vsa svoja načeli na temelj egoizma in materialističnega pojmovenja družabnega reda. Učil je, da so vse življenjske gospodarske kakor tudi kullume prilike posledica tega egoizma. Erez dvoma pa je ta nauk enostranski in zato zmoten. Podčrtava! je potrebo nasprotja med kapitalizmom in proletarstvom. Povečal je nasprotje med obema in je ustvaril pojem razreda in razrednega boja. Vse njegovo delovanje je bilo negativno usmerjeno, kar se je ob gospodarskih krizah često bridko maščevalo. Kot najvažnejše je poudarjal borbo in razumljivo je, da je bil zato marsikomu privlačen. , ,Njeinu nasPro,i P« se je nostavil v zadnjih letih krščanski social i pok.et, ki je za temelj svojega nauka vzel organično pojmovanje družbe. Kot dušo družbe pa je že prej označil avtoriteto. Iz tega pojmovanja sledi, da udje družabnega organizma drug drugega podpirajo vzajemno. Kljub poudarjanj ideje stanovske vzajemnosti pa ni zadosti močno prodrl, zlasti zato ne, ker je zrastel kot reakcija na marksizem in njegov'nauk o razredu in boju. Stanovsko sodelovanje še ni prineslo rešitve perečih problemov, oslala je tekma med stanovi. Načelo samo ni zadostovalo. Zato v tekmi z marksizmom ni tako uspel kot bi moral. Marksizem je imel v geslu brezobzirnega bo:a med kapitalističnim in proletarskini slojem parolo, s katero si je lahko pridobil zaupanje množic, dočim je vladalo proti krščansko socialnemu nokretu radi navidezne popustliivosfi nezaupanje. Kljub temu, da je krščanski socialni pokret v mnogih državah s praktičnim delom za zbolišanie delavskega položa;'a dosegel uspehe, ki niso prav nič zaostajali za uspehi marksizma, vendar ni dosegel zaupanja. To se zlasti očito kaže danes, ko segajo razne krščanske socialne struie po istem geslu in tako posnemajo marksizem. Iz vsega te?a pa nujno sledi, da mora vsak reformni pokret, ki hoče uspeti, za'eti na-bolj aktualne družabne orobleme svojega časa in samo na ta način bo pridobil ljudske množice in se uveljavil. Liudie namreč malokdaj vpraša:o. ali je teorija vobče nravilna ali ne. Zanima jih pač n-'bolj to, kar iih najbolj žali in se naslanjajo na strujo. ki forsira prav ta vnrašanja. To se bo še lažie dalo spoznati pri kritiki ekonomskih osnov marksizma in krščanskosocialnega pokreta. Prihodnjo sredo bo vseučiliški proiesor dr. Andrej Gosar nadaljeval ciklus svojih predavanj in bo govoril o ekonomskih osnovah marksizma in krščansko socialnega pokreta ob četrt na 7 v zbornični dvorani univerze. Iz glasbenega živlienja V ponedeljek je imel v kazini glasbenoteo-retsko predavan,e gost iz Neinči.e. Umetnostni »godovinar iz Bayreutha, g. dr. E. Hoedel, nam je pokazal življenje in delo opernega heroja XIX. stoletja, Riharda Wagncrja, s posebnim ozirom na njegove operne prireditve v Bavreuthu. Dr. Hoedel je pokazal reformna stremlje.ntja Wagner,eya u polju opere, njega slila in njene insccnacije, ae podrobno pečal s piofe!emi izvedbe nekaterih Wagncrievih oper. Opisal je tudi delo VCagner-jevega sina Siegfrieda za novo in>cenaci,o, ki v neki smeri nadaljuje delo svojega velikega očeta. Predavanje je bilo zeta zanimivo in je bilo obi-akano po zainteresiranih glasbenikih im inteligenci. V torek, dne 28. t. m. je ljubi,anska opera priredila proslavo otrobojenja Češkoslovaške. Ka-fcor navadno, je zopet letos v to svrho uprizocila Smetanovo »Prodano nevesto« (zakaj vedno isto И to proslavo?), pri kateri so peli vloge gg. Šimenc kot gost (Janko), Ribičeva (Mašcaka), Rurn-pelij (Kecal), Kovač (Vašeik), dalje Španova in Kogojeva ter Grba in Janko. Predstavo je dirigiral tapeinik g. Neffat. Bila je prav dobro obiskana; udeležili so se je zastopniki oblastev, zastopnik Češkoslovaške, predstavniki nekih korporaci| in Številno ljubljansko občinstvo. Glasbena Matica v Lublani je izdala pravkar dva zvezka novih imizlkalij, »n sicer E. Adamiča Album za mlade pevce in Dva madrigala. Adamičev album obsega dvanajst pesmi za en ali dva glasova s spremi, evanem klavirja, namen.e-oth pedagoški pevski porabi na meščanskih, srednjih, učiteljskih m glasbenih šolah. Pričujoči album je namenjen prvi stopnji poduka. Znani pevski pedagog in skladatelj je vzel za podlago svojim skladbam večinoma narodna besedila in ustvaril _ kair je pri takšnih izdajah prava redkost — dvanajst samovratnih umetnin, ki se bodo dale dišati na vsakem koncertu s pridom. Samo pev-aki učitelj bo znal dodobra cenili metodo, kako j« Adamič zlahka znal uvesti mladega pevca v tem albumu v pravo umetnost in v moderno pev-•ko tehnične probleme. Že