c 5 PO (lJ©lm)
ŠT. 3	MAREC 1978	LETO II.
Statut
ZKI
V	Beogradu je bila 27. februarja petintrideseta seja predsedstva CK ZKJ. Obravnavali in sprejeli so načrt sprememb in dopolnil Statuta ZKJ.
Graditev in uresničevanje vodilne idejno-politične vloge komunistov v sedanji etapi naše revolucije je odvisna tudi od njene »zakonske regma-tive«; Statuta ZKJ, kajti v njem so posebej poudarjeni vloga, naloge in način delovanja ZK v političnem sistemu socialistične demokracije. Iz Statuta jasno izhaja, da mora biti ZK vedno neposredno in trdno povezana z množicami, biti mora partija množic in delovati kot notranja gonilna sila. Komunisti so dolžni mobilizirati najširše sloje delovnih ljudi, ki sprejemajo socializem in samoupravljanje. O tem tudi govori novo poglavje statuta, ki govori o načinu uresničevanja demokratičnega komuniciranja ZK z drugirni subjekti političnega sistema.
Predložene spremembe iin dopolnitve obsegajo bolj ali manj prav vsa poglavja sedaj veljavnega statuta, z uvodnim delom vred, ki zajema nastanek, razvoj in zgodovinsko prehojeno pot ter vlogo komunistične partije in pozneje Zveze komunistov Slovenije kot sestavnega dela ZKJ.
V	drugem poglavju predlogi sprememb in dopolnitev bolj razčlenjujejo in dopolnjujejo pravice in dolžnosti ter pogoje sprejemanja v članstvo. Poudarek je na obveznosti osnovne organizacije pri sprejemanju iz lastnega okolja. Bolj je poudarjena obveznost člana pri uresničevanju stališč ZK, kjerkoli deluje ali živi. Prav tako je bolj poudarjena pravica iniciative člana in obveznosti vodstev v zvezi s tem. Dopolnila obsegajo določila o odgovornosti in razvijanju kritičnih, toda tovariških odnosov v ZK.
V	tretjem poglavju so predlagane spremembe in dopolnitve na področju organizacijske, idejno politične, moralnopolitične in kadrovske vloge ZK.
Pomemben del predloženih sprememb in dopolnitev govori o demokratičnem centralizmu, kjer je posebej poudarjen pomen demokratičnega pripravljanja in sprejemanja sklepov, kar bi naj okrepilo znotraj partijske odnose na načelih demokratičnega centralizma. Gre namreč za dopolnitev in obveznosti članov ZK, ki obstajajo v manjšini, kateri naj in morajo svoje ugovore povedati v zvezi komunistov in ne zunaj nje. Ta statutarni sklep pa tudi predstavlja svojevrsten jez za frakcionaško in grupaško delovanje v zvezi komunistov.
Posebna pozornost je dana zlasti oblikam organiziranja članstva v osnovnih organizacijah. Pri tem je osnovna organizacija poudarjena kot potrjena in nezamenljiva oblika organiziranja članov ZK. Od njene sposobnosti, da se utrjuje in razvija kot najbolj odločilni dejavnik idejne in politične akcije in kot usposab-Ijalec članov za njihovo delovanje v vseh delih našega samoupravnega socialističnega sistema, je odvisna uspešnost delovanja celotne ZK. Predlogi sprememb zagotavljajo veliko možnost pri oblikovanju osnovnih organizacij. Poudar-
jen je cilj oblikovanja osnovne organizacije v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, krajevni ali delovni skupnosti, čeprav z začetnimi tremi člani. Ukinjeni pa naj bi bili aktivi kot predhodni temelji ustanovitve osnovne organizacije ZK. Predlog o-pušča vse posredne, stalne oblike organiziranja kot posrednike med občinsko in osnovno organizacijo, dopušča pa občasne oblike povezovanja in dogovarjanja. Smoter tega je doseči večjo povezanost osnovnih organizacij neposredno z občinsko organizacijo. To pa bo seveda terjalo drugačno vlogo občinskih konferenc in njihovih komitejev in sprememb metod delovanja. In prav o tem bi morali v razpravah pred kongresom več razpravljati. Oddelek osnovne organizacije ZK je predlagan le še kot izjema. Menimo, da bo predlagan le še kot izjema. Menimo, da bo potrebno oddelke organizirati kvečjemu tam, kjer delajo komunisti kot delavci v več delovnih izmenah.
Predlog spremeb obsega tudi skoraj v celoti novo poglavje o nalogah in načinu delovanja zveze komunistov v delegatskem sistemu, samou-
pravnih interesnih in družbenopolitičnih organizacijah. To poglavje zasluži še posebno pozornost v razpravah, saj gre tu za nove oblike in vsebino delovanja ter vlogo in položaj ZK in njenih članov.
V občinski organizaciji navidezno ne gre za bistvene spremembe. Toda vse druge predlagane spremembe bodo, kot že omenjeno, bistveno vplivale na način in metodo delovanja občinskih vodstev. Komite občinske konference postaja politično izvršilni organ konference. Predlaga se enotno ime, namestnik sekretarja komiteja glede na to, da so ti nazivi sedaj zelo različni (organizacijski sekretar, pomočnik sekretarja itn.). Častna razsodišča in nadzorni organi pa bi dobili nove, ki bolj ustrezajo sedanjim razmeram. To velja tudi za ustrezne organe v republiki.
Predlogi sprememb v CK ZKS več ne predvidevajo izvršnega komiteja predsedstva. Uvedena naj bi bila funkcija sekretarja predsedstva in funkcije izvršnih sekretarjev — članov CK ZKS. V zvezi s tem bi bila tudi funkcija predsedstva CK nekoliko spremenjena.
Pripravil ŠNEBERGER
Skupno pridobivanje dohodka-osnova dohodkovnih odnosov
V teh dneh razpravljamo v naši delovni organizaciji o nekaterih Samoupravnih sporazumih o medsebojnih dohodkovnih odnosih, zato ne bo odveč, če še enkrat opozorimo na nekatere intencije Zakona o združenem delu, ki govore konkretno o druž-beno-ekonomskih odnosih delavcev v združenem delu.
Opozoril bi tudi, da ravno v predkongresnem času mnogo tega lahko zasledimo v strokovnih literaturah in v dnevnem tisku, ki zajema številne diskusije ter način pristopov k reševanju problemov ugotavljanja in delitve skupnega prihodka.
Kdaj govorimo o skupnem pridobivanju dohodka?
O skupnem pridobivanju dohodka govorimo, kadar združijo svoje delo in sredstva delavci dveh ali več temeljnih organizacij združenega dela, pri čemer ima vsaka udeležena temeljna organizacija PRAVICO do deleža iz skupno pridobljenega dohodka. Velikost posameznega deleža je odvisna ne samo od velikosti dela in sredstev, ki jih je prispevala posamezna udeleženka, temveč tudi od velikosti SKUPNO DOSEŽENEGA REZULTATA.
S skupnim prihodkom so mišljeni prihodki, ustvarjeni s prodajo proizvodov in storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev dveh ali več temeljnih organizacij ter prihodki, ustvarjeni s prodajo proizvodov in storitev v sodelovanju med proizvajalnimi silami in PRODAJNIMI TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI.
S skupnim dohodkom je mišljen dohodek, ki ga skupaj ustvarijo temeljne organizacije, ki pri svojem poslovanju UPORABLJAJO SREDSTVA DRUGIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ, in temeljne organizacije, ki so združile ta sredstva.
Kako ugotavljati udeležbo v skupnem prihodku?
Vse temeljne organizacije, ki sodelujejo pri ustvarjanju skupnega proizvoda, so dohodkovno odvisne od uspešnosti tržne realizacije skupnega proizvoda, zato morajo vskla-diti:
—	svoje plane obsega in vrste proizvodnje,
—	skupen nastop na trgu,
—	sredstva za finansiranje skupnega nastopa na trgu,
—	tehniko internega obračuna, da bo vsaka TOZD stimulirana za zniževanje stroškov in povečanje produktivnosti, ki morajo biti posledica njenih poslovnih odločitev in delovnih rezultatov,
—	enake kriterije za vrednotenje delovnih prispevkov — STANDARDIZIRANJE VREDNOSTI DELOVNIH PRISPEVKOV.
S skupnim planiranjem in s skupno poslovno politiko je treba omogočiti vsaki TOZD, da bo v okvirju vsklajenih skupnih interesov na svojem delovnem področju imela možnost in stimulacijo za večje delovne učinke in večjo ekonomičnost poslovanja.
Kakšna naj bodo merila za vrednotenje delovnih prispevkov?
Ko govorimo o merilih vrednotenja delovnhi prispevkov pomeni, da moramo nujno ugotoviti normalni (normativni, standardni) obseg vseh vrst porabe, ki je v posamezni TOZD pri proizvodnji skupnega proizvoda poti ebna. Tako ugotovljeni normalni obseg porabe, ovrednoten s predvidenimi cenami, se posamezni TOZD prizna za enoto učinka iz pričakovanega skupnega prihodka.
TOZD, ki bo na enoto učinka dosegla manjšo dejansko porabo (seveda z upoštevanjem dogovorjene kvalitete učinka), bo tako že iz PRIMARNE DELITVE dosegla nadstandardni dohodek. Drugi ali SEKUNDARNI DEL dohodka pa pridobi TOZD z deležem od re-zulata po prodaji skupnega proizvoda. Nasprotno pa so TOZD, pri kateri bo dejanska poraba na enoto učinka presegla normalno porabo, prisiljena uporabiti del dohodka iz delitve skupnega rezultata za kritje IZGUBE IZ PRIMARNE DELITVE.
Kako pa bomo delili skupni prihodek?
Čeprav bi imeli postavljene interne prodajne cene kot instrument primarne delitve, ne morajo biti dokončna merila za razdelitev tistega dela skupnega dohodka, ki presega interno prodajno ceno zadnjega soproizvajalca skupnega proizvoda.
Ta del skupnega prihodka mora biti razdeljen v razmerju z delovnim prispevkom. K ustvarjanju nove vrednosti, se pravi v sorazmerju z velikostjo živega in minulega dela, ki je bilo v vsaki posamezni TOZD potrebno za proizvodnjo prodanega skupnega proizvoda.
Energetika v proizvodnji
Oddelek energetike, ki je v sestavi vzdrževanja, skrbi za nemoteno obratovanje vzdrževanja in dobavo energetskih virov. Sem spada električna energija, tehnološka para, topla voda, komprimiran zrak in voda.
Ker je naša tovarna zelo »razmetana« je tudi strošek za dobavo posameznih vrst energije precej večji. Pred integracijo obeh delovnih organizacij, sta podjetji imeli svoje energetske vire in postrojenja, vse smo združili in danes imamo vire energije locirane na različnih krajih. Tako imamo štiri transformatorske postaje, dve veliki in pet manjših konpresorskih postaj, dva studenca in štiri kotlovnice — ena za pridobivanje tehnološke pare, ena za segrevanje kontaktnega olja in dve za segrevanje vode za ogrevanje prostorov. Vsi ti viri energije so skoraj popolnoma izkoriščeni. Treba bo misliti na razširitev transformatorskih postaj, ker so vsi transformatorji popolnoma obremenjeni,
Temeljne organizacije bodo torej tudi pri proizvodnji skupnega proizvoda stopale v medsebojna poslovna razmerja, ki jih bodo urejevala s Samoupravnim sporazumom o dohodkovnih odnosih znotraj DO AGIS.
Franc Krabonja
tako da ni možnosti za priklop kakšnega večjega stroja.
Ker se v preteklih letih precej pojavlja problem glede redukcije električne energije, smo nabavili električni agregat moči 560 KVA. S tem agregatom pokrijemo približno 35 % celotnih sedanjih potreb po električni energiji v AGISU.
Za dobivanje tehnološke pare pa imamo postrojenje dveh parnih kotlov s skupno kapaciteto 6 ton pare na uro. Ta para se v glavnem troši za ogrevanje stiskalnic v gumar-ni, ostalo pa za ogrevanje prostorov.
Vsi kotli delajo avtomatsko, razen v TOZD PM, kjer je še klasična kotlarna na premog. Tam ni večjih potreb, ker je kotlarna sezonskega pomena in dela samo (pozimi) za ogrevanje prostorov.
Določen problem se pojavlja tudi pri komplimiranem zraku. Vedno več je pnevmatsko krmiljenih strojev tako, da delajo kompresorji skoraj s polno kapaciteto.
V bodoče bo treba misliti na skupno kompresorsko postajo, na večje transformatorske postaje, ki naj bi bile skupne za celoten Agis in na razširitev kotlarne. Ta problem je treba upoštevati pri načrtovanju razširitve tovarne in kapacitet proizvodnje.
Maks IVANČIČ
Priprave na Vlil. kongres ZKS in
XI. kongres ZKJ
V znamenju na 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ, smo komunisti v AGISU sprejeli tvoren program dela. Poudarek smo dali predvsem razpravam o predlaganih kongresnih dokumentih, ki morajo biti povezane z aktualnimi družbenopolitičnimi vprašanji naše delovne organizacije. Celotna vsebina predlaganih predkongresnih tem je bila podana na 00 ZK, s tem, da smo v razpravi podrobneje analizirali stanje in razmere v naši delovni organizaciji. Po zaključkih bi lahko trdili, da je razprava dosegla svoj namen, kajti celotna vsebina predlaganih dokumentov zajema vrsto usmeritev za odpravo nekaterih pomanjkljivosti in za pridobivanje novih kvalitet, ki bodo delovnemu človeku razširjale obzorja na družbenoekonomskem in družbenopolitičnem področju.
Nekateri napotki za nadaljnje delo
V soboto 11. marca je v prostorih obrata družbene prehrane potekal seminar za predsednike osnovnih organizacij in aktivov ZSMS v krajevnih skupnostih, TOZD, OZD, kmetijstvu, srednjih in osnovnih šolah, konferenc, koordinacijskih svetov, članov presedstev, članov predsedstva OK ZSMS in kolektivnih članov ZSMS. Prisostvovalo je 150 mladincev iz celotne občine Ptuj. Organizator je bila OK ZSMS v sodelovanju z OO ZSMS AGIS.
Program seminarja je vseboval predkongresne priprave na VIII. kongres Zveze komunistov Slovenije ter X. kongres ZSMS. V uvodni razpravi je govoril Dimče Stojčevski, organ, sekretar OK ZKS Ptuj. Govoril je o idejnem usposabljanju mladih ter vlogi ZSMS v naši družbi, posebno mladih komunistov. Posiedo-val je tudi spremembe in dopolnitve statuta ZK, pri čemer je poudaril, da so nekatere stvari dopolnjene z večjim sprejemom mladih v članstvo ZK, njihovi vlogi in aktivnem sodelovanju z ZK ter programu vključevanja v delo predkongresne dejavnosti. Na koncu je poudaril, da so spremembe in dopolnitve statuta celotna akcija vseh mladih članov mladine v ZK.
