22. Številka. Ljubljana, v torek 28. janovarja 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobae vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje s« od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Hrvatska omladina. V zadnjem času, specijalno odkar so se končale volitve v hrvatski sabor s pravo katastrofo za narodne stranke, katera katastrofa pač ne more biti samo posledica vladnega pritiska, prihajajo iz Zagreba vesti, ki obujajo v naših srcih vesele nadeja za bodočnost. Hrvatska omladina, o kateri se že dolgo let ni nič slišalo in glede katere ne je že začelo širiti mnenje, da ni od nje ničesar pričakovati je nakrat kar z obema nogama skočila v javnost in s svojim treznim nastopom, s svojim zdravim mišljenjem o vseh javnih zadevah in s svojim čistim nešovinističnim rodoljub-jem obrnila nase občno pozornost in si pridobila mnogo simpatij. Med tistimi, ki se tega pojava iskreno vesele, smo tudi slovenski naprednjaki, kajti odkrito povemo, da smo že obupa-vali nad bodočnostjo južnih Slovanov zaradi silne desorganizacije, ki je bila zavladala tako med Hrvati kakor med Srbi in Bolgari, kateri si menda niti predstavljati ne morejo, kako žalostno in usodno je uplivalo javno življenje med rečenimi plemeni na nas Slovence. Nastop hrvatske omladine je torej napravil v vseh slovansko mislečih krogih na Slovenskem najboljši utis. Ko se je slišalo, da je izjavil zastopnik omladine na shodu, na katerem se je sklenila fuzija neodvisne narodne stranke z domo-vir-vši fta se hoče mladina pač s »hrvatsko opozicijo« boriti proti sedanjemu sistemu, da pa se v tej stranki neče potopiti, so se pri nas začeli ljudje spogledovati, kaj da to pomeni. Koj na to je izšla brošurica »Poraz i slavlje«, v kateri se ostro kritikujejo sedanje razmere in sedanje stranke na Hrvatskem ter se naznanja, da se je hrvatska mladina jela samostojno organizovati in da hoče samostojno poseči v javno življenje. Sedaj je pa izšel prvi zvezek revije »Hrvatska misao«, v kateri so jasno obrazložene vodilne misli hrvatske mladine in načrt, po katerem hoče uravnati svoje delovanje. Iz tega programatičnega načrta je razvidno, da se je mladina lotila dela, da vse narodovo življenje postavi na novo podlago, na podlago modernih idej, in da hoče delo za uresničenje narodovih idealov postaviti na strogo realno podlago. Hrvatska mladina uvideva, da bi narodu tudi najširša avtonomija nič ne pomagala, če se gospodarsko ne utrdi, da je pred vsem osredočiti vse delo na to, da se veljavni zakoni izvrše in spopolne po zahtevah narodove koristi in naprednega duha, da se narodna inteligenca vzgoji in da se doseže porazumljenje s Srbi, ker le v tem slučaju zamorejo Hrvatje in Srbi kot jedro južnega Slovanstva izpolniti velike svoje naloge. Kdor pozna stališče hrvatskih strank, vidi hitro, kaka je bistvena razlika med njimi in mladino. Slednja stoji, kakor smo že rekli, na moderni podlagi in odklanja tudi pretenzije klerikalizma, tiste pretenzije, ki so v nas Slovencih provzročile tako ljut domač boj. V tem oziru izjavlja »Hrvatska misaoa, da bo delala v tem smeru, »da čitavo naše društvo, sav naš m»od prožme osjećanje zajednice, da tako stvorimo organizam, koji će, zdrav i iz-gradjen iznutra, moći trajno odolijevati navalama izvana. Iz te ideje posvema prirodno izvire uvjerenje, da se nikoji dio inteligencije, dakle ni svećenstvo, ne smije staviti ni mirne narod ni nad narod i da se ne smije prikazivati kao glavni ili ćak jedini stup i oslon naroda. Boj pak izmedju klerikalizma i liberalizma izbjegnut će se samo tako, ako prekrčimo put uvjerenju, da samo sloboda znanosti i savjesti može biti uvjetom naprednom razvitku, pa da upravo ta sloboda najbolje zaštićuje slobodu iskrenoga vjerskoga osjećaja.« S takim zdravim, po realnih razmerah in potrebah prirejenim programom stopa hrvatska omladina v javnost. Pozdravljamo ta nastop ■ tisto radostjo, ki jo daje zavest, da iz tega semena lahko nastane bogato zrnje, in prepričanje, da je usoda južnega slovenstva največ odvisna od Hrvatov in Srbov. Vsi Slovenci, Hrvatje, Si bi in Bolgari, vsi smo jednega rodu, jedne krvi, jednega jezika, vsi od Drave do So- luna je naše ozemlje, a Hrvatje in Srbi so tisti, ki so poklicani združevati in vezati posamezne dele v celoto. Hrvatska mladina se je te naloge zavedla in mi jej -od vsega srca želimo, da bi jo mogla tudi izpolniti. W LJubljani, 28. januvarja. Iz parlamenta. Pri cerklu, katerega je imel cesar na dvornem dineju, je ogovoril cesar podpredsednika dr. zbora dr. Žačka ter se pohvalno izrazil o marljivem delovanju proračunskega odseka ter izrazil nado, da dožene odsek mirno tudi najtežje točke. Cesar je izrekel željo, da bi se zbornica navadila delati stvarno, kakor deluje proračunski odsek, a hkratu je obžaloval, da je, žal, v parlamentu še dovolj elementov, ki se mirnemu delu ustavljajo. — Proračunski odsek je etat justič-nega ministrstva dognal. Člani odseka so se izognili vsakemu strankarstvu ter se posvetovali docela stvarno. Listi izražajo željo, da bi se isto zgodilo tudi v plenu državnega zbora. Zadnji del proračuna obsega še šolstvo in dispozicijski fond. Ker so na vrsti razne srednje in višje šole slovanske, se je bati večjega nesoglasja med člani. V soboto so se začela med zastopniki strank in ministrom Har-tlom zato pogajanja. — Iz Gradca se je razširila vest, da se je Korberju posrečilo ustvariti nekako novo koa'icijo, ki bi brez hrupa omogočila sklep nove nagodbe z Ogrsko. Pridobljeni so baje posamezni člani nemške narodne in nemške napredne stranke, da odnehajo v svojih zahtevah in s tem utrdijo pozicijo Koerber-jevega ministrstva. »Schlesische Ztg.« dvomi, da bi bila ta vest utemeljena, ker so stranke odvisne od volilstva, ki v vprašanju nagodbe ne pozna nobene šale, nobene popustljivosti. Vendar je mogoče, da se Koerberjevi »brezstrastni vztrajnosti« posreči tudi glede nagodbe doseči nena-dejan vspeh. Vsekakor — meni »Schles. Ztg.« — pa je riskantno, spravljati v razpravo nagodbo z Ogrsko, predno se ne dožene nemško-češki razpor. Moglo bi priti zopet do obstrukcije v parlamentu. Grof Goluchowsky in bat*. Aehrenthal. V nekem monakovskem listu je iz-išel nedavno dopis iz Peterburga, v katerem se je opisoval avstrijski poslanik na ruskem dvoru, baron Aehrenthal kot nasprotnik trozveze in provzročitelj raznih slovanskih napadov v ruskih dnevnikih zoper Prusijo. V dopisu se je nadalje trdilo, da zavisi že obstoječa avstrijsko-nemška zveza edino le od tega, če ne bo baron Aehrenthal imenovan naslednikom grofa Goluchowskega. V Berolinu so slutili za tem dopisom barona Aehrenthala ter zato napeli vse sile, da ostane grof Goluchowsky še nadalje vodja avstrijskemu zunanjemu ministrstvu.Pozneje pase je izkazalo skoraj nepobitno, da se je dopis skoval ▼ neposrednem krogu avstrijskega zunanjega ministrstva, tedaj pod vplivom grofa Golu-chowskega samega. Pred pragom važnih dogodkov T »Budapesti Hirlap« prorokuje: »Zelo mogoče je, da se izvršita v naši monarhiji že v prvi polovici tekočega leta dva velika prevrata. V notranji organizaciji prav lahko prodre princip federacije na ta način, da se izroče jako važne zadeve, ki so sedaj v kompetenci državnega zbora, deželnim zborom. Na drugi strani pa se lahko zgodi, da bo naša država glede oblasti v Sredozemskem morju ter pri ureditvi razmer na Balkanu, posegla z oboroženo roko. Ogrskim politikom se priporoča, da ne puste Srbije niti za trenotek izpred oči, zasledujejo pa naj tudi gonje, s katerimi se pripravljajo Francoska, Rusija, Anglija in Nemčija ob obalih Sredozemskega in Jadranskega morja. Glede Srbije pa opozarjam le, da je že Hunyady videl v duhu v Belgradu ključ do vzhodno evropskega vladarstva«. Vojna v Južni Afriki. Iz Haaga je dobil »Daily-Ne\vs« poročilo, da moč in upliv Burov v Kaplan-diji naraščala ter da se ustaja širi. Radi nezakonitih