GRADBENI VESTNIH LETO XVII! JUNIJ 1969 ŠT. C SGP »»GROSUPLJE«: M aketa zazidave za Center Bežigrad (gradnja za tržišče) V S E B I N A Dragoš Jurišič : R ačunanje inženirskih konstrukcij po m etodi končnih e l e m e n to v ............................................. 153 Svetko Lapajne, prof. inž.: Izračun vplivnic za upogibne m om ente z »reduciranim i t o g o s t m i « ......................... 159 Vesti iz ZGIT Slovenije Prof. inž. Svetko L apajne: Kongres Jugoslovanskega d ruštva gradbenih konstruk to rjev v organizaciji ZGIT S lo v e n ije ...........................................................................162 V alentin M arinko: Važnejši zapiski s III. seje glavnega odbora ZG IT . 163 Strokovni ogled tu jih a v to c e s t ............................................. 164 Inform ativno p rip rav lja ln i sem inar za strokovne izpite ...........................................................................................164 Strokovni obisk kom unalcev v C e lo v e c .........................164 Nove strokovne ekskurz ije v D j e r d a p .........................164 D. Jurišič: S tru c tu ra l stress analysis by the fi­ nite elem ent m ethod S. L apajne: Calculation of influence-lines for bending m om ents by means of reduces stiff­ nesses In memoriam Inž. Sergej Bubnov: In m em oriam inž. V ital M lejnik . 165 Prof. Miloš M arinček: In m em oriam prof. inž. S lavko P u k l ........................................................................................... 165 Iz naših kolektivov B. M elihar: SGP »Slovenija ceste« grade že tre tjo cesto v L ibiji Isto podjetje gradi že četrto le ta l iš č e ......................... G radnja TE Šoštanj III je v polnem razm ahu Koliko za varstvo p ri d e l u ............................................. Most m ed teorijo in p r a k s o ........................................ O dkritje spom inske plošče Borisu K raigherju . . . Uspeh p ri polaganju strokovnih iz p i to v .................... M odernizacija cestne zveze P lavonija-U m ag . . . Tehnologija grad itve članov PZ »GIPOSS« . . . Veliko gradbišče pod D o b r č o ........................................ 166 166 167 167 167 168 168 168 168 168 Vesti iz inozemstva Inž. E. Močnik: Nov način g radn je m o s to v .................................................. 169 Novi lahki beton S ty r o p o r .................................................. 169 G radnja s pomočjo m ontažnih prostorskih celic . . 169 Iz strokovnih revij in časopisov Inž. A. S.: A n o ta c i je .......................................................................170 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani A. Zajc, dipl. inž. — L. A. Jenček, dipl. inž.: Določanje gostote asfa lta z rad ioak tivn im i iz o to p i .................... 170 Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl inž. Tehnični urednik: prof. Bogo Fatur Uredniški odbor: Janko B le iw eis , dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., dr. M iloš M arinček, dipl. inž., Maks M egušar, dipl. inž., Dragan Kaić, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za S lovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, te lefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani, R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 36 din, za štu d en te 12 din, za podjetja, zavode in ustanove 250 din. minim V E S T N I K GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 6 — LETO XVIII — 1969 Računanje inženirskih konstrukcij po metodi končnih elementov DK 62.002:531.3 dragoS jurišiC Uvod Računanje sodobnih inženirskih konstrukcij je pogosto zelo zahtevna naloga, ki jo rešujemo bodisi tako, da vpeljemo različne poenostavitve ali pa, da se zatečemo k modelnim raziskavam. V prvem prim eru dobimo rezultate, ki so lahko zelo dvomljive vrednosti, medtem ko SO' modelne raziskave drage in jih zato p ri nas le redko upo­ rabljamo. To je tud i razlog, da se pogosto izogiba­ mo sodobnim inženirskim konstrukcijam in se celo ra je odločamo za dražjo klasično izvedbo. V povojnem obdobju se je takšno stanje — vsaj v inozemstvu —■ v precejšnji m eri spremenilo, ker so začeli uporabljati sodobne elektronske raču­ nalnike tudi v konstrukcijski mehaniki. P ri tem so začeli uporabljati razne postopke, ki slonijo v glavnem na metodi končnih diferenc, s katero p re­ vedemo reševanje parcialnih diferencialnih enačb na reševanje sistema algebraičnih enačb [1]. V n a j­ novejšem času pa je mogoče zaslediti celo vrsto člankov, ki obravnavajo inženirske konstrukcije po metodi končnih elementov, toda šele pred kratkim je bila objavljena knjiga [2], v kateri so opisane osnove te metode. V tem prispevku želimo seznaniti domače kon­ struktorje z bistvom metode končnih elementov v upanju, da bomo s tem vzbudili njihovo pozor­ nost za izredne možnosti, ki jih nudijo elektron­ ski računalniki p ri računanju še tako zapletenih sodobnih inženirskih konstrukcij. V m atrični obliki lahko napišemo te enačbe na naslednji način: " d „ ~ £xx — 0 0 dx d £yy 0 — 0 dy d £zz 0 0 — dz d d 2 £xy --------- - 0 dy dx d d 2 £yz 0 ---------- dz dy d d 2 £zx , — 0 — dz dx ali krajše: M = [d] {u} o 3 P ri tem smo z [d] označili m atriko diferen­ cialnih operatorjev, ki im a pomen samo, če jo apliciramo na m atriko funkcij ali na neko drugo m atriko diferencialnih operatorjev. P ri tem upo­ števamo običajno pravilo za množenje dveh matrik. V drugo skupino osnovnih enačb spadajo s o - v i s n o s t i m e d d e f o r m a c i j a m i i n n a ­ p e t o s t m i : Osnovne enačbe teorije elastičnosti V teoriji elastičnosti poznamo petnajst osnov­ nih enačb, ki skupaj s pripadajočim i robnim i po­ goji vsaj načelno omogočajo rešitev poljubnega problema. Te enačbe delimo v tr i skupine. Prvo skupino osnovnih enačb tvorijo so v i s ­ n o s t i m e d p o m i k i i n d e f o r m a c i j a m i : £xx syy e*z dux 9 c = dUy + dx dux dx ̂cXy dy d Uy 2 £yz = duz dUy dy dy dz duz dux duz 2 £zx dz dz dx O x x ( 2 / A + A ) £ X x d - A f i y y d " A f i z z ( 7 y y = ( 2 /A P A ) £ y y + A f i z z + A £ X X O-ii ( 2 f l " j - A ) £ z z “ h A f X x A f y y . . . 4 ° x y “ 2 U £ x y — T x y 0 y z 2jU £ y Z T y Z ®zx 2/i £Zx = Tzx Koeficienta (A) in (/u) sta znani Lamejevi ela­ stični konstanti, ki ju lahko izrazimo z modulom elastičnosti (E) in Poissonovim količnikom {v): E A = v E (1 + v) (1 - 2v) . 5= 2 f i — 1 + v Tudi enačbe (4) lahko napišemo v m atrični obliki: Ö X X 2 f l X A A 0 0 0 £xx ° y y 1 2 f i + A A 0 0 0 £y y O z z 1 A 2 f i + A 0 0 0 €zz ö x y 0 0 0 /M 0 0 • 2 « x y O y z 0 0 0 0 p 0 2 £ y z O z x 0 0 0 0 0 P 2 £ z x . . . 6 ali krajše: { o } = [n] { £ } . . . 7 Z [n] smo označili m atriko e l a s t i č n i h kon­ stant. Zadnjo skupino osnovnih enačb predstavljajo r a v n o t e ž n i p o g o j i : Px = 0xx cos (en, x) + oyx cos (en, y) + ozx cos (en, z) Py = öxy cos (en, x) + Oyy cos (en, y) + 0zy cos (en, z) Pz = oX2 cos (en, x) + Oyz cos (en, y) + azz cos (en, z) . . . 11 ki jih tudi lahko napišemo v m atrični obliki: {P } = M { en} . . . 1 2 dOxx dx do*y dx d(7xz dx + dayx + d o zx + Vx = 0 dy d z + d O yy + dOzy + Vy = 0 dy d z + d O y Z + d o z z + Vz= 0 dy dz V tej enačbi pomeni {p j m atriko komponent specifičnih površinskih sil, to je zunanje obtežbe, medtem ko je {en} m atrika komponent enotnega vektorja v sm eri zunanje normale: 6nx cos (e„, x) } eny = cos (e„, y) £nz . cos (en, z) k jer pomenijo (vx, vy, vz) kom ponente volumske sile. Če te enačbe napišemo v m atrični obliki ~ d đ „ d l 0\X Vx r \ 0 dx dy dz n d n d d < Oyy Ozz , + . Vy o dy Jx dz A A d d d 0 0 — 0 --------- Ox y Oyz Vz 0 dz dy dx Ozx . . . . 9 vidimo, da je tako dobljena m atrika diferencialnih operatorjev enaka transponirani m atrik i diferen­ cialnih operatorjev v enačbi (2). Zato pišemo enač­ bo (9) v k rajši obliki na naslednji način: [dF { o } + { v} = ; 0 } . . . 10 Kot je bilo uvodoma omenjeno, lahko s temi petnajstim i enačbami vsaj načelno rešimo poljub­ ni problem teorije elastičnosti, če upoštevamo še r o b n e p o g o j e : Celotni problem se vsaj navidezno precej po­ enostavi, če izrazimo napetosti v ravnotežnih enač­ bah s pomiki, upoštevajoč enačbi (7) in (3): { o}= [n] { e } = [n] [d] { u} . . . 14 Tako dobimo: [d p [n] [d] {u} + {v} = {0} . . . 15 P ri tem se moramo zavedati, da predstavlja [d]T [n] [d] novo m atriko diferencialnih opera­ torjev: [k] = [dF M [d] . . . 16 ki jo dobimo tako, da najprej običajno pomnožimo m atriki [n] in [d] — glej enačbo (14) in šele nato apliciramo na produkt [n] [d] m atriko diferencialnih operatorjev [d]T: [k] = [dF (M [d]) . . . 17 Tako dobimo: (M + %) --------1- ,WV 2 dx2 [k] = +A) C“ + A) d2 dy dx d2 dz dx C« + A) dx dy d2 (d + A) — - + /.V 2 dy2 C“ + A) d2 dz dy (p +A) ( f i + A) d2 dx dz d2 dy dz (M + A) — + ^ V 2 d z2 . . . 18 in enačba (15) preide v: [k]{u} + {v} = {0} . . . 1 9 kar lahko napišemo v eksplicitni obliki: d ( dux dx ( dx d ( dux / u V 2ux + (fj, + X ) / . iV žuy + (,u + 2) /x,\7 2uz + (.a + )̂ dy ( dx d dux dz dx duy duz , _ + — I + vx = 0 o y oz duy duz ----- + ----- + Vy = 0 dy dz ‘ duv , duz dy dz vz = 0 . . . 20 To so znane Navier-Lamejeve enačbe, ki izra­ žajo ravnotežne pogoje s pomiki. Pogosto jih ime­ nujem o o s n o v n e e n a č b e t e o r i j e e l a ­ s t i č n o s t i , ker nadomeščajo vseh petnajst enačb (1), (4) in (8). Take in podobne diferencialne enačbe imajo za večino med nam i samo akademski pomen; inženirji nam reč potrebujemo pri p raktič­ nem delu konkretne num erične rezultate. P rav za­ rad i tega bomo v tem prispevku prikazali eno iz­ med metod za numerično obravnavanje inženirskih konstrukcij, ki ravno tako sloni na tem, da izrazi­ mo ravnotežne pogoje s pomiki. Metoda končnih elementov P ri numeričnem obravnavanju diferencialnih enačb se zadovoljimo s tem, da določimo iskane funkcije samo v končnem številu točk znotraj inte­ gracijskega področja. Tako na prim er rešujemo Navier-Lamejeve diferencialne enačbe (14) po d i - f e r e n č n i m e t o d i [1] tako, da prekrijem o področje znotraj opazovanega telesa z regularno mrežo in nato določamo vrednosti pomikov samo v vozliščih te mreže. V ta namen razvijemo pomi­ ke v Taylorjevo vrsto in obdržimo samo toliko členov, da lahko izrazimo odvode v posameznih vozliščih diferenčne m reže s točkovnimi vrednost­ mi pomikov v sosednjih vozliščih. Na ta način na­ domestimo diferencialne enačbe (14) v vsakem vo­ zlišču s trem i diferenčnimi enačbami in se celotni problem prevede na reševanje sistema navadnih linearnih enačb s konstantnim i koeficienti. Število teh enačb je enako številu neznanih vozliščnih po­ mikov. K er je v večini praktičnih prim erov to šte­ vilo precej veliko, zaupamo reševanje tak ih siste­ mov enačb elektronskem u računalniku. V zadnjem času se vedno bolj uveljav lja m e ­ t o d a k o n č n i h e l e m e n t o v [2], p ri kateri razdelimo opazovano telo na elemente in predpo­ stavimo, da se ti stikajo samo v določenem številu točk, ki jih imenujemo vozlišča. Tudi v tem pri­ m eru zadostimo ravnotežnim pogojem, izraženim s pomiki, samo v posameznih vozliščih. V ta na­ men p r e d p o s t a v i m o p o t e k p o m i k o v { u (x, y, z)} e p o e l e m e n t u in jih izrazimo s pomiki vozlišč {U }e, ki pripadajo tem u elemen­ tu (e): {u (x, y, z)}e = [f (x, y, z)]e {U} e . . . 21 Sedaj lahko določimo s.o v i s n o s t m e d v o - z l i š č n i m i p o m i k i in d e f o r m a c i j a m i z n o t r a j e l e m e n t a (e). V splošnem prim eru jo lahko izrazimo analogno enačbi (3): { £ } e = [D]e { U } e • • • 22 P ri tem imenujemo m atriko [D] deformacijska m atrika in jo določamo od prim era do primera. Ce upoštevamo na prim er enačbe (1—3), dobimo [D] = [d] [f (X, y, z)]. Na podobni način izražamo s o v i s n o s t m e d d e f o r m a c i j a m i i n n a p e t o s t m i z napetostno m atriko [N] analogno enačbi (7): M e = [N]e { £ } e • • - 23 oziroma zaradi (22): M e = [Nje [D]e(U }e . . . 2 4 Če se omejimo na idealno elastični material, sledi iz enačb (4—7), da je p ri prostorskem na­ petostnem stanju [N] = [n], lahko pa upoštevamo poljubno drugo sovisnost med deformacijami in napetostmi. Na ta način smo izrazili napetostno in defor­ macijsko stanje v elem entu z vozliščnrmi pomiki tega elem enta in sedaj lahko določimo notranje virtualno delo. Če nadomestimo notran je sile po elementu z ekvivalentnim i vozliščnimi silami {P u } e, lahko izrazimo to delo na naslednji način: <5W„ = {<5U}eT {Pu}e = P<5£}eT M e dV . . . 25 e Upoštevajoč enačbi (22) in (24), dobimo: {<5U}eT {Pu)e = I{^U}eT [D]eT [N]e [D]e{ U} e dV e . . . 26 V irtualni vozliščni pomiki {<5U}e in resnični vozliščni pomiki {U } e so konstantni pri in tegrira­ n ju po elementu. Zato lahko vpeljemo označbo: [Kje = J- [D]eT [Nje [D]e đV . . . 27 e in enačba (26) preide v: { P u} e = [Kje {Uj e - . . 2 8 Stolpčni m atrik i (Pu}e in {U } e sta sestavljeni iz podm atrik, ki predstavljajo vektorje notranjih sil {Piu}e oziroma vozliščnih pomikov [Ui}e po­ sameznih vozlišč (i) elem enta (e). Notranjo silo { Pju} e v vozlišču (i) sestavljajo komponente te sile v sm eri koordinatnih osi, pomik {U)} e v vozlišču (i) pa komponente tega pom ika v smeri koordi­ natn ih osi. K vadratno m atriko [Kje imenujemo t o g o s t - n a m a t r i k a e l e m e n t a . Tudi njo lahko raz­ delimo v podm atrike [kjj]e. P ri tem določata in­ deksa (i) in (j), da gre za podmatriko, k i pripada sili {Piu} e in pomiku (U j}e: { Piu}e = 2 [kijje { Uj je . . . 