Naslednjo temo sta podala Milan Čuček, predsednik OK ZSMS Ptuj ter Franc Primc sekretar OK ZSMS Ptuj. Govorila sta o pripravah na X. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije
in o programu predkongresnih aktivnosti v okviru priprav na volilne konference v osnovnih organizacijah, specializiranih konferencah pri OK ZSMS Ptuj, občinski konferenci ZSMS Ptuj ter republiški konferenci ZSMS. Podane so bile tudi aktualne naloge in zadolžitve OK ZSMS Ptuj. Pri razpravi na temo mladinske delovne akcije je naša 00 sprejela zadolžitev, da v letošnjem letu kandidiramo 8 mladincev, ki bodo sodelovali na republiških in zveznih delovnih akcijah. 2e od prvega aprila dalje bodo trije naši aktivni mladinci sodelovali na MDA Šamac—Sarajevo. Poudarjena je bila predvsem vloga delovnih akcij ter pocenitev stroškov izgradnje določenih objektov.
Nadalje se je na seminarju obravnavalo kadrovanje mladincev v vrste milice ter vojaške šole, sodelovanje mladine z JLA ter tekmovanje ekip prve pomoči.
Danilo Polanec
Samoupravni odnosi in informiranje
Vprašanje, ki se nam nenehno pojavlja je, kako razviti samoupravne odnose, da samoupravljanje ne bo samo formalna struktura, temveč dejanski samoupravni odnos. Pri tem ne smemo prezreti spoznanja in zahteve v izgradnji našega druž-beno-političnega sistema ter o vlogi človeka — proizvajalca v njem. Takšna vloga človeka pa se doseže lahko le na osnovah zdravega gospodarskega in socialnega sistema.
Kakšen pa je v resnici polo- ko delavci manifestirajo svo-žaj delavcev v upravljanju sa- je zahteve in težnje, na kak-moupravne organizacije? Ka- šen način, s kakšno zavzetost-
jo in pod kakšnimi pogoji? Takšna in podobna vprašanja se zastavljajo ob vsakodnevnem reševanju problematike pri večdimenzionalnih povezavah procesov samoupravnega odločanja, medsebojnih odnosov, vzrokov nastalih odmikov, sistema informacij in komunikacij, vloge družbeno-po-litičnih organizacij ipd.
Prav sigurno pa je ključ uspešnega poslovanja pri strokovnih in vodilnih delavcih v njihovi človeški in strokovni kvaliteti. S to kvaliteto je namreč opredeljen njihov odnos do proizvodnih delavcev, kar vpliva predvsem na proizvodno vzdušje in delovno uspešnost.
Samoupravne delovne skupine danes večinoma še nimajo ustreznih funkcij, čeprav so prizadevanja za njihovo vključitev v samoupravno odločanje in informiranje precejšnja. Osnovna pomanjkljivost je predvsem v tem, da v obstoječi organizacijski način vodenja ni vgrajena niti koncepcija niti strategija razvoja osebnosti proizvajalca, kar pomeni, da samoupravna delovna skupina ne izpolnjuje svoje ideološke funkcije. Vzrokov za to je seveda več, od preobsežnih delovnih skupin in značaja proizvodnega procesa, do neustreznega sistema informiranja. Vedno znova lahko namreč ugotavljamo, da delovna skupina predstavlja naj občutljivejšo raven vodenja in se zato postavlja kot družbeno-politični problem, kjer je v danih razme-
rah vprašljivo, ali sklep samoupravne delovne skupine tudi zares pomeni mnenje delavcev te skupine, ali pa je to predvsem mnenje in želja strokovnih organov. Prav tu bo potrebno napraviti še veliko, kajti današnji problemi vodenja na tej ravni imajo za posledico:
—	nezainteresiranost za delo na strani delovodij, ker jih nepoznavanje in neobvladanje medsebojnih človeških odnosov vedno znova pripelje v konfliktne položaje z delavci,
—	nezainteresiranost, ravnodušnost ali celo odpor delavcev proti družbenim gibanjem, njihovi povezanosti v sistem združenega dela in informacijam izven njihovega neposrednega materialnega interesa, kar nujno vodi v apolitičnost in protidružbe-nost prav tistih, ki so baza samoupravnega odločanja.
Pri tem pa je potrebno omeniti tudi to, da je bil predvsem neposredni proizvodni delavec v preteklosti večkrat razočaran nad neizpolnjenimi obljubami, tako, da ga ta izkušnja precej ovira pri sprejemanju nečesa novega. Zato mu je nujno potrebno pokazati pot in ne dovoliti, da bi si iskal pot povsem sam. V tem je tudi naloga strokovnih in vodilnih delavcev, kajti učinkovito upravljanje zahteva ustrezno in zadostno količino kakovostnih informacij za razmišljanja, javno razpravo in samoupravno odločanje.
Jože Leber
Nov stroj »BARVEL« v pripravi surovca	Foto: Feguš
Ni dovolj samo sprejeti samoupravne akte . . . !
Vsaka DO in TOZD mora sprejeti samoupravne akte kot so: »samoupravni sporazumi, statut in razni pravilniki.« V teh aktih določa svoje odnose enakopravno med seboj in do drugih TOZD v okviru DO Agis. Vse te samoupravne akte sprejemajo delavci na zborih v posameznih TOZD in skupnih službah. Kot prvi sporazum, katerega smo v TOZD Kov. obdelava sprejeli je bil samoupravni sporazum o združevanju v DO. Potem so si sledili drugi kot so: »Statut DO, samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev TOZD Kov. obdelava, statut TOZD KO in Pravilnik o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke delavcev TOZD Kov. obelava.
Te samoupravne akte smo vsi delavci zaposleni v TOZD KO na referendumu pismeno potrdilo in glasovali za sprejetje le-teh. S tem smo se seveda odločili za pravice in obveznosti, ki so določene v teh samoupravnih aktih. Vendar ni dovolj, da se neki samoupravni sporazum, statut, pravilnik ali kak drugi akt na referendumu potrdi, temveč ga je treba tudi izvajati ter spoštovati. Zato menim, da bi se morali vsi delavci v TOZD držati načel, katera so navedena v samoupravnih aktih, vsak na svojem delovnem mestu. Ne smemo videti samo pravic pri tem pa pozabljati na dolžnosti.
V naši TOZD se je ugotovilo, da nekateri tovariši ne spoštujejo samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD KO. Zgodili so se primeri, ko so delavci prišli na delo pod vplivom alkohola ali pa so tega uživali med samim delovnim časom. Vodstvo TOZD poskuša in se prizadeva v razgovorih s takšnimi tovariši najti skupen dogovor glede takih kršitev delovnih obveznosti. Predlog vodstva je tudi, da se delavce
pošlje na zdravljenje, ki ne morejo biti brez alkohola in so že bolani.
Smatram, da bomo s tesnim sodelovanjem vodstva TOZD, sindikata, članov ZK ter vseh delavcev TOZD uspeli rešiti ta problem s spoštovanjem in izvajanjem samega samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD KO.
Tako bi brez dvoma bil napravljen velik korak naprej za uresničevanje nalog, ki smo si jih zadali že v samem začetku leta, s sprejetjem plana za leto 1978. Zavedati se moramo, da bomo samo s sodelovanjem, zalaganjem na delovnem mestu ter dobrimi tovariškimi odnosi dosegli nek določen cilj. Saj tako bi se tudi povečala produktivnost dela, kvaliteta in kvantiteta, zmanjšal pa bi se izmet. Samo tako smo lahko kos nalogam in težavam, ki nas še čakajo v bližnji prihodnosti. Končno pa potem lahko tudi računamo na povečanje osebnih dohodkov v TOZD in se približamo ostalim TOZD v DO.
Konrad Kostanjevec
Gradnja temeljev za novo halo	Foto: Dajčman
Nova montažna skladiščna hala TOZD TAP
Na osnovi prostorske stiske proizvodnih prostorov in skladiščnih prostorov ter na osnovi zaključkov, ki jih je AGIS povzel za rešitev tega problema, smo ugotovili, da če hočemo slediti proizvodnemu programu, moramo takoj pristopiti k razširitvi proizvodnih prostorov.
V ta namen se je pristopilo k izdelavi investicijskega programa, izdelavi tehnične dokumentacije in pa sami izvedbi ustrezne hale.
Študija, ki so jo izdelale strokovne službe na osnovi predvidenega zazidalnega načrta AGIS-a in vključevanja v obstoječo proizvodno halo, je prikazala najprimernejšo rešitev v tem, da na obstoječe nosilce proizvodne hale TOZD TAP, ki je statično že grajena v ta namen, položimo primerne plošče v razdalji 8 m in s tem napravimo pokrit prostor v vzdolžni osi proizvodne hale in v širini 12 m.
Komisija pri ogledu in lokacij skl razpravi je ugotovila, da omenjena izvedba ni možna iz požarno varnostnih razlogov, ker bi s tem preprečili direkten pristop in izhod z lakirnice, ki je locirana v obstoječi hali, na katero smo nameravali dograditi anex. Zato požarni inšpektor ni izdal soglasja k lokaciji.
Na osnovi navedenih ugotovitev smo se odločili za samostojen objekt, ki bo v vzdolžni smeri odmaknjen od obstoječih objektov, za 12 m. Izmere objdkta bodo 78 m dolžine in 12 m širine.
Koncepcija objekta je armirano betonska konstrukcija pozidana s siporesk zidaki v nadstropni izvedbi.
Pritličje bo visoko 3,54 m do prečnih nosilcev, podstrop-je pa bo visoko od plošče do nosilcev 2,83 m.
Za posluževanje nadstropja z materialom bo zgrajeno tovorno hidravlično dvigalo nosilnosti 1000 kg.
Za osebni prehod v nadstropje bodo zgrajene stopnice zraven dvigala na severni notranji vzdolžni steni hale.
Na Obeh vzdolžnih stenah bodo izdelane tudi požarne stopnice.
Hala bo zgrajena tako, da bo možna dograditev še enega rasterja širine 12 m v severno smer in pokritje vmesnega prostora med lakirnico in novo halo v širini 12 m po izselitvi lakirnice in kotlovnice iz sedanjih lokacij.
Zasedenost prostorov v novi hali bo pribljižno takale:
V	pričetem delu bo pribljižno 50 % površine namenjenih proizvodnii dejavnosti in sicer bo sem preneseno del strojev iz strojnega oddelka, ker so trenutno na neprimerni in stisnjeni lokaciji ter nimajo možnosti razširitve. Ostali del pritličja bo namenjen delno skladiščenju normiranega materiala, delno pa ostane kot rezerva za možnost širjenja strojnega oddelka.
V	nadstropnem delu objekta bo nameščena montaža in skladišče embalaže. V tem delu bo tudi lociran sanitarni vozel ter operativni pisarniški prostor.
Izvajalec del je Gradbeno industrijsko podjetje »GRADIS« TOZD Gradbena enota Maribor.
Gradbena pogodba je bila sklenjena dne 10. 1. 1978.
Vsa dela se izvajajo po projektu, ki ga je izdelal Projektivni biro Ptuj.
Rok za zvršitev pogodbenih del do III. gradbene faze je
1.	maj 1978, dočim je rok za dokončanje del 1. julij 1978 vključno s tehničnim pregledom objekta.
Za take gradnje je potrebno širša družbena akcija
Na pobudo delovne organizacije AGIS in v organizaciji Izvršnega sveta SO Ptuj je 8. 3. 1978 potekal razgovor o problematiki in možnostih investicijskih vlaganj na manj razvitih območjih. Zelo Živah na in skoraj štiriurna razprava je odprla številna vprašanja, ki bi jim morali posvetiti večjo mero pozornosti in z njimi zainteresirati vse družbene dejavnike v naši republiki, kajti le z enotnimi načeli in sodelovanjem bomo lahko hitreje razvijali nerazvita območja in obnem prosvetljevali ljudi, ki nikakor niso v enakopravnem položaju.
Takoj v začetku moramo tudi zapisati, da je bil ta razgovor prvi take vsebine. Po mnenju prisotnih bi moral preiti v prakso, kot obveza družbenopolitičnih dejavnikov za izvajanje politike, zastavljene s srednjeročnimi planskimi dokumenti in letnimi resolucijami. Konkretneje rečno gre za tisti del dogo-vorjne politike, ki predstavlja enakomernejši in pospešeni razvoj celotnega območja v naši občini.
Prvi korak, ki bi moral vspodbuditi drugega in več naslednjih je bil storjen v preteklem obdobju, ko smo z enakomernejšim in hitrejšim razvojem v naši občini dosegli, da s 1. 1. 1977 ne spada več v nerazvita območja. Teh rezultatov pa nismo docela dosegli na območju Slovenskih goric, Haloz ter še v nekaterih krajevnih skupnostih. Prav to pa kaže jasno sliko nerazvitosti za naš prostor in za našo temeljno družbeno politično skupnost. Vsporedno s tem pa ne smemo pozabiti, da je mnogo tega zgodovinsko pogojenega in se odraža predvsem na področju šolstva in zdi'avništva. Te nujne ustanove za osnovo in še zdaleč ne za normalno življenje,
so danes skoraj v vseh krajevnih skupnostih in naša nadaljnja naloga je, da z razpoložljivim potencialom iščemo rešitve in možnosti tudi za ta del sveta in ljudi.
V nadaljnji razpravi je bilo mnogo govorjenega o tem ali je širša družbena skupnost pripravljena prispevati del sredstev, kajti izračuni so pokazali, da je v nasprotnem primeru boljše in cenejše investirati na razpoložljivem prostoru v okvirju delovne organrzacije AGIS. V zaključku je bilo ugotovljeno, da je bil to prvi razgovor take vsebine, in naj bo, kot napotilo za nadaljnje razgovore v drugih delovnih organizacijah. Za zaključek bi lahko tudi napisali, da se je AGIS odpravljen s konkretnim programom vključiti v uresničeva nje politike sprejete s srednjeročnimi planskimi dokumenti v občini, za hitrejši razvoj manj razvitih območij. Na osnovi tega se bo pripravil ustrezni elaborat o obsegu potrebnih vlaganj za realizacijo tega programa in glede na skupaj z ostalimi udeleženci, skušal ugotoviti, koliko bi bile take naložbe tudi ekonomsko opravičene.
ŠNEBERGER
Temelj skladiščne in proizvodne hale	Foto: Dajčman
Izobraževanje — za odločanje
V sklopu predkongresnih priprav in na osnovi programa o idejnem izobraževanju, ki ga je pripravila komisija za izobraževanje pri konferenci OZK DO AGIS, smo 16. 17. 3. pripravili seminar, vsebina katerega so bile ekonomske kategorije:
—	celotni prihodek
—	dohodek
—	čisti dohodek in njegov, delitev
—	produktivnost
—	ekonomičnost
—	rentabilnost
Nosilci seminarja so bili naši člani ZK s sodelovanjem strokovnih služb. Namen seminarja je bil predvsem ta, da nekatera teoretična izhodišča omenjenih ekonomskih kategorij, prenesemo v naše razmere in na osnovi tega s prakso prikažemo stanje, ki je v naši delovni organizaciji. Osnovni cilj pa je bil vsekakor fa, da z seminarjem strokovno usposobimo naše člane ZK, katerih naloga je, osnovno poznavanje navedenih tem predavanja za njihovo pravilno in objektivno sockdovanje in delo v procesu proizvodnje, delitve itd. Na koncu bi še zapisali, da tako delo vseh odgovornih za izvajanje programa pozdravljamo in želimo, da ta prvi korak vspodbudi nadaljnja prizadevanja.
fi ■■Ib I	II |■w v
gotovih izdelkov
AGIS ima v svojem investicijskem programu za leto 1978 med ostalimi komponentami investicijske dejavnosti planirano izgradnjo skladišča gotovih izdelkov.
