Ljubljana, torek, 19. marca 1957 LETO XXIII. Stev. 66 glavni ud odgovorni OREDNTK • IVAN ŠINKOVEC BREJA UREDNIŠKI odbor Liat izhaj« nak dan razen P«tk» * Cen« M dinarje* PROLETARCI VSEH DESKI., ZDRU2ITE SEI PRAVICA »LJUDSKA PRAVICA* USTANOVLJENA 1. OKTOBRA 1>M • NARODNOOSVO- BODILNO BORBO I* IZHAJALA KOT U-DNEVN1K EN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1961 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK » OD L JUNIJA 1#SS IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« V BEOGRADU SO Z NAJVIŠJIMI ČASTMI POLOŽILI V GROBNICO NARODNIH HEROJEV POSMRTNE OSTANKE TOVARIŠA MOŠE PIJADA Ostal boš večen vzor, kako je treba delati in se boriti za svobodo in napredek VČERAJ DO 1*5 TIRE TE NAD 220 000 LJUDI V TIHI ŽALOSTI KORAKALO MIMO MRTVAŠKEGA ODRA V DVORANI ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE IN SETAKO%™EDNJie POKLONILO \T!UKEMU POKOJNIKU - POSLEDNJO ČASTNO STRAŽO OB MRTVEM POKOJNIKU SO IMELI ČLANI IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKJ TOVARIŠI JOSIP BROZ-TITO, EDVARD KARDELJ, ALEKSANDER RANKOVIČ, IVAN GOŠNJAK, FRANC LESKOsEK DJURO SALA! - OB 14 URI JE KRENIL POGREBNI SPREVOD IZPRED LJUDSKE SKUPŠČINE NA KALEMEGDAN - OD NEPOZABNEGA POKOJNIKA SO SE POSLOVILI PODPREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LIDIJA ŠENTJURC, PREDSEDNIK OLO BEOGRAD MILOŠ MINIČ, PREDSEDNIK AKADEMSKEGA SVETA FLRJ DR SINIŠA STANKOVIČ, OB GROBNICI NA KALEMEGDANU PA PREDSEDNIK REPUBLIKE JOSIP BROZ-TITO , Beograd, 18. marca (Tanjug). — V slavnostni dvorani Zvezne liudske skupščine, zasuti z morjem 'VetJa, v vzdušju nepopisne bolečine, je bilo ob 14. uri končano poslednje svidenje s človekom, ki se je Popolnoma posvetil tej hiši narodov Jugoslavije. Žalostni trenutki, ko je Mosa Pijade za zmeraj zapustil Poslopje Zvezne ljudske skupščine, v kateri so ga ljubili, bodo ostali v nepozabnem spominu. j , Ob pol dvanajstih so šli mimo odra, kjer ie ležal pokojni Pijade, zadnji meščani in se poklonili fr. nesmrtnega komunističnega veterana, revolucionarja, graditelja nove socialistične Jugoslavije. cl J »e je zaključil najbolj žalostni in najštevilnejši sprevod, kar jih je bilo kdaj videti v nasi deželi. poslopje Zvezne ljudske skupščine, v kateri je Moša Pijade dvanajst let neutrudno m samopozrtvo-',elno ustvar jal, je šlo v enem dnevu in pol, kolikor so tu ležali njegovi posmrtni ostanki, vec ljudi kakor 3?» katerokoli drugo poslopje v Jugoslaviji. Moša Pijade bo odnesel s seboj k večnemu počitku poca-Sbtev 220.000 ljudi iz Beograda in vseh krajev Jugoslavije, ki so sli mimo njegovega odra. ranob l?'15 uri ie Pri-^a v dv0' ostanki so ležali posmrtni Prosa t Pok°jnika, njegova so-no v pa Nešič-Pijade z rodbi-Slavke.S?>remstvu Pepce Kardelj, kovič T r*ovi6 in Milice Cola-sviden:.° 56 bilo njeno poslednje lečm0 J s soprogom. Z njeno boni. sočustvovali vsi prtsot-je Vlaj/ ,r i® stala poleg krste, je Kil n mu^na tišina. Slišati ki sri „ ,sam° korake mladincev, p dnašali vence. V (jv° ^elcai trenutkih je prišla 7 skupina ljudskih po-ne, da "Yezne ljudske skupšči-svojgg “1 poslednjikrat videla Vila os Pfe^sednika in se poslo-srbski nje®a- Za njimi so prišli Sraku ^kiarh Vikentije, beo-el uipi, naJ?šk°f dr. Ujčič in reis ppiin krsto prinesli iz poslopja Skupščine. Ob 14. uri so Josip Broz Tito, Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Franc Leskošek, Ivan Gošnjak in Djuro Salaj ob zvokih posmrtne koračnice položili na V Feiic. Uri L Srobni tišini sta ob 13.25 Josip d Predsednik republike ga Jr.,,10* Tito in njegova sopro-krsto Broz. Pred odprto in s.tal globoko razžaloščen s°borer> ;Pen stari Mošin tov&riš, staiala iff od tedai’ ko sta Pre~ je bii 1 , • Predsednikov pogled Verjet; ?šen> kot da ne more od MoL, ? se za vedno poslavlja ^Ize v ovanki Broz so se udrle krsto slovo pred odprto 3e biln t. !10 tako boleč?, da ga m°e občutiti samo v srcu. krsto s13 45 so za zrneraj zaprli Se ruq ""‘“l' P°zneje so stali Moje p\ rom najbližji tovariši liiteja nv ®lani Izvršnega ko-Soslavii<> »Zveze komunistov Ju-stali desni strani krste ^°Unic.feneralnl sekretar Zveze Tit7 Jugoslavije Josip 1,1 Ivan Aleksander Rankovič v- j^iak, na levi pa Ed-t>iur0 > Franc Leskošek in 1)0 bole*- Izra*ali so neizmer- , - °Veka izgubi tovariša in ftovaia ljubila in spo- turt-VSa naSa dežela. Tu je ]a<*a. v-i soproga pokojnega Pi-BtlSii ® J® minilo pet minut, so Titu ^3jinci, da bi pomagali *ko|L, ^oelju, Rankoviču, Le-!>esti u Jf°snjaku in Salaju od-* jakli , Pred Skupščino, kjer >& laf.eta- na j pretresi j i ve j ši | N<5Se/- P° poti, po kateri je Pijade prihajal v J^sli n.no in odhajal iz nje, so *Žji +i?8oY° truplo njegovi naj-.Vanši. Korak za korakor Zadnjikrat spremljamo i* tega doma našega dragega in spoštovanega predsednika Zvezne skupščine Mošo Pijada, velikega revolucionarja, političnega voditelja, državnika, teoretika, publicista, umetnika — skratka, enega največjih mož, kar jih je dala naša revolucija. Naša poslavljanja so bila pogostna; večina izmed nas se spominja kot nadaljevanja začete razprave v dvorani Sveta, kabinetu ali na hodniku, kako je naš tovariš Moša, zmerom poln revolucionarnega ognja in načelnosti, prepričeval sobesednika in kako je bil, nikoli utrujen, zmerom pripravljen pojasniti svojo misel vsakemu tovarišu, ki je to zahteval od njega. In zdaj so te naše razprave, srečanja, sestanki in poslavljanje zaključeni. Ne bodo ga več slišali s predsedniškega mesta, kako vodi seje Ljudske skupščine, niti kot poslanca v odborih, niti s poslanskega govorniškega odra v Svetu, kako sodeluje v debati o važnih sklepih, zakonih, katerih aktivni tvorec je bil tudi tovariš Moša. Danes se poslavljamo od enega najbližjih sodelavcev tovariša Tita, prekaljenega revolucionarja, komunista, ki je rasel in zrasel v Partiji in ki je preživel z njo in delavskim razredom vse trpljenje in tegobe, boj in zmago ter postal že pred osvobodilnim bojem eden najsvetlejših likov Komunistične partije Jugoslavije. V narodnoosvobodilni borbi je bil Moša Pijade že od prvih dni ne samo vsestranski politični voditelj, plamteč govornik in publicist, marveč tudi eden najbolj aktivnih graditeljev v polaganju temeljev nove socialistične Jugoslavije. Tovariš Moša je bil eden izmed idejno-političnih in organizacijskih voditeljev prvih narodnoosvobodilnih odborov, ko jih je razvijal kot prve celice nove ljudske oblasti. Bil je duša zakonodajnega dela, ki je teklo prek AVNOJ in njegcvega Pre-zidija ter pozneje prek začasnega ljudskega narodnega predstavništva. Bil je eden izmed najugled- ! nejših sodelavcev v pripravljanju volilnega zakona za Ustavodajno skupščino — prvi parlament no- j ve Federativne ljudske republike Jugoslavije. V tem obdobju je razvijal veliko dejavnost v vrsti razprav, govorov in člankov, v, katerih je pojasnjeval duha ln vsebino naše ljudske oblasti. Enako dejaven in ploden je bil tovariš Pijade kot predsednik Zvezne ljudske skupščine pri izgradnji našega parlamentarizma. Zmerom in povsod je opozarjal na vlogo, ki naj jo in« Zvezna ljudska skupščina v našem sistemu, kakor tudi v političnem življenju nasploh. Zelo se je veselil in pripravljal na bližnja in bodoča zasedanja, na katerih naj bi obravnavali perspektive našega nadaljnjega družbenega življenja, pohitel je, da bi se pravočasno vrnil s odgovorne naloge, ki mu jo je zaupala Zvezna ljudska skupščina in v kateri je tudi zgorel. Dragi tovariš Mošo, dovoli, da Ti spregovorim nekaj besed v imenu rodu, ki si mu bil pred vojno kot revolucionar, ljudski govornik, teoretik, ideolog ln publicist nedosegljiv ideal, simbol neustrašenosti in borbene načelnosti, komunist nedosegljivih vrlin, za nas mlade komuniste. Preprost, kakor si bil, neposreden, poln razumevanja in topline — takšnega smo te tudi osebno spoznali v revoluciji in po revoluciji in te še bolj vzljubili, ker smo doživeli v tebi avtoriteto druge vrste, še bolj človeško, še se je izdalievil a Pijade čedalje bolj etre pridni 7 objokanimi očmi <},*. senim ihtenjem. Zadnje-tiinluu slovesa so se pridru-1 Beograjčanov, ko so Posmrtna maska pokojnega Mdše Pijada Poslednjo častno stražo ob mrtvaškem odru so imeli generalni sekretar CK ZKJ lito in člani Iz-vrSnega komiteja Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Ivan Gošnjak, Franc Leskošek in Salaj bolj