glasilo ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ LO VENI JE številka SLOVENSKI GLASILO CEBli:ovImjaEORGANIZAC,J ČEBELAR . ST. 11-12 LJUBLJANA. 1. DECEMBRA 1958 LETO I.X VSEBINA Ing. Miloš Obradovič: Pravi žajbelj na Slovenskem Krasu.................................225 Franjo Vrčko: Zakaj propada naše čebelarstvo?................................ ... 229 Ernest Adamič: Sodobno in zaostalo .... 251 J. Fašalek: Stari čebelarski pisci o čebelah in čebelarjenju (Nadaljevanje)...................235 Edi Senegačnik: Q raznih načinih pitanja na zaiego (Nadaljevanje in konec)............... 239 Franc Kastelic: S čebelami po Liki, Dalmaciji, Hercegovini in Bosni (Nadaljevanje in konec) 244 OPAZOVALNICE: Poročilo za september in oktober..............24? NASA ORGANIZACIJA: Čebelarski muzej v Radovljici.................249 Zapisnik seje odbora za čebelarstvo pri ZPZS 250 Občni zbor čebelarskega društva v Ljubljani 251 Naš izlet v Gornjo Brezovico ................252 SLIKA NA OVITKU: Zimska pokrajina. VINJETA PANJSKE KONČNICE: Bitka med konjenico in pehoto^ OBVESTILA NA OVITKU; Poziv Zveze čebelarskim društvom, družinam in članom. Dopolnilo k seznamu predavanj in predavateljev. List izhaja v začetku vsakega drugega meseca. Izdaja ga »Zveza čebelarskih društev« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 28. Tiska ga Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja pa uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina za člane 400 din, za nečlane in inozemstvo 500 din. Posamezna dvojna številka stane 90 din. Številka čekovnega računa pri Komunalni banki v Ljubljani, Miklošičeva c. 600—70 3—10?? \\ ""i PRAVI ŽAJBELJ NA SLOVENSKEM KRASU I N G. M I L O S OBRADOVIC Za kiraško zemljo je značilno, da je pliiva, suha, pedološko slabo razvita in da ima zelo prepustno podlago. V večjem delu Krasa pa ni bilo vedno tako>. Do lega je prišlo potem, ko so uničili gozdove in je bilo ozemlje izpostavljeno močni eroziji. Zemljo so odnašali vetrovi in voda, organske snovi pa so polagoma razpadle pod vplivom sonca. Proces degradacije je potekal tako, da se je po uničenju gozdov spremenila površina v »šikare« z iredkejšim ali gostejšim podrastom. Proti skrajni irazgalitvi se narava upira s tem, da se odeva z rastlinami. ki so zadovoljne s skromno hrano in manjšo količino vode. To je večinoma grmovje in polgrmovje z zelo razvejenim in dlakavim koreninskim sistemom, ki prodira globoko v kamnite razpoke. Nadzemni del teh rastlin je navadno svetlosive ali svetlozelene barve. Ta barva dobro odbija vroče sončne žarke in varuje rastline pred izsušitvijo. Ena izmed rastlin z navedenimi lastnostmi je tudi pravi žajbelj (Salvia officinalis), ki ni pomembna samo zaradi izkoriščanja neproduktivne kraške površine, iemveč tudi kot paša za čebele. Žajbelj more kljubovati najhujši suši. V dobi svojega dolgoletnega službovanja na Krasu nisem našel žajbljevega grmiča, ki bi propadel zaradi suše, pač pa sem imel priliko videti bujno razvite grmiče na debeli luiiinozni črnici, kjer so se sami na gosto razsejali. Slovenski Kras ne daje slike pustinje kot ostali primorski Kras v Jugoslaviji, ker je mnogo bolj poraščen z borovimi kulturami ali z avtohtonim drevjem in grmovjem takih vrst. ki na njem uspevajo. Vendar je najti tudi tu obsežne neproduktivne površine, ki so sploh nezaraščene ali spremenjene v šikare in nizke gozdiče črnega gabra. Vpirašal sem se. zakaj te površine niso vsaj deloma poraščene z visoko produktivnim žajbljem, ko je vendar znano, da ta uspeva v južnejših primorskih krajih naše države, da — celo v takih krajih, ki imajo do IKK) m nadmorske višine. Razen tega najdemo samonikli žajbelj v neposredni bližini slovenskega Krasa, to je v Devinu pri Trstu, kjer je temperatura nižja, kjer piha močnejša in hladnejša Inirja. kot v pretežnem delu našega Krasa. Na našem Krasu so zasadili že dokaj zgodaj razne tuje vrste drevja in grmovja, toda za žajbelj se ni nihče zanimal. Šele leta 1952 je dobil ing. Beltram nekaj žajbljevega semena s Krasa nad Senjem v Hrvaškem Primorju in ga posejal na površini '■> do 4 ha. Žajbelj je z ekonomskega stališča zelo pomemben, kajti I ha z njim obrasle površine daje v primernih letih (>00—700 kg medu. Da-dant-Rlattov panj v Ljubinju (Hercegovina) je dal pred leti H kg donosa na dan. Toliko medu na en panj prav gotovo še niso zabeležili na Goriškem. Razen tega ima žajbelj ugoden vpliv tudi na melioracijo Krasa, ker pripravl ja zemljo za pogozdovanje, zlasti za pogozdovanje s semenom črnega bora. Žajbljeve plantaže bi vsekakor omogočile boljši razvoj čebelarstva rui našem Krasu. Sedaj so tu donosi zelo majhni, pač zaradi tega, ker primanjkuje rastlin z večjim izločanjem nektarja. Žajbljeva paša bi lahko nadomestila tudi pašo na akaciji in pravem kostanju, kadar bi ti dve odrekli. Ko cvete akacija, je kako leto dosti dežja, ki sproti izpira medičino iz njenih cvetov. Nasprotno pa moča žajblju ne škoduje. temveč kvečjemu koristi, saj je splošno znano, da v mokri pomladi dobro -medi. Razen tega je starejša akac ijeva drevesa težko najti na Krasu, a ravno starejša drevesa dajo po izjavah čebelarjev cvetje, ki bolje izloča nektar kakor mlajša. Akacija ne popravlja zemlje in je zaradi tega na slabših zemljiščih nezaželena. Pravi kostanj nudi sicer čebelam izborno pašo. a je prav tako kol akacija precej občutljiv za vremenske spremembe. Če ga opere med cvetenjem dež, je njegovega medenja konec. Tudi ga precej sekajo in iztrebl jajo, da bi preprečili širjen je raka. Pri raznovrstnih čebeljih pašah lahko upamo, oa bo ena izmed njili le uspešna. Žajbelj je rastlina, ki medi vsako drugo, prav gotovo pa vsako tretje leto. Njegovo medenje je odvisno ud razporeda padavin, ta razpored pa je v Slovenskem Primorju ugodnejši kot v južnejših kraških pokrajinah, saj je prav zato bolje poraščen z drevjem, grmovjem in travo kakor ostali Kras. Če se bo na Slovenskem Krasu dvignilo čebelarski, st' bo dvignilo tudi kmetijstvo, ker bodo čebele bolje oprašile cvete sadnega drevja Žajbelj na Fajtovem hribu in drugih kulturnih rastlin. Samo tisoč hektarov K. •asa. ki bi ga zasadili z žajbljem, bi dalo okrog 150 milijonov dinarjev dohodka. To velja seveda le za leta, ugodna za čebeljo pašo. Koristno bi bilo poizkusiti z žajbljevimi plantažami na plitvih zemljiščih z laporno podlago. Na Slovenskem Krasu je še vedno kakih 19 000 hektarov goličav, ki jih nameravajo pogozditi. Za pogozdovanje