Strokovne službe so v ta namen izdelale vso potrebno dokumentacijo, ki jo predvidevajo določila zakona o investicijski dokumenticiji, zakona o graditvi objektov ter pravilnika o načinu in postopku za odstopanje izgradnje investicijskih objektov in na osnovi le teh razpisale zbiranje ponudb ter zbrale najugodnejšega pobudnika za izvedbo investicije.
Ponudbe za izvedbo so bile zahtevane na osnovi tehnološkega projekta v smislu projektantskega in izvedbenega inženiringa. Na podlagi parametrov zbranih ponudb in po
preteku zakonskega roka za iskanje ponudb, je strokovna komisija, kot najugodnejšega ponudnika izbrala SOZD »EL-KOM« — Združena elektroko-vinska podjetja Maribor. S SOZD »ELKOM«, kot prevzemnikom projektantskega in izvedbenega inženiringa, so podpisane pogodbe po principu »ključ v roke,« dne 10. 3. 1978.
V skladu z določili Zakona o ljudski obrambi bomo v sklopu skladišča gradili tudi zaklonišče.
Rok izgradnje skladišča po pogodbi je 240 koledarskih dni od podpisa pogodbe.
Samoupravno odločanje
Foto: Dajčman
Odločanje z referendumom
Zakon o združenem delu posebej poudarja odločanje z osebnim izjavljanjem in še zlasti odločanje z referendumom. Z referendumom odločajo delavci v temeljni organizacijo o neodtujljivi pravicah.
Skupščina SR Slovenije je dne 14. 12. 1977 sprejela zakon o re-feredumu in drugih oblikah o-sebnega izjavljanja. V temeljnih organizacijah bo potrebno pogosto odločati z referendumom, zato je prav, da si ogledamo navedeni zakon nekoliko bolj podrobno.
Vsak delavec bi moral poznati osnovna načela, po katerih teče referendum, saj je prav referendum najbolj izrazita oblika neposrednega samoupravljanja.
KATERE ODLOČITVE SPREJEMAMO Z REFERENDUMOM?
Po zakonu o združenem delu odločajo delavci z referendumom:
—• o samoupravnem sporazumu o združevanju v temeljno organizacijo, delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo združenega dela in ali poslovno skupnost;
—	o vseh spremembah pri organiziranju temeljne ali delovne organizacije, to je v vseh statusnih vprašanjih;
—	o statutu temeljne organizacije, delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela;
—- o osnovah plana,
—	o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke In skupno porabo delavcev;
—	o drugih vprašanjih, ki jih določa zakon ali statut temeljne organizacije,
Z referendumom se odloča tudi takrat, če tako odloči večina delavcev v temeljni organizaciji ali v drugi organizaciji združenega dela.
Delavci torej neposredno odločajo o ključnih vprašanjih v temeljni organizaciji, saj že zakon določa, da najpomembnejše odločitve sprejemajo z referendumom.
RAZPIS REFERENDUMA
Referendum razpiše delavski svet temeljne organizacije. Če ima temeljna organizacija manj kot 30 delavcev in kot taka ne obblikuje delavskega sveta, odločajo o razpisu referenduma vsi lavci temeljne organizacije z o-sebnim izjavljanjem na zboru delavcev. Kadar se je večina delavcev odločila za referendum, čeprav ne gre za vprašanja, ki so neposredno določena z zakonom, samoupravnim sporazumom ali stautom, mora delavski svet temeljne organizacije razpisati referendum najpozneje v 30 dneh po prejemu odločitve delavcev.
S sklepom o razpisu referenduma je treba natančno določiti
besedilo vprašanja, o katerem bo izveden referendum. Sklep mora biti objavljen javno in sicer na tak način kot to določa samoupravni sporazum o združevanju v tmeljno organizacijo ali statut. Delavcem mora biti zagotovljen rok za premislek, ki ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši kot 60 dni. V tem času lahko delavec zahteva natančnejše informacije o vseh podrobnostih v zvezi z vprašanjem, ki bo predmet referenduma. Prav je, da vprašanje obravnavajo čim širše in zavzamejo do njega jasna stališča. Premislek je potrebne še posebej takrat, kadar sprejemajo obsežne samoupravne splošne akte.
GLASOVANJE
Pravico do glasovanja na referendumu imajo delavci, ki imajo pravico voliti organe upravljanja temeljne organizacije. Pravico voliti in biti voljen za delegata v delavski svet temeljne organizacije pa ima vsak delavec, ki je sklenil delovno razmerje v temeljni organizaciji.
Glasovanje je tajno in ga je treba opraviti z glasovnicami. Glasovnice morajo biti napisane tako, da je besedilo jasno in nedvoumno. Ni priporočljivo, da so na isti glasovnici različna vprašanja, saj je izid takega glasovanja težko ugotavljati, razen tega pa je tudi glasovanje preveč zamotano. Če je na glasovnici vpisanih več vprašanj, naj bodo jasna, ločena in razumljivo je, da mora biti omogočen odgovor za vsako vprašanje posebej. Delavec namreč na glasovnici obkroži le enega izmed dveh možnih odgovorov, to je »za« ali »proti«.
Enaka načela kot veljajo za volitve je ''»oštevati tudi pri referendumu. Pri referendumu mora biti zagotovljena svoboda odločanja in tajnost glasovanja. Težko bi govorili o svobodi odločanja, če bi delavec že vnaprej predočili neugodne posledice v primeru, da referendum ne bi uspel. Takim pritiskom smo bili priče v nekaterih temeljnih organizacijah, ki so izvedle referendum o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov tik pred koncem leta 1977. Ob tem je treba poudariti, da so temeljne organizacije imele dovolj časa, da bi referndum izvedle v teku leta, ne pa tik pred koncem.
Delavec, ki noče priti na glasovanje, ne more biti poklican na odgovornost zaradi tega. Glasovanje in delavčeva pravica in ni hkrati tudi dolžnost. Ker je glasovanje tajno, nihče ne more od delavca zahtevati, da pove, kako je glasoval. Kdor bi delavca poklical na odgovornost za radi glasovanja ali od njega zahteval, naj pove, kako je glasoval ali zakaj ni glasoval, bi storil kaznivo dejanje kršitve svobodne opredelitve po čl. 82 kazenskega zakona SR Slovenije.
Volitve v ZZD in SIS
Opravljene volitve v delovnih kolektivih dne 9. marca, na katerih smo glasovali o kandidatih za člane delegacij v zbor združenega dela občinskih skupščin in člane delegacij za Samoupravne interesne skupnosti, ne pomenijo, da se je za nosilce predvolilnih priprav delo v zvezi volitev končalo. Ostale sp nadaljnje naloge in obveznosti od konstituiranja delegacij do izvedbe druge temeljne kandidacijske konference, kjer smo ocenili izvedbo volitev in obravnavali možne kandidate za delegate in člane od občinskih do zveznih funkcij.
Same volitve so bile odziv visoke stopnje zavesti, in zavedajočega se poslanstva slehernega člana našega delovnega kolektiva. Lepo okrašena volišča so slehernemu vlivala pogum in zaupanje v sotova-riša, sodelavca, kot kandidata številnih funkcij.
Volitve so potekale na 9 volilnih mestih.
PREGLED POTEKA IN IZIDA GLASOVANJA — VOLITEV DELEGATOV ZA ZZD IN SIS, 9. 3. 1978
Volišče
imeni'k			V
TOZD TAP	663	603	91,7
TOZD OR	116	116	100
TOZD PM	82	82	100
TOZD VZD TOZD Kov.	63	63	100
obdelava TOZD	.143	136	95,1
Gumama TOZD	216	205	96
Servisi	118	110	95,1
DSSS	229	211	92
DS KOM	76	75	98,8
SKUPAJ:	1706	1601	93,8
ŠNEBERGER
Izvajanje referenduma vodi organ, ki sicer vodi postopek za volitve delegacije v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Ta organ ima zajamčeno možnost mirne izvedbe referenduma, saj stori prekršek vsakdo, kdor ovira delo organa. Predsednik organa skrbi za red, posebej še tudi za to, da nihče ne agitira na glasovalnem mestu pri referendumu in da se ne zadržuje po nepotrebnem v prostoru, kjer poteka referndum. Kdor ne upošteva opominov predsednika organa za izvedbo referenduma, prav tako stori prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali celo z zaporom do 30 dni.
OBJAVA IZIDA REFERENDUMA
Organ, ki vodi izvajanje referenduma, tudi ugotavlja in razglaša rezultate referenduma. Izid referenduma je treba objaviti na enak način, kot je bil objavljen razpis. Odločitev, ki je bila sprejeta z referendumom, je seveda obvezna za vse organe temeljne organizacije in za vsakega delavca posebej. Odločitev na referendumu v temeljni organizaciji je sprejeta, če ie zanjo glasovala večina tistih, ki Imajo pravico do glasovanja. Iz tega sledi, da tisto število dela-vcev, ki niso prišli na glasovanje, prištejejo k številu tistih glasovnic, ki izkazujejo negativno stališče. K tem seveda prištejemo tudi neveljavne glasovnice. Če je z referendumom zavrnjen predlog akta, lahko referendum ponovimo le v roku, ki ga določa statut. Ta rok mora biti v skladu z zakonom, saj referenduma o istem predlogu ni moč ponoviti šest mesecev po izvedbi referenduma, če gre za statusna vprašanja, oziro-da tri mesece po izvedbi referenduma, če gre za druga vprašanja. Nnaki roki veljajo tudi za vse sklepe, saj. delavski svet temeljne organizacije ne more sprejeti nobenega sklepa, ki bi
v nasprotju z izidom referenduma. Zakon poudarja, da referenduma ni moč ponoviti v navedenem roku, če gre za isti predlog; zato je logično razlaga, da je možno mimo teh rokov referendum ponoviti, če npr. za sprejem samoupravnega splošnega akta in če je razpisan referendum za nov predlog takega akta.
Vsekakor bodo morale temeljne organizacije zlasti pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov poskrbeti, da bodo vsa sporna vprašanja razčiščena že med obravnavo predloga, saj z referendumom stališč ni možno usklajevati. Za referendum veljajo točno določene obličnosti, postopek in roki, kar ne velja za obravnavo, zato velja obravnavo vselej čimbolj razširiti, odpreti in poglobiti.
V PRIMERU KRŠITVE JE ZAGOTOVLJENO SODNO VARSTVO
Vsak delavec lahko ugovarja zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma. Ugovor mora vložiti v roku treh dni od izvedbe, referenduma pri organu, ki je vodil izvedbo. Organ lahko sklene, da je referendum treba razveljaviti v celoti ali pa le na določenih glasovalnih mestih. Če organ ugovoru ne ugodi v roku treh dni, lahko delavec, ki je vložil ugovor, v nadaljnjih treh dneh predlaga sodišču združenega dela, naj oceni zakonitost oziroma pravilnost postopka pri referendumu. Sodišče mora ukrepati hitro, saj mora o predlogu odločiti v osmih dneh od dneva prejema predloga. Tudi sodišče ima možnost razveljaviti referendum v celoti oziroma le glasovanje na posameznih glasovalnih mestih, če ugotovi, da so bile na referendumu storjene take nepravilnosti, da so vplivale ali bi lahko vplivale na njegov izid.
DELAVSKA ENOTNOST
«i P (0©IPP
ŠT. 2	MAREC 1978	LETO II.
BODOČIM ŠTUDENTOM V RAZMISLEK IN POMOČ
Kateri študij naj izberem?
Za mnoge mlade se približuje zaključek šolanja na srednji ravni. Pred vami je razburljiva odločitev kam in kako naprej. Ali uporabiti že doseženo znanje in pri priključiti delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela gospodarstva in družbenih služb, postati ustvarjalec novih materialnih in duhovnih dobrin, ali pa se odločiti za študij na visokošolskih delovnih organizacijah, povečati svoje znanje, razvijati dane dispozicije? In še tretja možnost se ponuja. Postati član določene delovne skupnosti in si ob delu in iz dela v najrazličnejših možnih oblikah permanentnega izobraževanja izpopolnjevati znanje in doseči tudi višjo stopnjo strokovne izobrazbe. Na katerokoli pot se boste podali, odločitev naj bo čimbolj premišljena, resna.
Za visokošolski študij se boste odločali tudi mnogi, ki že združujete svoje delo v raznih organizacijah združenega dela. Tudi vi boste stopili s tem v novo obdobje vašega življenja. Nalagate si novo obveznost, ki bo jemala mnoge sedaj proste ure in dneve-, v zameno za žrtev pa si boste nabirali novih znanj in spoznanj, postajali boste strokovno sposobnejši.
Vsi, ki se boste odločali za visokošolski študij, upoštevajte pri izbiri bodočega poklica svoje sposobnosti, nagnjenja, predznanje pa tudi družbene potrebe. Ne odločajte se, kot žal mnogi pred vami, po željah staršev, znancev in sugestijah sošolcev, ali celo po modi oziroma trenutni konjunkturi v določenem poklicu. Še je čas, da prisluhnete družbenim potrebam — predvsem tehničnih in pedagoških kadrov terja naš dolgoročno in srednjeročno zastavljeni družbeni razvoj — in svojim resničnim nagnjenjem, kajti kdor poklica ne opravlja z veseljem in notranjim zadovoljstvom, ta ne bo nikoli posebno uspešen, pa tudi boljši osebni dohodek ga ne bo osrečil.
Prav tako kot je škodljiva in za bodočega študenta slej ko prej boleča nepravilna odločitev za visokošolski študij sploh in za stroko še posebej, tako je odraz preteklosti in zaostalosti tudi mišljenje, da je z vpisom na visokošolski zavod dokončno rešen tudi |e problem bodočnosti — lep položaj in visoki osebni dohodki. Kakšna zabloda! Ko boste vi končali_študij, bomo v naši samoupravni socialistični družbi tudi v praksi že močno uveljavili ustavno načelo nagrajevanja po delu. Formalno spričevalo o doseženem poklicu bo le eden od pogojev za sprejem v združeno delo in za opravljanje določenih delovnih opravil. Višina dohodka bo odvisna od rezultatov dela, od uspešnosti opravljanja sprejetih nalog in obveznosti, torej od znanja in prizadevnosti.