odkritosrčno, še bolj tova- j riško kakor prej. Mi smo rasli kraj tebe in obogatevali od vsakega srečanja in pogovora s teboj, čuteč te v polnem pomenu besede kot starejšega, in spet našim srcem neskončno blizu stoječega tovariša dragega čike Janka. Te vrline so te povezale z najširšimi sloji naših narodov v vsej Jugoslaviji, da si bil enako priljubljen v svojem Beogradu, Srbiji, kakor tudi v Makedoniji, Bosni, Cmi gori, Sloveniji ali Hrvatski, ker si tako neposredno čutil bit ljudstva in življenje delovnih ljudi tudi takrat, ko si bil toliko let, in sicer v najlepših letih svojega življenja, iztrgan iz vrst ljudstva. Toda v narodnoosvobodilni borbi si doživel srečo, ki jo je slehernemu borcu naklonila naša revolucija in njena zmaga, a to ti Je bila nova velika pobuda za še bolj neutrudljivo delo v dobro naših narodov. Nam in bodočim rodovom boš ostal v trajnem spominu kot eden izmed tvorcev jugoslovanskega patriotizma, ki zdaj prevzema in združuje vse narode socialistične Jugoslavije v enotno silo. Ko se poslavljamo od Tebe, dragi čika Janko, od ljubljenega, spoštovanega tovariša predsednika — se Zvezna ljudska skupščina in vsi naši narodi poslavljajo od Tebe z neizmerno bolestjo v srcu. Tvoja življenjska pot, tako svetla in čista, polna žrtev, junaštev in nezlomljive odločnosti, tvoj zgled bo nova pobuda, da se bomo še z večjo močjo lotili dela. za katero si živel ln zgorel, ko si izpolnjeval naloge, ki so jih ti zaupali naši narodi. Večna hvala in slava velikemu državniku, prekaljenemu revolucionarju, priljubljenemu voditelju. dragemu in spoštovanemu predsedniku Zvezne ljudske skupščine tovarišu Moši Pijadu! Okrog 14.30 ure je za zmeraj zapustil Skupščino neumorni delavec, prvi junak socialističnega dela, človek, katerega delovni dan je bil neomejen. Premagala sta ga smrt in utrujenost, o čemer do zadnjega trenutka ni hotel ničesar slišati, in danes odhaja. Moša Pijade, ustvarjalec, ki je bil najbolj potrt tedaj, »kadar ni mogel delati«, kakor je dejal v nekem intimnem razgovoru, ko se je nedavno vračal z napornega potovanja. Oddaljuje se nagrobna plošča s komaj nekaj besedami globoke : vsebine: »Moša Pijade — 1890— 1957«, in venci in še venci. Prvi je venec njegove soproge, nato | predsednika Tita in Jovanke, CK Zveze komunistov Jugoslavije in Zvezne ljudske skupščine. Pred posmrtnimi ostanki Moše Pijada stopajo zatem potrti nad izgubo dragega čiča Moše tisti, ki jih je najbolj ljubil — pio-: nirji. Sprevod nadaljuje zbor I Centralnega doma JLA in društva »Branko Krsmanovič«, nato ; častna četa. Pred lafeto nosijo še tri naj-j večja odlikovanja pokojnika. Red narodnega heroja, ki ga nosita generalmajorja Miloš Zekič in Danilo Komnenovič, Red junaka socialističnega dela, ki ga nosita člana CK Ljudske mladine Jugoslavije Milena Bubalo in Milka Sčepanovič, ter Spomenica 1941, ki jo nosita ljudska poslanca Momir Boškovič in Grga Jankez. Nato sledi lafeta, na njej krsta s ' posmrtnimi ostanki Moše Pijada. | Za krsto stopa presunjena soproga Lepa z družino. Za družino gredo predsednik republike Josip Broz Tito, njegova soproga Jo-vanka Broz in dr. Ivan Ribar. V žalostnem sprevodu stopajo nato člani Izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Franc Leskošek, Ivan (Nadaljevanje na 2. str J Poslednje slovo v Beogradu (Nadaljevanje s 1. strani) Gošnjak, D j uro Salaj in Svetozar Vukmanovič, nato predsedniki skupščin ljudskih republik Petar Stambolič, Vladimir Bakarič, Miha Marinko, Djuro Pucar, Lazar Koliševski in Blažo Jovanovič. Za krsto gredo potem vsi člani Zveznega izvršnega sveta s podpredsednikom Rodoljubom Čo-lakovičem na čelu, za njimi pa funkcionarji skupščine nega odbora SZDLJ. Verske skupnosti zastopajo v sprevodu patriarh srbske pravoslavne cerkve Vikentije, beograjski nadškof dr. Ujčič in reis ul ulema Fejič. V dolgem sprevodu gredo potem načelniki diplomatskih misij, za njimi republiške delegacije, zvezni ljudski poslanci, člani Zvezne ljudske mestnega komiteja Zveze komu-podpredsednikoma nistov in mestnega odbora Socia- Vladimirom Simičem in Lidijo listične zveze, delegacija mesta Sentjurc na čelu. Varšave in predstavniki volilnega V sprevodu gredo člani Cen- okraja Moše Pijada. tralnega komiteja Zveze komu- I Nato pa stopajo v sprevodu, ni. V prelomnih zgodovinskih živo in životvorno, Tvoje delo bo Pijade in ostala iTiare J°" nistov Jugoslavije in člani Zvez- | številni predstavniki vseh druž- \ trenutkih, ko okviri starega in pobuda in zgled novim rodovom ka, nato predsednik repu OTT\T t 1 1 n«n»ln«ln predsednik Centra^ esKaaron. i onn |n gibanju. Njegova ga muzeja, ki mu je kot član nje- Zveze sindikatov Jug« Pogrebni sprevod gre po ulici I življenjska pot trnova tako, da govega sveta posvečal pozornost, vije Djuro Salaj, člani Zveo*{P bi mnogi drugi na njej klonili, Žalni sprevod gre skozi Stari izvršnega sveta in benih organizacij, znanstvenih ustanov. Sprevod j nepremagljivo silo utira pot, se ji ves žrtvoval, zaključujejo visoki uslužbenci; spravlja dogajanje na površje Večna slava borcu, mislecu in Pajo Ivan Ribar, zvezne in republiške državne prave ljudi, močne osebnosti mi- umetniku Moši Pijadu!« Zveznega izvršnega_sveia uprave, Kneza Miloša. Pred odrom, pre- j vlečenim s črno zastavo, se je gl tla njej Kitnim, ° . . x , lzvTJsneg«! »vtrui u* * tiii6 , . , , , je bila vsa v znamenju neutrud- grad, Mošin volilni okraj, čez Stu- zvezne ljudske lafeta ustavila. Pred imkrofon j ijjvegra boj* \n nenehnega ustvar- dentski trg, mimo Filozofske m delegacije, generaliteta, stopil predsednik mestnega ljud- bogatega in raznolikega. Prirodoslovno - matematične fa- niki republiških izvršnih svet™ skega odbora Miloš Mimč. J vior ia nAVaVn rvr^ :_nunskega skega odbora Miloš Minič. Zgorel si v boju za socializem Pokojnikove besede so nas navduševale in kalile naše vrste, dramile v nas pogum in vztrajnost, da smo premagovali vse ovire in vse težave v naši socialistični revoluciji, je rekel Minič. Njegove besede so segale do najmanjših mest in vasi širom po državi in navduševale vse naše delovne ljudi, ki so jim svoboda, neodvisnost in stvar socializma pri srcu. Naši ljudje so pokojnega ljubili in spoštovali, saj so vedeli, da imajo v njem človeka, ki je vse svoje življenje posvetil osvoboditvi naših narodov izpod zatiranja in izkoriščanja. Poznali so njegovo požrtvovalno vztrajnost, žilavost in neomajnost v boju ter nezlomljivost njegovega značaja. Vedeli so, kaj vse je storil v narodnoosvobodilni vojni in ljudski socialistični revoluciji, pa tudi pozneje v obnovi in izgradnji socializma, kako se je žrtvoval ea dobro skupnosti, vedeli šo, da skupaj z ostalimi našimi vodilnimi tovariši kot eden najbližjih sodelavcev tovariša Tita odgovarja za sedanjost in prihodnost naših narodov. S smrtjo tovariša Moše odhaja iz našega družbenega in političnega življenja eden najuglednejših predstavnikov tistega rodu, komunistov, revolucionarjev, ki je pod vplivom velike Oktobrske proletarske revolucije skoval Komunistično partijo Jugoslavije, vse življenje posvetil njenemu razvoju in njenemu revolucionarnemu boju in jo pod vodstvom CK KPJ s tovarišem Titom na čeln pripravil na usodne dogodke 1941—1945. Življenje tega rodu komunistov je pravzaprav burna zgodovina KPJ, zgodovina revolucionarnega boja našega delavskega razreda, zgodovina naših narodov. Malo je mož, katerih življenje in življenjsko delo toliko zgoščuje v sebi, pomeni tako nemirno, težavno, krvavo zgodovino partije, delavskega razreda in naših narodov zadnjih 40 let, kakor je . bilo veliko življenje, veliko življenjsko delo našega dragega Moše Pijada. Ko se poslavljamo od tebe. dragi naš veliki tovariš, je rekel Miloš Minič na koncu svojega govora, čutimo neizmerno hvaležnost za vse, kar si storil za naše narode. Tvoje življenje in Tvoje življenjsko delo sta vklesana v našo ljudsko socialistično revolucijo. Socializem je stvarnost našega sedanjega življenja. Da postane socializem stvarnost, za to si žrtvoval svojo energijo, vse Tvoje življenje je v boju za to zgorelo in padel si v tem velikem boju, ko so ti telesne moči odpovedale. Večna slava in hvala velikemu možu in nepozabnemu tovarišu Moši Pijadu! Nato je govoril akademik Siniša Stankovič, ki je dejal: n, mi Ilnvn1i rtrarf Mo_ kultete, kjer je nekako pred meT verskih