justifikacij burskih vodij pristopa vedno več Holandcev na stran — Burov. V dobi od 7. septembra — novembra so doživeli Angleži 12 občutnih po- LISTEK. S pošto. Mračna slika. Posvečena prijateljici, gospici Ani Poč, Šivilji v Rebru St. 28, pri gospej Marjeti Šun-der, mestnega delavca vdovi. (Konec.) Cesta je posuta z debelim gramozom, ki ga pokriva le tenka plast zmrznjenega snega; okorni voz se trese in odskakuje, in tajinstveni potnik v tesnem vozu občuti vsak kamenček pod kolesom, vsako zmrznjeno kolesnico. Na pol sedi, na pol sloni ob trdem sedežu, prevlečenem s strganim usnjem ; sunki ga butajo iz kota v kot, a z glavo zadeva ob nizki strop. Jedva pet minut se vozi, a že ga bole vse kosti, šumi mu po glavi, a želodcu njegovemu se dozdeva, da biva na morju o največem viharju. Smrdelo je v vozu po usnju, terpen-tinu, šmiru in gnilem krompirju ; slednji smrad bodel je najbolj usiljivo v nos. In mrzlo je bilo! Skozi široko špranjo v tleh grabil je mraz z dolgimi ledenimi prsti po potnikovih nogah, — ritmično, — po taktu coklje, ki je, slabo zapeta, zadevala se ob desno kolo vzadej — cin, cin ; — skozi špranjo v tleh jo je možak lahko videl... Zaboj je škripal v vseh svojih delih, okna na obeh straneh in v vraticah so šklefetale, — šklef, šklef, — po stropu pa so bobnali vrh voza naloženi zavoji, košare in drugi poštni kosi. Ti zvoki, mraz, smrad in telesne muke, — vse se je združevalo v razburjenih možganih tajfristvenega potnika v čudne, nove akorde, pojoče otožno, srce trgajočo balado o »— cin šklef šklef — cin šklef šklef — štirinadstropnemu hišnem posestniku z dvema stolpičema in na vogalu,. .. ljubljenemu možu, odnosno očetu, svaku in tastu in pokrovitelju dvajsetih strank, ki so ga ljubile, ki so ga cenile in odrajto-vale mu točno na kvatre najemščino vsaka cin šklef šklef... vzoren meščan s šestimi gumbi na vsakem rokavu.... živel je redno, dva koščka in pol sladkorja v kavo, večerjal po trikrat in šest četrtink dolenjca izpil, niti več niti manj, — ob devetih zver pa zlezel v blazine in takoj zasmrčal.... cin šklef šklef — cin Šklef šklef — mož zanesljiv in nikdar nervozen, vere ka-tolške, narodnosti kranjske in zdravih čreves ... nikdar ga bolela ni glava ! ... Zavidale ga je nebo, zanetilo v možganih mu iskro, rodila se mu je ideja, prva; gorje !...« Cesta se je počasi dvigala ob obronku griča. Nace se vzdrami, izlušči se iz ko-cev in spleza s kozla. Zdehne parkrat, zalije svojo notranjost z izdatnim požir-kom brinovca iz slatinske steklenice, spravljene na kozlu, pogleda skozi okence v voz; kjer je čepel sključen v kotu potnik in butal z glavo ob steno in menda dremal, — potem pa se vrne h kljusama, ki sta z velikim naporom vlekli voz v klanec, in stopa polagoma vštric ž njima. »Cin šklef — cin šklef — cin šklef — cin šklef... sklenil je večerjati po štirikrat in izpiti sedem četrtink k večerji in odičiti rokava si še s sedmim gumbom ... a v to svrho zvišal o vseh svetih strankam vsem je najemnino, na-jem -ni-no, na-jem-ni-no, o vseh sve-tih na-jem - ni - no...« Ko dospo vrh klanca, podloži Nace cokljo, zleze zopet na kozel in se zadela v svoje koce; zaboj pa je hrupno drsal navzdol in porival predseboj kljusi____ »Skief šklef cin šklef — šklef cin šklef.... Ta izvršena ideja je vzbudila strašno vihro, stranke besne so divjale, razžaljivo zabavljale, preklinjale, — pet jih pošlje pa odpoved!... Ta krivičnost brezobzirna vkrade tek mu, vzame spanje, ... a zavist še ne miruje, — in kolegov lastnih združba, izdajalci, bratomorci, ga prisili, da prekliče »voj naklep!... Šklef šklef cin šklef... Naj li lakote pogine brez večerje te četrte!... Ali naj pogine žeje!... Ali nag naj gre po svetu in brez gumba na rokavu!... In rodbina naj berači?... Ženka nežna, rahla kakor sirov štrukelj !... Otročički!... Šklef, šklef cin šklef — šklef, šklef cin šklef... Več miru ne najde duh mu in povsodi zre sovrage, — po hodnikih, — za vogali nanj preže, se po noči krohotajo,... otrovana mu je jed ! — Naselila se mu groza je v možganih ;... da rodbino preskrbi vsaj... poiskal si je polico in — izginol je iz hiše !... Šklef — šklef — cin — šklef. — Mesto venca na prerano mu gomilo položite vsak dve kronci domovini na oltar... .« Nace je odpel cokljo. Dalje pelja cesta. Na levo na desno njive in travniki, pokriti z umazanim 22. Številka. Ljabljana, v torek 28. jamnrarja 1902. XXXV. leto. ashaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praanike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele aa vae leto 35 K, za pol leta 13 K, aa Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano bree pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, aa jeden mesec 1 KDO h. Za pošiljanje na dom računa ae za vae leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez iatodoboe vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje s« od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vnod v uredništvo je iz Vegove ulico St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Hrvatska omladina. V zadnjem času, specijalno odkar ao se končale volitve v hrvatski sabor s pravo katastrofo za narodne stranke, katera katastrofa pač ne more biti samo posledica vladnega pritiska, prihajajo iz Zagreba vesti, ki obujajo v naših srcih vesele na-deje za bodočnost. Hrvatska omladina, o kateri se že dolgo let ni nič slišalo in glede katere ae je že začelo širiti mnenje, da ni od nje ničesar pričakovati je nakrat kar z obema nogama skočila v javnost in s svojim treznim nastopom, s svojim zdravim mišljenjem o vseh javnih zadevah in s svojim čistim nešovinističnim rodoljub-jem obrnila nase občno pozornost in si pridobila mnogo simpatij. Med tistimi, ki se tega pojava iskreno vesele, smo tudi slovenski naprednjaki, kajti odkrito povemo, da smo že obupa-vali nad bodočnostjo južnih Slovanov zaradi silne desorganizacije, ki je bila zavladala tako med Hrvati kakor med Srbi in Bolgari, kateri si menda niti predstavljati ne morejo, kako žalostno in usodno je uplivalo javno življenje med rečenimi plemeni na nas Slovence. Nastop hrvatske omladine je torej napravil v vseh slovansko mislečih krogih na Slovenskem najboljši utis. Ko se je slišalo, da je izjavil zastopnik omladine na shodu, na katerem se je sklenila fuzija neodvisne narodne stranke z domo-vir*\ši da se hoče mladina pač s »hrvatsko opozicijo« boriti proti sedanjemu sistemu, da pa se v tej stranki neče potopiti, so se pri nas začeli ljudje spogledovati, kaj da to pomeni. Koj na to je izšla brošurica »Poraz i slavlje«, v kateri se ostro kritikujejo sedanje razmere in sedanje stranke na Hrvatskem ter se naznanja, da se je hrvatska mladina jela samostojno organizovati in da hoče samostojno poseči v javno življenje. Sedaj je pa izšel prvi zvezek revije »Hrvatska misao«, v kateri so jasno obrazložene vodilne misli hrvatske mladine in načrt, po katerem hoče uravnati svoje delovanje. Iz tega programatičnega načrta je razvidno, da se je mladina lotila dela, da vse narodovo življenje postavi na novo podlago, na podlago modernih idej, in da hoče delo za uresničenje narodovih idealov postaviti na strogo realno podlago. Hrvatska mladina uvideva, da bi narodu tudi najširša avtonomija nič ne pomagala, če se gospodarsko ne utrdi, da je pred vsem osredočiti vse delo na to, da se veljavni zakoni izvrše in spopolne po zahtevah narodove koristi in naprednega duha, da se narodna inteligenca vzgoji in da se doseže porazumljenje s Srbi, ker le v tem slučaju zamorejo Hrvatje in Srbi kot jedro južnega Slovanstva izpolniti velike svoje naloge. Kdor pozna stališče hrvatskih strank, vidi hitro, kaka je bistvena razlika med njimi in mladino. Slednja stoji, kakor smo že rekli, na moderni podlagi in odklanja tudi pretenzije klerikalizma, tiste pretenzije, ki so v nas Slovencih provzročile tako ljut domač boj. V tem oziru izjavlja »Hrvatska misao«, da bo delala v tem smeru, »da čitavo naše društvo, sav naš ns»od prožme osjećanje zajednice, da tako stvorimo organizam, koji će, zdrav i iz-gradjen iznutra, moći trajno odolijevati navalama izvana. Iz te ideje posvema prirodno izvire uvjerenje, da se nikoji dio inteligencije, dakle ni svećenstvo, ne smije staviti ni mirne narod ni nad narod i da se ne smije prikazivati kao glavni ili ćak jedini stup i oslon naroda. Boj pak izmedju klerikalizma i liberalizma izbjegnut će se samo tako, ako prekrčimo put uvjerenju, da samo sloboda znanosti i savjesti može biti uvjetom naprednom razvitku, pa da upravo ta sloboda najbolje zaštićuje slobodu iskrenoga vjerskoga osjećaja.