LETO XIL, ŠTEV. 259
Ljubljana, nedelja 4. novembra 1951
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIH
Odpravimo slabosti naše trgovine
Naša socialistična trgovina ima v sedanji dobi stabilizacije trga in prehodi, k novemu finančnemu sistemu velike in odgovorne naloge. Zato moramo nujni, odpraviti razne slabosti in nepravilnosti, ki so se pokazale v trgovski mreži. V mnogih trgovskih podjetjih pozabljajo, da je temeljna družbena naloga trgovine čim ceneje in popolneje preskrbovati potrošnika s kmetijskimi pridelki in industrijskimi izdelki, skrbeti za razširjenje blagovne izmenjave in vplivati na industrijo, da zboljša asortiman in kakovost izdelkov. Dnevno pa vidimo pojave, ki nimajo nobene zveze s to temeljno nalogo. Nekateri uslužbenci podjetij, k', so zrasli še v stari kapitalistični trgovini, vnašajo — deloma nezavestno — v našo socialistično trgcrnno stare nazore in tendence po lahkem zaslužku na škodo potrošnika ter težnjo po monopolizaciji trga. Niso redki pojavi špekulacije, nezdrave konkurence in navijanja cen pri odkupu, neupravičenih zaslužkov nakupovalcev in nepravilnosti pri določanju plačnega fonda in njegovi razdelitvi. Trgovska mreža si skuša nabavljati le tako blago, ki gre hitro v denar, in zapostavlja preskrbo potrošnikov z bla-
fom. ki ne prinaša velikega zaslužka.
’ečkra-t se dogaja, da si trgovsko podjetje, ki ima v svojem okraju monopolni položaj, nabavi premalo blaga določene vrste, potem pa — sklicujoč se na tržni Zakon ponudbe in povpraševanja in izrabljajoč monopolni položaj — zvišuje ceno, čeprav je dotičnega blaga dovolj in je le krivda podjetja, da je v lokalnem merilu ponudba premajhna glede na povpraševanje.
Nekateri tovariši pozabljajo, da je v našem socialističnem planskem gospodarstvu tržni zakon ponudbe in povpraševanja le eden izmed instrumentov, ki ga zavestno uporab’jamo, da bi čim bolje usmerjali proizvodnjo k zadovoljitvi dejanskih potreb in da bi čim bolje izpolnili osnovne planske naloge. Prizadevanje po čim večjem dobičku nikakor ne more biti temeljni motiv trgovanja oz. osnovno gibalo trgovskega udejstvovanja. Anarhično in slepo delovanje ponudbe in povpraševanja bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli socialističnega gospodarstva. Dobiček trgovskega podjetja mora biti le sredstvo družbene kontrole nad družbeno donosnostjo in racionalnostjo podjetja, obenem pa sredstvo stimulacije za znižanje stroškov trgovine, ker služi dobiček kot merilo za udeležbo delavcev in uslužbencev na dobičku, kolikor ga le ti dosežejo s svojim prizadevanjem.
Da te slabosti naše trgovine odpravijo, pripravljajo sedaj ljudski odbori reorganizacijo trgovine v tem smislu, da se zlasti v mestih ustanovi namesto velikih monopolističnih trgovskih podjetij več manjših specializiranih podjetij, ki bodo v medsebojnem tekmovanju skušala čim bolje preskrbovati potrošnika. Tisto podjetje, ki bo pokazalo več strokovnosti in iznajdljivosti pri nakupu blaga po kakovosti in asortimentu, bo bolje uspevalo kakor tisto, ki bo skušalo doseči dobiček le z visokimi cenami, ker bo moralo kmalu spoznati, da po tej poti ne bo doseglo uspeha.
V zadnjih mesecih je bilo mnogo kritike zaradi neupravičeno visokih plač uslužbencev v nekaterih trgovskih podjetjih. Napačno bi bilo, če bi te pojave pripisovali sistemu gibljivih plač, ki je bil letos spomladi uveden v trgovini. Ta tistem je omogočil, da so se v trgovin» znatno zmanjšali stroški. Materialna zainteresiranost v trgovini je pripomogla k večji iznajdljivosti pri nakupu tistega blaga, ki ga zahteva trg. Kaže pa se tudi v boljši in kulturnejši postrežbi. Seveda pa je ekonomsko neupravičeno, da so se plačni fondi v trgovini mnogo bolj povečali, kakor se je povečal promet, in da so povprečne plače močno presegle plače v drugih gospodarskih panogah. Temu pa ni kriv sistem gibljivih plač, marveč je vzrok v tem, da oblastni organi niso znali pravilno določiti osnov Za določanje gibljivih plač, to je individualnih stroškov posameznih podjetij (individualnih marž) in planov prometa. Mnoga podjetja pa so vrhu tega še izkoriščala svoj monopolni položaj, da so dosegla čim večji plačni fond.
Te slabosti bodo odpravljene z najnovejšim navodilom zveznega sveta za promet z blagom, po katerem bodo odslej trgovska podjetja, ki trgujejo z industrijskim blagom široke potrošnje, plačevala svojim delavcem in uslužbencem nadomestek za živilske bone, prispevek fondu za otroške dodatke in industrijske bone na breme marže, hkrati pa bodo pristojni organi oblasti na novo določili podjetjem individualne marže (stopnje individualnih stroškov). Podjetja, ki trgujejo s kmetijskimi pridelki, bodo stroške za otroške doklade, dodatke in bone krila iz dosežene razlike med odkupno in prodajno ceno. Od preostalega dobička pa bo šel v fond spremenljivih plač določen odstotek po padajoči lestvici, tako da bo pri dobičku do 500 din na uslužbenca odpadlo 60 odstotkov na plačni fond, pri večjem dobičku pa čedalje manjši odstotek (tako n. pr. pri dobičku 9000—10.000 din na uslužbenca le ie 21 odstotkov). Tako bo pri podjetjih, ki trgujejo s kmetijskimi pridelki in so doslej najbolj navijala cene, bistveno omejen interes, da bi zaradi povečanja plačnega fonda neupravičeno dvigala cene. Proti nakupovalcem trgovskih podjetij, ki bi nadalje skušali zlorabljati organizacijske težkoče in slabosti naše trgovine, da dosežejo neupravičene zaslužke m provizije, pa bodo izdani najstrožji ukrepi.	(fs)
Maršal Tito sprejel
delegacijo UNICEF
Pred:ednik zvezne vlade maršal Josip Broz . Tito je sprejel v petek v Belem dvoru v Beogradu delegacijo UNICEF. Sprejeti s0 bili: predsednik programskega odbora August Lindt, predsednica izvršilnega odbora Adelaide Sinclair, izvršilni direktor Maurice Pate, ga. Rachel Patt člani programskega odbora: K. G. Brenan (Avstralija), P. Leit (Brazilija), C. Jays. Suri (Ceylon), dr. Albornos (Ekvador), A. Anderson (Vel. Britanija), F. Ker-nohan (ZDA) in D. Sobi ne ter dr. Bo. rislav Borčič glavni medicinski svet-ski svetnik UNICEF.
Pri sprejemu so bili navzoči pomočnik zunanjega ministra dr. Jože Vilfan, pomočnik predsednika zveznega sveta za zdravstvo in socialno politiko Gustav Vlahov, svetnik zunanjega ministrstva Ratko Ilič, šef misije UNICEF v Jugoslaviji, ga. Helen Glassey in na. čelnik zveznega sveta za zdravstvo in socialno politiko Jakič. „
Maršal Tito je želel gostom prisrčno dobrodošlico ter jih takole pozdravil:
»Reči moram, da sem posebno za. dovoljen, ker mi je bilo omogočeno seznaniti se z gospodo, ki so člani or. ganizacije z visoko človekoljubno nalogo. Ml smo zlasti občutili blagodejno delo te organizacije, saj je Jugoslavija dobila od1 nje občutno pomoč kakor tudi druge države, ki jih je prizadela vojna. Nam je ta pomoč omogočila, da smo ublažili posledice vojne, ki smo jih zlasti pri nas težko občutili. Rad bi tudi poudaril, da je bilo sodeiova. nje naših tovarišev in predstavnikov UNICEF v naši državi zelo tesno. Go. stom želim, da bi se dobro počutili v naši državi ter videli, kako smo v Jugoslaviji uporabili pomoč, ki smo jo dobili.«
V imenu delegacije je pozdravil maršala Tita izvršilni direktor Maurice Pate, ki je poudaril, da je tudi Jugoslavija pri vseh svojih težavah prispevala UNICEF precejšen delež v znesku približno poldrugega milijona dinarjev.
»Ta delež,» je dejal g. Pate, »je
tem večji, ker je bila Jugoslavija v težkih razmerah. Za nas je to dokaz širokogrudnosti vaše države. Prav tako bi rad poudaril, da so bili odnosi
med predstavniki jugoslovanske oblasti in UNICEF vselej najtesnejši.«
Naglasil je zasluge ministra dr. Gregoriča, njegovega pomočnika Via. hova in dr. Borčiča.
Maršal Tito je v enournem govoru seznanil goste z nekaterimi vprašanji naše socialne politike, zlasti pa z raznimi oblikami otroškega varstva ter izrazil prepričanje, da bodo predstav, niki UNICEF prve lepe vtise, ki so jih dobili v Jugoslaviji, okrepili med svojim nadaljnjim bivanjem v naši državi.
Kokosovo olje iz Anglije za Jngoslaviio
Beograd, 3. nov. (Tanjug). Od po* moči, ki jo je odobrila naši državi vlada Velike Britanije v znesku 4 milijone funtov šterlingov, smo d ose da j dobili razno blago v vrednosti 3 milijone 880 tisoč funtov šterlingov. Od tega je bilo največ tekstilnih surovin, surovih kož, kavčuka, kokosovega olja, zdravil itd. Nekaj količin teh predmetov za približno 860.000 funtov šterlingov je že na poti v našo državo. Te dni pričakujemo ladjo »Iren Marry« s približno tisoč ton kokosovega olja.
Pospešena gradnja kombinata za porcelan v Titovem Velesu
V Titovem Velesu gradijo velik kombinat za proizvodnjo gospodinj, skega in sanitarnega porcelana, ki bo izkoriščal obsežna nahajališča surovin v neposredni bližini tovarne. Zadnje mesece je gradnja prvega dela tovarne. ki je namenjen proizvodnji gospodinjskega porcelana, pospešeno napredovala. Prvi dve industrijski dvorani (s skupno površino 21.000 kv. metrov) sta že pokriti, kmalu pa bo pod streho še tretja dvorana, ki je prav tako sestavni del obrata za gospodinjski porcelan. Cez dobra dva meseca bodo v teh dvoranah začeli montirati stroje. Hkrati gradijo še dvorane drugega dela kombinata, kjer bodo izdelovati porcelan za sanitarne potrebe. Gradbeni kolektiv se je zavezal, da bo pred rokom izpolnil letošnji gradbeni plan.
Protest 0F za Tržaško ozemlfe
v zvezi z ifudsidm štetfem
Trst, 3. nov. Tajništvo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je objavilo v zveri z ljudskim štetjem, ki bo 4. novembra, naslednjo izjavo:
»Ukaz zavezniške vojaške uprave, s katerim Je bilo odrejeno ljudsko štet-je, ne ustreza narodnostni strukturi Tržaškega ozemlja, na katerem živijo poleg Italijanov tudi Slovenci in Hrvati kot avtohtona naroda. V že omenjenem ukazu so uzakonjena načela, ki jih je uporabita fašistična Italija za ljudski štetji v letih 1931 in 1935, s katerimi je hotela zbrisati obstoj Slovencev in Hrvatov. Izvajanje fašistič-ne prakse pri sedanjem ljudskem štet. ju je nov udarec v obraz tržaškemu demokratičnemu prebivalstvu in še posebej tržaškim Slovenc m, hkrati pa krši določbo mirovne pogodbe z Ita-lijo, ki uzakonjuje enakopravnost Slovenčev in Italijanov. Obsojamo pristojne oblasti, ker so popisne pole za ljudsko štetje samo v italijanščini, po. trebni upravni aparat pa v rokah ita. lijanskih iredentistov, ki zlorabljajo svoj položaj na škodo Slovencev.
Tajništvo Osvobodilne fronte odločno protestira proti navedenim dejstvom in izjavlja, da na tej osnovi izvedeno ljudsko štetje ne more služiti ugoto. vitvi narodnostnega stanja na anglo. ameriškem področju Svobodnega trza-škega ozemlja.«
V petek zjutraj sta se zglasila pri namestniku načelnika števnega in po-pisnega urada pri zavezniški vojaški upravi predstavnik Slovansko-italijan. ske ljudske fronte dr. Dekleva in predstavnik Slovenske demokratske zveze dr. Agneletto ter obrazložila nerednosti in špekulacije pri razdeljevanju družinskih pol za ljudsko štetje. Naštela sta tudi več konkretnih primerov. Namestnik načelnika števnega in popisnega urada je odgovoril, da so se te nerednosti vršile proti vsem navodilom in je prosil omenjena predstavnika, naj bi mu sporočila imena in kraje, kjer so se podobni primeri dogodili, da bodo nato izvedli potrebno preiskavo.
---- *
Protesti zaradi procesa v Lucci
Beograd, 3. nov. (Tanjug.) Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ dobiva vsak dan proteste bivših partizanov in udeležencev narodnoosvobodilnega boja iz Istre, Slovenije in Gorice, v katerih izražajo ogorčenje zaradi procesa v Lucci zoper bivše borce garibaldinske brigade »Na ispne«. V protestih poudarjajo, da je proces zoper bivše partizane, ki so sodelovali z enotami IX korpusa NOV, sovražno dejanje na. sproti Jugoslaviji in da pomeni kršitev mirovne pogodbe z Italijo.
Slovenski kmetje na Koroškem zahtevate enake pravice !n dolžnosti za vse
Volilni razglas Kmečke gospodarske uveze
Dunaj, 3. nov. (Tanjug) Glede na volitve za Kmetijsko zbornico v Celovcu, ki bodo 25. t. m., objavljajo časopisi koroških Slovencev, med njimi slovenski »Vestnik« in »Koroška kronika«, volilni program Kmečke gospodarske zveze. V programu poudarjajo. da je Koroška že več desetletij razdeljena na boljši — severni del in slabejši — južni del. Ta delitev je povzročila slovenskim krajem neprecenljivo gospodarsko škodo. Zato zahtevajo slovenski kmetje enake pravice in dolžnosti za vse, ter enako po-
Pomoč slovenskih izseljencev iz ZDA
Ljubljana, 3. nov. (Tanjug) Letos so slovenski izseljenci, ki živijo v ZDA. poslali v Slovenijo po svoji glavni organizaciji Slovensko-ameriškem narodnem svetu za približno 50.000 dolarjev blaga. Pošiljke so obsegale ■nredvsem različna zdravila, hrano i~ literaturo. Pretekli teden so prispele v Slovenijo večje količine penicilina, streptomicina in aureomicina, ki sc bile dane na razpolago Svetu za zdravstvo LR Slovenije. Ta pošiljka je obsegala tudi večje število strokovnih knjig in časopisov. Za vas Cerkno, kjer je bilo v NOB središče odpora zoper okupatorja v Slov. Primorju. so izšel ienci poslali kinoprojektor in več blaga.
Slovenska izseljenska matica pa je poslala letos v različne države, v katerih živi približno 350.000 slovenskih izseljencev, za 600 tisoč dinarjev različnih knjig.
moč vsem, ki je potrebna. Kmečka gospodarska zveza zahteva, da se brez odlašanja uvede pravilni odnos med cenami kmetijskih in industrijskih iz-delkov ter subvencioniranje kmečkih zadrug. Zveza slovenskh zadrug mora dobiti svojega zastopnika v pokrajin, ski kmetijski zbornici. V razglasu zahtevajo tudi poenostavljenje obdavčenja in socialnega zavarovanja.
Švedska vlada zavrača poljske zahteve
Stockholm, 3. nov. (Reuter) Švedski zunanji minister je izročil poljskemu poslaniku odgovor švedske vlade na zadnje tri poljske note v zvezi s polj. skimi begunci. Švedska vlada zavrača obtožbe poljske vlade, note pa označuje kot žaljive.
V poljskih notah, ki so bile poslane Švedski, se zahteva izročitev poljskih državljanov, ki so na neki ladji pobegnili na Švedsko, kjer so prosili za politično zavetišče.
Učinkovita sredstva proti učinkom atomske bombe
London, 3. nov (AFP) Novi britanski minister za notranje zadeve je na tiskovni konferenci, na kateri je bil predvajan propagandni film -»a pristop k civilni obrambi, izjavil, da »obstoje učinkovita sredstva za obrambo proti posledicam eksplozije atomske bombe, t. j. zoper radioaktivnost, nenadno silno vročino itd.« Minister je tudi poudaril, da civilna obramba ne glede na vrsto uporabljenega orožja lahko mnogo pomaga
PALACA CHAILLOT (v ospredju Seina. v ozadju Pariz), kjer bodo vsa plenarna zasedanja letošnje Generalne skupščine Združenih narodov. Francoska vlada je v bližini palače zgradila provizorije, kjer bodo imele svoje pisarne in zborovalnice različne komisije.
V palači Chaillot se pripravljajo na začetek
V povojnem razdobju predstavlja redno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov gotovo uajvečji in tudi najpomembnejši diplomatski dogodek vsakega teta. Ta pomembnost se izraža predvsem v tem, ker se na tem zborovanju zberejo predstavništva skoraj vseh držav sveta In ker imajo voditelji delegacij držav — članic Organizacije združenih narodov, ki so večinoma zunanji ministri posameznih vlad, možnost pred najvplivnejšim diplomatskim zborom podati poglede svoje vlade na celotno mednarodno dogajanje, obenem s tem pa tudi priložnost, da v komisijah (predvsem v političnem odboru) podrobno razložijo svoje stališče glede na bolj ali manj varile mednarodne dogodke. Ker pridejo pred Generalno skupščino vsa važnejša vprašanja svetovne politike in skupščina javno razpravlja, sklepa in ukrepa o teh problemih, je s tem svetovni javnosti omogočeno, da sledi bodisi poteku same razprave, bodisi hitro zve za različne predloge, ali pa tudi za staSšče posameznih držav do tega ali drugega perečega vprašanja.
Ta način javnega razpravljanja o problemih, za katere se zanima večina človeštva, je bil že 1. 1946, ko je bilo prvo zasedanje Generalne skupščine v Londonu, toplo sprejet pri vsej svetovni javnosti, kajti s tem naj bi bil napovedan konec načel »tajne diplomacije«, t. j. tistih načel, ki zagovar-
jajo »reševanje« važnih mednarodnih vprašanj daleč od javnosti in za »zaprtimi vrati«
Teda kljub temu vseetarzi naprednemu in modernemu gledanju na vlogo in delovanje diplomacije se še vedno niso preživele metode »klasične diplomacije«. Kuloar ji palač, kjer potekajo velika diplomatska zborovanja, so bili vedno (in so še danes) kraj, kjer se je med diplomati izmenjala marsikatera misel in ustvaril marsikateri sporazum.
Poleg obširnih nalog, ki jih vsebnje dnevni red letošnjega zasedanja Generalne skupščine v Parizu, polagajo poznavalci razmer precejšnjo pozornost tudi na stike in razgovore v ».stranskih prostorih«. Tako govori joda namerava novi britanski zunanji minister Anthony Eden v soglasju z napovedmi, ki jih je dal Churchill za nedavne volilne kampanje v Angliji, predlagati vodji sovjetske delegacije Višinskemu razgovore med »veSkšmi tremi«, češ da je to eden izmed načinov, kako naj bi se odpravila sedanja precej zaostrena napetost v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Kuloar ji palače Chailkut v Fsrizu naj bi bili tudi kraj, kjer bi se v »privatnih« razgovorih začela tu® pogajanja o drugih vprašanjih: predvsem o problemu svobodnih volitev v vsej Nemčiji, o rešitvi korejskega vprašanja o ublažitvi krize, na Srednjem vzhodu s posebnim ozirom na sedanjo napetost v Egiptu
brrfaoski
Beograd, 3. nov. Predsednik Prezl-dija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar je danes sprejel poverilna pisma, ki jih je izročil novi izredni in pooblaščeni veleposlanik Velike Britanije sir Ivo Mallet.
Novi britanski veleposlanik v Beogradu William Ivo Mallet
Ob izročitvi poverilnih pisem je britanski veleposlanik sir Mallet med dru. gim dejal, da prebivalstvo Združenega kraljestva z naklonjenostjo spremlja boj Jugoslavije za njeno neodvisnost in blaginjo in da so med narodi in vladama Britanije in Jugoslavije trdne vezi in da upa, da bodo te vezi ohranjene in okrepljene.
Po sprejetju poverilnih pisem je predsednik Prezidija dr. Ivan Ribar prikazal dobre in prijateljske odnose med narodi naših dveh držav in pri tp. t poudaril, da vlada in narodi FLRJ posebno cenijo pomoč, ki jo je dala vlada Velike Britanije FLRJ pri njenem boju zoper agresijo in za ohranitev neodvisnosti.
Pri izročitvi poverilnih pisem so bili navzoči sekretar Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Mile Peruničič, pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Jože Vilfan, pooblaščeni minister in načelnik protokola v ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ dr. Sloven Smodlaka, svetnik britanskega veleposlaništva g. A. D. Wilson, komandir H. F. Ro-bertson-Aikman, pomorski ataše, polkovnik g. R. G. Bird, vojaški ataše, polkovnik D. A. Gamer, letalski ataše,
veleposlanik v Jugoslav!)
T. A. Elliott, drugi sekretar, in J. D. Priestman, tretji sekretar britanskega veleroslamiš 'va,
ZADNJE VESTI
Pariz, 3. nov. Ameriške agencije javljajo, da pripravljajo tri za. hodne velesile za zasedanje Gene. r&lne skupščine OZN predlog, ki naj bi utrdil svetovni mir. Predlog naj bi obsegal v glavnem štiri točke: mir v Koreji, splošno razorožitev, vsenemške volitve in konferenco zastopnikov štirih velesil. Ameriški zunanji minister Acheson je baje že pričel razgo. vore glede tega predloga. Danes se je sestal s posebnim Truma, novim odposlancem Harrimanom.
Danes popoldne je prispel z le. talom v Pariz egiptovski zunanji minister Šalah el Din. Z istim letalom je prispel avstralski zunanji minister Casey. Šalah el Din ni hotel dati novinarjem nobenih izjav o svojih načrtih v Parizu.
Danes sta prispela na zasedanje Generalne skupščine OZN tudi grški delegat Politis in filipinski zunanji minister Romulo. Grški zunanji minister Venizelos prispe z vlakom jutri, prav tako britanski zunanji minister Eden. Sovjetskega zunanjega ministra Višinskega pričakujejo v ponedeljek. Perzijo bodo zastopali samo uradniki poslaništva v Parizu. Zah. Nemčija bo imela na zasedanju dva opazovalca, ki pa bosta imela pravico govora samo na povabilo. New York, 3. nov. Nocoj je prispel z letalom v New York general Eisenhower, ki se bo v ponedeljek sestal s pred:_dnikom Trumanom. Pred odhodom iz Pariza je izjavil, da se bo s predsednikom Trumanom pogovarjal samo o vojaških vprašanjih.
Washington, 3. nov. Podpredsednik perzijske vlade Husein Fatemi je izjavil, da bo predsednik perzijske vlade Mosadik verjetno ostal v ZDA še ves prihodnji teden in da so ameriški funkcionarji optimistični glede izida an-glo-perzijskega petrolejskega spo-
in poteg drugih mednarodnih vprašanj bržkone tu® o tržaškem problemu. Seveda skriva takšno diplomatsko »sondiranje terena« neredko nevarnost, da bi se ta ali druga delegacija (predvsem predstavništva velesil) hotela izogniti splošni in javni razpravi o načrtih, ki Jih predlaga ali sprejme v »privatnem razgovoru«. Ta težnja ni nova, kajti že ponovno so se pokazale tendence, da se mimo Združenih nsro. öov sklenejo sporazumi med velesilami, ki bi slej ko prej bili v škodo malih narodov, (n. pr. sovjetsko Prizadevanje, da pride do pakta petih velesil, katerega osnova naj bi bila v ponovni razdelitvi interesnih sfer). Ni težko razumeti, da bi takšni sporazumi, sklenjeni izven OZN, škodovali pred-vsem ugledu in moči Združenih naro. dov, organizaciji, ki ne giede na svojo slabosti v današnjih razmerah vendar predstavlja najboljše sredstvo, da s« zavaruje mir in zatrejo napadalne težnje.
Zato Je tu® samo po sebi umevno, da sc predvsem male države — in med njimi tudi Jugoslavija — z vso vnemo zavzemajo za utrditev Organizacije združenih narodov, za povečanje njene moči in pa razširitev njene pristojnosti. To prizadevanje seveda ni ostalo in tudi v bodoče ne more ostati brez vpliva na dogajanje v Združenih narodih. Vzemimo za primer delo jugoslovanske delegacije na lanskem zasedanju v Flushing Meadows. Na političnem torišču je Jugoslavija postavila dva predloga: resolucijo, ki je bila sprejeta novembra 1950 in s katero je sleherna država pozvana, naj v roku 24 ur izjavi, da je pripravljena prenehati z boji in umakniti svoje čete z nasprotnikovega ozemlja ter po. klicati Komisijo za nadzorstvo miru. ki naj priđe na kraj spopada; drugi pa je bil jugoslovanski predlog o usta. novitvi stalne Komisije za dobre usluge, ki ga Je pozneje proučeval inter-imni (začasni) odbor Generalne skupščine. Nič pomembnejši pa ni jugoslovanski predlog deklaracije o pravicah in dolžnostih držav, ki je že nekaj let na dnevnem redu Generalne skupščine, ki pa, žal, žara® odpora nekaterih delegacij (predvsem predstavnikov velesil, ki so si ne glede na številna medsebojna nasprotja v tem soglasni!) doslej še ni bila sprejeta.
Nič manj ugledno ni bilo delovanje jugoslovanskega predstavništva na gospodarskem m socialnem poprišču. Omenimo naj ie delo Komisije za gospo, darstvo, zaposlitev in gospodarski razvoj ali Pa vpliv jugoslovanskega stališča na delo Komisije za človečanske pravice. Posebnega poudarka pa je vreden prispevek Jugoslavije v Mednarodnem otroškem fondu, kamor je naša država ne glede na številne gospodarske težave prispevala 1,152.000 dolarjev. Ti primeri — lahko bi na. vedli še delovanje drugih malih držav — kažejo, da ima tu® glas male države lahko velik vpliv na celotno svetovno dogajanje in da prav v tej ena. kovrednosti in enakopravnosti velikih in malih držav izražena sedanja moč Organizacije združenih narodov.