organizacij, ljudskega isjrsnsjsiSS koSVsi mladeniškim ’ romanti- lo se ie Moša pijade kot n^gov; Na prostor kalemj^ zrnom sanjaril o bodočem lepšem i P^J^iTSfdan- je, revolucionarju ta državnik«, *vlje- • MJ*«“gS £«££ bSSS Sice, telo Moše Pijada. | Pa vendar nikoli še m W» ‘ Lafeta s krsto, prekrito z ju-! tem majhnem prostoru ' di kakor danes, Žalost je prevoj la naše narode, ko je stopil nenadoma In nepričakovano na- lastnimi rokami skupaj z ostali Moše Piiada „ ^ stopil svojo zadnjo pot ter za mi. Zmerom sem občudoval Tvo- ,te*° MošePijada. Boleča je dolžnost, ki sta mi vedno zapustil svoje tovariše in jo življenjsko energijo, Tvoj optl- i Lafeta s krsrto,pr jo zaupala Akademski svet Ju- | prijatelje, svojo domovino in svo- rnhrnln vero v bodočno^ Tvo- g^ansko t^bo= UA 110* iciu mcaiu mici/cui •* “ ” , vilni pozdrav in izkažem spošto- i Tovariš Moša, legendarni par- nost. In vendar za nas _ S2L.TET mS «33: i 5S1 S SfiACSS ZnSftST* ™ ISSftSSS SJF&ff Je Tovariš Tito se je poslovil od svojega starega soborca nih vsestransko nadarjen® ^ I stične domovine, o boju za ohra- preizkušenj in nevarnosti, ki so | Štirinajstletno ječo si izkori-nitev njene neodvisnosti in svo- mnoge pripravile do tega, da so stil, da si sebe in mnoge l voje ..bi.ir.si; .»J rairoilmin so- tovnnse nnnravil na bližnje so- Dragi tovariš Moša! Ko sva se pred Tvojim poto- b^dnega^ socialističnega razvoja, pokleknili pred razrednim so- tovariše pripravil na blii o boju naše dežele za resnično vražnikom. Tebe, čigar duh je usodne spopade z razrednim enakopravnost med narodu | bil mnogo močnejši od Tvoje te- vražnikom in tujimi osvajalci. vanjem poslovila, niti slutiti nisem mogel, da bom moral zadnjikrat govoriti s Teboj. 2e dobrih petindvajset let sva bila vajena, da sva se srečala drugače, da V Tvojem življenju in revolu-! lesne moc, pa je cionarnem delu je nazorno iz- ^ajna vera v ^imifo deiavskega težaven boj delavskega razreda m v socializem - Tebe In ko je bilo prišlo do teh spopadov v dneh ljudske revolucije, si se zalesketal v polnem sijaju sva skupaj delila težave in ra- Iazreda inYiudskihJmnožic v sta- ni mogla nobena sila odvrniti s revolucionarja, organizatorja in dosti, ki nama jih je prinašal T? if.^® nroti zMužnieva- P°t*» na katero si bil enkrat za neustrašenega borca. Velikanska naporni vsakdanji boj za novo ; izkoriščan iu ker si bil vselei odločno stopil. Z enako je Tvoja organizatorska vloga v in pravičnejšo družbo, za zmago vMDrav eden i^m^ pionir- strastjo, s katero si ljubil delov- ; osvobodilni vojni kot enega naj- socializma v naši deželi. Tem P P delavskeea eibania, neSa človeka in se boril zanj, si uglednejših voditeljev ljudske i i: 4- rlt« JeY našega aelavsKega gmanj , 7ni;rnlm in ne 1 vslaip. Razen' vseh Tvouh drn- doma in nepričakovano. Samo s tem in s Tvojo visoko sebej poudaril Tvoje delo » •____________ 4.1 * nnsnpvpk k formuliran tu na izgradnje naše socialistične dr- 9 .c™ ... = ” „ • * Vlv k formuliran in načel Čeprav so Tvoje revolucio- žave. Že v zgodnji d^Sn^fin”^ t praktičnemu oblikovanju pr- narno življenje in Tvoja dela poglobil v nank velikih nčitdjev vih organov oblasti delovnega znana slehernemu nasemn delov- delavskega razreda Marxa, En- izprosnost nasprou razreanemu e sodelovanie v « tudi daleč zu- gelsa in Lenina in takoj v za- ^k.kajhTi,^ - l^stva ^voje sodetovanie^v nemu človeku, pa tudi daleč zu- gelsa in Lenina in taitoj v zn- “J" ,**’ V’'" .i„i„ :n snreiemaniu sklenov naj meja naše dežele, čutim po- četku si razumel revolucionarno ris Mosa, si mogel s svojimi in drueeea zasedanja trebo in dolžnost, da povem ne- poslanstvo proletariata m vse kratnimi kvalitetami, nadarje- P ? ? S Draltsi deiaj kaj o Tebi, o Tvoji revolucio- svoje življenje si posvetil izpol- m«tjo Za upostavitev skupnosti resnič- narni dejavnosti, ne za to, da bi nitvi tega poslanstva. Tvoj revo- laze m brez kolebanja kijudo -nakonravnih narodov Jngo-o-nU Tvoje življenje in delo, lncionarni duh in plemenito srce vati taksnim preizkušnjam^ Šti- slav ^ knr si ^ zavzemal marveč za to, da bi se Ti zahva- se nista mogla sprijazniti z za- nnajst let si preživel v cencan j j. .. . lil kot svojemu dragemu tova- sužnjenjem delavskega razreda monarhofasisticnih kaznilnic. To ( ■ rišu in soborcu v svojem imenu, in ljudstva v stari Jugoslaviji in niti niso bile okoliščine, ki bi te To Tvoje delo je povezano s v imenu naše Partije in vseh na- na svetu sploh. Spoznal si, da bile lahko _ zlomile. Nasprotno, j Tvojo neutrudljivo dejavnostjo ših narodov, za vse, kar si storil, lahko samo organiziran delavski takrat se^ je pokazalo, kakšne na vsej, področjih po osvobodit-in da bi vsaj v najkrajših pote- razred, navdihnjen z idejami sile kriješ v sebi in kako močno; v; dežele, zlasti na področju nase zah prikazal mladim rodovom, marksizma, napravi konec nasi- se lahko razplamte. v jeci si j zakonodaje, v izgradnji pravnih kakšnega človeka smo imeli in lju in izkoriščanju. Zato si vso prevajal Marxova dela, razvil si odnosov našega socialističnega te dni izgubili. svojo de javnost, zlasti po Obzna- veliko politično m idejno delo družbenega sistema. Ni pomemb- ° . ... ... » . ni usmeril na to pot. z« konsolidacijo nase Partije in j nejge dejavnosti, v kateri nisi V mojih mislih, v mojih očeh ječo si spremenil v šolo naših sodeloval, in pridobitve, v kateri mlajših kadrov. Tudi jaz sem nj tndi Tvojega deleža. In ko so razvitih komunistov, ker so Tvoje dejavnosti-gi_bale_ od os ^ nega revolucionarja tja o® -, ličnega publicista in dista marksistične misli. P . jalca in talentiranega slik Za takšen individualni t®'® *■»„, zdaj težko najti .n.ado!^n„jne Tebe lahko zamenjajo _sk P mlajših tovarišev, ki si Jih il8, jil, oziroma kolektivni or&® jg, torski talent delavskega ra je ki v naši deželi izpolnjuje zgodovinsko poslanstvo, * mn si posvetil vse svoje Dragi tovariš Moša! Ijamo se od Tebe z globo ^ lostjo ne samo mi, Tvoji naj tovariši, ne samo člani ^v. Jej0v* munistov, marveč tudi vsi « jCi ni ljudje in narodi nase .j, Bil si eden n» iboH Pr!^u sfoolj borcev naše Partije in..*1 priljubljenih sinov borcev naše Partije in. - n8To-priljubljenih sinov nasin 1 . # dov. O tem priča tndi ta ? igV. žalost, s katero se vsi P°* žalost s katero se ™ ljamo od Tebe. Za vse nas 0» neš svetal zgled revolncion«^ humanista, zvestega in * ^o- discipliniranega člana ave munistov, plamtečega . jiji« delovnega ljudstva, ne n 'j„ vega delavca, moža « »jj]c ustvarjalnega duha; ostal m(}^e\ komunista, kakršnega lp artije roditi junaški boj nase in naša revolucija. *nem Takšen lik bo ostal v ve^ snoininn naših narodov, ^ lik bo vzor mladim r . orjti kako je treba delati in za svobodo in naprede _ domovine, za stvar delavs* razjeda, za socializem. , fiv Večna Ti slava, dragi nas variš Moša! grob' Krsta je počasi drsela v ^e. nico. Vedno vedri, nasrnej • j„ lovni Moša se je njurf nem k svojim prijatelje jvu Djakoviču, Milutinoviču ^jjji Ribarju-Loli, ki so ”eK ,.tniŠltletna revolucionarna de- sko energijo in nepremagljivost odnosov med deželami, predvsem Vendar je .prostor, vZ\\C voluciji, o izgradnji naše socali-1 javnost je bila polna velikih našega delavskega razreda. socialističnimi. Jo mrtvi heroji na raz?’ ostran«' V vseh tudi najtežavnejših Ti si, dragi tovariš Moša. , j«™« ““J1* n<^^ceHca. pogojih si znal odkriti najboljše mnogo in požrtvovalno delal za P J - .e tudi v možnosti in najti najprimernej- zbližan ie narodov, za njihovo | v Brtbu.toda Mote J p d j še oblike boja proti razrednemu prijateljsko sodelovanie na ena- tovariš Moša, v vsaj ]gt sovražniku. Zato krmarji stare lcopravnih temeljih, za krepitev P 3 j0 toliko Jugoslavije niso bili mirni niti miru in naprednih sil na svetu ’ nikoli skrile jet:n takrat, ko so Te imeli zaprtega — s čimer si mnogo prispeval ' 5 tk ’ cPfla1 DOčasi u- spevek v zakladnico mednarod- tisoče strani po vsej a° vz’!0 In vsi čutimo, da sm bolesti izredno bogau u ptr Moša se nam Je daril. Krsto s posmrtnimi ostanki pokojnega Moše Pijada, pokrito a jugoslovansko trobojnico so Iz poslopja Zvezne ljudske skupSčine prenesli na topovsko lafeto In tako se je začela poslednja pot velikega revolucionarja po ulicah njegovega rojstnega mesta pomembno kakor Tvoj potrpež ljivi. in dosledni boj proti notranjim sovražnikom naše Partije. V prvem in drugem boju si vztrajal do konca, ne da bi prizanašal samemu sebi, zaveda-1 joč se, da brez takšnega boja ni zmage delavskega razreda. nega delavskega gibanja in so. cializma. Nenadomestljiva je za nas ta izguba. Med nami je malo takš- Aleš Bebler MOŠA V PARIZU Na Pariz vežejo tovariša Mošo Moša se je rad sprehodil po I - je šel po sledi svojih spominov, I bivšega krčmarja, ki je potrdil, predvsem spomini na njego- Montparnassu, kadarkoli je bil na! a tudi v upanju, da bo našel slike, | da je imel krčmo prav v tej hiši. _ vo prvo bivanje v tem sre- potovanju. Nekoč pa je prišel tudi! ki jih je bil pustil pri krčmarju Tudi spomnil se je nekdanjega nje, namesto besed — solze. . ®scu slikarstva in likovne umet- dlie — do Bretagne. Ko je prvi-; - natanko pred štiridesetimi leti. -mladeniča iz Beograda«. Toda :ca | »Ljudje umirajo, saj vemo,« »Ljudje so mn pisaii. reo6m Tovariš in prijatelj Kamor koli smo prišli, povsod za mize, izvleče robec in mi obri-enako. še solze...