« S takim zdravim, po realnih razmerah in potrebah prirejenim programom stopa hrvatska omladina v javnost. Pozdravljamo ta nastop a tisto radostjo, ki jo daje zavest, da iz tega semena lahko nastane bogato zrnje, in prepričanje, da je usoda južnega slovenstva največ odvisna od Hrvatov in Srbov. Vsi Slovenci, Hrvatje, Si bi in Bolgari, vsi smo jednega rodu, jedne krvi, jednega jezika, vsi od Drave do So- luna je naše ozemlje, a Hrvatje in Srbi so tisti, ki so poklicani združevati in vezati posamezne dele v celoto. Hrvatska mladina se je te naloge zavedla in mi jej od vsega srca želimo, da bi jo mogla tudi izpolniti. _ T I JultljAiftl, 28. januvarja. Iz parlamenta. Pri cerklu, katerega je imel cesar na dvornem dineju, je ogovoril cesar podpredsednika dr. zbora dr. Žačka ter se pohvalno izrazil o marljivem delovanju proračunskega odseka ter izrazil nado, da dožene odsek mirno tudi najtežje točke. Cesar je izrekel željo, da bi se zbornica navadila delati stvarno, kakor deluje proračunski odsek, a hkratu je obžaloval, da je, žal, v parlamentu še dovolj elementov, ki se mirnemu delu ustavljajo. — Proračunski odsek je etat justič-nega ministrstva dognal. Člani odseka so se izognili vsakemu strankarstvu ter se posvetovali docela stvarno. Listi izražajo željo, da bi se isto zgodilo tudi v plenu državnega zbora. Zadnji del proračuna obsega še šolstvo in dispozicijski fond. Ker so na vrsti razne srednje in višje šole slovanske, se je bati večjega nesoglasja med člani. V soboto so se začela med zastopniki strank in ministrom Har-tlom zato pogajanja. — Iz Gradca se je razširila vest, da se je Korberju posrečilo ustvariti nekako novo kca'icijo, ki bi brez hrupa omogočila sklep nove nagodbe z j Ogrsko. Pridobljeni so baje posamezni člani nemške narodne in nemške napredne stranke, da odnehajo v svojih zahtevah in s tem utrdijo pozicijo Koerber-jevega ministrstva. »Schlesische Ztg.« i dvomi, da bi bila ta vest utemeljena, ker so stranke odvisne od volilstva, ki v vprašanju nagodbe ne pozna nobene šale, nobene popustljivosti. Vendar je mogoče, da se Koerberjevi »brezstrastni vztrajnosti« posreči tudi glede nagodbe doseči nena-dejan vspeh. Vsekakor — meni »Schles. Ztg.« —' pa je riskantno, spravljati v razpravo nagodbo z Ogrsko, predno se ne dožene nemško-češki razpor. Moglo bi priti zopet do obstrukcije v parlamentu. Grof Goluchowsky in bar. Aehrenthal. V nekem monakovskem listu je iz-išel nedavno dopis iz Peterburga, v katerem se je opisoval avstrijski poslanik na ruskem dvoru, baron Aehrenthal kot nasprotnik trozveze in provzročitelj raznih slovanskih napadov v ruskih dnevnikih zoper Prusijo. V dopisu se je nadalje trdilo, da zavisi že obstoječa avstrijsko-nemška zveza edino le od tega, če ne bo baron Aehrenthal imenovan naslednikom grofa Goluchovvskega. V Berolinu so slutili za tem dopisom barona Aehrenthala ter zato napeli vse sile, da ostane grof Goluchowsky še nadalje vodja avstrijskemu zunanjemu ministrstvu.Pozneje pase je izkazalo skoraj nepobitno, da se je dopis skoval v neposrednem krogu avstrijskega zunanjega ministrstva, tedaj pod vplivom grofa Golu-chowskega samega. Pred pragom važnih dogodkov ? »Budapesti Hirlap« prorokuje: »Zelo mogoče je, da se izvršita v naši monarhiji že v prvi polovici tekočega leta dva velika prevrata. V notranji organizaciji prav lahko prodre princip federacije na ta način, da se izroče jako važne zadeve, ki so sedaj v kompetenci državnega zbora, deželnim zborom. Na drugi strani pa se lahko zgodi, da bo naša država glede oblasti v Sredozemskem morju ter pri ureditvi razmer na Balkanu, posegla z oboroženo roko. Ogrskim politikom se priporoča, da ne puste Srbije niti za trenotek izpred oči, zasledujejo pa naj tudi gonje, s katerimi se pripravljajo Francoska, Rusija, Anglija in Nemčija ob obalih Sredozemskega in Jadranskega morja. Glede Srbije pa opozarjam le, da je že Hunyady videl v duhu v Belgradu ključ do vzhodno evropskega vladarstva«. Vojna v Južni Afriki. Iz Haaga je dobil »Daily-News« poročilo, da moč in upliv Burov v Kaplan-diji naraščaja ter da se ustaja širi. Radi nezakonitih justifikacij burskih vodij pristopa vedno več Holandcev na stran — Burov. V dobi od 7. septembra — novembra so doživeli Angleži 12 občutnih po- LISTEK. S pošto. Mračna slika. Posvečena prijateljici, gospici Ani Poč, Šivilji v Rebru St. 28, pri gospej Marjeti Šun-der, mestnega delavca vdovi. (Konec.) Cesta je posuta z debelim gramozom, ki ga pokriva le tenka plast zmrznjenega snega ; okorni voz se trese in odskakuje, in tajinstveni potnik v tesnem vozu občuti vsak kamenček pod kolesom, vsako zmrznjeno kolesnico. Na pol sedi, na pol sloni ob trdem sedežu, prevlečenem s strganim usnjem; sunki ga butajo iz kota v kot, a z glavo zadeva ob nizki strop. Jedva pet minut se vozi, a že ga bole vse kosti, šumi mu po glavi, a želodcu njegovemu se dozdeva, da biva na morju o najvećem viharju. Smrdelo je v vozu po usnju, terpen-tinu, šmiru in gnilem krompirju ; slednji smrad bodel je najbolj usiljivo v nos. In mrzlo je bilo! Skozi široko špranjo v tleh grabil je mraz z dolgimi ledenimi prsti po potnikovih nogah, — ritmično, — po taktu coklje, ki je, slabo zapeta, zadevala se ob desno kolo vzadej — cin, cin; — skozi špranjo v tleh jo je možak lahko videl... Zaboj je škripal v vseh svojih delih, okna na obeh straneh in v vraticah so šklefetale, — šklef, šklef, — po stropu pa so bobnali vrh voza naloženi zavoji, košare in drugi poštni kosi. Ti zvoki, mraz, smrad in telesne muke, — vse se je združevalo v razburjenih možganih tajfnstvenega potnika v čudne, nove akorde, pojoče otožno, srce trgajočo balado o »— cin šklef šklef — cin šklef šklef — štirinadstropnemu hišnem posestniku z dvema stolpičema in na vogalu,. .. ljubljenemu možu, odnosno očetu, svaku in tastu in pokrovitelju dvajsetih strank, ki so ga ljubile, ki so ga cenile in odrajto-vale mu točno na kvatre najemščino vsaka cin šklef šklef... vzoren meščan s šestimi gumbi na vsakem rokavu.... živel je redno, dva koščka in pol sladkorja v kavo, večerjal po trikrat in šest četrtink dolenjca izpil, niti več niti manj, — ob devetih zver pa zlezel v blazine in takoj zasmrčal.... cin šklef šklef — cin šklef šklef — mož zanesljiv in nikdar nervozen, vere ka-tolške, narodnosti kranjske in zdravih čreves .. . nikdar ga bolela ni glava ! ... Zavidale ga je nebo, zanetilo v možganih mu iskro, rodila se mu je ideja, prva; gorje !...« Cesta se je počasi dvigala ob obronku griča. Nace se vzdrami, izlušči se iz ko-cev in spleza s kozla. Zdehne parkrat, zalije svojo notranjost z izdatnim požir-kom brinovca iz slatinske steklenice, spravljene na kozlu, pogleda skozi okence v voz, kjer je čepei sključen v kotu potnik in butal z glavo ob steno in menda dremal, — potem pa se vrne h kljusama, ki sta z velikim naporom vlekli voz v klanec, in stopa polagoma vštric ž njima. »Cin šklef — cin šklef — cin šklef — cin šklef... sklenil je večerjati po štirikrat in izpiti sedem četrtink k večerji in odičiti rokava si še s sedmim gumbom ... a v to svrho zvišal o vseh svetih strankam vsem je najemnino, na-jem-ni-no, na-jem - ni-no, o vseh sve-tih na-jem - ni - no...