2 9 1 Iz zadnje enačbe vidimo, da vplivajo na silo v vozlišču (i) pomiki vseh vozlišč (j) elem enta (e). V vozlišču (i) se stika več elementov (e) in je torej očitno, da dobimo ustrezno vozliščno silo { P ,"} tako, da seštejemo vozliščne sile {Piu}e vseh stikajočih se elementov: }Piu} = ^ { P iu)e = 2 2 [kijje { Uj } e • • • 30 e e j Kot vidimo, vplivajo na rezultirajočo silo v vozlišču (i) tako pomiki ustreznega vozlišča (U i}e> kot tudi pomiki vseh sosednjih vozlišč. {U j} e- Ce vpeljem o označbo [Kij] = S [kijje 31 e preide enačba (30) v {P i“ } = S [Kij] {U j} . . . 3 2 j P ri tem smo upoštevali p o g o j e n o l i č ­ n o s t i p o m i k o v {U j} e = {U j} . . . 3 3 ki pove, da imajo vsi elementi, ki se stikajo v vozlišču (j), v tem vozlišču enak pomik {Uj}. Na podoben način nadomestimo z u n a n j o o b t e ž b o po elem entu in sicer volumske sile { v}e in površinske sile {p }e z ekvivalentnim i vo- zliščnimi silami [Pz|e, ki jih določimo iz zuna­ njega virtualnega dela <5 W z = {(5 U } eT ( P z)e = .f{<5u}eT M o đV + e + J {<5 U} eT { P } e d s . . . 34 upoštevajoč enačbo 21: {P2}e = I [f]eT { V}e dV + ] [f]eT ( p } e dS . . . 35 e e Stolpčno m atriko fP z}e tvorijo vektorji zuna­ n jih vozliščnih sil (Piz}e v posamezih vozliščih (i) elem enta (e). Rezultirajočo zunanjo vozliščno silo v vozlišču (i) dobimo tako, da seštejemo ustrezne sile {Pjz} e po vseh elem entih (e), ki se stikajo v tem vozlišču in prištejem o eventualno zunanjo točkovno silo IPj} : {Ri} = ^ { P iz )e + {Pi} . . . 3 6 e Če vpeljemo označbo {Piz} = ^{Pi*}e . . . 37 e preide zadnja enačba v: {Ri} = ' P i z} + {Pi} . . . 3 8 Ko smo tako določili rezultirajoči vozliščni sili { Pju} in {Rj} v poljubnem vozlišču, lahko napišemo r a v n o t e ž n e e n a č b e z a v o z l i š č e (i): (P;"} = ^ [ K j j] { U j | ={Rj} . . . 3 9 i Za celotno konstrukcijo dobimo na ta način naslednji sistem enačb: [K] { U } = {R } . . . 40 P ri tem je [K] t o g o s t n a m a t r i k a k o n ­ s t r u k c i j e , (U} stolpčna m atrika vseh vozlišč­ nih pomikov, {R} pa stolpčna m atrika zunanje ob­ težbe v vseh vozliščih konstrukcije. K vadratno m atriko [K] tvorijo podm atrike [Kij], ki jih do­ ločamo po enačbi (31), iz katere vidimo, da so te m atrike nične, če vozlišči (i) in (j) nista sosednji. Nadalje vidimo iz enačbe (40), da je elem ent to- gostne m atrike [K], ki pripada vrstici (r) in stolpcu (s), enak r-tem u elem entu stolpca {R ), če je s-ti element stolpca {U} enak ena, vsi ostali pa so enaki nič. To pomeni, da predstavljajo elementi togostne m atrike točkovne sile, ki bi na določenem mestu v konstrukciji povzročile pomik ena v do­ ločeni smeri. Rešitev ravnotežnih enačb (40) podaja vozlišč­ ne pomike celotne konstrukcije: [U) = [F] ' R} . . . 41 P ri tem smo inverzno m atriko [K]-1 označili z [F] in jo im enujem o p o d a j n o s t n a m a t r i ­ k a k o n s t r u k c i j e : [F] = [K]“ 1 . . . . 42 Iz enačbe (41) vidimo, da predstavljajo elementi podajnostne m atrike [Fj pomike, ki bi jih na do­ ločenem mestu v konstrukciji in v ustrezni smeri povzročila sila jakosti ena. Ob upoštevanju Max- wellovega izreka je očitno, da m orata b iti podaj- nostna in togostna m atrika simetrični: [F]T = [F] [K]T = [K] . . . 43 Na podobni način lahko pokažemo iz enačbe (28), da m orata biti sim etrični tudi podajnostna in togostna m atrika posameznega elementa: [F]eT = [F]o [K]eT = [K]e . . . 44 Ko poznamo vozliščne pomike, lahko določimo po enačbah (22) in (23) deformacijsko in napetost­ no stanje v posameznih elementih konstrukcije in s tem v celoti rešimo postavljeno nalogo. Zaključne pripombe Videli smo, da lahko računamo po metodi končnih elementov poljubno inženirsko konstruk­ cijo, tudi če njeni elem enti niso linijski, na enak način kot računamo okvirne konstrukcije po me- tudi pomikov [3], Ploskovni in prostorski elementi se seveda stikajo v neskončnem številu točk vzdolž m ejnih črt oziroma ploskev. Zato si na p rv i po­ gled težko predstavljamo, da je način računanja v obeh prim erih praktično enak. Zavedati pa se moramo, da so v bistvu elementi vsake konstruk­ cije prostorski. Tudi elementi tako imenovanih l i n i j s k i h k o n s t r u k c i j im ajo tr i dim en­ zije: višino, širino in dolžino. Vendar sta višina in širina izredno m ajhni v prim erjavi z dolžino in se zato pri linijskih elementih lahko omejimo na določanje pomikov težiščne osi. S tem tudi predpostavimo, da se dva takšna elem enta stikata v eni sami točki, ki jo imenujemo vozlišče. Če pri tem upoštevamo klasični upogib z osno silo in Saint-Venantovo torzijo, lahko brez posebnih težav izrazimo potek pomikov po linijskem elem entu z njegovimi vozliščnimi pomiki, analogno enačbi (21). V tem prim eru tvorijo stolpčno m atriko {u (x)} poleg pomikov v sm eri koordinatnih osi (ux, u y, u z), tudi rotacije okrog teh osi (ojx, r%, coz). Rotacija (o»x) predstavlja torzijski zasuk po Saint-V enantu rotaciji ({u} [f (x, y, z)] -*■ [E] . . . 5 0 P ri tem je [E] enotna m atrika. Če se omejimo na idealno elastično telo, sledi dalje: [D] = [d] [f] -> [d] . . . 5 1 K er je v tem prim eru [N] = [n], preide enačba (48) v Navier-Lam ejeve enačbe (15): [d]T [n] [d] { u } + {v} = (0} . . . 52 P ri tem smo upoštevali, da v točki znotraj elem enta ne moremo govoriti o površinskih silah {p} in torej velja: { P z)e = n f ] T {v!dV + J [ f F { p } d S —H v } . . . 53 e e Zanimivo je opozoriti, da enako kot preide pri tem »limitnem procesu« deform acijska m atrika [D] v m atriko diferencialnih operatorjev [d] — glej enačbo (51), preide tud i togostna m atrika [K]e v m atriko diferencialnih operatorjev [k] — glej enač­ bi (27) in (16): [K]e = J [D]T [N] [D] dV -> [k] . . . 5 4 Prikaz metode končnih elementov lahko torej zaključimo s ponovno ugotovitvijo, da slonijo vsi računski postopki po metodi pomikov v elastičnem področju na osnovnih enačbah teorije elastičnosti, to je na Navier-Lam ejevih enačbah. P ri tem je vseeno, ali računam o linijske, ploskovne ali po­ ljubne druge inženirske konstrukcije. Metoda končnih elementov im a to prednost, da jo lahko uporabljamo pri poljubni sovisnosti med napetost­ mi in deformacijami in pri anizotropnem m ateria­ lu. P rav tako lahko p ri tej metodi upoštevamo nelinearno obnašanje konstrukcije zaradi velikih deformacij in obravnavam o stabilitetne probleme. Očitno je torej, da gre za splošno in zelo- uporabno metodo za računanje poljubnih inženirskih kon­ strukcij. Poudariti moramo, da to metodo lahko upo­ rabljam o samo, če imamo na voljo ustrezni elek­ tronski računalnik, poleg tega pa tudi posebne pro­ grame za posamezne vrste konstrukcij. Samo v tem prim eru bo konstruktor lahko pričakoval, da bo na podlagi najnujnejših podatkov, kot so shema konstrukcije in zunanja obtežba, v najkrajšem ča­ su dobil rezultate, ki so potrebni za varno in eko­ nomično dimenzioniranje. Zato je po našem mne­ nju nujno potrebno, da se čimprej seznanimo z obstoječimi program i in se hkrati lotim o raz­ vojnega dela na tem področju. Le na ta način bomo lahko sm otrno izkoristili nova elektronska računalnika, ki smo ju v Sloveniji pred kratkim dobili. Sele s tem bodo postali naši konstruktorji enakopravni svojim inozemskim kolegom, ker bodo veliko lažje nadaljevali z uvajanjem vedno bolj sm otrnih sodobnih konstrukcij. O p o m b a : M etoda končnih elem entov je bila pri nas prvič upo rab ljena v raziskovalni nalogi »Orto- tropne plošče«, ki s ta jo financirala sklad Borisa K i­ driča in In štitu t za m etalne konstrukcije. L i t e r a t u r a : [1] D. Ju rišič : D iferenčne metode v elastom eha- niki, publikacija In š titu ta za m atem atiko, fiziko in m ehaniko, L jub ljana, 1966. [2] O. C. Z ienkiewicz: The F inite E lem ent M ethod in S tru c tu ra l and C ontinuum Mechanics, M cGraw -H ill Company, London, 1967. [3] M. Pregl: S tatična preiskava prostorskih ok­ v irjev po m etodi pomikov, G radbeni vestnik, 1969. D. JURIŠIČ: STRUCTURAL STRESS ANALYSIS BY THE FIN ITE ELEMENT METHOD S y n o p s i s The analysis of the m odern structures is frequen ­ tly a very h a rd task, w hich could be solved either by the in troduction of some sim plifications, or by the model investigations. In the first case the obtained re ­ su lts could be of very doub tfu l value, w hile th e m o­ del investigations a re expensive and consequently seldom used. The artic le is concerned w ith the fin ite elem ent m ethod by w hich every s tru c tu re could be analysed irrespective of its elem ents being one, two or three-dim ensional. Izračun vplivnic za upogibne momente z »reduciranimi togostmi« DK 624.041:531.23 Vplivnice, ki zahtevajo sorazmerno veliko in­ ženirskega dela, se uporabljajo danes komaj še p ri statičnem preračunavanju mostov, drugje ne. Tudi žerjavne proge z velikimi razponi bi to zahtevale. V poštev pridejo torej kvečjemu enoetažne skeletne konstrukcije, v kombinaciji s korekcijo zaradi ho­ rizontalnega pomika pa tudi trapezna razpirala v ojačenem betonu ali jeklu. Že dvakrat sem ta na­ čin uporabil pri njih. Če hočemo dobiti vplivnico za upogibni mo­ m ent v poljubnem prerezu, je pač najenostavneje, da jo sestavimo iz vplivnice za prostoležeče polje, od n je pa odbijemo v danem razm erju vplivnica za oba upetostna m om enta nosilca. M = m - M0x’/l - M'x/l ; Jasno je, da moramo najprej izračunati vpliv­ nico za ta vpetcstna momenta Mo, M’, to pa je tud i glavni namen tega članka. P ri tem je seveda vplivnica za vpetostni moment ob levi stran i stebra drugačna, kot vplivnica zanj ob desni strani stebra, čeprav se obe izračunata za isto točko, točno nad osjo stebra, vsaj teoretsko. Za izračun vplivnice v prerezu o, se bomo po­ služili znanega Maxwellovega zakona: ustvarili bomo na tem m estu prisilni zlom nosilca v veli­ kosti tgcpo + V’o — 1, pripadajoča deform acija li­ n ija bo že predstavljala vplivnico. Te linije pa ne bo težko narisati, če bomo imeli za vsako vozlišče izračunan naklon cp, cp', cp" itd. Postopek za izračun in risanje te linije bo obravnavan na zaključku članka. Kot je znano iz vseh klasičnih teorij, od Ostenfelda, prek Takabeie, Crossa in Kanija, dobi­ mo v načelu zasuk vozlišča tako, da gonilni moment delimo z vsoto togosti, vseh priključenih palic voz­ lišča. Vemo pa, da vsak tak zasuk povzroči tudi zasuke sosednih vozlišč, vpetostni m om ent v opa­ zovanem vozlišču pa vpetostne momente v sosednih vozliščih. Po Crossu se zahteva uravnovešenje vseh momentov v vozliščih te r n jih prenos nazaj v ite- racijskem postopku. V konkretnem prim eru imamo na ceh konstrukciji eno samo obremenitev v vozli­ šču, za katerega iščemo vplivnico upogibnega mo­ menta, drugje n ik jer nič. Ta pogoj nam nudi mož­ nost, da zasuke in momente prenašam o k ar naprej PROF. INZ. SVETKO LAPAJNE v eno smer, ne pa nazaj — če pri računu togosti pa­ lice že upoštevamo njeno elastično vpetost na na­ sprotnem kra ju te r pripadajoči zasuk. Taka togost se imenuje: reducirana togost. Nekaj primerov: reducirana togost za polnovpeti nasprotni kraj znaša: 4 EJ/L; reducirana togost za tečajno položeni nasprotni k ra j: 3 EJ/L; reducirana togost za 50-odstotno vpeti nasprot­ ni kraj 3,5 EJ/L; reducirana vpetost za u odstotno vpetost na­ sprotnega k ra ja : (3 + u) EJ/L; u je izražen v abso­ lutni vrednosti. K er im a vsaka palica lahko različno vpetost na obeh kraj eh, im a tudi dve različni reducirani to­ gosti t r. Na levem kraju : L Na desnem k ra ju : t r —y ■<— Nadaljnji zelo važen pojem, m orda najvažnejši pri vsem postopku, bo koeficient prenosa zasuka K rp. Ta koeficient pove, kako velik zasuk bo postal na nasprotnem kraju, če na prvem kra ju palice nastane zasuk 1. Ta koeficient bo znašal: za polno vpeto palico na nasprotnem k ra ju : 0; za tečajno palico n a nasprotnem kraju: — za petdesetodstotno vpeto palico na nasprot­ nem k ra ju : — lh; za u odstotno vpeto palico na nasprotnem k ra­ ju : Kep = — V* (1 - u ) ; u izražen v absolutni vrednosti. K v je različen v različnih smereh, če so vpe­ tosti nosilca na vsakem kraju različne. Pišemo jih torej s puščico v pripadajoči smeri: od leve proti desni: K v od desne proti levi: K,, Vse je torej enostavno, če poznamo stopnjo vpetosti u. Po klasičnem Crossovem postopku je u razm erje togosti priključenih palic proti vsoti togo­ sti priključenih palic in opazovane palice vozlišča. V danem prim eru velja ista formula z eno samo razliko, da je treba pri priključenih palicah že upo­ števati elastično vpetost nasprotnega kraja, kar pomeni: za priključene palice je treba vzeti name­ sto norm alne togosti reducirano togost: _ 2 tr priključenih palic 2 L priključenih palic + t nosilca togost nosilca ostane p r i tem norm alna: 4 EJ/L. P o sfo p eb ra č u n a Pripravljalna shema Za konstrukcijo' vplivnic nasploh si moramo vnaprej sestaviti t. im. »pripravljalno shemo«. Prvič potujemo od desne proti levi, te r si sproti izraču­ navamo vrednosti: t r = t n 3 + u .