je najbolj primeren črni bor, toda dohodki, ki jih ta daje, so zelo majhni v primerjavi z dohodki, ki bi jih dale žajbljeve plantaže. Razen tega je treba na dohodke pri borovih nasadih dolgo časa čakati. Zato bi bilo bolje, da bi bor sadili predvsem za zavarovanje žajbljevih plantaž bodisi v pasovih, bodisi" v skupinah. Za izboljšanje zemljišča in povzdigo čebelarstva bi bile na najtoplejših mestih Slovenskega Krasa primerne tudi plantaže rožmarina. Čeprav daje ta rastlina manj medu kot žajbelj, ima vendarle neke posebnosti, ki jih je treba upoštevati. Rožmarin medi pri nizki tem- ir peraturi, cvete pa med letom sedem do osem mesecev. Važen je zaradi (ega, ker vzpodbuja matice k zgodnjemu zaleganju in izloča spomladi vsaj toliko nektarja, da se čebelje družine do nastopa paše na akaciji in žajblju dobro razvijejo. Rožmarinova paša bi torej nekako pripravljala čebele na žajbljevo pašo, ni pa izključeno, da bi v nekaterih leti Ji dala tudi nekaj medu. Čim več paš se zvrsti v kakem kraju med letom druga za drugo, tem bolj se splača tamkaj čebelariti. Na Krasu, kjer je svet bolj raven in brez večjega kamenja, bi se dalo z žajbljevimi plantažami celo izboljšati pašnike za ovce. Žajbljevi grmiči bi z ustvarjanjem humusa zboljševali zemljo, zaradi česar bi tudi trava bujneje rastla. Trava bi žajblja ne ovirala v rasti, ker bi jo ovce popasle, pa tudi ovce bi mu ne škodovale, ker jim kot hrana ne prija. Skoraj vse pašnike na Krasu bi bilo treba zasaditi z ža j bi j evimi grmiči. To zamisel bi bilo kaj lahko uresničiti, ker bi potem prepoved paše odpadla in bi pri zasajanju lastniki pašnikov sami pomagali. Čebelarstvo je poezija kmetijstva. Toda to moremo trditi samo tedaj, če je čebelam paša zagotovljena. Naj hujši dnevi nastopijo za čebele in čebelarja, kadar zmanjka paše. Čebelarju tedaj ne preostane nič drugega, kakor da prepelje čebele v kak drug kraj, da odide na dolgo pot. ki je dostikrat zelo tvegana. Lepe hrvaške prislovice, da »na osovini med rodi« ni mogoče jemati vedno za resno. Včasih sc obeta najboljša paša, pa se hipoma vse preobrne in ostanejo samo stroški. Najtežje je prevažati čebele, kadar je potrebnih za to več prometnih sredstev, kot na primer kamion ali traktor, vlak, enkrat ali dvakrat celo ladja, pa spet traktor ali kamion. Nazaj grede so potrebna seveda prav ista sredstva. Koliko muke pri prekladanju, koliko neprespanih noči, koliko stroškov, a često brez vsakega haska! Žajbljeve plantaže bi v Slovenskem Primorju zagotovile odlično čebeljo pašo za več let. lies, da bi bilo treba tudi v tem primeru čebele prevažati, toda vožnja po lepih cestah, kakršne so v Sloveniji, in pa kratke razdalje, ki bi jih bilo mogoče premagati v treh, štirih, kvečjemu v petih urah, ne bi delale čebelarjem prevelikih težav. Prevažanje bi. bilo tudi manj tvegano kakor na Krasu naših južnih pokrajin že zaradi boljšega razporeda padavin in nekoliko hladnejšega podnebja, ki preprečuje razvoj glivičnih bolezni na rastlinah. V mesecu maju in prvi polovici junija pa bi bilo le dovolj toplote in vlage, da bi se žajbelj bujno razvil in bi lahko dobro medil. Govoriti o pasivnosti Krasa, ni umestno, kajti Kras kljub raznim negativnim pojavom, ki so z njim v zvezi, le ni tako pasiven, kot se temu ali onemu zdi. Pri mnogih ljudeli je le odnos do Krasa pasiven, in sicer iz preprostega vzroka, ker ga ne poznajo. Kras vedno lahko spremenimo v plodno zemljo, če ga posadimo s primernimi rastlinami. Seveda je treba izbrati za to take rastline, ki se bodo znale prilagoditi novemu okolju. In ena teh je žajbelj, ki cvete v času, koi je že kolikor toliko toplo, a vendar še dovolj vlažno. Redka so leta, da bi bila v Slovenskem Primorju suša. Dodati je treba še to, da je ustroj cveta pri žajblju naravnost idealen, ker ga dež ne more izprati, zlasti ako ne dežuje predolgo. Slovenski Kras, piredvsem pa slabi pašniki Trnovskega gozda, ki se razprostirajo na njegovih pobočjih in se naglo spuščajo v Vipavsko dolino, bi sčasoma postali zelo produktivni, če bi jih zasadili z žajbljem. Sonca in toplote imajo dovolj za dobro uspevanje žajblja. Da bi to, o čemer smo govorili v članku, čim hitreje in s čim manjšimi investicijami izvedli, je potrebno: 1. izbrati zemljišče, na katerem bi vzgajali žajbljeve sadike. 2. izpopolniti tehniko dela za hitro sajenje sadik in setev semena na terenih, kjer naj bi bile žajbljeve plantaže, 3. pridobiti za to delo široke ljudske množice. Za ideje, ki sem jih v tem članku prikazal, so se takoj navdušili čebelarji in Okrajna zadružna zveza na Goriškem. Osnovali so odbor šestih članov, ki bo v imenu organiziranih čebelarjev skrbel za izboljšanje čebelje paše na Slovenskem Krasu. ZAKAJ PROPADA NAŠE ČEBELARSTVO? FRANJO VRCKO Ako srečate starejšega čebelarja, ki se ukvarja s čebelami že več kakor pol stoletja in se zapletete z njim v pogovor, vam bo prav gotovo povedal, kakšne dobre letine in paše so bile včasih. Od pomladi pa do pozne jeseni so čebele imele kaj nabirati. Ko je prenehala spomladanska paša, so zamedili gozdovi, da je bilo vse mastno po tleh. Na jesen pa je bila bogata bera na ajdi. Marsikdo se bo še spominjal, da je pred drugo svetovno vojno in še po tisti vojni bilo dovolj ajdovega medu naprodaj, a čebele so bile kljub temu dobro založene za zimo z njim. Seveda pa takrat kmeije niso uporabljali toliko umetnega gnojila, ko so sejali ajdo. Tudi po tej vojni je nekaj let ajda dobro medila, kajti njive so bile spočite. Ker so Nemci naše ljudi izgnali, jih pač ni nihče obdeloval, a ko so se ti vrnili iz pregnanstva, ni bilo umetnega gnojila, s katerim bi jih gnojili. Da dokažem razliko o uporabi umetnih gnojil, naj navedem samo en primer: v nekem okraju smo porabili pred drugo svetovno vojno en vagon umetnih gnojil, v zadnjih letih, ko je bil regres, pa 40 vagonov. Zaradi napredka podiramo ravnotežje, ki vlada v naravi. Ko izločimo en sam faktor iz skladnega mozaika, ali ko dodamo novega, dosežemo sicer povečanje proizvodnje, (oda ogorčena narava se maščuje po drugi strani. Seveda mi tega ne vemo, ali pa nočemo vedeti. Tragika je prav v tem, da človek ne spozna nevarnosti, ki mu preti. Človeški genij se ukvarja z zvezdami, se igra z atomskimi bombami m skuša zavojevati vsemirje, pri tem pa ne opazi, da se 11111 suši veja, na kateri sedi. Zakaj imamo že vsa leta toliko vremenskili sprememb in zakaj odpovedujejo čebelje paše kar po vrsti. To so prav gotovo posledice