« ^^frazgovomv - ihte- USLUŽBENCEM PISAL ® sploh. V razgovorih se je krat bival v Franciji, je preživel Našel je vas, našel je hišo ob Pogosto vračal na tisti čas. tamkaj, v Bretagni, v neki vasi,1 mostu- Toda to ni več krčma, Po- Ko se je na poti v London mesec dni. Pozneje pa — leta 1952 izvedoval je in nazadnje je našel ustavil v Parizu, sem spremljal m ln tovarišico Lepo v avto-iVn na stališče Orly. Moša je n=,v'-ada Pretrgal razgovor in. nou -V° m°treč skozi okno, po netcaj trenutkih dejal: -Kje pa 0 kraj se mi zdi znan?« d’Italfer Ivančič odvrne: >*Port ^a*co pravi Moša. _ mishte, kaj se mi je tu pripetilo leta 1909. Bila je zima. Po-u-, V1 smo zmrzovali v ateljejih. lian”3'' prel)ijemo večer v kram-prijatelji? Nihče nima a- “a bi šli v kavarno. Izraču-vorl?’ , 1301110 z zadnjimi franki pPr našli toplo mesto, in si-zimJ metro3u. Vstopimo in se vozim« jem *n ^a, zraven pa pa-ltie- ’■ ne spregledali postaje, da ,:|e.moč- spremeniti smer, ne noči k Pozno po- na Pa. smo vendarle napravili le \L Jn se znašli, vidite, tukaj-morav’^?rt d’Italie‘ Izstopiti smo Da °enaria za novo vozovnico srJ]1Smo..imeli- Pa mahnemo, mesto." ’ lačni’ peš nazai v Obaram.jC “ teboj’ Č1Ča?" ga spominjam se vse družbe, . . , ™sixm pa, da je feil z nami tudi v skupščini je pokojni Moša Pijade oblikoval principe nase za-K°Jni Tomič.« • konodaje »Ne bom ga več srečaval...« Toda i5a j x>±_,j U.CIJC uiiuaaju, J -—J—J- _— --------------------- __., _ slikami ni bilo več sledu... Na- ^ nam rekli, »toda umrl je naš so ga za kaj, se pritoževali. Niiko- ........ _ -i • j___1*1 vzoči Francozi so se čudili, da se £j£a Janko!« tujec, ki je prebil tukaj samo mesec dni pred več ko štiridesti-mi leti, še spominja, v kateri hiši je bila tedaj krčma. li ni dovolil, da bi koga zavrnili. Pravil mi je: .Pojdi, otrok, po-»JAZ DA SEM RAZJEZILA glej, koliko jih je še. Iti moramo ČlCA JANKA?!« ge v občinsko poslansko pisarno. Tako je pripovedovala včeraj Tudi tam nas čakajo.1 tr Pari™ ip Moša1 njegova osebna tajnica. Sedi v Nikogar ni zavrnil. Zmeraj je rr j' „ eirunoi njegovem kabinetu. Joče. Bolje na hrbtni strani prošnje ah pn- vselej, kadar smo bili s p j, ^ ker je bila vsak tožbe zapisal: .Pogledati!* Preve- poudarjal željo, da bi si ukradel blizu njega. Pred njo zakle- riti!‘, pa čeprav je bil komaj em kakšno nedeljo ali vsaj nekaj dni njena vrata, vrata njegove de- odstotek verjetnosti, da je prir za oddih in sprehode po galerijah. lovne sobe. Tu je vstopal vsak tožba ali prošnja upravičena. Ko sem ga spomnil na ta načrt,: dan- Včeraj bi se moral vrniti. Hotel je, da mu vse natanko Toda... pojasnijo. Zato se je včasih zelo »Ne vem, kaj naj vam pripo- dolgo zadrževal z ljudmi, vedujem... kje naj začnem. Utrujen? Tolikokrat! Bila sem partizanka v Kra- Ce je bila seja Skupščine, Je . jini; bilo mi je 13 let Na uho mi tudi on prišel pozno zvečer do- povratka. Zdaj ima koma: nekaj pride: ;Ciča Janko govori, pridi- mov. Toda zjutraj je bil spet to-ur časa, ko se bo vračal, bo časa te M zborovanje*. Tedaj sem ga čen, prišel je ob času, vrgel mi je več, nekaj dni. In tako je bilo spoznala. Lahko si mislite, kako kup pošte na mizo. Vidim, nocoj določeno, da se bo delegacija sem se vzradostila po osvobodit- je pisal. Kakih deset pisem. Tip-vmila v Beograd v nedeljo, vi: on, Moša Pijade, je pozval kal je sam. Vrgel mi jih je na 17. marca, da bi se Moša mudil mene, podeželanko iz Krajine, mizo in mi velel: Odkar sem je rekel: »Nikar ne sili žabe v vodo. Ob prvi priložnosti bom šeL« Na poti v London se je veselil ^spomini na Mošo Pijade? Sneg je že skopnel tudi na počivaj omoraonodgovarj^atina ^ ^ je pmngotu ve5le; „ Bila sva si dobra znanca, Kočevskem Rogu, razen v glo- vprašanja časnikarjev, ki mu sle lik ki slika samo ob nedeljah, ^ ko; na stotine drugih; bo’ bokih vrtačah, ko se je Moša Pi- dijo na vsak korak, in dajati iz- ; ^ razVedrilo Me^ je to pokl£~ M jim sp j • “v kal , ’ . .ne bom vedel o njem zanimivega povedati. leta^o^f1 ®em ga v februarju Primork’ sem bil Prišel s Venske? na zasedanje Slo- ga svet3 ?ar°dno-osvobodilne- udeležiH Vt,.omelj’ ki so se ga 42 AVNcit nekateri tovariši Woša p,- ' ®^ed njimi je bil tudi Prvikrat3 *r-\ ki sem ga teda^ danju g,. \ govoriti. Po zase- odij^ _ . m^ajši tovariši kmalu Pijade , a«eTi starejši — Moša Markn 17 . no, Ivan Ribar in kaj - pa so še ne- Rogu „ °stali na Kočevskem na debel ^ ^ zapadel tako S? bile poti težk0 krat v Pa je bilo ta- n°> mM(°Ven® razmeroma mir-Bosni n-0111. ko je sovražnik v Moš C6J ^'Vahno napadal. ^sfaval ^a<^a sem vsak dan riši pa -V menzi> s svojimi tova-veferu vsak dan proti ^rako« ifi3* v našo »staro Poslušat’ s .to v gozdni vrtači, lovi]; rinr?**0' ^ t*st' ur^ smo ee. ki Sn '^ne in vojaške novi-tiraie t Se nato ^’vahno komen-°_j° Prijetne minute, ki je sicer zahteval dolžno- dovwul1 T družbi tovariški in v Parizu dva dni in pol. Tovariš Vejvoda mi pripoveduje: — Na letališču v Londonu, pred odhodom, pravi Moša: »Težko diham ta atlantski zrak. V j Parizu bo bolje.« Toda ob priho- I du v Pariz, na letališču Le Bour- j get, je razočaran. Svoji tovarišici pravi: -Pariz ne sprejema čiče tako kot nekdaj. Ne počutim se dobro.« Pa vendar je vesel. V avtomobilu vzklikne: »Kako sijajen dan! Sonce in pomladni zrak. Takoj se odpravim na sprehod« Kam naj gre na sprehod? Ne bom mu že prvi dan predlagal galerije. Jutri pa prav gotovo. 2e na letališču je pripovedoval novinarju, ki ga je zaprosil za razgovor, o svojem namenu. Rekel mu je: -To mi ni v zabavo, marveč mi je potreba. Veste: nisem naj bom njegova tajnica. jade poslovil od naših kočevskih jave. gozdov in z ženo ter s tovariši Spominjam se poti iz Turčije. I _ , ,, , odšel na pot v Bosno. Nisem ga Komaj je vlak prevozil jugoslo- parku Monceaux, postane Mosa več srečal do osvobojenja, ko vansko mejo, so Moši Pijadu spo- j utrujen. ^Rad^ _^a^ smo se člani AVNOJ zopet našli , ročili, da ga čakajo časnikarji. Iz- ~ ’ Uro pozneje, ko se sprehaja po rku Monceaux, postane Moša _„rujen, Rad bi sedel na klop. iuuii I Toda ven je šel brez plašča, zrak na zasedanju v Beogradu. In po- mučen od poti je za hip molčal pa je čedalje bolj svež. Ura je^pet tem še mnogokrat, ob vsakem in samo globoko vzdihnil. Nato popoldne. Z Lepo skleneta, da s lem St; IllllUgUlVl at, UU lil gJl - , y. W _J_ zasedanju; bil je tesno povezan ! se je nasmehnil, sprejel časni- vrneta^domov^da karje in jim dal izjavo ^ ^ Na to sem pomislil ob težki, z delom naše Zvezne ljudske skupščine, duša naše nove zakonodaje. Kot človeku sem se mu še bolj približal na dveh poteh naše parlamentarne delegacije v tujino.: Prvič na Češkoslovaško, drugič v Turčijo. Kadar smo bili njhje drug, se mi bo zdela kot ^Pošlji, ljudje čakajo na odgovore.* Tajnica kaže kup dopisnic ia pisem. »Z vsake poti je pisal nam, uslužbencem, vse od kraja je pozdravljal, kogar koli je poznal.« Zatopimo se v branje. Enemu svojih uslužbencev piše: »Nedelja zvečer. Sneži od ranega jutra kakor v februarjfu. Jutri moramo kreniti po deželi, pa ne vem, kako bo šlo, če ne bo prenehalo snežiti. Mislim na svoj požrtvovalni in ljubljeni kabinet Pozdravljam vse. (Vrstijo se imena uslužbencev.) Vaš predsednika OBISKAL ME JE CELO V BANJA LUKI Čiča Janko je bil preprost in neposreden človek. Najbolj živi bo spomini na vrt, ki ga je sam obdeloval. »Zmeraj nam je govoril: .Dajte, otroci, da okopljemo gredo ... Pripravite mi seme ... Jutri bomo končali okopavanje .. .