Zaradi sedanjega svetovnega položaja je letošnje »zasedanje Generalne skupščine po vsej verjetnosti najvaž. nejšen To Je pred odhodom v Pariz poudaril naš zunanji minister in vodja naše delegacije Edvard Kardelj. Prav zaradi izredne važnosti pariškega zasedanja P» želimo tako naši delegaciji kakor tudi vsem drugim delegacijam, ki hočejo iskreno podpreti delo Generalne skupščine OZN — največ uspe. ha. Mnenja smo, da je prav pariškemu zasedanju, ki se bo začelo v torek
5.	novembra in bo trajalo bržkone dva meseca, namenjeno, da reši vrsto perečih vprašanj, ki vznemirjajo preproste in miroljubne ljudi širom sveta, kajti od tega, kako bodo rešena ta vprašanja, zavisi v marsičem tudi bo. doči razvoj mednarodnih odnosov in a tem v zvezi tu® razvoj sedaj že hudo zaostrene — hladne vojne. .sie
Iredentistični pohlep po naši zeml|i
(Od našega dopisnika)
Kakor vsako leto, pripravljajo Italijani tudi letos za 4. november, ki ga imenujejo »dan zmage*, velike patriotske manifestacije, katerih središče bo ob italijansko-jugoslovanski meji. Kljub temu, da je bila po prvi svetovni vojni Že druga, mnogo strašnejša, italijanski iredentisti vedno govore le o prvi m o italijanskih voja/sus, ki so padli na Kr a su in s tem po nijhovem mnenju in trditvah potrdili italijanstvo te popolnoma slovenske zemlje.
Letos organizirajo spominske svečanovi v mnogo širšem obsegu kot doslej.
4.	november so proglasili za *dan oboroženih sil*. Za poglavitne proslave tega dne pa so določili Gorico, kjer bo menda govoril tudi predstavnik italijanske vlade. Zakaj so izbrali Gorico, ki leži na slovenskem etničnem ozemlju, na meji * Jugoslavijo, je pač za vsakogar, ki tfozna italijanske iredentiste, popolnoma jasno. Po vojni so že večkrat organizirali razne vojaške slovesnosti v tem mestu, ki so imele izrazito izzivalni zna-laj proti naši državi.
Patriotske slovesnosti bodo 3. novembra. Začeli bodo v slovenski vasi Štivan, ki leži na meji Tržaškega ozemlja in Italije. Tam bodo odkrili spomenik italijanskemu regimentu iz prve svetovne Vojne »Lupi di Toscana*. Volkova, ki So ju postavili na visoko skalo ob cesti, sta simbol italijanskega pohlepa po Staši slovenski zemlji. Občinski svet v btabrežini je na svoji zadnji seji protestiral proti postavitvi tega spomenika, toda oblasti so kljub temu izdale potrebno dovoljenje. Predstavnik tržaških iredentistov Slataper je celo zahteval od nabrežinskega župana, naj bi prevzel odgovornost za to, da se spomeniku ne bo nič dogodilo, kar pa je župan odtočno odklonil.
Drugi dei manifestacij bo pri spomeniku padlim v prvi svetozmi vojni v Redipulji. Italijanski župan iz Tržiča je ta to priložnost izdal proglas, v katerem med drugim piše: »Premišljanje o mrtvih, ki leže v Redipulji, nam daje gotovost, ki nas tolaži v trenutku, ko nam osporavajo naše narodne pravice*.
»Giornale di Trieste* piše v svoji tržiški izdaji, da je ta proglas potrebno komentirati, *ker se ne nanaša na zgodovinsko komemoracijo dogodka iz preteklosti, ki je bil spravljen v arhiv, ampak na živ in pekoč položaj*. V komentarju pa nadaljuje: *Kaže, da je pri tedanjih razpravljanjih osporavana meja cene B m na tej meji nam skušajo še kaj vzeti, zahtevajoč našo privolitev, kakor da bi ostali del (Julijska Krajina) bi! ukraden in vrnšen zakonitemu lastniku, in da nam ne bi bil nasilno in froti vsaki pravičnosti odtrgan*. Iz tega *n nadaljnjega besedila se vidi, da je za italijanske iredentiste zahteva po priključitvi celotnega STO k Italiji le minimalni program. >Giornale di T rieste* namreč piše dalje, da bi vsaka nova nasilno postavljena meja med Italijo in Jugoslavijo predstavljala prelom med Jugoslavijo in ltali’0, vzrok napetosti in sporov, dokler ne bo urejen ves problem Julijske Krajine. *Na tej široki bazi bi pilo mogoče najti priznan, iskren in trajen sporazum, drugače pa bo krivica, ki smo jo utrpeli, delovala na duše s svojo razjedajočo silo. Od Snežnika do mor-vsa Julijska Krajina teži k italijanskim mestom.*
2e sam ta komentar dovolj jasno označuje, kakšno bo bistvo italijanskih patriotskih manifestacij v Štivanu, Redipulji in Gorici, katerih se bo udeležilo 27 italijanskih bojevniških organizacij, med njimi tudi take. ki v svojem naslovu nosijo ime »Dalmacija*. »Giornale di T rieste* pa med drugim tudi poudarja, da bo manifestacijam v Redipulji dala pposeben duhovni pomen udeležba tržaških bojevniških organizaci'*, katere bodo posebno slovesno sprejeli.
Dokler bo italijanska vlada dovoljevala in celo favorizirala — saj bo v Gorici govoril tudi predstavnik vlade — take iz-azito izzivaške iredentistične manifestacije na mejah Jugoslavije, ne bo mogoče govoriti o vzpostavljanju dobrih odnosov med Italijo in nami. Patriotske slovesnosti, ki bodo v teh dneh, ponovno dokazujejo pravilnost izjav maršala Tita dopisniku italijanske agencije ANSA, ko je dejal, da ne vidi pri določenih krogih Italije dobre volje, da bi se z Jugoslavijo vzpostavili normalni znosni odnosi.	A. S-
RAZGOVORI ZA PREMIRJU V PAN MUN JONU
Kompromisni predlog zavezniškega
poveljstva glede Kesonga
Združeno poveljstvo hi privolilo v umik z otokov na severnokorejski obali in iz Kum-songa, če bodo Kitajci privolili v nevtralizacijo Kesonga
Pan Mun Joa, 3. nov. (Un. Pr.) Na današnji popoldanski seji pododbora za premirje so zastopniki Združenega po. veljstva predlagali kompromisno rešitev glede spornega vprašanja o pripadnosti Kesonga. Po tem predlogu bi bil Kesong v demilitariziranem pasu. s čimer bi bilo hkrati nemogoče, da bi bilo to mesto pod nadzorstvom ene ali druge vefekujoče se stranke. Zastopnik Združenih narodov general Njchols je izja. vi1 da nasprotnikova delegacija sodloč. no zavrača« ta kompromisni predlog. Razpravo o tem bodo nadaljevali na sestanku pododbora, ki je sklican za nedeljo.
Združeno poveljstvo bo morda pri. volilo v umik z otokov na severnokorejski obali ter iz Kumsonga, če bi kitajsko-severnokorejska delegacija pri. v'iiia v nevtralizacijo Kesonga. S spre. jetjem tega predloga Združeno poveljstvo namreč ne bi moglo nevtralni Kesong uporabiti kot obrambno točko, Kitajci in Severnokorejci pa ga ne bi mogli izkoristiti za svoje propagandne smotre, češ, da so izšli iz vojne kot zmagovalci.
Na korejskem bojišču je bila danes manjša dejavnost patrulj kopenskih sil, hkrati pa se je povečala letalska dejavnost. Oborožene sile Združenega poveljstva so zavrnile jugovzhodno od Kumsonga dva manjša napada, patrulje
pa ao ob	odporu uničile več
severnokorejskih bunkerjev severno od J an guja. Cez dan je prišlo do hude letalske bitke, v kateri »o sodelovala letala na reakcijski pogon. V zračnih bitkah je sodelovalo več kot 300 letal na obeh straneh. Najhujše zračne bitke so bile v tako imenovani »dolini M:.g-ov« vzhodno od reke Jalu, kjer letala Združenega poveljstva navadno pričakujejo kitajska letala Mig-15, ki prihajajo z mandžurskih oporišč! V vseh teh bitkah je bilo, kakor trdi Združeno poveljstvo, sestreljeno eno
letalo Mig-15. štiri letala pa so bila
poškodovana. Vsa letala Združenega poveljstva so se vrnila na svoja oporišča.
Obrambno ministrstvo ZDA je včeraj sporočilo, da znašajo severnokorejske in kitajske izgube v Koreji od pričetka vojnih operacij do 24. oktobra približno 1,400.000 mož. Kitajske enote so izgubile 736.000 vojakov in oficirjev, od teh nad 600.000 v boju. V Isti dobi je padlo ali bilo ranjenih 90.592 zavezniških vojakov.
Ameriško mornariško ministrstvo je danes objavilo, da je Združeno poveljstvo od začetka operacij do danes izgubilo 5 ladij, večinoma čistilke min, dočim je bilo 29 ladij hudo poškodovanih. Med poškodovanimi ladjami so tudi tri križarke.
Ob Sueškem prekopu mirao
Kairo, 3. nov. (Reuter) Glavni štab britanskih suhozemnih sil na Srednjem vzhodu sporoča, da je na območju Sueškega prekopa še nadalje mir. Nato. varjenje in i .ztovarjanje v civilnih dokih v Port Saidu in Suezu je popolnoma ustavljeno. Tudi ladje, ki do važajo gradivo za egiptovsko letalstvo in egiptovske železnice, go ostale ne-raztovorjene.
Britanski mornarji s križarke »Gam. bia« in drugih vojnih Ladij so snoči prepeljali skozi Sueški prekop in vsidrali v pristanišču Port Saidu okrog 250 ladij. Več kot 100 teh ladij je last ameriških, francoskih, italijanskih, holandskih, španskih in panam-
Sporaza trt glede ukinitve
zasedbe Zahodne Nemčiji
Vprašanje splošnih volitev v ustavodajni parlament za vso Tie ničijo
Bonn, 3. nov. (Reuter) Poročilo o včerajšnjem sedemurnem sestanku za. hodnonemškega kanclerja Adenauerja in treh visokih komisarjev zahodnih velesil pravi, da je bil dosežen sporazum o več bistvenih točkah osnutka pogodbe, s katero se ukinja okupacija Zahodne Nemčije in daje tej državi nov položaj v zahodnem svetu. O drugih točkah osnutka pogodbe bodo mo. rali najprej razpravljati strokovnjaki, nato pa jih bodo razmotrili kancler Adenauer in visoki komisarji zahodnih velesil.
Zahcdnonemška vlada je objavila zakonski načrt, ki določa, da je treba v vsej Nemčiji izvesti svobodne in tajne volitve pod mednarodnim nadzorstvom. Parlament bi moral izdelati ustavo za vso Nemčijo. Volilna pravica je določena za vse Nemce, stare jšp od 21 let. Vsakih sto tisoč vo. livcev bi izvolilo enega poslanca, tako da bi jih bilo v parlamentu skupaj okrog 400. Zakonski osnutek navaja tudi 14 pogojev kanclerja Adenauerja za izvedbo volitev. Ta zakonski načrt bo predložen zahodnonemškemu parla. mentu, ko pa bo sprejet, ga bodo po-
slali visokim komisarjem treh zahodnih velesil.
Vzhodnonemški parlament je sprejel včeraj resolucijo, ki obtožuje bonnski parlament, »da se izogiba narodnih dolžnosti« v zvezi z združitvijo Nemčije, ker poskuša prepustiti odločitev o splošnih volitvah v nemško narodno skupščino zahodnim okupacijskim velesilam. Z resolucijo nalaga vzhodnonemški parlament vladi, naj ustanovi komisijo za izdelavo volilnega zakona.
skih družb. Novi britanski načrt za prehod ladij skozi Sueški prekop je pokazal večje uspehe, tako da gre sl-ozi Sueški prekop dnevno povprečno 37 ladij, pri tem pa uporabljajo iastne reflektorje, da lahko plujejo skozi prekop tudi ponoči.
Iz dobro poučenega vira se je zvedelo, da bodo ameriški senatorji povabljeni v Egipt, kjer naj bi obiskali območje Sueškega prekopa in si ogle dali položaj. Vabilo bo poslal odbor za zunanje zadeve egiptovskega parlamenta.
Svetovna muslimanska konferenca ie Imela javno zborovanje v Karačiju, na katerem so sprejeli resolucijo, katero se izraža solidarnost z borbo egiptovskega ljudstva ter podpira sta.
’ išče Egipta pri njegovem sporu : Veliko Britanijo v zvezi s Sueškim orekopom in Sudanom.
Predsednik Muslimanske lige v Pakistanu Caudri Kaiikzaman je izjavil v svojem govoru na zborovanju, da je borba Egipta za popolno neodvisnost sestavni del te borbe za združitev vseh muslimanskih držav. Naglasil je. da se muslimanske dežele, začenši od Indonezije v jugovzhodni Aziji pa do Marakeša v Maroku v eni ali drugi obliki bore zoper podrejenost evropskim državam. Prerezati moramo glavno žilo kolonialnega prometa, je dodal. Med drugimi sta govorila tudi egiptovski in sirski veleposlanik v Pakistanu.
ToccU
Ob novem zakonu o prekrških
Nova politična formacija v Italiji ?
Predlog ministra T/a Jflalfe za ustanovitev skupnega telesa, sestavljenega iz liberalne, socialnodemokratske in republikanske stranke
Rim 3 nov. (Tanjug) Predlog mi-1 gih Italije. Na sestanku direkcije re. nistra' za zunanjo trgovino La Malfe | PuWikanske^ stranke^ je minister La o ustanovitvi skupnega telesa, sestavljenega iz liberalne, socialnodemokrat. ske in republikanske stranke, ki bi izdelal program za skupen nastop teh strank na volitvah leta 1953, je povzročil živahno zanimanje v političnih kro.
Odssosi Japonske do Sovjetske zveze lea pekinške vlade
Tokio, 3. nov. (AFP): Predsednik japonske vlade Sigeru Jošida je izjavil v parlamentu, da je japonska vlada pripravljena z ZSSR začeti pogajanja o mircvn; pogodbi, če bi jo ZSSR hotela podpisati. Tej izjavi pa v uradnih krogih v Tokiju ne pripisujejo važnosti, ker Japonska po mirovni pogodbi ne more podpisat; nobene pogodbe s kako tujo silo, katere določbe bi se razlikovale od vsebine 'mirovne pogodbe, ki je bila podpisana v San Franciscu.
Izjavo Jošlde, da bo japonska vlada prav tako pripravljena razpravljati o morebitni ponudbi za mir pekinške vlade, razlagajo kot znamenje, da bi Japonska šele pozneje lahko zavzela končno stališče do tega vprašanja. Ja-
Bsrn, 3. nov. (AFP): V Bernski Juti so odkrili velike volilne goljufije pri nedeljskih volitvah v Nacionalna svet. Uradna poročila o izidu volitev so bila ponarejena, kar so ugotovili iz obrazcev poročil, ki se razlikujejo od pravih uradnih obrazcev Po razvrstitvi besedila in po barvi papirja. Uveden je "že kazenski postopek.
Prosvetno središče za Srednji vzhod
Pariz 3. ncv. (AFP) Izvršilni odbor UNESCO 'je sklenil ustanoviti prosvetno središče za Srednji vzhod. Spričo tega je pozval Egipt, Saudsko Arabijo, Irak, Jordan, Libanon in Sirijo, naj sodelujejo v tem centru. Izvršilni svet UNESCa je prav tako sprejel prošnjo Turčije, naj bi tudi v Turčiji ustanovili podobno središče. Prvi prosvetni center so ustanovili maja meseca v Mehiki in se njegovo delovanje razteza na vse države Latinske Amerike,
ponska vlada bo v kratkem poslala trgovsko mislijo na Formozo, ki bo imela tudi konzularna pooblastila. Predsednik vlade Jošida pa j« jpouda-ril, da to ne pomeni, da bi Japonska priznavala Cangkajškovo vlado. Ta misija bo imela nalogo, da prouči samo trgovinske odnose med Japonsko in Formozo. Jošida je poudaril, da je pripravljen poslati podobno misijo tud' na Kitajsko In celo v Šanghaju imenovati stalno trgovinsko agencijo.
Mraz je zahteval že 7 žrtev v Ameriki
Chicago, 3. nov. (Un. Pr.) V ZDA in Kanadi so zaznamovali prvi val mraza. V Tennesseeju sneži, v številnih krajih pa je temperatura občutno padLa. Nenadni mraz je terjal najmanj 7 smrtnih žrtev. Val mraza prihaja s kanadske strani in se razteza od se-vernozahodnega Pacifika do atlantske obale, na jugu pa do Mehiškega za. liva. V severnih državah in v Kanadi je temperatura padla pod ničlo. Najnižjo temperaturo so zaznamovali v Fort Collinsu (Colerado), in sicer 17 pod ničlo. Tudi v New Jerseyu je padel prvi sneg. V Novi Angliji je padlo približno četrt metra snega, kar je povzročilo precejšnje prometne ovire. V državah Nove Anglije so bile štiri smrtne žrtve.
Malfa izrazil svoje prepričanje, da bi skupen nastop navedenih treh strank ha volitvah nudil možnost volivcem, da bi našli izhod Iz dileme, da se opredelijo med komunističnim in de-mokrščanskim blokom.
Po mnenju predstavnikov liberalne, socialnodemokratske in republikanske stranke so zadnje volitve v občinske svete pokazale da daje velika večina italijanskih vollvcey svoje glasove ali komunistom ali krščanskim demokra. torn, ker ni tretje politične formacije, ki bi lahko uspešno zastopala njihove koristi. Zaradi tega so vodstva socialnodemokratske in liberalne stranke zelo dobro sprejela predlog La Malfe. Vlad. ni tisk meni, da je predlog ministra La Malfe neuresničljiv zaradi različnih socialnih in gospodarskih pogledov treh strank, ki naj bi bile zastopane v skupnem telesu.
Na prvem kongresu italijanske socialnodemokratske stranke (združene Sa-ragatove in Romitove stranke), ki bo od 4. do 7. januarja, bodo predložili 6 resolucij, na temelju katerih bodo delegati izdali odločitev o Izvolitvi novega vodstva,
Resolucija centra, ki jo bo predložil Saragat, zahteva obrambo ln neodvis nost vseh držav v Atlantskem paktu. Sodelovanje stranke z vlado v notranji politiki povezuje Saragat z vprašanjem sprejetja osnovnih točk socialnodemokratskega programa.
London, 3. nov. Ass. Pr. Predsednik britanske vlade Churchill je jtnenoval za prosvetnega ministra gdč. Florence Horsebrugh. To je prva žena-minister v sedanji Churchillovi vladi. Gdč. Horsebrugh je bila med vojno državni tajnik za zdravstvo in prehrano.
Četrti plenum CK KPJ je razen na pomanjkljivosti v našem pravosodju opozoril tudi na pomanjkljivosti, 'večkrat celo nezakonito delo upravnih organov, ki obravnavajo prekrške. V referatu tov. Rankoviča. ki je bil v glavnem osnova resoluciji navedenega plenuma, je med drugim omenjeno, da so za vodstvo upravnega kazenskega postopka pristojni organi izdajali tudi tak« odločbe, ki niti niso bile zakonite, izrekali pretirano visoke kazni in segali po sredstvih upravnega kaznovanja tudi v primerih, kjer zanje ni bilo zakonite podlage, na primer uprav, no kaznovali osebe, ki k določenim storitvam ali dajatvam po zakonu niti niso bile zavezane, temveč je bila tem osebam dotična storitev ali dajatev dana na prosto, in pod. Praksa je tudi pokazala, da kolektivno obravnavanj« prekrškov, zlasti obravnavanje po komisijah za prekrške, ni bila najboljša, ker so komisije te zadeve obravnavale nekam kampanjsko, ko so se sestajale le poredkoma, takrat pa reševale po sto ali več primerov in zaradi tega seveda niso mogle nobenega obravnavati temeljito in s čutom odgovornosti. Dejstvo, da so upravni kazenski postopek vodili različni organi (okrajni, mestni, rajonski izvršilni odbori oziroma njihove kotni, sije, krajevni odbori oziroma poverjeniki za notranje zadeve) pa je povzročalo zelo različno prakso v samem postopku, posebno pa v izrekanju upravnih kazni, česar tudi posebne-prav v ta namen postavljene koordinacijske komisije niso mogle uspešno preprečevati. Zato je bilo plenumu priporočeno, da se v politiko prekrškov vnese več reda, tako da ne bodo več v pristojnosti vseh mogočih organov in da se obravnavanje osredotoči na enem mestu in da v reke posebnim upravno sodnim organom, to je strokovnjakom sodnikom za prekrške pri okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborih, pritožbe proti odločbam le teh pa naj bi reševali posebni sveti za prekrške pri ministrstvu za notranje zadeve. Te svete naj bi prav tako sestavljali strokovnjaki.
Prvi korak k cilju, da se naš upravni kazenski postopek izboljša, je bil nedvomno storjen z dojpolnitvijo in spremembo temeljnega zakona o prekrških. Zakon o spremembah in dopolnitvah tega zakona je zvezna skupščina sprejela na svojem zasedanju dne 8. oktobra, objavljen pa je bil v zveznem uradnem listu dne 17. okt. Spremembe in dopolnitve zakona se uveljavijo v 30 dneh po razglasitvi; potem takem bo novelirani zakon stopil v veljavo s 16. novembrom t 1.
Poglejmo, v koliki meri je nameravanemu Izboljšanju upravnega kazenskega postopka ustreženo že z novim zakonom!
Ker je prostor za naša razmotrivanja odmerjen, se ne moremo pečati podrobneje z vsemi spremembami na-pram dosedanjemu zakonskemu bese. dilu in se zato omejimo le na nekaj najibistvenejših:
1.	Značilnost novega zakona je, da sploh nima definicije upravnega prekrška. Za prekršek velja samo to, kar pravni predpis (zakon, odlok, uredba, odredba, pravilnik) kot prekršek izrecno določa, in za storitev prekrška določeno kazen oziroma varstveni ukrep predpisuje.
V dosedanjem besedilu zakona je bil pojem prekrška opredeljen, vendar je ta opredelitev — kakor se je v praksi pokazalo — več škodila kakor koristila. Dosedanji zakon je določal namreč, da so prekrški tiste kršitve pravnega reda. za katere so zaradi njih neznatne nevarnosti za družbo predpisane le upravne kazni. Na ta način je bil prekršek razmejen na-pram kaznivemu dejanju, o katerem pa sodi kazensko sodišče. Za tedanje stanje naše kazenske zakonodaje je to bilo vsekakor potrebno, ker še nismo imeli posebnega čela kazenskega zakonika. ki bi določal vsa kazniva dejanja. Posamezna kazniva dejanja so takrat bila — določena še po posameznih zakonih, deloma so se morala sodišča, da so lahko ugotovila, če in za kakšno kaznivo dleianje gre, posluževati še starega jugoslovanskega zakonika — seveda upoštevaje pri tem pridobitve narodno osvobodilne borbe In ljudske revolucije; predpisi nove države v pogledu določanja kaznivih dojenj ta krat še niso bili popolni.
Opiraje Se na to definicijo prekrška je zakonodajalec z novelo iz oktobra 1948 definicijo prekrška dopolnil še na ta način, da je označil za prekrške tudi dejanja, ki sicer imajo zna. ke kaznivega dejanja, določenega po zakonu, pomenijo pa za družbo le
neznatno nevarnost, ker bi bila očitno manjšega pomena. Prav to dopolnilo pa je, dasi ravno naj bi vrzel v naši
upravno kazenski zakonodaji popolnilo, nasprotno vneslo precej zmede v politiko upravnega kaznovanja. Prvič že zato, ker so se za prekrške deklarirala kazniva dejanja ki to niso bila, drugič pa zato, ker za prekrške te vrste ni bilo nobenih predpisov o tem, kako jih pravzaprav kaznovati. V pre. cejšnji meri je prav temu pripisovati tako različne kazni, na katere opozarja poročilo tov. Rankoviča.
Z novim zakonom je postala dopolnitev definicije prekrška tudi nepotrebna, keT je medtem bil izdan tudi posebni del kazenskega zakonika.
2. Zelo poenostvaljen je sistem upravnih kazni.
Novi zakon ostro loči upravne kazni ;n varstvene ukrepe Načeloma pozna samo tri vrste kazni (denarno kazen. Praviloma do 10.000 dinarjev, kazen zapora do 30 dni in kazen ukora), toda kazen ukora se sme izreči samo namesto denarne ali zaporne kazni v primerih, kadar gre za prekršek neznatnega pomena brez, ali pa samo * očitno neznatnimi posledicami, in če je pričakovati, da bo že sama ta ka_ zen zadoščala, da se bo storilec v bodoče varoval prekrškov. Kazen ukora se torej — v nasprotju z dosedanjimi določbami — ne predpisuje.
Od varstvenih ukrepov omenja zakon samo edvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek, all so bili s prekrškom pridobljeni ali pa so s prekrškom nastali. V novem zakonu j« sicer dano pooblastilo, da se lahko predpišejo še drugi varnostni ukrepi, vendar samo z zakonom ali pa z uredbo. Potemtakem kakšnih drugih varnostnih ukrepov ne bodo mogla prepisati niti člani vlade niti ljudski odbori.
Varstveni ukrepi niso kazni, Izrekajo se le v dopolnilo upravne kazni; pogosto namreč upravna kazen šele l takim dopolnilom doseže svoj namea (odvrniti storilca cd takih dejanj in vpliv na dxu ge, da se bodo takih dejanj vzdržali.
Dosedanje določbe krmeljnega zakona o prekrških, da se mladoletniki (tudi nad 14 let stari), ki so storili prekrške, prepuste staršem oziroma skrbstvenemu organu, da tl uporabijo proti mladoletniku skrbstvene ukrepe, je bila nedvomno malo praktična, ker se nas ve tovni vzgojni ukrepi največkrat niso uporabili, oziroma se niso izvršiti v tej meri. da bi mladoletnika zares popravili in tudi družbo pred njegovim početjem zavarovali. Novi zakon skuša temu nedostatku od. pomoči na ta način, da daje organom, ki bodo predpisovali upravne kazni, navodilo, da v svojih predpisih lahko Odrede, da se kaznujejo starši oziroma skrbnik mladoletnika, ki stori prekršek, z denarno kaznijo, če so svojo dolžnost zanemarili in za mladoletnika niso skrbeli.
Prav tako je bila pomanjkljiva do. sedanja določba glede kaznovanja pravnih oseb, ker ni povedala, pod kakšnimi pogoji pravna oseba za prekršek odgovarja. Po novem zakonu — ki predvideva kaznovanje pravnih oseb le v primerih, če je tako določeno v predpisu o prekršku, se pravna osetoa za prekršek lahko kaznuje le takrat, če je ta prekršek storil njen uslužbenec ali predstavnik, in če j« delal v njenem imenu.
Vse doslej sporno vprašanje. ali storilec za dejanje, za katero je hü spoznan za krivega v kazenskem po stopku. t. j. pred sodiščem, ne more biti kaznovan vrhu tega Se zsirađi prekrška, je v novem zakonu rešeno v tem smislu, da v takih primerih ni tudi odgovornosti za prekršek.