Poleg odločitve za smer študija se bo potrebno odločiti tudi za visokošolsko delovno organizacijo, za Univerzo v Ljubljani ali v Mariboru. V želji, da bi vam odločitev olajšali, vam posredujemo nekaj podatkov iz »osebne izkaznice« Univerze v Mariboru.
Upravičenost ustanovitve visokošolskih zavodov v Mariboru je bila dokazana takoj, saj se je že v drugem letu vpisalo 3.130 študentov; od tega 842 rednih in 2.228 ob delu [izrednih). Vpis je potem z neznatnimi nihanji neprestano naraščal, tako da je bilo v študijskem letu 1976/77 vpisanih 9.183 študentov, med njimi 5.050 ob delu. Sploh je za Maribor značilno, da je edino visokošolsko središče v Jugoslaviji, ki je imelo vsa leta večji delež študentov ob delu. To dejstvo je nedvomno pripisati skrbi, ki so jo šole posvečale študentom ob delu z organizacijo študijske pomoči po vseh večjih krajih Slovenije. Učitelji v teh centrih predavajo, vodijo seminarje in vaje, opravljajo pa tudi izpite. Organizacija te študijske pomoči terja od učiteljev izredne napore, saj morajo potovati širom Slovenije in tako zigubljajo mnogo časa. Praviloma opravljajo to delo celo v dela prostih dneh in strnjeno skozi daljši čas. Marsikdo bi brez te pomoči nikoli ne prišel do visokošolske izobrazbe. Mariborsko visoko šolstvo je tudi s to dejavnostjo na prvem mestu v Jugoslaviji.
Visokošolski zavodi v Mariboru so imeli od vsega začetka vseslovenski značaj. Podatki za večletno poprečje kažejo naslednjo pokrajinsko razporeditev vseh vpisanih študentov: koroško-štajerska 45,5 %, podravsko-pomurska 15,2 % in zasavsko-savinjska pokrajina ■13,7 %, Ljubljana 2,8 %, Gorenjska 3,9 %, Dolenjska 3,2 % in primor-sko-notranjska pokrajina 5,5 %, druge republike 9,3 % in druge države 0,9%. Pri rednih študentih je delež severovzhodne Slovenije močnejši, kar je razumljivo zaradi bližine.
Z rastjo števila študentov je raslo tudi število diplomantov, tako je Maribor dal doslej 14.392 diplomantov, od tega 13.545 diplomantov
L visokošolske stopnje, 824 II. visokošolske stopnje, 22 magistrov in enega doktorja znanosti. Med diplomanti je 52,8 % študentov ob delu, sicer pa 4.508 ekonomistov, 3.025 tehničnih inženirjev raznih strok, 1.912 predmetnih učiteljev, 642 inženirjev agronomije, 1.286 pravnikov in 3.019 organizatorjev dela. Nedvomno so ti diplomanti pomemben dejavnik gospodarskega in splošnega družbenega razvoja naše republike.
Učitelji so odločujoč faktor v pedagoško-raziskovalnem procesu. Visokošolske organizacije v Mariboru so veliko večino svojih učiteljev dobile iz gospodarskih in drugih organizacij in ne po tradicionalni poti: študent-asistent-docent-profesor. S seboj so prinesli bogato strokovno znanje, organizacijske in družbene izkušnje, bili pa so večinoma brez pedagoškega znanja in tudi s sistematičnim raziskovalnim delom se dotlej niso ukvarjali. Mnogo tega so v poznejših letih s študijem nadoknadili in tako imamo sedaj 118 doktorjev znanosti in 102 magistrov, od tega je med redno zaposlenimi učitelji 70 doktorjev znanosti in 74 magistrov. Precej jih pripravlja doktorat, vsi asistenti študirajo na tretji stopnji. Tudi v tem pogledu je Uni-verja v Mariboru izjema med jugoslovanskimi univerzami.
Visokošolske organizacije v Mariboru so začele delovati v zelo skromnih prostorih. S pomočjo širšb družbene skupnosti in tudi neposredne pomoči gospodarskih organizacij so dobile oz. bodo v kratkem dobile ustrezne in dobro opremljene prostore. Tako ima Visoka ekonomsko komercialna šola v dveh novih zgradbah s 7.255 m2 površine skoraj idealne pogoje za delo. Visoka tehniška šola je zaradi hitrega porasta študentov z okrog 10.000 m2 dobro opremljenih novih šolskih prostorov zelo na tesnem, zato je načrtovana izgradnja okrog 5.000 m2 laboratorijskih prostorov do leta 1980 in podobna površina učilnic in kabinetov do leta 1985 nujno potrebna. Pedagoška akademija bo namesto sedanjih 3.147 m2 neustreznih površin dobila že letos novo zgradbo s 16.000 m2. S preselitvijo Pedagoške akademije v novo zgradbo bo dobila v njenih obnovljenih prostorih možnost razvoja Višja pravna šola. Višja agronomska šola ima ustrezne prostore. Kljub temu, da je dobila nekaj adaptiranih prostorov, je v izredno težki prostorski stiski Visoka šola za organizacijo dela v Kranju, ki slej ko prej mora dobiti nove prostore. Tudi Univerzitetna knjižnica deluje v prenatrpanih prostorih, vendar je načrtovan za leto 1980 začetek graditve novega poslopja.
Za potrebe študentov je bilo doslej zgrajenih v okviru Študentskega doma Maribor 668 postelj, kuhinja z jedilnico ter večnamenska dvorana. Do poletja 1978 bo zgrajenih novih 320 postelj, leta 1979 dodatnih 250 in do leta 1980 še 250. V programu je izgradnja telesno-vzgojnih objektov za izvajanje obvezne telesne vzgoje in rekreacije. Po letu 1980 bo nujno zgraditi ustrezne posteljne kapacitete tudi v Kranju.
V	okviru Univerze deluje Marksistični center, ki ima posebne na-
loge pri marksističnem izobraževanju učiteljev in študentov in skrbi za stalno poglabljanje idejnosti pouka in organizira ustrezne razprave in raziskave.	»
Za zdravstveno varstvo študentov in delavcev skrbi samostojna zdravstvena ambulanta, za dopolnilno zaposlitev študentov Študentski servis, aktivno prosvetno-kulturno udejstvovanje pa usmerja kulturno umetniško društvo Študent z akademskim moškim pevskim zborom Boris Kraigher, folklorno sekcijo in sekcijo modernih plesov.
V	okviru splošnega razvoja je leta 1969 prerasla dvoletna Višja ekonomsko komercialna šola v štiriletno Visoko ekonomsko komer-calno šolo, leta 1973 dvoletna Višja tehniška šola v štiriletno Visoko tehniško šolo in leta 1974 dvoletna Višja šola za organizacijo dela v štiriletno Visoko šolo za organizacijo dela (slednja je bila ustanovljena leta 1959 v Kranju in se je vključila v združenje v Mariboru leta 1971). V teku je postopek, da se Višja pravna šola že leta 1978 pre-osnuje v Visoko pravno šolo oz. fakulteto. Težnja za razvojem v visoko šolo je prisotna tudi na Višji agronomski šoli. Pedagoška akademija pa vidi svoj nadaljnji razvoj v okviru načrtovanega Centra pedagoških šol.
Da bi novincem omogočili pravočasno in načrtno pripravo za uspešen pričetek študija ter jih ustrezno usmerjali, je koordinacijski odbor za poklicno usmerjanje pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje sprejel rokovnih za izvedbo primerjave za vpis v
RAZPIS ZA VPIS V ZAČETNI LETNIK STUDIJSKEGA LETA 1978—1979 NA EKONOMSKO KOMERCIALNO ŠOLO V MARIBORU
začetni letnik visokošolske temeljne organizacije oz. visokošolske delovne organizacije za študijsko leto 1978/79. Po tem rokovniku je predvidena samo ena prijava za vpis, ki je pomaknjena na zgodnji pomladanski rok, tako da bi bilo dovolj časa za sprejem ustreznih sklepov in izvedbo priprave kandidatov za študij.
Informacija o prijavi za študij:
Vsi, ki se nameravate v študijskem letu 1978/79 kot novinci vpisati v začetni letnik, redno ali ob delu se morate vnaprej prijaviti
do 8, aprila 1978,
Prijavite se s posebnim obrazcem »Prijava za vpis v začetni letnik visokošolskih organizacij v SRS v Stud. letu 1978/79.« Obrazec dobite na vseh srednjih šolah, skupnostih za zaposlovanje in referatih visokošolskih organizacij. Kandidati morate pozorno prebrati navodila za prijavo in informacije za VEKŠ.
Natančno izpolnjeno prijavo je treba poslati do 8. aprila na naslov: CENTER ZA RAZVOJ UNIVERZE, 61001 Ljubljana, p, p. 524.
Skupaj s prijavo ne pošiljajte nobenih prilog. Dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev (spričeval itd.) boste poslali oziroma predložili referatu za študentske zadeve v času od 20. aprila do 8. julija 1.1. oziroma takoj po opravljenih popravnih izpitih.
Vse ostale informacije lahko dobite na sedežu šole v Mariboru, Razlagova 14, telefon 28-261.
Želimo vam veliko sreče pri pravilni izbiri nadaljnjega izobraževanja.
VISOKOŠOLSKE DELOVNE ORGANIZACIJE
VEKŠ
VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR Maribor, Razlagova 14, telefon (062) 28-261 Dekan: dr. Dušan BOBEK, izredni profesor Predstojnika VTOZD:
ZA EKONOMSKO TRNŽNJSKE VEDE, dr. Dušan RADONJIČ, profesor višje šole
ZA EKONOMSKO ORGANIZACIJSKE VEDE, dr. Dane MELAVC, izredni profesor
SMERI ŠTUDIJA
Visoka šola izobražuje študente na dveh temeljnih organizacijah združenega dela:
1.	VTOZD ZA EKONOMSKO TRŽNJSKE VEDE z usmeritvami:
—	za notranjo trgovino
—	za zunanjo trgovino
—	za turizem
—	za transport in poslovno logistiko
—	ekonomsko tehnična smer z usmeritvijo za komercialo
2.	VTOZD ZA EKONOMSKO ORGANIZACIJSKE VEDE z usmeritvami:
—	bančništvo
—	za poslovne finance
—	za računovodstvo
—	za organizacijo in poslovno upravljanje
—	za poslovno informatiko
—	za analizo in planiranje gospodarskega razvoja
—	ekonomsko tehnična smer z usmeritvijo za organizacijo
Podiplomski in doktorski študij organizira šola s področja znanstvenih disciplin za:
—	za notranjo menjavo
—	mednarodno menjavo
—	turizem
—	bančništvo
—	poslovne finance
—	organizacijo in poslovno upravljanje
Po izidu novega zakona o visokem šolstvu so se 15. junija 1975: — Visoka ekonomsko komercialna šola v Mariboru — Visoka tehniška šola v Mariboru
—	Visoka šola za organizacijo dela v Kranju
—	Pedagoška akademija v Mariboru
—	Višja agronomska šola v Mariboru — Višja pravna šola v Mariboru ter
— Visokošolska in študijska knjižnica v Mariboru s samoupravnim sporazumom združile v
UNIVERZO V MARIBORU
Skupščina SR Slovenije je dne 2. julija 1975 dala k samoupravnemu sporazumu o združitvi v Univerzo v Mariboru soglasje in 3. julija 1975 je svet Združenja ugotovil in razglasil, da je Univerza v Mariboru ustanovljena.
Slovesna razglasitev Univerze v Mariboru je opravljena 19. septembra 1975 ob navzočnosti najvišjih predstavnikov republiških in lokalnih oblastnih, družbenopolitičnih in samoupravnih organov ter rektorjev in prorektorjev 12 jugoslovanskih in 8 inozemskih univerz oz. visokih šol.
STOPNJE ŠTUDIJA Visoka šola organizira študij:
—	na visoki stopnji, ki traja štiri leta in daje po zaključku visokošolsko izobrazbo;
—	na višji stopnji, ki traja dve leti in daje po zaključku višješolsko izobrazbo.
Vpis v L letnik je skupen za vse kandidate ne glede na smer in stopnjo študija. Smer študija izbirajo študenti šele ob vpisu v II. letnik. Študenti, ki uspešno opravijo vse predpisane preizkuse znanja iz predmetov prvih dveh let študija na višji stopnji in uspešno zagovarjajo diplomsko nalogo, pridobijo višješolsko izobrazbo in strokovni naslov ekonomist.
Študenti, ki se po dveh letih študija odločijo za visokošolski študij, se ob določenih pogojih vpišejo v III. letnik. Ko študenti po študiju v III. in IV. letniku uspešno opravijo vse predpisane preizkuse znanja ter izdelajo in uspešno obranijo diplomsko delo, pridobijo visokošolsko izobrazbo in strokovni naslov diplomirani ekonomist oz. na ekonomsko tehniški smeri strokovni naslov diplomirani ekonomist ekonomsko tehniške smeri.
Na smereh za analizo in planiranje gospodarskega razvoja ter na ekonomsko tehniški smeri organizira šola le študij na visoki stopnji za pridobivanje visokošolske izobrazbe, na vseh drugih smereh je študij organiziran kot višjestopenjski ali visokostopenjski študij. Študij na ekonomsko tehniški smeri izvaja šola le v III. in V. letniku.
NAČIN ŠTUDIJA
Visoka šola organizira redni študij in študij ob delu.
Redni študij izvaja šola na sedežu šole in na oddelkih za redni študij v Celju in Kopru. Na oddelkih za redni študij v Celju in Kopru je vpis omejen (po 80 študentov).
Študij ob delu organizira visoka šola na enotah za študij ob delu. Višjestopenjski študij za pridobitev višješolske izobrazbe organizira visoka šola na vseh enotah za študij ob delu, študij za pridobitev visokošolske izobrazbe — visokostopenjski pa na enotah za študij ob delu v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. Študij ob delu traja dvojno dobo rednega študija (en letnik traja dve šolski leti). Študenti vpisujejo v prvem letniku študija prvi program letnika, v drugem letu študija drugi program letnika. Tak način študija velja za vse letnike. Če študenti v dveh letih ne izpolnijo določenih pogojev za vpis v višji letnik, se vpišejo evidenčno.
Enote za študij ob delu so centri za študij ob delu in sekcije študentov, ki študirajo ob delu.
Centri za študij ob delu so v:
Celju, pri Delavski univerzi, Cankarjeva ul. 1/1, telefon (063) 21-248 Kopru, pri Delavski univerzi, Cankarjeva ul. 33, telefon (066) 21-258 Ljubljani, na Centru za študij ob delu VEKŠ, Rimska c. 19/1, tel. (061) 25-394
Mariboru, na sedežu šole, Razlagova ul. 14, tel. (062) 28-261, 27-056
Sekcije za študij ob delu so v:
Kranju, priKlubu gospodarstvenikov, Prešernova 11, tel. (064) 21-975 Murski Soboti, pri Delavski univerzi, Trubarjev drevored 2, tel. (069) 21-137
Novi Gorici, pri Delavski univerzi, Vojkova 57, tel. (065) 21-291 Novem mestu, pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Ulica talcev 3, tel. (068) 21-319
Slovenj Gradec, pri Šolskem centru, Šercerjeva 9, tel. (062) 84-226 Trbovljah, pri Delavski univerzi, Trg svobode 11/a, tel. (061) 821-288
Kandidati za študij ob delu ali njihove organizacije združenega dela morajo pred vsakoletnim vpisom vplačati šoli prispevek za kritje stroškov tega študija. Podrobnejša pojasnila in navodila o organizaciji študija ob delu in pogoji tega študija so na voljo na vseh zgoraj navedenih sedežih enot za študij ob delu.