* Potem ko se je utrudil, je pristopil k platnu in aiifea.1. In tako izmenoma.« »Povejte nam kak dogodek. Vaš doživljaj.. .* »Odpeljal sem se s motorjem na letovanje in se ponesrečil. Deset dni sem ležal v nezavesti v sem 4-re. ki je sicer sti, je Jno izvrševanje ^vtmPn 1 ^ družbi tovariš*.! m Je najti ’ V. ^ hudomušen, znal Se v človekovo srce, da Je vsakomur sami med seboj, nam je bilo toplo pri srcu od njegovega tovarištva in vedrine. A kdor misli, da so taka potovanja delegacij kot vesel izlet, se moti. Program glavo zakopan v delo, ni nikoli je po navadi tako natrpan, da prezrl človeka, vedno je imel zanj pogosto presega človeško zmog- topel nasmeh in prijazno besedo. počil, toda samo malo. -Veš, da potrebujem le deset minut, da se • xi ■ . . j_ •„ zleknem. Nato se odpeljeva z nepričakovani novici, da je Mosa , Moram ku- Ni pretS, Te ^eSo^dffe f« kar ™ obl*bil:, V prostem času se je Moša Pijade S izgorel v svojem delu, to je res- .s- _ .... nica. Zvezna ljudska skupščina, s Barvice za vnuka! Simbolična katero je bil povezan kot morda poslednja želja slikarja! V naših prodorih . kjer je preživel Moša svoj zadnji ^„6^ pravočasno. Razjezil se ' ’ , .. . . . „ dan, bo zmeraj živ spomin na to. , ^ mu bilo praV) ^ hud je site mi aecKa...« smehom pozdravila kot stara s in na Mošo - tovariša, oor- biL Meni ^ je bilo prav tako znanca. Naj je bil še tako čez držaVnika, pa tudi na Mošo h d "^""'slikarja, slikarja z vsem srcem. uafaz da ^ razjezila Hča S tragičnim koncem bo dobila Janka! Udrle so se mi solze. osirotela. Ne bom ga več sreča val na hodnikih, da bi se z na . . .. . Prišel k zavesti, so mi zdravniki rad ustavljal na vrta svoje hiše ^ veš da je bil tu „ , . . ______predsednik Moša Pijade, da bi te Nekoč se je razhudil name. ^ Točnost in natančnost sta mu lj i vost Ce to vel j a začlanede- Odnj^ga^vela toplTnainra^u-' nov pomen njegova slika, najlep- Vstopila sem, da bi se mu opra. legacije, velja še toliko bolj za mevanje kot od vsakogar, ki je ša m nam najdrazja slika, v ve- vičila. < njenega vodjo, ki je neprestano mnogo preskusil in pretrpel v likem salonu veleposlaništva ^Pridi, otro^ k meni, ma d , v središču pozornosti. Ko drugi življenju. France Bevk * Mošin avtoportret iz leta 1911. ,biti moramo točni. Pa vstane iz- Poslednje ure v Ljudski skupščini človek motil ob slovesu, ki je bil I svojci in da bi lahiko pripravili zares nekaj povsem intimnega. I vse potrebno za pogreb, do po- VTDITE, TAKSEN JE BIL. NJEGOV ODDIH karakf so stanovali v novi Pijan« , više m - - - d6.Je- ^kor na mah prikupil. na pobočju. Moša ^akor so pripovedovali ^ivai ®s^anovalci, le malo po-kaj v,r ^ost? mu je bilo le ne-v _ ”Pan1a- Ponoči je vstajal sene stP_ZU' ki je silil skozi le-karhi^6’ ,n?lagal v peč ter se 89 je ko pripeljali tovariša Mošo f>0 Zau avi3° z novo socialistič- na zdravljenje v beograjsko bol-Dravnik°n0da^a Četudi ni bil nišnico. Tedaj smo ga obiskali Urnetnib. ,po Poklicu, temveč delavci in mu prinesli nekaj da-^Pešnn ar’ je z živim čutom rov nekaj priboljškov « ltl nove 2ainišljal novo ustavo 1 ,Tu Je Pero delavcu Jovanu za-sVojem .zak°ne; da pridejo ob stal° in do naslednje besede je slance , u pred ljudske po- Precejšen razmah. Gotovo je spet Tako . razpravo in potrditev videl vse> ka{ Je bil° tedai’ ko 80 tak0n nastajali osnutki prvih s,a*' sredi bolniške sobe in se niso Jade °V’ 0 katerih je Moša Pi- žandarja pred vrati, ne žan-Ure in2,, "e^aterimi tovariši po dafia..^ s°bit in iih, ni bilo strah si zanič ž»vahno razpravljal in P°“cijskih kartotek. Morda je p s°val pripombe. moral za hip počakati, da je za- Toda tisto, kar je rekel, je rekel neki kmet — kdo ve, od kod je kolika Toda čemu statistika, številke »Vi ste njegov šofer, vozili ste ga, pripovedujte.« Mladi mož se je skorajda skril za avtomobilom. »O njem naj govorim. Našem čiči... Zmeraj je bil pripravljen šaliti se, vedno nasmejan, toda dostikrat utrujen. Kadar sem ga pozno vozil domov s katere izmed številnih sej, me je najprej vprašal: ,Ali si kaj jedel?* Ko pa je dobil odgovor, je globoko dihnil in se utrujen zleknil na sedež ... Nekoč je odšel na oddih v smederevske vinograde. Kar čudno se nam je zdelo: .Predsednik in kako težko je prišel po ne morejo nikoli povedati o ža- pogj^ « Toda zmotili smo se. Tam losti, ki jo beremo na obrazih ob .g vsafe dan delaL pripravljal je trdem tlaku in stopnicah, opira- joč se na palico? — Tisto, kar je tem lepem spomladanskem opol- novo redakcijo ,Kapitala* in vsak rekel, smo nehote slišali: dnevu po beograjskih ulicah m dan pog^j v Beograd rokopis, da »Druže Mošo, hteo, dugo sam po bližnjih parkih, ko množice ^ gg obdali korektorju. Vidite, hteo, da razgovaram jednom s tiho čakajo, da izkazejo p>okoj- t^gen je bil njegov oddih...« tobom. Nišam... a hteo sam dru- niku zadnji pozdrav. Pred njegovo hišo je tiha, že Mošo... Sad...« N Ob 11.30 je kruta resničnost mi[mai uii^jca, ograjena z Potem je zajokal in za hip se ustavila veletok stotisočev, ki od dolgo živo mejQ je ves stresel. Le za hip. Nato se nedelje zjutraj vstopajo skozi ge smo hoteli oditi, ko se nam ze spet oprl na palico in se naglo portal Zvezne ljudske skupscine, približa več deklic. Pet, šest, mo- - revež, kako težko je pohabljen kjer počiva na katafalku pokojni rebm sedem let — naglo, pravim, izgubil s svojo Mosa Pijade. 230.000 ljudi se je >Aj. ^ ^ dorntl 1_ Nekatera , t urj« trn Din soizo, mogoče icgn ik ^ iareopn^^ Je ta_ nihče ne ve, ker ga nihče ni videl. v ^Postala meso Pokojni Moša je pogledal s LjurtsU Ust^vodajni ln svojimi očmi polnimi svetlobe, o l1 se tl,h! s .pštini. Sporni- prijateljstva, hvaležnosti: »Zahva-a nove r,,„ n^ a državnega lil se je nam,« je pisal naprej Plameni ®oslayye- Plameni- Jovan, »in vpričo žandarja relkel: [■‘anaen. sJ?ajaj° v en sam ,Na tem mestu meni niso potrebni b tistih dnov,3 J.ade 8a je bil darovi, pošljite pa jih tistim, kjer 5 kazal Zam!slil in narisal, jih je mnog« več../< >,V?je mnenio . je’ da povemo Po dvajsetih letih je Jovana ^rt obveHai vemo, da je ta pripeljal ta spomin na Mošo po- J • 1 noči v zgradno Izvršnega sveta, držal ali otrl solzo, mogoče tega V knjigi sožalja se vrste podpisi, napisani s težko roko delavcev, veščo roko intelektualcev in neizurjeno roko otrok. delavskemu razredu in našemu narodu.« »Slava mu,« je zapisal in se podpisal usnjarski delavec Jovan... Noč je prižgala luči. Toda močneje od njih je morala goreti v srcih vseh teh desettisočev luč, ki jo je prižgal Moša. Vsakdo od njih, Ki je stal in čakal v nemi povorki, je imel očitno kaj, kar ga je vezalo na Mošo. Tisoči in desettisoči čakajočih so silili, da se pred odrom vsi, ki so se prišli poslovit, niso mogli dolgo zadrževati. In vendar nekateri niso mogli naprej. Zakaj se je ustavljalo toliko liudi tam pred odrom in odlagalo skromne šopke? Nekaj so govorili, pet, šest besed. Pokojniku in zase. Bilo bi preveč kruto, da bi jih Saša Lovšin Velimir Petrovič neuresničeno željo med množico poslovilo od pokojnika v palači, jg^ka?« vpraša ena. »Poznala proti izhodu. kjer je neumorno ustvarjal tisto gem yidite tukaj le je hodil. Bilo je dve zjutraj .. - Ura za kar se je boril in delal, tnel Ko sm0 sližal da je nam je tekla. Podoba je bila navidez ra se žrtvoval, razglabl jal m st u- je bilo zelo hudo y Sou smo ,k>-vedno enaka, toda poslovilo se je diral pokojni predsednik Ljudske dve uri gmo pripovedovale stotisoč in do desete ure danes skupscine Mosa Pijade. Se dve u«teljica nam je pripove- zjutraj: 200.000 ljudi vsak zase. uri bo v teh prostorih kjer je davJala; Me pJa smQ zbraJe netej In kar naprej so tam pred odrom doživel uresničitev tolik,h živ- denarja rade bi mu kupile nekateri zastajali... . ljenjstah ciljev, tolikih teženj „ , ■ t Morda so tam v kotu dvorane, ljudskih množic, na čelu katerih J-'• . . kjer se ustavljajo ljudje, ki pred- se je boni brez oddih« 40 let 1 stavi ja jo tisk vsega sveta, taki,' ki niso vedeli, kaj je pomenil pokojnik Moša nam vsem. Zdaj so ga spremljali stotisoči, čutijo, da je to slovo prijateljev, ki jih je povezalo, združilo življenje, iste potrebe in težnje. »Večna Ti slava,« pišejo... »Moje sožalje tovarišici Lepi...