(Nadaljevanje pride)

V/stralšja — eelma bodočnosti
Ko le pred 50 le« prvič zaaedal • sko državo V industriji in poljedelj-avstralski Darlament je bila Avstralija stvu je zaposlenih ze približno 3 milicosvojem gospodarskem in političnem Jon* ljudi, vendar pa živi 60«/. pre-
je izvažala. Malokdo je _ se bo ta celina že čez pol s to ie tja razvila v eno pomembnih držav Britanske skupnosti narodov in pa tudi v močno vojaško in gospodarsko silo v sklopu drzavTihega oceana.
Ko so v začetku XVII. stoletja prvi kaznjenci stopili na avstralsko obalo, so imeli Avstralijo za deželo, ki nima «trüge bodočnosti, kakor to, da postane kazenska kolonija držav britanskega imperija. Ko pa so odkrili v Avstraliji prva nahajališča zlata, se je pncel naglo večati pritok priseljencev, ki so oa poleg zlata pričeli gojiti tutil veke črede ovac in goved, zemlja pa je
Itaenia, ki je velik približno kot Združene države Amerike, le 8 do 10«/, zemlje uporabne za poljedelstvo. Zato so avstralski farmarji pričeli intenzivno obdelovati obdelovalne zemlje, k?r je edina in možna rešitev za nadaljnji izvoz žita pri stalno narašča. Jočem prebivalstvu sedaj znaša število prebivalcev v Avstraliji ze 8 in četrt milijona. To povečanje gre predvsem na račun priseljencev pred drugo svetovno vojno, posebno pa še p0 končani vojni, vendar pa meni avstralska vlada, da je možna v Avstraliji se naselitev nadaljnfth 12 milijonov ljudi Od av5tr*tsVih rionvr^cfuov, M so prvotno naseüevaH deze'o. bh Je ostalo le še oicrog 60 08«. Tako se .Je Avstralija iz
dežele
kengurujev Osi v močno
svojem značaju še zmeraj agrarna dežela. je poljedelstvo tako visoko mehanizirano. da Je možna ta razlika v porazdelitvi prebivalstva.
Zanimivo pa je to. da v nasprotju z naglo naraščajočo industrijo poljedelstvo le neznatno napreduje To nam nazorno pokažejo naslednje številke: V tisoč ton volna meso mask» sir 1839	984	. 966
1165
1950
1031
Edini pomemben pridelek se je povečal prt pšenici, in sicer za 40«/, v istem razdobju Ker se je življenjski standard v bližnji preteklosti precej zvišal, je narasla tudi poraba živil, kakor tudi industrijskih proizvodov za široko potrošnjo- Izvoz mesa, ki je znašal v drugi polovici 1949. leta 92.000 ton, je padel na 53.000 v istem razdobju 1 1951. čeprav se je število goved povečalo od 14 na 15 milijonov glav.
Kljub velikemu dvigu industrijske dejavnosti je za avstralski izvoz volna še vedno eden najpomembnejših faktorjev. Od celotnega narodnega «Johod-ka tvorijo kmetijski pridelki le 30 °/„ je od tega 60 »/„ volne v vrednosti 286 milijonov funtov V izvozu zavzema volna s 65 % najvažnejše mesto Tre. nutnj padec cen volni na svetovnem tržišču je privedel po cvetočih tržnih
dnevih ob pričetku korejske vojne se. ton in cementa 98 tisoč ton mesečno.
daj do zaskrbljenosti Posledice Pn
zmanjšanja vrednosti izvožene volne bi se namreč lahko občutile v celotnem gospodarstvu dežele, ki kupuje v inozemstvu naprave za kapitalno izgradnjo v glavnem za izkupiček prodane volne Vendar pa ima avstralska vlada močne denarne rezerve pri Angleški banki v Londonu.
Ako sedaj pogledamo še razvoj avstralske industrije, katere osnovo tvorijo ogromne zalog« črnega premoga, bomo videli, da se je proizvodnja povečala od leta 1940 do leta 1950 skoraj za 100 o/». Leta 1951 so nakopali v Avstraliji mesečno 1278 milijonov ton črnega premoga, 624 tisoč ton lignita in ill tisoč ton železne rude V Jeklar, nah pa so pretopili 126 tisoč ton jekla mesečno Tudi cina pridobijo 7 tisoč
e» m cun te»! k	s n
t pridobivanju zlata je Avstraiiia 850 tisoč unčami na petem mestu na svetu. Isto mesto zavzema tudi pri srebru. Pri važni strateški surovini svincu pa se je povzpela na tretje mesto v svetovni proizvodnji
Zunanja trgovinska bilanca Je že dolgo vrsto aktivna. Leta 1950 je znašala vrednost izvoza 676 milijonov funtov, v istem razdobju pa so uvozih blaga v vrednosti 580 milijonov funtov. Ta veliika razlika pa gre predvsem na račun visokih cen izvoznega blaga, ki so se od leta 1939 povečale za 550»/». medtem ko so se cene uvoženih predmetov dvignile le za 250 odstotkov. Avsratija ie predvsem vezana na uvoz velikih količin nafte za močno razvito avtomobilsko industrijo in pa strojnih naprav za povečanje industrije.
Tudi v svetovni politični areni Avstralija čedalje bolj uveljavlja drugi svetovni vojni je sodelovalo čez
300.000	avstralskih vojakov v tihooce-anskih operacijah, nekaj enot pa tudi na afriških in evropskih bojiščih. Se. danja konservativna Menziesova vlada je pred kratkim sklenila obrambni pakt z Združenimi državami Skupaj z njimi ln z Novo Zelandijo tvori Avstralija važen člen v obrambni verigi tihozemskih držav Vendar pa v Av-straliji še vedno vlada zaskrbljenost glede Japonske, ki je bila v drugi sve. tovni vojni najnevarnejši pretendent za invazijo Avstralije. Pa tudi mirnodobskega doseljevanja rumene rase se hoče Avstral?S na vsak način ubraniti ln sicer z raznimi zakoni in prepovedmi Zaželena pa je doselitev Evropejcev, posebno pa raznih strokovnjakov, ki se jih tudi mnogo doseljuje. posebno iz držav, kjer vladata prenose Ue-W*5t tat *"-----------
Tovarna verig v Lescah se razvija v veliko kovinsko podjetje
V	okviru Tovarne verig v Lescah bo v kratkem začel obratovati nov oddelek žičarae, opremljen z modernim strojem za vlečenje žice. Ta stroj so po konstrukcijah tehničnega instituta kovinske industrije Slovenije izdelati v ljubljanskem podjetju »Remonte. Tovarna v Lescah se je iz nekdanje majhne kovačnice verig razvila v veliko in moderno podjetje. Nov obrai za izdelovanje vijakov že obratuje^ hkrati pa urejajo nove pomožne obrate za proizvodnjo kmetijskega orodja. Z novim oddelkom žičame bo tovarna v Lescah piecej razbremenila bližnjo železarno na Jesenicah.
Nova tovarna min za svinčnike v Zagreba bo začela obratovati konec leta
V	okviru tovarne svinčnikov Koch-1-Noor v Zagrebu gradijo prvo domačo tovarno min za svinčnike. Tovarna bo v kratkem dovršena in bo začela proizvajati mine že konec tega leta. Letna proizvodna zmogljivost nove tovar-ne bo okrog 900.000 grosov (v enem grošu je 144 min) v vrednosti 27 milijonov deviznih din. Ker bomo mine izdelovali iz domačih surovin, bo tovarna omogočila znaten prihranek de. viz, saj smo morali doslej mine uva. žati. V tovarni bodo izdelovali razen navadnih grafitnih min tudi mine z* kopirne in pastelne svinčnike.
VHtMt
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje S. novembra ob 7. uri:	DotoE
morskega polarnega zraka Iz zahodne Evrope se polagoma premika proti srednji Evropi in povzroča padavine v Franciji. Švici in Nemčiji. Nad vzhodno Evropo pa je področje visokega zračnega pritiska v naglem pomiku v dolini Marice. — Danes je v Sloveniji preteči» jasno vreme z najnižjo temperaturo —4 stop. Celzija v Planici. — Zračni pri tis* Je bil danes ob 7. v Ljubljani 732.5 mm, pritisk rahlo pada, temperatura zraka
0.4* C, najnižja temperatura 0.2* C, relativna vlaga 97V«, megla, vidljivost 80 m.
Napoved za nedeljo: Naraščajoča oblačnost s krajevnimi padavinami v dopoldanskem času. V višjih legah sne^, Popoldne izboljšanje. Temperatura pon uoä. da (PC, des dan i£*C.
Ob uredbi o arondaciji zemljišč
/z dela in življenja Istranov
Z današnjo proslavo v Dekanih se začenja
Teden slovenske kuiture
(Besedilo uredbe o arondaciji glej na
5.	strani)
Na predlog Sveta ta kmetijstvo in
gozdarstvo vlade FLRJ je izdala zvezna vlada uredbo o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev in kmečkih delovnih zadrug. Po tej uredbi bodo posamezne majhne parcele zemljišč zasebnih lastnikov, ki leze med mejami kmetijskih posestev in kmečkih delovnih zadrug, priključene posestvom oziroma zadrugam, za odškodnino pa bodo lastniki priključite zemlje dobili ustrezne parcele drugod. Arondacija se bo izvajala samo zaradi racionalnejše obdelave zemlje, izvajanja melioracijskih del, graditve gospodarskih pristav, urejanja novih vinogradov in sadovnjakov. Kmečke delovne zadruge bodo izvajale arondacijo samo v primeru, če zasledujejo enega izmed omenjenih smotrov, m sicer, če je v neki vasi večina kmetijskih gospodarstev vključena v eno ali več delovnih zadrug ali pa če površina zemljišč v splošno ljudski lastnim in zemljišč kmečkih delovnih zadrug tvori večino zemljišč v tisti vasi, končno pa če se arondacija izvaja samo v mejah skupine temljišč ali parcel,
V tem zadnjem primeru bodo zadruge dajale zasebnim lastnikom za odškodnino zemljišče v isti skupini zemljišč oziroma v isti skupini parcel, po poprejšnjem pristanku lastnika pa lahko tudi sta drugem kraju. Pravico do arondacije zemljišč imajo tudi ekonomije, farme, drevesnice ki gospodarska podjetja, hi se pretežno ukvarjajo s kmetijskim pridelovanjem ali s kmetijskimi poskusi. Izvajanje te uredbe je zelo pomembno za nadaljnjo povzdigo kmetijske proizvodnje socialističnih gospodarstev, M njihov nadaljnji napredek in še večjo gospodarsko okrepitev. Pomembno je prav sedaj, ko se večina kmečkih delovnih zadrug v državi pripravlja, da popolnoma preide na gospodarsko računsko poslovanje. Toda bilo bi zelo težavno, čt bi zadružna posestva še nadalje ostala razdrobljena na veliko število parcel, ker bi bili proizvodni stroški v takih primerih za zadrugo precej veliki. Kmečka delovna zadruga »Košut Lajoš«• v novem Ite-beju ima n. pr. okrog 1.400 oralov zemlje na več kakor tisoč krajih, tako da imajo posamezne parcele največ en do dva orala površine. Delovna zadruga »Nova sloga« v Ečki ima 80 parcel, raz-trešenih na 40 krajih, oddaljenih od zadružnega sedeža po 20 in tudi več kilometrov. Pobiranje letine in prevoz pridelkov s teh parcel povzroča zadrugi velikanske stroske. Podobno je stanje pri večini zadrug v državi, pa tudi pri številnih državnih kmetijskih posestvih, faradi razcepljenosti zemljišč ne morejo številne zadruge uvesti niti najosnovnejše organizacije dela. Uporaba mehanizacije je na takih zadružnih posestvih skoraj nemo-goca. Premeščanje traktorjev iz enega kraja v drug kraj škoduje pro-tzvodnji, ker ni mogoče v celoti izkoriščati njihove zmogljivosti.
Arondacija ho omogočila socialističnim gospodarstvom modernejšo obdelavo zemlje, uvedbo kolobarjenja in zgraditev primernega sistema namakalnih prekopov.
S to uredbo je predpisan postopek, ki ie vnaprej onemogoča nepravilnosti, ki hi lahko povzročile nezadovoljstvo lastnikov, katerih zemljišče ho priključeno zadrugam ali kmetijskim posestvom. Komisije za arondacijo bodo strogo pazile na pravilno izvajanje uredbe, ugotavljanje površin in drugih pogojev, ki omogočajo arondacijo (vrednost, ocenitev zemljišča, ki se daje v odškodnino itd). V primerih, ko zadruge ali posestva ne bodo mogla dati v zameno sadovnjaka ali vinograda na drugem kraju, bodo komisije ocenile vrednost nasadov in na podlagi tega bo dobil lastnik enakovredno zemljišče drugod v vasi. Komisije bodo gledale tudi na kakovost zemljišča, kakšen je dostop do njega itd.
Arondacijo zemljišč kmetijskih posestev in kmečkih delovnih zadrug bodo odobravale glavne uprave za kmetijstvo ljudskih republik oziroma svet za kmetijstvo in gozdarstvo glavnega izvršilnega odbora Vojvodine na predlog upravnih odborov posestev in skupščin delovnih zadrug. Zadruge bodo ta predlog dostavljale okrajnim ljudskim odborom, ki bodo z njim poprej seznanili lastnike,
katerih zemlja it arondira. Sele po pripombah lastnikov bodo o teh predlogih razpravljali višji kmetijski organi. Tak
postopek bo omogočil, da se bodo komisije in ljudski odbori izognili napakam, ki bi škodovale zadrugam in zasebnim pridelovalcem. Ko bodo republiške uprave za kmetijstvo odobrile arondacijo, bodo komisije izdale odločbe *o arondaciji, proti katerim se bodo prizadeti lahko pritožili.
Izvajanje arondacije je zelo zamotano in obsežno delo in bo zato zahtevalo
od kmetijskih strokovnjakov ter drugih članov komisije natančnost pri delu. V te komisije bi morali priti ljudje, ki poznajo to delo. Imele bodo dovolj časa, da solidno izvedejo določbe vladne uredbe o arondaciji, ker je predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ izdal odločbo o ustavitvi nadaljnjih del za arondacijo. Izvajanje arondacije v sedanjem času bi zelo škodovalo pravočasni izvedbi jesenske setve in globokega zimskega oranja.
Dela v zvezi z arondacijo zemljišč se bodo nadaljevala pozneje.
Kdor pozna zgolj neie opekarske izdelke, hi si utegnil misliti, da prihajajo iz sodobno urejenih to mehaniziranih obratov. In vendar smo bili v tej industrijski panogi deležni kaj zaostale dediščine. Prav redko so bile nekoč opekarne le za »do mehanizirane saj je bilo na vseh straneh dovolj cenene delovne sile.
Prav zato pa se že v*a zadnja leta čedalje bolj neodložljivo pojavlja vprašanje, kako čim bolje to z lastnimi silami to sredstvi mehanizirati to važno panogo v industriji gradbenega materiala. Z mehanizacijo bi namreč ne prihranili zgolj delovne sile, ampak bi hkrati olajšali delavcem naporno delo m pospešili proizvodnjo.
Delavski sveti ta tehnična vodstva opekamiörih podjetij so si ob podpori Glavne direkcije postavili nalogo, da po lastni zamisli in brez kakršnega koli posnemanja tujih vzorov mehanizirajo opekarne. Doslej so »e posebno vidpo Izkazale »Mariborske opekarne«. Tehnični vodja Martin Beribak je že lani izdelal načrt za prototip vozička za avtomatično odlaganje zidakov v su. šiinioe. Zaradi najugodnejših pogojev so ta voziček praktično prel skusili v Ljutomerskih opekarnah na obraitu v Gornji Radgoni. Mariborske opekar. ne so si nato organizirale primerno delavnico v Košakih, kjer so zadeli se-
Rudnik barita je izpolnil letni plan proizvodnje in investicij
Delovni kolektiv rudnika barita Pleše pri Škofljici Je 30. oktobra, 60 dni pred rokom, izpolnil svoj letni plan proizvodnje in investicij. Za ta velik uspeh imajo zasluge ysl člani kolektiva z upravnim odborom to delavskim svetom na čelu. Delovni polet kolektiva se je zlasti povečal, ko so bile z raziskavanjem ugotovljene nove plasti rude, s čimer se je življenjska doba rudnika, ki je bil ie zapisan smrti, podaljšala za dve leti.
Zvišanje dnevnic m
službena potovanja
Zvezni minister za finance je izdat odločbo, a katero se zvišajo dnevnice za službeno {potovanja.
V zvezi z ncrvtml potniškimi tarifami In novimi cenami za gostinske storitve 6e določajo novi zneski dnevnic za uradna potovanja:
a)	za uslužbence prve vrste ln za honorarne uslužbence z mesečnim honorarjem nad 6000 din — 500 din;
b)	za uslužbence druge vrste, za delavce, razvrščene k delom od VU. do
X.	skupine in honorarne uslužbence z mesečnim honorarjem 4500 do 6000 din — 430 din;
e) za uslužbence tretje In četrte vrste, za druge delavce ln gospodarske učence ter za honorarne uslužbence s mesečnim honorarjem do 4500 din — 350 din.
Gornje dnevnice se zvišajo za uradna potovanja v Beograd. Zagreb, Ljubljano, Sarajevo in na Reko za 15’/«. ln za uradna potovanja v Dubrovnik, Celje, Maribor, Jesenice, Mostar, Titograd. Skoplje ln Novi Sad za 10°/». To zvišanje velja samo za zneske dnevnic, določene v 1. točki pod a, b in c te odločbe. ne pa tudi za zvišanje dnevnic določenih v četrtem odstavku 4. čl. uredbe o potnih ln selitvenih stroških.
Uslužbenci, delavci, gospodarski učenci ln pripravniki morajo po vrnitvi z uradnega potovanja priložiti pri likvidaciji potnega računa vozni listek za prevozno sredstvo, ki so ga uporabili na potovanju. — Ta odločba velja od 1. novembra 195L
Delavci v Gornji Radgoni, kjer ao rtajtprej dobili serijo teh vozičkov ne morejo prehvaliti novega način* dela. ka je manj naporen, izdatnejši to neprimerno cenejši. S tem novim siste-mr«n mehaniziranega odlaganj*, zidakov v sušilnice bodo Mariborske opekarne opremile svoj obrat v Račah, Ljubljanske opekarne obrait »Opeko«, Ljutomerske opekarne poleg obrata v Gornji Radgoni še obrat v Borečih, Celjske opekarne pa delno svoj obrat v Celju, Prav tako pa bodo s to mehanizacijo opremili tudi vse opekamiške obrate v Kopru,
Kakor po vsej Sloveniji so se tudi v mariborskem okoliškem okraju že začeli pripravljati na frontne volitve, ki jih bodo izvedli v glavnem v prvi polovici tega meseca, v šibkejših frontnih organizacijah pa v drugi polovici. Priprave za volitve obsegajo tudi načrte za izboljšano politično delo. V tem tednu so »e začeli frontovci po vaseh zopet zbirati na množičnih sestankih, kjer razpravljajo med drugim tudi o novih ukrepih za utrditev našega gospodarstva. Tudi nove občine, v katere se bodo združili sedanji krajevni ljudski odbori, so predmet živahnega razpravljanja. S frontovci razpravljajo na sestankih ljudski poslanci, Izmed katerih sta največkrat med svojimi volivci tov. Pavle Žavcar in Cerne-Klemen.
Frontne organizacije mariborskega okoliškega okraja bodo letošnje zimske mesece izkoristile tudi za ljudsko izobraževalno delo na vasi. Povsod, kjer so gimnazije to kjer bodo sedeži bodočih občin, bodo skušale skupno z Ljudsko prosveto organizirati Ljudske univerze. V manjših krajih pa bodo imeli zdravstvene ta splošne izobraže-valne tečaje. V Smarjeti ob Pesnici, Petru pri Mariboru, Voličini, Jarentoi,
Za Italijanskim kulturnim festivalom,
ki je bil od 21. do 28. oktobra v Piranu, prirejajo svoj kulturni festival istrski Slovenci, za njimi pa bodo imeli enako kult prireditev v Bujah istrski Hrvati. Slovenci začenjajo svoj kulturni teden danes v stari Istrski slovenski vasi v Dekanih, kjer so
1.	1869. ustanovili prvo čitalnico. V kulturno praznovanje so vključili proslavo 400 letnice slovenske knjige- j združeno z razstavo pod naslovom j »Od Trubarja do Kajuha*. Njihovo ! praznovanje 400 letnice slovenske j knjige to moža. ki jo je pisal. Ima še poseben, simboličen pomen. Primož : Trubar je bil begunec v daljni tujini, : živel pa je za domovino in ker mu je bila doma prepovedana živa beseda, se je posluži! tiska, da je po njem obdržal zvezo z domovino. Naši rojaki na Koprskem so bili prav tako po sili odrezani od domovine, še posebno v dohi fašizma pa so jim zatirali živo in pisano besedo, da jih je na brate in sestre v svobodni domovini vezala le še misel to želja po združenju.
Kulturno slavje istrskih Slovencev traja v času, ko del Slovencev, ki živi v Italiji še nimajo tistih kulturnih pravic, ka jim pripadajo, ko jim grozi potujčevanje na vsak korak, ko se morajo boriti za samostojno šolsko upravo, za ustanavljanje novih slovenskih Sol ta vrtcev, za slovensko stolico na tržaški univerzi, za enakopravnost slovenskega jezika, ko jim odrekajo povrnitev gospodarske in kulturne škode, ki Jim Jo Je prizadejal fašizem itd.
Istrski Slovenci sei ob letošnjem jubileju prve tiskane knjige spominjajo tudi znamenitega koprskega rojaka Petra Pavla Vergerija, ki je preskrbel Trubarju gmotno podporo za natisk nekaterih slovenskih knjig. Bivši koprski škof je pokazal povsem drugačno vnemo, da bi dobili južni Slovani sv-pismo v domačem slovenskem ali hrvaitstoem jeziku, kakor so to pokazali njegovi nasledniki na škofovskih prestolih bodisi v Kopru, Gorici ali Trstu, V praznovanje 400 letnice prve tiskane knjige m moža, ki jo je pisal, upravičeno vključujemo poleg Ljubljane, Raščice, Tübingens tudi Trst ta Koper, od koder sta izhajala dva moža, ki sta imela pomemben vpliv na Trubarjevo delo in njegov uspeh — tržaški škof Bončino, ki je na Dunaju odkril mladega Slovenca Primoža Trubarja, ga vzel v Trst za svojega učenca ter koprski škof Peter Pavel Vergerij, ki je bil »poleg Boga prvi in najimenitnejši povzročitelj, da se je začelo prevajanje »v, platno.*
Letošnji festival bo i vaotta prireditvami, razstavami, predavanji, koncerti, folklornimi plesi itd. nadaljevanje tistih svetlih, čeprav še majhnih
novili kmetijske nadaljevalne šole. Tudi kulturno - umetniškim društvom bodo frontne organizacije v bodoče pomagale bolj kot do seda), to sicer z vključevanjem novih članov v društva ter s skupnim reševanjem raznih političnih vprašanj. Mnogi odbori razpravljajo tudi že o svojih kandidatih. Najbolj živahne »o priprave v Pesnici, Križu, Zg. Dupleku. Lenarta to Kaplji.’
Razširjenje zagrebška tovarne »Optika«
V zagrebški tovarni »Optfloae bo v kratkem začela obratovati prva dek-tropeč za pridobivanje surovega optičnega stekla z vsemi pripravami za predelavo tega stekla. Tovarna poslej glede surovega optičnega stekla ne bo več odvisna od dobav tega stekla iz Paračina to Scsnbora, ki *o bile vrbu tega nezadostne. Lastna proizvodnja surovega optičnega stekla bo v kratkem omogočila povečanje proizvodnje na 1,2 milijona kosov teč in stekel za očala, kar bo krilo največji del domačih potreb.
Hiša v Dekanih z najstarejšo obliko ognjišča; obokan vbod na dvorišče z reliefno glavo na vrbu
kultumo.prosvetnlh izročil, ki so obstajala na tem ozemlju že v 80 letih preteklega stoletja, se hitro širile, da je do 1. 1905. imel sleherni večji istrski kraj svoje prosvetno društvo, ki je bilo žarišče in nosilec slovenske in napredne misli. Ze med prvo svetovno vojno so ti začetki širšega kulturnega dela zamirali, po vojni pa jih je fašizem s silo popolnoma zatrl. Med narodnoosvobodilno borbo se je spet oglasila svobodna slovenska beseda — na osvobojenem ozemlju, na partizanskih mitingih in prireditvah v Lopurju, Ospu, Gabro-vici in drugod, po osvoboditvi pa se je razmahnila v širokem kulturo-pro. svetnem delu. v šolah, v tisku, v radiu, v prosvetnih dvoranah. Iz popolne s;b*venske gimnazije v Kopru bodo izšli v prihodnjih letih prvi maturanti, učiteljišče v Portorožu bo letos zapustili prvi domači učitelji. Slovenci imajo gospodarske šote, svojo glasbeno šolo, število nekdanjih prosvetnih dru. štev se je skoraj potrojilo, dobili so svoj list »Istrski tednik«, založbo, stalno polpoklicno gledališče, veliki knjižnici v Kopru in Portorožu to po vseh društvih manjše knjižnice, radio itd. V prosvetnih društvih po vaseh so vsa teta po vojni redne prireditve z igrami, koncerti, predavanji, tečaji, folklornimi nastopi itd Vsakoletni kulturni festivali, kj jih prirejajo ta društva uteo samo pregled dela, ampak prava manifestacija slovenske ljudske kultur« na tem ozemlju, ki v medsebojnem tekmovanju tudi s podobnimi prireditvami italijanskih to hrvatskih Istranov daje novih pobud ln možnosti za dvig ljudske prosvete to kulture. Tudi letošnji festival, ki se začenja danes v Dekanih to s katerim so
Krkavče — stars slovenska istrska vas
združene številne prireditve ▼ Kopru ta po vseh večjih slovenskih Istrskih vaseh bo bogat obračun kulturno, prosvetnega dela stovenSkah Istranov.
•
Slovenska vas Dekani «oživlja «anes le.p praznik. Tu se začenja danes v okviru Tedna slovenske kulture proslava 400-letnice slovenske knjige to proslava obletnice ustanovitve prve čitalnice I. 1869. V Dekanih bo danes odprta razstava slovenske knjige. Na razstavi
bo prikazano delo prve slovenske čitalnice od njene ustanovitve do danes, ki nosi kot prosvetno društvo ime »Jadran«. Obiskovalci razstave bodo videli spominski trak s slovensko trobojnico in napisom »Čitalnica v Dekanih 1869«. Razstava bo pokazala več slik o delu društva. kroniko poznejših društev, partiture pesmi, ki so Jih ljudje skrivali pre« fašisti v dinmnikih in razpokah starih zidov, popoldne bo v dvorani zadružnega doma slavnostna akademija, katere prvi del bo posvečen 400-letnicl slovenske knjige in zgodovini prosvetnega društva v Dekanih, drugi del pa bo pokazal uspehe kulturno-prosvetnega dela domačinov. Domačini bodo nastopili z domačimi plesi, pevski zbori in godba iz okoliških vasi pa bodo priredile koncerte.