brezglavega uničevanja rastlinske odeje na zemlji. V prvi vrsti so to posledice sekanja in sploh uničevanja gozdov, drevja, girmovja in travnate ruše. Vsako drevo, ki pade pod zamahi sekire, je udarec po naravi, saj pade stražar, ki zvesto varuje našo rodovitno zemljo, izboljšuje podnebje in ga uravnoveša. Tedaj se posuši milijon listov, ki so blažili udarce dežja in odbijali pekoče sončne žarke. Debela plast črne zemlje pod drevjem je globoko skladišče vlage, ki vsirkava močo, kadar je dežja preveč, in jo počasi oddaja, kadar žge sonce. Kakor po vsej Evropi, tako smo tudi pri nas nekaj časa brutalno sekali gozdove zaradi gospodarske stiske in visoke konjunkture pri izvozu lesa. Še danes posekamo za industrijo ogromne količine lesa, ravno tako tudi po ostali Evropi. Nedvomno se je v zadnjih 50 letih stanje gozdov močno poslabšalo ne samo pri nas, ampak splošno v vseh državah na jugu in severu. Ukrajinski gozdovi so padli v znamenju industrije in sedaj je k nam odprta pot suhim vetrovom, ki prinašajo strah in grozo s širnih puščav srednje Azije; suhoveji jim pravijo Ukrajinci, ker v kratkem času vse požgo'. Gozdnati grebeni in pobočja Alp so preredčeni, zato pošiljajo vso vodo kar najhitreje po hudournikih v doline. Ko pa pritisne sonce, ni nikjer nobene zaloge vode, ki bi blažila sončno pripeko in odvračala sušo. Če želimo lepšo prihodnost, varujmo našo zemljo in naše gozdove, ki so naravna zaloga vlage. Varujmo naše rastje, naše trate in plasti črne prsti, da nas ne bodo preklinjali naši potomci. SODOBNO IN ZAOSTALO ERNEST ADAMIC Že precej dolgo je tega, ko sem se moral odpovedati svojim osmim Žnideršičem, ki sem jih lastnoročno izdelal in so zaradi tega imeli to prijetno lastnost, da je moral biti vsak okvirček oštevilčen, ker sem ga mogel postaviti samo na eno in isto, natančno določeno mesto v panju; drugam nikakor ni maral ne zgrda ne zlepa. Kljub tem in še nekaterim posebnim lastnostim, ki jih zdajle ne bi našteval, sem s temi panji in družinicami v njih pri čebelnjaku, prav tako lastnem izumu, Hiša nu Velikem Boču s punji pod napuščem doživel v tistih letih velike dneve čistega veselja in intimnega stika z lepotami narave v vseh letnih časih. Ljubezen do »muh« je ostala in ni popustila vse do danes: koder namreč hodim in grem, kamor me zanese moj poklic filmskega človeka, povsod skušam poiskati tudi čebele, se pogovoriti s čebelarji in, če imam s seboj fotokamero (to pa skoro vedno), pa tudi napravim kak posnetek. Letos me je zanesla pot tja gori do Sv. Duha na Ostrem vrhu (907 m). Po Kozjanskem samevajo vrh slemen in po temenih kop samotne avtarkične kmetije. Ker voznih poti ni, morajo ljudje v dolino po strmih »grabah«, bodisi po Šturmovi ali pa po g raji i Bistrice. Za prvo je potrebno uro hitre, samo planinskim ljudem vajene hoje, po Bistriški pa dve in pol. Nazaj v breg pa travno toliko, kar je skoraj nerazumljivo. Kontrolirati tega nisem mogel, toda preveč ljudi mi je zatrdilo, da hodijo na vsako stran enako dolgo. Videl pa sem nekatere, kako hodijo. Res gredo brez oddiha tildi navkreber, kot da zanje ni strmin. To velja seveda le za mlade ljudi. Starim gre bolj počasi. No, sicer sem pa nekako zašel, čeprav navidezno: taka in taka pot me je pripeljala tudi do prve čebelarske postojanke, k čebelnjaku, če mu smem vzdeti to ime, zgovorne, bistre in pametne kmetice Sršenove na Velikem Boču št. 1. Stoji tik ob poti obenem s hišo. v katero je Sršenova mati pred svojim čebelnjakom vključen med obe okni kamre in »hiše« pod sam napušč, kot kaže posnetek. V dveh doma izdelanih Žnideršičih je tačas živela ena sama čebelja družina. V drugem, domače iznajdbe, in v tretjem, malem dunajčanu, je pozimi kosila bridka smrt z lakoto in mrazom, kar pa ni čudno, saj so stali tam goli in brez skrbne roke, to se pravi taki, kakršne sem našel letos julija. Sršenka res tu pa tam pobrklja med čebelami, iztoči, če je najti kakšno kapljo medu, o čebelarjenju pa ničesar drugega ne ve kot to, kdaj so roji in kako je treba z njimi ravnati, ter nekaj malega o pitanju. Gre le za to, da je pri hiši med za lipov čaj, če je kdo bolan. Okrog in okrog se širijo gozdovi debelih smrek, jelk in listavcev. Gozd in travnik nudita precej paše vsak letni čas. Tudi resa se ponuja in nektar sadnega drevja. Iz razgovora posnemani, da so ljudje opazili medenje iglavcev, da je pogosto precej brenčanja v drevju, toda interesa za čebele ni. Tod je gozdarjenje glavni vir dohodkov; z njiv pridelajo le nekaj krušnega žita in krompirja, travniki pa dajejo še kar precej krme. V gozdovih je mnogo borovnic, v gobovem letu pa je z gobami velik zaslužek. Čebele niso važne, zanje ni časa in razumevanja. Pa bi še nekam šlo, če bi imeli čebelnjake spodaj v grapah, pravijo. Tako pa je ravno vse naopak: s kmetije leti čebela prazna in lahka dol v grapo, nazaj pa težka z medom v želodčku. Utrudi se Zavcarjev čebelnjak na Vurmatu in muhe poinro zaradi onemoglosti prej kot drugod. Če bi imeli čebelnjake v dolini, bi čebele odfrčale lahke navzgor in se težke spuščale navzdol. Toda o tej izmeni ni govora, kajti kmeti je morejo uspevati samo na pobočjih tega gorskega sveta. Tam okrog imajo njivice, tam je sonce, tam ne zamete sneg, spodaj pa ostanejo grape neprehodne do pozne pomladi in nalivi odnašajo zemljo s hudourniško besnostjo. Zato so čebele obsojene tod na životarjenje. Na zahodni strani Sv. Duha na Ostrem (uradno Djakovičevo po Djuru Djakoviču. komunistu, ki so ga v bližini ustrelili orožniki) nekje okrog kote 797 metrov ima čebelnjak mladi gospodar Žavcar. Ta ima še kar spodoben čebelnjak in nekaj več panjev kot Sršenka. Toda tudi tu so čebele samo zaradi tradicije. Neki prednik, menda Žavcarjev stric, je imel mnogo čebel in je bil izredno navdušen čebelar. \ bližini svoje domačije in po gozdnih parobkih je nasejal medovite rastline, vmes pa zasadil grmiče, ki sem jih sprva imel za brnistro. Grmič je visok skoro nad pas. Iz njega štrlijo tanki in prožni poganjki, na katerih se razvije rumeno cvetje, katerega semenski stročki iso podobni akacijevim ali pa stročkom drugih metuljuic. Čudil sem se, da bi našel na teh višinah občutljivo brnistro ali, kakor ji pravijo Črnogorci, žuko (žuta). V pogovoru s profesorjem Petkov- Tip čebelnjaka na šestih nogah škom sem zvedel, da utegne biti pri nas ne preveč pogostna rastlina Sarotamnus scoparius. Poznamo le nekatera redka njena najdišča. Ko sem lani hodil po idiličnih dolinicah med