« . »Sožalje Centralnemu komiteju ZKJ...« »Moje sožalje tovarišu Titu in Zveznemu izvršnemu svetu ...« Nekateri pišejo pisma, drugi vstopajo v palačo t listki v rokah, ki jih polagajo predse in prepisujejo besede, ki so jih napisali doma mirni in zhrani, da Di se čim lepše oddolžili spominu pokojnica. Stotine vencev, tisoči brzojavk, stotisoči v mimohodu žalosti, desettisoči, ki niso mogli do pol dvanajstih, ko so morali mimohod žalosti prekiniti, da bi se lahko poslovili od pokojnika Neprestano prihajajo sožaln* brz ojavke is države in tujina Spet so s Ožji odbor razorožitvene komisije OZN se je spet zbral. Predstavniki Velike Britanije, Kanade, ZDA, SZ in Francije - ki jim bo šele zgodovina določila njihovo mesto - so se sestali v Lancaster Housu v Londonu, da bi nadaljevali razpravo, ki so jo lani prekinili. Koliko sej bodo imeli in kako dolgo bo trajalo njih zasedanje, se še ne ve. Drži samo, da bodo morali do 1. avgusta poročati razorožitveni komisiji OZN. Delo ne bo lahko. Predlogov in načrtov je res veliko. Stare so obogatili z novimi. Zamisli in kombinacij je cel kup. Seznam je dolg, toda dobro znan. Ni ga potreba navajati. Važneje je to, da so številni izmed predlogov realistični, da so dobili realnejše, konkretne oblike, da nimajo več propagandističnega poudarka, da vsebujejo številne stične točke in da izpričujejo razumevanje nevarnosti pred nadaljnjo tekmo v oboroževanju. Gradivo o razorožitvenih načrtih je obsežno. Napisani so že debeli zvezki zapisnikov, s številnimi po- glavji, vrstami, številkami. Za doslej brezplodne razprave so potrošili dolge ure, Skozi te razprave se je kot neprekinjena nit vleklo razočaranje sveta spričo tega, da niso izkoristili vseh ugodnih priložnosti in realnih možnosti vsaj za začetni sporazum. Prišlo je skoraj že v navado, da pred vsakim pomembnim mednarodnim sestankom — ta v Londonu pa je nedvomno pomemben — povedo kakšno dobro besedo, izrazijo upanje v uspeh. Tudi tokrat se ni treba izneveriti tej navadi. A ne zato, ker mi, ker vsi ljudje na svetu vroče želijo, da bi odpravili moro nove vojne, marveč zato, ker so objektivni pogoji takšni, da omogočajo začetni napredek, ki bi uvrstil razorožitev med trajnejše činitelje popuščanja mednarodne napetosti, v stebre trajnega miru. Mandat ožjemu odboru razorožitvene komisije OZN so obnovili z vsem zaupanjem. In zato - naj bo svetu prihranjeno vsaj novo razočaranje. D. Tr. STAVKA V B R I T A N S K I H L A D J E D E L N I C A H Zdaj še doma Politična in gospodarska kriza utegne sprožiti stavkovno gibanje, kakršnega v Veliki Britaniji že trideset let ni bilo Kritičen sestanek v Londonu (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) London, 18. marca. Minuli teden je bil še ves v znamenju dramatičnih dogodkov prejšnjega tedna, a tudi bližnjih dogodkov, ki se obetajo v tekočem tednu; bil je nekako med Mac-millanovim pariškim sestankom z Mollettom in njegovim bližnjim sestankom z Eisenhotver-jem na Bermudih, po razburlji- Ivih nadomestnih volitvah v bivšem Edenovem volilnem okraju, kjer je doživela Konservativna SPET OŽJI ODBOR RAZOROŽITVENE KOMISIJE OZN Razorožitveni načrti in Lloydovi predlogi o njih metodičnem obravnavanju London, 18. marca (Tanjug). V Lancaster Honsn se je danes začela konferenca ožjega odbora razorožitvene komisije OZN. Konferenca, ki bo trajala kakih 5 tednov, se je začela v vzdušju bodrilnih izjav in npov o možnosti določenega napredka na poti k svetovni razorožitvi. Izvedenci pravijo, da bodo delegacije v odboru začele obravnavati načrte in predloge na podlagi soglasnega priporočila Generalne skupščine OZN. Na dnevnem redu so skupni anglofrancoski načrt, načrt Sovjetske zveze, program ameriške vlade, predlogi Jugoslavije o delni razorožitvi, gledišča Indije o poskusnih jedrskih eksplozijah in skupni predlog Kanade, Japonske in Norveške o registriranju jedrskih eksplozij. Če bo čez 14 dni na konferenci prišel do izraza duh sodelovanja, bodo ustanovili delovne skupine, ki bodo ločeno obravnavale vidike razorožitve: omejitev klasičnega in jedrskega oboroževanja, zmanjšanje oboroženih sil, nadzorstvo nad oborožitvijo, poskusne eksplozije in nadzorstvo nad jedrsko proizvodnjo. Delegacijo vodijo: sovjetsko pomočnik zunanjega ministra Zorin, ameriško Eisenhowerjev svetovalec za razorožitev Stassen, britansko državni minister v zunanjem ministrstvu Noble, francosko izvedenec za razorožitev Ju- les Moch in kanadsko veleposlanik v Moskvi David Johnson. stranka hud poraz. Izvzemši zanimivo, toda v glavnem brezpredmetno parlamentarno debato o Bližnjem vzhodu so Angleži preživeli sedem dni v pričakovanju dogodkov. i Na enem področju pa je bilo le nekaj novega. Dolgotrajni spor med delavci in delodajalci ladjedelniške industrije, ki je več mesecev tlel in se v minulem tednu razplamtel. Ladjedel-niški delavci so v soboto napovedali stavko. V velikih ladjedel-1 nicah na angleški obali je nastala mučna tišina. Tako je našla napetost vsega tedna ventil v stavki, ki ni običajna stavka, marveč bi se utegnila spremeniti v največjo krizo britanske indu-I strije v zadnjih 30 letih. I Od zgodovinske splošne stav-1 ke leta 1926 Velika Britanija še ni imela opraviti s takšno krizo, bodna orožja so tako nevarna, da Začelo se je z zahtevo delavcev je treba od srca želeti, da bi do- po zvišanju plač in z odklonitvi-segli sporazum, po katerem tega jo delodajalcev, ki o tem sploh orožja ne bi bilo treba proizva- niso hoteli govoriti. V nasprotju jati. Izrazil je prepričanje, da bo- z večino stavk v kater.h skoraj do dežele, ki se udeležujejo raz- zmerom najdejo kompromisni izgovorov o razorožitvi, dosegle Hod, preden delavci ustavijo stro-praktični sporazum, ki bo ustva- Je ali vsaj v prvih dneh stavke, ril zaupanje med deželami. Sel- Pa Je bilo tokrat jasno, da je od-wyn Lloyd je nato predlagal tri P»r P™t* kompromisu od dne do delovne skupine, eno za obravna- dne večji. Delodajalci so odloc-vanje zmanjšanja klasične oboro- n? ‘^klanjali sleherna pogaja- | Ali bodo delodajalci popustili? Ali bo država posredovala s silo, kakor je storila leta 1926? Ali bo prišlo čez teden v Veliki Britaniji do nove splošne stavke? Težko je karkoli napovedati. Praktično so dane še vse ! možnosti. Morda najbolje ustrezajo temu položaju stihi čike Andrije: »Ko pade prižgana vžigalica na karkoli se lahko nič ne zgodi ali pa tuai vse mogoče«, i Stavka 200.000 britanskih lad-jedelniških delavcev je bila danes popolna v vseh ladjedelnicah. Ob vhodih v gradbišča stoje stavkovne straže. Ustavljena je gradnja na stotine ladij, med katerimi jih je več že skoraj dograjenih. K. Timotijevič Pariz, 18. marca (Tanj rrancoski zunanji minister , stian Pineau je nocoj odpo iz Pariza v London na ses v_ zunanjih ministrov Zahodnoev ropske unije, ki so ga sklica radi krize, nastale v odnosih sedmimi včlanjenimi deželami zvezi z britansko zahtevo zmanjšanju kopenske vojSK evropski celini. ,-.«ali To vprašanje so obravnav tri dni konec Prei*n^e®?.tavni-na sestanku stalnih Pre,. kov Unije, a niso dosegli nw> nega sporazuma. Francija J zahtevala nujen sestan .j-tav-njih ministrov, uradni Pre° izU nik vlade pa je nocoj v p izjavil, da bi »utegnile M« litične posledice neuspena cojšnjega sestanka odločim enotnost Zahoda«. OBISK IZ POLJSKE V Rangun. 18. marca. (AFP>- ie£ pol)*k* spel Iz New Delhija predsednik r kl vlade Cyr.nklewic. s poljsko de e« pJol}Jki je prišla v Burmo na uradni oois*. 