Ob proslavi 4M letnice slovenske knji.
ge bo poleg številnih kulturno prosvet-oih prireditev tudi več razstav, me« temi razstava slovenske knjige pod naslovom »Od Trubarja do Kajuha« (Razstave slovenske knjige bodo v Kopru. Dekanih, Izoli. Piranu, v Šmarjah in Kortah) ter razstava umetniških slik slovenskih slikarjev Rudolfa Sakside, Viktorja Birse in Antona Pečariča. Razstavi knjig in slik v Kopru bosta v prostorih bivšega muzeja v palači »Tacco«. V istih prostorih bo malo kasneje odprta razstava slik in kipov sodobnih hrvatskih umetnikov, ki je bila prirejena v Opatiji v času »Festivala jugoslovanske folklore«. Pred razstavo v Kopru bodo slike in kipi razstavljeni ▼ Bujah in Piranu.
Kakor »o za festival Italijanske kulture Izdali posebne znamke z glavo in poprsjem Petra Pavla Vergerija, tako bo tudi za teden slovenske kulture v istrskem okrožju Izdala poštna uprava v Kopru v prodajo pretiskane znamke Primoža Trubarja, kakršne so bile v prometu letos septembra v Sloveniji. Novembra pa bo festival hrvatske kultur» v bujskem okraju ln bodo ob tej priliki v prometu pretiskane jngosiov. znamk» c sliko pisatelja Marka Mandiča.
•
Na festivala italijansko kulture v Piranu so nastopili kot gosti iz Ljubljano s samostojnim koncertom italijansko glasbe člani orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija In s sodelovanjem solistov violinista Karla Rupla, sopranistke Cvetk» Ahlinove, študentke Akademije za glasbo in tenorista O. Zornika, študenta Akademije za glasbo. Na sporedu tega koncerta — nekateri listi so o njem napačno poročali, kakor da bi šlo za koncert ljubljanske Opere, ki pa je ravno medtem gostovala v Skopiju — so bili: Tartinijev koncert za violino in orkester. operne uverture in operne arij» Verdija, Puccinija, Mascagnija ln Rossinija
Zaključnih prireditev se Je udeležila velika množica Italijanov pa tudi Slovencev in Hrvatov iz vsega okrožja. Med gosti prireditev zadnjega dneva v Tartinijevem gledališču v Piranu so bili podpredsednik Prezidi ja LR Slovenije Ivan Regent, komandant Vojne uprave JA polkovnik Miloš Stamatovič, predsednik istrskega okrožnega ljudskega odbora Julij Beltram, predstavniki CK KP Svobodnega tržaškega ozemlja, razrednih sindikatov in množičnih organizacij.
Pretekli četrtek so odprti v Portorožu Studijsko knjižnico. Knjižnica ima bogato zbirko knjig, pišanih v latinščini, italijanščini, siovenščni, glagolici in dragih Jezikih. Knjige in arhivi so bogat vir za proučavanje zgodovine, socialnih, gospodarskih in pravnih razmer istrske pokrajine v dobi Benečanov, Napoieona in avstrijskega vladanja. Knjižnico so z velikim prizadevanjem in strokovnostjo zbirali iz zapuščin samostanskih knjižnio ln arhivov ter Jih tako rešili pred propadanjem. Za izbor in ureditev portoroške študijske knjižnice ima velike zasluge profesor dr. Roman Savnik. V knjižnici je zbranih nad 35.0M knjig. Za dober pregled knjig je na razpolag» skrbno urejena kartoteka.
Kako se zaračnna poraba električne energije podnajemnikom
V včerajšnjem članku pođ gornjim naslovom je na koncu omenjena višja tarifa za električno energijo ki pride boli redko v poštev predvsem tam. kjer je veliko število stanovanjskih enot z razmeroma maihno potrošnjo. Po tej tarifi znaša mesečni pavšal za vse gospodinjstvo 50 din, cena za kilo. vatno uro pa 15 din. Kadar se torej uporabija ta višja tarifa, je treba pav. sal deliti s številom stanovanfskih prostorov in odpade na podnajemnika ustrezajoči del pavšala razen tega pa po 15_din za vsako kilovatno uro. V včerajšnjem članku so bile pomotoma navedene postavke iz srednje tarife (la con pavšala za sobo in 5 din za kwh), ki pa velja le tam. kjer se električna energija troši po istem števcu tako za stanovanjske kakor tudi za poslovne prostore
Tudi naše opekarne se polagoma moderniziralo
Sodobno urejen opekarnlškl obrat v Gornji Radgoni. V sušilnih lopah so vrste surovega zidaka, ob njih pa avtomatični vozički, s katerimi so prec^ mehanizirali odlaganje surovega zidaka v sušilnice
rSJskd toxfrfciwtt «wbocwrtJÄne vooskSke.
Priprave za frontne volitve
v mariborski okoiiei
Gočevi ta Jurjevskem dota bodo uata-
Pozdravljeni, major Jooes,
v naši svobodni domovini!
Misfhn, da ni starega
partizana, ki bi v tistih mesecih pred kapitulacijo Italije in le pozneje ne imel prilike stisniti široke in izredno močne roke majorja Jonesa aii pa, da bi prav aičesar ne slišal o njem.
31aj o njegovem prihodu je šel tako hitro m glasno po deželi, da so ga slišali celo beli in plavi gardisti, ki so se, trdeč, da »so Angleži na naši strani«, nad majorjem tako razjezili, da so mu odrekli vsakršno angleško poreklo in obdolžili partizane, da smo kratko in malo nekega kranjskega Janeza prekrstili v Jonesa.
Bog jim te grehe odpusti, prekrščeni Jones-Janez pa se je ob tej novici široko ta veselo nasmejal.
Osebnost, pojava in delo tega našega bojnega tovariša, znanca in prijatelja je tako tesno povezana z narodnoosvobodilno borbo na Slovenskem, da preko njega ne bo mogla iti nobena zgodovina, nam, njegovim znancem, tovarišem in prijateljem pa neštetokrat zlasti ob spominskih in slavnostnih dneh, samo po sebi uide iz ust: »Škoda, da ni Jonesa med nami!« In redno se takrat razvije pogovor o njem in pred nami tam major Jones z baretk» ta rdečini
B. Jakac: Majer Jone»
cofom s* vem katerega 2« škotskega regimenta, s hudomušnim pogledom in prej z medvedjo kakor človeško močjo. Kot nam je takrat večkrat obljubljal, da
te dri, ta sijajni in vzgled ni kanadski gentleman, svojo obljubo tudi izpolnil. Prepričan sem, da se njegovega prihoda niso razveselili samo vsi njegovi številni in najrazličnejši znanci, temveč tudi naši tlavni partizanski kraji, od mogočnega Kočevskega Roga in vseh njegovih poti in stezic, pa tja do naših vojaških položajev Bele krajine in Kočevske. Kje vse je major Jones našemu slovenskemu človeku govoril velike besede o pravi demokraciji! Kajti bil je in je pravi demokrat.
Nekako ob začetku julija 1943 je na Dvajset in Enaindvajset — na Kragulji in pod Sokolski vrh — prišla novica, da pride v Glavni štab Slovenije angleška vojaška misija. Bilo je sicer precej jasno, kaj tako odposlanstvo lahko pomeni v času, ko je armada zahodnih zaveznikov v glavnem že strla moč pa tudi gobezdavo nadutost imperija beračev (Lenin) in stopila z vso silo na rep evropskemu šakalu (Bismarck), zato ne izdajam nobene izmed »strogih« in »najstrožjih« konspiracij, da je v tistih dneh, ki »o bili sicer lepi, kakor morejo biti samo na Kočevskem Rogu, vladala na Dvajset in Enaindvajset nekakšna tiha razburjenost in da je bilo sej in razgovorov več kot ponavadi. Vse pa je — saj smo ljudje — zelo zanimalo, koga in kakšno osebnost je izbral in pošilja britanski imperij in njegov center v Kairu med nas, slovenske partizane, ki smo takrat narasli že na dve diviziji in nebroj odredov in imeli osnovne prvine ljudske oblasti že krepko v svojih rokah. Slo je torej za velike stvari, šlo je za to, ali in kako bo ta angleški odposlanec našo veliko stvarnost videl, kako jo bo ocenil in, ali si bomo pri vprašanjih in odgovorih lahko mimo, kot se spodobi med poštenimi in iskrenimi ljudmi, gledali v oči. No, in prišel je major Jones s svojimi spremljevalci in se naseli! med nami.

valci so postavili radijske aparate, napeli antene — ki zveza s svetom, s Kairom je bila nared. A center v Kairu je debelo pogledal, ko je sprejemal eno izmed prvih Jonesovih brzojavk s Kočevskega Roga — njegove kilometersko dolge zahteve, kaj vse naj angleška vrhovna komanda na Srednjem vzhodu najprej in kot najnujnejše pošlje našim partizanskim bolnišnicam. Major Jones je tako v najkrajšem času spoznal il doumel, kdo so partizani, in da hočejo nov svet, drugačen od starega. To pa je mogel spoznati in doumeti samo demo-krat-poštenjak in to je bil in je Jones.
Jonesovo znanje našega jezika je res da obsegalo pravzaprav san\o stavek: »Kako ste« (in še ta je bil včasih zategnjen po angleško), s čimer se je naše znanje njegovega jezika v devetindevetdesetih odstotkih prav lepo ujemalo z našim polomljenim »jes« ali »no« — pa vendar nisi našel kurirja, ki so ga spremljali na njegovih potih, da bi vsak čisto resno ne pripovedoval, kako sta se dobro z Jonesom pomenila. Je popolnoma razumljivo, saj sta bila Jones in partizan enih in istih misli: zmagati moramo in zmagali bomo. In če je zmanjkalo besed — z dvema se res ne da veliko početi — so stopile v akcijo roke. Kot partizan je tudi Jones s svojo mogočno pestjo zagrozil proti italijanskim in belim postojankam, s prsti pa dopovedal, da še dva, kvečjemu tri mesece — in vsa ta golazen se bo razletela kot ščurki, če jih obsvetiš. Še danes pa mi ni popolnoma jasno in mi je žal, da nisem slišal razgovora, o katerem je pozneje pripovedoval Jones sam: Belokranjec ga je povabil v zidanico nad Semičem in povabilu se je major — vljuden kot je bil vselej — z veseljem odzval. Spočetka sta se z gostiteljem le bolj gledala, si kimala in vsak po svoje nazdravljala, a končno sta se prav dobro
je pristavil Jones — »preden je prišlo do teh besedi, je gostitelj precejkrat natočil prazno posodo«.
Vedno smehljajoč in dobre volje, žvižgajoč ali prepevajoč je bil Jones slabe volje pravzaprav samo takrat, kadar je kakorkoli že prišel v stike z zavezniki. Sveto je verjel, da bodo angleški avioni, ki so prihajali iz daljne Deme nad Ribnik v Kočevskem Rogu, redno prinašali resnično in pravo vojaško pomoč, a kako je zardel od jeze in sramu, ko so na Ribnik padale včasih tudi puške brez zapiračev in čevlji samo za levo nogo. Še danes občudujem majorja, kako odločno in učinkovito je končal razgovor z angleškim oficirjem v Črmošnjicah, ki se je samo neprevidno izrazil o slovenskih partizanih. Ali, kako odločno je odgovoril ob naših zahtevah popolne kapitulacije Italijanom v Novem mestu, ko je na obešenjaški humor generala Cerut-tija na Jonesov račun: »O, junak izpred Diinkirchna«, odvrnil: »O, vi zajec izpred El Alamejna!« Italijane je Jones tako preziral, da se ni hotel niti umakniti, pa naj so še tako bombardirali naše položaje. Stopil je le pod drevo in z edinim zdravim očesom opazoval, kam in kako padajo bombe. To je bilo pred Žužemberkom in po napadu naših brigad je dejal: »S temi brigadami bi si upal ustvariti drugo fronto na zahodu«!
Res je, po vsej mednarodni spodobnosti in vojaških pravilih, smo morali gledati v Jonesu najprej zavezniškega oficirja, a kaj si mogel za to, če si za obleko britanskega oficirja začutil vse več in veliko več vrednega: dobrega in prisrčnega človeka, tovariša in prijatelja. Jones je bil sicer mnogo bolj molčeč kot njegovi nasledniki, a vendar se ti je zdelo prijetno in dobro, če je ob ognju poleg partizanov in partizank sedel prav molčeči Jones. Njegovi nasledniki so dota» zijali 8až jezik» » nam je bä
ljubši Jonesov molk, še ljubši njegov »Kako ste«, ker smo vedeli, da je Jones eden izmed nas, naš, partizan. Njegovi nasledniki so ti lahko storili nebroj drobnih uslug, od aspirina do tobaka in celo penicilina, a po srcu si višje cenil, če ti je Jones prinesel k partizanskemu ognju metrskih drv, kot bi jih mogla prinesti samo še mula. Pa se nismo nikdar spraševali, kaj je kdo v civilu, koliko let ima in podobno, kar se moramo danes marsikdaj in celo dokazovati. Vsi smo vedeli eno in to glavno: Zmagati moramo.
Kaj in kdo je bil Jones, pa se je v prelepi luči odkrilo takrat, ko je moral oditi. S slovesnim glasom ni samo svetoval, temveč nas je prav rotil in prosil: »Varujte svojo demokracijo!« Skromen kot je bil, je skromno odhajal, njegova v slovo dvignjena pest pa nam j» le danes živo pred očmi.
Nebroj je lepih spominov, ki nas vežejo na majorja Jonesa. Ni prostora, da bi se spuščal v nebroj ocen, ki so jih o Jonesu podajala kritična očesa naših partizanov _ in partizank in nešteto je anekdot, ki so začele nastajati ob njegovi osebi. Ne morem opisati naravnost Tantalbvih muk sicer genialnega partizanskega intendanta Povha, ko mu j« propadel načrt, da bi s pomočjo Jonesovega radia začel velikopotezno trgovino s Kairom.
Sicer pa je major Jones v teh dneh v Sloveniju Njega ob stiskanju rok sicer ne bodo bolele roke, nas pa gotovo, a potrpeli bomo z veseljem, saj je njegova roka poštena in nas tako pozdravlja partizanski tovariš in prijatelj. Naši partizanski kraji se v teh dneh že pripravljajo k zimskemu spanju, a radi bodo odložili počitek za dan ali dva, ko bodo zvedeli, da jih bo obiskal njihov stari znanec, major in partizan Jones.
Metod Mikuž .

Gostovanje tržaškega gledališča
Krleža: »Gospoda Glembajevi«, 81. X. 1951, rež. dr. Gavella k. g
Oživljeni Zbornik
za umetnostno
To tretje gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta v Ljub. liani je bilo prvo_ ki ni predstavljalo zgolj manifestacij;© simpatij in nacionalnega navdušenja, temveč tudi pravi gledališki dogodek. Prvikrat in drugikrat je pozdravljala Ljubljana v dobrodošlih gostih predvsem tržaške igralce; zdaj tretjič je pozdravila tržaške igralce.
Pred časom že je bilo sklenjeno, da bo gostovala vrsta ljubljanskih režiserjev v obeh perifernih gledališčih, v Mariboru in Trstu. Kreftu in Jatiu (»Veleizdajalec« in »Za narodov blagor«) je v Trstu zdaj sledil še Gavella z »Gospodo Giembajevimi«. Uprizoritev (premiere je bila 14. oktobra) je bila tudi jubilejna proslava 25-letnice gledališkega dela line Starčeve.
Igralci tega ansambla' so na najbolj Izpostavljeni točki Slovenije kot nekaki misionarji slovenske kulture, zato prihajajo v metropolo vedno nekako polagat obračun. Rezultat, ki so ga pokazali zdaj prj tretjem gostovanju, je potrdil, da je bila praksa režiserskih gostovanj koristna in plodna. Ce upoštevamo vse silne težave, v katerih dela ta ansambel (in te nišo samo objektivne, ampak tudi subjektivne; umetniška zmogljivost), tedaj smo naravnost presenečeni, ko vidimo, da to že davno niso več samo nekaki prosvetni aktivisti, temveč docela serioz-no gledališko telo, umetniški ansambel. Saj so dali celo režiserju takega' formata kot je Gavella priliko, da se pokaže v neki novj osvetljavi kar je tem bolj presenetljivo, če pomislimo, da so »Glembajevi« Gavelli najintimnejših žanr v smislu najožje »specializacije«.
Občudovanja vredna je bila tu predvsem čistost, snažnost njegovega režiserskega dela: nič raffinementa nič trikov in efektov, le najskromnejši akcenti, pa vendar nič monotonije. Zanimiv je v tem oziru zlasti veliki dialog v drugem dejanju: režiser si je dovolil čisto preprosto, skoraj hoteno primitivno ponavljanje naj »banaln-ej-šega« akcenta: kadar Leone izreče cetro po-nto, jo podčrta z isto sunkovito kretnjo: z loputanjem kovčka ali knjige. Kljub temu — ali baš zato — je ves dolgi obračun neprestano napet in živ, gledalčev interes ves čas drži za uzdo, in to celo ob kaj pičlem scenskem gibanju, ob dolgih pasažah, ki jih igralca govorita brez premikov.
Druga posebnost te Gaveliine nove Inscenacije je bila — težko je najti precizni izraz za to, kar mi je v mislih — neka stilna posebnost. (Predvojne Gaveliine uprizoritve »Glemba-jevih« v Ljubljani žal ne poznam, zato ne morem primerjati in ne vem, ali je to popolna novost ali le krožna vrnitev na staro; vsekakor ta Gavella, ki smo ga poznali zadnja leta, ni delal v tej smeri.) Svojemu znanemu in priznanemu »psihološkemu realizmu« — ki je sevš tudi tu osnova in izhodišče — je namreč dcda.1 nekatere akcente v slogu postek-sp-rosioniizma: mislim tu zlasti na zadnji živčni vzpon Leona v dialogu z Angeliko. Morda bomo vzrok tega najlaže razumeli, če preberemo v tej zvezi nekaj stavkov iz režiserjevega članka za Gledališki list »Krleža in gledališče«: z... Pa tudi Pri prehodu v njegovo (tj. Krležino) nadaljnjo ustvarjalno fazo, v glembajevsko, prevladuje v dozdevno realističnem okviru težnja za prekorealno dimenzioniranje take likov kot dogodkov. Glembajevi Imajo nedvomno čisto vsakdanje reali-
stične elemente v sebi. Toda pomembnost dogajanja na odru in notranje doživljanja oseb. ki izpolnjujejo sceno, s svojo dinamičnostjo in s težnjo, da obvlada in izpolni vse večji prostor, kot pa ga nudi ozki življenjski okvir, presega tesne maje običajnega in normalnega scenskega prostora.« — Zato Gavella-Nakrstov Leone ni zgolj naturalistična študija morali zičajne ga degenerika, ka.r je bil na pr. Horvat v čudoviti interpretaciji Draga Krče, ki smo jo videli na gostovanju zagrebške Drame, temveč prerašča z nekaterimi deklamatoričniro; izbruhi v ekspresivno simboliko hamletovščice.
In še tretja posebnost: Krleži — naj bc še tako genialen dramatik, kar mu bo prej ali slej morala priznati tudi Evropa, ki ga za čudo še do zdaj ni prevzela v svojo zakladnico — manjka ena pisateljska lastnost, ki bi ga dvignila do zadnjih vrhov: manjka mu hu-morja in ironije, ker je premočno avtobiografsko angažiran v svoji 9növi. Gavaila je tenkočutno spoznal to Ahilovo peto svojega avtorja in mu — »icer nevsiljivo, a vendar — imputira! nekaj humornih črt, in sicer — kakor ustreza osnovnemu tonu glem. bajevske dtrame — v smislu najbolj bridke, groteskne, dejal bi: gogoljevske. kemike Opozarjam v tem oziru na grupo Fabriczy-Fuba -Silterbrandrt-Ait-meoi. ki se zbere za Leonovim hrbtom ta ogleduje njegovo risbo, ali pa na
koncepcijo figure Pallocsanskega, ki je popolnoma groteskna karikatura, protivno vsej naturalistični verjetnosti.
Težo uprizoritve sta sevč nosila Leone (Nakrst) im Glembaj (Sancin). O Nakrstu mimo že povedanega še to: doslej smo ga poznali kot igralca izrazito elokventmega tipa, tu pa smo s presenečenjem ugotovili, da je mnogo boljši v momentih nervozne razdraže. nosti, takrat, kadar je Leone osebno prizadet, dočim so pasusi v katerih bi morala priti do veljave komverzacijska superiornost (dialog z Silberbrandtom na začetku II. dejanja) dosti bolj medli in v njih Nakrst ni pokazal tiste
Prizor Iz I. dejanja
salonske sigurnosti, ki je skoraj enako važna karakteristika Leonove figure kakor njegova osnovna oznaka: užaljenost pod krinko moralističnega patosa.
Igralsko junaštvo je pokazal Modest Sancin: kreirati starega Glembaja pod orjaško pezo še živega spomina na pokojnega Levarja, in to kreirati ga po svoje — ni majhna stvar. Tem bolj, ker je tudi po mask; in celo po staturi kaj močno sličil Levarjevemu Glem-
baju.	In vendar je ta igralec (nedvomno najmočnejša osebnost ansambla) presegel vsa pričakovanja. Ne le, da je bil pravi gospod (mimogrede tudi 'o: žal edini, ki mm »agramerdeutsch« ni delal težav), ampak pokazal je tudi
Pred nekaj dnevi, 1. novembra, je obhajaj osemdesetletnico življenja priznani v srbščini pišoči pripovednik makedonskega rodu Andjelko Krstić. Rodil se je
1.	1871 v vasi Labuoište v obdrimski pokrajini tik albanske meje, ki so ji turški rekli Drimkol. Tu, v svoji rojstni vasi, živi Krstič tudi dandanašnji, še vedno po malem piše in uživa zasluženi pokoj.
Krstičev rojstni kraj je planinski in odmaknjen od sveta. Zato so se Drim-koici za časa turškega gospodstva na Balkanu čutili srečnejše kakor prebivale: po dolinah in na ravnem. Bili so namreč manj izpostavljeni vsestranskemu izžemanju turških ag in njihovih pajdašev, pa je zato lahko v njihovih srcih gorel zdaleč močnejši duh odpora proti nasilju. Seveda domači kraj ni mogel dati dovolj kruha vsemu prebivalstvu Drimkola. Pre-nekateri rokodelec se je selil po svetu,
Nakrst, Glembay — M. Sancin
teri pod konec stoletja tudi v Ameriko. Posebno nekatera srbska mesta, zlasti Beograd, so jih bila polna. Eni so bili trgovci, drugi zidarji, lastniki majhnih mlekarn ali tako imenovanih »ljudskih kuhinj«. Domov so pošiljali denar, pogostokrat so se pa tudi z družinami selili v mesta po Srbiji in drugod, posebno ko so si denarno opomogli. Druga vrsta izseljencev, zdaleč številnejša, pa je bila izključno sezonska. To so bili tako imenovani »pečalbarji«. Odhajali so samo moški, v sezoni, si nekaj prislužili, potem so se pa za kratek čas vračali domov, da s prisluženim denarjem vsaj malo pod-pro domačo hišo.
Iz take pecalbarske družine je tud: Andielko Krstič. Tudi njegov oče je bil zidar v Beogradu, pred več kakor sedemdesetimi leti. potem pa mlekar in lastnik »ljudske kuhinje«. Ko si je opomogel, je redil dvajset molznih krav in čredo neka: sto ovac, ki se ie pasla blizu da-našniega Železnika. Ob priliki ie s sebo: pripeljal tudi osemletnega Andjelka, ki ie očetu pomagal v mlekarni, zraven pa bodi! v ljudsko šolo. Tako je And;elko odrastel šoli in ko ie bil že šestnajstleten, se je zopet zbudila v niem želja, da bi se naprej učil. Skrivaj se je vpisal na učiteljski tečaj. Ko je oče izvedel za sinov namen, mu je na hitro izbral nevesto in oženil Andieika z dekletom, katerega sin dotlej sploh ni poznal.
Toda ko je oče drugo leto odhajal v pečalbo v Romunijo in hotei vzeti tud: Andjelka s seboj, se je fant uprl ia ni
prvi vrsti silak, je Sancin v prvi vrstj
starec; vrh njegove kreacije je gotovo v momentu zasanjanega govorjenja o Castelliei, »ženi, ki mu je prinesla srečo«. Sancinov Glembaj ni le magnat, ampak tudi že zlomljena starina — bankotiran ne le finančno, temveč tudi moralno in erotično. Tako je dal morda celo več kakor veliki pokojnik, čeprav mu seveda po sugestivnosti ne more biti kos.	.
Iz ostalega ansambla sta prijetno izstopala Babič kot Puba in do neke mere Lukeš kot Fabriczy. P0 drugi strani je velika škoda, da so Silberbrandt in baronica, zlasti pa Altmann ;n Angelika ostajali pod ravnjö ostalih.
Scenografija Jožeta Cesarja je bila skromna, nevsiljiva, morda za spozna-
Ze smo imeli priliko opozoriti tudi na nekatere razveseljive pojave v našem likovnem življenju zadnjega časa. Ko bomo ob zaključku letošnjega leta v mislih poskušali napraviti kulturno bilanco in se trudili ugotoviti, koliko se je spremenila dejavnost posameznih znanstveno-kuitumo-umetnostnih strok, se bomo morali priključiti mnenju, da se je kazalo v preteklem letu tudi delo umetnostnih zgodovinarjev in njim bližnjih naši javnosti v znatnejšem obsegu in prepričljiveje, kot je bila tega slednja vajena po osvoboditvi. Ne da bi nameraval biti popoln, hočem spomniti le na tako pomembne dogodke kot sta otvoritev stalne slikarske zbirke Modeme galerije in sedanja, prav danes se zapirajoča Bergantova razstava v Narodni galeriji, na poživljeno delovanje Umetnostno zgodovinskega društva, ki je priredilo vrsto uspelih strokovnih ekskurzij in predavanj in odkrilo spominske kamne bratoma Šubic- iK. in dir. Mesesnelu, ter končno s posebnim poudarkom — na nekaj ože strokovnih in poljudnejših publikacij.
Za pol desetletja, do letos, je izšlo s področja likovne umetnosti malo. Od važnejših del bi mogel prišteti že poprej pripravljenim Steletovim »Slovenskim slikarjem« in Veiderjevi diserta-oiji »Stara ljubljanska stolnica« le Steletovo razpravo o Laibovem oltarju v Ptuju (Razprave SAZU, Razred za zgodovino in družbene vede, 1950) in od prevodov izbore klasikov marksi-zma-leninizma in kritike nasploh, ki pa so, kolikor gre za specifična dejstva, v največji meri posvečeni književnosti (Marx-Engels, Lenin in Beiinski, vsi CZ 1950). V ostaiem more najti tudi bibliografova prizadevnost le nekaj neprimerno m ij važnih brošur in katalogov, da ne govorim o drobcih, razmetanih po časnikih in časopisih. Povsod tu je pisanega obilo, toda tudi če spregledamo pomanjkanje sistematičnosti v . ritnem delu (kar je v ostalem nujna posledica dejstva, da velja pr: nas kritik? v obče še vedno le za drugovrsten posel in se s to pozornostjo tudi goji), moramo priznati, da je pri Slovencih umetnostna publicistika in kritika slej ko prej mnogo na slabšem kot književna in le nekaj na boljšem kot glasbena ali seve najbolj primitivna filmska — v bistvu prava Ahilova peta umetnostnih strok. Ce je bilo tedaj klenega zrnja dosti manj kot bi ga ljudje potrebovali, pa bi delal krivico doneskom, ki so ostali manj opaženi le zaradi razbitosti naše umetnostne publicistike. Taki so bili Zapiski o slovenski vojni grafiki, ki jih je v lanskem Novem svetu priobčil Kum-batovič, začudo ali značilno pisani od neumetnostnega zgodovinarja in žal lese nedokončani.