radgonskimi vinskimi goricami, sem obstal pred čudnim čebelnjakom, ki sem ga posnel v razmeroma neugodni razsvetljavi, ker je metalo sonce skozi krošnje dreves nemirno senco in svetle lise. Upam pa, da je vseeno mogoče spoznati, da stoji na šestih nogah, ki držijo podstavek s čebeljimi panji domačega izdelka, kombiniranega z nekaterimi elementi Žni-deršičevega panja. V moji fotokameri je še nekaj prostora za posnetke, ki se mi, tako upam, ponujajo na mojih nadaljnjih potili. Ivo bodo varno spravljeni v črni škatlici, se bom pa spet oglasil. stari Čebelarski pisci o c e b e l a h IN ČEBELARJ EN JU Iz grščine prevedel J. Fašalek Kot sem '/.o omenil, čebele ne prenesejo slabili vonjev in p ra v tako močnih dišav ne, zaradi tega tudi pikajo ljudi, ki kaj takega uporabljajo. Razen zaradi drugih nezgod propadejo čebele tudi, če je v panju preveč matic (kraljev) im če hoče vsaka odtrgati del družine. Zre jih še krastača. Usede se namreč pred žrelo ter piha vanj; nato ostane na preži in požira izleta vaj oče čebele. Pred njo se ne morejo braniti, pač pa jih pobijajo čuvarji panjev. Glede na čebeljo vrsto, o kateri smo že rekli, da je slaba in da gradi neenakomerno satje, trde mnogi čebelarji, da delajo to le mlade čebele, ker se na zidanje ne razumejo. Mladice imenujemo le naraščaj istega leta. Take čebele ne pikajo toliko kot starejše. Zato je mogoče prevažati tudi roje, v katerih so same mlade čebele. Ko zmanjka modu, izganjajo čebele trote iz panjev, družinam pa dajejo čebelarji fige in druge sladke sadeže. Starejše čebele delajo v panju; ker ostajajo v njih, imajo gosto dlako. Mladice pa prinašajo hrano od drugod ter so bolj gladke. Trote pobijejo tudi, če nimajo več prostora za gradnjo satja. Troti tiiče v kotu panja. Če je bila kdaj katera družina bolna, se je že pripetilo, da so odletele posamezne čebele k tuji družini in odnašale med, ko so zmagale v boju. Če začne čebelar tuje čebele pobijati, pridejo ven iz panja tudi čebele ter se branijo, ne da bi moža opikale. Bolezni napadejo zlasti dobre družine, med drugim tako imenovana kleros. To so majhni črvički, ki se razvijejo na panjskem dnu. Ko dorastejo, jih je kmalu poln ves panj kot bi bil prepreden s pajčevino, tako da se satje pokvari. Druga bolezen se kaže v nekaki lenobi čebel in panji dobe neprijeten vonj. Dobra paša za čebele je na materini dušici, in sicer je bela boljša kot rdeča. Panji morajo stati poleti v hladu, pozimi pa na toplem. Čebele najprej zbole, če nabirajo med na cvetlicah, ki jih je napadla plesen. Ob hudem vetru nosijo s seboj kamenje kot obtežilo proti njemu. Če je blizu panja reka, pijejo vodo le iz nje, potem ko so odložile svoje breme. Če je ni, pijejo vodo tudi drugod, vendar izbruhajo prej med ter nato takoj znova odlete na delo. Za nabiranje medu je najugodnejši čais spomladi in jeseni. Spomladanski med je slajši, svetlejši in sploh boljši kot jesenski. Najboljši med pripravi mlada družina v novem satju. Rumeni med dobi slabo barvo od satja, kjer se pokvari kot vino v sodu. Zato ga je treba pustiti, da se zgosti. Ko cvete materina dušica in se satje napolni z njenim medom, se ta ne strdi. Najboljši je zlatoirumeni med; svetlega ne nabirajo čebele na pravi materini dušici, je pa dobro zdravilo za očesne bolezni in tvore. Nekoristne primesi medu plavajo vedno na površju ;in jih je treba pobrati, ker je čisti med spodaj. Kakor hitro zacveto cvetlice, začno čebele zidati satje. Zato je treba vosek iz panjev izrezati, nakar začno zopet z zidanjem. Nabirajo na tehle cvetlicah: atrakilisu (earthanus lainatus), melilotonu (neke vrste detelja), asphodelonu (roža. podobna liliji), phleoisu (neka močvirska rastlina), aignosu ter spartonu. Ko nabirajo na materini dušici, primešajo medu vodo, preden pokrijejo celice. K.ot sem že omenil, odmetavajo čebele blato samo med izletavanjem čili pa ga odlagajo v en sam sat. Povedal sem tudi, da so majhne čebele bolj pridne 'kot velike. Imajo obrabljena krila, so temne barve, kot če bi bile mokre, medtem ko so zadnje lepe in se svetijo kot žene brez dela. Verjetno je, da prija čebelam ropot, zato jili je mogoče spraviti v panj, če udarjamo s črepinjo ob dno sklede. Vendar ni dognano, če sploh slišijo ali če store to zaradi tega, ker jim ugaja ropot, ali iz strahu. Tavlantijci pijejo medico Kot že omenjeno, je delo natančno porazdeljeno. Ene delajo vosek, druge prinašajo med, tretje zopet obnožino. Nekaj jih oblik uje satje, medtem ko prinašajo nekatere vodo v celice in jo mešajo z medom, druge pa odletavajo znova na delo. Zjutraj so tako dolgo mirne, dokler jih katera ne zbudi, ko dva- ali trikrat zabrenči. Takoj nato lete trumoma na delo. Ko se vrnejo, so še nekaj časa nemirne, vendar se kmalu umirijo; dokler ne loti ona izmed njih ibrenče naokrog, kot če bi hotela dati zmamenje za spanje. Nato talko j uitihnejo. Po živahnem brenčanju in hitrem izletavanju spoznaš, da je družina močna. Naj več j a lakota jih napade, ko se zibude iz zimskega spanja. Pri delu so počasnejše, če jim pustiš pri spodrezovanju preveč medu. V panju je treba pustiti toliko satja z medom, kot je za družino primerno. Ce jim pustiš premalo, zgube voljo do dela. Polenijo se še, če je panj prevelik; v tem primeru nimajo dovolj poguma za delo. Ob spod reza v an j u da družina tri do pet litrov, posebno dobra sedem do osem litrov, deset litrov medu pa najdeš le v redkih panjih. Čebele napadejo napudranega Atenca Čebelji sovražniki so razne ose, kot sem že povedal. Čebelarji jih love tako, da jim nastavijo posodo z mesom. Ko se nabere v njej precejšnje število os, posodo pokrijejo ter jo postavijo na ogenj. Če ima družina malo trotov, ji je to le v korist; troti namreč vplivajo, da so čebele bolj delavne. Nevihto in dež čutijo čebele že naprej, kar spoznamo iz tega, ker ne iz-letavajo, temveč se tišče v panjih celo ob lepem vremenu. Tako zvedo čebelarji, kdaj je pričakovati slabo vreme. Ko se čebele nakopičijo v panj, je to znamenje, da hoče družina rojiti. Kakor hitro čebelarji kaj takega opazijo, jo poškrope s sladkim vinom. Okrog panjev priporočajo sajenje hrušk, fižola, gralia, medijske in sirijske lucerne, mirte, maka, lovorja in mandeljev. Mnogi čeibelarji zaznamujejo svoje čebele na paši tako, da jih potresejo z moko. V pozni pomladi, v suši in, ko napade rastline plesen, imajo čebele le malo zaloge. IX. knjiga: O osah in čmrljih Ose si ne pridobivajo hrane tako kot edbele, ki nabirajo med