•------- in 4 2 t r S t r + t n ’ te vrednosti vpisujemo po vrsti, na prim er zgoraj. Z njim i je določena vpetost vseh nosilcev v desni strani, reducirana togost nosilcev v levem leži­ šču, te r prenos K ? od leve proti desni z izrazom — V2 . (1 — u); beležimo ponavadi le absolutne vrednosti brez minusa. Nato izvedemo isti postopek še od leve proti desni, rezu ltate vpisujemo na spod­ njo stran. Številčne rezultate obeležimo še s puščico, ki pomeni, v kateri sm eri velja smer togosti in v isti sm eri tudi prenos zasuka na nasprotno ležišče. Zgled je prikazan v risbi; da ne bi bil list prena- ra ta biti zasuka cp0 in ip0 v obratnem razm erju to­ gosti priključenih palic. Konkretni prim er to re j: (po = 1 • 2 t r I t r + t r 41,2 41,2 + 36,4 0,530; t r + ^ t r 41,2 + 36,4 N adaljnji zasuki znašajo: " = ( - 0,470) • ( - 0,239) = + 0,112; yj”’ = + 0,112 • ( -0,500) - 0,656; y ' * ' 0 ' 0 5 6 /% ~0'47o\ / \ Vf0*+ds30 m f ’= ~ 0*132 f'SO'031 _ _ - - - - - f " 'r o u t f A Č % / 1 I J n o si/ca 6/ l8 - 2916 dm* f , 4-J \ J s fe b ro v *9/6 ~ 234 dm* *- V plivnica za M v prerezu K trpan, je seštevanje reduciranih togosti izpuščeno, saj gre le za seštevek dveh vrednosti. Glavni del naloge je določitev naklonskega kota vplivnice nad posameznimi ležišči kontinuir- nega nosilca ali nosilca skeleta. Vzemimo' si nalogo, da iščemo vplivni co za upogibni moment na desni stran i drugega stebra, tam k jer je to v prvi skici označeno. Po M axwellu m orata znašati oba kota epo in yj0 skupno 1 (v tangentah). Ravnotežni pogoj pa zahteva, da je mom ent z leve strani prereza enak momentu upogiba z desne strani. Če pa sta m om enta enaka (obratnega predznaka), potem mo- Nanašanje ord inat vplivnic je preprosto: ker sta zasuka na obeh kraj eh različna, je najenostav­ neje, da sestavimo obliko iz dveh deformacijskih linij: prvo linijo predstavlja zasuk levega ležišča, desni ostane vodoraven, polno-vpet. Tej dodamo vpliv zasuka desnega vozlišča, pri vpetem levem. Za končna polja znaša na tečajnem ležišču zasuk vedno polovico zasuka vrtenega ležišča. Formula za ordinate enostranskega zasuka vpete palice se glasi: Formula za ordinate tečajne palice, pri raču­ nanju x-a od tečaja se glasi: L . — 2 L 1 - xz L2 Izvrednotenje vplivnic je izredno enostavno, če gre za obremenitev celega polja z enakomerno obtežbo. V opazovanem vozlišču bo znašal vpetostni m om ent: _ p Lr (negativni zasuk opazovanega 12 vozlišča + zasuk sosednega vozlišča) L2 to re j: Mv = p — ■ (— ) ; 12 Za nosilec s tečajem na nasprotni strani se dobi naravna vrednost ™ L2 ( , (p \ L2 Mv = p — + — = P —

0 + + tg y>0 = 1). Using the angle transporting coefficients the inclinations of these influence line is determ ined successively on all supports. F or avoiding the back­ w ard transporting , used by Cross-method, w e m ake use of “reduced stiffnesses”. The base form ulas for them are: The grade of the restra in ing : 2 reduced stiffnesses of adjoined bars 2 reduced stiffnesses of adjoined bars + full stiffness o f th e considered bar J The reduced stiffness: t = (3 + u) — ; L 3 for a bar with a hinge! 4 for a fu ll restra in ing] The bending m om ent transporting coefficient: The angle transporting coefficient: K r/. — ~ —-— Beginning by the end of the fram ew ork all stiff­ nesses, all restra in ing grades and a ll angle transport coefficients are calculated progressively. They are d ifferen t for each direction. The proceeding appears by the sketch. For designing the yielding line, a nu ­ m erical diagram follows. F or the com putation of the uniform loading we have to m ultip ly th e sum of both L2 deflection angles by th e factor: q — i 12 v e s t i i z Z G I T S l o v e n i j e KONGRES JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA GRADBENIH KONSTRUKTORJEV V ORGANIZACIJI ZGIT SLOVENIJE V dneh 3. do 7. ju n ija so se v Portorožu — po petih le tih p resledka od zadnjega kongresa v S arajevu — zbrali jugoslovanski konstruk to rji. G radbeni konstruk­ to rji so inžen irji gradbeništva, ki se posvetijo študiju nosilnih konstrukcij, n jihova naloga je p ro jek tira ti in g rad iti konstrukcije, ki bodo varne in gospodarne. Pod pojm om konstrukcije je treb a razum eti široko področje, saj g re p ri tem za konstrukcije mostov, dvo­ ransk ih zgradb vseh vrst, konstrukcij v vodnih zgrad­ bah in ne nazadnje konstrukcij zgradb za stanovanj­ ske, poslovne in industrijske nam ene. P ri vseh se nam ­ reč po jav lja jo isti ali podobni problem i varnosti iz­ b ran ih dim enzij, oblik nosilne konstrukcije v zvezi s prenosom obtežb od njihovih prijem ališč do tem eljev objektov. Udeležencev je bilo — po seznam u prijav ljen ih 270, od ka te rih je bilo vnaprej p rip rav ljen ih 132 referatov. N ekaj udeležencev ni prišlo, zato pa so prišli nepri­ jav ljen i drugi. Tudi je nekaj refera tov zaradi odsot­ nosti referen tov odpadlo, zato pa je bilo nekaj več časa za živahno diskusijo in k ra jša dodatna poročila. K ongresno delo se je — čisto naravno — omejilo na k ra tk e izvlečke referentov, om ejene na čas od 5 do 7 m inut. S trokovnjak i iz razn ih repub lik smo im eli idealno priliko spoznati se m ed seboj — od univerzi­ te tn ih profesorjev p rek g lavnih p ro jek tan tov statikov in inžen irjev te r izvajalcev konstrukcij do mladih, podvzetnih konstruk torjev : s kakšnim i problem i se u k v a r ja posameznik, s kakšn im i v rstam i konstrukcij im a že izkušnje in uspehe. Celotno delo kongresa je bilo sistem atizirano po naslednjih skupinah: I . Teorija konstrukcij (51 referatov) Teorija konstrukcij raz isku je velikosti no tran jih sil ozirom a napetostno s tan je v posam eznih konstruk­ tiv n ih elem entih. Sodobni razvoj pač zahteva, da se n jih velikosti in sm eri ugotovijo čim točneje vnaprej, saj je le n a ta način možno oblikovanje in dimenzio­ n iran je , ki naj bo istočasno gospodarno in varno. V rsta posam eznih prim erov je zah tevala poseben študij, re š ­ ljiv zaradi svoje m atem atične kom pliciranosti le s po­ m očjo računskega stro ja (elektronskega). Tako im eno­ vano »pešačenje« ostane le še za enostavne, lahke, že davno rešene naloge in za približno kontrolo rezu l­ ta to v računalnika. E lek tronsk i računaln ik si je z b le ­ ščečim vzponom u tr l pot v teorijo konstrukcij — brez n jega si danes ne m orem o več p redstav lja ti znanstve­ nega raziskovanja na tem področju. V večini prim erov služi za osnovo reševanja nalog m atričn i račun, so­ dobni m atem atični postopek. Tako je tudi velik del refera tov podajal definicijo m atric za rešitev danih nalog. V Beogradu im ajo že sistem atsko uvedeno raču ­ n an je z elektronskim računalnikom . P ri nas pa se lahko pohvalim o le z dejstvom , da imamo nekaj m la ­ dih mož, k a terih inženirska in m atem atična izobrazba je dovolj velika, da bomo lahko vsaj sledili svetov­ nem u razvoju na tem polju. Nekaj poročil je obravnavalo tud i druge tem e: p roblem atiko nastopajočih sil v konstrukcijah , po tres­ ne obrem enitve, obrem enitve silosov, obrem enitve snega in v e tra itd. Zanim ivi so bili tud i re fera ti o vp livu m ateria ln ih lastnosti na razdelitev napetostnega s tan ja , odpornosti in varnosti, o p lastifikaciji gradiva, o elastični in p lastični stab ilnosti nosilnih elementov. I I . Metalne in sovprežne konstrukcije (29 referatov) Videli smo zaporedje lepih jeklenih, in še več za­ nim ivih sovprežnih jekleno-betonskih konstrukcij. So­ vprežne konstrukcije so konstrukcije, katerih beton­ ska zgornja plošča nosilno sodeluje z jekleno spodnjo konstrukcijo. Te konstrukcije so se sijajno izkazale tam , k je r je odran je nemogoče te r se m ost naprav i z enostavno m ontažo jek lene traverze in naknadno iz- betoniranim (ali m ontiranim ) voziščem iz ojačenega betona. Zanim ivi so p rek rasn i televizijski stolpi za­ grebških konstruk torjev . N i m anjkalo tudi nekaj zelo zanim ivih prim erov jek len ih dvoranskih konstrukcij, jek len ih industrijsk ih skeletov in jeklenih konstrukcij za visoke gradnje, poleg jeklenega stolpnega rezer­ voarja. P resenetila so velika dela za hercegovske ceste in železnice, deloma v zvezi z gradnjo p regrade na Ram i te r za transčrnogorsko cesto. I I I . Betonske in prednapete konstrukcije (23 referatov) Z izjemo dveh poročil o dim enzioniranju in o go­ spodarnosti betona te r poročil o dim enzioniranju re ­ aktorja, kesona in velike dvoranske strehe, so skoraj vsi p redavate lji obravnavali m ostove iz p rednapetega betona te r vsebino svojih besed obilno ilu s trira li s sli­ kami, m nogim i v b a rv ah prelepe kraške pokrajine. Največjo pozornost so vzbudila m ostna dela zelo veli­ kih razponov (70 do 110 m) v obliki svodastih konti­ nuumih nosilcev, g ra jen ih p rek globokih kanjonov prosto v previs s pom ičnim odrom. S tem i deli smo komaj 10 le t za najnaprednejšim i narodi na svetu, saj je bila p rva ta k a g radn ja izvršena p rek Rena v W ormsu le ta 1952. Razum ljivo, da gre pri tem za beton izrednih kvalite t (m arke 400 do 600) in za arm iran je s prednapetim i kabli. Mi, n a žalost, naših del v P tu ju , Breznem in M ariboru nism o prikazali. Zanim iva so tud i m ostna dela z m ontažnim i, prednapetim i nosilci s pomočjo ustrezn ih jek len ih pomičnih naprav. V ino­ zemstvu, v Iraku , je podjetje M ostogradnja dobilo in izvedlo velik m ost p rek E vfrata, p ri čem er je p rav s svojo inženirsko strokovno kvaliteto ustvarilo pogoje za ta uspeh v tekm i z m nogim i svetovnim i podjetji. Največjo pozornost je gotovo odneslo poročilo o p re ­ m ostitvi reke K rk e p ri Šibeniku z železobetonskim lokom razpona 270 m. P r i g radnji je gotovo bil uspešno rešen najtež ji problem , g rajen je z obešenim odrom na obalne pomožne steb re — brez odranja v razponu globokega m orskega zaliva. Po istem vzoru je p ravkar zgrajen tud i m ost za cesto na otok Pag. Delo je bilo ilu strirano v filmu. I V . — V I . Masivne, lesene in druge konstrukcije, industrializacija graditve, konstrukcije objektov (22 referatov) V navedenih poročilih smo imeli p riliko seznaniti se še z raznovrstn im i deli, fundiranji, izvoznim sto l­ pom, zagatnim i stenam i, industrijsk im i kom binati in drugim i zanim ivim i deli. O rganizacija kongresa je bila vzorna: vsi refera ti so bili dejansko obsežni, vnaprej p rip rav ljen i in tisk a­ ni. V sak udeleženec je dobil vnaprej izvod tega g rad i­ va, ki ga je k a r okrog 1000 tiskanih stran i. Na kon­ gresu je vsak poročevalec podal torej le izvleček o vsebini svojega re fera ta . K er so bili re feren ti v sploš­ nem discip lin irani te r so se omejili na določeni čas, je k sreči preostalo še nekaj časa za diskusijo. Vsa k ra tk a poročila so se v splošnem om ejevala n a posamezni problem, na posamezni objekt, tako da n i bilo nobenega izgubljenega časa zaradi sum arnili poročil, običajnih na tak ih kongresih. D iskusija se je zlasti razvila okrog zadnje tem e: VII. Predpisi, standardi, navodila Ta tem a se ni toliko razv ijala po posam eznih, predvidom a 7 poročevalcih, kolikor bolj v p rosti t r i ­ buni, v diskusiji. Podana so bila zelo različna m išlje­ nja, od takih, da so predpisi popolnoma odveč, ker ovirajo napredek, do povsem nasprotnih, da je treba vse predpisati in p redpise do zadnjega izdelati. N aj­ zanim ivejša je m orda ugotovitev, da sam ostojno do­ b rih predpisov nismo sposobni izdelati, saj po trebujejo visoko razvite države desetletje štud ija najboljših stro ­ kovnjakov in inštitutov, ko skušajo naprav iti nekaj dobrega in sodobnega. Če nam torej ne ostane d ru ­ gega kot kopiranje ali prilagoditev tu jih predpisov, čem u potem svoje sploh potrebujem o, ko lahko k ar tu je predpišemo. Razna m išljenja: boljše slabi p red ­ pisi kot nobenih, zopet drugi: boljše nič kot slabi predpisi. Tudi je vprašanje, ali je boljše novelirati s ta re predpise s popravki, dopolnitvami, tolm ačenji o sodobnem napredku, ali pa enostavno zam enjati sta re s popolnoma novimi. Že razsvetlitev problem atike, po­ stav itev raznih m išljenj, postavitev točk, v k a terih so m nenja deljena, je pom em ben uspeh. Ob zaključku kongresa lahko ugotovim o njegovo izredno uspelost. Udeležil sem se že m nogih m edna­ rodnih kongresov, pa nisem prišel domov s tak o obilno zalogo novih dognanj, spoznanj, gradbenih stvaritev . Zato im a gotovo največjo zaslugo dobra organizacija, ki je vsakem u udeležencu oskrbela vnaprej za tiskano vsebino referatov. P ortoroška dvorana je b ila dovolj velika za vse udeležence te r sijajno zračena, sicer udeleženci ne bi mogli do k ra ja uspešno slediti poro­ čilom in debati. V največje zadovoljstvo pa je, da sm o videli v naših izvedenih delih velik napredek gradbenega kon- struk to rstva , ki dohiteva svetovni razvoj z velikim i koraki in se uveljav lja p rav uspešno tud i v inozem ­ stvu. Nekaj mladih, nadarjen ih in podvzetnih m ladih inženirjev nam jam či ne le za boljše nasledstvo starih , am pak tud i za napredek naše znanosti v gradbenem konstruktorstvu. Na kongresu je sodelovalo veliko število naših najodličnejših sta rih znanstvenikov in konstruk torjev in še večja obilica m ladih, brez ozira n a to, ali že im ajo svoj sloves z izvršenim i deli, ali pa si ga bodo šele ustvarili. Prof. inž. S ve tko Lapajne VAŽNEJŠI ZAPISKI S III. SEJE GLAVNEGA ODBORA ZGIT Poročali smo že, da je v letošnjem ap rilu glavni odbor zveze gradbenih inženirjev in tehn ikov Sloveni­ je obravnaval obračun dohodkov in izda tkov Z veze in Gradbenega vestn ika 1968, predlog delovnega progra­ ma in plan dohodkov in izdatkov Z veze in Gradbe­ nega vestn ika za leto 1969. Posredujem o nekaj najvažnejših zapiskov te seje: 1. R azprava o doseženih finančnih rezu lta tih je bila po celoletni izredni delovni razgibanosti razm e­ rom a bogata. Postav ljen program n i bil sam o u resn i­ čen, pač pa je bil dosežen visok finančni učinek. P red letom dni je glavni odbor sprejel p ro račun izdatkov v višini 156.000 d inarjev , ki pa je bil po obravnavi pol­ letnega obračuna povečan n a 181.730,56 d inarjev . Po­ kazalo pa se je, da je realizatorjem program a Zveze uspelo prekoračiti postavljeni p rogram za 90.400 d i­ narjev , oziroma za 49 ®/o. Z aradi tega je finančn i načrt znašal po zaključku poslovnega le ta 272.133,79 d i­ narjev. V celotni dejavnosti Zveze prinesejo Zvezi največ dohodka strokovni sem inarji, ekskurzije, posvetova­ n ja in podobno, ki p redstav lja jo 57 %> vseh dohodkov. Drugi dohodki so še: p rodaja strokovne lite ra tu re in strokovnih publikacij, m edtem ko znaša celotni doho­ dek od č lanarine komaj 3 % vsega ustvarjenega do­ hodka. Znano je, da se je Zveza nam enom a odpove­ dala participaciji n a članarin i v korist našim d ru ­ štvom povsod tam , k je r ta obstojijo. D ruštva zajem ajo okoli 70 “/o članstva. Izdatki Z veze so bili skladni s predvidevanji in v mejah, k i jih dopuščajo vsesplošna varčnost in štednja v poslovanju. Z arad i povečanja dohodka so se sorazmerno povečali tud i izdatki. Pozitivni saldo dne 31. 