POGOJI ZA VPIS
I.
V I. letnik visoke šole (z možnostjo izbire smeri ob vpisu v II. letnik) se lahko vpišejo kandidati, ki so pridobili potrebno znanje na gimnazijah, ekonomskih srednjih šolah, upravno-administrativnih šolah, tehniških šolah vseh smeri, dslovodskih šolah, komercialnih, poslovodskih in hotelskih šolah oziroma njim sorodnih šolah.
Na visoko šolo se lahko vpišejo tudi kandidati, ki nimajo potrebnega znanja, pridobljenega na šolah, navedenih v prejšnjem odstavku, če opravijo preizkus znanja iz naslednjih predmetov: matematike, tujega jezika in geografije.
Na visoko šolo se lahko vpišejo tudi kandidati, ki si po osnovni šoli niso pridobili potrebnega srednješolskega znanja, če imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju, ki ustreza eni izmed smeri študija na visoki šoli, če opravijo preizkusni izpit iz naslednjih predmetov: materinega jezika, matematike, novejše zgodovine narodov
Jugoslavije in samoupravljanja s temelji marksizma, iz tujega jezika in geografije.
Programi preizkusov znanja in preizkusnih izpitov so objavljeni na oglasni deski šole, interesenti pa jih lahko dobijo tudi po pošti.
V III, letnik visoke šole se lahko na ustrezno smer študija (razen na ekonomsko tehniško smer) vpišejo študenti VEKŠ, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v III. letnik in kandidati, ki so si pridobili potrebno znanje na ekonomskih fakultetah •— vseh smeri, višjih ali visokih ekonomskih, komercialnih, finančnih, turistično gostinskih, zunanjetrgovinskih in organizacijskih šolah, višjih statističnih šolah, višji ali visoki stopnji fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo.
Na ekonomsko tehniško smer se lahko vpišejo kandidati, ki so si pridobili potrebno znanje na višjih tehniških šolah, višji ali visoki stopnji tehniških fakultet vseh smeri, višjih agronomskih šolah, višji ali visoki stopnji biotehniških fakultet vseh smeri, fakultetah za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, fakultetah za naravoslovje in tehno-iogijo, višjih pomorskih šolah, višjih PTT šolah — tehniških smeri, ter na njih sorodnih šolah, za katere preverja ustreznost vpisna komisija.
Za vpis za posamezne smeri študija lil. letnika so te posebnosti'
Na smer transport in poslovno logistiko se lahko vpišejo študenti VEKŠ, smeri za notranjo trgovino in smeri za zunanjo trgovino.
Na smer za notranjo trgovino in na smer za transport in poslovno logistiko se lahko vpišejo tudi kandidati s končano višjo pravno šolo ter kandidati s končano višjo ali visoko stopnjo pravne fakultete.
Na smer za organizacijo in poslovno upravljanje se lahko vpišejo študenti vseh smeri VEKŠ, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v III. letnik, kandidati s končano višjo oz. visoko stopnjo šole za organizacijo dela, kandidati s končano upravno šolo, ter kanidati, ki so končali njim sorodne šole
POSEBNA OBVESTILA
Preizkus znanja in preizkusni izpiti bodo ob koncu meseca avgusta.
O času in kraju vpisa bodo vsi kandidati pismeno obveščeni do 20. 8. 1978.
Informacije o študiju in pogojih za vpis lahko dobite tudi na sedežih vseh enot za študij ob delu.
VTŠ
VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA MAOIBOO
Maribor, Smetanova 17, telefon (062) 25-461 Dekan: dr. Dalij DOLANGIČ, izredni profesor Predstojniki VTO:
STROJNIŠTVO, dr. Adolf ŠOSTAR, izredni profesor ELEKTROTEHNIKA, dr. Karel JEZERNIK, docent GRADBENIŠTVO, Egon ŽITNIK, profesor višje šole KEMIJSKA TEHNOLOGIJA, dr. Valter DOLEČEK, docent
SMERI ŠTUDIJA
Visoka tehniška šola izobražuje na štirih visokošolskih temeljnih organizacijah združenega dela (VTO);
L VTO STROJNIŠTVO organizira študij na naslednjih usmeritvah:
1.	za pridobitev višje izobrazbe (1. stopnja)
a)	na področju strojništva:
—	konstrukcijska
—	tehnološka
b)	na področju tekstila:
—	tekstilna tehnologija
—	konfekcijska tehnologija
—	papirniška tehnologija (samo študij ob delu)
2.	za pridobitev visoke izobrazbe (2. stopnje)
a)	na področju strojništva: konstrukcijsko motorska
—- konstrukcijsko transportna
—	konstrukcijsko energetska
—	konstrukcijsko računalniška
—	proizvodna tehnologija
—	obdelovalna tehnologija
b)	na področju tekstila:
—	tekstilna tehnologija
—	konfekcijska tehnologija
3.	za pridobitev podiplomske izobrazbe na področju strojništva (3. stopnja)
— konstrukcijsko računalniška ■— tehnološka
II. VTO ELEKTROTEHNIKA organizira študij na naslednjih usmeritvah:
1.	za pridobitev višje izobrazbe
—	energetika
—	elektronika
2.	za pridobitev visoke izobrazbe
—	energetika
—	avtomatika in procesna tehnika
3.	za pridobitev diplomske izobrazbe
—	energetika
—	avtomatika
HI. VTO GRADBENŠTVO organizira študij na naslednjih usmeritvah:
1.	za pridobitev višje izobrazbe
—	gradbena operativa
—	gradbena komunala
2.	za pridobitev visoke izobrazbe
—	gradbena operativa
—	gradbena komunala
3.	za pridobitev diplomske izobrazbe
—	gradbena operativa
IV. VTO KEMIJSKA TEHNOLOGIJA organizira študij na naslednjih usmeritvah:
1.	za pridobitev višje izobrazbe
—	kemijska tehnologija
2.	za pridobitev visoke izobrazbe
—	kemijska tehnologija
3.	za pridobitev diplomske izobrazbe
—	kemija
—	kemijska tehnologija
OBLIKE ŠTUDIJA Šola organizira naslednje oblike študija:
—	višješolski študij, ki traja dve leti in pol oz. pet semestrov,
—	visokošolski študij, ki traja štiri leta oz. osem semestrov in
—	podiplomski študij, ki traja tri semestre za pridobitev naziva specialist in štiri semestre za pridobitev naziva magister.
Študij za pridobitev naziva doktorja tehniških znanosti se izvaja po individualnih študijskih programih in pod vodstvom mentorjev.
Podiplomski študij je organiziran tako, da se študenti po drugem letniku lahko odločijo, ali bodo končali višješolski ali vilokošolski študij. Tisti študenti, ki se odločijo, da bodo končali višješolski študij, se vpišejo v peti semester omenjenega študija in ko ga končajo, opravijo diplomo, s katero pridobijo strokvni naziv inženirja ustrezne stroke.
Študenti, ki se odločijo nadaljevati študij, se lahko vpišejo v III. in nato v IV. letnik visokošolskega študija. Po končanem IV. letniku in ko opravijo vse izpite ter druge študijske obveznosti in diplomo, pridobijo visokošolsko izobrazbo in strokovni naziv diplomirani inženir ustrezne stroke.
Šola organizira redni študij in študij ob delu.
Redni študij izvaja šola na sedežu šole ter s področja strojništva in gradbeništva tudi na dislociranem oddelku v Celju.
Študij ob delu je organiziran v centrih za študij ob delu, ki so v:
Mariboru, na cedežu šole. Smetanova ul. 17, tel. (062) 25-461
Celju, na Tehniški šoli, Kidričeva 3, tel. (063) 22-425
Velenju, pri Rudarskem šolskem centru, Vodnikova 2, tel. (063)
850-422
Kranju, pri Delavski univerzi, Staneta Žagarja 1, tel. ((064) 21-243 Postojni, pri Delavski univerzi, Ljubljanska 2, tel. (066) 21-592 Ravnah, pri Delavski univerzi, Čečovje 5, tel. (02) 86-196 Murski Soboti, pri Delavski univerzi, Trg zmage 2, tel. (069) 21-000
V	naštetih (in morebiti drugih) krajih je pogoj za organizirano izvajanje študija, da se vpiše na eno izmed VTO vsaj 25 študentov, ki bi študirali ob delu.
Laboratorijske vaje so organizirane samo na sedežu šole v Mariboru.
VPISNI POGOJI
V	I. letnik se lahko vpiše:
—	brez preizkusnega izpita, kdor ima ustrezno znanje srednješolske stopnje (4-letna šola);
—	s preizkusnim izpitom iz predmetov: matematika, fizika, kemija, kdor takšnega znanja nima.
Visokošolske temeljne organizacije organizirajo od 1. septembra do pričetka predavanj obvezni uvajalni tečaj za kandidate, ki se vpisujejo v I. letnik.
V	III. letnik visokošolskega študija se lahko vpiše:
—	študent VTO, če je opravil vse izpite prvega in drugega letnika;
—	diplomant višješolskega študija VTO,
—	diplomant ustrezne tehniške stroke druge višje tehniške šole, prve stopnje fakultete ali visoke šole.
Diplomanti, omenjeni v tretji alineji, opravijo morebitne dopolnilne izpite, ki jih določi odbor za študijsko in raziskovalno dejavnost sveta VTO v času študija v tertjem letniku.
Na podiplomski študij se lahko vpiše kandidat, ki je končal visokošolski študij ustrezne tehniške ali naravoslovne stroke in ima dve leti strokovne prakse.
VŠOD
n ŠOU
li OOGOmZACIIO DEU milj
Kranj, Prešernova 11, telefon [064) 22-834
Dekan: Štefan KADOIČ, profesor višje šole
SMERI ŠTUDIJA
Na I. stopnji je organiziran študij na naslednjih smereh:
—	organizacijsko-proizvodni
—	organizacijsko-računalniški
—	organizacijsko-kadrovski
Na II. stopnji se nadaljuje študij na smereh:
—	organizacijsko-proizvodni
—	organizacijsko-računalniški
—	organizacijsko-kadrovski-izobraževalni
—	organizacijsko-zdravstveni
Na III. stopnji se izvaja program na organizacijsko-proizvodni smeri — usmeritev integralni sistem upravljanje kakovosti.
PODROČJA DELA
A.	Organizacijsko-proizvodna smer — I. in II. stopnja
Diplomant organizacijsko-proizvodne smeri je strokovnjak za usklajevanje odnosov med človekom kot upravljalnem — osebnim tvorcem in drugimi dejavniki v delovnem sistemu. Hkrati je tudi tehnični strokovnjak za načrtovanje,'postavljanje, vzdrževanje in izboljševanje delovnega sistema — človek — delovno sredstvo — gradivo — energija — informacija. Ob uporabi sodobnih metod in tehnik dela pomaga dosegati družbene in ekonomske optimalne rezultate v proizvodnji materialnih in energetskih proizvodov ter fizičnih in umskih storitev.
Znanje s področja teorije sistemov, informacij in upravljanja omogoča delovanje in načrtovanju, postavljanju in vzdrževanju delovnih sistemov tudi izven proizvajalnih organizacij združenega dela.
B.	Organizacšjko-računalniška smer — I. in II. stopnja
Smer je namenjena profilom za organizacijska področja v sistemu elektronske obdelave podatkov. Ta so: organizator poslovanja, organizator EOP, problemski analitik in sistemski analitik. Prva dva potrebujeta izobrazbo I. stopnje in druga dva II. stopnje. Vloga obeh poklicev je v pripravljanju sistemskih študij za uvedbo sodobnih računalniških obdelav v organizacije združenega dela. Danes se problemi take narave rešujejo s skupinskim delom, v tesni povezavi z opera-tivo in programerji; organizator naj bo ravno ta povezovalni člen. Zato te vrste poklici terjamo mnogo razgledanosti, sposobnosti prilagoje-vanja in neposrednega poklicnega znanja.
C.	Organizacijsko-kadrovska-izobraževalna smer — I. in II. stopnja
Diplomant kadrovsko izobraževalne smeri je usposobljen za organiziranje dejavnosti kadrovske funkcije in za izvajanje kadrovskih nalog v sodelovanju z obstoječimi strokovnimi službami v organizacijah združenega dela, izobraževalne smeri, usmeritev za načrtovanje, pripravo in organiziranje izobraževanja, za vodenje izobraževalnih procesov, za izobraževanje, načrtovanje ter spremljanje izobraževanja delavcev.
Diplomanti se preko organizacijsko-kadrovskega področja usmerjajo v reševanje vzgojno-izobraževalne problematike združenega dela v okviru kompleksnega sistema usmerjenega izobraževanja. Diplomant je usposobljen za proučevanje in projektiranje vseh vrst in oblik izobraževanja v organizacijah združenega dela. V ta namen je usposobljen za načrtovanje in organiziranje vzgojno-izobraževalnil; procesov in to predvsem na področju proizvodno tehnične vzgoje ter funkcionalnega usposabljanja za potrebe združenega dela. V okviru gospodarskih OZD ter specializiranih izobraževalnih institucij (DU, centri itd.) nastopa kot organizator izobraževanja, programer, analitik! strokovni svetovalec in podobno.
D.	Organizacijsko-zdravstvena smer
Diplomant organizacijsko zdravstvene smeri je usposobljen za organiziranje dela v zdravstvenih delovnih organizacijah na področju bolnišnične dejavnosti, specialističnih ambulantnih služb v okviru bolnišnic in na področju osnovnega zdravstvenega varstva. Organizira tudi delo v proizvodno tehničnih službah, vzdrževalnih službah, službah komunikacijskih povezav.
STOPNJE ŠTUDIJA
Študij na vseh smereh traja za redne študente 2 leti ali 4 semestre na vsaki stopnji.
Študij na vseh smereh traja za študente ob delu 3 leta ali 6 semestrov na vsaki stopnji.
Prvi letnik študija je skupen za vse smeri, kajti osnovo študija vseh smeri predstavljajo predmeti, ki seznanijo študente s strukturo, organizacijo, družbenimi in poslovnimi funkcijami ter upravljanjem združenega dela. Prav tako je potrebno poznavanje splošnih ekonomskih zakonitosti, družbene delitve dela in ekonomskega delovanja ter razvoja družbe v svetovni zgodovini; vzporedno s tem pa je treba poznati posebnosti teh splošnih procesov v naši družbi.