na c^ e-tovih, temveč se povečini hranijo z mesom. Zaradi tega se naiselijo pri gnojiščih. Tod love velike muhe, jim odgriznejo glavo, ko jih zalote, ter odneiso telo. Načno tudi sladke sadeže. Toliilko o njih hrani. Imajo matice kot čebele in male ose (Sphekes), vendar so mnogo večje kot čebelje in matice (Sphekes) malih os. Svoja gnezda si zg rade Anthrene pod zemljo, zemljo pa znosijo na površje kot mravlje. Rojev kot pri čebelah te živali kot tudi male oso (Sphekes) nimaijo. Mladice, ki so se pravkar izlegle, ostanejo v gnezdu ter ga povečajo tako, da odnašajo zemljo. Družine so prav močne; izredno močnim so pobrali že do trideset litrov satja vsebine. Hrane si ne shranjujejo kot čebele, temveč zimo prcspe. Večina pa jih pogine. Doslej še ni ugotovljeno', če poginejo vise. Matic, ki pri čebelah povzročajo cepitev družine, ni več kot ena. Če se je nekaj os Anthren poraizgubilo od družine, se zbero na 'kaiki rastlini ter začno graditi satje, ki ga je lahko pogosto videti. V njem vzgoje matico. Ko se izvali in je postala družina močna, jo odpelje in se naseli v gnezdu. Nihče še ni natančno dognal, kako se Anthrene plode, in ne vemo, od kod izvira zalega. Kot je znano, pri čebelah matice in troti nimajo žela, pa tudi nekatere ose ga nimajo, kar sem že povedal. Anthrene pa imajo vse žela. Natančno bi bilo potrebno ugotoviti, če ima želo tudi matica ali ne. Čmrlji gnezdijo pod kako skalo prav na zemlji v dveh ali le nekaj več celicah. V njih lahko najdeš neke vrste slab med. Tentredon je podoben anthreni osi, vendar je lisast ter je po velikosti skoraj enak čebeli. Je zelo požrešen ter obletava hrano v kuhinjah, kot na primer ribe in podobno. Gnezdi v zemlji kot osa in je zelo rodoviten. Gnezdo ima mnogo večje in daljše kot osa. O nekaterih znamenitostih Mnogi trde, da ima cvetlični med z otokov Mela in Knida prijeten vonj, vendar se ne drži dolgo. V tem medu nastaja tudi snov eritake. V Kapadociji pripravljajo čebele baje na več krajih med brez voska; je pa gost kot olje. V Trapezu,mtu ob Pontu se dobi med, o katerem trde, da ponore zaradi njega zdravi ljudje, norci pa ozd rave. Baje nabero čebele tudi v Lidiji veliko modu na drevesih; prebivalci delajo iz njega pogače brez primesi voska; pred uporabo jih porežejo ter (temeljito zgnetejo. Dobiš še gost in zrnat med, čeprav ni tako trd kot v Traciji. Baje obdrži vsak med po st ixl it vi enako prostornino in ni take razlike kot pri vodi in drugih tekočinah. Za večji donos medu je zelo koristna halkidska trava (lucerna) in mandljeva drevesa. Iz teh rastlin je namreč naj več zalege. Čebele je treba omamiti z močno dišečimi snovmi, ker no prenesejo njih vonja. Mnogi trde, da pikajo predvsem ljudi, ki so se namazilili. Baje pripravljajo v Iliriji Tavlantijci, kot imenujejo te ljudi, iz medu vino. Ko sprešajo satje, polijejo po modu vodo ter to kuhajo v kotlu tako dolgo, da je na pol kuhano. Nato nalijejo tekočino v lončene posode in jih postavijo na police. Pijača baje dolgo vre tor postane podobna vinu in je zelo sladka in močna. Posrečilo se jo je že pripraviti tudi v Grčiji tako, da se ni prav nič razlikovala od starega vina. Vendar niso uspeli, če so hoteli kdaj pozneje tako mešanico znova narediti. Zdi se, da naznanja čebela z načinom svojega dela spremembo vremena, kar služi čebelarjem za vremensko napoved. Ob spremembi vremena so namreč čebele mirne. O RAZNIH NAČINIH PITANJA NA ZALEGO EDI SENEGAČNIK Sladkorno testo se je pri pitanju na zalego prav dobro obneslo. Napravimo ga tako, da damo na 1 kg sladkorja v prahu približno četrt kilograma medu. Tega raztopimo v mlačni vodi, potem pa ga zamesimo na podoben način, kot delajo ženske testo za kruh. Določeno 'količino sladkorne moke stresemo na mizo, vlivamo vanjo raztopino in dobro mesimo, dokler testo ni dovolj trdo. Čez nekaj dni postane testo spet mehko, zato mu dodajmo sladkoirne moke, ki jo v ta namen pustimo nekaj za rezervo. Najbolje je, da napravimo testo nekaj dni prej, tako da imamo olj krmiljenju hrano že pripravljeno. Da bi preveč ne pacali in ne imeli nepotrebnega dela, lahko napravimo kar naenkrat vso količino testa; ne bo se nami pokvarilo, zlasti če je dobro premešano in trdo. Lahko ga hrainimo na suhem in hladnem prostoru v pločevinastih 'posodah več mesecev. Pri vzreji matic mora biti testo za prašilnike čimbolj trdo, tu pa je lahko tudi mehkejše. Bolje pa je, da je tudi testo za pitanje na zalego bolj trdo. Takemu testu lahko dodajamo po želji tudi zdravila: nosemak, različne antibiotike ali nadomestke za obnožino, (mleko v prahu, kvas, sojevo moko itd.). Nemška čebelarska podjetja imajo različne vrste takega testa, ki ga prodajajo čebelarjem pod imenom »salizan, sojapol, nektapol« itd. Testo je zelo trdo, dodani pa so različni nadomestki za cvetni prah. Ako je testo trdo, ga lahko dajemo čebelam tudi pod gnezdo v plitve pitalnike ali kar na podniico panja. Prav tako ga brez skrbi polagamo na sate ali kar na matično rešetko. Seveda moramo paziti, da testo ne bo premehko, ker se nam utegne razlesti. Za mehkejše testo moramo imeti pitalnike. Dobro se tudi tu obnesejo Vukeliče vi pitalniki v okencu. Čebele imajo vir dobre hrane tako rekoč v gnezdu. To je važno zlasti spomladi, ko je še hladno in čebelam ni treba zapuščati gnezda, da bi prenašale dodano hrano. Za vsako družino pripravimo spomladi vsaj 1 kg sladkorne moke in ustrezajočo količino medu. Čebele pospravijo vsak dan približno t cm sladkornega testa v pitalniku. Če torej pitalnike v okencu, visoke 8 cm, napolnimo s testom, bodo imele čebele dovolj »paše« približno za osem dni. Jemanje hrane je odvisno od vremena in izdatnosti paše. Ob dobri paši v naravi se bo pobiranje zakasnilo, ker se tedaj čebele sploh ne bodo zmenile za dodano hrano. Sladkorno testo je zelo primerno tudi pri zasilnem pitanju, ko čebele druge hrame zaradi mraza ne bi mogle jemati. Takrat ga lahko damo kar v gnezdo. Ker ne povzroča ropanja in se ne kvari in ga dajemo čebelam lahko za več dni ali celo za več tednov naprej, je izmed vseh načinov krmljenja ta najbolj priporočljiv. Sladkorne plošče. Namesto sladkornega testa dodajamo lahko tudi sladkorne ali medene plošče različnih velikosti. Čebelarji, ki so živeli med vojno v Ljubljani in okolici, se gotovo še spominjajo posebnih sladkornih plošč, ki so jih dajali Italijani. Sladkorne plošče so bile denaturiirame s česnom. I akrat so jih uporabljali čebelarji za zimsko krmljenje