12. 1968 pa je znašal 32.228,74 d inarjev , stan je dolž­ nikov koncem le ta 37.188,10 d inarjev , upnikov pa 30.122,65 dinarjev . 2. P rv ič odkar izhaja G radbeni vestn ik — edino strokovno glasilo g radbenih inženirjev in tehnikov Slovenije — so bili pokriti vsi stroški brez tu je do ta­ cije, predvsem z iznajdljivostjo in izvirnim i rešitvam i izvajalcev program a. P oudariti je, da so prispevki n a ­ ših gradbenih podjetij tud i v p retek lem le tu v ve­ liki m eri pripom ogli k odstran itv i grozečih finančnih težav, k ak ršne imajo, tako kot naša, vse strokovne revije p ri nas. Lansko povečanje prispevka za G radbeni vestnik je dalo Zvezi 60.000 d inarjev (30.000 več kot v p re ­ teklem letu), to pa pokrije komaj 35 ®/o celotnih stro ­ škov za G radbeni vestnik, ki ga prejem ajo indivi­ dualni člani. Vsi naročniki, le z nekaj redkim i izjemami, so poravnali zaostalo članarino, k a r je tu d i prispevalo k stabilizaciji proračuna G radbenega vestnika. Občutno pa se je povečal dohodek objav ekonom ske p ropa­ gande, k a r je tud i omogočilo pokriti 31 “/o prekorače­ n ja izdatkov pro računa G radbenega vestnika. Obračun G radbenega vestnika, ki je bil dosežen v višini 169.264,80, so nam reč obrem enjevali tud i stroški treh številk G radbenega vestn ika iz 1967. leta. U redniški odbor G radbenega vestn ika in pa funk ­ cionarji Zveze so v le tu 1968 posvetili vso pozornost temu, da je G radbeni vestn ik ostal na doseženi ravni. K tem u je v naj večji m eri prispeval glavni urednik inž. Bubnov, ki m u je izvršni odbor že med letom izrekel vse priznanje. Po obrazložitvi vročenih poročil in po poročilu nadzornega odbora je glavni odbor Z veze gradbenih inženirjev in tehn ikov S lovenije sprejel obračun do­ hodkov in izda tkov Z veze in Gradbenega vestn ika za leto 1968, hkra ti pa ugotovil zelo uspešno poslovanje in aktivnost v tem letu. 3. Predlog proračuna Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije je b il p rav tako predm et obrav­ nave članov glavnega odbora. P ro račun tem elji na do­ sedanjih izkušn jah in na odločitvah, da bo Zveza GIT Slovenije tu d i še vnapre j z enako prizadevnostjo iz­ vajala svoj p rogram in n a ta način zagotovila po treb­ na sredstva za redno dejavnost. P ro račun Zveze za 1969 vključno G radbenega vestnika, ki ga je obrazložil predsednik nadzornega odbora, je glavni odbor p reveril in presodil o p ri­ m ernosti za odobritev. Na podlagi vsestranske ocene, upoštevajoč realne možnosti, je glavni odbor potrdil proračun Zveze gradbenih inžen irjev in tehn ikov S lovenije za leto 1969 v višin i 250.000 dinarjev, sprejel pa tud i proračun za Gradbeni ve stn ik v višin i realizacije 1968 to je 160.000 dinarjev. To pomeni, da bo m orala Zveza, da bi u resničila oba proračuna dohodkov in izdatkov, u stva riti skupno 410.000 dinarjev. G lavni odbor je tu d i teh tno proučil konkretne predloge o vsebinskem program u in nadaljn ji delovni aktivnosti v naslednjem obdobju, posebej pa v letu 1969. STROKOVNI OGLED T U JIH AVTOCEST S kupina naših strokovnjakov za gradnjo cest iz ZRMK si je pod vodstvom ing. M. Poliča ogledala po­ m em bnejše odseke h itr ih cest predvsem na Bavarskem , ki so v rekonstrukciji ali se na novo grade. Dogovor­ jeno je, da bo ogled našim članom omogočen v za­ četku septem bra. Ob tej priložnosti bi si na strokovni ekskurziji z avtobusom v tednu dni ogledali naslednje h itre ceste: O LIM PIA - avtocesto, avtocesto REGENSBURG, g radnjo avtoceste SALZBURG — južna smer, SALZ­ BURG—TAUERN avtocesto — in sam projekt, ki ne- obhodno povezuje srednjo Evropo z Italijo in Jugo­ slavijo. Med drugim bodo udeleženci ekskurzije spoznali sistem ojačevanja betonskih vozišč z asfaltom zlasti na odsekih M ünchen—A ugsburg in M ünchen—Salz­ burg. Ogledali pa si bodo tu d i asfa ltne naprave firm e W ibau te r naprave za stabilizacijo. Zanim ivi pa bodo še ogledi kom pletnih nap rav in cestogradbenih strojev firm e Vogele. Podrobni program bo dostav ljen vsem podjetjem , ki so s svojim i strokovnjaki sodelovala na sem inarju o sodobni g radnji cest, ki ga je Zveza organizirala v le tošn jem aprilu. P rednost udeležbe bodo imeli člani Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. INFORMATIVNO PRIPRA V LJA LNI SEMINAR ZA STROKOVNE IZPITE Zveza je razpisala p rijavn i rok za VII. inform a- tivno-p rip rav lja ln i sem inar za strokovne izpite, ki bo v dneh od 3. do vključno 7. novem bra 1969. Po konč­ nem program u sem inarja v T rebiji, bo sledil še celo­ dnevni ogled specializiranih obratov v L jubljani, kot so: separacija in betonarna, o b ra t gradbenih polizdel­ kov G IP »Gradis«, več obratov z gradbeno m ehani­ zacijo z ogledom drugih zanim ivosti, da bi tako čim ­ bolj pripom ogli k uspešnim p rip ravam za polaganje strokovnih izpitov. Zveza želi, da kand idati in podjetja odpošljejo svoje p rijav e čim prej, da bi lahko ustregli s sp re­ jem om na sem inar v želenem roku. Ob tem naj opo­ zorimo, da bo naslednji ta k sem inar p rire jen v Trebiji šele spom ladi 1970. leta. Vse p rijave za in form ativno p rip rav lja ln i sem inar naslov ite na naslov: Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, L jub ljana, E rjavčeva cesta 15 Telefon 23 158 STROKOVNI OBISK KOMUNALCEV V CELOVEC Zveza GIT Slovenije je zaprosila m estni svet m esta Celovec, da bi si lahko skupina naših kom unalcev — članov naše Zveze ogledala kom unalno ureditev, te r se seznanila s sistem om u re ja n ja te raznolike pro­ blem atike. P redlog Zveze je bil ugodno sprejet in ap rila je že stekla ekskurzija dveh avtobusov naših kom unaln ih načrtovalcev in izvajalcev. Skupino je vodil ing. M arjan Prezelj. P ro toko larn i sprejem p ri m estnem svetu m esta Celovec ni bil samo odraz v ljud ­ nosti, tem več je tu d i v strokovnem oziru več kot iz­ polnil pričakovanja. S trokovnjaki, k i vodijo posam ezne kom unalne službe, so prisotnim zelo podrobno in dokum entirano obrazložili kom pleksno problem atiko u re ja n ja kom u­ naln ih služb in naprav. N akazali pa so tud i u rb an i­ stične rešitve, u re jan je prom eta te r p reskrbo m esta z vodo, energijo in izvedbo kanalizacije. Po ogledu kom unalnih naprav , ki je sledil, so udeležence naše ekskurzije zadržali na kosilu, na k a ­ terem so bile izm enjane dobre želje za podobna sre - Međ razpravo o kom unalni problem atiki Čanja med našim i in njihovim i kom unalnim i inženirji in tehniki. Popoldne je bil p rire jen obisk priložnostne raz­ stave »Mostovi za nas« in pa stalne razstave, v kateri proizvajalci m ateria la za gradbeništvo razstav ljajo svoje izdelke. Center, ki je na novo osnovan, kaže šele svoje skrom ne začetke. V endar pa je ta začetek zelo perspektiven. »Kako dobro bi se počutili,« so menili naši obiskovalci, »če bi podobno zamisel uresničili v doglednem času tu d i p ri nas.« NOVE STROKOVNE EKSKURZIJE V DJERDAP Znano je, da bo v naslednjih nekaj m esecih po­ tekala najzanim ivejša faza gradnje HC D jerdap — za­ jezitev korita Donave. Zveza p rip rav lja za ta čas tr i nove ekskurzije in priporoča oglede v tem času, ko poleg gradbenih del izvajajo obsežna m ontažna dela. Da bi omogočili ogled na naši in rom unski stran i čim večjem u številu naših članov, bomo v avgustu in septem bru prired ili t r i ekskurzije v času od četrtka zvečer do nedelje zju tra j. Odhodi iz L jub ljane bodo v dneh 21. avgusta, 4. in 25. septem bra (vsakokrat v ležalnikih v laka ob 21.35). Strokovn i ogledi na naši strani bodo: 22. avgusta, 5. in 26. septembra. Strokovni ogledi na rom unski strani bodo: 23. a v ­ gusta, 6. in 27. septem bra. P ovratek v L jubljano: v soboto z nočnim vlakom : 23. avgusta, 7. in 28. septem bra. Prihod v L jubljano: 24. avgusta, 7. in 28. septem ­ bra vsakokrat z ju tra n jim vlakom ob 8.30. Cena ekskurzije: S trokovni ogled kom pletnega gradbišča n a naši in na rom unski stran i (vključno vzporednih objektov), vsi prevozi z vlakom (ležalniki tja in nazaj), avtobusi, hidrogliserjem , s prenočiščem v Rom uniji, p reh ran a (brez zadnje večerje) znaša 457 dinarjev za člane Zveze. R ezervacija I. raz reda z doplačilom razlike je možna s pogojem 14-dnevnega prednaročila. Številčno p rijavo naj pošljejo podjetja najm anj 10 dni pred odhodom ekskurzije . V prim eru prem ajh ­ nega števila p rijav organizator lahko ekskurzijo p re ­ loži ali pa dve združi. Da bomo omogočili ta zanim iv ogled čim večjem u številu naših članov in da bo zapravljenega čim m anj delovnega časa, bomo tu d i za te ekskurzije najeli specialni hidrogliser, p ri tem pa izvedli zgoraj nakazan program . Prosimo vse člane, da opozorijo svoja podjetja na razpis, k i so ga že p re jšn ji mesec prejela vsa podjetja. Zato priporočamo, da opozorite na lepo priložnost, da se udeležite in da v id ite ta najbolj zanim iv in na jvečji gradbeni ob jekt pri nas. Valentin M arinko i n m e m o r i a m Inž. VITAL MLEJNIK 24. m aja nas je po težki bolezni za vedno zapustil inž. V i t a l M l e j - n i k , d irek to r GIP INGRAD Celje in predsednik U pravnega odbora Po­ slovnega združenja GIPOSS. N jegova sm rt pom eni hudo izgubo za celotni ko lektiv INGRAD, katerega je vestno in uspešno vodil že od le ta 1963, za GIPOSS, katerega predsednik upravnega odbora je bil od ustano­ v itve združenja leta 1965, te r za celotno slovensko gradbeništvo, ker je več let plodno deloval kot član Sveta za gradbeništvo republiške go­ spodarske zbornice in član sveta B iroja g radbeništva Slovenije. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je izgubila z n jim svojega vzornega člana, ki je na celjskem področju bistveno prispeval k organizaciji in uspešnem u poslovanju enega izmed najbolj ak tivnih gradbenih strokovnih društev Slovenije. Inž. V ital M lejnik se je rodil 26. 10. 1913 v K ran ju . Realno gim na­ zijo in gradbeno fakulteto je končal v L jubljani. Po osvoboditvi se je z vso vnem o vključil v obnovo domovine, najp re j na področju naših železnic. Sodeloval je p ri obnovi prog Pragersko—K otoriba in Laze— Zagorje, bil je šef sekcij za vzdrževanje proge v L jub ljan i in v Celju. Njegovo požrtvovalno in vestno delo je bilo visoko cenjeno, kjerkoli je služboval. Zato je bil v Celju izvoljen za predsednika Sveta za u rb a ­ nizem in gradbene zadeve, pozneje pa m u je biloi zaupano vodstvo enega največ jih celjskih kolektivov, gradbenega podjetja INGRAD. Na tem delovnem m estu se je inž. V ital M lejnik takoj lotil uvajan ja sodobnejše tehnologije v naše gradbeništvo, zlasti stanovanjsko gradnjo. T ako je INGRAD kot prvo slovensko podjetje pričelo grad iti stanovan j­ ske zgradbe po m ontažnem sistem u graditve. Odločilno vlogo je imel inž. V ital M lejnik p ri ustanovitv i poslov­ nega združenja GIPOSS, katerega nam en je bil razširiti sodobno tehno­ logijo grad itve stanovanj in naselij na večje število slovenskih gradbenih podjetij. Bil je izvoljen za prvega predsednika upravnega odbora zd ru ­ ženja. Pod njegovim vodstvom je GIPOSS v p retek lih š tirih le tih znatno razširil svoje poslovanje, izpopolnil in razvil tehnologijo graditve in u trd il zavest o potrebi in tegracijsk ih procesov m ed svojim i člani. Sedaj, ko ga ni več m ed nam i, lahko rečemo, da nam bo ostal v spom inu takšen, kot smo ga poznali: kot človek širokega duha, veder in poln življenja, neu trud ljiv delavec, skrben mož in oče, človek, k i je povsod odkrito povedal svoje stališče in ki se je vedno boril za p ra ­ vične odnose med ljudm i v družbi in v stroki. Njegova osebna skrom ­ nost, brezkom prom isna poštenost, nenehna skrb za tehnični napredek svojega podjetja in združenja te r celotnega slovenskega gradbeništva, bodo ostali vedno v spom inu ne samo njegovih sodelavcev, tem več tudi vseh naših gradbenikov, ki so ga poznali in cenili. O stal bo med nam i kot vzor človeka in strokovnjaka. Inž. Sergej Bubnov Prof. inž. SLAVKO PUKL D ne 7. jun ija nam je nenadom a um rl inž. S l a v k o P u k l , profesor na konstrukcijskem odseku gradbenega oddelka FAGG. Izgubili smo izjem no dragocenega človeka, v pom em bni dobi razvoja gradbenega konstruk