Diplomant prve stopnje pridobi po končanem študiju naziv organizator dela.
Naziv za diplomanta II. stopnje še ni določen, ker se usklajajo republiški zakoni o nazivu za ta profil.
NAČIN ŠTUDIJA
Šola organizira redni študij in študij ob delu.
Redni študij je organiziran na sedežu šole v Kranju za vse usmeritve in za obe stopnji študija.
Študij ob delu bo v študijskem letu 1978/79 organiziran v Kranju, Ljubljani, Mariboru in Celju za obe stopnji, v drugih krajih pa bodo odprti študijski centri, če bodo organizacije združenega dela pokazale potrebo po poklicih, ki jih izobražuje naša šola.
POGOJI ZA VPIS
V	I. letnik visoke šole se lahko vpišejo neposredno:
—	kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo.
—	kandidati, ki so po končani poklicni šoli uspešno zaključili še dvoletno delovodsko ali poslovodsko šolo.
Kandidati, ki imajo zaključeno dvoletno ali triletno poklicno šolo, morajo opraviti preizkusni izpit iz:
slovenskega jezika,
samoupravljanja s temelji marksizma,
matematike.
V	HL letnik visoke šole se lahko vpišejo:
1.	Na organizacijsko-proizvodno smer:
—	kandidati, ki so zaključili dvoletno višjo šolo ali I. stopnjo visoke šole organizacijske, ekonomske ali tehniške smeri;
—	kandidati, ki so zaključili dvoletno višjo šolo ali I. stopnjo visoke šole drugih smeri, opravljajo v tretjem letniku diferencialne izpite iz predmetov:
organizacija proizvodnje,
matematika A in B,
osnove tehnologije z varstvom okolja.
2.	Na organizacijsko-računalniško smer:
—	kandidati, ki so zaključili dvoletno L stopnjo organizacijsko računalniške smeri na VŠOD,
kandidati, ki so zaključili I. stopnjo ali višjo šolo rugih smeri opravijo pred začetkom študija diferencialne izpite iz predmetov:
organizacija dodatek,
1 programski jezik iz učnega programa šole,
informatika,
matematika A in B.
3.	Na organizacijsko-kadrovsko-izobraževalno smer:
—	kandidati, ki so zaključili dvoletno I. stopnjo študija na VŠOD,
—	kandidati, ki so zaključili dvoletno I. stopnjo visoke šole ali višjo šolo drugih smeri opravijo v tretjem letniku diferencialne izpite iz predmetov:
psihologija dela, vrednotenje dela, organizacija proizvodnje.
4.	Na organizacijsko-zdravstveno smer:
Vpišejo se lahko samo diplomanti višje šole za zdravstvene delavce.
OPOMBA: Diferencialne izpite opravljajo študentje po programu, ki velja za I. stopnjo študija na VŠOD.
MA OSNOVI PLANA ZA IZOBRAŽEVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE,
BOMO V NASLEDNJI ŠTEVILK! OBJAVILI RAZPIS SMERI IN POTREB IZOBRAŽEVANJA OB DELU ZA LETO 1978—1979
Predstavljamo vam Izobraževanje-naša IGD AGIS	družbena vrednota
Industrijsko gasilsko društvo AGIS je prostovoljno gasilsko društvo, ki je nastalo z združitvijo Industrijskega gasilskega društva SIGMA Ptuj (IGD SIGMA) in Industrijskega gasilskega društva TAP Ptuj (IGD TAP). Do pravne združitve je prišlo na izrednem ustanovitvenem občnem zboru 20. 11. 1976. Tako, da IGD AGIS sedaj nadaljuje tradicijo ustanoviteljic društva, ki ni majhna.
IGD SIGMA je bilo ustanovljeno 20. 9. 1973. leta in je bilo sestavljeno iz preizkušenih, strokovno dobro podko vanih in požrtvovalnih gasilcev. IGD TAP je bilo starejše društvo. Ustanovljeno je bilo že 19. 3. 1957. leta.
Pri tem je zelo interesanten podatek, da je med ustanovitelji obeh gasilskih društev bil tov. KELENC Viktor, sedaj direktor TOZD SERVISI v naši delovni organizaciji.
Na ustanovitvenem občnem zboru je bil sprejet sklep, da se kot zgodovinski datum u-stanovitve IGD AGIS, kot naslednika IGD SIGMA in IGD TAP, prevzame datum ustanovitve IGD TAP. Tako je v lanskem letu imelo IGD AGIS dvajsetletnico. Ta lepi jubilej, prejšnjo leto iz objektivnih razlogov nismo obeležili z neko posebno svečanostjo. To bomo napravili letos v sklopu proslave 30-letnice DO AGIS.
—gasi požare in rešuje imetje pri požaru in drugih elementarnih nesrečah;
—	v primeru večjega požara ali elementarne nesreče pomaga sosednjim gasilskim enotam;
—	v primeru razširitve požara, ki ga ne more društvo pogasiti samo, pokliče na pomoč druga društva.
IGD AGIS je imelo 17. 3. 1978 redno letno konferenco. Na konferenci se je razpravljalo o delu v preteklem letu ir o nalogah, ki društvo čaka v tem leFu. Razprava je bila zelo konkretna in živa. Pri ugotavljanju napak v delu in neizpolnjenih nalog v prejšnjem letu, pa celo zelo ostra. Konkretne sklepe konference mora izdelati upravni odbor IGD in jih predložiti članstvu v potrditev na prvem članskem sestanku IGD. Člani IGD so si na konferenci za 1978. leto zadali predvsem te naloge:
V času, ko se pripravljamo na VIII. kongres ZKS, je založba Delavska enotnost izdala knjigo »Izobraževanje, naša družbena vrednota«, dr. ANE Kranjc. Avtorica je prodekan na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelku za pedagogiko, predava andragoške predmete. Knjiga je namenjena takorekoč vsakemu samo-upravljalcu, dobili smo jo v času, ko si naša družba prizadeva za korenito reformo vsega izobraževanja in ko si prizadevamo prevrednotiti kriterije za ocenjevanje slehernega dela. S tem pa tudi izoblikujemo kriterije za vrednotenje funkcionalnega znanja. Avtorica ne govori samo o
na za uporabo. O vseh opaženih pomanjkljivostih obvestijo poveljnika ali podpoveljni-nega mesta, vedno pripravlje-ka IGD;
—	usposobijo svoje delavce v rokovanju in pravilni uporabi ročnih gasilnih sredstvih, posebno ročnih gasilnih aparatov;
—	da se redno udeležujejo po planu predvidenih vaj in se pri tem usposabljajo za
V društvu je včlanjeno preko 60 članov kolektiva. Od tega števila je preko 30 operativnih članov. Zraven drugega orodja razpolaga društvo tudi z dvema motornima brizgalnama in prirejenim gasilskim avtomobilom za prevoz brizgalne in gasilske desetine. Orodje se nahaja v treh gasilskih orodiščih.
Operativno članstvo je strokovno dobro usposobljeno in pripravljeno. To dokazuje na svojih rednih vajah, praktičnih vežbah našega društva, kakor tudi na skupnih vajah z drugimi društvi ali v vajah civilne zaščite krajevne skupnosti. Svojo strokovnost, izurjenost in požrtvovalnost, so mnogokrat dokazali tudi pri gašenju požarov v delovni organizaciji in pri gašenju požarov zunaj delovne organizacije. Ne smemo pozabili, da so vsi člani IGD AGIS prostovoljni člani, in da za svojo strokovno usposabljanje, urjenje in pridobivanje rutine žrtvujejo tudi ogromno svojega prostega časa. S tem izkazujejo veliko mero humanosti in resnične samozaščitne zavesti v čuvanju družbenega in osebnega premoženja in s tem ekonomske in socialne varnosti našega delovnega človeka in občana.
Delo IGD regulirajo zakoni in predpisi, kakor tudi Pravilnik o požarni varnosti DO AGIS. Osnovne naloge IGD AGIS so naslednje:
— izvaja preventivne požarno varnostne ukrepe;
Primer še gorečega odvrženega cigaretnega ogorka na časopisni papir v enem izmed prostorov naše delovne organizacije, ki opozarja na malomarno ravnanje kadilca-ke
—- člani IGD, a posebno člani operative se morajo bolj zavzeti za usposabljanje delavcev v požarni preventivi, pravilnem protipožarnem obnašanju in delu, vsak v svojem delovnem okolju. S svojim ponašanjem morajo dati vzgled ostalim delavcem, ka ko se postopa in dela, da ne pride do požara. Svoje sodelavce opozarjajo na storjene nepravilnosti,
— pazijo, da so gasilna sredstva, ki se nahajajo na ali v bližini njihovega delov-
efikasno posredovanje pri gašenju požarov;
—	da v gasilske vrste pridobijo čim več novih članov;
—	vsi člani IGD se morajo truditi, da v članstvo IGD pristopi čim več žensk. Imamo glede na število žensk v delovni organizaciji vse možnosti, da formiramo vsaj eno žensko desetino. Za to nalogo se še poimensko posebej zadolžita dva člana. (IGD TAP je imel svoj čas zelo aktivno žensko desetno in za njih po-stoji tudi oprema).
težnjah in možnostih posameznika za izobraževanje v vseh starostnih obdobjih, ampak povezuje vzgojo in izobraževanje z globalnimi družbenimi problemi. Vprašanja o izobraževanju, ki jih obravnava, so vprašanja, ki zadevajo nas vse, kako bi živeli bogate-je, bolj humano, bolj srečno, da bi delovni ljudje z neprestanim izpopolnjevanjem svojega znanja, v katero nas sili hiter azvoj, mogli še bolj samostojno odločati o zapletenih vprašanjih načrtovanja in uporabe rezultatov združenega dela. Knjigo priporočamo vsem članom kolektiva.
J. T.
—	poveljstvo operative mora izdelati plan rednih vaj IGD, ki morajo biti prilagojene potrebam delovne organizacije, posameznim TOZD in objektom.
—	izdelati poseben plan vaj za pripravo na tekmovanje. IGD AGIS se to leto mora u-deležiti tekmovanj Industrijskih gasilskih društev;
— Upravni odbor izdela natančen plan poučevanja vseh članov kolektiva po oddelkih v požarni preventivi in praktičnem rokovanju in gašenju požarov z ročnimi gasilnimi aparati in gašenju z vodo iz hidrantov Pri tem poimensko odredi člane operative za poučevanje s posameznimi oddelki v TOZD, DSK in DSSS.
—	društvo kot celota in vsaki posameznik mora pomagati v delu komisiji za požarno varnost in tesno sodelovati z odbori za LO in DSZ;
—- kot prejšnja leta mora društvo tesno sodelovati z o-stalimi gasilskimi društvi, posebno z GD Ptuj, dosedanjimi društvi in industrijskimi društvi, kakor tudi v delu gasilskega centra Ptuj in občinske gosilske zveze.
—	sodelovati in prirejati skupne praktične gasilske vež-be z drugimi gasilskimi društvi. Udeležiti se vseh vaj civilne zaščite v Krajevni skupnosti.
— Upravni odbor pripravi program proslave društva v okviru proslave 30-letnice delovne organizacije. Za to svečanost mora upravni odbor pripraviti tudi predloge za priznanja in odlikovanja zaslužnih in dolgoletnih članov IGD AGIS.
S tem smo kratko in v grobem predstavili naše IGD in nekaj njegovih nalog v tem letu in nalog stalnega pomena. Upamo, da bomo v prihodnje lahko predstavili delo, življenje in pomen našega društva in posameznikov bolj podrobno in bolj pestro.
Franc Lazar
Delegat na VIII. kongresu ZKS
Letošnji kongres ZKS, že osmi po vrsti, bo potekal od 3. 4. — 5. 4. v Ljubljani. Izvoljen delegat za kongres je tudi delavec naše delovne organizacije POTOČNIK Marko, s tem pa se še enkrat potrjuje, da družba, delo in aktivnost mladih enakoveti, ceni in spoštuje, kajti enakopravni in nepodrejen položaj krepi sodelovanje in rodi uspehe. Marko je aktiven družbenopolitičen delavec, ki ves prosti čas posveti predvsem delu v mladini in mu bo sodelovanje na kongresu veliko pripomoglo k še večji angažiranosti na vseh področjih.
Rojen je 24. 10. 1951 v Ptuju, kot peti otrok v osem članski družini. Od rojstva živi v Rogoznici, Sfovenskogoriška c. 10. Obiskoval je osnovno šolo Tone Žnidarič v Ptuju. Po končanem osnovnem šolanju se je odločil za poklic o-rodjarja. Poklicno šolo je obiskoval v Šolskem centru za kovinsko stroko v Ptuju. V tem času se je začel aktivno ukvarjati z delom v mladinski organizaciji. Na osnovi angažiranosti in zanimanja za delo v mladinskem aktivu Franc Kramberger Rogoznica so ga' predlagali za predsednika aktiva. To dolžnost je o-pravljal vse do odhoda v JNA.
Po vrnitvi iz JNA se je vrnil na delovno mesto v TOZD Orodjarna, kjer je^ bil zaposlen že pred odsluženjem vojaškega roka. Najprej je opra-vljal delovne naloge brusilca, pozneje pa kot orodjar. Jeseni istega leta se je vpisal na večerno srednjo tehniško šolo v Ptuju. Delovna organizacija mu je pri šolanju pomagala s štipendijo ki je bila v višini šolnine. Čeprav je dopoldan delal, popoldan pa obiskoval šolo se je aktivno vključeval v družbenopolitično delo. Tako je bil leta 1975 ponovno izvoljen za predsednika MA »Rogoznici«. V tem času je bil predlagan tudi za člana predsedstva pri OK ZSMS Ptuj. Ob volitvah je bil izvoljen za predsednika mladih v KS pri OK ZSMS. To dolžnost opravlja še danes in si prizadeva, da bi bili mladi v KS čim bolje organizirani.
Leta 1976 se je udeležil mladinske delovne akcije v Brkinih, kamor je odšel z brigado Dušana Kvedra-—Tomaža, ki jo je organizirala OK ZSMS Ptuj. Udeležil se je tudi MDA Brkini 77 kot komandant brigade, letos pa je evidentiran za člana MDA Slovenske gorice 78. Kot smo že omenili s e je zaposil v tedanjem TAP-u, takoj po končani poklicni šoli kot orodjar. Tudi v delovni organizaciji se je najprej vključil v delo mladih, kot član sekretar j ata, ob združitvi in reorganizaciji je bil izvoljen za sekretarja 00 ZK v TOZD Orodojarna. Do reorganizacije TOZD OR in TOZD OC oziroma združitve je bil delegat v delavskem svetu DO. Trenutno je član komisije za
delovna razmerja in osebne dbhodke in predsednik komisije za informiranje. Dela, kot kontrukter štanonih orodij v TOZD OR.