in jih raztapljali v vodi. Primerne so tudi za pitanje na zalego, l ake plošče uporabljajo danes v Švici, Nemčiji in drugod po svetu, pri nas pa hrvatski čebelarji. O njihovi konisti «o mnogo pisali, zlasti znana čebelarja Loc in Riterman. Čebelar Riterman je napisal celo članek za »Schweizerische Bienenzeituing« in v njem opisal svoje izkušnje o krmljenju s s uh im sladkorjem, sladkornimi in medenimi ploščami. Krmili so le slabe družine in srednje v prviih pomladnih dneh, ko je bila temperatura komaj 10—12° C, poleti pa v sušni in brezpašni dolbi v juliju in avgustu. Spomladi so krmili s sladkornimi 'in medenimi ploščami, poleti pa s suhim sladkorjem v kristalu. Poglejmo, kaj piše Riterman o pripravljanju teli plošč: Kristalni sladkor kuhamo v vodi v razmerju t liter vode na 4—5'kg sladkorja. Sladkor usujemo v mrzlo vodo, ga kuhamo in stalno mešamo. Ko se prione kuhana zmes na žlici vleči kot nit in iz nje lahko napravimo majhno kroglico ali kepico, ki se ne vleče in ne lepi, odmaknemo posodo z ognja. Še pred tein pa pripravimo polo mastnega ali vlažnega papirja v velikosti 40 X 80 cm in ga položimo na ravno desko, če se le da, pa ne beton ali kamenit pod. Sladkorno zmes stresemo na papir in jo z leseno žlico ali kuhalnico zravnamo, pri tem pa neprestano mešamo, dokler ne dobi mlečne barve in ni 10—12 mm debela. Ako bi kuhane snovi ne mešali, bi bile plošče prozorne, bi pokale kot steklo in bi se tudi lepile. Bile bi neprimerne za pokladanje. M Icon obel e plošče pa so neprozorne, se ne lepijo in imajo nad 15°/,, vode. Cebellam zelo ugajajo. Ko se taka zmes malo ohladi in strdi, jo lahko razrežemo v poljubno velike ploščice, kot n. pr. čokolado v ploščice, 15—20 cm dolge in 5—10 cm široke ali še večje. Ko jih talko narežemo, jih pustimo, da se popolnoma oihlade. Takrat jih vzamemo s papirja in damo čebelam. Tako kuhano snov lahko vlivamo tudi v različne posodice ali tvorila, v katera smo položili poprej moker papir. Medene plošče pripravljamo na podoben način, razlika je le ta, da damo na I liter vode 4,20kg kristalnega sladkorja in 0.80 kg medu. Med dodajamo zato, da ostanejo plošče dalj časa vlažne in jih čebele laže jemljejo. Kadar je slabo vreme in čebele težko pridejo do vode, ali kadar brije sever, ki hitro suši sladkor, moramo pomočiti te ploščice nekoliko v vodo in takoj dati družinam bodisi na rešetko, okvire ali v pitalnike. Pri namakanju moramo biti pazljivi, da se nam ne raztope. Medene plošče lahko dlje namakamo kot sladkorne. Na dan Jaliko poratbijo čebele 2 ploščici po 250 g. Družini jo dovolj pol kilograma sladkorja na dan, ker ga več ne potrebuje. Kljub temu pa ga predelajo in prenesejo v celice. V osmih dneh se vse celice pobelijo s svežim medom kot ob dobri paši. Plošče pokladamo vsak dan ob istem času. Kalkor sladkorno testo tudi te ne povzročajo ropanja. Primerne so zlasti za čebelarja, ki nima čebel doma in ne more hoditi k njim vsak dan. V tem primeru bo dodal večje plošče — vlil jih bo kar v prazne satnike, ki jih lahko prej zažiči, ali pa v stare, iz katerih je previdno izrezal satovje in pustil v njih žice, da je sladkorni sat potem v okviru trdnejši. Čebelar pa mora v tem primeru skrbeti za vodo in imeti pred čebelnjakom napajalnik. Kakšni so uspehi talkega krmljenja? Dobri. Čebelar Loc priporoča ta način krmljenja ne samo v dražilne namene, temveč tudi v sili. Že nekajkrat je rešil družine pogina. Tako je dobil pozno jeseni suhe čebele iz košev, ki jih je dal na prazne sate, v katere je nalil po 3 kg medene raztopine. Bilo je že hladno in krmiti ni več mogel. Družine, ki šobile močne, bi bile gotovo pomrle od lakote. V tej stiski je začel dodajati zvečer vsem 12 družinam po eno sladkorno ploščo na podnico pod gnezdo. Čebele so ponoči vso ploščo, težko 20—25 dkg, polizale. Le tisti del, ki je štrlel iz žrela in je bil zunaj na hladnem zraku, je ostal nedotaknjen. Drugi dan ga je porinil v notranjost panja, kjer so ga čebele talkoj polizale. Spomladi leta 1954 je imel isti čebelar čebele 80'km daleč od doma. Zaradi slabega vremena in neprestanega deževja v aprilu in maju ni mogel k njim, vendar ga je zla slutnja le gnala tja. Dve družini sta bili že padli, ostale so bile komaj še žive. V pol uo-dročje tega NO, in sicer v vas Poljica. Še preden je bila prošinja rešena, se je imenovani preselil s svojim čebelnjakom in postavil čebele -v vasi Poljica brez dovoljenja. Pri tem so čebele v velikem številu navalile na grozdje, ki je v zadnjem stadiju dozorevanja, tako da delajo precejšnjo škodo. Kmetje vasi Poljica so se proti temu uprli in pritožili, kar je razumljivo, ker je letošnja trgatev dokaj nezanesljiva. Da ne bi nastala še večja škoda, izdajamo v interesu vasi Poljica to rešitev. S. F. - S. N. Načelnik: Podpis nečitljiv. Še istega dine sva se pritožila na okraj Malkarsika, kopijo pa poslala na občino lmotski, a od nikoder ni bilo nobenega odgovora. Naslednjega dne so naju še hodili nadlegovat z občine, da naj odpeljeva čebele, midva pa sva jih kar tam pustila in za nekaj časa odšla vsak na svoj dom. Medtem so naju še iskali in skušali doseči, da bi odpeljala čebele, a ko sva se vrnila, je bilo'vse pomiiirjemo. S ikmefti sva se nazadnje kar dobro raizumela in nisva imela z njimi nikakih sitnosti več. Tam sva ostala do konca cvetenja žepka, toda donos ni bil kaj prida. Tehtnica jc pokazala vsega skupaj le 2 kg. Iz Poljice sva odšla na zapozneli žepek v Malkarsko ob morju, iz Makarske pa na otok Ščedro, vendar nisva dosegla tisto leto ne tu ne tam kakega posebnega uspeba. Tudi letos žepek ni medil niti v Dalmaciji niti v Liki. Jaz sem imel čebele v Strmici nad Kninom. Tehtnica je spočetka padala in pokazala primanjkljaj 2 kg, kasneje pa se je dvignila za 5 kg. Ta donos je dala vrbova mana. Ko je vrba prenehala meditti, je tehtnica spet začela padati. Primanjkljaja je bilo 4 kg, tako da je bila celokupna izguba t kg. Ostala pa je vendarle pičla zimska zaloga. Naj bo dovolj zgodb in popisovanja moje križeve poti, ki sem jo napravil s čebelami v zadnjih letih. Ob koncu le še nekaj nasvetov mlajšim čebelarjem, ki bi se odločili za taka dolga potovanja. Kakor že rečeno, se je treba z otokov premakniti najprej na žajbljevo pašo v Dalmacijo, nato pa na isto, a kasso bili jasni. Ponekod je padla nočna temperatura pod ledišče (Dražgoše, Lovrenc na Drav. polju, Prosenjakovci), kar je povzročilo slano. Dražgoše so zaznamovale 1 dan s snežno odejo. Po kotlinah