to rstva v Sloveniji. Rodil se je leta 1921 v Rim skih toplicah. G im nazijo je končal v Celju. Dve le ti štud ija n a Pom orski akadem iji v D ubrovniku m u je p rek in ila okupacija. M aja 1942 je bil v Celju zaprt, nato pa odgnan v koncentracijsko taborišče v M authausen, k jer je bil do konca vojne. L eta 1950 je kot vojaški štipendist končal v L jub ljan i študij za grad­ benega inženirja, nakar je deloval kot oficir JL A v V ojno-tehničnem in š titu tu v Beogradu. S prva je delal na problem ih u trdb , nato na p re­ izkušan ju konstrukcij. L eta 1954 je bil prem eščen na sektor vojnih mo­ stov in postal je p ro jek tan t dom ače serije m ontažnih mostov, ki je bila uvedena z velikim uspehom. L eta 1961 je bil im enovan za načelnika oddelka za vojne mostove in konstrukcije, v le tu 1965 pa za pomočnika d irek to rja In š titu ta za inženirske konstrukcije in je bil zadolžen tudi za organizacijo znanstveno-raziskovalnega dela. Ves čas š tud ija je bil odličen. Im el je izreden smisel za poglobljeno m atem atično obravnavan je problemov. Že le ta 1951 je na univerzi v L jub ljan i dopolnjeval znanje iz teoretične m ehanike in uporabne m ate­ m atike, le ta 1960 n a tehniški visoki šoli v H annovru iz problem atike v arjen ja alum inija in preizkušanja zvarov te r nazadnje le ta 1964 v ZDA iz aplikacije teo re tske dinam ike v pro račun ih vojnih mostov n a un i­ verzah Illinois, B erkeley in California In s titu te of Technology. P ri nalo­ gah s specifičnimi, vendar povsem jasn im i cilji je uporab ljal teorijo z zelo zahtevnim i m atem atičnim i sredstvi, izvajal je kom plicirane labo­ ra to rijske preiskave in obenem sodeloval p ri izdelavi konstrukcij te r p ri n jih preizkušanju . Izdelal je v rsto znanstvenih razprav o vplivu trenu tn ih obtežb, o računan ju pontonskih mostov, o vplivu seizm ičnih valov n a konstrukcije te r o m etodah dinam ičnega proračuna vojnih mo­ stov. Njegovi strokovni članki so obravnavali zlasti proračun in p ro ­ jek te v zvezi z uporabo BAILEY konstrukcij za viseče mostove te r za velike opažne konstrukcije. V raziskovalni atm osferi, ki je vselej zah te­ vala obravnavanje zakonitosti obnašanja konstrukcij do sk rajn ih m eja zmogljivosti, se je polkovnik Slavko P uk l razvil v enega najv idnejših jugoslovanskih strokovnjakov za teorijo konstrukcij, zlasti n jene n a j­ zahtevnejše veje — dinam ike konstrukcij. Dolgo smo si želeli, da bi Slavko P u k l deloval v ožji domovini. Leta 1966 se je res v rn il med nas. Izvoljen je bil za izrednega profesorja za predm et »S tatika gradbenih konstrukcij« in postal je p redsto jn ik k a ­ ted re za gradbeno m ehaniko, kot nasledn ik em eritiranega profesorja Fakina. Njegov prihod je pom enil za naše gradbeno konstruk torstvo iz­ redno pridobitev. V kratkem času se je vk ljučil v delo na univerzi in se neverjetno izkazal v širjen ju znanja o sodobnih num eričnih m etodah v teoriji konstrukcij. D iplom ska dela, izdelana pod njegovim vodstvom , so p redstav lja la p resenetljivo osvežitev v p rim erjav i z dosedanjim i. Povsem so nas prepriča la o novi dobi v gradbenem konstruktorstvu, značilni po možnostih, ki jih nudijo p ri nas danes instaliran i elek tron­ ski računalnik i, kot tudi po potrebi posebnega obravnavanja zgradb zaradi vpliva potresov. P rofesor P u k l je bil vzoren ne le kot strokovnjak, učitelj in znan­ stvenik, am pak tu d i po svojem prav izjem no lepem značaju. P resun jen i in onem eli stojim o sedaj p red dejstvom, da ga n i več med nami. Ne vemo, kako bomo mogli nastalo vrzel ustrezno zapolniti. Vselej pa bomo skušali slediti njegovim svetlim zgledom. Prof. Miloš M arinček i z n a š i h h o l e h t i v o v SGP »SLOVENIJA CESTE« GRADE ŽE TRETJO CESTO V L IB IJI L ani so bila uspešno dokončana dela na 80 km dolgem odseku m ed B enghazijem in Agedabio. S p r i­ dobljenim i izkušnjam i na g rad n ji cest na libijskem trž išču je isti izvajalec, tj. SG P »Slovenija ceste« la h ­ ko prevzel lan i jeseni tu d i že gradnjo drugega 70 km dolgega cestnega odseka v zalivu Sirta. Konec ap rila letos p a je bila podpisana pogodba še za gradn jo tre t je ceste v L ibiji in sicer za 25 km dolgo, zelo m oderno šestpasovno cesto, ki bo povezo­ vala Tripolis z letališčem . Novo prom etno m agistralo bo gradilo to slovensko pod je tje skupaj s podjetjem »P artizanski put« iz Beograda. P redvidena investicijska vsota 3,2 m ilijona lib ij­ skih fun tov (pribl. 10 m ilija rd sta rih dinarjev) doka­ zuje, da gre za pom em bno investicijo. Rok za dokon­ čan je je 1. novem ber 1970. Že iz te inform acije izhaja, da se je SGP »Slovenija ceste« s svojim i najboljšim i s trokovn jak i in d rugim i k ad ri v L ibiji krepko u v e lja ­ vilo. Vsako novo prevzeto delo pa po drugi stran i po­ m eni tud i boljši poslovni rezu lta t in boljše izkorišča­ n je te r am ortiziran je m ehanizacije, nabavljene lani in predlanskem za delo v tej afrišk i deželi. ISTO PODJETJE GRADI ŽE ČETRTO LETALIŠČE Člani kolektiva SGP »Slovenija ceste« pridobivajo tud i vedno večji ugled v izgradnji letališč. Za gradnjo kom pletnega letališča Brnik, nato letališča v Splitu in po dokončanju vseh asfa ltn ih del na novo odprtem letališču v Zadru 19. aprila letos, je le tališče v P ulju že četrto v Jugoslaviji, k je r bo to podjetje izvršilo obsežna dela, tud i v d rugi etapi, katere izg radn ja se je pričela z letošnjim m arcem. V zelo ostrem roku je treb a zgraditi več kot 5000 m 2 nove p latform e, spojnico od vzletne steze v dolžini 115 X 16 m, povečati park irn e površine za oseb­ na vozila, zlasti težko nalogo glede term ina pa p red ­ stav lja g radn ja novega tehničnega tra k ta s kontro l­ nim stolpom in izgradnja restavracije. P rav pred k ra t­ k im je investitor oddal istem u izvajalcu še podaljša­ n je vzletne steze za nadaljn jih 500 m. Tako bo to g rad ­ bišče m oralo do 15. avgusta letos izvršiti na tem po­ m em bnem objektu dela v vrednosti 8,32 m ilij. N d i­ narjev . GRADNJA TE ŠOŠTANJ III JE V POLNEM RAZMAHU S priprav lja ln im i deli je G IP »Gradis« pričelo le­ tos v ja n u a rju in feb ruarju , dočim so g radbena dela stek la v začetku aprila. G lavni pogonski ob jek t obsega kotlarno z 2000 m2 površine, bunkerski del in strojnico, ka tere površina m eri tud i 2000 m2. Z grad iti bo treba 150 m visok dim ­ n ik (sedanji je visok le okrog 100 m). D im nik bo pri dnu širok 20 m. D alje je treba zgraditi elek trofilter, h lad iln i stolp, ki bo za 40 m višji od sedanjih dveh, tj. 105 m in bo imel spodaj p rem er 95 m. D odati je še izgradnjo transporta prem oga do novega jaška in sicer pod zemljo, te r izkopati do 25.000 m 3 m ateriala. Vsega skupaj bo izkopa okrog 130.000 m 3. G re torej v resnici za velikanska dela. Letos bo glavni pogonski objekt v glavnem končan, bunkersk i del do m aja prihodnjega leta, stro jn ica pa do novem ­ b ra 1970. Dela potekajo sedaj po predvidenem planu, in kot vse kaže, ni bojazni za prekoračenje rokov. Na gradbišču posebej poudarjajo, da so v p rip rav i dela na centrali opravili pomembno delo in da im ajo zato na gradbišču veliko m anj težav. Zadovoljni so tu d i z dobavo in kvalite to že skrivljenega betonskega železa iz centralne železokrivnice. Beton dobavijo iz avtom atske betonarne n a gradbišču s kapaciteto 5001 m ešalca. Vsa dela so akordirana. KOLIKO ZA VARSTVO PRI DELU D elavski svet pod je tja G IP »GRADIS« je n a za d ­ n ji seji odobril p lan finančnih sredstev za varstvo p ri delu v le tu 1969 v višini 1,104.130 d inarjev . Iz s tru k ­ tu re po vrstah poškodb je razvidno, da je največji del stroškov predvidenih za zaščito telesa, za zaščito rok in za tehnično zaščito. Poleg teh so predvideni tudi zneski za zaščito glave, čutil, dihal, dalje za h i­ gieno, požarno varnost, zdravniške preglede, varnostne ateste, raziskave in m eritve, instrum ente, opozorila, literaturo , osvežila te r okrepčila, in druge. MOST MED TEORIJO IN PRAKSO Iz članka z gornjim naslovom, katerega je napisal V iktor Turnšek, dipl. ing., d irek tor Zavoda za raz iska­ vo m ateria la in konstrukcij — L jub ljana za glasilo »Dravski bobri« št. 1/69, zaradi ak tualnosti povzem a­ mo naslednje ugotovitve v zvezi z gradbenim i deli ob­ jek ti HE Drava-1. O bjekt Drava-1 spada med naše velike povojne jugoslovanske gradnje. V tehničnem in tehnološkem pogledu je za izgradnjo 17 km dolgega k an a la s 4,5 m ilijoni m3 zem eljskih del in 1,2 m ilij. m 2 obloge po­ membno naslednje: — že sam a velikost in razsežnost objekta je omogočila in tud i zahtevala industrijsk i način gradnje z u trjen im i, kontinuiranim i, visokom e- haniziranim i postopki. — Izvedba betonske obloge predvsem n a brežinah v nak lonu 1 :2 je originalna tehnologija beton iran ja v podolžni smeri. Za ta nam en je nem ška stro jna in ­ d u strija ABC konstru ira la poseben tip fin išerja . Na­ vzlic prvotni skepsi so bili vsi problem i rešeni in je kanal v celoti izveden v betonski oblogi po predloženi tehnologiji. — Dimenzije betonskih plošč 10 X 8 m v nearm i- ranem betonu p redstav lja jo izredne dim enzije. — Na tem ob jek tu je bila prvič p ri nas uvedena industrijska kontro la kvalitete, od ka te re se zahteva, da je tekoča in h itra tako, da lahko ne le sprem lja, tem več tud i usm erja gradbena dela. Na vseh v rstah gradbenih del je bila prvič vpeljana dosledna s ta ti­ stična kontrola kvalitete. Že ob začetku posameznih v rst del so bile izvršene obširne preiskave z namenom, da se ugotovijo možni načini p rip rave in vgrajevan ja razpoložljivih m aterialov. K olikor je bilo potrebno, so se preiskave opravile tu d i m ed gradnjo, ko so se pojavili novi konkretn i problem i. P ri reševan ju vseh tehničnih problem ov niso bile zanem arjene zahteve po industrijskem načinu gradnje, kot tud i ne zahteve po ekonomičnosti in istočasni kvaliteti. N ekatere raziska­ ve so bile usm erjene tud i zgolj v iskan je ekonomičnih rešitev. Ob takem obravnavan ju kontro le proizvodnje so se usk la jevali in teresi investito rja in izvajalca gradbenih del. K onkretn i rezu lta ti pa so prinašali po­ zitivne ekonom ske učinke enem u in drugem u, k a r do­ kazujejo naslednji konkretn i prim eri. — G radnja nasipov je bila predvidena kot doslej običajno v p lasteh od 20 do 50 cm. Tem u nasproti so Tehnogradnje kot izvajalec pred lagale vgrajevanje m aterialov iz izkopov v nasipe z v ibracijsk im i v a lja rji ABG v p lasteh po 100 cm. K er so bili uvedeni za kon­ trolo kvalite te m ateria la izotopi, s katerim i lahko tud i m erim o gostoto in vlago, je bilo mogoče na ta način določiti globinski učinek v a ljan ja 1/3. Izotopne m eritve dosežene gostote vg ra jevan ja so izredno hitre. Z 12.000 m eritvam i na celem nasipu kanala je bilo možno tekoče zasledovati s tan je vlažnosti m aterialov, daja ti navodila za količino potrebne vode te r določe­ vati tudi optim alno število prehoda valjarjev . S tem pa se je kontrola kvalite te neposredno vključila v samo tehnologijo. Za kontrolo betona je bila osvojena dosledna s ta ­ tistična kontro la obravnavanja kvalitete. S predhod­ nim i sistem atičnim i preiskavam i preiskave m aterialov v separaciji in v betonarn i so se nap rave dopolnile in u trd ili v betonarn i tud i optim alni časi m ešanja, ki so dali enakom erno kvalite to predvsem v pogledu vodo- cem entnih fak torjev . Z obvladanjem tehnologije p r i­ prave betona je bilo možno iska ti ekonom ičnost v uporabi tako količine cem enta, kakor tud i v izravna­ van ju m ateria lne bilance gram oznega m ateriala, kar je nedvom no predstav lja lo ekonom izacijo p ri sami gradnji. P ri kontro li kvalite te sam ega vg rajevan ja svežega betona so bile uvedene preiskave s pomočjo izotopnih m eritev. S tem je bilo možno kvalite to sproti kontro­ lira ti in ukrepati. Na podlagi tega smo pozneje uvedli sistem »revibracije«, tj., da se beton tu d i potem, ko se je že strd il, ponovno zvibrira . Na ta način se mu odtegne odvečna voda. Z rev ibracijo je bil obvladan tudi pojav n as ta jan ja razpok nad gosto položeno a r ­ m aturo, k i n as ta ja zaradi sedim entacije cem enta v svežem betonu. Za zaščito obloge svežega betona so Tehnogradnje predlagale »antisol« obrizg, s čem er naj bi odpadle vse običajne zaščite svežega betona s streham i, n ak ­ nadnim posipavanjem z m ivko in močenjem. Preiskave so v polni m eri po trd ile učinkovitost predlagane zašči­ te, ki p redstav lja možnost h itrega napredovanja beto­ n iran ja in ekonomičnost. Iz naš te tih prim erov je razvidno, da lahko daje pravilno organizirana kon tro la kvalite te neposredne ekonom ske učinke. Pogoj za to pa je: — da se vpelje statistično obravnavanje kvalitete, — da se uvedejo h itr i in učinkoviti m eriln i po­ stopki p ri določevanju kvalitete, — da se z raziskavam i razrešu jejo problem i, ki jih konkretn i m ateria li in konkretne terenske razm ere postavljajo n a dnevni red. P ridobljene izkušnje in spoznanja na tem objektu so ustvarile pogoje za n ad a ljn je sodelovanje med pod­ je tjem T ehnogradnje in ZRMK, k e r je bil ob kon­ kretnem delu u stv a rjen tako im enovani »most med teorijo in prakso«. Ta m ost pa je spoznanje razisko­ valne organizacije: — da m ora m etode kontrole kvalite te izpopolnje­ vati in raz širja ti te r jo p rilag a ja ti industrijskem u na­ činu g rajan ja , ■— da m ora izhaja ti iz problem ov operative te r pri reševanju nalog koristiti n jene izkušnje in iniciative, — da m oram o dati za operativo uporabne re ­ zultate. S s tran i gradbene operative pa je most med teo­ rijo in prakso spoznanje: — da sistem atično na sta tističn ih osnovah organi­ zirana kontro la kvalite te lahko p rin aša konkretne eko­ nom ske efekte podjetju , — da je s predhodnim i raziskavam i možno obvla­ dati industrijsko tehnologijo g rajen ja , — da gradbena podjetja od uslužnostne dejavnosti preraščajo v proizvajalce g radbenih objektov. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE BORISU KRAIGHERJU V GRADBENEM ŠOLSKEM CENTRU V MARIBORU Ob trag ičn i sm rti podpredsednika Zveznega izvrš­ nega sveta B orisa K ra igherja s ta svet C entra in Komi­ te zveze m ladine Slovenije na G radbenem šolskem centru v M ariboru na skupni kom em orativni seji spre­ jela sklep, da se ta C enter poim enuje po pokojnem podpredsedniku v GRADBENI ŠOLSKI CENTER »BORISA KRAIGHERJA« MARIBOR. D a bi tem u preim enovanju dali tud i zunanji vidni odraz, je G radbeni šolski cen ter v M ariboru 25. aprila 1969 v avli šolskega poslopja odkril tud i spominsko obe­ ležje, ki obsega napis: BORIS KRAIGHER 1914—1967 iz tem no b roniran ih jek len ih črk, m arm orne plošče z reliefom pokojnikove glave v zanj značilni govor­ niški drži, vse skupaj pa p rim erno indirektno osvet­ ljeno te r okrašeno z okrasnim zelenjem . P ro jek t spo­ m inskega obeležja, reliefno ploščo in vsa ostala dela so naprav ili sam i v G radbenem šolskem centru. USPEH PRI POLAGANJU STROKOVNIH IZPITOV V OBDOBJU marec-junij 1969 V tem času je strokovni izpit oprav ljajo 84 kan ­ didatov, od tega 59 m oških (70 '°/o) in 25 žensk (300/o). G radbenih tehnikov je bilo 47 (57 °/o), gradbenih in ­ žen irjev I. stopnje 13, d ip lom iran ih inženirjev 15 te r 9 diplom iranih inženir j ev -arh itek tov . Odlično oceno ni dosegel noben kandidat, p rav dobro 12, dobro 31, zadostno 8, nezadostno pa 33 kand idatov oziroma 40 «/o. N avedeni podatki kažejo, da uspeh ni zadovoljiv in da kand idati še vedno prem alo obvladajo izpitno m a­ terijo . N ajveč negativnih ocen so dobili kandidati iz področja varnosti dela (16), kalku lacij (8), strojev (7), P T P (5), in iz p ravn ih vprašan j (2). MODERNIZACIJA CESTNE ZVEZE PLAVONIJA—UMAG Cesta se odcepi v K ald an iji od glavne ceste Ko­ per—P u la v sm eri Umaga. P re d stav lja najk ra jšo cestno zvezo tega tu rističnega področja in je bila doslej v izredno slabem s tan ju z ozkim m akadam skim voziščem, v dolžini 10 km. P ro jek tan tsk a grupa izvaja lca SGP »Slovenija ceste« je posnela 12 odsekov, k je r so bili ostri zavoji, in izdelala p ro jek t za skupno 3 km preložitve te ceste. Nova cesta bo im ela 7 m široko asfaltno vozišče in po 0,50 m obojestranske bankine. Zem eljska dela za­ h teva jo ca. 20.000 m 3 izkopov in nasipov. Cesta m ora b iti gotova do 15. jun ija , ko se prične glavna tu ristična sezona. Nova široka asfa ltna cesta bo nedvom no velika pridobitev za te k raje , saj so zlasti ob nedeljah ne­ p re trgane kolone avtom obilov nam enjene na terito rij Umaga, ki stalno povečuje tu ris tičn e zmogljivosti. TEHNOLOGIJA GRADITVE ČLANOV FZ »GIPOSS« Iz poslovnega poročila za leto 1968 G radbeno- industrijske poslovne skupnosti S lovenije »GIPOSS« je razvidno, da uporab ljajo člani v glavnem 2 načina grad itve visoke gradnje, predvsem stanovanjskih ob­ jektov: — liti beton z zunanjo izolacijsko oblogo iz sipo- r e x a ; —- sistem panelne sredn je montaže. V litem betonu je bilo lani zgrajenih ca. 75 °/o vseh stanovanj, v m ontažnem sistem u pa 250/0 stanovanj. To razm erje velja za gradbišča stanovanjskih naselij, k i jih grad i GIPOSS, enako pa tud i za vso s tanovan j­ sko gradnjo podjetij — članov GIPOSS v Sloveniji. Sistem litega betona Tehnologija grad itve v litem betonu je ostala v glavnem enaka kot v p re jšn jih letih. Pom em bno no­ vost pa predstav lja p riče tek uporabe črpnega betona. P od jetje »Obnova« je v soseski S-6 pričelo z izdelo­ vanjem betona z betonskim i črpalkam i »Torkret« s k a ­ paciteto 8—14 m 3 n a uro. V začetku so bile težave zarad i g ranulacije agregatov, ker se naše nekoliko raz­ liku jejo od nem ških, za ka tere so črpalke izdelane. Postopek se je z odstran itv ijo napak na splošno dobro obnesel. V grajevanje betona po tem načinu je precej h itre jše kot z vg rajevan jem z žerjavom. Seveda je bilo potrebno na ta način priučiti delavce, k a r pa ni povzročalo posebnih težav. Za zunanje obloge je bil še vedno uporabljen sipo- rex , vložen v opaž p red betoniranjem . U poraba sipo- rex plošč v višini cele etaže se ni obnesla, k er so te plošče dražje, ne preprečim o pa s tem naknadnega izravnavan ja in obdelave fasade. Z unanja obdelava s klasičnim i ometi se je zlasti p ri tem nejših barvah izkazala kot pom anjkljiva, za­ rad i pojava belih lis, posebno pod okenskimi policami. Kaže, da gre pri tem za izcvetanje betona oziroma siporexa skozi p lastični omet. V litem betonu so b ili v le tu 1968 zgrajeni stano­ vanjsk i objekti v soseski S-6 v Šiški v L jub ljan i do največje višine P + 14 etaž. Montažni sistem GIPOSS Lani je bilo dokončano tipiziran j e vseh elem entov g rad itev v m ontažnem sistemu. Za nekatere elem ente so bile predvidene tu d i varian tne rešitve s tem , da poznejša p raksa pokaže, ka te ra izmed teh je najboljša. ZRMK je izvršil m odelne preiskave nosilnosti m on­ tažn ih sistem ov iz panelov srednje montaže, zvezanih med seboj na različne načine (betonski in jek len i moz- niki, zam ik elementov) in rezu lta te preizkusov p rim er­ ja l glede na nosilnost m onolitne železobetonske stene. P ri tem se je izkazalo, da je nosilnost GIPOSS m on­ tažnega sistem a le za 3 %> m anjša od m onolitne iz­ vedbe. M ontažni sistem GIPOSS je zaščiten p ri Zvez­ nem zavodu za paten te . V m ontažni izvedbi so bili doslej zgrajeni stanovanjsk i objekti do višine P + 9, in sicer v Celju. Za nadaljn i uspešnejši razvoj tehnologije graditve bo treb a sk rbeti še za večjo koordinacijo in bolj učin­ kovito povezavo razvojno-raziskovalnih organizacij z gradbeno operativo. VELIKO GRADBIŠČE POD DOBRČO Ob vznožju 1600 m visoke Dobrče so delavci GIP »GRADIS« pred k ra tk im odprli veliko gradbišče. V to ­ varn i športnega orodja in smuči »ELAN« bodo letos osposobili v rsto novih objektov, ki bodo to znano to ­ varno v B egunjah n a G orenjskem uvrstili m ed n a j­ večja podjetja za proizvodnjo smuči in športnega orodja na svetu. Do jeseni bo treb a zgraditi več novih proizvodnih hal, nekatere obstoječe objekte pa povečati in dogra­ diti. N ačrte za nove ob jek te so prip rav ili v podjetju »Slovenija projekt« L jubljana. Skupna površina vseh proizvodnih objektov bo okrog 5000 m2, pred zimo pa bo treb a zgraditi novo upravno stavbo, v k a teri bodo prostori E lanovega raz­ vojnega inštituta. Do konca jeseni je p redvidena ospo- sobitev do III. faze ozirom a tako, da bodo lahko v n jih pozimi in spomladi 1970 m ontirali nove stroje. To je nam reč pogoj investito rja , ki želi že p rihodnje poletje v novih prostorih organizirati redno proizvodnjo. Ce­ lo tna investicija v »Elanu« je predvidena na približno 2,8 m ilijard i S din. Seveda je večji del tega nam enjen m odernim strojem , vendar je vrednost gradbenih ob­ jektov ocenjena na okrog 680 m ilijonov dinarjev . Del sredstev bo prispevala tovarna, nekaj jih daje Med­ narodna banka za obnovo in razvoj, znaten del pa tudi L jub ljanska k red itna banka in hran iln ica in K ran jska k red itna banka. B. Melihar v e s t i i z i n o z e m s t v a NOV NAČIN GRADNJE MOSTOV NA AVTO CESTAH V, ŠVICI V Švici že nekaj časa uporabljajo p ri g radnji m ostov nov način t. i. »Bebo« način, ki tem elji na uporab i p redfabriciran ih elementov. Industrijsko p red - fab ric irane plošče iz arm iranega betona, dolge 9 m, široke 1,5 m in debele 0,2 m polagajo p ri g radnji oboka m ostu drugo poleg druge na ogrodje te r jih nato med seboj povežejo. Beton im a trdnost (po 28 dneh) najm anj 500 kp/cm2. Jek lena m režasta arm a tu ra vsa­ kega predfabriciranega elem enta se zavari na profilne jeklene palice, položene vzdolž robov plošč. P o m ontaži vseh plošč obočnega p rstan a se jeklena a rm a tu ra rob ­ n ih kosov zavari in m edsebojno tako poveže. Š pran je m ed ploščam i zalijejo z betonom. Ko je izdelava celot­ ne konstrukcije oboka gotova, se nan jo nanese nasipni m aterial. To p rek ritje ne sme im eti skupaj z oblogo n a tem enu m anj kot 250 mm in ne več kot 6 m. G rad ­ n ja takega mostu z dvem a obokoma, tj. 2 X 9 = 18 m dolžine je, vštevši z m ontažo in varjenjem , gotova v enem tednu. NOVI LAHKI BETON STYROPOR Že vrsto let skušajo kom binirati h idrav lična veziva p ri dobivanju lahkega betona. Od drugih lahk ih betonov se styroporski razliku je že po tem, da im a enakom erni »zaprt« zrak v svojih delcih. Ta deluje kot dober toplotni izolator, obenem pa njegova nizka nasipna teža omogoča izdelavo lah ­ kega betona s spec. težo do 0,3 kg/dm 3. Okrogle zaprte celice delcev penastega m ateria la dajejo betonu dobre m ehanske lastnosti in ne vsrku jejo vode. Delce penastega m ateria la lahko natančno dozira­ mo, s čim er lahko vnaprej določimo prostornino in s truk tu ro betona. Gradbeno zanim ive možnosti izdelave segajo od ekstrem no lahkih do konstrukcijsko uporab ljiv ih vrst lahkega betona. P ri zelo lahkem s sr>ec. težo 0-3 kg/dm 3 znaša koef. toplotne prevodnosti 0,07 k c l/m h <)C, tlačna trdnost pa 8 kp/cm2. S porastom spec. gostote se močno poveča m ehanska trdnost in tako ima beton s spec. gostoto 0,6 kg/dm 3 tlačno trdnost okoli 30 kp/cm 2. P ri izdelavi styroporske betonske m ešanice doda­ ja jo še kak posrednik za sprijem anje, k i služi, da ostaneta vezivo na površini styropornih delcev in m e­ šanica homogena. Včasih tudi oplaščijo delce, npr. s cem entnim p la­ ščem, potem jih predelajo na gradbišču kot prosto nasu ti m aterial. S tenske elem ente iz styroporskega lahkega betona uporab lja jo kot nosilne ali predalčne dele te r kot izolacijska telesa za strope in vezilne konstrukcjie. S troški izdelave so p ri uporabi tega betona m anjši kot običajno. Zdaj je v teku tud i v rs ta raziskav v zvezi z uporabo tega lahkega betona p ri g radn ji cest in železnic. . , 10 največjih mostov iz prednapetega betona na svetu Leto izdelave Kraj, država Razpetina v m 1964 prek P aram a tte v G ladesv illu—A v s tra li ja 305 1965 prek P arane, B razilija — P araguay 290 1960 prek Doma v A rrabidi — Portugalska 270 1940 prek A ngerm anna do otoka Sando — Švedska 264 1961 p rek F innarelle p ri C atanzaru — Ita lija 231 1961 p rek Donave pri Novem Sadu 211 1967 p rek L ingenaua — A vstrija 210 1934 prek T ranebergsm unda v S tockholm u — Švedska 181 1968 prek Nösslach - B renner — A vstrija 180 1930 p rek Eloru p ri P longastelu — F ran cija 179 GRADNJA S POMOČJO MONTAŽNIH PROSTORSKIH CELIC V San A ntoinu (Teksas) je bilo treb a v čim k ra j­ šem času sezidati nov hotel. Investito r (Hilton Hotel) se je odločil g rad iti po načinu prostorskih m ontažnih celic. 21-nadstropni hotel »Palacio del Rio« im a spod­ n ja štiri nadstrop ja — k je r so restav racija , kavarna, pisarne in prodaja lne ■— zidana na navaden način, od 5. do 21. nadstrop ja pa je vgrajeno po 31 prostorskih celic v vsakem nadstropju. Zadnje nadstropje, k je r je kavarna, im a jekleno, zastekleno okvirno konstrukcijo. Dela so p lan irali s pomočjo m režastega sistema. Za končni te rm in so določili 1. ap rila 1968, z gradnjo so pa pričeli 10. ju lija 1967. leta. G lavne faze gradbenih del so po tekale takole: a) norm alna gradn ja : zaradi slabih ta l so posta­ vili tem elje 11,5 m globoko na betonsk ih stebrih , ki so imeli prem er zgoraj 90 cm in spodaj 2,40 m. P rva štiri nadstrop ja so zidali navadno te r jih dovršili s sistemom nosilcev iz a rm iranega betona in z zabetoniranim stro ­ pom. Jašek za dvigala, visok 74 m, je iz arm iranega betona, enako zaključne s transke stene. B etonirali so jih s pomočjo drsnega opaža; b) izdelava celic: 496 celic za hotelske sobe so de­ lali na 10 km oddaljenem gradbišču. Dimenzije celic so: dolžina 9,05 in 10 m, širina 3,10 m ; višina 3,10 m; debelina sten 12,7 cm; debelina stropa 10,2 cm; debe­ lina ta l 12,7 cm. U porabili so lahk i beton s spec. težo 1700 kg/m 3. Celice so izdelovali v jeklenem opažu, se­ stavljenem iz 16 zunanjih in 18 n o tran jih delov. Beto­ n irali so postopom a ■— najp re j ploščo za tla, dan kasneje pa t r i stene in strop. V četrto steno so vstavili jeklen okvir za okna in balkonska v rata . 3 u re po beton iran ju so beton parili. Po odstran itv i opaža so celice dokončno izdelali: vgrad ili so vm esno steno med sobo in kopalnico, oblepili stene s tapetam i oziroma keram ičnim i ploščicami, položili vso instalacijo za ogrevanje, osvetlitev in san ita rije , prev lek li preproge in sobe oprem ili s pohištvom . Dnevno so izdelali v dveh 10-urnih izm enah 8 celic. Izvršene celice so prepeljali na gradbišče in jih s pomočjo žerjava vgrajevali. c) m ontaža celic: vsako celico so posadili na štiri 12 X 20 cm velike in 2 cm debele ploščadi, izdelane iz um etne sm olaste m alte (malte iz um etne smole). Celice so polagali tr i u re po nanašan ju m alte. V presledke nad celicami so napelja li instalacijske vode in te povezali s p rik ljučk i v celicah. Navzven i z s t r o k o v n i h r e v i j i n č a s o p i s o v NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1969. ST. 2 Dr. inž. S. K o n t i č , docent univ.: M ontaža i kontrola m ontaže segm entnih ustava kot b ran a i drugih grad jev insk ih objekata. S tr. 49—55, 10 sl. D. B l a g o j e v i č , asist. univ. Dr. R. S t o j a n o v i č , prof. univ.: Prilog p itan ju konstitu tivn ih relacija za elastične m aterije reda 2. S tr. 56—60. Dr. inž. R. R o s m a n , prof. univ .: N aborani nosači oslabljeni svijetlosnim trakam a. S tr. 61—67, 12 sl., 2 tab. A. K e p i n s k i , Inter. W ater S upply Ass.: Vodosnab- devan je naseljenih m esta i tehn ičk i napredak. Str. 67—68 a, 2 si. K ra tk i izvodi i anotacije. Str. 68 a. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1969. ST. 3 Inž. M. H i b a : Prilog p roračunu prostorn ih površin­ sk ih nosača. Str. 68—75, 7 si. Inž. I. J e l i s a v č i ć , prof. univ .: P rim ena m etalu r­ ške zgure iz visokih peči za proizvodnjo cementa sa zgurom. S tr. 75—79. Inž. I. R i d ž e š i č . Inž. pukovnik U. V u k o m a n o - V i ć : U sm erene eksplozije. S tr. 80—84, 8 si. K ongres o vodam a Jugoslavije u prvoj polovini m aja 1969 u Beogradu. S tr. 85—88. IV. kongres Jugoslovenskog d ruštva grad jev insk ih kon­ s tru k to ra u L jubljani. Str. 88. K ongres Saveza jugosl. labo ra to rija za isp itivanje i is traživan je m aterija la i konstrukcija u novem bru 1970 g. u Sloveniji. Str. 88 a. M. M.: P regled stručnih knjiga i časopisa. S tr. 88 a do 88 d. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1969. ST. 4 A kadem ik prof. univ. Dj. L a z a r e v i č : Ekonomsko upored jen je savijanih T - p reseka proračunatih po klasičnom i po postupku granične nosivosti. Str. 89—93, 2 si. Mgr. tehn. nauka B. G r u j i č : P rilog proračunu pred- nap regnu tih ploča. Str. 93—104, 27 si. Inž. M. V i d m a r : Cevi za u ličnu kanalizaciju i azbest- cem ent. S tr. 105—108. II. sv je tsk i simpozij h igijene i zaštite na rad u u gradje- v ina rstvu u Eisenachu, NDR, od 14. do 22. 10. 1968. god. S tr. 108—110. S kupština Saveza gradjev. inž. i tehn. Jugoslavije od 16. do 17. 5. 1969. g. u Beogradu. S tr. 110—111. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1969. ST. 5 M gr. Ing. S. S i m o n o v i č : P rim ena linearne teorije tečen ja kod prednapregnu tih konstrukcija, I. Str. 113—120, 2 si. M. S t e f a n o v i č : E lektronski daljinom eri. Str. 121 do 129, 15 si. so ta vm esni p rostor zaprli s predfabriciranim ele­ mentom. Med obe napuščni stropni plošči celic so za­ beton irali 60 cm širok pas; s tem so dobili 1,80 m širok hodnik. Vseh 496 celic je bilo vgrajen ih v 32 delovnih dneh; to se pravi, da so izdelali dnevno 22 do 25 celic. S tem čisto »am eriškim načinom« gradnje so do­ končali hotel 2 tedna p red p lan iran im rokom. Inž. E. M očnik Mgr. Ing. M. M u r a v l j o v : O graničena torzija konti- nualnih, v iljuškasto oslonjenih nosača u kriv in i (konstrukcije sa tankozidnim , otvorenim proseči­ ma. S tr. 130—132, 3 sl., 3 tab. A notacije iz članaka u drugim prilozima koji su od in teresa za stručn jake iz oblasti gradjevinarstva. S tr. 132 c. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. ST. 169 ILG — 373. Savet za g rad jev inarstvo Savezne p riv red ­ ne komore. Inform acije o rad u XXX. DGA — 983. Sadržaj časopisa »Dokum entacija za g ra­ djevinarstvo i arh itek tu ru« za 1968. g. 1. P redm etn i registar. DGA — 984. Sadržaj časopisa »Dokumentacija za g ra­ djev inarstvo i arh itek tu ru« za 1968. g. 2. A utorski registar. INPROS — 11. P regled stručn ih časopisa: A rena — In terbu ild 83 — 1968 Beton i železobeton 5, 6, 7, 8, 10 — 1968 Deutsche B auzeitschrift 16 — 1968 Meh. stro ite ljstva 7 — 1968 Pozemni stavby 9, 10, 11 — 1968 Techniques et A rch itectu re 3 — 1968 TKD — 141. Cene gradjevinskog m ateriala u novem ­ b ru 1968. g. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. ST. 170 ILG — 374. Proizvodnja u grad jev inarstvu do k ra ja novem bra 1968. ILG —• 375. Lični dohoci u grad jev inarstvu i ostalim oblastim a priv rede u ok tobru 1968. g. DGA — 980 b. P o jačan je kolovoznih konstrukcija na putevim a. DGA — 982. H idraulički kreč na bazi letečih pepela iz term oelek trarna. K IG — 66. Sadržaj k lasifikovanih indikatora za g ra ­ djev inarstvo i a rh ite k tu ru u 1968. g. K IG — 68. K lasifikovani ind ikatori za grad jevinarstvo od br. 1 do br. 115. TKD — 142. Cene grad jev insk ih radova u četrtom trom esečju 1968. g. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. ST. 171 DGA — 985. P rav iln ik o tehničkim m eram a za uglje- vodonične hidroizolacije krovova i terasa. DGA — 968. P rav iln ik o tehničkim m eram a za krovne nagibe. DGA — 987. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslovim a za izgradnju stam benih objekata po sistem u m odu­ la rne koordinacije. K IG — 67. Sadržaj klasifikovanih indikatora za g ra- djevinarstvo i a rh itek tu ru u 1968. g. 2. A utorski registar. INPROS — 12. Pregled stručne literature . TKD — 143. Cene gradjevinskog m aterija la u decem ­ b ru 1969. g. DOKUMENTACIJA ZA GR AD JE VIN ARSTV O I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. ST. 172 ILG —• 376. P roizvodnja u grad jev inarstvu u 1968. g. ILG — 377. Lični dohoci u grad jev inarstvu i ostalim oblastim a privrede u novem bru 1968. g. ILG — 378. S tam bena izgradnja u društvenom sektoru u 1968. g. ILG — 379. Savet za grad jev inarstvo Savezne p riv re d ­ ne komore. Izveštaj o rad u XXXI. DGA — 988. M odernizacija p riv red jivan ja u g rad je­ v inarstvu SR H rvatske. DGA — 989. U ticajne lin ije za horizontalne sile (3 po­ lja). DGA — 990. O tpornost bitum enskih m asa n a dejstvo kiselina i metoda odredjivanja kiselootpornih fi- lera. K IG — 69. K lasifikovani ind ikatori za gradjevinarstvo. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. ST. 173 DGA — 991. Tehnički propisi za upotrebu m režaste arm atu re u arm iranobetonskim konstrukcijam a. DGA — 992. O rganizacija isp itivanja trž išta u proiz­ vodnji stanova. DGA — 993. O bračun izvršenih radova sa investito ­ rom. INPROS — 13. Pregled stručn ih časopisa. TKD — 144. Cene gradjevinskog m aterija la u ja n u aru 1969. g. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. ST. 174 ILG — 380. Proizvodnja u grad jev inarstvu u ja n u aru 1969. g. ILG — 381. Lični dohoci u grad jev inarstvu i ostalim oblastim a privrede u decem bru 1968. g. ILG — 382. Investicioni radovi u inostranstvu u 1968. g. DGA — 995. Tolerancija i zap tivan je spojnica u spolj- nim zidnim panoima. DGA — 996. Laki betoni na bazi lakih agregata od sintezovanog letećeg pepela. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. ŠT. 175 DGA 1002. Isp itivan je konstrukcije kao fak to r una- predjenja. DGA — 1003. Aglomeraciono postro jenje nove železare Smederevo. KIG — 71. K lasifikovani ind ikatori za gradjevinarstvo. TKD — 145. Cene gradjevinskog m aterija la u feb ruaru 1969. g. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1969. ŠT. 2 JUS Z. Bo. 001: M aksim alno dopuštene koncentracije škodljivih m a terija la u atm osferi p rosto rija i rad i­ lišta. S tr. 21—41, 5 tab. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum enta­ cija. S tr. 44—47. K alendar zasedanja organa M edjunar. organiz. za s tan ­ dardizaciju u 1969. g. S tr. 48—49. Novi objavljeni jugoslovenski standardi. S tr. 50—53. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1969. ST. 3 A notacija predloga standarda iz oblasti g rad jev inar- stva G radjev inska stolarija. Str. 62. Anotacija predloga standarda iz oblasti kanalizacione arm ature. Str. 64. K atalog standarda brodogradnje. S tr. 65. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum enta­ cija. Str. 66—68. O bjavljeni jugoslovenski standardi. Str. 69—71. JUS D. E 2. 180: K uhin jsk i nam eštaj. JUS D. E 2. 185: M etode isp itivanja. Str. 71. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1969. ST. 4 Savetovanje specijalista zem alja članica SEV i SFRJ na tem u »Tipizacija i standard izacija tekstiln ih mašina«, Moskva, od 10.—17. 12. 1968. g. Str. 75—82. K atalog standarda brodogradnje. Str. 92—95. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum enta­ cija. S tr. 96—98. K alendar zasedanja organa M edjunar. el. kom isije u 1969. g. Str. 99—100. Novi objavljeni Jugosl. standardi. S tr. 101. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1969. ST. 5 Predloži novih standarda. S tr. 105—113. A notacija predloga standarda. Str. 114—124. Katalog standarda brodogradnje. S tr. 125—132. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum enta­ cija. S tr. 133—134. Novi objavljeni jugoslovenski standardi. S tr. 135. MATERIJALI I KONSTRUKCIJE, Beograd 1968. ST. 5 Prof. dr. inž. B. Z a r i č : Š tud ija granice razločenja domaćeg profitnog i šipkastog čelika za konstruk­ cije. S tr. 3—17, 14 si. Inž. M. R e d ž e p a g i ć . Inž. M. S t j e p a n o v i ć : O drenjivanje jednoosne čvrstoće na p ritisak k a ­ mene soli »Tušanj«. S tr. 19—22, 2 sl., 1 tab. Ing. B. G u z i n a. Ing. I. T u c o v i ć : Jedna m etoda za iznalaženje m inim alne prostorne stabilnosti stenskog bloka. Str. 23—28, 5 si. Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij, L jubljana. Str. 29—35. Bibliografija. S tr. 36—44. Kongresi — Savetovanja — Sim pozijum i — Kolokvi- jum i. S tr. 45—49. Iz Jug. nac. kom iteta za visoke brane. Str. 50. Nova izdanja. S tr. 51. VII. kongres jugosl. s tručn jaka za visoke brane. Str. 51—52. U nifikacija fo rm u lara za nalaze o isp itivanju bitum ena. Str. 52. GRADJEVINAR — Zagreb, 1969. ŠT. 1 Inž. D j . S r n a : H id roelek trarna Tikveš u pogonu. Str. 1—3, 2 sl. Inž. P. S t o j i č : Nekoliko h isto rijsk ih i statističkih podataka razvoja izgradnje brana, s posebnim osvrtom na lučne brane. S tr. 3-—13, 19 sl. Inž. O. B o n a c c i : Prognoza kulm inacionih vodosta­ ja Save u Zagrebu. S tr. 13—21, 6 sl., 5 tab. Prof. J. Z a g a d a : Nove njem ačke preporuke za di­ m enzioniranje i g ranulom etrijsk i sastav zaštitnog sloja od sm rzavanja. Str. 21—24, 3 sl. Inž. Č. V i d o v i č : Z am jena čelične konstrukcije že- lezničkog m osta p reko Save kot Jasenovca. Str. 24— 28, 6 S.1 Inž. J. M i l i č i č : Bi — Čelik i m režaste arm ature kao fak to r unapred jen ja g rad jen ja . S tr. 28—31, tabele. K ra tke vijesti. S tr. 32—36. K ongresi i sastanci. Str. 36—39. Inž. S a r n o v k a : Iz inozem nih časopisa. Str. 40. Iz Saveza gradj. inž. i tehn ičara H rvatske. Str. 40—41. Inž. M. M.: B ibliografija. Str. 42. Oglas G radbenog vestnika, L jubljana. Str. 44. GRADJEYiINAR — Zagreb, 1969. ŠT. 2 Inž. J. K l e p a č : Izvodjenje radova na gradilištu pom oću proizvodnih panoga. S tr. 45—50, 2 sl. M. F e r e n č a k : R ijan je — prim jena i upute. Str. 50—54, 2 sl. L. G i d a k : TV — stub n a Dobraču u A ustriji. S tr. 54—55, 2 sl. Doc. dr. B. C r n k o v i č : D jelovanje nekih deterdže- n a ta na vapnenac. S tr. 55—58, 4 tab. Inž. A. I d r i z b e g o v i ć : O kipor u gradjevinarstvu. Str. 58—63, 6 sl., 4 tab. K ra tke vijesti. S tr. 63—66. XV. M edjunarodno savetovanje o dostignućim a u ce­ stogradnji i n iskogradnji u Bad M einbergu. Str. 66—67. 36. sjednica izv. odbora m edjunar. komisije za visoke brane. S tr. 67—68. Tehnička p itan ja za X. kongres za visoke brane. Str. 68. Iz inozem skih časopisa. S tr. 68—72, 10 sl. Iz Saveza gradj. inž. i tehn. H rvatske. Str. 72—75. Gradbeno podjetje tehnika LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA 8 gradi in projektira vse inženirske zgradbe, prodaja gradbene objekte na tržišču, izvršuje usluge tu jim na­ ročnikom in prodaja lastne izdelke v ekonomskih eno­ tah: obrata za zemeljska in betonska dela, opažarski obrat, zidarski obrat, železokrivski obrat, avtopark, m ehanični servis, ključavničarstvo in obrat m ehaniza­ cije, opravlja zunanjetrgovinski promet, izvaja investi­ cijska dela v tujini GRADBENO PODJETJE Ljubljana, C elo v šk a c. 34 izvršuje vse vrsie gradbenih in projektivnih del ier gradi stanovanja za tržišče solidno in poceni Me grad INFORMACIJE ’<>3 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X 6 Serija : RAZISKAVE JU N IJ 1969 Določanje gostote asfalta z radioaktivnimi izotopi Uvod V gradbeništvu so čedalje bolj iskane h itre in nedestruk tivne m erilne m etode posam eznih količin, ki odločujoče vplivajo n a kvaliteto izvajanih del. Take m etode omogočajo po eni stran i obsežno kontro lo in s tem zbiranje velikega števila podatkov, ki sta tistično obdelani dajo zelo rea lno sliko o objektu, po drugi s tra n i pa nam prav zaradi h itrosti dovoljujejo h itro in efikasno uk repan je v prim eru neustrezne kvali­ te te (1). Gostota asfalta im a pri g radnji cest velik vpliv n a kvaliteto in s tem na tra jnost vozišča (2). K lasične m etode za določanje gostote, ki se jih danes pretežno poslužujem o, so des truk tivne in dovoljujejo ugotav­ lja n je gostote le p ri m rzlem asfaltu. Od tod sledi n a­ slednje: — s klasičnim i m eritvam i le ugotavljam o stan je asfa ltne prevleke in ne moremo na noben način več obstoječe stanje sprem eniti, torej izboljšati v p rim eru preslabe zbitosti; — zaradi destruk tivnosti lahko ugotavljam o gosto­ te le na zelo malo m estih in posledica tega je, da je dobljena slika lahko močno drugačna od resnične. Obe ugotovitvi p redstav lja ta veliko