Ako n« povsod, se je položaj trenutno izboljšal vsaj glede samostojnih umetnostnih in umetnostno-zgodovin-skih izdaj. Do danes zaznamujemo letos že izid reprezentativnega »Likovnega sveta«, prvo knjigo nameravane vrste monografij Moderne galerije (Jakčeva Grafi! a), dve mapi lesorezov in linorezov iz slovenskega Trsta (Černigoj in Spacal), prikupno knjižico o Bergantu (z besedilom in katalogom Anice Cevc), rojstvo nove strokovne revije (Arhitekt), na zadnje od prevodov vsaj dva, ki v celoti ali vsaj deloma konkretno zadevata našo problematiko (Rodin, Umetnost, SKZ, in Ple-hanov, Umetnost in literatura I-II, CZ). Danes je pred nami novi Zbornik za umetnostno zgodovino, v najkrajšem času pa morata priti na knjižni trg tudi zadnji zvezek nadaljujoče se Zgodovine likovne umetnosti, ki jo od 1926 dalje piše za Slovensko Matico Izidor Cankar, in nadaljnja monografija Moderne galerije s tekstom istega pisca (G. A. Kos),
Zbornik za umetnostno zgodovino re-divivus — v nizu omenjenih izdaj je to dogodek, ki nedvomno zasluži posebno pozornost. Po presledku dobrih šestih let izide knjiga, ki kot prvi letnik Nove vrste nadaljuje dvajsetletno tradicijo tega osnovnega slovenskega umetnostno zgodovinskega časopisa. Pravzaprav zanimivost tudi v tem pogledu da imamo opravka z redkim primerom slovenskih periodik, ki je čeprav za nekaj let prekinjen — ohra-niL staro ime v novi dobi. Ne samo ime ako pogledamo najprej opremo in notranjo ureditev, se prepričamo, da Nova vrsta ZUZ tudi tu veže na stare letnike. Ne brez utemeljenega razloga.
Teh 'dvajset letnikov predstavlja dovolj zaokroženo enoto. ZUZ je pričel izhajati kot glasilo pravkar ustanovljenega Umetnostne zgodovinskega društva 1. 1921. Skupaj z njim in le malce starejšim društvom Narodne galerije ter novoustanovljeno stolico za umetnostno zgodovino na mladi ljubljanski univerzi — povsod tod je žela uspehe iniciativnost dr. Izidorja Cankarja — skupaj z njimi je bil eden od svetlih odsevov svežih kultumo-znanstvenih teženj, ki so se sprostile v slovenskem ljudstvu ob razpadu stare avstro-ogrske monarhije.
Nov.: revija je pognala korenine. Da pa je kljub nerednemu izhajanju sredi tridesetih let ZUZ slednjič le pripeljal do 20. letnika, je v ostalem velik uspeh, posebno, ako upoštevamo, da je v stari Jugoslaviji glasilo izhajalo le z materialno podporo privatnih društev, strokovno in ljubiteljsko zainteresiranih, pa z moralno pomočjo svojih sodelavcev, ki za svoje prispevke praviloma niso prejemali nobenega honorarja. Zanimivo se je tu ozreti na pisani seznam štiridesetih sodelavcev, ki so zastopani v teh dvajsetih letnikih. Po obsegu in značaju je močno raznovrstno, kar so prispevali. Kljub temu je ZUZ ohranil dostojno znanstveno raven, tako v prvem deceniju svojega življenja, ko ga je v glavnem urejal dr. Izidor Cankar (1921—1930), kot v naslednjih letih (do 1944), kc je ostal do zadnjega glavni urednik dr. Stele, ki je uredil tudi prvi povojni letnik. Prostor tu ne dopušča,
d% bi navajal važnejše razprave ižla-
isti Steleta, pa Cankarja, Moleta in Mesesnela, poleg mnogoštevilnega drugega gradiva za bodoče samostojne ob. jelave), bodi dovolj, ako poudarim, da je prav z in ob ZUZ dozorevala poleg seniorjev generacija mlajših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Medtem ko je društvo Narodne galerije slednjič doseglo svoj smoter s postavitvijo in izpopolnitvijo reprezentativne zbirke slovenske upodabljajoče umetnosti, ki je p.-av tako skupaj z Moderno galerije letos prešla v novo, plodnejšo dobe svojega življenja, je pa Umetnostno zgodovinsko arušt’o prav z glasilom, ki ga je vse do osvoboditve držalo pokonci, izpričalo svoj raison d’etre. Danes izhaja ZUZ v založbi Državne založbe Slo veni j- s pomočjo subvencije Sveta za prosveto, znanost in kulture LRS, kar je na vse zadnje le priznanje delu, ki se je z njim doslej izkazal.
Nova vrsta ZUZ pričenja z nekaterimi novimi imeni. Za razliko od dvajsetih let prejšnje Jugoslavije, ko je diplomiralo v ljubljanskem umetnostno zgodovinskem seminarju vsega deset slušateljev in so morali biti le-ti še zadovoli ', da so — ne da bi govoril o njihovi strokovni izrabi — sploh prišli do kake namestitve, je po osvoboditvi Seminar za umetnostno zgodovino na ljubljanski univerzi zaživel z no-vimi perspektivami dela kot nikoli poprej. Danes je prvi' rod najmlajših usposobljenih umetnostnih zgodovinarjev že na strokovno primernih mestih in prve sadove njihovih prizadevanj razkazuje obnovljeni ZUZ. Tako se nam ob naši knjigi ne odpirajo le pogledi nazaj, na razmeroma bogato preteklost, marveč nam nova imena obe. tajo razveseljivo tudi za bodoče.
V knjigi, ki obsega 224 strani bese-dila in 60 reprodukcij (od teh slike 32—60 odtisnjene na boljšem papirju), je poleg knjižnih ocen, nekrologov in ostalih stalnih rubrik devet razprav, ki pred:‘avljajo jedro letnika, posvečenega, kot beremo na uvodni strani spominu dr. Franceta Mesesnela. Razprave se pričenjajo s »Srednjeveške cerkveno arhitekturo v Sloveniji dc leta 1430«, ki jo je napisal 1943. 1. ob nemškem bombardiranju Novega mesta preminuli knjižničar umetn. zgod. seminarja Jože Gregorič, glede na nove izsledke pa dopolnil urednik dr. Stele. Lahko pregledni prispevek obravnava najprej romansko dobo z arhitekturo cistercijanov (Stična, Kostanjevica) in kartuzijanov (Žiče, Jurklošter, Bistra, Pleterje) ter s posameznimi izvensa. mostanskimi cerkvami (St. Vid in Draga pri Stični, Kostanjevica, mariborska stolna cerkev, preštijska ptujska pa dr.) in s- nada’ljuje z gotsko dobo, kjer posveča posebno pozornost zlasti novomeški kapiteljski cerkvi ter se končuje z opatijsko v Celju in ptujsko-gorsko. Komeljev Stavbno zgodovinski oris srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem zasluži, da posebej opozorimo nanj, saj predstavlja prvo znanstveno resno’ študijo o naši^srednjeveški profani arhitekturi. Avtor, ožji rojak pokojnega Gregoriča, daje potem kc nas seznani z razpoložljivimi viri, časovno razpredelnico po prvih navedbah in pride do skupnega števila 62 dolenjskih srednjeveških gradov. Stavbarske zgodovinski oris v ožjem obravnava grajsko arhitekturo od početne izrazito varnostno obrambne stopnje dalje. Pri tem ugotavlja neprestano naraščajoče važnost stanovanjske udobnosti, ki vzporedno s splošnim zahodnoevropskim razvojem v renesansi povsem zagospoduje. Komelj pri tem upravičene poudari vpliv turške nevarnosti, ki je za nekaj desetletij — vse do konca 16. stoletja — Zavrla naravni razvoj. V marsičem pionirski razpravici, ki trpi le na nekoliko suho strokovnem jeziku, je priložen topografski seznam važnejših spomenikov. — Najstarejše »slovensko« srednjeveško samostojno
V zvezi s kolektivno razstavo slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta (1721—1769) je Narodna galerija v Ljubljani izdala monografijo o Bergantu. Knjiga je Izšla kot priložnostna izdaja, vendar pa njen pomen presega aktualno spodbudo. S to monografijo, ki ima predhodnice v nekaterih drugih monografijah o slovenskih slikarjih, smo stopili korak naprej v strokovni registraciji in oceni naše starejše upodabljajoče umetnosti. Bergantovega dela ni bilo treba šele odkriti, o njem so pisali v okviru splošnih orisov naše baročne umetnosti Steska, Stele, Marolt, Mikuš in drugi, toda sedanja monografija je prvič prikazala in ocenila celotno Bergantovo delo in trdno začrtala človeški in umetniški profil enega najbolj izrazitih predstavnikov baroka na Slovenskem, kakor je razstava, ki bo te -dni zaključena, prvič zbrala vse njegove ohranjene in dostopne slike. Naša baročna umetnost je že toliko značilna, da je treba njene glavne reprezentante Berganta, Metzingerja, Jelovška in Cebeja obdelati mo-nografično, ne le v okviru celotne zgodovine slovenskega baroka. Narodna galerija Ima hvaležno nalogo, da delo, ki ga je bila začela z Bergantovo razstavo in monografijo,' nadaljuje In zaključi.
Monografija o Fortunatu Bergantu Je razdeljena v tri dele:	Najprej daje
dr. France Stele v članku »Fortunat Bergant — slovenski umetnik« splošno karakteristiko slikarjevega dela ln njegovega pomena za slovensko umetnost. Po tej zgoščeni oceni še vedno premalo znanega Berganta imamo v prvem delu razprave mlade umetnostne zgodovinarke Anice Cevc, ki obravnava Bergantovo življenje ln delo z tnonografično smotrnostjo in sicer na podlagi skopega ar-hivalnega gradiva, nič kaj obilne literature. predvsem pa z neposrednim poučevanjem umetniškega dela, gledanega z vidika njegovega stilnega razvoja ter analize njegove tematike ln upodabljal-ne tehnike. Avtorica daje o njem v zadostno izdelanem zgodovinskem okviru tudi estetsko oceno. Cevčeva Je na podlagi bolj ali manj dognanega kronologija Bergantovih del razdelila slikarjev razvoj v razdobje najstarejših del, v razdobje stilnega dozorevanja in v razdobje 'Zrelega mojstrstva. Ta razdelitev je dobro utemeljena s stilno analizo del iz posameznih razdobij ln z ocenitvijo vplivov, med katerimi je posebno očiten vpliv italijanskega, zlasti še beneškega baroka. Bergantovo delo ima tudi avtobiografski značaj, ln bralec, ki je nekoliko nezaupljiv do metode stilnega
zgodovino
plastiko - »Romanski Marijin kip v Velesovem« nr'ančno raziskuje Emili» jan Cevc, ki je v ZUZ nastopil že v 20. letniku. Potrebno je naglasiti, da odlikuje med našimi mlajšimi umetn. zgodovinarji Cevca čist jezik in svež način pripove^o anja, ki skupaj z ne-ko osebno zavzetostjo zbudita zanimanje tudi pri strokovno manj zainteresiranem bralcu, da pa pri tem znanstvena vestnost ne trpi. Primer za to je tudi pričujoča razprava, ki pisca dobro karakterizira kot najvnetejšega raziskovalca slovenske srednjeveške plastike. Velesovski Madoni sledi »Do. natorska slika iz 1. 1383. v Turnišču«. France Stele in v zahodni Nemčiji se mudeči madžarski umetnostni zgodovinar Tamäs Bogyai sta si delo razdelila tako, da prvi poroča o najdbi freske in prispeva nje opis in splošno oznako, drugi pa nadrobno ugotavlja, kega predstavljajo donatorske podobe. Slikarija sama je bila, kot znano uničena. Vsem tem doneskom se priključujeta še dva prispevka naše prve ge. neracije umetnostnih zgodovinark. Me. lita Stele nas seznanja z Alešem Žigo Dolničarjem — sinom znanega operosa Gregorija, z njegovim življenjem in delom (od literarnega zlasti z opisom Benetk in Padove ter Perugie, od' poskusov risarskega predvsem z alegorijo Ljubljane), popravlja Vurnikovo zmoto o de Coppinisu in zaključuje, »da je bil Aleš D. naš prvi resnično umetnostno zainteresirani pisatelj«. Spis i nice (Cevc) Hiepcetove pa govori o risbah Franceta Jelovška, ki jih je imenovana našla med Layerjevo zapuščino v ljubljanskem Narodnem muzeju. Vrednost delca tiči v dejstvu, da signirani list med risbami dokončno dokazuje že domnevano Jelovškovo avtorstvo fresk v Skaručini. Razprave zaključujejo Franja Baša spomini na Mateja Sternena v Mariboru, edini brez znanstvenega aparata pisani članek — ir F. K. Lukmanove ugotovitve, kako je Janez Gregorij Dolničar jemal na posodo prt Bonnaniju.
Ostali del Zbornika je odmerjen nekrologom (Mesesnel, Sternen, Sieska, slikar Franjo Golob in konservator Franc Avsec), ki jih je vse napisal urednik, kroniki društva (C. Velepič) in knjižnim ocenam. E. Cevc daje kritiko Miiesijeve knjižice o Pernhartu, ki je pri nas že zbudila pozornost, in zlasti skrbno Garzaroilijeve Srednjeveške plastike na Štajerskem, Stele pa med drugim Frcdiove in Weingartner-jeve knjige o gotskem stenskem slikarstvu na Koroškem odnosno južnem Štajerskem in Fiskovičevih Dubrovniških arhitektov in kiparjev. E. Cevc je, končno, prispeval še zapisek o rojstnem kraju Mihaela Cussa.
Ko zopet listamo po novem Zborniku za umetnostno zgodovino, nas s tako svojo vsebino in s tolikimi novimi močmi znova prepričuje o svojem pomenu za slovensko znanost. Obilica gradiva, ki je zbrano že za naslednje letnike, nam krepi rahlo upanje, da »bo ZUZ mogoče zopet povečal svoj obseg. Vse kritične misli pa, ki sem jih rr.oral spočetka izraziti o stanju v naši umetnostni publicistiki, s samim pojavom ZUZ seve niso pomirjene. Se naprej obstoji že večkrat poudarjena potreba po splošno umetnostnem glasilu, ki bi imelo težišče na sodobnosti, pa bi bilo z vsemi svojimi močmi posvečeno malo širšim krogom, kot to more biti stro" > znanstveni, malo polemični in vedno s poudarkom na drugi besedi umetnostne zgodovine temelječi ZUZ. Razvoj časa ji bo nedvomno us‘regel, kot bo moral priklicati k življenju tudi ostalo poljudno ln obenem vredno umetnostno literaturo in kot je nujno najprej moral oživeti prepotrebni ZUZ. Brez njega si namreč ne moremo zamisliti ostvaritve naših nadaljnjih načrtov.
Menaše Luc
razčlenjevanja lahko najde v teh Izvajanjih prepričljiv primer dokaj uspešnega reševanja vprašanj, pri katerih so nas arhivaini viri pustili na cedilu. Živo je orisana Bergantova samostojna umetnostna linija v razvoju slovenskega baroka: prerasel je čas in prostor, v katerem je živel in ustvarjal, bolj kot vsi sodobniki je gojil geursko slikarstvo, pri njem se opaža psihološka dinamika in namesto epske kompozicije nastopa lirična. Čeprav je Bergant slikal po veliki večini cerkvene siike, saj so bili njegovi naročniki samostani, župne cerkve in le delno aristokrati — slednji so ga potrebovali kot portretista — se vendar kažejo pri njem ne samo znamenja svobodnejše slikarske usmerjenosti, marveč tudi znamenja razsvetljenjske filozofije njegovega stoletja. Bergantovi »svetniki so preprosti ljudje, odloženi sicer z zunanjo grdoto, etično pa dvig-» njeni nad povprečnost prav v duhu časa, ki veruje in oznanja dvig preprostega človeka« (str. 33). Cetndi ni imel slovenske zavesti, ni mogoče prezreti v njegovem delu nekih bolj ali manj očitnih refleksov slovenskega značaja in vse kaže, da ni bil gluh za prerodne klice svojega časa. Vsekako je Anici cevčevl uspelo, da nam je Berganta približala človeško in umetniško ter dokazala s solidno znanstveno argumentacijo, da mu gre pomembna mesto v zgodovini baročnega slikarstva na Slovenskem. Resume v francoskem in nemškem jeziku ter opombe zaključujejo prvi del monografije.'*
Drugi del obsega katalog slik. Tudi ta je tehten ne glede na razstavo, ki ga je izpodbudila. saj tu registrirana vsa znana Bergantova dela in njemu napačno pripisovane slike, vsaka s podatki, ki so potrebni za trajno evidenco in morebitno nadaljnje proučevanje.
Tretji del obsega izbor Bergantovih slik. Na umetniškem papirju Je reproduciranih 52 najznačilnejših slik. Vse so celostranske. Zal da reprodukcijska kvaliteta ni povsod enako dobra, tudi mere niso uravnovešene, tako, da ponekod slika takorekoč »pada« z lista in ves album ne daje takega vtisa, kakor bi ga bili lahko dosegli ob skrbnejši pripravi klišejev. Zaradi teh nesomerij so izostale legende k slikam, pomanjkljivost, ki bodi poučno svarilo za prihodnjo monografijo.
To pa kajpada ne more bistveno zmanjšati pomena Bergantove monografije, ki se kot spodoben ln izpodbuden delež uvršča v našo umetnostnozgodovinsko literaturo,	B. B.
nekaj novega: dočim je bil Levar v
Andielko ICrsfić
(Ob osemdesetletnici)
nje premalo razkošna, a dosti fumikSo-nalna (moti ie praznina prevelike, neizrabljene niše za pisalno mizo v tret. jem dejanju); izbor slik na steni se ni zdel čisto primeren, zlasti 9ta motila kvazi impresionistični Beatricin portret v porvem in modernistična Leda v tretjem dejanju. — Tehnična izdelava dekora pa je dokaj šibka; kulise kar preveč »diše po platnu in barvi«.
In še ena negativna pripomba: jezikovna kultura (v čisto lingvističnem oziru). Zlasti v Trstu, kjer se veže z zgolj umetniškim tud; narodnoobrambno poslanstvo, bi bilo treba na to prav posebno pa ziti.
Na sp'rt>h pa: čta več gostovanj, zlasti tako zadovoljivih! H. G-
hotel iti. Kasneje je odšel v Beograd, delal v mlekarni rojaka Sumenkoviča, si tako služil kruh, hkrati pa obiskoval učiteljski tečaj. Jeseni 18S9 je opravil izpit in odšel v svoj domači kraj z namenom, da odpre šolo, kar se mu pa ni takoj posrečilo. Takrat so bili namreč po Drim-kolu učitelji Grki in deloma Bolgari, medtem ko je turška obiast Srbe preganjala. Tako je Krstičeva borba za šolo trajala od 1889. do 1897. leta, torej osem let, vmes je bil pa neštetokrat preganjan in zaprt. Šele 1897. leta je dobil dovoljenje od turških oblasti in odprl je šolo v domačem kraju. Z leti se mu je rodilo osem otrok. Bil je dolga leta učitelj v več krajih Drimkola, pozneje tudi v Ohridu in Resnu, Turki so ga zapirali in mučili, posebno tik pred začetkom Balkanske vojne, ko so ga 1912. leta odpeljali v zapor v Bitolj.
Na književnem polju deluje Krstič pol stoletja. Svoje prve novele je tiskal na začetku našega stol. v listu »Carigrajski glasnik«. Kasneje je sodeloval v književnih revijah, posebej v »Srbskem književnem glasniku«, in v koledarjih (Golub, Vardar). Ne bi ga mogli šteti med plodne pisatelje. Izdal je vsega skupaj dve knjigi novel, obe pod naslovom »Pri-povetke« (izdala mu jih je Srbska književna zadruga 1. 1932 in 1951), roman »Trajan« (1932), v reviji »Južni pregled« (Skoplje) pa je 1937. leta natisnil dramo »Zatočnici«.
V začetku ni kazal posebnega nagnjenja za globlje in umetniško dognanejše prikazovanje življenja. Kasneje pa je globoko prodrl v bit makedonskega človeka, se otresel idilike in čisto narodopisnih elementov in napisal vrsto globoko občutenih Ln umetniško podanih novel. Kar zanimivo je, s kakšnim mojstrstvom je zmagoval težave jezika, saj je vse življenje prebil na deželi, daleč od srbskih kulturnih središč in brez sleherne neposredne zveze z njimi. Tudi sicer so njegove novele privlačne. Vsebinsko so skoraj vse brez izjeme zajete iz življenja malega človeka njegovega domačega kraja, iz borbe za obstanek makedonskih pe-čalbarjev. Krstič je vse svoje življenje pošteno služil idealom svoje ožje in širše domovine, nikdar ni bi! na strani eksplo-atatorjev. Nasprotno! Tik pred zadnjo vojno, pod jesen 1940. leta je beograjska cenzura prepovedala natisk njegove novele »Prodaje se zemlja« v »Srbskem književnenf glasniku«. In skoraj ob istem času se je Krstič javno odrekel direktorskemu mestu pri režimskem listu »Glas juga« (Skoplje), kamor ga je Beograd postavil brez njegove vednosti. Makedonija do danes ni dala pripovednika, ki bi zadeteje in umetniško prepričevalneje prikazal tako življenje makedonskega človeka.	T. P.
Gostovanje ljubljanske Opere v Beogradu
Po uspešnem gostovanju v S kreol ju sp je ljubljanska Opera zadržala še v Beoeradu To je prvo gostovanje slovenske opere v našem glavnem mestu. Beograjčani, ki se še spominjajo izrednega uspeha, ki ga je doživela ljub. lianska Drama pred dvema letoma, so že prvi večer prenapolnili gledališče, ko ;e hil na -neredu Poličev »Deseti brat« Ta izvirna slovenska opera ie zbudila v kulturnih krogih Ijeograda veliko Tanim an ie. ker je povest o de. setom bratu znana daleč izven naših meja in. ker ie skladatelj Mirko Polič znan beograjski publiki iz ĆU be. ko je deloval Vot dirigent v beograjski operi m vodfl pevski zbor »Stankovič«. Liubljanska Opera ie bila vse večere gostovanja pozdravljana in je dobivala priznanje z dolgotrajnimi aplavzi. T.Z.
Monografija
o Fortunata Bergantu
Uredba o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev In delovnih zadrug
Na podla« 1 člena zakona o poobla. ■tilu vladi FLRJ, da izdaja uredbe o vprašanjih iz narodnega gospodarstva. In na podlagi 106. člena 2 odstavka osnovnega zakona o kmetijskih zadru.
§ah. izdaja vlada FLRJ na predlog veta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ uredbo o arondaciji zemljišč, kmetijskih posestev in kmečkih deiov. Dih zadrug.
\ I. Splošne določbe
1. člen Arondacija zemljišč kmetij-
Siega posestva in kmečke delovne za-ruge se izvaja s priključitvijo zemljišč. ki leže med zemljišči kmetijskega posestva oziroma kmečke .delovne zadruge in z dodelitvijo drugega zem. Ijišča za ono zemljišče, ki ga zajema arondacija
Arondacija se lahko izvaja samo za. radi racionalnejše obdelave zemljišča, Izvajanja melioracijskih del in omogočanja graditve gospodarskih pristav ali ureditve novih vinogradov ali sadovnjakov.
Po dofcčbah te uredbe, ki veljajo za arondacijo zemljišč kmetijskega posestva, se lahko izvede tudi arondacija Zemljišč, ekonomij, farm, drevesnic in vseh tistih gospodarskih podjetij in ustanov, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijskim pridelovanjem ali kmetijskimi poskusi.
2. člen Arondacija zemljišč kmečke delovne zadTuge se lahko izvede samo. če je podan kak cilj. določen v 1. čle-DU prvega in dragega odstavka te Uredbe, m to v primerih:
1 Cp je v neki vasi večina kmetijskih gospodarstev vključenih v eno Bii več kmečkih delovnih zadrug ali če tvorijo zemljišča v splošno ljudski lasti in zemljišča kmečkih delovnih za. drug večino zemljišč v neki vasi. arondacija pa ne bi povzročila velikih mo. tenj glede na zemljišča zasebnih last-Oikov in
2. če se arondacija izvaja samo v mejah skupine zemljišč ali parcel. Pri taki arondaciji se lahkp da za odškod-(teno samb zemljišče v isti skupini njiv oziroma parcel, s pristankom zemljiškega lastnika pa tudi na drugem kraju.
3. člen. Lastniku zemljišča, ki ga za. 9ema arondacija, se daie v odškodnino dru go ustrezno zeml jišče, toda samo s tvtstankcfm lastnika se lahko ta od. (kednina izplača v denarju Za priključeno kmetijsko zemljišče ■e lahko da za odškodnino samo drugo kmetijsko zemljišče, za priključeno Rozdno zemljišče pa le drugo gozdno
zemljišče, rasen če lastnik pristane na
drugačno odškodnino.
Ce se z arondacijo priključi zemljišče, na katerem je sadovnjak, vinograd ali podobno, pa se n« mor» dati za odškodnino zemljišče z istimi kulturami, se izvede komisijska cenitev vrednosti zemljišča, ki le zasajeno, nato pa se po ocenitvi da odškodnina v zemljišču z drugimi kulturami.
Pri dajanju odškodnine je treba upoštevati boniteto, kulturo, lego, do-hodp in druge posebnosti zemljišča.
Pri arondaciji kmetijskega posestva se daje lastniku zemljišča, ki ga zajema arondacija, za odškodnino ustrezno zemljišče od zemljišč kmetijskega po. sestva ali drugih zemljišč splošno ljudskega premoženja, toda po pristanku pristojnih organov za upravljanje.
4.	člen Ce so na zemljišču, ki se priključuje, poslopja ali drugi objekti, se bo delo za odškodnino zemljišča 2 ustreznimi poslopji ali objekti, ki so bodisi na zemljišču, katero se daje v zamenjavo, bodisi na bližnjem zemlji, šču
Ce ni ustreznih poslopij ali objektov, ki bi jih bilo mogoče dati za odškodnino se lahko lastniku odvzetega poslopja ali objekta odškodnina izplača v denarju po ocenitvi komisije
II. Postopek pri arondaciji
5.	člen. Arondacija se lahko izvaja s predhodno odobritvijo glavne uprave za kmetijstvo ljudske republike, sprejeto na predlog upravnega odbora kmetijskega posestva oziroma skupščine kmečke delovne zadruge. V Avtonom. ni pokrajini Vojvodini daje odobritev organ glavnega ivzršilnega odbora ljudske skupščine avtonomne pokrajine Vojvodine, pristojen za kmetijske zadeve.