V ZK je bil predlagan in sprejet leta 1968. Deloval je v komisiji za vprašanja mladih komunistov pri OK ZKS Ptuj. Ob zadnjih volitvah pa je bil izvoljen v OK ZKS. Kot mlad komunist je bil izvoljen za delegata VIII. kongresa ZKS. O tem nam je povedal: Nad samim predlogom sem bil zelo
Marko Potočnik
presenečen, da so ravno meni zaupali tako odgovorno in častno nalogo, delegata kongresa. Sam si štejem v čast, da sem delegat na tako pomembnem kongresu in upam, da bom zaupanje, ki so mi ga izkazali opravičil. Na kongresu bom obravnaval temo izobraževanja mladih na MDA.
Trenutno sem ob navedenih zadolžitvah aktiven, kot član 10 SZDL, sekretar mladih komunistov pri 00 ZSMS Rogoznica, na občinskih volitvah pa sem bil izvoljen za delegata v DPZ. Aktivno se vkjluču-jem še V klubih in športnih društvih.
Delovnemu kolektivu, bi se želel ob tem trenutku zahvaliti za razumevanje, saj ob tej angažiranosti delo precej trpi.
Po poteh revolucije
že tradicionalni pohod po poteh revolucije, s katerim v ptujski občini na množičen odziv prebivalstva prehodimo del poti revolucionarjev in borcev našega kraja, bo tokrat preusmerjen v Kidričevo. Z njim želimo obeležiti 25-letnico smrti Borisa Kidriča. Na prvi seji štaba za pripravo pohoda pri Občinski konferenci SZDL so se dogovorili, da bo pohod 22. aprila 1978. Ob tej priložnosti bi se naj izvajal tudi krajši kulturni program, slavnostni govornik, na tej osrednji prireditvi pohoda v Kidričevo, bo tov. ZORAN POLIČ. Za 11. april 1978, štab za pripravo pohoda, predlaga, da se izvedejo v počastitev smrti revolucionarja BORISA KIDRIČA, komemorativne seje v TGA, na katerih bi tudi podelili priznanja OF slovenskega naroda najzaslužnim družbenopolitičnim delavcem v občini Ptuj. Pohod bo razdeljen na tri odrede in sicer:
a) LACKOV ODRED s četami:
—	Krambergerjeva
—	Osojnikova
Zbirališče Lackovega odreda je na Slovenskem trgu pred Lackovim spomenikom
V	odredu je vseh 11 KS mesta Ptuj
KS Hajdina Srednješolski center Garnizija JLA Zbirališče Krambergerjeve čete je pred domom Sloven-skogoriške čete v Rogoznici.
V	to četo se razporedijo KS Rogoznica
KS Desternik KS Trnovska vas KS Vitomarci KS Juršinci KS Polenšak
Zbirališče Osojnikove čete je v Ljudskem vrtu pred OŠ Franc Osojnik.
V	to četo se razporedijo KS Grajena
KS Dornava KS Gorišnica vse OŠ iz Ptuja taborniki, planinci
Pohod odreda s četami se izvrši po relaciji: Ptujske toplice, ob kanalu do Slovenje vasi, skozi Gerečjo vas, Kungoto v Kidričevo.
b)	KIDRIČEV ODRED:
Zbirališče v KS Videm.
Sestava udeležencev:
KS Videm KS Cirkulane KS Zavrč KS Podlehnik KS Žetale KS Dolena KS Leskovec KS Markovci
Pohod odreda se izvrši v relaciji Videm, Turnišče — nadvoz magistralne ceste Ptuj—• —Krapina, Dolena, Kidričevo (podrobno opredeli vodstvo odreda).
c)	SAGADINOV ODRED:
Zbirališče odreda v KS Ptujska gora pred Sagadinovo domačijo.
Sestava udeležencev:
KS Stoperce KS Majšperk KS Ptujska gora KS Ciikovce KS Lovrenc KS Kidričevo
Pohod odreda se izvrši v Kidričevo po relaciji, ki jo odredi vodstvo odreda.
Pozivamo vse člane kolektiva, da se pohoda polno številno udeležijo, predvsem pa rezervne vojaške starešine, pripadniki civilne zaščite in narodne zaščite DO AGIS.
Pripravil ŠNEBERGER
Stroj za fino obdelavo zavornih valjev	(Foto: FEGUŠ)
AH smo dosledni pri izvajanju ukrepov družbene samozaščite...?
Ker bi naj postala družbena samozaščita prisotna na vsakem koraku današnjega časa, smo hoteli ugotoviti, kako delavci, ki imajo opravka z dokumenti upoštevajo varnost teh, ali v koliki meri u-poštevajo in podružabljajo družbeno samozaščito pri svojem delu. Da bi ugotovili kakšno je stanje samozaščite v naših pisarniških prostorih, je po nalogu direktorja DO služba družbene samozaščite pregledala pisarne. Ob pregledu teh prostorov smo lahko prišli do načrtov, naročilnic
in pečatov. Stanje, ki smo ga ugotovili predstavlja veliko malomarnost posameznikov, ki so zadolženi za pečate in naročilnice. Takšno opustitev samozaščitnih ukrepov, (to je, da se morajo pečati in drugi dokumenti, ki lahko koristijo nepoklicani osebi varno spravit) lahko ima velike ali majhne materialne posledice. Posnetki, ki jih je služba družbene samozaščite posnela zgovorno kažejo, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni, glede upoštevanja in izvaja-janja ukrepov družbene samozaščite.
Po zaključenem delovnem času ni bilo naročilnic
težko najti nezaklenjenih štampiljk in
Skrb ZNG za izobraževanje žena
V marcu je našo delovno organizacijo obiskala sodelavka Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva iz Ljubljane. Predvsem ženam in dekletom, zaposlenim v AGIS-u, je želela predstaviti dejavnost zavoda in publikacije, ki jih izdaja njihova založba. Zavod obstaja že 25 let in na njem dela cca 40 strokovnjakov s področja gradbeništva, zdravstva, prehrane, oblačilnih strok. Ima biro za programiranje, oddelek za prehrano in živila, potrošni-ško-informativni center in založbo. Za posameznika je zelo zanimivo delo potrošniško informativnega centra v Gradišču št. 2, Ljubljana, ki ugotavlja uporabno vrednost proizvodov, namenjenih gospodinjstvom. Rezultate testov gospodinjskih aparatov, prehrambenih proizvodov, blaga ipd., objavljajo v revijah in časopisih. Pripravljeni so vam odgovortii na vprašanja v zvezi z nakupom in uporabo različnih aparatov, gradnjo, ogrevanjem ali opremo stanovanj in to brezplačno, (tudi po telefonu). Centralni zavod za napredek gospodinjstva organizira tečaje šivanja in pletenja na stroj, zdrave in dietne prehrane in posebne tečaje za osebje v obratih družbene prehrane in v vrtcih (izobra-
ževanje ob delu za pridobitev polkvalifikacije in kvalifikacije). Ob ostalih in občasnih razstavah pripravljajo sodelavci zavoda demonstracije in degustacije ter predavanja.
Med številnimi izdajami založbe zavoda naj omenimo le nekatere, nadvse koristne in cenene knjižice: Zobje našega otroka, Prehrana zdravega in bolnega dojenčka, Dieta za hujšanje in vzdrževanje telesne teže, Zamrzovanje živil v gospodinjstvu in diete ob različnih obolenjih (kot so želodčna, sladkorna, bolezni srca in ožilja, žolča itd.). Knjižice stanejo cca 50 din in jih lahko naročite po pošti. Priročniki o kuhanju, šivanju, pletenju so dražji, vendar dobro izbrani. Naši šolarji poznajo učbenike za pouk gospodinjstva.
Zavod želi osveščati potrošnike in vplivati na ponudnike blaga in storitev. Pospešuje zdravo prehranjevanje in kulturno bivanje, organizacijo servisnih dejavnosti za pomoč gospodinjstvom, racionalizacijo stanovanjske opreme in proizvodnjo blaga. Izsledke raziskav takoj uvajajo v prakso. Strokovno rešuje vprašanja, ki zadevajo družino in gospodinjstvo, posebej še zaposleno ženo.
Se nekaj
Prehrana delavcev mora ustrezati njihovim prehrambenim potrebam. Vsebovati mora zadostno količino kalorij in biti mora pravilno pripravljena in higiensko neoporečna. Prav to, kar smo na zadnje zapisali, nas mora spremljati vedno in povsod, če hočemo da bomo dosegli zaupanje in zadovoljstvo naših delavcev. Tega se delavci v obratu družbene prehrane tudi zavedamo, zato nenehno in povsod skrbimo, da ne bi zaradi naše malomarnosti prišlo do kakršnih koli spodrljajev. Ta naš trud je v neki meri poplačan tudi s tem, ko nam posamezniki zagotavljajo, da po naših močeh in razpoložljivih sredstvih, posamezni obroki opravičujejo zaupanje, ki nam je dano. Vendar takšno mnenje ni vseh. Vemo in zavedamo se, da je vsem težko ugoditi, vendar slabo mnenje, ki nam ga krojijo nekateri, ne izkazuje utrjenega zaupanja, kajti vemo, da je dobro ime hitro minljivo. Te vrstice pišemo predvsem zaradi tega, ker so se v mesecu januarju in februarju slišale različne govorice, da so se nekateri z malico zastrupili. Te trditve so nam nalo-
o malicah
žile nalogo, da smo poklicali strokovne delavce SO Ptuj, kateri bi naj pregledali prostore in vzorec malice. Vzorec so nato poslali v mikrobiološki zavod Maribor, ki je izdal uradni dokument, da je kakršna koli zastrupitev izključena. Vse primere malic, namreč moramo oseminštirideset ur hraniti za primer pregleda. Stalna praksa in naloga po pogodbi, pa tudi je, da vsak mesec sanitarni inšpektor analizira obrok malice in obenem se izvede mikrobiološka in kalorična preiskava malice.
Kako smo poslovali v februarju
V mesecu smo pripravili 33051 obrokv. Porabili smo 328131,99 din sredstev. Poprečna vrednost toplega obroka je bila 9,93 din, hladnega pa 13,00 din. Poprečna planirana cena malice je 10. din.
PINTARIČ Branko
• • •
RADI BI VAM POVEDALI
Kot smo zapisali v prejšnji številki predlagamp novo rubriko, ki bi naj s kritično vsebino pristopila k hitrejšemu reševanju nekaterih problemov in težav. Pa tudi od več ne bo, če danes ponovno spregovorimo, da vsebina ne sme 'biti stališče posameznika ampak stališče delovne sredine, ki probleme in težave čuti. Tako smo v prejšnji številki govorili o prostorski stiski nekaterih naših oddelkov, ta vsebina pa je vspodbudila delavce v TOZD Servisu, ki jih pestijo podobne težave in so nam pripravili naslednji prispevek:
TOZD SERVIS motornih vozil ima trenutno zaposlenih 90 delavcev in bo po letnem planu dosegal v tekočem letu realizacijo v višini 4,5 stare milijarde. 1. 1. 1978 je TOZD SERVIS z reorganizacijo delovne skupnosti skupnih služb in vseh TOZD v svoj sestav oziroma organizacijo prenesel službo računovodstva z knjigovodstvom, predvsem zaradi tega, da bi organi upravlajnja željene podatke o poslovanju imeli čimprej na razpolago.
Prostorska stiska zmanjšuje učinek in kvaliteto dela	Foto: Fegoš
Rezultat navedene reorganizacije je po sedanji oceni zadovoljiv, čeravno naletimo še na precejšnje težave pri zbiranju podatkov, predvsem zaradi nepopolne dokumentacije, ki je dokaj zastarela.
Kvaliteta dela v proizvodnih oddelkih še ni dosegla že-1 j enega nivoja, na kar pa ima velik vpliv neustrezna prostorska razmestitev in v zvezi s tem seveda neustrezna tehnologija, ki je trenutno v nobenem primeru ni mogoče spremniti, oziroma izboljšati.
Enake težave so pri režijskih službah TOZD-a v zvezi z naj nuj enej Šimi prostori, saj smo z organizacijo knjigovodstva in računovodstva v TOZD-u pridobili le en prostor, ki ne zadošča za Le delavce, če bi želeli imeti maksimalni učinek in kvalitetne podatke, kot rezultat njihovega dela.
je pri vodji proizvodnje, ki z lastnim prostorom sploh ne razpolaga, temveč koristi prostor prevzemne službe.
Da bi vsaj delno oblažili prej navedene probleme in imeli možnost nuditi kvalitetnejše usluge našim strankam, smo se v TOZD SERVIS odločili za investicijo 1. faze — izgradnja »ZASTAVA« — servisa. O višini investicije bi v tem trenutku še ne mogli govoriti, ker tehnološki projekt, ki ga pripravljajo »ZAVODI CRVENA ZASTAVA« še ni končan, tako da naša služba za razvoj in izgradnjo ni v stanju izdelati investicijskega elaborata. Posebno poglavje so viri za investicije, ki bodo vsaj kar se lastne udeležbe tiče dokaj problematični, ne glede na to, da je TOZD SERVIS v preteklem letu posloval nekoliko boljše kot v predhodnem letu.
Republiški sekretariat za notranje zadeve je dal pobu-
glašali, ker menimo, da smo v lastni režiji v stanju takšno delo opraviti, pod pogojem minimalnega prispevka koristnika mot. vozila. Na naš ugovor do tega časa nismo dobili od Izvršnega sveta SO Ptuj nobenega odgovora.
O usmerjenem izobraževanju govorimo danes na vsakem koraku, pri tem pa čestokrat pozabljamo ceno takšnega izobraževanja in kdo je pravzaprav za to odgovoren, če pogledamo v nekonko večjo širino.
TOZD SERVIS že nekaj let intenzivno usmerjeno izobražuje vse poklice v avtostioki od mehanike do trgovca. Zaradi slabih poslovnih rezultatov leta 1976 TOZD SERVIS v letu 1977 ni sprejel v uk nobenega vajenca, da se ne bi zaradi tega finančna situacija še poslabšala.
V tem trenutku imamo 28 vajaencev raznih strok 2. in 3. letnika, od katerih bo približno polovica v letošnjem letu opravila zaključni izpit.
Skupni stroški za nagrade in topli obrok znašajo za leto 1977 52 starih milijonov. Pri tem niso upoštevani stroški zaščitnih oblek in ostalih sredstev za osebno higieno.
Iz navedene številke ni težko razbrati kakšna je to obremenitev za tako številčno majhen TOZD in za izredno ti de pogoje gospodarjenja pri izredno nizki ceni ure in ostalih omejitvah na katere smo vezani. V zvezi s celotno problematiko usmerjenega izobraževanja smo v stiku referentom za izobraževanje, ki bi naj pri samoupravni interesni skupnosti poskušal to zadevo dokončno urediti.
Viktor Kolenc
Tudi dvoriščni prostor ne ustreza potrebam	Foto: Feguš
V mesecu januarju so organi upravljanja sprejeli sklep ,da skupne službe odstopijo določene prostore TOZD-u Servis, vendar do realizacije tega sklepa ni prišlo zaradi prostorske stiske v skupnih službah. Posebej je treba povedati, da nad zgradbo servis TOZD SERVIS koristi le eno pisarno, vse ostale pisarne pa so zasedene od delavcev skupnih služb.