jc bila pogosto megla. Vetrov je bilo malo. Večina čebelarjev je v oktobru dopolnjevala zimske zaloge. Čebele so še obletavale obtolčeno sadje, po zadnjih jesenskih cvetlicah pa so iskale cvetni prah. Precej obnožine je še dala sončnica, kjer so jo pozno sejali kot krmno rastlino. Pušča—Bistra: Družine sem zazimil na 7—8 kg. Na Visu. Hvaru in Rabu je žepek še vedno v cvetju; vreme je sončno in toplo. Medi dnevno 0,5- I kg. Rožmarin je zaradi suše zaostal. Pričakujejo dobro spomladansko pašo. Vsem opazovalcem se lepo zahvaljujemo za sodelovanje v preteklem letu in jim želimo srečno in uspešno čebelarsko leto 1959. Donos ali poraba v Skupno Srednja me- sečna Dnevi Kraj opazovalnice I. 11. III. pridobil ali porabil dkg n a > E o bo Sončni sij v urah mesečni tretjini dgk toplina JU N >N V T) a m tn Breg Tržič . . Jgf + 30 — 10 — 50 — 10 — 80 — 20 —100 — 40 + 15,5 + 9,9 28 7 6 11 223 124 Dražgoše—Šk. Loka — 90 — 40 — 130 — 60 -110 —330 + 13,1 + 7,8 25 7 3 7 1 1 168 101 Žerovnica—Postojna — 80 — 40 — 15 — 60 -135 29 20 6 11 235 139 Krka—Stična .... — — — 29 25 5 5 166 63 Novo mesto — 80 — 140 — 80 —300 + 16,5 29 3 — 152 Sv. Lovrenc na Pohorju + 10 + 80 — 50 — 50 — 50 + 40 — 100 + 14,9 + 11,3 27 18 9 6 — 204 149 Sv.Lovrenc na Drav.p. —1()0 — 50 — 30 — 30 — 35 — 30 —225 —110 + 14,0 + 9,7 30 21 6 6 181 123 Dobova—Krško • • • — 45 + 10 — 40 — 50 — 80 —165 — 40 + 12,8 + 11,6 30 13 4 6 — Rogatec — 40 — 30 — 40 — 30 — 10 — 30 — 90 — 90 + 16,4 + 10.9 30 17 2 5 230 95 Ribnica na Pohorju — 10 — 10 — 20 — 40 — 16 5 153 Cezanjevci—Lj utoiner — 190 — 20 — 40 — 50 — 30 —280 — 50 + 15,0 + 11,1 27 6 6 12 106 50 Pristava—Ljutomer . . —220 — 50 — 110 — 50 — 90 — 40 —420 — 140 — 28 27 4 7 212 126 Bučko vci—Videm ob Ščavnici .... —240 — 10 — 150 — 30 — 50 — 10 —440 — 50 + 15,2 + 11,2 28 19 4 8 — 212 105 Prosenjakovci—M. Sobota — 10 — 50 — 100 — 30 — 50 — 40 —160 — 120 + 15,5 + 10,8 29 20 6 9 168 84 Lendava — 180 — 70 — 60 — 20 —310 — 27 22 7 10 162 109 Selnica ob Dravi . . . — 135 — 35 — 20 — 45 — 40 — 35 — 195 — 115 + 14,5 + 10,9 30 23 8 8 195 126 Dragatuš—Črnomelj Logatec + 100 — 40 — 40 — 35 — 25 — 30 + 35 — 105 + 16,1 + 7,5 30 10 6 13 — — Bilje—Renče .... Pušča—Bistra .... + 35 — 145 — 30 — 20 — 20 — 130 + 16,6 + 14,3 27 20 5 12 z 267 100 Ljubljana — — — — + 15,3 + 11,0 — 5 17 — 171 94 Pov,prečki — — — —200,3 — 83,3 + 15,1 + 10,6 28,4 17,7 5,2 8,8 — 192,1 108,8 C E Ti E L A It S K I MUZE J V RADOVLJICI Napredni čebelarji, ki zasledujejo razvoj čebelarjenja, vsekakor želijo, da bi se ohranili predmeti, ki «o jih pred 100 in več leti uporabljali naši predniki pri opravljanju čebel. Zaradi ponavljajočih se vojn in drugih pretresov so se ti predmeti vse bol j razgubljali. Razni pre-kupci so zlasti slikane panjske končnice, ki predstavljajo svojevrstno ljudsko umetnost, odnašali v zamejstvo. Da bi se ohranilo, kar je še ostalo, so posamezniki začeli zbirati starinske predmete in jih deponirati v raznih muzejih. Čedalje bolj pa se je jačala med čebelarji misel, da bi bilo koristno zbrati naše čebelarske zanimivosti na enem samem kraju, da bi bilo torej treba ustanoviti samostojen čebelarski muzej. Rastave, ki so jih prirejali čebelarji v raznih krajih Slovenije, so pokazale, da je še mnogo čebelarskega gradiva, ki spada v muzej. Razvoj čebeljega panja od korita, koša do najnovejših panjev s premičnim satjem, razno orodje, ma-tičnice, pitalniki in podobno kažejo iznajdljivost naših prednikov pri opravljanju čebel, kar moramo oteti pozabljivosti. Muzej naj bi bil tudi stalna razstava, ki bi zanimala šolske in druge ekskurzije. Za izpolnitev te naloge se je pri GZZ osnoval poseben odbor, ki je 7. marca 1956 napravil načrt za delo in določil Radovljico za kraj zbiranja predmetov. Po osnutku, ki ga je izdelal, naj bi bil ustanovljen samostojen čebelarski muzej za vso Slovenijo. Do ustanovitve po tem osnutku pa ni prišlo in se je delovanje po sklepu z dne 7. februarja 1957 priključilo Pokrajinskemu muzeju v Radovljici. Delo je prevzel ožji odbor, ki mu je predsedoval tov. Štefan Eržen. Za zbiranje predmetov sta bila določena tov. Jože Lampe iz Kranja in Franc Resman iz Radovljice. Dodeljena jima je bila zaupniška mreža. Tudi za denarna sredstva je bilo poskrbljeno, GZZ v Ljubljani je darovala 400.000din, ki smo jih črpali po predračunih Kmetijske zadruge v Radovljici. 100.000 din pa je naklonila OZZ v Kranju. Do danes smo porabili: za pisarno 8.290 din za telefon za knjige za sejnine 1.200 din za potne stroške 58.266 din za končnice . 52.600 din za panje za stiskalnico 3.0(H) din za material in konserviranje 89.624 din Skupaj . . . 224.483 din Rezervirano jc še: za diplome in odlikovanja • 33.000 din za filme 4.0(H) din za opremo laboratorija . . 8.000 din za opremo razst. prostora . 16.000 din za prepariranje 24.000 din za Janšev čebelnjak . . . 115.000 din za ostale stroške 75.517 din Skupaj . . . 275.517 din Zbrani material predstavlja: 98 panjskih končnic, 15 raznih košev 2 votlaka, 2 sohi v obliki panja (Turek, Francoz), 9 rajnih panjev, 1 starinska stiskalnica, 62 raznih pripomočkov za opravljanje čebel. Predmete smo po zaslugi in na stroške Mestnega muzeja razstavili v Kranju od 1. avgusta do 13. septembra 1958. Razstavo je obiskalo nad 3000 ljudi in nekaj šol. Obiskali so jo tudi inozemci (Angleži) in se pohvalno izrekli o njej. To je čebelarje vzpodbudilo za nadaljnje zbiranje predmetov. Pri tem moram poudariti, da je pestrost predmetov poživila ZCD odnosno njen predsednik prof. Mihelič z zanimivo zbirko košev- Tudi Kmetijski inštitut je pripravljen pri tej akciji sodelovati. Predmeti so sedaj razstavljeni v dveh prostorih radovljiške graščine. Vse pa tuko kuže, du bodo prostori odločno premajhni, kakor hitro bomo zbrali še predmete, ki so raztreseni po Sloveniji. Računamo, da nam l)o občina odstopila še neka j sob. Tako je vsaj obljubil tov. predsednik na ustanovni seji- Z delom bomo nadaljevali. Ker je bil v republiškem merilu osnovan odbor vseh čebelarjev in je v okviru tega odbora poseben odsek, ki bo skrbel za čebelarski muzej, upamo, da bomo imeli uspeh. Odseku predseduje prof. Mihelič, ki nam je obljubil vso podporo. F. Resman ZAPISNIK seje odbora za čebelarstvo ZPZS, ki je bila 10. maja 1958. Navzoči: predsednik odbora Maks Krmelj, člani: inženir J. Babnik, V. Benedičič, I. Globokar. M. Goslar, ing. M. Ilešič, V. Jenko, C. Kopitar, F. Magajna, prof. S. Mihelič, P. Močnik. F. Resman, inž. J. Rihar, F. Rižnar, A. Pirc