« Ko dospo vrh klanca, podloži Nace cokljo, zleze zopet na kozel in se zadela v svoje koce; zaboj pa je hrupno drsal navzdol in porival predseboj kljusi____ »Šklef šklef cin šklef — šklef cin šklef.... Ta izvršena ideja je vzbudila strašno vihro, stranke besne so divjale, razžaljivo zabavljale, preklinjale, — pet jih pošlje pa odpoved !... Ta krivičnost brezobzirna vkrade tek mu, vzame spanje, ... a zavist še ne miruje, — in kolegov lastnih združba, izdajalci, bratomorci, ga prisili, da prekliče svoj naklep!... Šklef šklef cin šklef... Naj li lakote pogine brez večerje te četrte ! ... Ali naj pogine žeje !... Ali nag naj gre po svetu in brez gumba na rokavu !... In rodbina naj berači?... Ženka nežna, rahla kakor sirov štrukelj !... Otročički!. .. Šklef, šklef cin šklef — šklef, šklef cin šklef... Več miru ne najde duh mu in povsodi zre sovrage, — po hodnikih, — za vogali nanj preže, se po noči krohotajo,... otrovana mu je jed ! — Naselila se mu groza je v možganih ;... da rodbino preskrbi vsaj... poiskal si je polico in — izginol je iz hiše !... Šklef — šklef — cin — šklef. — Mesto venca na prerano mu gomilo položite vsak dve kronci domovini na oltar....« Nace je odpel cokljo. Dalje pelja cesta. Na levo na desno njive in travniki, pokriti z umazanim razov, katere je Kitchener zamolčal. Voditelji Burov v Kaplandiji nameravajo že proglasiti neodvisno Južno Afriko! Dosedanji lojalni kolonisti odstopajo od Angležev ter podpirajo Bure. Položaj Angležev je čimdalje slabši. Angleško vojno ministrstvo je objavilo zopet večjo listo izgub. Buri so ujeli več patrulj. Najnovejše politične vesti. Dr. Josip Hummer se je odpovedal načelništvu Vaenemške stranke in nemškega ljudskega sveta za Moravsko — Ujeti barski poveljniki? Kitchener brzojavlja iz Johannesburga, da je ujel burskega generala, Ben Miljoena, pa tudi Botha da je med ujetimi v Južnem Mid- | delburgu. — Vstaja v Južni Ameriki. Blizu Fakatavije se je bil te dni resen ; boj. Vstaši so podlegli, izgubivši 360 mrt-vih. Vladne čete so izgubile 90 mož. — Zoper Slovane. Pruski veleindustrijci < v pokrajinah Hessen-Nassau so sklenili enoglasno, da odpustijo iz svojih podjetij vse poljske in češke delavce. — Nemško-avstrijska me j a se preloži ob reki Pr- j zemsa. — Angleški brzojav na tur- j ških tleh. Angleška je zaprosila turško j vlado za dovoljenje, da napravi od Ko-weita črez turško zemljo ob Perzijskem j zalivu brzojav. — Italijanski kralj j štedi. Kralj je sklenil, da zniža število j vojaških dostojanstvenikov za polovico. Pa ! tudi sam hoče pripomoči državni blagajni J s tem, da ji prepusti 4 milijone lir civilne i liste. — Samozavestno mnenje o j nemško-avstrijski zvezi ima nemški j poslanik knez Eulenburg. Pri včerajšnji slavnosti na Dunaju na čast rojstnemu dnevu nemškega cesarja je napil zvezi, češ, da se sme imenovati nerazvezljiva. — Zaradi mažarskega cerkvenega petja. Grško-katoliški duhovnik Ardelian je bil obsojen v Szatmaru v šestmesečno ječo in 400 K globe, ker je rekel mažar-sko pojočim vernikom v rumunski cerkvi: »Ne onečaščajte hiše božje z mažarakim petjem.a — Ogrska zbornica je dovolila z vsemi glasovi razun Saksoncev in Slovakov, da se izroči slovaški poslanec Valašek zardei nekega političnega govora sodišču. Dopisi. Iz Radovljice pri Metliki. Mraz je, dragi čitatelji! Pri nas se ga kar nič ne veselimo, ker so drva tako draga, da težko pričakujemo, da nam »Šoštaršič« in njega sodrugi izposlujejo železnico — to je namreč pri nas »gotova stvar«, da liberalni poslanci niso še nič dosegli — da bodemo po nji dobivali šoto in premog. Nekdo se pa pri nas mraza vendar veseli! Ali se še spominjate, da vam je »Slov. Narod», koj v začetku zime po ročal, da so bili naši šolarji zelo veseli, ko ao imeli radi mraza počitnice in to upajo tudi sedaj. Predsednik tukajšnjega krajnega šol. sveta g. župnik Tiče Novak, skrbi namreč tako vrlo za šolo, da se je morala v začetku zime, ker ni bilo drv, radi mraza zapreti. Tiče, čast, komur čast, je priskrbel kot predsednik kraj. šol. sveta tukajšnji šoli drv, a kaj, ko Tiče obrača, kuhar ca pa obrne. Po farovžih, aaj vam je znano se dostikrat ovre in kuha, zato ni čuda, da je v našem farovžu zmanjkalo drv. Nekega dne zapove kuharca: Tiče, po drva! Tiče je pohlevno zlezel iz kuhinje in začel stikati okrog farovških poslopij, a nič ni dobil, saj se pri farovžu nikoli svinjak, ali kaj druzega ne podere — k večjemu peč — ker mora kmet skrbeti, da je vse v dobrem stanu. Nekaj časa je Tiče žalosten taval krog farovža, a kmalu se mu razjasni obraz. Njegova bistra glavica se ju domislila, da je predsednik kraj. šol. sveta in da je šoli pre skrbel obilo drv. Kakor maček do klobas priplazi se Tiče do šole in tu po ovinkih vpraša g. učiteljico, — v primeri z njegovim trebuhom neznatno osebo — ako ima šola še kaj drv. Glej, mislila si je g. učiteljica, kako vrlega predsednika imam, že sedaj skrbi za drva. Povedala mu je odkrito, da je še precej drv in Tiče se je zadovoljen odstranil. Drugi pa je prišel z vozom in, ne da bi prašal g. učiteljico, ali ji saj naznanil, kaj misli, pobral je vsa drva in hajdi domu. Kaj je doma dobil za plačilo, se ne ve. Izpred sodišča. Izmed današnjih obravnav deželne sodnije, katerim je predsedoval deželno-sodni svetnik gosp. H a u f f e n, so sledeče bolj zanimive: 1. „Špicpobi . . ." Dne 1. septembra m. 1. sedeli so razni fantini v Jurčkovi gostilni v črni pri Kamniku. Matija Kuhar in Ivan Sušnik sta se »metala za hec« v sobi; pri tem je zadnji prvega vrgel ob tla, sam sebe je pa ranil pri padeu na očesu. Matija Kuhar je še vedno silil, naj se gredo še metat in podala sta se tudi v ta namen na trato. Prišla sta potem zopet nazaj in se v gostilniški sobi »špe-tirala« naprej; imenovali so drug druzega »špicpoba« in končno je postalo iz šale resnica — skočili so skupaj, Janez Sušnik je vzel nož, sunil Kuharja v roko ter v trebuh in tako neprevidno mahal z nožem, da je tudi ie Jožeta Osolnika težko in Bvojega brata lahko ranil. — Potem je Janez Sušnik nagovarjal ranjenega Kuharja, naj pravi, »da je v nož padel«; zato mu je obljubil baje 50 gld. Ravno tako je nasvetoval Jožetu Osolniku, naj svoje rane zamolči; »da ne bode nobene sitnosti« in mu dal zato osem kron. Jože Osolnik iz Križjega je pri okrajni sodniji v Kamniku tudi res zamolčal svoje težje rane in tako sedi tudi on danes na obtožni klopi radi krivega pričanja. Janez Sušnik, leta 1876. na Smrečjem rojeni posestnice ain, je bil spoznan krivim hudodelstva težke telesne poškodbe in je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec ter na plačilo odškodnine 150 kron. — Leta 1876. rojeni Jože Odolnik pa se obsodi radi krivega pričanja na dva meseca. 2. „Tih1 bodi !" —je zaklical nekdo dne 3. maja v Lokah Andreju Borštnarju, ko je ta po stopnicah proti svoji sobi pel in razgrajal. »Pred trboj nikol'!« je odgovoril B->rštnar in udrihal z »ranto« okrog snegom. Vrane preletavajo od kupa do kupa kadečega se gnoja. Dvojica kroži i nad pošto. »Kmalu se zgrudita, spremiva ju !« de prva. »Kosti ne maram«, odvrne druga. »Res, res! Prav, prav!a Odletita.