Predlog mora vsebovati obrazložitev potrebe in smoter arondacije, opis zemljišč in poslopij, ki naj bj jih zajela arondacija in ki bj jih bilo treba dati za odškodnino Predlogu morajo biti priključeni načrti obeh zemljišč.
Predlog se izroči organu okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, pristojnega za kmetijske zadeve, ki mora s predlogom seznaniti vse lastnike zemljišč, ki prihajajo v poštev za priključitev. in jim dati možnost, da stavijo svoje pripombe na predlog Organ okrajnega (mestnega) ljudskega odbora. pristojen za kmetijske zadeve, bo poslal predlog z zbranimi pripombami organu iz prvega odstavka tega člena.
6.	člen. Postopek za arondacijo se lahko začne šelp po doblienj odobritvi glavne uprave za kmetijstvo ljudske
„Molite za jetnike in za tiste, ki so člani CiriU Melodijske g a društva, ker je to naj hujši odpad v slovenski zgodovini od Trubarja sem“
(Še en prispevek k Članku »Visoka šola reakcije«)
Uredništvo že ves čas od izida članka »Visoka šola reakcije«, v katerem se opisujejo razmere v ljubljanskem semenišču, prejema številne dopise in predloge iz vrst staršev, študentov, duhovnikov in samih bogoslovcev. Zaradi pomanjkanja papirja ne moremo vsega in takoj objaviti, skušali pa bomo kljub temu vsaj nekaj tega objaviti.
Bralci »Slovenskega poročevalca« se morda čudijo, kako to, da je v zadnjem času toliko razprav o ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Razprava in javna diskusija je potrebna in nujna, zato ker vprašanje bogoslovja in vzgoje bogoslovcev postaja zadnje čase vedno bolj pereč problem, predvsem zaradi razmer, ki so zavladale v bogoslovju in zaradi odnosov, ki jih današnji duhovniki morajo zavzemati do povsem nove stvarnosti. Zato bom skušal na kratko podati nekaj pripomb k objavljenemu članku.
Mi pošteni bogoslovci, čeprav nas je malo, hočemo svoje stališče jasno opredeliti, da bo širša javnost razumela naša prizadevanja. V članku z dne 21. oktobra je B. Bratkovič predlagal celo razpust bogoslovja, ker pač meni, da dogodki zadnjega časa tak ukrep naravnost zahtevajo. Ta predlog bi bil umesten, če bi ne bilo druge rešitve. Tudi k trditvi, da smo končno bogoslovci na povsem istem položaju kot drugi študentje, bi rad pripomnil, da je duhovski poklic, za katerega se vzgajamo v bogoslovju, nekaj drugega kot stroka na ostalih fakultetah. Zato iščemo rešitve na drug način.
Eno samo močno zgodovinsko dejstvo ci moramo mi, bogoslovci in duhovniki zapomniti in nani nasloniti svoj načrt: da smo v državi, ki je pretrgala odnose c star.m redom in gradi nov družbeni in gospodarski red, ki zagotavlja vsem •lojem pravo blagostanje.
AM naj čakamo, da se zruši red, ki ga je naše ljudstvo ustvarilo s krvavimi napori? Ali bi morda le čakali? Kaj če bo kdaj drugače? Mnogo rokov so pri nas ie postavili ljudje, ki si žele nekaj nepovratnega. »Še eno leto... to pomlad pa prav gotovo... Kvečjemu še par
mesecev!...« Amerikanci______Angleži in
kdo še? Si želite mar Rusov? Žal, duhovniki niso bili med zadnjimi v postavljanju rokov, v političnem računanju Oh, kako pozabljamo Kristusovo naročilo: »Estote simplices, sicut columbae« (Bodite preprosti kot golobje). Da, simplices — brez računanja in spletkarjenja. Mi moramo hoditi med ljudstvo samo z eno želio — z nenehnim hrepenenjem, da ljudstvo vzgajamo v poštenosti :n delavnosti. Tu iščimo nova pota Gorje, če bomo še naprej sedeli in čakali z izgovori: verouka ne smemo učiti miloščine nam ne dovole pobirati itd.
Toda kako bomo mi bogoslovci sami iskali novih poti. Mi potrebujemo vzgoje, toda ne take, kot nam jo nudijo v bogoslovju sedaj. Torej, vodstvo mora spremeniti svoj odnos do naše vzgoje. Če hočemo biti stvarni, moramo oaipre razumeti novo dobo in nove ljudi. Vod #tvo tega ne pospešuje, pač pa kar se da ovira z vsemi disciplinskimi prepovedmi in psihološkimi posegi. Popolna izolacija od vsega dogajanja in ljudi v svetu gotovo ni v korist napredni vzgoj bogoslovcev. Bogoslovci žive v odmak njenosti, kakor da se jih stvarnost ne tiče. Obiski v semenišču so omejen: na pol drugo uro tedensko. Ali se vodstvo boji, da bi »spregledali?« Za vsak izhod ▼ mesto predhodno dovoljenje, ki ga spremlja primeren pouk ali opozorilo Gospod ekonom Gros da dovoljenje za izhod brez posebnega povpraševanja, če te mu pove kakšen masten vic na račun oblasti. Sprehodni red je skrbno sestavljen, da so »nezanesljivi in omahljivi« v sigurnem varstvu. Priporoča se, naj bi te vsak »ponižno« opravičil, če je kje prestopi! pravila.
Časopisi?! To je poglavje zase. Nič nima nihče proti, »vendar ali se ne znate nič premagovati?« Za operne slrajnske in filmske predstave so pravi
križi in težave. Vedno je kaj napoti. Ali ni časa, ali hišni red ne dovoljuje 'td. To so primeri iz »vzgoje«, a še važnejša so načelna vprašanja.
Tu se mi vsiljuje slučaj »Nove poti«, lasila CMD društva katoliških duhovnikov LRS. Članki v tej reviji so sodobni, praktični in stvarni. Toda vod stvo semenišča meni, da bi ta revija ikodovala bogoslovni vzgoji. Zato zadnja številka (štev. 6-7-8) doživela usodo reformacijskih spisov. V tej številki je bila priobčena zanimiva razprava dr. Janžekoviča. »Če drugih številk nismo čitali, to bomo pa menda lahko« smo si mislili. Urednik »Nove poti« in dekan teološke fakultete g. dr. Cajnkar nam je ustregel in rezerviral 30 izvodov za bogoslovje. S fakultete je te izvode prinesel v bogoslovje Dolžan Franc Prorektor semenišča dr. Pogačnik je poklical Dolžana z vsemi izvodi k sebi in od takrat za »Novo pot« nihče ni niče sar vedel. Kam so šli ti izvodi, bo pač moral pojasniti g. dr. Pogačnik.
Člen v isti verigi je tudi izjava gospoda dr. Čepovana 1. avgusta 1951, ko je vsem bogoslovcem izjavil: »Molite za jetnike in pa za tiste, ki so člani CM društva, ker je to najhujši odpad v slovenski zgodovini od Trubarja sem!« Ne vemo, kako si gospod spiritual to zadevo predstavlja. Verjetno misli, »da to ne bo dolgo« in zato bodo duhovniki iz CMD v sitnem položaju.
Ce stvar še tako obračamo, d3i vse po srednjem veku, srednji šoli in visoki litiki čakanja na vrnitev starega, lostno je to, vendar resnično. Rešitev je potrebna in mora priti od vodstva in od dobre volje vseh bogoslovcev. Razumeti je treba tok zgodovine, zahteve novega časa in klic domovine. Nikakor ne gre. da se kjerkoli izmikamo dolžnostim do narodne skupnosti, pa naj nam kdo pri-šepetava pod še tako mikavno pretvezo, Treba je, da dejstva priznamo, se vanje uživimo in si tako pripravimo temelje za delo na duhovnem polju. Vsi pravi blagovestniki s Kristusom vred so se postavili na svet dejstev in »o priznali, kar je bilo priznati treba.
To so smernice, ki bi upravičile obstoj bogoslovja m bi nam pridobile zaupanje ljudstva.
Bogoslovci si moramo obzorje razširiti Potrebna bi nam bila dobro urejena čitalnica v bogoslovju. Naročili bi naj vse naše važnejše liste in revije. Prenehalo naj bi nezaupanje vodstva bogoslovja do teološke fakultete. Nujno bi morali navezati stike z duhovniškim društvom Vodstvo naj bi uredilo vprašanje obiskov kulturnih prireditev. Predlogov bo lahko kmalu dosti, toda treba je obračunati vsem, kar diši po reakcionarni politiki Mislim, da je najbolj žalostna postava bogoslovca, ki stopi v duhovniški stan po smernicah skrajne odpovedi vsem kul turnim in literarnim ter glasbenim užitkom, s suhim, skrčenim in izžetim srcem Zato mu ne bo mar mladih ljudi, ki bi radi prišli do njega, ker so vendar »iz gubljeni«, so v LMS, so bili na progi, »se bavijo s političnimi organizacijami« itd. Kako, ali ti nimajo duše? Kaj potem, ali ima vera samo še 30 let obstoja pri nas, dokler zadnji ostanki pred vojno vzgojenih ljudi ne izginejo? S takimi nazori smo v naprej obsojeni na neuspeh. Namesto da bi nam vžgali pravi plamen dušnopastirske gorečnosti, nam dajeio iz dneva v dan, iz leta v leto grenke kapljice in ko bomo vstopili v svet, bomo zveriženi in zamotani v mreži političnih in strankarskih predsodkov. Tedaj je edina rešitev — vsestl se na klopco z nekaterimi drugimi in čakati! Česa?
Naše geslo Je, postati duhovnik z lasnim pogledom v bodočnost, koristni član nove družbe, ne pa ostati »vaški stražar« stare predvojne Jugoslavije in kapitalističnih režimov, kot želi in si prizadeva vodstvo ljubljanskega bogoslovnega semenišča.	Bogoslovec
republike oziroma« organ» glavnega U_ vršilnega odbora ljudske skupščine Avtonomne pokrajine Vojvodine, pristojnega za kmetijske zadeve, m na zahtevo kmetijskega posestva oziroma kmečke delovne zadruge
Zahteva za uvedbo postopka se mora predložiti organu okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, pristojnega za kmetijske zadeve.
7	člen. Arondacijo izvaja komisija, ki jo na zahtevo iz prejšnjega člena imenuje organ okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, pristojen za kmetijske zadeve.
Komisijo za arondacijo sestavljajo:
1. predstavnik okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, ki ga določi odbor, in ki ie hkrati tua-i predsednik komisije;
2 predstavnik kmetijskega posestva oziroma kmečke delovne zadruge, na katere zahtevo se izvaja arondacija in
3. predstavnik oseb. katerih zemljišča zajema arondacija.
Predstavnika oseb, katerih zemljišča zajema arondacija, volijo te osebe z večino glasov na poziv organa, ki imenuje komisijo
Okrajni (mestni) ljudski odbor mora za delo v komisiji odrediti potrebne kmetijske in geodetske strokovnjake, če pa jih nima. pa jih bo odredila glavna uprava va kmetijstvo ljudske republike.	, ,.
8	člen Pri postopku za arondacijo mora komisija za arondacijo ugotoviti površino, boniteto, kulturo in druge posebnosti zemljišča, ki ga zajema arondacija, in zemljišča, ki se daje za odškodnino, po možnosti pa tudi del odškodnine- ki se daje v denarju.
Zemljišča in poslopja se ocenjujejo po cenah v prosti prodaji.
9	člen. Zarad iugotovitve dejstev iz 8 Člena te uredbe izvede komisija razpravo na katero pokliče vse esebe, katerih zemljišča zajema arondacija. Vsaka od teh oseb kakor tudi kmetijsko posestvQ oziroma kmečka delovna zadruga velja za stranko in uma pravico do zaslišanja na razpravi.
10	člen. Pred začetkom razprave mora komisija poskušati doseči sporazum strank.
Samo na podlagi sporazuma »e lahko z arondacijo zemljišč kmečke delovne zadruge zajamejo tudi zemljišča s poslopji za stanovanje ali za namestitev živine ohišnice in nasadi (vinogradi, sadovnjaki in gozdovi) zasebnih lastnikov
11	člen. Ce komisija iz 7. člena te
uredbe ugotovi na podlagi zbranih podatkov, da aroaacija ni potrebna, lahko predlaga organu, ki je pristojen za odobritev arondacije (5. člen 1. odstavek), da izda odločbo o ustavitvi dela za arondacijo.
12	člen. Po izvedenem postopku tn ugotovljenih dejstvih izda komisija odločbo, v kateri mora biti natančno označeno zemljišče, ki ga zajema arondacija. in zemljišče, ki se daje za odškodnino. v primeru denarne odškodnine pa še višina odškodnine, izplačilni rok ter vsi drugi pogoji, v katerih se mora izvesti arondacija
Komisija izda odločbo z večino glasov.
Zoper komisijsko odločbo ima neza. dovolljna stranka pravico pritožbe na glavno upravo Za kmetijstvo ljudske republike, v Avtonomni pokrajini Voj vođini pa na organa glavnega izvršil' nega odbora ljudske skupščine AP Vojvodine. pristojnega za kmetijske zadeve. in sicer v 15 dneh od dneva sprejema odločbe. Pritožbe se izročajo komisiji za arondacijo
III. Prenos zemljišč
13.	člen. Izvršna odločba o aronda ciji služj kot pravni naslov za vse zemljiške knjižne vpise kakor tudi za vse druge pravne posle, ki izvirajo iz izvršene arondacije in spremembe lastništva
14.	člen. Zemljišče zasebnikov ali zadruge, ki ga zadeva izvršena aron dacija kmetijskega posestva, se priključi zemljišču tega kmetijskega posestva in postane splošno ljudsko pre moženjc, pri zadrugah pa preide v last zadruge.
Pri kmečki delovni zadrugi prvega drugega in tretjega tipa obdrž» člani zadrug, katerih zemljišče je bilo dano za odškodninp, do zadruge pravico do ustreznega dela zadružnega zemljišča.
V	primeru, ko se da lastniku pri ključenosa zemljišča odškodnina v de. narju ali delno v zemljišču delno pa v denarju, izplačuje to odškodnino v denarju pri vseh štirih tipih kmečkih delovnih zadrug, zadruga.
15 člen. Bremena, ki obstoj» na zemljišču, ki se daje za odškodnino, preidejo na zemljišče, k; se dobi za odškodnino, razen bremen, ki so po svoji naravj vezana na določeno zem ljišće. V tem zadnjem primeru se vred no.st obreraenitv» odšteje od cene zemljišča.
V	primeru, ko se da lastniku pri ključenega zemljišča denarna odškodnina, bodo predhodno izplačane vknji že me obremenitve, če so dospele v pla. čilo. če pa nLso dospele v plačilo, jih bo prevzelo kmetijsko posestvo oziro. ma kmečka delovna zadruga in bo od štela glavnico obremenitve od odškod nine, ki jo daje za priključeno zemlji, šče
Morebitna pravica zakupa na zem ljišču. ki ga zadeva arondacija, preneha potem, kp so pobrani posevki.
16. člen Uvedbo v posest na podlagi pravomoćne odločbe izvede komisija za arondacijo po pobranih posevkih, s pristankom strank pa tudi že prej.
ustnik UnttotUlu fronta Slovenije Direktor Lev Modle. • Odg. urednik Sergej Vošnjak. Uredništvo In oprava: Ljubljana, Knafljeva ol. It S, telefon 55-Z2 do 55-28 - Uprava ta Ljubljano telefon IMS. tnseratnl oddelek telefon S8-S6. - PeStnl predal is. Tekoči račun NB sai-mzi-s. . Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Mesečna naročnina US dinarjev. — Poštnina olačana * gotovini
17.	člen. Val posli po tej uredbi kakor tudä zemljeknjižnj vpisi in izbrisi, ki so v zven s temi posli, so pro6ti vseh taks.
Stroški arondacije gredo na breme kmetijskega posestva oziroma kmečke delovne zadruge, v katere konst se izvaja arondacija
IV. Prehodne in končne
določbe
18.	člen. Pri do sedaj izivedenih arondacijah kmetijskih posestev in kmečkih delovnih zadrug se lahko na prošnjo prizadetih oseb izvrše popravki v skladu z določbami te uredbe, če so bile s temi arondacijami teže kršene pravice prizadetih oseb
Odločba o dovoLitvi postopka za popravek izda direktor glavne uprave za kmetijstvo ljudske republike, v Avtonomni pokrajini Vojvodini pa organ glavnega izvršilnega odbora narodne skupščin» Avtonomne pokrajine Vojvodine. pristojen za kmetijske zadeve.
Popravki do prvem odstavku tega člena se ne morejo izvajati pri arondacijah- ki so bile izvršene na podlagi uredbe o arondaciji državnih kmetijskih posestev splošnodržavnega pomena in ustreznih predpisov ljudskih republik.
19	člen. Arondaci je, po katerih je na dan uveljavitve te uredbe postopek še v teku bodp izvršene po dosedanjem postopku, odškodnina z» zemljišče, po. slop j a in objekte, ki jih zajema arondacija. na se bo določila po določbah tp uredbe.
20	člen Pooblašča se predsedmik Sveta za kmetijstvo m gozdarstvo vlade FLRJ. da izda natančnejše predpise za izvajanje te uredbe in da določa čas arondacije glede n* kmetijska dela.
21.	člen Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati uredba o arondaciji državnih kmetijskih posestev splošno državnega pomena (Uradni list FLRJ št. 99.46), pravilnik za izvajanje te uredbe (uradni list FLRJ št. 5-47) in vsi drugi predpisi, ki so bili izdani v zvezi s to uredbo
22.	člen Ta uredba začne veljati dnevom objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije,
Beograd. 2. novembra 1951^ Predsednik vlade FLRJ, minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz Tito 1. r Minister vlade FLRJ. predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Mijalko Todorovič 1. r.
Odredba o ustavitvi arondacijskih del
Minister vlade FLRJ. predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, je izdal na podlaci 20 člena uredbe o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev in kmečkih delovnih zadrug odredbo o ustavitvi del za arondacijo zemljišč kmetijskih posestev in kmečkih delov nih zadrug Odredba pravi:
1	Glede na to. da bi dela za arondacijo zemljišč kmetijskih posestev in kmečkih delovnih zadrug ovirala pravilno in pravočasno izvršitev jesenske setve ter globokega zimskega oranja, se ustavila sleherno nadaljnje delo za arondacijo.
2	Nadal jevani» del za arondacijo bo odrejeno naknadno.
3. Ta odredba zač n« takoj veljati.
Okrajnim (mestnim, rajonskim) ljudskim odborom, svetom za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo ter podpirancem socialnega skrbstva
Podpirancem socialnega skrbstva, ki ao
prej email podporo kot žrtve fašističnega terorja ali kot družinski člani žrtev fašističnega terorja in ostalim, ki so prejemali stalno denarno podporo iz proračunskih sredstev krajevnih ljudskih odborov, kakor tudi gmotno nepreskrbljenim, ki so prejemali soc. pomoč v obliki garantirane preskrbe, se bo izplačevala denarna odškodnina namesto živilskih bonov v smislu novih uredb in navodil takole:
1.	Žrtve fašističnega terorja ali družinski člani žrtev fašističnega terorja ter vsi dosedanji podpiranci splošnega skrbstva, katerim izplačujejo krajevni ljudski odbori redno mesečno denarne podpore ter so bili v mesecu oktobru v garantirani preskrbi, bodo prejemali do nadaljnjega dosedanjo denarno podporo in denarno odškodnino namesto živilskih bonov ter industrijske bone, in sicer:
Podpiranci: namesto živilskih bonov din 700.— in 225 industrijskih bonov;
Njihovi otroci: D-l namesto živilskih bonov din 1.080,— in 205 indust. bonov, D-2 namesto živilskih bonov din 1.240,— in 265 industr. bonov, in D-3 namesto živilskih bonov din 1.SO0.— in 293 Industr. bonov.
2.	Vse osebe, ki so sprejemale doslej socialno podporo le v obliki živilskih in industrijskih bonov, so v bodoče upiavi-čene do denarne odškodnine namesto živilskih bonov in do industrijskih bonov le v primerih dejanske socialne potrebe, ki jo na predlog krajevnega ljudskega odbora prizna okrajni svet za zdravstvo in socialno skrbstvo. V teh primerih se socialne podpore določajo individualno, za odrasle največ do višine mesečno 700,— dinarjev ter za njihove otroke do zneskov navedenih v točki 1. Pravtako smejo prejeti dosedanjo denarno podporo s pripadajočimi dodatki za otroke pod točko 1. teh navodil rejenci pri rednikih, ki niso v delovnem razmerju (rejenci, ki se nahajajo pri rednikih v delovnem razmerju, so upravičeni do dodatkov za otroke v smislu uredbe o dodatkih za otroke in navodilih za uporabo) in so bili v mesecu oktobru na garantirani preskrbi.
Okrajni ljudski odbori, Id so po zadnjih navodilih Sveta za ljudsko zdrav-stvo in socialno skrbstvo LRS vestno izvršili revizijo podpor, imajo točen pregled, komu pomoč v takšni obliki pri-
Danes bo odločeno,
kdo bo prvak v nogometu
Zanimiva, razburljiva in napeta igra od začetka do konca med Dinamom In BSK, ki Je biia včeraj na stadionu Partizana v Beogradu, ni prmesla odločitve o novem državnem prvaku. To vprašanje bo razčistil dvoboj med Crveno zvezdo in Partizanom, ki bo danes prav tako v Beogradu. Kljub neodločenemu izidu ima Dinamo še vedno možnost, da postane prvak, saj mora Crvena zvezda premagati Partizana 2:0 ali pa 5:1, kar bo nedvomno težka naloga.
DINAMO : BSK 2:2 (2:1)
Tekma se je začela s silovitimi napadi Beograjčanov, ki so te v prvih minutah zapravili nekaj lepih priložnosti za dosego gola. Rahia premoč je prmesla borbenejšim domačinom prvi uspeh Sele v 25. minuti, ko je Begovac na predložek Tasiča z desnega krila poslal žogo mimo vratarja «tinčiCa v mrežo. Naslednje minute so pripadale Zagrebčanom, ki so že v enem izmed prvih protinapadov dosegli izenačenje. Čajkovski II. je v 30. minuti z ostrim strelom ukanil vratarja BSK. Dinamo je nato izsilil več kotov in v 43. minuti prišel nepričakovano v vodstvo. Branilec BSK Račič je v nevarnem položaju pred svojimi vrati podal žogo svojemu vratarju, vendar tako nespretno, da Je žla čez njega v goL
Začetek drugega polčasa je bil v znamenju premoći BSK, ki je z neprestanimi napadi ogrožal Dinamova vrata. V 14. minuti je Begovac z mojstrskim strelom rezultat izenačil. Po stanju 2:2 se je razvila ogorčena borba za zmago, pri čemer se je sreča smehljala boij Zagrebčanom • kakor BSK. Zagrebška napadalca Strnad in Wölfl sta se mitra-znašla v kazenskem prostoru BSK in obakrat tz približno 4 m razdale stre-
‘3va moštvu BSK je bil najboljši igralec Begovac, pri Zagrebčanih pa Ivica Horvat. Pred približno 35.000 gledalci je sod.l Nedelj ko Viki iz Skopila.
Prvenstvo Slovenije v nogometu
KOROTAN : KRIM
DANES ob 10. na igrišču Krima. Predtekma ob 8.30: Odred : Krim II.
Danes prvenstvena nogometna tekma II zvezne lige
METALAC : ODRED
Začetek ob 14.30,
Predtekma Reka : Ljubljana (sodniki)
Najboljši v dresurnem jahanju
Zveza za konjski šport Slovenije v ] Jahanju, ne pa za druge namene^ Ti Ljubljani je v počastitev desete obletnice klubi dobivajo tuđi armijske kv.tj- za JA priredila za vse člane sestavnih or- vežbanje svojih čianov m o- zarao, * ganizacij tekmi/vanje v dresurnem jaha-	--	.nočno
nju. — Tekmovalni spored je obsegal naslednje točke: 1. dresurno Jahanje kategorije »P«. 2. dresurno jahanje izven kategorije (prosta naloga) za člane klubov in sekcij, 3. dresurno jahanje izven kategorije za klubske inštruktorje in vaditelje, 4. dresurno jahanje klubskih ekip.
Tekmovanja se Je udeležil poleg ljubljanskega »Partizana« in »Triglava« (Ljudska milica) samo klub »Borec« iz Maribora. Klubi iz Kranja, Radovljice in Postojne so od Zveze za konjski šport dobili konje za' poučevanje mladine v
Miroslav Sajovic pri dresurnem Jahanju na pepinčernem žrebcu Siglavy Slatina
lahko na tekmovanje postaviti močno zastopstvo.
Pouk v šoli za jahanje zahteva mnogo trdega in potrpežljivega dela učiteljev ter ogromno vztrajnega vežbanja v jahalnici. Sele, ko jahač doseže primerno stopnjo izvežbanosti, sme preiti tucu na dirkamo in terensko jahanje. Neae-jska tekmovanja so to staro pravilo potrdila in pokazala v pravi luči. Dala so nas.ea-nje rezultate:
V	I. točki tekmovanja so zasedli prva štiri mesta člani Partizana iz Ljubljane. Najboljši pa je bil Javornik Deso na konju Jastrebu s 154.33 točke, to je 73% dosegljivih.
V	II. točki za posameznike (prosta naloga je prva tri mesta zopet zasedei »Partizan«. Najboljši je bil Javornik Deso na Jastrebu z oceno 7.44 od 10 dosegljivih točk.
V	III. točki Je zasedel prvi dve mesti »Borec« iz Maribora. Zmagal je Akaro Aleksander na Mirjani z oceno 9 točk od 10 dosegljivih.
V	IV. točki so se uveljavili je.iači Partizana, med katerimi je bila naj uspešnejša i. skupina s 124.66 točke, to je oac.% dosegljivih.
V	prosti nalogi za posameznike Je zmagal Triglav. Prvi je bil Martinčič Bera) na kobili Bibl z oceno 7.5 točke od 10 dosegljivih.
Rezultati tekmovanja so pomanjkljivi, ker zaradi izostanka večine klubov ne nudijo celotne slike kakovosti našega konjskega športa. Prav dober pa je uspeh tekmovanj, če upoštevamo, da so jahači v prvih treh točkah sami miadinc:, od katerih Je večina šele prvič nastopila pred kritičnim zveznim sodniškim zborom. Pa tudi pri tistih posameznih tekmovalcih. ki so že tekmovali, se je opazila težnja po napredku v najtežji in morda naj lepši disciplini jahalnega športa, to je v dresurnem jahanju.
Sk.
Košarkarji so končali prvenstvo
Železničarju in ask manjka dober trener
Pravkar končano prvenstveno tekmovanje zvezne košarkarske lige je pokazalo, da se je kakovost naših najboljših moštev zboljšala. Dvanajst udeležencev lige se je od aprila do oktobra borilo za najvišji naslov, ki ga je letos že šestič zaporedoma osvojila Crvena zvezda iz Beograda.