prva stopnja albuma uvede v novo, h.v-monskermi posluhu prejšnjih časov že nekoliko odraslo, deloma že samostojno linearno pot, celo dva kanona se najdeta v zbirki. Adamič je znal narjti za mladega pevca dosti po-budmiih tekstov in žamrsko in glasbeno pestrega gradiva, ki ga bo s svojim umetnostnim zrnom jtazanimalo za glasbo v dno duše. Zakaj, čeprav vmamemo pesmice kot zgolj umetnostne tvo-be, jim treba priznati visoko kva'ileto in sodobno botene. Posebno zaslužijo pozornost daljša Marija ziblje Jezusa, Tri pure in Da mi biti je drevo, oba ljubka kanona, humorna Lenuhi, živahna Iz-praševalnica itd. Pesem Angel poslan z neba je ima napev vzet iz Cithara octochorda iz 1. 1758. Adamič se je v svojem umetniškem razvoju s tem delom pokazal kot ljubitelj preproste diatonike m izklesanega glasbenega izraza. Po zbirki naj sežejo vsi pevski pedagogi. Dva madrigala prinašata Palestrinov lepi O bon« Jesu io Gallusov znani Glejte, Itako umira pravični. Obe izdaji imata zelo o&usno in moderno dekorativno zunanje lice po zamisieku arhitekta D. Serajnika. Cerkveni Glasbenik, št. 9-10 uvedoma nadaljuje z dr. Doiinarjevo razpravo: Cerkveni toni v večglasju in razpravlja o ceci'ijancih Witt,u, Grei-thu, Ortvveinu, Hallerju in Neokesu, Mittererju, Griessbacherju in Go'lerju ter preide na slovcn-.чке: P. Angeliik, Foersler, p. Sattner, dr. Kimovec in Premrl. — Dr. Mantuani nadaljuje Zgodovino cerkvene glasbe in razlaga poijudno srednjeveške tone in nolno pisavo, A. Grobming nadaljrre Poglavja iz fiziologije in fonetike (iercika). Sr. Ko-porc piše povodom jubileja msgr. Premrla o Pre-imrlu in slovenski cerkveni glasbi in podčrtava pomen monslgnorovega velikega dela za razvoj naše ccrkvene glasbe. Fr. Ferjan'ič poroča o obisku »Pri čč. oo. cisterciianih v Stični in o njihovem gojenju glasbe. Slavko Snoj poroča o gla .be-nem iivlenju v ljubljanskem semenišču, ki se hvalevredno zavzema za gojen e edine prave cerkvene glasbe: najmani čutnega, pa najbolj duhovno izrazitega korala. Sr. Koporćev uvod k članku O glasbeni simetriji je še nekam neopredeljen, Vesten je kronični del Glasbenika, Zbori it. 5 so tudi pravkar izčll. PfiflnSujo M. Kunčičevo pesem Tolažba, nad-l evan e in konec dr. Mantuanieve razprave O slovenki operi od Parme do najntla'llh, zelo tehten prevod članka H. Gaia: Zborovska tehnika in zborovski pouk, kjer se dajejo dobra navodila pevovodjem za smo-treno vzgojo pevcev v smislu polifonskega stila. Tudi Zbori imajo lepo urejen kronični in infocma-tivni del. Glasbena pri'oga prinaša O&terčevo, letos nastalo in dr. E. Krajanrkemu (Varaždia) posvečeno skladbo za mešan zbor: Kon a jezdi aga. Skladba je pisana v modernem poli'onskem stilu in preračun jena na humor, ki je gibčnemu Oviercu tako lasten in zanj značilen. Karol Pahor (Ptuj) objavlja mešan zbor Hrepenenje (tekst Zupančič), fiosvečen gdč. Mileni Trobčevi. zbor je pisan de-oma v palifonira'očem stilu in ima ostre slikajoče karakterizaciije. Anton Giiun (Vrhnika) ob-jrvlja mešan zbor V spomin Ivanu Cankarju (tekst S. Kosovel-Zakrajšek), Stanko Premrl za Znamenje na Gregorčičev tekst, skladbo za bariton in klavir, posvečeno opernemu pevcu Jos. Kriiaju in zloženo 1. 1917. Skladba ima polno lirskih vrednost. Ponovno tožijo Zbori o svojem bridkem materialnem obstoju, in kličejo: Pevska društva, pevci in pevke, podprite Zbore, saj so Vaš listi Da res, podprite jih, da bodo mogli uspešno nadaljevati svojo nalogo! S. V. Generalka Verdijeve opere: Moč usode. Snoči je bila generalna vaja Verdijeve opere »Moč usode«, katere premijera je naznanjena za danes. Opera je sicer manj znana, pa bo> privlačila one, ki ljubijo sentiment in melodioznost Ver-dieVe zgodnejše in srednje do-be. V glavnih vlogah nastopajo prav dobro sopranislka ga, I. Ju-rančičeva (LeonoTa), gg. Zupan (Calatrava), Grba (Don Carlos), Marčec (Alvaro), d3i'e Rumpelj, Janko i. dr. Opero dirigira g. Neffat in izgleda, da bo premijera dala dobro predstavo. V, Zdravje. Med listi, ki zaslužijo čim večje število čitateljev, je »Zdravje«. (Urednlik dr. Ivo Pire, ilustrira Justin. Izhaja vsakega 15. v mesecu v Ljubljani, Zaloška cesta 2. Letna naročnina 30 Din.) Številka za julij in avgust, ki je z malo zamudo nedavno izšla, prinaša sledeče koristne in poučne članke: »Stanovanje po leti«. »Otroška tuberkuloza in njeno zdravljenje.« — »Nekaj o hi-giieni mleka.« — »Kootrcla mb.ka v Ameriki.« — »Pazi na snago.« — »Nekaj dobrih nasvetov za poletje.« — Nadaljevanje »Zapiskov gospoda Potrebe.