60 bili sprejiti zelo svečano. Zasedanje je začel Selwyn žitve, drugo za vprašanja nadzor- aia- £rade Unioni pa so napo\e-Lloyd, ki je dejal, da je glavna stva nad posledicami poskusnih dovali »stavko do kraja« Oblast naloga odbora rešiti svet pred jedrskih eksplozij in tretjo, ki bo so se prepozno spomni . »bičem vojne« tako, da bi čim- razpravljala o nadzorstvu nad ponudile arbitražo. Obe sprti prej našli pot k zmanjšanju obo- proizvodnjo jedrskih surovin, po- strani pa sta odklonili sle** rožitve. Oborožitev je hudo bre- trebnih za izdelavo atomskega intervencijo ministrstva ™ delo. me za vse države. Nekatera svo- orožja. Sindikat ladjedelniških delavcev je odločno zahteval neposredna pogajanja, ki pa so jih delodajalci spet odklonili. Tako je prišlo do stavke, ki je omrtvičila vse angleške ladjedelnice. Delati je danes prenehalo nad 200.000 delavcev. Vse pa kaže, da je to šele začetek. Konfederacija la-, djedelniških kovinskih in stroj-Nem Delhi, 18. marca (Tan- položaj sta povzročili agresija in nih Trade Unionov, ki ima blizu jug). — Predsednik Indijske uni- nezakonita zasedba indijskega 3 milijone članov, je napovedala, je Prasad je govoril na seji obeh ozemlja. Pakistan je prekršil da bo v soboto organizirala soli-domov sedanjega indijskega par- mednarodne obveznosti in. spo- darnostne stavke, ne sicer total-lamenta, ki se je danes posied- razume. Prasad je izrazil obžalo- nega značaja, pač pa v vseh Dosledna politika Indije nasproti blokom, glede Kašmira in Bližnjega vzhoda Ajič sestal. Izjavil je, da stoji indijska vlada na jasnem in neoporečnem stališču, da je Kašmir bil in je sestavni del Indijske unije kot vse države, ki so se ji pridružile leta 1948. Sedanji ' Pariz, 18. marca (Tanjug). — Minuli teden se je zahodnonemškl zunanji minister Brentano na svojem potovanju »okrog sveta« ustavil v Washingtonu. Sestal se je tudi s predsednikom Eisenhowerjem — pred njegovim odhodom na Bermude vanje, ker v Pakistanu še ni po- ključnih industrijah. Akcije te I Delegacija CK KP Francije je pustilo sovraštvo in pozivanje na konfederacije bi zadele indu- I nocoj iz Pariza odpotovala v Beo-»džehad« (sveto vojno) proti In- strijo letal, orodnih strojev in j grad na razgovore s predstavni-diji. Omenil je bližnji obisk električnih naprav. To bo seveda j ki ZKJ. V delegaciji so člani Po-predstavnika Varnostnega sveta samo »opozorilo« delodajalcem.! litbiroja Francois Billoux, Ray-Jaringa ih dejal, da ga bo vlada napoved, da bodo Trade Unioni,! mond Guyot, Valdeck Rochet ter v skladu s svojo splošno politiko če bo treba, do kraja podprli j člana CK Pierre Villon in Jean gostoljubno sprejela. j stavkajoče delavstvo v ladjedel- j Oghe. Predstavniki francoskih Nato je govoril o splošnem nicah. | komunistov bodo v Jugoslaviji mednarodnem položaju in je dejal, da se že kažejo prva znamenja zboljšanja, da pa »zdaj še ni razlogov za optimizem«. »Zlasti politika vojaških zvez, sloneča na ravnovesju sil, medsebojnem nezaupanju in bojazni, je povečala napetost v Aziji, stopnjevala oboroževanje in razširila območje Y ^ ,.„^w hladne vojne. Indijska vlada pa cjated Press poroča, da bo gene- nikom oddelka za palestinska K5Yzel miru ih je še nadalje trdno prepričana, rainj sekretar Hammarskjold brž- vprašanja v egiptovskem zuna- r', z? zagoto sveta. P°r/" da je samo miroljubno mogoče Cas še danes odpotoval na Bližnji njem ministrstvu generalom Go-, “lnostl v tem ae*u ^ ^ 0ca Uprava v Gazi spet v rokah Egipčanov New York, 18. marca. Asso- sinoči v Gazi posvetoval z načel- za: staviti čilo nadalje pravi, ministra izjavila ] . . __ „ . ostno siuzdo v tiazi. da ^?noYn0v.n°DOtrebnO. Evropi. Znova je opozoril na in- poveljnik varnostnih čet OZN ge- V Gazi so se že pojavile patrulje, vprašanju, ce do p Iz vsega sveta »Doslej smo dobivali investicijski kapital od Francije, ki nam posodi letno dobro milijardo. Amerika je pripravljena nuditi nam v obliki pomoči dodatna sredstva. Po našem mnenju pa ni spodobno, da bi se obračali na druge, ne da bi sami Tuniške perspektive v nacionalni gospodarski smeri rale, da je prlpoznala razliko med enimi in drugimi. Evropski delavci v Tuniziji so sprejeli to delitev, saj niso sprožili gibanja, katerega cilj bi bil to razliko odpraviti. Eden izmed reformatorjev sindikalnega gibanja v Tuniziji je ustanovil poseben sindikat tuniških delavcev in si izposodil V napeli vse sile, da bi z lastnimi sred- in domaiega kapitala. Druga polovica čaka kakor to, da so zdaj enakopravni s Fran- ^^^^-‘osv^^v^un^ijfTtem str« prispevali nekaj k izgradnji.« na tuje investicije, predvsem Američane, cozi ali Italijani, dosedanjimi gospodarji ^eociestura osvooocmev iu zije. t» --- ---------- - - - ... . _ , se je delavski razred postavil na stran tem Burgibovem pozivu na vpiso- Tovarno celuloze v Susi že grade. To je njihove dežele slndikatov v Tuniziji svoje buržoazlJe, ki je bila hrbtenica Neo- rjzttzčssgsvgs. sr - * ^ *“*v vladna politika finansiranja prvih ^Zi^TunizlTo naViropejce*2™domorodce. Borila v'”,n Burgiba je zaključil delo narodne revo- velikih javnih del v splošnem načrtu o n “ Ešanje življenjskih pogojev delav- lucije, osvobodil Tunizijo in njegovi na- industrializaciji dežele. Pomoč tujine, in- ^ " konkurira francoskemu kaoitalu skega razreda toda razmere so jo primo- daljnji nameni ostanejo na narodnem in vestictje tujega kapitala in delno in vesti- *r*dstvi skega razreda> t0°a P državnem torišču: osvoboditev Severne ranje domačega kapitala, za zdaj bolj sim- H ima v gospodarstvu ključne pozicije, bolično, sodelovanje države pri industria- Tuniška vlada torej ne misli na reforme lizaciji z notranjim posojilom, to bo orno- na gospodarskem torišču, s katerimi bi bilo S da bo vlada 3‘načri ur7sn\čUa. sliko razdelitve narodnega • LM»°ffnE.v"*C‘bo"pSK ° N. - ■TS'S,S“' 'i obremenitev za Tunizijce, katerih letni do- Ne takoj ne v doglednem času. O tem hodek znaša na prebivalca po 46.000 fran- programu Neodestura ni ne duha ne sluha, kov. Posojilo vpisujejo posamezniki, ne Tudi Burgiba v *v°jem dolgoletnem boju banke Burgiba hoče tako pritegniti k iz- nikoli ni dajal podobnih obllub. Njego gradnji vse ljudstvo. To prizadevanje ne program je kaj preprost: svoboda in ne-bo simbolično, toda s to vsoto se razmerje odvisnost Tunizije. V Burgibovem gibanju , med čisto tuniškimi sredstvi in investira- ne smemo iskati nobenih elementov kake nim tujim kapitalom ne bo mnogo spre- druge revolucije razen čisto narodne. Ce menilo. Francoske investicije znašajo 86 % pa proučujemo značaj te revolucije, mo-vseh 10 »/0 je čisto tuniških, 4% pa tujih ramo takoj zavrniti vse naše evropske investicij Vse investicije znašajo 137 mili- predstave, formule in šablone, ker se s larrf frankov tuniško stvarnostjo ne ujemajo. Za nas je Za zdaj se je vlada odločila samo za dejstvo, da si je Tunizija priborila ne- dve veliki javni deli. Prvo je vodni sistem odvisnost,-da se je otresla francoskega j reke Medierde drugo pa tovarna za pre- skrbništva samo element narodne revolu-delavo celuloze Prvi načrt terja 22 mili- cije, kar tudi je v resnici. Za Tunizijce, ki jard frankov in polovica teh investicij je jim še nedavno niti narodnosti niso pri-zagotovljena s sodelovanjem francoskega poznavali, pa pomeni več kakor zgolj ime. Habib Burgiba Afrike in ustanovitev neodvisnega, federativnega Mahgreba. Temu cilju žrtvuje ■ ||| vse, v tej smeri mobilizira vse družbene = sile in kategorije. Vsak poskus, da bi polita segli v gospodarske in družbene odnose, bi {>o njegovem mnenju sprožil globoke | motnje in razkol s katastrofalnimi posledicami. Edina moč Tunizijcev Je v njihovi Pl! enotnosti: zemljiška gospoda, veliki kapitalisti, drobna buržoazija, velikanska množica kmečkega prebivalstva in delavski razred kot tanki sloj, vse to je zdaj na strani Burgibe, vse odobrava njegov program osvoboditve in neodvisnosti Mahgreba. Mladi člani Neodestura dopuščajo možnost, da bo napočil trenutek, ko se bodo Tunizijci vprašali, kaj jim je prineslo osvoboditev ln neodvisnost. Ta trenutek pa je po njihovem prepričanju še daleč in ni stvar Burgibe, da bi izrazil ali zadovoljil še neprebujene težnje teh množic, ki šele preživljajo prvi zanos narodne revolucije. Bogdan Pešlč V Beogradu se mudi delegacija varšavskih mestnih °2j*a,n a 08-vodstvom podpredsednika Ljudskega odbora Varšave Stefa_ -rasymowskija (na desni). Na sliki v razgovoru z vodilnim* cionarji beograjskega MLO. Delegacija KPF na poti v Beograd Francoski gosti bodo ostali pri nas teden dni razgovorov s predstavniki ZKJ bodo zaradi SP°„ ye vanja naših razmer obiskali razne kraje naše <*r teden dni. Poleg razg®^art>u predstavniki ZKJ je na P* 8 ^odo še obisk raznih krajev, J* ju. čimbolje spoznali razmere goslaviji. Poročilo o sestanku Dulles — Meyr VVashington, 18. marca (I1 ter). Po današnjem ameriškega zunanjega sestanku zunanjega ^g^i- Dullesa in izraelske zU ,l'jn ob' nistrice Golde Meyr je najavljeno skupno poročilo, £0jdg terem je rečeno, da je krbije-Meyr izrazila globoko za gkih nost zaradi povratka egip DUjjes oblasti v Gazo in da je urediti vsa svetovna vprašanja. vzhod. v Kairo bi moral prispeti