Krog poslovnih partnerjev se nam iz dneva v dan veča, predvsem po komercialnih vprašanjih (nabava in prodaja avtomobilov, agregatov, sklopov in ostalih rez. delov). Pri tem pa vodja komerciale skladiščne službe, nima pisarne, ki bi jo smel pokazati poslovnemu partnerju. Enak problem
do vsem organizacijam združenega dela, ki imajo v svojem sestavu oddelek tehničnih pregledov motornih vozil, da bi naj v začetku letošnjega leta pri Občinskih skupščinah izposlovale pooblastila za podaljšanje veljavnosti registracij motornih vozil.
V TOZD-u Servis smo tej pobudi sledili in od pristojnega organa SO Ptuj zahtevali izdajo takšnega pooblastila. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj ni v popolnosti zadostil s svojim sklepom naše želje, temveč je sklenil, da bi to delo upravljal delavec Občinske skupščine v naših prostorih. S takšnim sklepom Skupščine občine Ptuj organi upravljanja TOZD-a niso so-
Ali jih poznate ?
V četrtek 30. marca je bila v naši delovni organizaciji izvedena javna tribuna pod nazivom človek, znanje in produktivnost. Organizirana je bila ob zaključku akcije slovenske izdaje Komunista v pripravi pododbora pri OK ZKS Ptuj in sodelavcev AGIS-a. Na javni tribuni so poleg analize rezultatov akcije celovito obravnavali problematiko raziskovalne in inventivne dejavnosti v OZD in TOZD občine Ptuj. No, o tem bomo obširneje pisali v naslednji številki, za danes samo toliko. Ta naš prispevek pa bomo nadaljevali z razgovorom, ki smo ga imeli z nekaterimi našimi sodelavci, ki se aktivno vključujejo v raziskovalno in inventivno dejavnost.
Marjan VIDOVIČ
V	Agisu sem se zaposlil leta 1961, kot strojni ključavničar. Šolanje sem nato nadaljeval na srednji tehniški šoli in jo tudi z uspehom končal. Na sled prvim koristnim predlogom sem prišel pri iskanju rešitev, kako delavcu izboljšati pogoje dela in dvigniti kvaliteto. Nekaj idej pa se je porodilo tudi ob razgovorih z delavci, ki so zatrjevali, da bi se mnogo dalo narediti ceneje in hitreje, samo predlog za izboljšavo je potrebno pripraviti in ga predlagati. K iskanju vseh teh rešitev sem pristopil zavestno, kajti nepravilen pristop bi lahko škodoval razpoloženju delavcev in proizvodnji. Do sedaj sem pripravil osem predlogov, kr pa niso bili vsi osvojeni. Danes opravljam naloge in opravila konstruktorja v TOZD Orodjarna in to delo zahteva nenehni kontakt z neposredno proizvodnjo. Prav neposredna proizvodnja pa mi daje osnovne pogoje za moje predlagane izboljšave. Zavidanja med delavci ni, zavisi pač od tega, s kakšnim predlogom prideš med njih.
Nekaj kritičnih besed bi moral spregovoriti o načinu reševanja predlaganih izboljšav, kajti nekateri primeri so časovno presegli vse meje, tako da inovator na kraju izgubi voljo za iskanje novih rešitev. Nekatere stvari smo o-krog tega že uredili, tako da vse kaže na bolje.
Franc BERANIC
V	naši delovni organizaciji sem se zaposlil v letu 1970 na delovnem mestu orodjar. Pri opravljanju teh delovnih nalog sem se mnogokrat srečal z raznimi problemi, ki so tako ali drugače ovirali nemoten potek proizvodnje. Prav to pa je pogojevalo moje razmišljanje, kako bi z osebnimi predlogi za izboljšavo odpravili nekatere pomanjkljivosti, zboljšali orodja in zmanjšali stroške. Tako sem do danes prijavil štiri izboljšave od katerih sta bile že dve osvojeni. Dva predloga pa sta še v teku reševanja.
Do ideje sem ponavadi nri-šel ob razgovoru s sodelavci ali pa ob opazovanju orodja, ki nam je delalo največje preglavice. Pri tem moram ome-
niti tudi to, da sodelavci podpirajo moje predloge in tudi (Sodelujemo, kadar je potrebno.
Pripombo bi imel na podelitev nagrad za predloge in koristne nasvete, kajti zgodi se, da te niso dane vedno ob pravem času tistemu, ki si jo res zasluži. Vsako izboljšavo bi morali temeljito preizkusiti v praizvodnji, ugotoviti njen ekonomski učinek in šele nato nagraditi predlagatelja.
Tudi vnaprej upam in želim, da bom s svojimi predlogi koristil delovni organizaciji in sodelavcem. V ta namen pa se tud izobražujem na de-lovodski šoli, tako da prostega časa res ni.
Stanko KOSTANJEVEC
*w»;
mm
Novator ob svojem izdelku
Stanko Kostanjevec na delovnem mestu
V »Agisu« sem se zaposlil 10. 2. 1961.
Ideja za izboljašavo se mi je porodila, ob spremljavi dela samega. Prijavil sem 3 izboljšave, ki so bile tudi osvojene. Osvojili so predloge za izboljšavo:
—	podloga pri nosilcu odbojnega stekla (signalna naprava za kmetijske stroje)
—	izravnava C vrednosti (leže) ležajev
—	izravnava C vrednosti gu mi odboj nikov
Ob delu nimam časa razmišljati. Največ idej se mi porodi pred pričetkom dela, v zgodnjih jutranjih urah. Na delo rad prihajam zelo zgodaj. Razne delovne zaplete rešim tudi po drugi uri, ker se
lažje skoncentriram. Nikoli se prej z nikomer ne posvetujem. Sodelavci za izboljšavo zvedo šele ob osvojitvi in ocenjevanju. Do nedavnega ni bilo po'-sluha za ideje in predloge izboljšav, vsaj glede ocenjevanja ne. Sedaj se je to precej izboljšalo. Ne spremljajo vedno dela, 'ki zadevajo izboljšave. Kažejo pa vedno več zaupanja v posameznika, ki se trudi, da bi s svojim delom doprinesel tudi gospodarnejšemu poslovanju in ga temu primerno nagradijo.
Načrtov si za naprej ne delam. Vedno pa želim delati na principu za boljši jutri. Nove stvari me pa vedno zelo privlačijo. Prosti čas posvetim družini in delu v organizacijah na terenu.
PLAVANJE
23. marca je bilo v kopališču rekreacijskega centra'izvedeno tekmovanje v plavanju. Kljub obvestilu ,ki je bilo izobešeno tri dni pred tekmovanjem, je bila udeležba zelo skromna. Ne morem najti razloga za talko slabo udeležbo. Ali naši delavci res nimajo časa, ali jih je sram, ali ne znajo plavati? Vsakemu je jasno, da tako tekmovanje ni neko vrhunsko plavanje; ampak le rekreativnega značaja, saj ni nobenega med nami, ki bi vadil s ciljem, da se uvrsti v plavalno ekipo. To tekmovanje je sicer imelo značaj izbirnega tekmovanja v okviru AGIS-a, saj smo tako želeli dobiti sestav ekipe za tekmovanje na del. športnih igrah.
Tekmovanje je bilo izvedeno v 3. skupinah: moški do 30 let, moški nad 30 let in ženske.
Rezultati v plavanju na 50 m za prva tri mesta:
—	skupina do 30 let
1.	Potočnik Martin	35,5	sek.
2.	Gramc Dušan	36,0	sek.
3.	Potočnik Marko	36,1	sek.
—	skupina nad 30 let
1.	Bogdanovič Milan	35,6	sek.
2.	Hajduk Zvonko	41,4	sek.
3.	Simonič Franc	42,0	sek.
V ženski ekipi sta bili le
dve udeleženki in sicer Lešnik Aleška je bila pred Kmetec Štefanijo. Gotovo si zaslužita priznanje za udeležbo
MŠ
Delavci, ki so pridobili lastnost delavca v združenem delu v mesecu februarju 1978
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
— KURBUS Marinka, luknjač kartic
— GREŠAK Zdenka, pripravnik v pravni službi — (dol. čas)
— VIHER Ema, pripravnik v plansko analitskem sektorju
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
— LAH Janko, strugar na krušiku
—■ VAUPOTIČ Franc, strugar na krušiku
— SERDINŠEK Alojz, računovodja TOZD KO bloner MfsčPČSt
— VOČANEC Marjan, ša-bloner
— MEZNARIČ Martin, vrtalec II.
TOZD GUMARNA
— MURKO Janez, vulkanizer
— ZEMLJAK Jožefa, obrezovalec ročno
— ŠAMPRL Angela, obrezovalec ročno
— RIŽNAR Franc, vulkanizer (dol. čas)
TOZD AVTOOPREMA
— LEŠNIK Marjan, vrtalec na vrtalnem stroju
TOZD ORODJARNA — PISLAK Jože, orodjar
TOZD SERVIS
— BELŠAK Veronika, evi-dantičar in blagajnik — SENIČIČ Dragan, avtoklepar
DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA
— EMERŠIČ Srečko, skladiščni delavec — VEINGERL Doroteja, pripravnik v zunanji trgovini
OBVESTILO
Vse člane ZK, ki ne dobivajo časopis »Komunist«, prosimo da se oglasijo v tajništvu DPO
v__________________________
SMEROKAZ KADROV JBEL
< PRIŠLI
OPJLI >
Delavci,
ki so
Drenehali
astnost
delavca v
združenem
delu v
mesecu
februarju
1978
TOZD AVTOOPREMA
— LENART Marjan, st iskalec na težji stiskalnici
TOZD SERVIS
— ZELENIK Miroslav, avtomehanik TAM — GOJKOVIČ Milan, avtoličar I.
ENAJSTI
KONGRES
ZVEZE
KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE BO OD 20. DO 23. JUNIJA V BEOGRADU
V spomin
Ivanu
Emeršiču
Črna zastava kot simbol minljivosti in kraja nekega življenja je s svojimi počasnimi ritmi elegije vnašala v naša srca žalost in praznino. Nemo in z bledimi obrazi smo zrli predse. Vsi smo ga poznali. Bil je naš. Vest o tem, da smo izgubili dobrega delavca in tovariša, se nam je zdela na prvi pogled neverjetna, kajti njegov tovariški odnos dc sodelavcev bomo pogrešali.
Rojen je bil 6. 9. 1935 leta. Oče štirih otrok v starosti od 3 do 12 let. Z družino je živel na Majskem vrhu 47.
V naši delovni organizaciji je bil zaposlen od 1. 3. 1960 v TOZD TAP, kot delavec fazne montaže.
Njegovo življenje in delo je skromnosti in doslednosti. Zadane naloge in delo je opravljal vestno, v nenehni pripravljenosti pomagati in sodelovati. Njegovo delovno mesto je ostalo prazno in to praznino čutimo tudi mi vsi, ki smo ga imeli radi in smo ga poznali.
SODELAVCI

SAMO DOBRO
INFORMIRAN
DELAVEC
LAHKO
SAMOUPRAVLJA
v_______________________________
Med tekmovanjem za »Zlato puščico«	(Foto: Simonič)
STRELSTVO
Družinsko tekmovanje za „Zlato puščico”
V soboto 4. 3. 1.1. je bilo v SD AGIS izvedeno tekmovanje za družinsko »zlato puščico«. Kljub velikemu številu članov SD AGIS, se je tekmovanja udeležilo sorazmerno malo strelcev, kar kaže na precejšnjo neresnost večine članov, ki so v SD prej pasivni kot aktivni, saj se na rednih treningih srečujemo vedno eni in isti.
Tekmovanje za »zlato puščico« je ena naj masovnej šili strelskih manifestacij, ki pritegne k sodelovanju slehernega strelca, saj tekmuje vsak za sebe itn se temu primerno trudi za čim boljši uspeh. Vendar pri nas še vedno ni povsem tako. Od 48 članov SD AGIS, se je tekmovanja za družinsko »zlato puščico« udeležilo le 13 strelcev.
Rezultati tekmovanja so bili naslednji:
I.	mesto in »Zlato puščico« SD AGIS je osvojil Franc Simonič z 261 krogi od 300 možnih;
II.	mesto Zvonko Hajduk 241 krogov;
III.	mesto Franc Kolarič 241 krogov;
IV.	mesto Alojz Ličen 239 krogov;
V.	mesto Danilo Jevšenek 237 krogov;
VI.	mesto Ivica Ličen 228 krogov itd.
Vsi strelci, ki so dosegli normo za občinsko zlato puščico, so se udeležili tekmovanja, ki je bilo v nedeiljo 19. 3. 1.1. na strelišču SD Turnišče. Naši strelci so streljali takole:
Marjan Gajzer Franc Simonič Franc Kolarič Zvonko Hajduk Danilo Jevšenak
505 krogov 495 krogov 479 krogov 456 krogov 456 krogov
S. F.
Podelitev priznanj najboljšim
!i
KOŠARKA
Z nekaterimi organizacijami, s katerimi poslovno sodelujemo, sodelujemo tudi na športnem področju. Tako se je košarkarska ekipa AGIS-a dne 17. 2. 1978, v Kranju pomerila k ekipo GUMAR, tovarne SAVA. Zmagali so domačini s 45:27. Povratna tekma pa je bila dne 10.3. 1978 v šporni dvorani v Ptuju. Po trdi in izenačeni borbi so na koncu imeli gostje več športne sreče in zmagali s 67:66. Po tekmi so se igralci obeh
ekip okrepčali v obratu družbene prehrane v AGIS-u. V prijateljskem pogovoru je bil dan predlog, da naj športna srečanja med AGIS-om in SAVO postala tradicionalna in da bi se sodelovanje razširilo še na druge športne panoge. Fkipa »Gumarja« je tudi povabila ekipo AGIS-a na mednarodni turnir v košarki, ki bo v mesecu septembru v Kranju.
Branko Debeljak
'------------------------—---------v
30 let
uspešnega poslovanja je simbol borbe za pridobitev novih kvalitet v izgradnji samoupravnih odnosov
STRAN ZA RAZVEDRILO IN SMEH
FFF\
EKSTERNA REALIZACIJA DSK . . .
ŠTANČNO ORODJE: »ZDI SE Ml, DA Tl JE MALO DOLGČAS TU V ORODJARNI. KO ČAKAŠ NA POPRAVILO . . .«
GUMARSKO ORODJE: »KAJ TE BRIGA, KAKO SE JAZ POČUTIM, TU SE VSAJ POŠTENO OHLADIM, SICER PA TEBI NE MORE BIT DOLGČAS, KER TE ŽE PREDOLGO OSVAJAJO . . .«
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Bauman Valentin, Drobnič Ivan, Indlč Ostoja, Potočnik Marko, Vidovič Fraoc, Kralj Rajko, Kozar Silvo, Žlvkovlč Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 1800 Izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptu| Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.