« — Sledijo: Glasnik nigi>jen=kih ustanov, Zdravstvena posvetovalnica in Drobiž. Obiskovalci grobov, poslužite se autobusov autopodjetja 0. ŽUŽEK, ki vozijo od Krekovega trga na pokopališče Sv. Križ popoldne od 1. ure naprej vsake pol ure. V dneh t. in 2. novembra ves dan, 3. in 4. novembra zopet popoldne vsake pol ure. Gospodarstvo i Družbe z omejeno zavezo v Sloveniji i Poleg delniških družb so družbe z omejeno zavezo one forme podjetništva, kjer so nam znani podatki o višini vloženega kapitala in deloma tudi tujih sredstev, saij kar se tiče delniških družb, ki morajo objavljati svoje bilance, Niso nam znani podatki o višini vloženega kapitala pri posameznih firmah in trgovskih družbah. Družbe z omejeno zavezo so danes najbolj prUjubljena oblika podjetniškega udejstvovanja, saj se celo delniške družbe pretvarjajo v družbe z omejeno zavezo. Delniške družbe se porabljajo le v onih oblikah, kjer so potrebne večje kapita-lije. Pa tudi tu jih izpodrivajo d. z o. z., katerih glavnice so poleg malih zneskov, ki prevladujejo, dosegle prav impoznntne vzote, katerih ne dosega cela vrsta delniških družb. Izmed velikih družb omenjamo, da ima glavnica poldrug milijon Din, druga 1 mil. Din, tretja 800 000 Din itd. V splošnem pa prevladujejo srednje glavnice, mnogo pa je seveda tudi družb, ki imajo glavnice le par tisoč Din. Umestno bi bilo po pred k gu gospodarskih strokovnjakov, da se določi minimalna vsota za nove družbe z omejeno zavezo. Danes število d. z o. z. daleč presega število delniških družb, loda niso mogle zbrati tako znatnih glavnic kakor delniške družbe. Pri 500 mil. Din glavnice delniških družb ne presegajo glavnice 100 mil. Din. V teku desetletja 1919—1928 so glavnice družb z omejeno zavezo dosegle samo vsoto 76 mil. Din. Nad 100.000 zl. Din glavnice je do konca 1. 1928. zbralo po podatkih dr. Albina Ogrisa le osem družb z omejeno zavezo. Do konca leta 1928. je bilo vpisanih 454 družb z omejeno zavezo, 114 pa jih je odpadlo, tako da jih je bilo v celi banovini 340, V naslednjem podajamo par podatkov o ustanavljanju novih d. z o. z. v naši banovini. Nismo mogli vzeti za časovno dobo meseca, ker je to prekratek čas, pa tudi ne celega leta, ker se konjunkturno valovanje vrši skozi celo leto. Težko je tudi izločiti vpliv velikih ustanovitev na višino glavnice. V 1, 1927. je bilo ustanovljenih 57 novih d. z o. z. z glavnico 4-328.000 Din, L 1928. 68 novih d, z o. z, z glavnico 5,906.000 Din in lani 89 novih d. z o. z. z glavnico 5.405.000 Din. Tudi letos je gibanje živahno, kar ka;cjo sledeči podatki za posamezna četrtletja 1929 in 1930 (glavnica v tisoč Din): 4 Cenika brada In nadletnl laeje ^ШЈЧЗШ / I »od pazduho, na rokah iu na uoirali ■Be-OIKT ) hod.. H рошо to CITO-KUK i ako j ^В / oUntraujenl, /.lasti na okrasu in nu ■■ * Mr / uovah, ki so pokrita te a prozorni-^^ * ЈЈг Ж ml Hvllenlini nogavicami, padejo ti _A r Ж moleli luije v oć , la so Vas uotovo ie velikokral zaveti v neprilike. OITO oil trani VHe nozaeljeno lasno Izrastke v iiokat Irenu kili gurauti-rano, hro/. holeCln, i.ri'» nevurnostl, popolnoma iu za voduo. — (i os pa T. plso: »Poeullm se siuCno, ocli-ar nom s CITO la>nlm sovražnikom, odstranila korenine nezuželjenili la>nih izrastkov.« — Uporaldjujo tudi Kospodje Brije hrez mil«, bruz noia, brez aparata, ena 12 Din, !! sluklonico 25 Din. Ur. Nle. Kćuieny, Koilce I) 1'oStnl preilal 12 M 25. C. S.H. »t. gl. 1. 19 1054 2, 22 840 з! 25 1181 4. 23 2330 1929 1930 M. gl. 18 1790 15 654 27 2764 V drugem četrtletju je opaziti znalno zmanjšanje števila novih d. z o. z., najmočnejše je ustanovitveno gibanje v 3. tromesečju, torej poleti in v začetku jeseni, kar je iz sezijakih vzrokov razumljivo. Letos v 3. četrtletju je doseglo število vpisov rekordno višino tako po številu kakor po ; glavnici. Pripomin amo, da je bila vpisana v tem , četrtletju v trgovinski register ena družba z glav-j nico celih 1,500.000 Din, gotovo ena največjih, če j ne naša največja d. z o. z. (po glavnici seveda). Skupno je bilo vpisanih v prvih treh četrtletjih t, 1. v trgovinski register 60 novih družb z glavnico 5,208.000 Din in je torej pričakovati zlasti glede glavnice, da bomo v I. 1929. dosegli najvišjo postavko letnih ustanovitev. Kajti v prvih devetih mesecih lani ali v prvih treh četrtletjih lani je bilo vpisanih 66 družb z glavnico 3,075.000 Din, torej znatno manj kot letos po višini glavnice. Dobave. Gradbeni oddelek ijublj. lel. ravn. sprejema do 7. nov, ponudbe glede dobave 700 I 'komadov na'učnikov m 60 komadov gorilcev za j petrolej. — Prometno komercijelni oddelek spre-, jema do 7. nov. ponudbe glede dobave 2100 komadov brezovih metel in 1400 komadov signalnih zastavic. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 3. nov. ponud'be glede dobave steklenih cevi; do 10. nov. pa glede dobave venti'ov, holenderjev, jeklenih vi ačnih ključev ter glede dobave 1 hi-dranta za zalivalni nasip. — Ravn. drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. nov. ponudbe glede dobave bakrene žice, 20^0 m' krovne lepenke in 1000 kg katrana. — Ravn. drž. rudn'ka Breza sprejema do 6. nov. ponudbe glede dobave 250 ' omotov krovne lepenke. Prodaja stare lesene barake na železniški postaji Boh. Bistrica se bo vršila na ustmeni licitaciji dne 10. novembra t 1. pri inženirskem oddelku Drav. div. obl. v Ljubl anl. Prodaja vreč. Ravn. drž. železarne Vareš sprejema do 1. nov. ponudbe glede prodaje 2000 komadov starih vreč. Borza Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Četrtek, 30. okt.: Zaprlo. Petek, 31. okt.: GOSPA MINISTRICA. Premijera. Red A. 1 Opera. Začetek ob 20 zvečer. četrtek. 30. okt.: MOč USODE. Premijera. Red C. Pelck, 31. okt.: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek. 30. okt. ob 20. url: DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA. Ab. B. Petek, 31. okt.: Zaprto. Prve celotna Izdajal Doktorla Franceta Prešerna ibrsno delo Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55*— Jugoslovanska Knjigarna « Ljubljeni. Dne 28. oktobra J930. DENAR V današnjem deviznem prometu so tečaiji bili nokoiiko slabejši razen Trsta. Promet je bil znate«, posebno v devizah Newyoik in London. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Trst in Praga, v ostalih zaključenih devizah pa je intervenirala Narodna banika. Ljubljana (v oklep, zaklj. teč). Amsterdam 2274 bi., Berlin 1345.25 bi., Bruselj 786.97 bi , Budimpešta 988.50 bi., Dunaj 794.40—797.40 (795 90), Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), London 273 85— 274.65 (274.25), Ncwyork 56.24—56.44 (56 34), Pariz 220.40—222.40 (221.40), Praga 167,46 bi., Trat 294.30—296.30 (295.30). Zagreb. Amsterdam 2274 bi, Berlin 1343.75 —1346.75, Bruselj 786.97 bU Budimpešta 988 50 bi., Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 794.40—797.40, London 273.85—274.65, Newyoiik 56.24—56 44, Pariz 220.50 — 222.80, Trst 294.423^-296.4236, Praga 167.06—167.86, Skupni promet brez kompenzacij je znaSa! 3.76 mil. Din. Belgrad. Berlin 1343.70 do 1346.70, Bruselj 785.87—788.97, Budimpešta 987—990, Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 794.90—797.90, London 273 85 do 274.65, Newyork 56.24—56.44, Pariz 220.50 do 222.50, Praga 167.06—167,86, Milan 294.15—296.15. Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.50, Atene 6.675, Berlin 122 77, Bruselj 71.825, Budimpešta 90.20, Birkare»t 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.61, London 25.02625, Madrid 56.75, Newyork 515.50, Pari* 20.2123, Praga 15 2775, Sofija 3.73, Trst 26.695, Varšava 57.725, Kopcnhagen 137.775, Stockholm 138.25, Odo 137.775 Helvngfors 12 075. Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.57, (valuta) 12.545. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za državne papirje je bila danes slaba, in so tečaji popustili. Promet je bil v Zagrebu prav slab, ravno lako tudi v Belgradu. Bančni papirji beležijo promet v delnicah Jugo-banke, katere tečaj je napredoval od 79 na 79.50, v teku sestaiHka pa je popustila Praštediona od 925 na 924, po neizpremenjenem tečaju je bila zaključena Poljobanka. Industrijski papirji beležijo nekaj več zaključkov, tako je bila zaključena Drava po 235, več zaključkov je bilo v GuUmannu, ki se je učvrstil od 139 na 140 in v Trboveljski, ki pa je popustila od 381 na 379. Med paropiov-nlmi družbami je bila zaključena Dubrovačika. Lubljana. 8% Bler. pos. 93.50 bi., 7% Bler. 82.50 hI., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi., Ruše 280—300. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 87.50 bi., agrari 54 bi., vojna Skoda 429—431, kasa 431—432, II. brez kup. 424—426 (421), 8% Bler. pos. 91—92, 7% Bler. pos. 81.50—82 (82), 7% pos. Drž. hip. banke 80.50—81.25. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 36—40, Polj« 56—56.50 (56), Kreditna 96 den., Union 191 do 192, Jugo 79.25—79.75 (79, 79 50), Lj. kred. 122 den., Med.junarodna 76 den., Narodna 7950—8075, Obrtna 36 den., Praštediona 924—925 (925, 924), Etno 125.50 den., Srbska 188—189, Zemal^ka 129 do 130. — Industrijske delnice: Nar. šum. den., Guttmann 138—140 (139, 139.50, 140), Slaveke 60 bi., Slavonija 200—202, Našice 1100 den., Danica 100—102, Pivara Sar. 185—200, Drava 232—237 (235), Sečerana Osjek 297—300, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 190 den., Brod. vag. 90 den., Union 120 do 135, Vevče 124 den., Isis 40—46, Ragusea 398 do 400 (398), Oceania 215—225, Trboveljska 380 do 382 (380, 381, 379). Belgrad. Narodna banka 8000, 7% mv. poa. 87—88, agrari 55 bi., vojna škoda 448—450, 12. 455.25, 7% Bler. pos. 85.50, 7% pos. Drž. hip. banke 81.75—84. Dunaj. Don. sav. jadr. 89.30, Wiener Bank-verein 17.25, Bodencredit 47.20, Creditanslalt 158.75, Alpine 19.80, Trboveljska 47.50, Riima Mu-rany 80. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. рм. 80.75—81,50. Newyork: 8% Bler. pos. 91—92.50, 7% Bler. pos. 81—82, 7% po*. D. H. B. 79—81. Žilni trs Danes javlja Budimpešta čvrsto tedenco, ravno tako tudi Chicago. Vendar kaže višina prometa v Budimpešti, da je špekulacija zelo ponehala. Pri nas je ostal položaj neizpremenjen, kakor tudi cene. Konzum kupuje le najpotrebnejše in se ne krije za dal.šo dobo. Kupujejo se tudi le manjše količine. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Eksekutivna prodaja: 240 vreč pšen. moke Og Čurug fko vag. Čurug 235. Zaključena sta bila 2 vag. koruze. Tendenca neenakomerna. Novi Sad. Oves bč., sr. 135—137.5. Vse ostalo neizpremen eno. Tendenca mi na. Promet: pšenica 2, oves 2, koruza 27, moka 4, otrobi 27 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promel majhen. — Pšenica marec 16—16.01, zaklj. 16—16.01, maj 16.20. zaklj, 16.20—16.21; rž marec 9.17-9.18, zaklj. 9.18—9.20; koruza maj 12.55—12.78, zaklj. 12.59—12.60, transit maj 10.55—1060. Iz službenih objav Ustanovni občni zbor Kreditna banka, d. d. v Murski Soboti se vrši 9. novembra ob 10 v prostorih Kreditne zadruge. Med sklicatelji in i ustanovitelji so Josip Benko in Franc Čeh. Licitacija. Občina Čabar razpisuje do 8. nov. : licitacijo za izvršitev krajevnega omrežja, javne razsvetljave, hišnih priključkov in instalacij. Razpis službe. Vodna zadruga za osuševanje Ieadavslke doline v Doln'i Lendavi bo namestila tajnika s plačo do 1500 Din mesečno. Prošni« je vi ožiti do 15. novembra. Draibeni oklic. Dne 7. novembra bo pri okrajnem sodišču v Šoštanju soba št, 6 dražba nepremičnin zemljiške knjige šošlanj vi. št. 600. j Cenilna vrednost 100,000 Din, najmanjši ponudek 67.067 Din. ———————_________ Strokovno krojno učililče v Ljubljani, Stari trg št. 19, odobreno od obrtnega oblastva. Zastopništvo modnih listov anglo-francoske modne akademije. Pričetek II. velikega jesenskega tečaja dne 3. novembra. Z našim preskušanjem krojem si ustvarite eksistenco. Konkurirati in pridobiti si nove naročnike morete samo, če imate pristen moderen krpj. Krojači se bodo poučevali o krojenju moških oblek in uniform. Važno za vojaške obveznike. Za šivilje in nešivilje pa je velike vrednosti pouk o damskem 1 krojenju, modeliranju, napravljanju perila in otroških oblekic po najnovejših modelih za leto 1931. Dame dobivajo za samouporabo pouk ob poljubnih urah. Način učenja je tako lahek, da se vsakdo med šesttedenskim tečajem popolnoma izobrazi. Ako se priglasi iz enega kraja več učencev, se jim honorar znatno zniža, prav tako revnejšim obisko-1 valcem tečaja. Ugodni plačilni pogoji. Učenci prejšnjih tečajev naj se pridejo učit izdelovanja novih krojev brezplačno. Tovarniški lokal Inozemska tvrdka za svilo išče v najem svetel, suh lokal s čimprejšnjo uporabo v svrho ustanovitve predilnice zn svilo Frij. ponudbe v nemščini z navedbo cene, tlorisa in opisom električne moči (višina napetosti) pod OF 4611 Z na Orell Fussli-Annoncen, Ziirich, Švica. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'50 Din alt vsaka beseda ЛО par. NajmanjSi oglas • - 3 Din. Oglasi nad devet vratlo se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vpraianja brez znamke ne odgovarjamo. Službe iiceio Gospodična išče službe kot vzgojiteljica. Vešča slovenskega in nemškega jezika, službo nastopi takoj. Naslov v upravi pod št. 12.315. Gospodična stara 20 let, išče službo blagajničarke, knjigovod-kinje ali kaj podobnega. Absolventka mešč. šole, vajena gospodinjskih poslov in kuhe, zmožna položiti kavcijo od 50.000— 75.000 Din. Naslov v upr. pod št. 12.392. Službo delovodje poslovodje ali strojnega konStrukterja v večjem industr. podjetju išče absolvent strojne delovod-ske šole z 9 letno vodilno prakso v večjih podjetjih. Ponudbe