slabost k lasič­ n ih metod. U poraba m etode za m erjenje gostote asfa lta z r a ­ dioaktivnim i izotopi je odpravila slabosti klasičnih metod, ker je nedestruk tivna, zelo h itra in omogoča ob specialni izvedbi elektronike m erjen je gostote asfalta v tem peratu rnem območju od —17° C do 150° C, kar praktično pomeni, da lahko s tak im inštrum entom zasledujem o gostote od razgrn itve asfa lta s fin išer- jem, prek valjan ja, do h ladnega stan ja . To pa nam prinese poleg m ožnosti obsežne kontro le in ukrepan ja ob preslabi zgostitvi še reševan je vp rašan ja najeko- nomičnejšega načina vgrajevanja. A paratu ra A paratu re za m erjen je gostote z izotopi, im enu­ jemo jih tud i denzim etri, delu jejo n a naslednjem principu. Ž arki y, k i jih izseva dolgoživi rad ioak tivn i izvor (Ra226, Co60, Cs137) se na svoji poti s tran od sevalca te rega poprečno gostoto m erim o. Velikost vplivnega obm očja pa je odvisna od izbire energije radioaktiv­ nega izvora in geom etrije sonde, to je od oddaljenosti izvora od števca in oddaljenosti izvora oziroma števca od dna sonde, torej od podlage. Za m erjenje asfa lta je zaželeno, da doseg ni prevelik. Zato se uporablja izvor z m anjšo energijo kot je R a226' in seveda ustrezna geom etrija sonde. Tako im a asfa ltna sonda, ki jo p rikazujeta sliki 1 in 2 doseg le 5 cm. P ri m eritv i gostote asfaltne p lasti de­ bele 5 cm je vpliv podlage m anjši od ± 0,01 kg/dm 3 (3). Način merjenja Slika 2 sipljejo v vse sm eri n a atom ih podlage, na kateri ap a ra tu ra stoji, in se istočasno p ri p rehodu skozi m a­ terijo absorbirajo. N ekateri od žarkov se po večtisoč- k ra tnem sipan ju usm erijo nazaj p ro ti delu aparature, ki im a vgrajeno Geigerjevo števno cev. Čim večja je gostota podlage, tem večja je absorpcija žarkov y, ki se v račajo v sm eri receptorja , in tem m anj žar- kovja recep tor tud i registrira . Območje podlage, v katerem se ta proces odvija, im enujem o vplivno sfero. A p ara tu ro za m erjenje go­ sto te asfa lta kažeta sliki 1 in 2. A para tu ro sestavljata sonda, ki vsebuje rad iak tivn i izvor in detektor, in jo postavim o na m erjeni asfalt, te r števec, ki šteje mno­ žino sipanega žarkovja, ki ga reg is trira detektor. Obe enoti s ta povezani med seboj s kablom, ki prevaja e lek trične im pulze iz detek to rja v števec. S lika 1 kaže apara tu ro m ed m erjenjem gostote as fa lta takoj po razgrn itv i s finišerjem , slika 2 pa p ri m erjen ju med valjanjem . P rincip delovanja a p a ra tu re za m erjen je gostote asfa lta kaže slika 3, k je r je shem atično prikazana sonda z vgrajenim izvorom, ki je zaščiten s svincem, in Geigerjevo števno cevjo. Na sliki je lepo vidna vp livna sfera. Za samo m erjen je je seveda zelo in teresantna velikost vplivne sfere, k a jti ta defin ira območje, k a ­ Kot smo že opisali v p rejšn jem poglavju, je r e ­ zu lta t m eritve število recep tiran ih žarkov y, k i je obratno proporcionalno z gostoto. Odtod torej sledi, da m oram o številom pulzov p rip isa ti ustrezne gostote, torej m oram o denzim eter um eriti. Um erim o pa ga tako, da izdelamo nekaj asfaltn ih blokov ustrezne velikosti in različnih gostot, k i jih na jp re j klasično čimbolj točno določimo. Na teh as fa lt­ n ih blokih izm erjeno število pulzov vnesemo z ozirom na ustrezne gostote v diagram . Tako dobljena um e- rilna krivulja , v b istvu je to na območju od 1,5 kg/dm 3 do 2,6 kg/dm 3, ki ga za m eritve uporabljam o, prem ica, nam potem takoj omogoča, da pretvorim o vsako iz­ m erjeno število pulzov v odgovarjajočo gostoto. ; 125 15 1,75 j 2 225 2,5 2,75 gostota (kg/dm) Seveda pa mora biti aparatura stabilna, to po- m eni, da mora dati na enaki podlagi vedno enako število pulzov v enakem časovnem obdobju. To kontroliram o z um erjan jem na standardu iz g ran ita . S tabilnost ap ara tu re pa seveda ni popolna in m e ritv e ob različnih p rilikah se med seboj vseeno m alo razlikujejo. N ajvečji vpliv za te razlike im ata sp rem in jan je tem peratu re ozračja in sp rem in jan je e lek tričn e napetosti baterije . Te vplive izločimo tako, d a v m eriln i diagram vnesem o razm erja izm erjenega š te v ila pulzov in števila pulzov na standardu v od­ v isnosti od gostot. Tako um erilno krivu ljo nam kaže slika 4. Seveda m oram o pred vsako serijo m eritev um eriti ap ara tu ro na standardu . Sam a m eritev na enem m estu tra ja navadno 1 m i­ nu to , vendar pa m erim o eno m ersko m esto navadno š t i r ik ra t in to tako, da sondo po vsaki m eritv i zasu­ kam o za 90° proti p re jšn ji legi okoli vertikalne osi in za izvrednotenje gostote uporabim o popreček vseh š ti­ r ih odčitkov. Tako dobimo praktično v petih m inu tah rezu lta t, k i p redstav lja poprečno gostoto asfa ltne p la ­ sti, k i im a obliko va lja z višino 5 cm in prem era, ki je enak diagonali osnovne ploskve sonde. Če je plast asfalta, ka tere gostoto hočemo določiti, debele jša ali enaka 5 cm, gostota podlage na m erjeno gostoto ne vpliva, če pa je tan jša kot 5 cm, potem je seveda vpliv znaten. Tudi v takem slučaju lahko do­ ločam o gostote z denzim etrom , m oram o pa s tan ju p r i­ red iti novo um erilno krivuljo . Na zanesljivost tak ih m eritev bo seveda precej vplivala enakom ernost po­ v ršinske p lasti in podlage. Napake merjenja Napake, ki obrem enjujejo m eritve, delim o glede na n jihov izvor v naslednje: a) napaka zaradi sta tistične fluk tuacije rad ioak ­ tivnega razpada, b) napaka zaradi sprem em b v električnem vezju, c) napaka zaradi neravnosti stične ploskve m ed sondo in merjencem , č) napaka zaradi nenatančnosti um erilne krivulje , d) napaka zarad i nehom ogenosti m erjenca. N apako zaradi sta tistične fluktuacije rad io ak tiv ­ nega izvora defin ira naslednja enačba: k je r pomeni m — naklon um erilne krivulje , n — šte­ vilo impulzov na m erskem mestu, n 0 — število im ­ pulzov na standardu in t — čas štetja . To napako, ki je priso tna zaradi sam e narave radioaktivnega razpada, ne m orem o povsem elim ini­ rati, lahko pa jo s podaljševanjem časa š te tja močno zmanjšamo. Vplivom sprem em b v električnem vezju, ki n as ta ­ nejo zaradi sprem em be tem peratu re a li padca elek­ trične napetosti, se izognemo z um erjan jem ap ara tu re pred vsako serijo m eritev na standardu. N eravna stična ploskev nam pri vročem asfaltu, ki je še plastičen, ne dela skrbi, p ri m eritvah na hladnem pa je treb a izb irati čim ravne jša m esta, k je r se sonda podlagi čim bolje prilega. Tudi netočnosti, ki jo prinese um erilna krivu lja , ne m orem o ubežati. Močno jo lahko zm anjšam o, če za določitev um erilne k rivu lje izmerimo čimveč točk. V prašanje napake zaradi nehom ogenosti m erjenca je seveda zelo zapleteno. Skušam o jo zm anjšati z m e­ ritvam i v dveh pravokotn ih legah in računam o s po­ prečjem. Ugotovljeno je, da se p ri dobrem izvajan ju m eritev re la tivna napaka giblje pod 1 %, to rej je abso­ lu tna m anjša od ± 0,02 kg/dm 3. Če ta podatek p ri­ m erjam o s podatkom o reproducibilnosti klasičnih m e­ ritev, za ka tere velja, da se napaka g iblje okoli ± 0,02 kg/dm3 za vzorce m ed 250 g in 5 kg in okoli ± 0,01 kg/dm3 za vzorce m anjše od 250 g, vidimo, da sta točnosti obeh m etod približno enaki (3). Praktično izvajanje meritev Če še en k ra t ponovimo tehnične podatke o in štru ­ m entu za m erjen je gostote asfalta, vidimo, da ga lah ­ ko uporabljam o za m eritve gostot v obm očju od 1,5 kg/dm3 do 2,6 kg/dm 3 p ri tem p era tu rah od —17° C do 150° C, p ri tem pa tra ja m eritev z izvrednotenjem rezu ltata približno 5 m inut. Odtod takoj sledijo vse možnosti, k i nam jih nudi ta inštrum ent. 1. M eritve gostot vročega asfa lta omogočajo efi­ kasno kontrolo vg rajevan ja asfalta, saj lahko ob ne- dosezanju zah tevanih gostot, k i so bile predhodno la ­ boratorijsko določene, še pravočasno nadalju jem o z valjanjem , dokler p rav ih gostot ne dosežemo. Te m e­ ritve tud i omogočajo ugo tav ljan je najbolj ekonom ske­ ga načina va ljan ja , to je na jm an jše možno število p re ­ hodov razpoložljivih valjarjev , k a r nam da lahko zelo velike denarne p rih ran k e in poceni izvedbo del. 2. M eritve gostot hladnega asfa lta nam dajo zelo realno sliko s tan ja asfalta, ker zarad i nedestruk tiv - nosti in velike h itrosti lahko izm erim o zelo veliko m erskih m est, tako da lahko ob jek t tu d i statistično obdelamo. V ilustracijo naj navedem o nekaj m eritev gostot asfalta, ki so bile izm erjene pri obna vi ja ln ih delih na cesti Zagreb—Karlovac. D ebelina polagane asfaltne p lasti je bila 10—15 cm, 100'%> M arshallova gostota za ta m aterial, k i je bila predhodno laborato rijsko dolo­ čena, je znašala 2,36 kg/dm 3, zah tevalo pa se je, da se p ri delih doseže vsaj 95®/o M arshallova gostota, kar p redstav lja 2,24 kg/dm 3. M eritve so se vršile na vročem in na hladnem asfaltu, p ri m eritvah na vročem asfa ltu pa smo delo­ ma m erili tu d i tem perature . V tabe li 1 je podano testiran je 8 T vibracijskega valjarja , ki je š tirik ra t statično p rev a lja l cestišče, po­ tem pa še š tir ik ra t z vibracijam i. M eritve smo izva­ jali po vsakem drugem prehodu, tem peratu ro pa smo izm erili takoj po razgrn itv i asfa lta s fin išerjem in po osmem prehodu. T a b e l a 1 štev ilo Način G ostota Temperatura prehodov valjanja kg/dm 3 °C 0 za finišerjem 1,89 142 2 statično 2,12 4 statično 2,15 6 vibracijsko 2,27 8 vibracijsko 2,26 81 Iz tabele je razvidno, da je že po šestem prehodu tega v a lja r ja presežena m inim alna zah tevana gostota in, da n ad a ljn ja v a ljan ja s tem v alja rjem ne prineso ničesar. T a b e l a 2 Mersko Gostota m esto kg/dm 3 1 2,30 2 2,14 3 2,22 4 2,07 5 2,30 6 2,14 7 2,30 8 2,26 9 2,31 10 2,23 11 2,18 12 2,30 13 2,34 V tabeli 2 so podani rezu lta ti m eritev gostot že h ladnega asfalta, ki smo jih izm erili ob isti priliki, a s fa ltiran je pa je bilo izvedeno dan prej. M erska m e­ sta so bila približno enakom erno razporejena na odse­ ku, dolgem približno 500 m. Tabela kaže, da gostote asfa lta na m erskih m e­ stih 1, 5, 7, 8, 9, 12 in 13 presežejo m inim alno zah te­ vano gostoto 2,24 kg/dm 3, gostote na drugih m estih pa ne. V aljan je se je vršilo brez kontrolnih m eritev z denzim etrom in to je tu d i vzrok, da na precej m estih niso dosežene željene gostote. Sam a tabela tako zgo­ vorno p riča o koristnosti in potrebnosti kontrole, ki jo lahko izvajam o ravno z denzimetrom. Zaključek Iz p re jšn jih poglavij sledi, da m eritve gostot asfa lta z radioaktivnim i izotopi omogočajo: 1. efikasno kontrolo, ki garan tira dobro zgostitev asfalta, k a r prispeva h kvalite ti in trajnosti cestišča, 2. najbolj ekonom ski način vgrajevanja asfa ltne prevleke, 3. statistično obdelavo asfa ltn ih prevlek cestišč. Vse to pa jasno kaže, da so taka m erjen ja zelo sm otrna. L i t e r a t u r a 1. Jenček, L. A., Zajc A., G radbeni vestn ik št. 3 (1969) 70. 2. E valuation of N uclear and O ther Device M e­ thods for O btaining B itum inous Paving Densities, S ixth annual paving conference Connecticut B itum i­ nous Concrete P roducers Association (1964). 3. A sphalt Concrete D ensity Gauge, N uclear Chi- chago, Publication No. 712140 (1966). A. Zajc, dipl. inž. in L. A. Jenček, dipl. inž. Nosilec Vse informacije in prospekte zahtevajte v prodajnem oddelku »GRADIS — OGP Ljubljana, Šm artinska c. 100/a — tel. 317 446. V obratu gradbenih polizdelkov proizvaja­ mo standardne izdelke iz betona: Cevi 0 10—100 cm (arm irane in nearm irane) Betonske in žlindrine blok votlake dimenzije 40 X 30 X 20 in 40 X 20 X 20 cm Montažne dimnike Ritter klešče za daljnovode Robnike cestne in za vrtove DIN polnila (za montažni strop) Izdelke po naročilu: nearmirane, armirane s klasično armaturo in iz prednapetega be­ tona: M ontažna lopa Hmeljske drogove Vinogradniške drogove Predalčne nosilce Fasadne plošče Krovna korita DIN nosilci (za montažni strop) Montažne lope, L = 12,00 m (postavljamo sami) Avtobusna postajališča Montažne garaže Pohodne plošče GRAM S GRADIS Betonske cevi Harmonika vrata Pionir so v se s tra n sk o u p o ra b n a , n e sa ­ m o k o t v ra ta , te m v eč tu d i k o t p re m ič n a p re d e ln a s te n a m ed d v e m a p ro s to ro m a , p r im e rn a z la s ti v s ta n o v a n ju m ed je d iln im k o to m in d n ev n o sobo, v re s ta v ra c i ja h , h o te lih , šo la h in p o slo v n ih p ro s to r ih . SGP Hotel »Diana«, Murska Sobota PIONIR Novo mesto gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj kvalitetno in v postavljenih rokih. Velika proizvodnja stanovanj za tržišče Harmonika vrata Pionir d o b av ljam o v v se h d im e n z ija h po ž e lji k u p c a in v v se h v r s ta h ž la h tn e g a f u rn ir ja , v in il k o ­ že, s k a ja in u ltra p a sa . Harmonika vrata Pionir je b rez t r u d a m ogoče v g ra d it i v že v se lje n e p ro s to re , važn o je le, d a se v zid in s tro p v g ra d e le se n i v ložk i, v t la p a vodilo . Harmonika vrata Pionir so o leža jen a , za to je p o m ik a n je p ovsem b rez težav . V od ilo v p o d u je nosilno , za to m o ra b it i v g ra je n o v v iš in i g o to v ih ta l. Pri naročilu je podati naslednje podatke: š ir in o in v išino z id n e o d p r tin e (točnost v m m ), e n o k r iln a a li d v o k r iln a v r a ­ ta , v r s ta fu rn ir ja , s k a ja a li u ltra p a sa , v r s ta p re d v id e n e g a tla k a .