in J. Žitnik. Pri točki 1. »Konstituiranje odbora« poroča predsednik, da je unravni odbor ZPZS naknadno izvolil v čebelarski odbor zastopnico novomeškega okraja tovarišico Vido Jenko. Nato je predlagal za podpredsednika tov. Ivana Globokarja in prof. Staneta Miheliča ter za tajnika odbora tov. inž. Jožeta Riharja. Po točki 2. »Imenovanje komisij« smo izbrali osemčlanski »strokovni svet zn čebelarstvo« pri »Kmetijskem inštitutu Slovenije«. Njegova naloga je, da poskus no - r atz is ko v a 1 no delo inštituta vskla-di s proizvodnimi nalogami perspektivnega plana, pregleda in usmerja tematski program in pomaga pri njegovi organizaciji. Za poročevalca pri »Čebelarskem muzeju v pripravi« smo določili prof. Staneta Miheliča. Treba bo določiti tudi ustanovitelja muzeja. V komisijo za selekcijo čebel in vzrejo matic smo izvolili 5 članov odbora in vzrejevalcev. Naloga komisije je, da izdela in izvaja program za zboljšanje gospodarskih lastnosti naše čebele in skrbi za vzrejo kvalitetnih matic. Daljša razprava se je razvila ob volitvi 6 članske komisije za zatiranje čebeljih bolezni. Ugotovili smo, da je komisija vsekakor potrebna, ker je zatiranje bo-lezni organizirano tudi drugod preko če- belarjev in njihovih organizacij. Komisija naj skrbi, da jo bodo veterinarski raziskovalni zavodi obveščali o vseh na novo odkritih bolezenskih žariščih. Komisija naj tesno sodeluje z veterinarskimi inšpekcijami. Posebno velike naloge čakajo 9-član-sko komisijo za medovito rastlinstvo in oprnševanje. Vanjo smo imenovali specialiste biologe, gozdarje, agronome, sadjarje in vrtnarje. Ta naj inventarizira medovito rastlinstvo in prouči glede medenju posamezna področja Sloveni je. Izdela nuj rajonizacijo za saditev inedo-vitega drevja in grmičevja, nadalje program za pogozdovanje, saditev vetrnih in zelenih pasov, določi, kaj naj sadimo ob cestah, vodah, železnicah, parkih in drugod. Zato je treba izdelati nadrobne elaborate in pripraviti po potrebi predloge za uzakonitev. Sklenili smo, da naj podobne komisije ustanovijo tudi čebelarski odbori pri okrajnih zadružnih zvezah in kmetijskih poslovnih zvezah. Pri točki 3 smo obravnavali postavke »Akcijskega programa za čebelarstvo pri ZPZS za leto 1958«. Težišče dela je saditev medovitega rastlinstva, povečanje zadružnega čebelarskega obrata »Jugoapis«, uvajanje standardnih L-R panjev, odkup medu. uporaba čebel za opraševali je sad. drevju, vzreja matic za prodajo, odbiranje čebeljih družin in vzdrževaje opazovalne službe. Proizvodni programi za čebelarstvo, kot tudi druge panoge, nakazujejo razvoj in so osnova za delovanje ustanov, podjetij, organizacij in posameznikov, ki so zadolženi za izvajanje. V razpravi so zastopniki iz Ptuja, Kranja in Maribora navajali primere slabšanja paše zaradi sekanja akacije, leske, vrb, žlahtnega kostanja in zaradi zmanjševanja površin, posejanih z ajdo. Komisija za medovito rastlinstvo naj priporoči Sortimente rastlin, ki na j sc sejejo po strniščili in pri zelenem gnojenju. Izmenjavo ajdovega semena je treba povečati. Nadalje smo obravnavali proračun odbora po posameznih postavkah, ter uredili delovanje odbora in njegovih komisij. Ugotovili smo, da iz fonda pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo niso bila zagotovljena sredstva za izvajanje posameznih pospeševalnih akcij v čebelarstvu. Tov. M. Krmelj, inž. M. Ilešič in M. Goslar so obravnavali vsebinsko stran in vzroke krize pri urejevanju »Slovenskega čebelarja«. Trdili so, da je vsebina cesto v nasprotju z nalogami, ki jih predvideva družbeni načrt zu čebelarstvo. S tein v zvezi je tovariš Globokar predlagal, naj bi se spopolnil uredniški odbor »Slovenskega čebelarju« z novimi člani. Mihelič je «ato pojasnil nekatere, diskutantom neznane stvari in izrazil željo, da naj bi diskutunti konkretneje navedli primere, ne pa le na splošno kritizirali vsebino Slovenskega čebelarja. Uredniški odbor, v katerem je enako število zastopnikov obeh čebelarskih organizacij, je delal po svoji najboljši vesti. Ce ui vsebina taka, kot bi bilo želeti, leži krivda na sotrudnikih. Sam uredniški odbor ne more pisati Slovenskega čebelarja- Če kdo misli, da elani uredniškega odbora ne ustrezajo, ima vso pravico predlagati druge. Pri razpravi o članarini za Save/, pče-lara smo predlagali ustanovitev odbora za čebelarstvo pri Zvezi zadr. posl. odborov v Beeogradu. Sejo je (predsednik zaključil ob 13 uri. -01’ DOPISI OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA je bil (). marca 1958 v prostorih nekdanje realke v Ljubljani. Sklicali smo ga za 8. uro, pričel pa se je ob 8. uri 30 min. Od 20 čebelarskih družin je bilo zastopanih samo 10, kar kaže. kot je ugotovil (ov. predsednik Slavko Raič, da se družine premalo zanimajo za svojo organizacijo. V nadaljnjem govoru je poudaril predsednik, da so se naše domneve glede medenja hoje uresničile. Ta je pozno jeseni medila, kar je vzbujalo upanje na dobro pašo. Nismo se zmotili. Lanska hoja je zakrpala naše raztrgane žepe, letos pa naj bi dala nekaj za naprej, da ne bodo zopet prezgodaj luknje v njih. Drugi veseli pojav v preteklem letu je bulo nekoliko živahnejše delovanje v nekaterih družinah. Zbudila se je družina Dolsko, družino' Vič pa smo kot zgubljeno hčerko z veseljem spet sprejeli v svoje okrilje. Lepo je uspel čebelarski tabor pod Krimom. Na to prireditev smo res lahko ponosni. Tretje veselo dejstvo so odlični uspehi v borbi proti pršici. Najnovejšu poročila zatrjujejo, da se je zdravilo folbeks v tej borbi dobro obneslo. 1C uspehu so mnogo pripomogle tudi kmetijske zadruge in občine, ki so klile stroške za zdravljenje. S tem so pokazale, Iz življen-nja čebel«. •Slovenwki čebelar bo izhajal v prihodnjem letu vsakega 15. v mesecu izmenoma na 32 in 16 straneh. Prvo 'številko bomo poslali na ogled vsem dosedanjim naročnikom. Drugo in nadaljnje številke pa bodo dobili člani šele takrat, ko bodo poravnali vsaj delno svoje obveznosti do lista, če ga hočejo torej v redu prejemati, naj plačajo naročnino najkasneje do 15. februdrja 1959. Ta je sedaj povišana na 650 din, za inozemstvo na 1000 din. Posamezna številka na 32 straneh bo veljala SO din, na 16 straneh pa 40 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor bi plačevat list v obrokih se s prvim obrokom zaveže, da bo do konca leta poravnal celotno naročnino. Vsem bralcem in sodelavcem želi uredništvo srečno in zadovoljno novo leto!