na upravo pod »Praktik«. Uradnica vešča vseh pisarniških del, nemške in slovenske stenografije, korespondence, knjigovodstva in strojepisja, z 10 letno prakso, išče službo v Ljubljani. -Ponudbe pod »Pisarna« št. 12.407 na upravo. Kovaški pomočnik išče službe. Nastopi lahko takoj. Klemenčič Jožef, Razvanje pri Mariboru, p. Hoče. Dva zidarja vajena dela v kamnu — sprejme ing. Dukič in dr., Ljubljana, Aleksandrova c. Sposobnega mojstra za zidanje poljskih peči in za žganje apna s pomočjo oglja, iSčem. Ponudbe na Jugomossc, Belgrad, poStni predal 409, pod »246«. * Deklica pridna in poštena, 15 let stara, išče službe k otrokom. Tudi za pomoč gospodinjam. Nastopi takoj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Objave Sluzbodobe I Gospodična simpatična — izučena v knjigotrški stroki in mu-zikalijah, se prosi, da se javi z opisom na upravo pod »Muzikalije« 12.326. Sprejme se hišnik kateri se razume tudi na vrtnarsko delo. Ponudbe na upravo pod »Hišnik in vrtnar«. Varuhinjo k otrokom iščem. Prednost starejše z znanjem igranja glasovirja. Ponudbe pod šifro »300 Din« na upravo »Slovenca«. Pouk Šoferska šola prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje. Dekle pošteno in pridno, čedne zunanjosti in lepega vedenja, ki ima veselje do otrok in vseh gospodinjskih del, sprejme takoj 4 članska obitelj v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod »Dobra služba«. Šoferska šola I. Gabcrščik, bivši komisar za šolerske izpite — Ljubljana, Bleiweisova 52. Krasne blazine z reliefnim vezenjem lahko sami napravite. Pouk brezplačen. Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. Zaslužek Zahvala Za vse dokaze sočutja in tolažbe ob bridki izgubi naše ljubljene matere izrekamo s tem vsem našo najglobokejšo zahvalo. Posebej se čutimo dolžne, zahvaliti sc častiti duhovščini pri sv. Jožefu, cenj. ravnateljstvu in uradništvu zavarovalnice »Dunav«, rodbinam Strojanšek, Perko-Rostan za častno spremstvo in poklo-njeno prelepo cvetje. V Ljubljani, dne 29. oktobra 1930. Rodbina Klauder. ZAHVALA Za mnogobrojne izraze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani, tako nenadni smrti našega najstarejšega, nad vse ljubljenega sina IVANA KLUNA iestoiolca izrekamo vsem iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, sorodnikom, darovalcem krasnega cvetja, vsem, ki so nas tolažili v teh tako bridkih urah, sošolcem in prijateljem, ki so prihiteli od daleč in ga spremili v velikem številu na njegovi zadnji poti, pevcem iz Ljubljane, Kočevja in Ribnice za ganljive žalostinke ter prijatelju za iskreno slovo ob odprtem grobu. V Ri b n i c i. dne 29. oktobra 1930. Rodbina Klun-Bukovčan. Zastopnike za 26 predmetov sprejme takoj Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. Denar 9% posojilo na prvo hipoteko ali konvertiranje iste — nudi Upravništvo »Merkur« -Ljubljana - Šelenburgova ulica 6-IL, telefon 30-52. Stanovanja Stanovanje 2 sobi, predsoba, kuhinja, balkon, pritikline, vse pod enim ključem, ter k temu pripadajoči dve separatni sobi s kopalnico, komlor-tom, solnčna lega, oddam takoj. Lavričeva ulica 12, Bežigrad. П2032Н Odda se trgovina specerijo in železnino na dobro idočem kraju, pripravna tudi za manu-fakturo. Obstoji že nad 60 let. Najemnina nizka. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.402. Posestva Vilo enodružinsko, prodam. — Naslov v upravi »Slov,« pod št. 12.411. Stavbno parcelo 600 do 700 m'J prodam v Staničevi ulici. Naslov v upravi pod št. 12.403. Vito blizu Stadiona, dvostano-vanjsko, z velikim vrtom, z vsem komfortom in stanovanjem za hišnika, prodam. Pogoje in naslov pove g. dr. Janžc Novak, advokat v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3, Prodamo Samo do petega dežne plašče, pelerine itd. po razprodajnih cenah. -Jančigaj, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1. Za vinotoč iščem 1 ali 2 lokala, po možnosti tudi klet, na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod »Zeleni venec« štev. 12.401. Gostilna na prometnem kraju razpotja, 20 min. od postaje, se odda v najem po ugod ni ceni. Proda sc tudi z inventarjem vred v dobrem stanju. Poizve se pri Ignac Emeršič, Sp. Breg št. 76, Ptuj. a Kupimo Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Šelenburgova ulica 6/II. tel. 30-52. Prodamo kompl. opremo za večjo specerijsko trgovino, t. j. pulte, omare, police itd. Prodajo se tudi posamezni kosi. — Naslov v upravi pod št. 12 306. Med cvetlični 1 kg . . 17 Din ajdov 1 kg ... 