-- V Lokvici bil je velik šunder. »Nace je 8 pošto pripeljal mrliča«, čulo se je. »Mrtev je kakor kamen«, izjavi pa-dar; a da se varuje zlobnih lokviških je zikov, ozre se urno po dveh verodostojnih vaščanih, ki bosta, ako treba, pričala, da je bil mrlič mrtev, še predno se ga je on dotaknil. Prideta na lice mesta orožnika ; pre-iščeta mrliča, najdeta pri njem zavarovalno polico in doženeta identiteto mrliča z gospodom Luko Peršutom, hišnim posestnikom v M. Kaj da je vzrok njegovi smrti? Vsa vas je bila trdno prepričana, da ga je zgolj 30 kilometrov dolga vožnja s pošto spravila na oni svet, pa naj reče kdo kar hoče ! Saj imamo izglede ! Štac-narjev Peter se je bil oni teden le pol ure daleč vozil s pošto, a pričeli so ga tako zob|e boleti, da si je dal tri izruvati a d va mu je padar (brez na|manjše lastne bolečine) še povrh izdrl, ker sta si bila z njegovim očetom prijatelja. — In tista one^ava Tona, ki na koru poje, — no, saj veste, ki je lansko leto imela majhnega — za Načeta ga je dala krstiti, — tista Tona tudi pravi, da je zgolj poštna vožnja kriva njene nesreče, — brez greha, — in tako ! — In vsak ve kaj povedati. Žalibog, tudi jaz ! Naj li še nadaljujem ? Zoper poštarja uvedla se je sodna preiskava; prihodni teden se bode komisija, obstoječa iz sodnika Dideldajca in dveh izvedencev par kilometrov daleč peljala s pošto, da konštatuje, ali je s to vožnjo združena nevarnost za zdravje in telo ljudi ali ne; tej nakani slavnega sodišča se protivita na vso moč poštar in njegov zastopnik, lokviški notar, — a še vlada pravica na svetu ! Zavarovalno društvo noče izplačati zavarovane svote, češ, Luka Peršut ni umrl naravue smrti, marveč vsled pristnega, akoprav doaedaj še neobičajnim načinom izvršenega samomora. (Velika pravda!) sebe. Razven tega je ie na L 1879. rojenega Martina Hrastelna ii Vevčevja pri Litiji upil in mu dejsl: »Smrkavec, si od tam, kakor so vsi ravbarji doma!« Martin Hrastel je skočil za njim in ga z nožem smrtnonevarno v hrbet sunil, torej res prav po »ravbarsko«. Radi tega bode obsedel 10 mesecev težke ječe s postom vsak mesec in plačal odškodnino ter stroške. 3. ..Živinski pds". Janez Trpin, leta 1874. na Selcih rojeni posestnik, je modra glavica, če prav ne zna pisati. Ker ne zna pisati, si je pa pustil — v neki gostilni prenarediti datum svojega živinskega »posa« in s tem falsificiral javni dokument. Sodba: 14 dnij v luknjo s postom. »Ali je »daj odpravljen'« ? vpraša Janez in gre. Slovenski rodoljubi! Obmejni Slovenci marnberškega trga Vas kličejo na pomoč. Velikanski in težaven je boj, ki ga bijemo za svoj naroden obstanek. Le pomislite, da je trg skoraj popolnoma nemški, da je občina v Scho-nererjanskih rokah in da je Schčinerer celo častni občan te občine. Pod tržkim vplivom je tudi okoliška občina pod nemško komando. Okrajni za-stop je dosedaj v rokah naših nasprotnikov, vsled tega torej seveda tudi okrajni in krajni šolski svet. In vendar stanujejo v marnberški župniji mnogoštevilni Slovenci. Dokaz so Vam nasprotniki sami. L. 1898. so postavili novo šolsko poslopje za šest razredov. Za to stavbo so, kakor sami priznajo, dobili od nemškega šulvereina 10.000 gld., od nemške deželne hranilnice iz Gradca 5000 gld. in iz Berolina 300 mark. Zakaj ravno nemški šulverein daruje toliko tisočakov za marnberško šolo? Čemu Nemci iz »rajha« pošiljajo v Marn-berg svoje denarje? Namen je očividno jasen: slovensko mladino nočejo po-nemčiti. Zato ima šola v vseh razredih nemški učni jezik. Ko se je odprla nova nemška šola z nemškim učnim jezikom v vseh razredih, so razni govorniki povdarjali, da ona, hraniteljica obmejnega nemštva, bo nekaka zgradba proti slovanskim navalom. In res, vsakdo mora priznati, da ravnajo nasprotniki prav premeteno, čegar je mladina, istega je prihodnost. Marnberška šola ima sedaj petraz-redni pouk. Učiteljstvo je nemško nacijo-nalno, vsled česar je tudi vsa vzgoja nasprotna slovenstvu, dasi je izmed 320 všo-lanih otrok najmanj dve tretjini slovenskih. Kako žalostno je, da skoraj nobeden izmed teh, ki je osem let trgal hlače v tej nemški šoli, po izstopu še slovenskega molitvenika brati ne zna. Nemci v svoji materinščini napredujejo, slovenski otroci pa brezuspešno po več let prvi in drugi razred obiskujejo, nazadnje pa siromaki ostanejo. To je žalosten sad nemškega pouka za slovensko mladino! Zagrizenost tukajšnjih Nemcev je brezobzirna. Nedolžni mladini celo branijo klicati nebeškega Očeta in deviško mater Marijo s tistimi besedami, katere jim je vcepila doma mati slovenska v njih nežno srce. Katehet Josip Somrek je dobil dne 10 grudna 1899 od učiteljske konference, pri kateri je bil tržki župan kot šolski ogleda navzoč, strogo zapoved, da mora vaem slovenskim otrokom v teku osmih dneh odvzeti slovenske katekizme, drugače bi to storil šolski vodja. Kmalu potem se v istem smislu izrazi tudi krajni šolski svet in tudi okrajni šolski svet prepove slovenske katekizme in slovenski In slednjič bo učitelj in občinski tajnik gospod Božidar Kaplja na prihodnjem shodu interpeloval državnega po-poslanca Dremelja, je li njemu znano itd. in kaj misli torej itd., — skratka, da ni nujnejše stvari na vesoljnem svetu, nego da dobe Lokvičani železnico. V to jim pa pomozi Bog in sreča junaška ! Ob »živahnem odobravanju« skorej celega omizja končal je »gospod predavatelj« svoje »velezanimivo predavanje«. Meni je pa v svoji neizmerni dobrohotnosti uprav pokroviteljski dovolil, da se smem sedaj odstraniti. A predno dospem do vrat, je zlobna, terorizmu Friderika Žolne popolnoma podlegla svojat okoli mize, »uvažuje, da »Narod« tako iskreno hrepeni po poročilih iz življenja in gibanja društev«, sklenila, da moram jaz spisati in objaviti poročilo o tem »velezanimivem« večeru, in, »da ne zaostanemo za modernim tokom«, spis posvetiti primerni odlični osebi. Naj pa bo! Sedaj bodo siti! A hkratu sem spisal prošnjo za premestitev iz tega kraja. Naj koga drugega guncajo, — šeme! — verski pouk. Tudi deželni šolski svet ne pripusti za Slovenoe krščanskega nauka v materinščini v višjih razredih. Ali ni to skrajno zatiranje obmejne slovenske mladine? Ali ne krati tako postopanje naravnih pravic do verskega pouka v jeziku, ki ga učenci razumejo? Vsled tega brezobzirnega početja naših nasprotnikov smo spoznali kot jedini pomoček, kot jedino sredstvo proti narodnemu poginu marnberškega slovenstva, sezidati novo slovensko zasebno šolo. Gotovo nam vsak pameten človek mora pritrditi, da je mogoče le v narodni šoli vzgojiti mladino za boljšo prihodnost obmejnih Slovencev. Več let smo že gojili te misli, letos hočemo pričeti izvrševanje naših načrtov. Obilo bode težav, veliko tudi stroškov, katere tukajšnje ubožno slovensko prebivalstvo ne more poravnati, toda mi smo prepričani, da imamo po vseh slovenskih pokrajinah navdušene zaveznike, ki z nami čutijo in z nami hočejo braniti slovensko mejo, da se ne skrči čez Dravo, kakor bi radi naši nasprotniki. Zidati bodemo začeli takoj spomladi na krasnem prostoru, ki smo ga že v jeseni v ta namen kupili. Zgradba bo krasna in ponos ne le obmejnim, ampak vsem Slovencem. Otrok za šolo bode dovolj za tri razrede, kajti slovenski stariši spoznavajo, da njihovi otroci v sedanji ponem-čevalni šoli le prazno slamo mlatijo. Ne vesele se torej zaman slovenske šole. Z velikim zaupanjem in iskreno prošnjo obračamo se torej do Vas, da po svojih močeh vsaj začetkom izdatno podpirate krvavo potrebno narodno podjetje. Od družbe sv. Cirila in Metoda in od »Naše Straže« nam je podpora zagotovljena. Toda to ne bode zadostovalo, če preje ne, vsaj v nekaterih letih, kadar šolo pozidamo, bo morala isto dežela prevzeti v svojo oskrb, za kar je že skrbljeno. Da bodemo varno napredovali pri stavbi in pri celi šolski napravi, Vas prosimo, da nam blagovolite naznaniti, na katero svoto se od Vsše strani vsako leto lahko zanašamo. V Marnbergu, 22. svečana 1902. Stavbeni odbor. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. januvarja. — Osebne vesti. Deželni predsednik baron He in, ki se je mudil na Dunaju in bil pri nadvojvodu Franu Ferdinandu sprejet v avdijenci, se je sinoči povrnil v Ljubljano. — Za vseučilišče v Ljubljani so poslale potem mestnega magistrata peticije na ministrstvo občine: Brezovica pri Ljubljani, Bukovje pri Postojini in Sv. Jeronim na Štajerskem. — Smešna „farbarija". Domišljavost blejskega fajmoštra Oblaka je velikanska, še večja pa je predrznost, s katero »farba« občinstvo. V petek je priobčil »Slovenec« brzojavko, da sta se prišla knez \Vindischgratz in njegova visoka soproga poklonit župniku Oblaku. »Slovenec« je bil pač opozorjen, kako neprimeren in smešen je ta isras, kajti v soboto je skušal to budalost popraviti, češ, da mu je došla brzojavka že po sklepu lista znatno okrajšana, (da je tudi to »farbarija«, je očitno, kajti brzojavke se dostavljajo popolnoma neokrajšane), in da bi se moral glasiti zadnji stavek: Popoldne sta se pripeljala Viaokoista (nadvojvodinja-kneginja ia knez) na obisk v župnišče, kjer se jima je poklonil gospod župnik. — Tudi to je prav predrzna »farbarija«. Nadvojvodimja-kneginja in knez se tudi na obisk n i s t a pripeljala. Nadvojvodinja in njen soprog sta se hotela v petek peljati na Stražo, ker pa kočijaž ni znal pota, je zavil v vas, a je kmalu spoznal, da ne vozi prav. Ker ni mogel s 4 konji na vsakem prostoru obrniti, zato je peljal do cerkve, kjer je nekoliko več prostora, in je tam obrnil. Ko je župnik videl, kdo bo pelje, je hitro pritekel k vozu in pozdravil. Naravno, da sta knez in soproga vljudno odzdravila, a z v o z a nista stopila. Voz je obrnil in šel svojo pot. Iz tega se je predrznil fajmošter Oblak napraviti roman, da sta se nadvojvodinja-kneginja in soprog prišla njemu poklonit, oziroma da sta prišla k njemu na obisk. Bil je tudi tako nesramen, da je drugi dan prišel celo k okrajnemu glavarstvu v Radovljico pravit, da sta se mu kneginja in knez prišla poklonit. Vidi se, da je fajmošter Oblak uprizoril prav znamenito »farbarijo«, da bi svojo osebico obdal s posebnim sijajem, po našem mnenju pa je tako postopanje z ozirom na prizadete visoke osebe naravnost škandalozno. — Karikatura znansivtnega dokazovanja je spi« duhovnika dr. Grudna v »Katoliškem Obzorniku« o latinskem obredu med Slovani. Ta mož resno dokazuje, da odgovarja in prija latinski obred Slovanom bolje od sta-roslovenskega. To je prav tako, kakor da bi si Gruden odkrhnil od avojega ča stitega telesa svojo učeno glavico, in bi na njeno mesto posadil glavo kakega — štirinožca ter potem »znanstveno« trdil: »Glejte, ljudje božji, ta le mi veliko lepše »paše«, kakor ona tam! To Vam do-k-.žem znanstveno!« Klanjaj se, svet, pred to katoliško — modrostjo!! Terzit. — Iz črnega brlega. Piše ae Tam z Bleda: Ker bo naš bivši kaplan sedel tri mesece na Žab|eku in si je torej prihranil že pripravljenih 1000 K, mu priporočamo, naj vendar že plača tiste klobase, katere je o priliki ustanovitve katoliškega izobraževalnega društva na Bledu naročil pri Daneju. a do danes ne plačal. — Sadovi kaioiiško-narodne zavednosti. Iz Velikih Lašč se nam piše: Nekdaj je bila fara Dobrepolje na jako dobrem glasu in so bili Dobrepoljci jako spoštovani. To je že davno minilo. Cim bolj se v tej fari razširja tista kato-iiško-narodna zavednost, ki jo oznanjujejo deželni poslanec Jaklič, njegov tovariš Pirnat in bledolični mršavi kaplan Žagar, slabejše postajajo ondotne razmere. Nečisto življenje se je tako udomačilo, da je groza; nečistost mej samskimi in med zakonskimi je občenavadna, a »gospodje gledajo vse to ravnodušno, ker so dotič-niki njih zvesti pristaši. Kdor je klerikalec, temu je kratkomalo vse dovoljeno in se mu spregleda največje svinjarstvo. Dobrepoljci kar brenče samega klerikalizma; fanatični so do skrajne meje, ali prava vernost je izginila. Resnična vernost je le še redka, pri tistih je pa celo nič ni, ki se ponašajo i svojo kato-liško-narodno zavednostjo. To se je pokazalo tudi v nedeljo 26. t. m. Ta dan so se fantje iz Zdenske vasi in iz Zagorice, kjer imajo klerikalci najzvestejše svoje pristaše, v cerkvi, mej dopoldansko službo božjo stepli ter s© med aeboj z noži injeglicami od vozov lahko in težko telesno poškodovali. Torej v Dobrepoljah poje nož že med službo božjo v cerkvi. Ko so navzoči ljudje te krščanske pretepače zrinili iz cerkve, nadaljeval se je boj še na pokopališču. To je lep sad katoliško-narodne zavednosti! Sličen slučaj seje zgodil pred nekaj meseci pred župniščem in kapelanijo. Vsi ti pretepači in njih stariši so najsrditejši klerikalci. Kakor pospešuje katoliško-na-rodna zavednost na jedni strani samo surovost in nečistost, tako utrjuje na drugi strani najneumnejše praznoverstvo. Ljudje verjamejo še v čarovnice in v »zdelo«. Zdaj govore, da je Bog kaznoval našega pristaša g. Erčulja, ker ga je v gozdu udarila šiba po očesu, katero pa bo v kratkem zopet zdravo; Bog ga je kaznoval, ker ni klerikalec, dasi je poštenjak, kakršnih mej klerikalci ni. Seveda ae je govorica vrgla od znane strani med ljudi ki se žive" s »farbanjem« ljudstva, a prav da ljudje to verjamejo, kaže, da so tudi duševno nazadovali, kakor kaže nečistost in pretep v cerkvi moralno nazadovanje. — Občinske volitve v Ormožu in duhovščina. Nemško duhovniško glasilo v Mariboru pojasnjuje, zakaj so vrgli Slovenci pri občinskih volitvah pred nemškutarji puško v koruzo. Dasi se nam našteti vzroki ne zdijo do volj tehtni, vendar je značilno, da mora ta, duhovniški list potrditi lenobo in narodni indiferitizem ondotnih duhovnikov. Takšni so tedaj »nositelji« narodne ideje na Štajarskem, katerim prepuščajo posvetni izobraženci povsod vodilno vlogo. — Iz seje c. kr. mestnega šolskega sveta dne 23. t. m. Nad-učitelju Jož. Maierju ter učiteljema Val. Kummru in Leop. Armiču se je priznala s 1. oktobrom 1901 šesta službena starostna doklada. Prošnja nekega mestnega učitelja za denarno podporo se je priporočilno odstopila c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Letni glavni poročili c. kr. nadzornikov, ravnatelja Fr. Levca in prof. A. Belarja sta se vzeli na znanje. Nadzorniku ravnatelju Levcu se je za njegovo vestno in požrtvovalno nadzorovanje mestnih šoli zrekla zahvala. Bolni nadučiteljici A. Bauerjevi se je dovolil dopust do konca tekočega šolskega leta ter je poverilo nadom ešče nje učiteljici Fr. Konscheggovi. Predlog c. kr. deželnega šolskega sveta, da se izpremeni kaka tukajšnja deška šola v meščansko šolo, se je sprejel odo-bruje" v uvaževanje, — Umrla je v starosti 81 let gospa Marija Grilc, ki je imela pred tremi meseci svojo zlato poroko. N. v m. p.! — Vodovod za Kranj in okolico. Okrajno glavarstvo je obvestilo kranjsko občino, da je poljedelsko ministrstvo odobrilo vodovodni načrt za Kranj in okolico ter obljubilo za enkrat prispevati 40 odstotkov k vsem skupnim troškom. — Iz Cšrkovcev na Dravskem polju se nam poroča, da so iz tamošnje okolice poslale prošnje za slovensko univerzo v Ljubljano 1. obedve tamošnji samostalni občini; 2. obedve tamošnji požarni brambi in tamošnje bralno društvo, vse direktno na parlament na Dunaj. Šolski svet in šolsko vodstvo pa spi po svoje. Mogoče, da se zbudi iz spanja, ko pride tržaški »Brivec«. — Novi davek v Gradcu. Graški mestni svet je izdelal načrt za novi takozvani abožni davek, s katerim se obremenijo vsi, tudi penzijonisti, ki imajo nad 2000 K letnih dohodkov. Najnižji davek znaša 2 K. Po dosedanjih poizvedbah se bo naložil novi davek 14.507 osebam, ki bodo plačevali skupno 325.552 K letnega ubožnega davka. — V pojasnilo. Iz odbora »Slavca« se nam piše: Ker se v gotovih krogih zaradi nastopa opernega zbora vlači v debato vedno tudi »društvo« Slavec, izjavlja odbor pevskega d r u št v a »SI a ve c«, da društvo »Slavec« ni v nikaki zvezi z opernim zborom in tudi biti ne more, ker so operni pevci nabrani iz raznih društev, in tudi taki, ki niso pri nikakem društvu. — Več luči I Iz občinstva se nam piše: Cesta od Koslerjeve pivovarne do Šiške je tako slabo razsvetljena, da se v brezmesečnih nočeh ob nedeljah čujejo izmed izletnikov opravičene pritožbe. Občina Sp. Šiška bi izletnikom jako ustregla če bi na imenovani poti napravila še nekaj svetilk. — Mejnarodna panorama. Draždane, kraljevska saksonska stolnica ob obeh bregovih Labe, po pravici štejemo k prvim lepim nemškim mestom. Okolica Draždan, zlasti ob bregovih Labe od Lošvic do Pilnic je okičena z nešte-vilnimi slikovitimi vilami in vinogradi. Imenitnih zgradb zagledamo v draždanski razstavi