Naši košarkarji so poleg uspehov doma dosegli tudi velik sloves v tujini. Razen prvega mesta na mednarodnem turnirju v Carigradu, so Jugoslovani premagati Se Francoze v Beogradu, Partizan je uspešno nastopil v Nemčiji, ASK pa v Avstriji. Ne smemo prezreti tudi pomembne zmage kombiniranega moštva Zelezničar-ASK nad slovitim italijanskim moštvom Gira iz Bologne. Tudi sistem ligaškega tekmovanja se Je pokazal za uspešnega, saj smo letos zaključili že tretje prvenstvo po ligaškem sistemu.
Glede na velik razvoj košarke pri nas, bi bilo umestno organizirati tudi tekmovanje II. zvezna lige, ki naj bi bila razdeljena v dve skupini. V tej ligi bi tekmovali n. pr. Egyseg, Lokomotiva (Zgb.), Železničar, Branik (oba Mrb.) itd.
V ligi so ostali vsi dosedanji člani, medtem ko sta se oba novinca (Egyseg iz Novega Sada in Lokomotiva iz Zagreba) vrnila nazaj v republiško tekmovanje. Prihodnje leto ju bosta zamenjala Železničar iz Karlovca in Borac iz Čačka, ki sta letos zmagala na kvalifikacijskih tekmah.
Državni prvak je moštvo Crvene zvezde, ki je do zadnjega vodilo borbo z drugoplasiranim Partizanom. Obe medsebojni srečanji sta se končali neodločeno, pri čemer je odločala boljša raz-
Crv. zvezda	22	18	2	2	1149:761	38
Partizan	22	18	2	2	1119:823	23
Mladost	22	14	0	8	8o3:8ol	23
Zadar	22	12	1	9	7i»8	25
Železničar (Lj.)	22	9	4	9	£88:067	21
ASK	22	1Ü	1	11	Si 1302	Ž.1
Proleter	22	9	0	13	'l (Antili	18
Železničar (B)	22	9	0	13		18
J edinstvo	22	8	1	13	9o3:luo8	17
BSK	22	7	2	13		16
Lokomotiva	22	6	0	16	76ü:SU2	12
Egyseg	22	5	1	16	öjö:1035	11
Za slovensko	košar		ko	je	razveseij	»VO
pada, ln bodo lahko podpore po točki 1. takoj Izplačali. Za podpore po točki 2. pa je potrebno takoj zbrati vse potrebne podatke od krajevnih ljudskih odborov. Zato pozivamo vse okrajne ljudske odbore, ki revizije še niso izvedli, da to takoj izvršijo in izdelajo obenem potrebne spiske za izplačilo te vrste podpor. Navodila glede izplačevanja denarne odškodnine namesto živilskih bonov so objavljena v Ur. listu FLRJ št. 48 z dne 26. oktobra 1951. na strani 568 in 567. — Odškodnino izplača poverjeništvo za finance.
Dosedanje podpore izplačujejo isti organi in na isti način, kakor doslej.
Navodilo glede denarne odškodnine namesto živilskih bonov rodbinam kadrov-cev bo izdano naknadno, kakor to določa čl. 22 zadevne uredbe.
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo LRS.
lika v koših. Razen njiju sodijo v najmočnejšo skupino še Mladost iz Zagreaa ter Železničar m ASK tz Ljuoijane ter Zadar na svojem igrišču.
LESTVICA
dejstvo, da se je v razmeroma kiatisem času kvalitetno zelo dvigntia. v Sloveniji imamo dve moštvi, ki se lahko merita z najboljšimi v državi, pa tuni z renomiranim! 'klubi iz tujine, igralci ASK in Železničarja bi lar.KO dosegli v ugodnejših pogojih še več. Ljubljan-ska predstavnika mmala ne trenerja, ne žog, niti copat na razpolago, kar je posledica nezadostnih finančnih sredstev. Prav bi bilo, da bi se kdo za njiju zavzel in jim nudil vsaj nekaj pomoči.
V minulem državnem prvenstvu so slovenska predstavnika zastopali tile igra/ci: Železničar: Vozeij, Dvorak, Feguš, Brumen, Vračko, Remic, Supancic, Brdnik, Müller, Tosič, Radmelič in Bezek. As»-: Fugina, Skrjanc, Vojo m Smiljan Seroec, Kristančič, Pavlovič, Mravije, Ogrin, Fi-tipan, Jezovšek, Lampič in Steiner.
Tudi ostala moštva so ietos pokazala viden napredek. Slabo se je uveijsvil BSK, medtem ko se je tekmovanje srečno končalo za Proleterja, Železničarja (Bgd) m Jedinstvo, ki so ostali še nadalje čiani zvezne lige.
Tudi sodniki, ki so sodili prvenstvena srečanja, so bili dobri. Biio je pa tudi nekaj izredno slabih, (Cindrič, Petrovič), pohvalno pa je za zvezna sodnika iz Ljubljane Adija Klojčnika in Mirana Počkarja, ki sta posarnfezne tekme odlično vodila.
Zaradi nediscipliniranosti sodnikov je ljubljanski Železničar izgubil četrto mesto v prvenstveni lestvici. V prvi tekmi, ki jo je Železničar odločil v svojo konst, določena sodnika nista prišla. Zaradi tega so skleniti novo tekmo za 27. oktober. Toda ker KSJ ni hotela povrniti Železničarju stroškov prvega potovanja, Ljubljančani niso odpotovati v Zadar. Pcs:e-dici sta biti 0:2 p. L in še odbitek ene točke.	Voje Šerbec
Sedem dni v deželi junakov'
Vijugasta cesta nas je vodila tik ob robu planin nad Boko Kotorsko. Razgled je bil krasen in vijugavi zaliv Boke Kotorske je bil kot na dlani. Le nekateri so se dali premotiti in so se krčevito oklepali avtomobila — šofer je namreč vozil kot bi bil na avtostradi Beograd—Zagreb. Nekdo je izrazil misel, da bi potrebovala Crna gora samo en prometni znak »S«, in to pri vhodu v deželo. Ne gle. de na piašljivce smo ostali uživali v prekrasnem razgledu- Tu bi s» izplačalo zgraditi boljše ceste in tako privabiti tuje potnike, kajti tudi najbolj razvajeno oko mora tu ostrmeti.
Medtem ko so se ostali krepčali v vaški gostilni, sem si ogledoval oko. lico in samo vasico. Njegoši so vrata v Crno goro. Njegoševa rojstna hiša je sedaj spremenjena v narodni muzej. Preprosta enosobna zgradba, ure jena tako, kot je bila pred 100 leti-V njej sta dve postelji, na steni visi orožje velikega človeka in na odprtem ognjišču še vedno visi kotliček, v katerem so mu domači skuhali kavo. kadar Je prišel na obisk.
Ne vem zakaj se mojim sopotnikom tako mudi? Komaj smo prišli, od tega so polovico časa presedeli v gostilni, kakr.lnlü imamo (ud| grl agfc
hvala Bogu, dovolj, ln že hočejo naprej. Zal je tudi v tem primeru večina zmagala, Se en' pogled naokoli in Njegoši so ostali za nami, pred nami pa cesta na Cetinje, vijugasta kot po navadi.
Danes je v letnem gledališču večer narodnih plesov. Zopet reka ljudi, ki sicer nimajo vsi prostorov na tribuni za delegate in se zato posedajo kar po okoliških hribih in skalovjih. Odlične Solklorne skupine so izvajale plese iz vseh delov Cme gore, v katerih je opaziti vpliv dveh svetovi na eni strani je bokeljski ples, ki ima baje svoj izvor v španskih narodnih plesih, na drugi strani pa šiptarski ples ob zvokih bobnov, ki je popolnoma orientalski.
Ob svetlobi "žarometov smo se pozno zvečer več kot utrujeni vračali
domov.
Naša jamarsska odprava se je napotila zgodaj iz Cetinja proti malo znani, toda zato nič manj lepi Lipski jami. Pot nas je vodila preko grebena. ki ovija Cetinje kakor venec, in imeli smo priložnost videti na njem sistem bunkerjev in podzemnih skladišč, zgrajenih med druoo svetovno vojno. Italijani in kasneje Nemci so namreč sjrrememli Cetinje v pravo -tr4hj%v<V Nš Ce-tinju je. bila nič manj
kot ena divizija vojaštva ali en vojak na vsakega domačina.
Podzemna jama je vsega 4 km od Cetinja. Tja prišedši smo morali nekoliko počakati na oskrbnika jame. Kmalu se je pojavil na robu hriba z lesenim plugom na rami; vračal se je namreč s polja. Nekaj trenutkov nato je bil že pri nas s tremi ali štirimi karbidovkami in spustili smo se v hladno temo pred nami. Jama še ni urejena in na spolzki poti je marsikdo padel ali stopil v vodo ali pa, kot jaz, preizkusil trdoto stropa s svojo glavo. Vendar ni bilo nikomur žal, da srno si jamo ogledali. Ima namreč prekrasne kapnike; mnogi so celo lepši kot so v Postojnski jami. Vsi smo bili mnenja, da bi bilo treba jam® čimprej urediti, saj bi bili za to potrebni malenkostni izdatki, bi pa že po nekaj letih, ko bi postala bolj znana, lahko prinašala Črni gori lepe dohodke. Tudi ceBte do jame ne bi bilo težko napraviti, saj je oddaljena vsega 500 metrov od avtomobilske ceste Titograd—Cetinje- Raziskanih je samo 1200 metrov jame, do lepega podzemnega jezera, vendar sumijo domačini in so njih sum« potrdili tudi nekateri geologi, da je jama pod zemljo povezana s Cetinjem. To trdijo zato, ker so pod nekaterimi samostani .na Cetinju ravno takšni vhodi v podzemske jame. ki pa so doslej še popolnoma neraziskani.
Po vrnitvi na Cetinje smo si popoldne. takoj po kosilu šli ogledovat cetinjske muzeje in samostane. Danes je namreč naš zadnji dan na Cetinju, ker že jutri zjutraj odpotujemo dalje.
Cetinje je še pred sto leti imelo samo natanko devet hiš: pet dvonadstropnih in štiri enonadstropne, cerkev ia samostan Sv- Bogorodice. Sedaj se kaže mesto drugačno. Ima namreč sodoben hotel, gimnazijo, nižjo in srednjo glasbeno šolo in vrsto lepih hiš. Meščani pa se boiijo z dvema težavama:	s pomanjkanjem
vode in pomanjkanjem drv. Nekoč je tekla skozi Cetinje reka, ki pa se je posušila, in od tedaj, posebno pa sedaj, ko Cetinje hitro raste, je mestni vodovod premajhen in so ljudje odvisni od redkih vodnjakov v okolici- Novi vodovod sedaj pospešeno gradijo. Starejši Črnogorci tudi še dobro pomnijo, kako so jim očetje pripovedovali o časih, ko si se mogel povzpeti na vrh Lovčena od bukve do bukve, ne da bi se dotaknil tal. Sedaj je položaj drugačen. Daleč v oko-Wci Cetinja najdeš le sem ter tja kakšno drevo, ki pa ga je prepovedano posekati. Zato so odvisni na Cetinju od sečnje lesa v več sto kilometrov oddaljenih gozdovih, največ je preglavice Pa jim dela prevoz. Pre. nekateri že sedaj s skrbjo pričakujejo zime, ki je tu zelo ostra.
( Dnevne vesti~)
KOLEDAR
Nedelja, 4. novembra: Dragotin, Draga. Ponedeljek, 5. novembra: Savina, Zaba-rija.
Torek, 6. novembra: Lenart. Ratislav.
SPOMINSKI DNEVI
4. XI. 1633. — Rojen v Trbižu na Koroškem dramatik Anton Košutnik.
4. XI. 1918. — Avstrija je sprejela premirje.
4. XI. 1943. — Hude borbe na Ilovi gori.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Ljubljana: za nujne primere: Poliklinika, Miklošičeva cesta 20, tel. 50-81. — Sobotna in nedeljska služba: v soboto od 16 do ponedeljka do 6 zjutraj. — Nočna dežurna služba vsak dan od 20 do 6 Zjutraj.
•
_ VABIMO VSE,
ki se zanimajo za ustanovitev društva za Združene narode, na občni zbor, ki bo 6. novembra ob 20. v Filharmonični dvorani. — Iniciativni odbor za ustanovitev društva LRS za Združene narode	168-a
Bergantova razstava se zapre danes v nedeljo. Ob 11. bo imel po razstavi vodstvo prof. dr. France Stele.	184-n
V	kavarni »Tabor« vsak torek in četrtek
od 20 dalje ples. Nudimo izdatne sendviče in izbrane pijače. Za obisk se priporoča uprava.	182-n
Podjetje »Labod«, pralnica, barvama in kemična čistilnica obvešča cenj. stranke, da bo v sredo dne 7. nov. sprejemala v kemično čiščenje.	232-n
Gledališče
DRAMA LJUBLJANA
Nedelja 4 nov. ob 14.30: Beaumarchais: Seviljski brivec. Izven. — Ob 20.: Lope de Vega: Fuenteovejuna. Izven. Ponedeljek 5. nov. ob 20.: L. N. Tolstoj: Moč teme Premiera.
V	režiji Slavka Jana ln Inscenaciji arh. Franza bo uprizorila Drama v ponedeljek delo L. N. Tolstoja »Moč teme«. Igrajo: Jože Zupan Pjotra. Vida Juvanova Anisjo. Mila Kačlčeva Akuli-no, Tina Leonova Anjutko, Stane Potokar in Bert Sotler izmenoma Nikito. Fran Lipah in Ivan Jerman Akima. Elvira Kraljeva Matrjono, Vika Grilova Marino Janez Cesar Mitrlča. V ostalih vlogah: Helena Erjavčeva, Mileva Ukmarjeva. Ruša Bodeva. Bojan Peček Vida Levstikova. Duša Počkajeva. Nace Simončič, Maks Bajc. Milan Brezigar, Aleksander Valič
OPERA
Nedelja 4. nov. ob 20.: Mozart: Don Juan Gostujeta Valerija Heybalova in Anton Dermota. Izven.
Obveščamo občinstvo, da Je Narodno gledališče v Ljubljani zvišalo cene vstopnicam za 50*/. samo za premiere in gostovanja. Pri vseh ostalih predstavah, tako pri abenentskih in izven, ostanejo cene nespremenjene.
KOMORNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
(Dvorana Zveze sindikatov. Miklošičeva) Nedelja. 4 nov ob 20: Premiera Bene-dettijeve komedije »Dva ducata rdečih vrtnic«. — Predprodaja danes od 10 do 12 in od 16—18 in eno uro pred predstavo.	183-n
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE ROKODELSKI DOM
Nedelja, 4. nov ob 20: veseloigra Roksi H-r ring tonova — Režija Peter Avsec	97-n
ZADRUŽNI DOM — MEDVODE
Gostovanje Komornega gledališča Sred. 7. nov.: ob 19.30: Komedija »Dva ducata rdečih vrtnic«. Predprodaja v nedeljo od 10—12 in dve uri pred predstavo.	185-n
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja. 4. novembra: ob 20.: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« Druga repriza
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda 7 no.- ob 20.: Friedrich Schiller: »Marija Stuart«. Tragedija v petih dejanjih (sedmih slikah) Sestić. Izven.
Ki no
KINO UNION: angl. barvni film: »Sinja laguna«. Kratki iilm: Pomlad v gorskem lovišču. Predstave oh 16., 18.30 in 21. uri. - Dopoldne matineja filma »Sinja laguna« ob 10, pri vstopnini 25% popusta Predprodaja vstopnic od 9. do 11. ler od 15. dalje.
KINO SLOGA: franc, iiim: »Praznik«. Kratki film: Aluminij. — Predstave ob 15., 17., 19. in 21. Predprodaja vstopnic od 9. do 11. ter od 14. dalje. Dopoldne o'o D. in 11. se predvajajo filmi ljudske tehnike, cena vstopnicam po din 5.—. Isto se predvajajo filmi ljudske tehnike ob 13.. cena vstopnicam po din 10.—. — Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
KINO MOSKVA: angleški film: »Zadeva Winslcu«. Kratki film: Film. nov. 44. Predstave ob 16, 18.30 in 21. Predprodaja vstopnic od 9 do 11. ter od 15. dalje. Dopoldne ob 9. in 11. predstave za pionirje sledečih filmov: Film. nov. 43. Grdi Dino, Rdeča kapica, Vode nam bedo pokorne, Iz tehnike filma. Predprodaja vstopnic od 8 ure dalje. Cena vstopnicam po 10 din.
KINO TRIGLAV: ameriški film »Zaplešiva«. kratki film »Pomlad v goricah«. Predstave ob 16., 18. in 20 uri.
Vsako nedeljo ob 10. dopoldne matineja po enotni ceni din 11. Cene vstopnicam za premierne filme din 31.—. 41.—, 61.—. za reprizne filme: din 21.—. 29.— in 49.—.
KINO SISKA:	ameriški film »Morski
volk«. Filmske nov. 41. Predstave ob 16-, 18. in 20.
KINO LITOSTROJ: ameriški film »Draga Ruth«. Mes. JA 27. Predstava ob 20.
Fadio
SPORED ZA NEDELJO Poročila ob 8.M, 12.30, 15.08, 19.0*. —
7.00—8.90 Glasba za dobro Jutro — vmes ob 7.25 Kaj bomo danes obiskali In ob 7.30 Jutranja telovadba. 8.15 Lahka glasba. 9.00 Koncertna in gledališka sezona v Beogradu Zagrebu. Skoplju in Sara' levu 9.30 Dopoldanski orkestralni koncert. 11.00 Od pravljice do pravljice — Javna oddaja za cicibane v naši prenovljeni dvorani 11.45 Melodije tz raznih krajev sveta. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Pogovor s poslušalci. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.10 Dela Franca Liszta 15.30 Bernard Shaw: Korak v stran (radijska igra) 16.05 Domače meiodije za dobro voljo 16 30 Peter Jereb (spominska oddaja) — Poje Komorni zbor Radia Ljubljana pod vodstvom Milka Skooemeta 17 00 Veseli zvoki. 17 30 Kmetijski nasveti 17.40 Igra orkester Russell Bennett 18 00 Po Sentjer-nejskl dolini 18.20 Zapojmo zdaj ln zaigrajmo. vmes pa malo pokramljajmo
19.15	Uganite, kaj Igramo’ 20.00 Johann Strauss Netopir izvleček tz operete. 21.00 Športna poročila 3105 Poslušajte slavne violiniste 22 15 Glasba za zabavo in oddih (na valovih 202.1 in 212.4 m).
22.15	Glasbena oddaja za inozemstvo Radia Jugoslavija na valu 327.1 m 22.45 Glasba za zabavo ln oddih 23.00 Zaključek oddaje.
!* '-’«MVAV.IA
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V četrtek 8. nov. oh 20. predava v Domu sindikatov — Miklošičeva cesta, tov. Vošnjak Sergej: Vatikan in naši na. rodi. Odnosi Vatikana do napada Avstrije na Srbijo, borba Vatikana proti naprednim silam v predvojni Jugoslaviji, politika Vatikana do Jugoslavije v II. svetovni vojni. Politika Vatikana do nove FLRJ.	239-n
Obvestila
Glavna uprava za trgovino in preskrbo LRS je v soglasju z Glavno upravo za državne nabave LRS sklenila omogočiti vsem kmetovalcem, ki imajo obvezno oddajo žitaric in koruze, da lahko mesto te oddaje ustrezajoče količine krompirja, kakor sledi:
za 1 kg pšenice ali rži 3 kg krompirja, za 1 kg ječmena ali ovsa 2.5 kg krompirja,
za 1 kg koruze 2 kg krompirja.
Za oddane količine krompirja’ prejmejo pridelovalci kupnino, ki odgovarja ceni dolgovanega žita, oziroma koruze v zgoraj označenem razmerju v gotovini in bonih.	,	, i
Poleg tega se omogoča vsem pridelovalcem krompirja zamenjava istega za koruzo v razmerju 1:2 (1 kg koruze za 2 kg krompirja) ter rž 1:2,5 (1 kg rži za 2,5 kg krompirja).
Ti ugodni pogoji prodaje oziroma zamenjave so pridelovalcem krompirja omogočeni le do 15. t. m. Zaradi tega naj se kmetovalci preskrbijo preko KZ in trg. podjetij potrebne količine koruze oz. rži, ista pa prejmejo koruzo in rž od mreže »Zitofonda«. — Iz pisarne GUTP-
OPOZORILO
Uprava cest MLO Ljubljana ponov. no opozarja vse koristnike mostu čez Ljubljanico v Zalogu — od Ljubljane do Litije — da bo promet zaprt od 6. nov. od 7. ure do 9. nov do 15. ure za ves promet. Koristniki 'tega mostu iz področja Gostince, Laz itd. naj uporabljajo te dneve brod čez Savo v Lazah in dalje St. Jakobsko cesto.
Umrli
Sporočamo znancem, da je v četrtek 1. novembra v Mariboru umrl FRANC TOMC. Pogreb bo v nedeljo ob 15.30. — Predstojništvo DJ.	189-a
Sindikalna podružnica Mestnega vodovoda, Ljubljana sporoča žalostno vest, da je 2. novembra umrl po težki bolezm njen neumorni sodelavec tov. LEANDER KERSEVAN, upokojeni strojni delovodja Mestne vodarne v Klečah. Zvestega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Od umrlega Se bomo poslovili na njegovi zadnji poti 4. novembra ob 15.30 z Zal, kapelice sv. Jožefa.	212-a
Umrl nam je dobri mož m oče MAKTiN KOVAČIČ. Pogreb bo danes ob 16 iz kapelice sv. Andreja. — Družine Kovačič, Podobnik in Lukek.	222-a
Uprava Mestnega vodovoda v Ljubljani Javlja, da je preminul tov. LEANDER KERSEVAN, upokojeni strojni delovodja Mestne vodarne v Klečah. Vzornega in vestnega vodjo vodarne bo uprava Mestnega vodovoda ohranila v častnem spominu. Na zadnji poti ga spremimo dne 4. novembra ob 15.30 z 2al. — Uprava Mestnega vodovoda v Ljubljani. 211-a Sporočamo žalostno vest, da je pri izvrševanju vojaške dolžnosti dal življenje za domovino, sin, brat in stric KAREL HROMC, strojni ključavničarski mojster. Prepeljan bo iz Makedonije v Ljubljano. Pokopali ga bomo na tukajšnje pokopališče v Polje. — 2alujoči: mama, bratje in sestri ter ostalo sorodstvo. Sneberje, Šmartno, Ljubljana, Ježica.	240-a
Uprava Mlinskega podjetja Domžale — javlja, da se je 2. nov. pri izvrševanju svojih dolžnosti smrtno ponesrečil 18-letni FRANCI RAVNIKAR, mlinski delavec. Pogreb bo v nedeljo popoldne na Homcu. Blag mu spomin.
Sindikalna podružnica mlinarjev Domžale sporoča tragično izgubo svojega člana FRANCITA RAVNIKARJA. Mladi žrtvi dela ohranimo časten spomin.
Po dolgem trpljenju nas je zapustila naša ljuba žena, hčerka, sestra ln svakinja ANICA KURINCEĆ roj CICEROV. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 4. novembra ob .15 iz hiše žalosti v Pristavi na Kriško pokopališče. — Žalujoči mož Tone. oče, mati. brat in ostalo sorodstvo.	190-a
Življenje j« dal pil Uinlanajo «otoške dolžnosti, moj nonortomaotajtot sodelavec, pomočnik KAREL HROMC, praktični tehnik, strojni ključavničarski mojster. — Žalujoči’ brat Hrome Ivan, ključavničarstvo Sneberje—Ljubljana.
Uprava ln sindikalna podružnica GAP, Bled, poslovalnica Ljubljana — sporoča žalostno vest, da je nenadoma umrl naš zvesti tovariš MARTIN KOVAČIČ. — Dobrega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.	230-a
labvule
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili mojega predragega moža, očeta, svaka in strica J02ETA CIANA, računovodjo, na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dr. Martincu, tov. Koširju, Kodermacu ter Boškinu za njegov poslovilni govor, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so nam lajšali trpljenje ob prerani smrti. — Nova Gorica. — Žalujoči ostali. 156-a
Zatavala. Ob bridki izgubi mojega ljubljenega moža FRANCETA TURKA se globoko zahvaljujem vsem 'sorodnikom, prijateljem, sosedom ln znancem za izraženo sožalje, vence ln šopke. Prav tako se zahvaljujem za obilno spremstvo In govore na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Nežka Turk.
▼sem, u ate ljubljenemu očku IVANU JAKOPIČU v življenju ln smrti kaj dobrega storili. Iskrena zahvala. — Rodbina Jakopič.	215-a
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega ljubljenega moža do njegovega zadnjega doma, prijateljem in sorodnikom za poklonjene vence in vsem. ki so sočustvovali z menoj. — Zahvaljujem se osebju vojne bolnišnice, posebno zahvalo pa sem dolžna zdravnikom vojne bolnišnice, tov. dr. Šrotu in tov. dr. Gu-želju. Globoko žalujoča tena IVANKA MULEJ.	238-a
Vam vsem, ki ste v tako obilnem številu spremili do groba mojo nepozabno ženo JOSIPINO PRETNAR, ji okrasili rakev in gomilo z venci in cvetjem ter ml pismeno Izrazili tolažilno sočustvovanje, se v svojem in v imenu sorodnikov najprisrčneje zahvaljujem — Fran Pretnar.	19l-a
Zahvala vsem za sočustvovanje ob Izgubi naše ljubljene matere JULIJANE KAUČIČ lz Zgornje Ščavnice Hvala za številne vence in spremstvo na njeni zadnji poti, nadalje duhovščini, pevskemu zboru iz Ane in SKUD Jožeta Kerenčiča iz Radgone za počastitev njenega spomina. — Žalujoči družini Kaučič. Senekovič ln ostali sorodniki	I81-a
r
L
Mali oglasi
J
službe duue
PRAVNIK išče pisarniško službo. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Honorar«.	158-1
STAREJŠO UPOKOJENKO, zdravo, zaupljivo, iščem kot gospodinjo k starejšemu paru v Opatiji. — Ponudbe pod »Opatija« na oglasni oddelek.	83-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA, spretnega, za šivano delo, sprejmem za stalno. Feher Franc, čevljar. Ljubljana, Sv« Petra cesta 38.	105_1
KROJAŠKE POMOČNIKE, prvorazredne, za dela velikih komadov moških obla« čil po meri, sprejme podjetje Kroj. Oglasite se pri upravi podjetja v Ljubljani, Poljanska cesta 15.	109-1
MLAJŠI MOŠKI s popolno gimnazijo išče kakršno koli primerno zaposlitev. Za-žeijeno v komercialnem sektorju. Ponudbe pod »Samski« na oglasni oddelek SP.	i13’1
ŽENSKO ALI MOŠKO MOC
(s stanovanjem v . Ljubljani) za kol-portiranje Časopisov sprejmemo takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega poročevalca«.