15 Din dobavlja v vsaki množini Mrak Valentin, čebelar v Notranjih Goricah, pošta Brezovica pri Ljubljani. Jabolka mošančke, v zabojih od 25 kg naprej po 4.50 Din, fižol vsake vrste, krompir beli in rožnat vsako potrebno množino vagonov po najnižji ceni. Dopise na upravo pod »Deželni pridelki« št. 12.394. Prodamo 1 dvovprežno polpokrito kočijo, novo; 1 dvovprežno polpokrito kočijo, rabljeno; 1 dvovprežno polpokrito kočijo (landaver), zelo dobro ohranjeno; 1 dvovprežne polpokrite sani, nove; 1 dvovprežne sani, rabljene; 2 enovprež-nih sani, rabljenih. Naslov v upravi pod št. 12.307. Puhasto perie čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIĆ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Naprodaj vrtna ograja, troje vrat in dvoje oken. pripravno za barake. Naslov v upravi pod št. 12.390. Prima bosanske suhe slive etuirane v zabojih po 5 kg za 49 Din, po 10 kg za 96 Din, franko pakovanje iin poštnina, po povzetju 'ali denar naprej, pošilja Export G. DRECHSLER TUZLA. 1ЕП31 Tapetniške obrti vsa dela, popravila, izvršuje najceneje F. Novak, tapetnik, Maribor, Slovenska ulica 24. Autotaksi - Hočevar Novo mesto-KsndHa roleton št. 18 PLETE IIШЕ na debelo! na drobno! PLETILSKA ZADRUGA NA BREZNI CI p. Jesenice - Gorenjsko Dvokolesa Med čist, okrog 500 kg, prodam. Ponudbe z označbo cene na upravo pod »Takoj plačam« št. 12.388. Za stavbe vsakovrsten suh tesan m žagan les. ladiska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Teiefon2424 Valje z osmi za solni mlin kupimo. Ponudbe z označbo dimenzij in cene na Jugosl. Trgo-vačko d. d., Zagreb, Mi-hanovičeva ulica 14. Vsakovrstno ziatd ftnonfe po naivišjib cenah ČERNE, juvelir. Ljubljana. Wolfova ulica St. 3. Dinamo generator, 6 PH, rabljen. Lokomobilo Wolff, 18-20- 24 PH, prevozno. Hidravlično črpalko (Plunger Pumpe) Bencinski motor, 8 PH. Dieselov motor, 50 HP, znamke Man, Haneburg Tovorni in osebni avto. Magacinski transportni voz »Trafero«. Diro in konjsko opremo. Dve težki vozni dvigalici. Stare vele in jermenice. Pletilni stroj. Kompresor. Parne ventile. Plinsko peč za kopalnico. Boiler s pečjo za kopaln. Krožne škarje. Žagine štance. Opalograf in kartotečno omaro. Valjčni mlin blizu Ljubljane proda poceni Fr. Stupica, železnina Ljubljana, Gosposvetska 1 Glej, glej, saj res! V prvi strokovni delavnici se ne popravlja snežnih čevljev samo v črni barvi, ampak tudi v rujavi. Av-j gust Skol, Borštnikov trg. Letos znatno znižane cenc! »Javor« lesna industrija v Logatcu, ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani v nov." palači Vzajemne zavarovalnice. Peči na žagovino najboljšega sistema in najbolj trpežne izdeluje in razpošilja na poskuSnjo brez vsakega rizika stranko, ker plača tovor-nino tja in nazaj tvrdka Rihard Jakelj - Slovenj-gradec. motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TRIBUN A" F. B L-, tovarna dvokolos in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta Stev. 4. Ali ste že poravna Ii naročnino? Nobene pSeše večl Polne lase, fine brke I Več tisoč dain in gospodov vsako starosti pripisuje svojo lin nn ra -t las zdravniško pripor čenemu „TILO" fluidu za okrepčanje las. „TITjO"odstrani luskine in /aliranl izpadanje las. p ehilro osive- ________lost loinljonje lu cepljenje las, poživi in osveži li stšče In povzroči tiitro iu bujno rast, lako da v kratkem času puslane.lo fco enkr t tako dolgi. Moja frizur i je pos ala že po Štirikratnem rab-ljenju Vašega „TtLO'-fluida za okrep anje las Irikrat tako bujna", plSe uospa T. I. - Ona 10 Din, 3 stoklonlce 34 Din. G steklenic 55 Din. Dr. Nikol. Kemćny, Košfce. Poštni predal 12 /N 25. ČSR. Zahvala Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom bridke izgube naše drage nepozabne mamice, sestre, tete Marije Lebar roj. Močnik za poklonjeno krasno cvetje in vence, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Prevalja pri Dobu, 27. oktobra 1930. Žalujoče rodbine: Primožič, Lebar, Oresić, Rebec. Hliparii ? Rž. proso, afdo in tečinen kupite najceneje pri A. VOLK, LJUBLJANA Rcsljere cesta 84. Velctrcovina žito in moke. Zahvala gospodom zdravnikom, ki so na vsak način hoteli rešiti mojo ženko smrti; vsem darovalcem krasnih vencev, srčna hvala moški kaznilnici za mnogo-brojno udeležbo, hvala osobju družbe »Sane« v Hočah za vence in za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu, hvala vsem, ki so spremili na zadnji poti mojo preblago ženo! Bajt Ignacij ig&i j SOQ 1 H ■s-J'J2S „ 1 go »(ЛО S ,5. O < c ».j- -e^f lipžo f ш »-?, tr Hans Dominik: 1 v — .. _> — nO «1 -a O •• S — B i> " li * o O 1 = "OS jU ► . „ . .5 J> I S 2 . 