panorame veliko, in sloviti Her-der je imenoval Draždane »nemško Flo-rencijo*. Krasne so slike nekaterih cerkv4, zlaati grajske in Sofijine. Kraljevski grad je obsežna, toda nepravilna zgradba, to vidimo na več slikah. V velikem grajskem dvorišču nas zanimajo stopničaati stolpiči v voglih. Nad vse lepa je zgradba »Zwin-ger« v barokovem slogu. Med spomeniki omenjamo zlasti bakreni, pozlačen spomenik Avgusta Močnega, kralja Friderika Avgusta I. in druge. Dvorni muzej je od zunaj in notri lep, v panorami je videti v njem tudi nekaj umet. umotvorov in kipov. — Vse to je vredno pogleda. Lepe so Draždane, sem pa iz srca vesel, da je Praga neprimeroma — lepša! — Kolesarjev s številkami je bilo do letošnjega novega leta 2236. Število »divjakov« ni znano. — V Ameriko se je izselilo z ljubljanskega barja v letošnjem letu šestero ondotnih posestnikov. — Ogenj. Včeraj zvečer ja nastal v leseni baraki na lesnem skladišču tesarskega mojstra Ivana Zakotnika na Dunajski cesti ogenj. V baraki je spal tesarski vajenec Ivan Videmšek, kateri je zvečer bil zakuril v železno peč. Vsled razgretih cevi se je vnela lesena stena barake in začela tleti. Ko se je Videmšek prebudil, je bilo v baraki že toliko dima da je komaj našel na prosto. Žabkarjevi uslužbenci so ogenj pogasili ie predno so prišli ognjegasci. Zgorela je le streha barake. Škode je okoli 120 K. — Z rešilnim vozom so prepeljali v deželno bolnico pečarskega pomočnika Antona Hlepša, katerega je vrgla v VVolfovih ulicah boijast in se je pri padcu ranil na glavi. * Najnovejša novica. Mrtev otrok na altarju. V Budjejevicah je našel mežnar na glavnem altarju umorjeno dete. Najbrže ga je kaka tercijalka »darovala Bogu«. — Samomor divizi-jonarja. V Przemvalu se je ustrelil poveljnik 45. brambovske [divizije fmlt. E. Pierer pl. Esch. Bil je skrajno nervozen. — Vojaški zdravnik in dama. Na kolodvoru v Budapešti se je sporekel vojaški nam. zdravnik Beremczv z neko damo. Zdravnik je potegnil sabljo ter damo s štirimi udarci pobil na tla. — A četi 1 e n s k;i p 1 i n se je razpočil v nekem hotelu v Eislebenu pri neki društveni veselici. Težko ranjenih je bilo 28 oseb. — Rodbinska drama. V Curihu je prerezal 281etni mehanik Duckmantel svoji ženi in dvema otrokoma vratove, potem pa sebe ustrelil. — Največja razstrelba z dinamitom se je izvršila te dni blizu Ankone. Izvrtali so neko goro ter vložili 24 centov dinamita. Razstrelba je bila grozna. — Dež z elek tričnimi toki so napravili v japonski provinciji Tukušini. Izsilili so baje na ta način zadostno dežja. — Ni k. Kristic, ki je umrl te dni v Belegradu, je bil bivši varuh kraljev Milana in Aleksandra ter tedaj ni identičen z bivšim ministrskim predsednikom istega imena. — Tovarna zgorela. V Kaisermilhlen ob Donavi je zgorela volna barvarnica. Škoda znaša nad 100.000 K. * Smrt na odru. Iz Londona po-ričajo, da se je minolo sredo predstava v nemškem gledališču nepričakovano tragično zaključila. V veseloigri »Njena rodbina« je imel igralec Jurij VVorlitsch glavno vlogo. Bil je videti najboljše volje. Sredi najveselejšega prizora pa je nakrat vnemel, se zgrudil na sla in pred občinstvom umrl. Zadela ga je kap na odru. Društva. — Društvo „Pravnik" je imelo ▼čeraj zvečer svoj občni zbor. Zborovanjo je otvoril načelnik g. dr. F e r j a n č i č , na kar je tajnik g. dr. Foerster poročal o društvenem delovanju v minolem letu, Odbor je vse pripravil za izdajo tretjega zvezka zakonov, kateri zvezek prinese eksekucijski red. Rokopis je priredil gosp. sodni tajnik Kavčn i k, ki je tudi sprožil prirejanje javnih predavanj. Društveno glasilo »Slov. Pravnika, katero urejuje g. dr. Majaron, je glavna opora društva. Blagajnik g, dr. Svigelj je poročal o denarnem stanju. Lani je društvo imelo 4372 K 61 h dohodkov in 3466 K 64 h troškov. Društveno premoženje znaša 2231 K 37 h ne vštevši vrednost knjižnice ter inventarja. Na predlog g. svetnika VVengerja je bila blagajniku izrečena zahvala za njegovo delovanje. Na to je poročal sodni tajnik g. Kavčnik o slovenski izdaji eksekucijskega reda. V odbor so bili voljeni gg. dr. Ferjančič (načelnik), dr. Majaron (načelnikov namestnik), dr. Foerster (tajnik), dr. Svigelj (blagajnik), Kavčnik (knjižničar), Milčinski, dr. Pire, VVenger, dr. Babnik, dr. Filipič in dr. Zuccon (odborniki). Za revizorja sta bila izvoljena gg. dr. Munda in Polec, v vseučiliški odbor gg dr. Ferjančič, dr. Foerster in dr. Krisper, v uredniški odsek gg. Kavčnik, Milčinski in W e n g e r. Na predlog g. dra. Kušarja je bila slovenski vseučiliški mladini izrečena zahvala za njeno akcijo v prid vseučilišča. — Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 136 vodstveno sejo, dne 16. januvarja 1901 v družbinih prostorih »Narodnega doma«. — Navzoči : Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleivveis Trsteniški, Martin Petelin (blagajnika), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in Dragotin Žagar. — Svojo odsotnost so opravičili službeno zadržani: Ivan Hribar, Luka Svetec (podpredsednik) in Ivan Vrhovnik (nadzornik). Ob 3. uri popoludne otvori prvomestnik Tomo Zupan sejo toplo se spominjajoč pokojnega opernega pevca Josipa Nollija, ki si je stekel s pridnim nabiranjem prispevkov nevenljivih zaslug za našo družbo. Navzoči so se na prvomestnikov poziv vzdignili v znak so-žalja in v počeščenje pokojnikovega spomina raz svoje sedeže. Blagajnik je izkazal za preteklo 1901 1, 40.19140 K dohodkov, 39.694 35 K troškov; torej 497 05 K prebitka. Skupni proračun potrebščin za 1. 1902 znaša 33837 63 K. Tem potrebšči nam nasproti pa je bilo 16. t. m. 5817 64 K pokritja; torej 28.01999 K primanjklaja, ki ga bo treba pokriti s prispevki podružnic in domoljubnih dobrotnikov. Ko se rešijo došle prošnje, izvrši neka prememba učnega osobja in se sprejme več važnih nasvetov v družbi n prid, zaključi prvomestnik sejo ob Va6 uri zvečer. — V začaranem gozdu. Za letošnjo »Slavčevo maskarado«, katera bode to nedeljo v »Narod, domu«, vlada splošno zanimanje. Zunanjim rodoljubom^ vabil ni bilo mogoče doposlati, ker odboru imena niso znana, vposlana pa so bila vabila raznim društvom, ter veljajo ista tudi za posamezne člane. Maske pa dobe vstopnice izključno proti izkazu vabila' na dotično ime. Predprodaja vstopnic je pri g. čudnu na Mestnem trgu in v trafiki g. Šešarka v Šelenburgovih ulicah. Ondi se sprejemajo tudi oglasila za vabila. Izmed prijavljenih skupin bode veliko pozornost nase obračala čreda »Severnih medvedov« iz Novaje zemlje, katero izborno dresirano dove-deta dva sloveča inprerija. Velik strah bode povzročala »Tolpa ciganov«, vendar je za varnost, po staroveških gozdnih čuvajih povsem preskrbljeno. Nekaj rajskomilega pa bode v začaranem gozdu padajoča »Mana«, kajti obnebje bode z isto tako preobloženo, da si jo bode lahko vsakdo do »sitega privoščil«. — Na dnu morja. Priprave za to najlepšo predpustno veselico so se že vsestransko pričele. Dvorana bode pod nadzorstvom posebnega umetniškega odseka spremenjena v divno podmorsko pokrajino, kjer bodo kraljevale razne nimfe in morske device. Slikanje in sploh vsa Tlekoracijska dela izvršujejo razni strokovnjaki. Kakor piše med dnevnimi novicami zadnji uradni list »Morski jezik«, je župan potopljenega mesta Vinete, gospod Cidogaj povabil že vse morske živali na sestanek in preverjeni smo, da se zbero na Sokolski maskaradi na dnu morja tako imenitne kakor za nas čudne živali, kakršnih zaman iščeš v »Brehms Thierleben«. Največjo pozornost pa bode gotovo vzbudila znamenita »morska kača«, katero — da ne bode zopet ušla — imajo že priklenjeno v vinetski »špehkamri«. Da bode imela maškarada značaj »na dnu morja«, je želeti, da se tudi obiskovalci drže kolikor možno te devize in nas veseli, ker čujemo že sedaj o velikanskih pripravah takih skupin, katerih imena seveda ne smemo sedaj izdati. Pa le pozor, lepe nadmorske nimfe, da se vam tako ne pripeti, kakor zali Prešernovi Uršiki, ker p. t. morski možje so kaj muhasti! Potapljači, kateri še vedno preiskujejo morska tla, so poleg drugih potopljenih reči tudi našli prav na dnu morja z mahom, s školjkami, polipi in koralami obdanega človeka; starinoslovec prof. Beč-nik v Vineti meni, da je to neki stari Kranjec iz predpotopne dobe; izpoznal ga je na tem, da je Kranjec, ker še sedaj drži v roki kos Škrjančeve klobase. — Učiteljsko društvo za ptujski okraj bode zborovalo v četrtek dne 6 februvarja 1802 dopoludne ob ty«ll' uri v okoliški šoli. Razen običajnih točk nadaljevalo se bo predavanje »Darvinizem in vzgoja«. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. januvarja. Cesarjevo pričakovanje, da se v proračunskem odseku tudi razprava o proračunu naučnega ministrstva mirno izvrši, se ne izpolni. Nemške stranke so napovedale naučnemu ministru Hartlu boj, in sicer zaradi vprašanja o ustanovitvi češke univerze na Morav-skem. V soboto so bile v tej zadevi razne konference. Nemci so zahtevali, da mora minister precizno izjaviti, da se češka univerza ne ustanovi ne v Brnu in ne v Olomucu, česar vlada neče izjaviti Danes so imeli Nemci v tej zadevi s Korberjem posvetovanje, katerega sta se udeležila tudi Steinvven-der in Derschatta. Posledica je, da se je razprava o visokih šolah odložila in da so najprej rešijo drugi deli proračuna naučnega ministrstva. Dunaj 28. januvarja. V poslanskih krogih se govori, da hoče naučni minister Hartel demisijonirati. Vzrok je nastop nemških poslancev v zadevi nemške univerze na Moravskem. Ćuje se mnenje, da je celo stvar aranžiral grof Sturgkh v namen, da Hartla izpodrine in se vsede na njegovo mesto. Dunaj 26. januvarja. Proračunski odsek bo najbrž jutri razpravljal o postavki za slovenske razrede na celjski gimnaziji. Budimpešta 28 januvarja. „Hir-lap" poroča, da je pozicija grofa Go-luchowskega omajana, in da Goluchovv-ski v kratkem odstopi. Politični vzroki, pravi rečeni list, so obče znani. Tudi je cesar jako nejevoljen zaradi tega, ker Goluchovvski v jokay-klubu ni ugovarjal visokosti igre, v kateri je grof Potočki izgubil dva milijona kron. Goluchovvski je neki tisti igri kibiciral. London 28. januvarja. Perska zbornica je z veliko večino sklenila resolucijo, s katero se vlada poživlja, naj energično nadaljuje vojno. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 61._Dr. pr. U?0. V torek, 28. januvarja 1902. KoMtovaaJe g. SI*. I rleha, baritoni««* Ir Berollna. DrugiC: Rigoletto. Opsra t treh dejanjih a predigro. Po V. Hngovi drami .Le poi a' amase" spiBal F. M. Piats. Poslovenil A. Puntek. Uglasbil G. Verdi. Kapelnik Bog. TomaS. Režiser Sig- Urich. Blagajnica m »opr« »b 7. in. — liintk m 1 J ari. — I»dh »k 16. ari. Pri printifl »liliji irkiitir H. i. la kr. nt. pita II. Lsapeld it.? 7. Prihodnja predatava bo v Četrtek, 30. januvarja. HRANA ZA ZDRAVE 12* bolna ofcroke >■ 17 moka za o h roke k 1268 Umrli so v Ljubljani: V deželni bolniei: Dne 23. januvarja: Matevž Triller, dninar, 65 let, pljučnica. — Katarina Dežman, delavčeva žena. 60 let, srčna hiba. — Frančišek Divjak, zidarski delavec, 24 let, vnetje možganske mrene. V hiralnici: Dne 25. januvarja: Ivan Glažar, delavec 38 let, blaznost. MeteorologiČno poročilo. TiimmtL mm* mor« Sli s m. Sr.d.jl ar.tai tlak 7S6'« J»m. Stanje g £> Čas opa- baro- g, a> zovanja metra S g Vetrovi 1 Nebo 27. 9. ertčK 730 3 !— 5 7 al. jvzhodl megla g 28. 7. sjutraj 7310 I— 35 jsl. jzahod oblačno I« n J 2. popol. j <30 8 ; 0 0 : sl-ssvzh. ^ oblačno J Srednja včerajšnja temperatura —41', nor-male: —2 0\ Dunajska borza dne" 27. januvarja 1902. Skupni državni dolg v notah .... 10075 Skupni državni dolg v srebru .... 10060 Avstrijska zlata renta....... 120 50 Avstrijska kronska renta 4'/, .... 77 80 Ogrska zlata renta 4#/,....... 11975 Ogrska kronska renta 4*/#..... 9685 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1616' — Kreditne delnice......... 653'— London vista.......... 239 30 Nemški driavni bankovci za 100 mark 117 15 20 mark............ 23 42 20 frankov........... 19 02 italijansci bankovci........ 93 55 C. kr. cekini........... 1131 i Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naša Ijabljena soproga, mati, stara mati in teta, gospa Marija Grilc roj. Lenarčič danes ob '/4 na sadmo uro po kratki mučni bolezni v 81. 1. svoje starosti, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjce bode v sredo, dne 29. januvarja t. 1. ob 4. uri popolu-dne iz hiše žalosti, sv. Petra cesta št. 63, na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Pokojnico priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. (25;) V Ljubljani, 28. januvarja 1902. tlurlšu Cirile, soprog — JI ni- i j rt Plehan roj. f-rile, hči. — Ivan l'lrlian. c. kr. profesor, I?Ilro«lav Kebre, učitelj, ŽniajpoHlav Ple-han, vnuki. — Terezija Klein roj. Plehan, vnukinja. Rodbine Sučnlk, 94aele in i'ia- žek javljajo potrtim srcem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je njih iskreno ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Valentin Sušnik zasebnik, častni meščan in bivši župan škofjeloški i. t. d. danes ob 3. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 75. let, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika se bo dne 30. t, m. iz deželne bolnice v Ljubljani prepeljalo v Škofjoloko, kjer bo isti dan ob 2. uri popoldne na ondotnem pokopališču v rodbinskem grobu k večnemu počitku položeno. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. Ljubljana-Škofjaloka, 28. januvarja 1902. Zahvala. Na doalih nam mnogobrojnih, aočntja polnih izrazih tolažbe povodom bolesni in amrti našega predragega, nepozabnega soproga, odnosno očeta, gospoda Marka pl. Trbuhoviča c. in kr. majorja v p. izrekamo vaem aočutečim, ki so ae na katerikoli način spominjali predragega pokojnika, zlasti vsem, ki so mu izkazali s svojim spremstvom zadnjo čaat, v prvi vrati slav. gasilnemu društvu v Trebnjem in vrlim občanom velikoloskim, osobito gg.: županu Aloj zij u Gliha, Alojzija Žlajpah in Ivanu Bukove, ki so med sprevodom dali zvoniti, — svojo iskreno in toplo zahvalo. 240) Žalujoči osali. Najbolje učInKuJoća i al e zo-a rs en a s ta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah, HE1VR1H JfilTT«\l, »11 naj. c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik. £56) Žalujoči ostali. V najem se da prodajalnica z mlinom in vodno žago, obširnimi matjacini, kletjo in stanovanjem pri A. Ličanu v Ilirski Bistrici. Letni promet znaša okoli 200.000 K, trgovina obstoji 32 let, je zelo razvita in dobro vpeljana. Mlin služi izključno za lastno prodajo; odda se pa tudi brez mlina in žage; pogoji ugodni. Oglasiti se je pri gospej Ivani Ličan v Ilirski Bistrici. (208 2) Spretna prodajalka želi službo premeniti. i Ponudbe naj se pošiljajo pod „1. H. št. 159" na upravništvo »Slov. Nar.« 817 2 Opr. It. firm 9. Firm p. t. n. 62/1. Vpisala« se Je v register ca Hrane, pasameanlh Irgsveevi Ij|nbl|ana- Udmat, hišna S*ev. 78. (252) f ran Zlller, izdelovanje jesiha. C kr. dešelno sodlaee. Ljubljana, dnu 24. januvarja 1902. to. to. avstrtjsKt žfef štam Hbmu-. (1912-42) Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. C4hod is Ljubljaše jnž. kol. Proga čez TrM«. Ob 12. oii 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzcnsfeste, Inomost, Monakovo, Ljub** 6ez Selztha) v Aussce. Solnograd, 6ez Kleia-BeisMng v Steyr, v Line na Daaaj via Amatecten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj oaobni vlak v Trbiž, Pontabet, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, čez Setztkal ▼ Solnograd, iDomoat, ftez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak Celovec, Ljabao, Selztbal, Dana;. — Ob 3. ari 56 m popoldn« ošabni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste. Inomost, Monakovo, Ljnbao, oez Selztbal v Soinograd, •>