ZA PISMENO DAJANJE NASLOVOV, JE PRILOŽITI 20.- DIN IN NAVESTI ŠTEVILKO OGLASA. — OGLASNI ODDELEK SLOV. POROČEVALCA«: — LJUBLJANA, SELENBURGOVA UL. S. — TELEFON 38-96. — POSTNI PREDAL ST. 29
SUKNJO, dobro ohranjeno, za 16 let starega fanta prodam. Dežman, Poljanska cesta 1.	137-4
RADIJSKI APARAT dvocevni prodam za 13.000 din. Naslov v ogl. odd.	139-4
PEC za kopalnico, novo, prodam. Naslov v ogiasnem oddelku.	114-4
SUKNJO, veliko, prodam. Šišenska cesta štev. 48.	115-4
BHZOPARILNIK 120 1 ugodno prodam. — Nasiov v oglasnem oddelku.	116-4
PSIHO, novo pleskano, prodam za 4000 dinarjev. Naslov v ogl. odd.	140-4
CRN MARENGO, predvojno, za plašč ali podobno, fotoaparat na piošče poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	141-4
ŽELEZNO OTROŠKO POSTELJO, svetlomodro, emajlirano, prodam. Beiak, trafika, Tyrševa 17.	86-4
PEC NA ŽAGANJE, večjo, primerno za delavnico ter manjšo prodam; tuui na bone. Poizve se: Brod 30 pod šmarno goro.	8/-4
PocENl PRODAM kompletno spauuco m kuhinjo, 12-cevni rauijsici aparat in motor 500 ccm. Nasiov v ogiasnem oddelku.	88-4
PiSAr.NI STROJ prodam. Naslov v ogi.
oddelku	100-4
2ELEZr,N ŠTEDILNIK in psiha naprodaj. Gostilna Frnnc, dvorišče. 107-4 MLADE PAPtGE prodam. Lanko se jih nauči govorni. Cerkvena 11, Trnovo, Knavs.	111-4
KLAVIR upa Ma tausch ek, dobro obranjen, maio raoijen, zvočen, zaradi selitve naprodaj. Naslov v ogiasnem oddelku.	157-4
MOŠKO ŠPORTNO SUKNJO ugodno prodam. Lessovic Ana, Tyrseva cesta štev. 47.	80-7
Khir)£WCO prodam zaradi selitve. Medvedova 8, pritličje, levo.	81-4
kOiuiulO KOLO »Pucn« 350 ccm, doOro ohranjeno, naprodaj. Ogled pn Ogrin, Ljuoijana, Zameša oesu» 7.	iau-4
ZLivsivo KOLO proaam. Celovška cesta štev. 74.	144-4
RaliJSKI aparat, skoraj nov, proaam. ceiovska cesta 74.	145-4
SKukNjl štev. 43, nove, prodam. Nas.ov v ogiasnem oddelku.	145-4
NOVl lLNSKE clvlJE prodam ah zamenjam za visoke zimske cevije, cepi a v maio raoijene. — Postojnska cesta 12.	201-4
BslO OTROŠKO POSTELJO prodam. — Nasiov v ogiasnem oddelku.	194-4
GUmi-VOZ, uosunost o ton, prodam. — Nasiov v ogiasnem oaderku.	195-4
KLLKLANE clPKE z viozkom za jedilni prt 12 oseb prooam. Marn, Marmontova ' štev. 3U-L	192-4
POrvOCNL PRSTANE ln zlato za zooe prodam. — Kozjek, Smartmska cesta štev. 24.	193-4
DOlER RADIJSKI APARAT zamenjam za manjše motorno koio ali prodam, penceij, pleskarstvo, Gaiusovo naorež-jc.	179-4
O »ROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. — Zupančič, Ribja unca 3-1V (pn magistratu).	llJ-4
DikLuKO KOLO za starost od 8—14 let proaam. Koio je še dooro ohranjeno. Nastov v Ogl. Oddelku.	176-4
UGODNO PnODam kavč, okroglo mizo, 4 tapecirane stole, malo mizico, 2 maia stoik, vitrino. Nasiov v ogiasnem oddelku.	196-4
GluuoK OTROŠKI VOZIČEK naprodaj.
Ptujska 9.	lSa-4
DVl ZiMSKI SUKNJI ugodno prodam.
Vidovdanska, Vroinc, krojač. 206-4 PROlajvi crno motno obies.0 za sreunjo postavo m žarnice za Daterije. Mestni trg 12, L naosuopje, levo.	202-4
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom proaam. Jurčkova pot <5, ob Ižanski cesti.	203-4
Ri.Ziv.ALNI STROJ za čevljarsko oort ugoano proaam. Metaie Janko, Fiorijan-Ska 17.	-4
PRODAM večjo količino svežega strep-penlcilina v prahu. Mejak, Stritarjeva utica 7-I1L	124-4
MOTORiSTr! ’Prodam usnjen plašč za večjo postavo. Nasiov v ogi. oad. 220-4 DVA ZIMSKA PLAoCA in »skunks« boo ugodno prodam. Stari trg 30-ilI.	219-4
ZLATO ZOBOVJE prodam. Naslov v ogi.
oddelku.	218-4
CRNE aiCOHNJE, boks usnje, štev. 45 — prodam. Zglasiti se pri: Polak, Gosposvetska 10-rI.	224-4
RADIJSKI APARAT Homyphon, dobro ohranjen, maie ODiike, poceni prodam. Nasiov v ogl. oddelku.	225-4
PISALNI Si ROJ, pisarniški »Remtor«, dobro ohranjen, proaam. — Naslov v oglasnem oddelku.	226-4
PRODAM otesan les 8 m dolžine ln hrastove stebre za kozoiec. — Naslov v oglasnem oddelku.	228-4
ŠTEDILNIK, športni voziček z vrečo, krznen piašček, škornje št. 36, poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	234-4
ŽELEZEN ŠTEDILNIK, štedilniške ploščice ln voz zapravljivček, prodam. — Naslov v ogl. odd.	236-4
HIŠNIKA za manjši športni prostor v Ljubljani iščemo. Preunost Ima upokojeni mizar au tesar. Brezp.acno enosobno stanovanj Ponudbe postati na posuli predal štev. 63.	117-1
KUHARlcA-GOaPODiNJA, starejša, samostojna, z ao»goietno prakso v menza, m privatnem sospodinjstvu, išče primemo zaposlitev. Pismene ponudbe na ogl odd. pod »Takoj«.	132-1
KNJIGOVODJO, kateri bi bil res zmožen za kmetijsko zadrugo m lesni odsek, sprejmemo. F.aca po dogovoru, oziroma po zasiuženju. Samostojna soba in n rana preskrbljena. Res zmožne moči naj -se javijo na: Kmetijska zadruga B.agovica, okraj Kamnik. 147-1 DVA ČEVLJARJA, krojilca gornjih delov nujno potrebujemo. Nastov v ogi. oddelku.	21u-l
TRAKTORISTA, starejšega samostojnega, sprejmemo za kmeujsko posestvo psata. Nastop takoj, mesto stalno; p.a-ča po uredbi	2u9-l
SAMOSTOJNA KNJIGOVODKINJA «sce zaposlitve v Ljubljani ali bližnji okolici. Nasiov v ogi. oadeiku.	lšo-1
OBRATNEGA KNJIGOVODJO (-injo) sa-mastojnega s prakso, sprejme večje industrijsko podjetje v Ljubljani. — Ponudbe pod značko »Verzirana moć« na ogl. oddelek.	237-1
ŽAthiUZCk
KROJNI TEČAJ za vso žensko in otroško garderobo ter moško peruo nudi saion »Kuciar«, Ljuoijana, Knafljeva ulica 4,	45-2
OTROKA sprejmem čez dan v varstvo.
Nasiov v ogl. oddelku.	217-2
STIKALA zvezda trikot 15 do 50 amperov izdeluje Elektromehanika, Ceiovska cesta 42, Ljubljana.	205-2
froUaw
VINSKA .ČRPALKA s 30 m gumijaste cevi m pipo, preša za seno, električni posnemamik s pino, sejaiec za koruzo m peso naprodaj. Mala Čolnarska unca štev. 17.	13-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezijiv, nov, šun mala okna, hrastove stopnice prodam. Lesjak, St. Vid 52-1.	19-4
PRODAM odličen radijski aparat, samsko spalnico (belo), mizo in stole. Smarun-ska 5.	41-6
MIZARSKO MIZO (skobelnik), manjšo, prodam. Naslov v ogl, odd.	143-4
ZIMSKI 'UKNJIC, kratek, črno predvojno blago in originalne »Sekurit« šipe za Topolino vrata proda Sever, Prešernov trg 2.	122-4
ZDRAVNIKI POZOR! Hämoglobinometer, Hämocytometer (Bürberjeva kamera) in ročno centrifugo, vse novo, proda Sever, Prešernov trg 2.	123-4
POSTELJO z mrežo, tridelno žlmnioo in omaro ugodno prodam. M. Kovačič, Celovška cesta 72-H.	149-4
KRZNEN PLASC za srednjo postavo, lisica, prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	135-4
RADIJSKI APARAT Philips, šestoevni, z magičnim očesom, modeme oblike, prodam. Rožna dolina. Cesta n-8	136-4
LJUBLJANA
f.{A.MLlSKANS*.A wL»4
file .-o n »revni.* asi iw»
Tekstil-obutev
l§f	m y'~\ž
'/'ix BS	V ŽaVČ
	’-T»? v /.<
	
■/M •Ari	M
-fei? \7<&,	
Na za-og velika izbira ekstilnega blaga, konlekeiie trikotaže pletenin in obutve
*
Tkanine za obleke, kosiumi, plašči, kamgarn' in izbrano obutev
Velika zalogo zgorn ega n spodn ego usnia ^Bg| Postrežba v vsaki količini po želji in pod ugodnimi pogoji
Vabimo kmetijska zadruge, krajevne trgovine in okrajne grosiste
OSINI PZEDAl 17
Kupim
ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR kupim. Porenta, St. Vid štev. 92, Ljubljana.	54-5
PEc, železno, veliko, na drva kupim. — Kunovar, Tomačevska cesta 7.	201-5
MARMORNATE PLOŠČE, stare, rabljene, kupim. Kunovar Franjo, Sv. Kriz, Tomačevska cesta 7.	260-5
ŠTEDILNIK s pečenjakom in 1 in poi metra cevi prodam. Mlekarna Poljane.	208-5
ZLATO za zobe (en gram) kupim. — Naslov v oglasnem oddelku.	216-5
TOVORNI AVTO 2—3 tone nosilnosti, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe poslati Potrošniški zadrugi Trbovlje. 131-5
Vozni red, potniških,
VlakOV od 5. novembra 1951 dalje
I
TT-rr,1"
■v* n vvryvrrur r rtritit nutir
Zamenjam
PISALNI STROJ »Mercedes« portabl, zamenjam za radijski aparat ali pa ga prodam. St. Vid, Novi blok 3.	112-6
ZAMENJ AM 4000 kg cementa (Anhovo), za dober krojaški stroj. Poizve se: Zigmund Milka, »Kroj«, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 15.	110-6
TROFAZNI ELEKTROMOTOR 0.7 kw zamenjamo za dvofazni 0.5 kw. Reklam-servis, Ljubljana, Čopova 5.	171-6
GUMI-VOZ, nosilnosU 3060—4000 kg kupimo od ekonomije, sadnega ali trgovskega podjetja. Ponudbe na: Ekonomija Papirnice Vevče, Vevče.	143-6
KMETIJSKE OBDELOVALNE ZADRUGE POZOR! Brezhiben pisalni stroj zamenjam za živež. Naslov v oglasnem oddelku.	214-6
MOŠKO KOLO zamenjam za tandembici-kel z 2 sedežema. Ponudbe na: Erich Zupanc, Rogatec 14S.	307-6
Zaradi preg oda v.akovnega prometa navajamo pregied vseh vlakov s prevozom potnikov, upoštevajoč redukcijo iz tehničnih ozirov od 5. novembra:
Na progi Ljubljana—Zagreb: Ljubljana odhod 1.00, 14.20, 20.55 (brzij, Zagreb prihod 6.40. 18.30. 23.40 (brzi), — ZagreD odhod 3.45, 6.10 (brzi), 18.00, — Ljubljana prihod 8.35, 9.00 (brzi), 22.55.
Na progi Ljubljana—Maribor: Ljubljana odhod 1.00. 7.10 (brzi) s postanki v Lazah, Kresnicah, Litiji, Trbovljah osebni in Poljčanah ter ob 1915. — Maribor prihod 6.40, 10.30 (brzi), 23.35. -Manboi odhod 17.55. 19.55 (brzi). 22.40. -Ljubljana prihod 6.35. 22.55 , 23.20 (brzi)
Na progi Sevnica—Zagreb: Sevnica odhod 3 33, Zagreb prihod 5.35 ob delavnikih; Zagreb odhod 14.35. Sevnica prihod 16.28 ob delavnikih.
Na progi Litija—Ljubljana:
Litija odhod 12.28. Ljubljana prihod 13.25 ob delavnikih.
Na progi Ljubljana—Sežana—Trst: Ljubljana odhod 0.05. 5.15, 9.25 (brzi) 14.45. 18.50; Sežana prihod 3.17. 9.14, 12.03 (brzi) 18.08 , 22.17; Sežana odhod 3.08, 7.47 14.44. 17 58 (brzi). 20.06: Ljubljana prihod 6.30. 12.55. 18.00 . 20.25 (brzi). 23.25.
Na progi Sežana—Postojna:
Sežana odhod 6.02. Postojna prih. 7.05. Postojna odhod 12.30, Sežana prih. 13-33 Na prog’ Borovnica—Ljubljana: Borovnica odhod 4.50, Ljubljana prihod 5.30 ob delavnikih
Na progi Ljubljana—Zalog: Ljubljana odhod 6.55. 12.45, Zalog prihod 7 10	13.00 Zalog odhod 7.23. 13.58-
Ljubljana prihod 7.40, 14.15.
Na progi Ljubljana—Vrhnika trg: Ljubljana odhod 7.35. 14.30, 18.30, Vrhnika trg prinod 3 15. 1540, 19.10. Vrhnika trg odhod 5.40 12.30. 16.50, Ljubljana pri. hod 6.20. 13.15, 17.45.
Na progi Ljubljana—Kamnik mesto: Ljubljana odhod 6.55, 14.25, 19.00, Kamnik mesto prihod 7.55. 15.24. 19.59. Kamnik mesto odhod 5 23. 12.23. 16.45, Ljubljana prihod 6.25, 13.20, 17.50.
Na progi Kranj—Tržič:
Kranj odhod 5.23	12.25. 14.20, 15.55 ln
20 30, Tržič prihod 5.56, 12.56, 14.50, 16.25. 21.00; Tržič odhod 4.50, 6.10. 13.20, 15.05, 18.15, Kranj prihod 5.20, 6.40, 13.50, 15.34 in 18.47.
Na progi Jesenice—Planica:
Jesenice odhod 6.20, 8.45. 14.50,	18.20,
22.30; Planica prihod 7.15 , 9.52, 15.47. 19.12, 23.36; Planica odhod 4.34, 7.25. 12.35, 16-28, 20.44: Jesenice prihod 5.25, 8.15, 13.30, 17.30 in 21.35
Na progi Gorica—Ajdovščina:
Gorica odhod 4.08, 12.30, 16.03; Ajdovščina prihod 5.09. 13.25, 19.18; Ajdovščina odhod 5.39. 14.35, 23.20; Gorica prihod 6.37. 15.31, 21.16.
Na progi Ljubljana—Jesenice: Ljubljana odhod 4.10, 9.35 (brzi). 14.40, 19 15; Jesenice prihod 7.35, 11.13 (brzi). 17 C«,	21.39; Jesenice odhod 3.30, 14.45,
18.00.	19.07 (brzi); Ljubljana prihod 5.35 16.50, 20.05, 20.30 (brzi).
Na progi Kranj—Jesenice:
Kranj odhod 3.50, 12.02, Jesenice prihod 510. 13.20; Jesenice odhod 6.45, 22.35 Kranj prihod 7.50. 23.50.
Na progi Jesenice—Gorica: Jesenice odhod 8.25, 14.55, Gorica prihod 11.12, 17.52; Gorica odhod 1.50. 6.43, 14.27, Jesenice prihod 5.20, 10.00, 17.45.
Na progi Jesenice—Sv. Lucija -Tolmin: Jesenice odhod 22.25, Sv. Lucija-Tolmin prihod 0 08.
Na progi Sv. Lucija -Tolmin—Gorica:
Sv. Lucija -Tolmin odhod 4.42, Gorica prihod 5.43.
Na progi Jesenice—Bohinjska Bistrica:
Jesenice odnod 6.25. 11.25, Bohinjska Bistrica prihod 7.18, 12.18; Bohinjska Bistrica odhod 7.28. 12.28, Jesenice prihod 8.23, 13.25.
Na progi Jesenice—Podbrdo:
Jesenice odhod 17.58, Podbrdo prihod 19.02; Podbrdo odhod 20.22, Jesenice prihod 21.30.
Na progi Gorica—Sežana:
Gorica odhod 5 53. 11.30. 18.05, Sežana prihod 7.27, 13.30. 19.35; Sežana odhod
5.00.	9.40, 18.20, Gorica prihod 6.21, 11.00
21.00.
Na progi Zidani most—Grobelno:
Zidani most odhod 6.25, Grobelno prihod 7.37.
Na progi Poljčane—Maribor:
Poljčane odhod 4.15, Maribor prihod 5.30; Marihor-Studenci odhod 14.25, Poljčane prihod 15.45.
Na progi Maribor—Šentilj: Maribor odhod 4.35, 11.20 (brzi), 14.40. 19.10; Sentili prihod 5.26, 11.44 (brzi). 15.31, 20.01: Šentilj odhod 6.04, 15.55, 18.46 (brzi), 20.40; Maribor prihod 6.45, 16.45. 19 05 (brzi) 21.35.
Na progi Celje—Grobelno—Zabok:
Celje odhod 12.35. 14.50, Zakob prihod 15.36, 19.32; Zabok odhod 6.05, 16.35. Celje prihod 9.14, 19.37.
Na progi Celje—Rogatec:
Celje odhod 22.05. Rogatec prihod 23 34:
Rogatec odhod 3.35,	5.50, Celje pribo«
5.15. 7.25
Na progi Rogatec—Zabok:
Rogatec odhod 2.30, Zabok prihod 3-5*; Zabok odhod 21.05. Rogatec prihod 22.26.
Na progi Poljčane—Zreče: Poljčane odhod 5.23, 14.13. 19.10, Zreč« prihod 6.32, 15.33, 20.32; Zreče odhod 6.45, 15 48. Poljčane prihod 8.03. 17.11.
Na progi Poljčane—Slov. Konjice: Poljčane odhod 940. Slov. Konjice prihod 10.32; Slov. Konjice odhod 3-15, 12.30, Poljčane prihod 4 03. 13.23.
Na progi slov. Konjice—Zreče:
Zreče odhod 20.50, Slov. Konjice 21.16. Na progi Črešnjevec—Slov. Bistrica: Crešnievec odhod 5.55, 14.03, 15.45 (delavnik) 19.00; Slov. Bistrica prihod 6.08, 14.16, 15 38 (delavnik), 19.13; Slov. Bistrica odhod 4.02, 12.30, 15 15 (delavnik), 17.15; Črešnjevec prihod 4.15, 12.43. 15.28 (delavnik) 17.28.
Na progi Maribor—Čakovec:
Maribor odhod 5.35. 14.05, 18.25, Čakovec prihod 8.22. 16 48. 21.07; Čakovec odhod 5.00. 11.32, 16.15, Maribor prihod 7.50, 14.15,
19.05,
Na progi Ormož—Murska Sobota:
Ormož odhod 8.00. 16.50, 20.50, M. Sobota prihod 9.40, 18.24, 22.24; M. Sobota odhod 3 45, 10.05, 14.15, Ormož prihod 6-23,
11.43.	15 53.
Na progi Murska Sobota—Hodoš:
Murska Sobota odhod ob 9.55, 14.3«, 18.45, Hodoš prihod 11.15, 15 45, 29.00; Ho. doš odhod 6.02	11.45. 16.30, Mur. sobota
prihod 7.15, 13.00, 17.38.
Na progi Ljutomer—Gornja Radgona: Ljutomer odhod 5.50 (delavnik), 9.13,
15.05,	21.58; Gornja Radgona prihod 6.38
(delavnik). 10.04, 15.54, 22.44; G. Radgona odhod 3 30, 6 50 (delavnik), 13.43,	18.03;
Ljutomer prihod 4.16,	7.36 (delavnik),
14.40. 19 00.
Na progi Maribor—Prevalje:
Maribor odhod 4.40, 14.30. 19.20. Prevalje prihod 6.59 17.05, 21.58:	Prevalje odhod
5.25,	15 16.	19.45, Maribor prihod 7.41,
17.35. 22 05.
Na progi Maribor-Studencl—Fala:
Fala odhod 4.40. Maribor-Studencl prihod 5 13 ob delavnikih.
Na progi Prevalje—Guštanj—Prevalje: Prevalje odhod 13.50, Prevalje prihod 14.05 ob delavnikih.
Na progi Prevalje—Holmec—Prevalje: Prevalje odhod 4.36 14.10, Prevalje prihod 5.05. 14.38
Na progi Celje—Dravograd:
Celje odhod 7.30, 12.30. Dravograd prihod 19 45. 15.41: Dravograd odhod 11.46, 16.37, Celje prihod 14.58, 19.51.
Na progi Celje—Velenje:
Celje odhod 21.42. Velenje prihod 23.11; Velenje odhod 4.08, Celje prihod 5.34.
Na progi Velenje—Dravograd: Velenje odh. 5.00, Dravograd prih. 8.06. Na progi Slovenj Gradec—Dravograd: Slovenj Gradec odhod 5.06, Dravograd prihod 5.35: Dravograd odhod 6.43, 21.24, Slovenj Gradec prihod 7.14, 21.54.
Na progi Karlovac—Ljubljana: Karlovac odhod 3 49	15.05, Ljubljana
prihod 9.10	20.45; Ljubljana odhod 600,
14 35, Karlovac prihod 11.53, 21-53.
Na progi Karlovac—Novo mesto: Karlovac odhod 19.50, Novo mesto prihod 23 04: Novo mesto odhod 3 00. Karlovac prihod 6.10.
Na progi Novo mesto—Ljubljana: Novo mesto odhod 3.05, Ljubljana prihod 5.45:	Ljubljana odhod 18.25, Novo
mesto prihod 21 05.
Na progi Ljubljana—Kočevje: Ljubljana odhod 4.55. 12.19, 19.20, Kočevje prihod 8.19, 15.31, 22.31; Kočevje odhod 4.20 , 9.55, 16.39, Ljubljana prihod 7.30, 13.05, 20.10.
Na progi Sevnica—Trebnje—Novo mesto: Sevnica odhod 4.50. 8.57. 17.25. Novo m. prihod 7 44, 12.59, 19.26; Novo mesto odhod 4.25. 8.14, 15.42, Sevnica prihod 6.31, 10.02, 1925.
Na progi Novo mesto—Straža Toplice: Novo mesto odhod 4.30, 9.00. 18-25, Stra-ža-Top!ice prihod 4.52, 9 22, 18.47; Straža. Toplice odhod 6.02. 17.32. 19.20, Novo mesto prihod 6.25 17.55, 19.43.
Na progi Sentpeter na Krasu—Rijeka:
Sentpeter na krasu odhod 4.08 (delavnik), 8.50, 17 22, 21.40: Rijeka prihod 5.40 (delavnik), 10.10. 18.33. 22.55: Rijeka odhod ob 6.50. 13.50, 15.20 (delavnik), 19.33; Sentpeter na Krasu prihod 8.13, 15.15, 16.55 (delavnik). 20.55.
Na progi Postojna—Rijeka: Postojna odhod 14.30, Rijeka prihod 15.52: Rijeka odh. 9.45, Postojna prih 11 00.
Na progi Divača—Pula:
Divača odhod 3.36. 9.27. 18.35; Pula prihod 7.34, 13 25. 22.33:	Pula odhod 3.16,
10.06,	15 30, Divača prih. 7.40. 14.33. 19.58.
Na progi Kanfar.ar—Rovinj: Kanfanar odhod 6.50. 16-45. 21.53. Rovinj prihod 7 45, 17.40-	22.48:	Rovinj odhod
3.07. 14.40. 18.27. Kanfanar prihod 4.10,
15.43.	19.30.
Darilni paket iz inozemstva
boste prejeli prav iz Amerike najkasneje v roku 15 do 20 dni, če ga Vaši sorodniki ali prijatelji nar oče pri EXPRESS TRADING CORP. — 27-18 40 Avenue, Long Island City 1, New York — USA. Zastop. RUNEXIM, Trst, Via Ghega 2, telefon 27-363. — Poleg paketov se pošiljajo tudi dvokolesa, šivalni stroji itd. Informacije RUNEXIM — Ljubljana, poštni predal 262.
Žene in dekleta — novica za vas!
V tisku je knjiga
Pavle Zakrajšek:
Praktična kuharica
2. izdaja
Lepo opremljena in v celo platno vezana knjiga stane samo 240 din. — Da si jo zagotovite, pošljite denar in svoj točen naslov: Praktična kuharica, Ljubljana.
Posest
HIŠO, celo ali polovico kupim v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	82-7
PARCELO za Bežigradom kupim ali zamenjam po dogovoru. Odstopim komfortno stanovanje. Ponudbe pod »Komfortno« na oglasni oddelek.	134-7
ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom na Sp. Štajerskem zamenjam za enako v Ljubljani ali kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	142-7
Stanovanje
STUDENT višjega letnika Išče opremljeno sobo. Ima lastno posteljnino. Nagrada v naturalijah. Ponudbe pod »Nagrada« na ogl. oddelek.	29-9
PRAZNO SOBO iščem; za protluslugo pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Cista« na oglasni oddelek.	138-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje kjerkoli. Trnovo, Opekarska cesta štev. 31 (Križnar).	146-9
ZAMENJAM trisobno stanovanje v centru Zagreba — za dvo- ali trisobno v Ljubljani. Ponudbe pod »Zagreb« na oglasni oddelek.	173-9
ZAMENJAM trisobno stanovanje v centru Splita za dvo- ali trisobno v Ljubljani. Ponudbe pod »Split« na oglasni oddelek SP.	172-9
KUHARICA, upokojenka, išče sobico; za uslugo bi pomagala pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku.	53-9
DVA VISOKOSOLCA iščeta opremljeno sobo. Ponudbe pod »Vojvodinca« na oglasni oddelek.	180-9
UPOKOJENKI nudim stanovanje za ; nje in dopoldansko nego dojenčka, nudbe pod »Zanesljiva« na oglasni delek.	j
Ha/, n o
ONDULACIJO, parno in trajno z ameriškimi preparati izvršujemo do 15. novembra še po starih cenah. Rezervirajte si čas. Wildman Franc, frizer, Ljubljana, Napoleonov trg 5.	79-11
NAGRADO dobite za najdeno modro usnjeno rokavico. Naslov v oglasnem oddelku.	121-10
IZGUBLJENE KLJUČE (4 komade) oddati proti nagradi v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	223-10
10.H.1S,
žrebanje sreči«
DRZAJNE
■.OTKRIJE