5 O "S »Q°Q s " м C3 0» 2 » S!" ► jj 5 N > s o" 2 a » M » X S > m g .. N » , O I -5 I -j! J! -r ^ - O o»< . •"g-Z1 -ca ■3 So*- _ Q » m — —■ «Q o J « iS2!55 •J' T ti S 5 ■ Moč treh 24 noman iz leta 1955. Baš v to. Sanje mi niso dale miru. Bilo je še zgodaj. Komaj se je začelo daniti. Ob osmih sem moral v tovarno. Šele popoldne sem mogel v delavnico. Bilo mi je predolgo čakati. S priprostimi sredstvi, ki sem jih imel v stanovanju, sem napravil žarilnik. Napravil sem poslats, in uspel je. Kos železa na moji mizi se je dvignil polagoma v višino. Pitni kozarec se je stopil v kepo. Našel sem skrivnost. Popoldne sem prišel v laboratorij... Hotel sem napraviti priprost poskus. Elektromotorna sila naj bi se odbila v aparatu. Naravnal sem aparat pravilno k privijalom mize za poskuse. V istem hipu se je dvignil gost dim za stikalno ploščo in ob steni navzgor. Težka 10.000 voltna napeljava laboratorija je zaža-rela svetlo rdeče. Izolacija je pregorela. Naglo sem umaknil svoj aparat. Ni bilo več potrebno. Varovalke toka z veliko napetostjo so bile že prežgane in so prekinile tok. Takrat sem zvedel dvojno. Moj aparat deluje. In poskusili so lopovščino. Nekdo, ki je poznal delavnico, je napeljal v poskusno mizo življenjskonevarno visoko napetost. Tri dni pozneje se je peljal na šetnji skozi gozd avto za menoj. Sunkoma se je ustavil poleg mene. V hir >u so me potegnili v voz, me zvezali in omamili. Šele v ječi sem se zopet zavedel. Ko sem zagledal Glosina med sodniki, mi je bilo jasno, kdo je napeljal v delavnici.. .< Erik Truvvor je poskočil. »Proč s psom! Imamo moč, da ga uničimo. Ali naj se pri enem samem zadržujemo? Proč z njim!« Zgrabil je stroj. :>Smrt in ogenj preko morja! Oprostimo se blata!« Silvester je hotel odgovoriti, je hotel kot raziskovalec in izumitelj razložiti, da ni še mogoče točno pogoditi na tako daljavo in bi ogenj in vihar poleg krica uničila tisoč nedolžnih. Ni še izgovoril prvih I besed. Z mirnim glasom ga je prekinil Atina: : Njegova usoda je zvezana z našo. Ob svojem j času se bo že izpolnila... Ni še napočila ura. Nje-i gova usoda ga bo dosegla, kadar pride trenutek... On je orodje v rokah usode kakor mi. Cilj bomo dosegli ... mi... po njem ... Kadar nastopi dan, se bo dopolnila usoda...« Atma se je umaknil k svojemu tihemu razmišljanju. Erik Truvvor je sedel na njegovo mesto pri mizi in motril aparat. Njegova vznemirjenost se je polegla. »Kaj lahko napraviš tu z žarilnikom?« Silvester Bursfeld se je znova razvnel pri svojem vprašanju. Samo fizik in inženjer je govoril dalje: »S to malo pripravo dosežem lahko telenerge-tično koncentracijo deset tisoč kilovatov. Za večje množine silo mora biti stroj večji.« Erik Truvvor je prijel daljnogled in opazoval gorski greben na drugi strani reke. Ali vidiš ono osamljeno jelko nad Škratovo pe-čino?< Silvester je vzel daljnogled. »Ne da se zgrešiti.« »Ali jo lahko sežgeš?« Smehljaj je zaigral na Silvestrovem obrazu. >Če bi stala jelka v Kanadi, bi bilo še mogoče. Tako je pa.. л Pri teh besedah je že nastavil skrinjico in zavrtel nekaj gumbov. Erik Truvvor je gledal z daljnogledom preko reke, videl, kako se je dvignil iz krone modrikast dim in svetli plameni so švignili iz debla. Po dvajsetih sekundah je gorelo drevo s plamenom. Po eni minuti ga ni bilo več, izpremenilo se je v majhen, neviden kup pepela- Toda požar se je razširil. Tudi venci sosednih dreves so goreli. V suhem juniju bi mogel nastati tam velik gozdni požar. Erik Truvvor je opazil nevarnost. »Gozd gori, Silvester. Ali lahko obvladaš požar?« Silvester je bil v svojem elementu. »Lepa prilika, da opazujem učinek stroja na zračni pritisk. V navpični črti bom zbral vrečino nad gorečim borom. Topli zrak mopa s silo udariti navzgor. Mrzel zrak mora pritisniti z vseh strani. Vihar mora pogasiti ogenj.« Medtem ko je tolmačil, je vrtel vijak na svoji pripravi. Tudi s prostim očesom si lahko opazil, kako se v nenadnem viharju zibljejo drevesa na gorskem grebenu. Divje so se vila debla. Tu in tam se je odlomil vrh. Toda viharni vrtinec je pogasil požar. Zmeren veter bi bil pojačil ogenj. Ta vihar je zapiskal tako ostro med gorečim vejevjem, da je pogasil v hipu plamen in ohladil rdeče žareči les. Malo je zavrtel slikalo pri skrinjici in v prirodi je zavladal mir. Le veliko, črno pogorišče tam daleč onstran reke je pričalo, da se je zgodilo nekaj izrednega. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Itakovec. Mrednik: Frane Kremžar.