hardom. | cl(°. ^“v‘nrioravljen0*? Prasad se je dotaknil tudi do- v četrtek. | Medtem so egiptovske oblasti ‘_a _retuieta o *c godkov na Suezu in v Srednji Iz Kaira pa poročajo, da sta prevzele varnostno službo v Gazi. dijske simpatije do madžarskega neral Burns in pomočnik gene- sestavljene iz domačinov. V Gazo naroda in indijsko stališče, da se ralnega sekretarja Ralph Bunch je prispela iz Kaira tudi posebna morajo tuje čete umakniti »od prispela iz Ismailije v Kairo. Davi komisija za šolstvo, ki bo preure- ondod kakor od povsod drugod«, sta nadaljevala pot v Serm el dila učni sistem. Sinoči je novi Kar se tiče dogodkov na Suezu, Sejk na južnem koncu Akabske- guverner Gaze Hasan Abdel Latif egipt pfj je rekel, da je politika vojaških ga zaliva, odondod pa odpotujeta govoril na zborovanju domačemu pnvl„ _ »m* NA PR®* zvez pomaknila »vojni stroj če- nazaj v Gazo. Pregledala bosta prebivalstvu in ga je pozval na k (Reuter). F^p a« dalje bolj v Azijo«. Izrazil pa je čete 03N, preden prispe general- enotnost. Latif je dejal, da se za- uprav* "ueik^ga prekop. Je pi«v' zadovoljstvo, d« se spopad na ni sekretar OZN, ki mu bosta po- čenja zdaj nova doba enakosti in > je po 8. marcu, ko je bila obn°* {„ po *' tem področju ni še bolj razširil, ročala o položaju. Bunch se je pravičnosti. I ^n7,^]hMl,<}i,d,Jp<,n0slInMti 4»^ Ji# Seat ladij Je ilo n. »ever. 2« ARGENTINA POBEG IZ ZAPORA ^ Buenos Alrea, 18. m’rcf’ loai PobS.ir pora v Rio Galcjjosu so z } ) II štirje bivši visoki P*r?7 ,Jel.v« narji, In sicer Peronov olji * argenti»A|( tonlo, bivši generalni sekreta . p generalne konfederacije d biv'*_.,0sl . ----- Kell šef Argentinske alianse - je po'- parlament. Kuk. Pri beg n 'm* po«« upravnik rapora. ki Je tudi »*rn zaCasn/fbedsioNiU X?) •rečno umrlega pred.ednlk. Jk|h ve^|k sej. bo do novih pred.«0£dpr**£»* opravljal predsedniške po« Garcl*. .Ppo-In lun.njl minister C"r,°* v iu»*i ga-, je bil zaprisežen. Me"l,0’n. šoreW«B1 lltlki ta čas ne bo nobenih »P litve bodo v novembru. .d Prvi transport iz Madžarske na Norveško Beograd, 18. n Davi je z letelom <^P° s*« Beograda na Norveško V^g,, V pina 65 madžarskih so izrazili željo, da M Norveško. Kakor je Ijeno, bo Norveška sprc^^ 250 madžarskih begY"u na begunce bodo poj«*1* veško z letalom jutri *n VREMFNSKP Spremen "r ^ temperatur« m* .r* med 12 in dnevne temperature pinj C. 35 DEL SAZU ČAKA NA TISK Problemi znanstvenega tiska POGOVOR Z GLAVNIM TAJNIKOM SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI PROF. DR. MILKOM KOSOM Naša znanost se Je v zadnjih letih lepo uveljavljala ne le doma, temveč poznajo dela naših znanstvenikov tudi široki mednarodni znanstveni krogi. Slovenska akademija znanosti ln umetnosti, osrednja znanstvena In kulturna ustanova slovenskega naroda, Je že doslej mnogo storila za širjenje slovenskih znanstvenih del. Vendar naleteva pri svojem delu na razne težave. Izdajanje znanstvenega tiska, ki spada med osrednje naloge Akademije, je namreč združeno z raznimi težavami. Zaradi važnosti tega problema se Je naš sodelavec obrnil z nekaj vprašanji na glavnega tajnika SAZU prof. dr. Milka Kosa. led bi mogli povedati kaj o stanJu znanstvenega SKa v Sloveniji, zlasti še tiska sti £ ovenski akademiji znano- m umetnosti? Tisk znanstvenih del in raz-v Sloveniji vobče, posebej se pri Slovenski akademiji stan-°St* in umetnosti, je zaradi -u“La m zmogljivosti naših ti-hioJ? eden najbolj perečih profilov publikacijske dejavnosti tm_,5>Veniji- Povezan je s splošno ve*«« V kateri so tiskarne v Slo-ziacf Pomanjkanje strojev — kad*i vn'h — Pa izvežbanega eiin«*Se pri tisku publika-Dri Akademije prav tako kot f- . •mjig in časopisja vob-Akademiji še toliko bolj, večirfl? za stavek, v katerem je žikiv, °^il0 citatov v tujih je-krat ’-Ea da'3e’ ker je to nemalo-pri .Vp-60 stavek, na primer kalno -vah matematične, fizi-Tak c*m lingvistične vsebine, in ek ie seveda zamuden vsako *ev,a številne znake, ki jih nobena nima’ ali pa cel° neSS VT Sloveniji. Včasih je la Snriaeljska tiskarna ime-Ungvtef^!^110 b°2ato kolekcijo 3® mosta /; , 2nakov- s katerimi ieziknf' tiskati dela in razprave skih m v®ebir.e, ne le sloven-gih tudi lingvistov dru- Do n t°V Jug°slavije. veda ro, 6 mere Pa moramo se-tiskam tudi položaj naših ali ne L . naš znanstveni tisk Pa Driwre3° sPre.ieti v delo, ali zelo nnčt'la Pri njih na vrsto v nekatere «6?ltempu- Priznajmo, nile za /1 131 tiskam so natis- mer ni več nekaterih tiskam manjšega obsega, ki so nekoč ustanov v Sloveniji, kot so Akademija, Univerza in ostale, šele v drugi vrsti pa sprejemati v delo tiskarske izdelke drugačne vrste. Pa tudi nabava nekaterih modernih stavnih strojev v obstoječih tiskarnah bi mogla do neke mere rešiti težko vprašanje našega znanstvenega tiska. Zakaj je rešitev vprašanja izdelke, opravljene z veliko skrbnostjo in ljubeznijo do črne mogle s ponosom kazati na svoje znanstvenega tiska zlasti pri Aka- ......... demiji nujno potrebna? Na to vprašanje najprej nekaj številk. V letu 1952 je objavila Akademija v tisku del in razprav v skupnem obsegu blizu 160 tiskovnih pol, v letu 1953 v obsegu okoli 130 tiskovnih pol, v letu 1954 v obsegu okoli 175 tiskovnih pol, v letu 1955 v obsegu okoli 175 pol, v letu 1956 pa v obsegu okoli 100 pol. Vzrok za padec v številu tiskovnih pol ni mogoče pomanjkanje za natis godnih rokopisov. Povem naj, da čaka danes na tiskamo pri Akademiji nič manj kot 35 večjih in manjših del ter razprav; nekatera med njimi so prav obsežna. Rešitev vprašanja znanstvenega tiska ni le potrebna, da pokaže Akademija s svojimi publikacijami upravičenost obstanka, dejavnost svojih članov in znan- ______________ ___________ stvenih delavcev in pa delo v cialna podjetja morajo ozirati poj svojih inštitutih. So še drugi raz-takem tisku, ki jim more laže logi, ki terjajo rešitev. Nujno je, kot na primer akademijski, ki je da se izsledki naših znanstvem-po svoji specialnosti nelahek in kov objavijo v tisku čimprej, po svoji sorazmerno majhni na- kajti ob naglem razvoju znanosti kladi manj zaželen, zagotoviti (na primer nekaterih fizikalnih, potrebna obratna sredstva. j kemijskih, prirodoslovnih pa me-Kako si je skušala Akademija j dicinskih ved) jih z objavo istih pomagati v težavah glede svojega rezultatov utegne prehiteti mar- re tudi hiimo Akademije mo-uPravičo/lclna v tiskarskem oziru Toda zP^a«. ima svoi«! g nvost naSih tiskarn veliki veči„-me3e- str°i1 80 I10 malo jn, . Ostareli in pre-Potrebam • bi zmogli ustreči nlh kartr«, lriteresentov. Izvežba-več. Mn™ 3e Prej manj kot pre-•Panikani-r tiskarne duši po-skarn v it;,Pros*'orov- Število ti-n° mani*- J mestih je na sploš-.** 3e bilo nekdaj. V umetnosti. Pa končno: razumemo, da se danes tiskarne kot komer- akademijske publikacijske dejavnosti, povzročenem po težavah pri tisku, pa že sprašujejo domače in inozemske zamenjalne ustanove, zakaj jim naša Akademija ničesar ali pa tako malo pošilja. Padec zamenjave bi pa pomenjal za našo znanost in njeno z zamenjavo možno razgledanost po svetu veliko izgubo. Razen tega pa pomeni zamenjava z inozemskimi ustanovami za nas prihranek ogromne vsote devi£ Vrsta razlogov govori za nujno rešitev vprašanja glede tiska publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerze in drugih znanstvenih ustanov. »Rusalko« Antonina Dvoraka, eno najbolj priljubljenih oper, bodo Jutri zvečer ponovno uprizorili v ljubljanski Operi v režiji Hinka Leskovška, inscenaciji Maksa Kavčiča in pod glasbenim vodstvom Sama Hubada Na sliki: Vilma Bukovčeva v naslovni vlogi Rusalko. LJUBLJANSKI KONCERTI VEČER KLAVIRSKIH SONAT PIANISTKA HILDA HORAK-CASOVA tiska in kakp bi se jih vobče moglo zmanjšati in premagati? Akademija si skuša pomagati na razne načine, da bi objavila v tisku rokopise, ki so jih njeni razredi in predsedstvo za natis sprejeli. Poizkuša s tiskarnami izven Ljubljane, išče možnosti za natis celo izven Slovenije. Dve tiskarni v Zagrebu, ki sta — mimogrede povedano — nekdaj pošiljali rokopise za natis v priznane ljubljanske oficine, sta v zadnjih letih sprejeli v delo in natisnili nekatere publikacije najvišje slovenske znanstvene in umetnostne ustanove. Naš ideal bi bil: lastna manjša tiskarna, opremljena z vsemi potrebnimi stroji in kadrom, ki ian; ; — -= ™ u»uOJ. v bi morala obvezno staviti in tl-J m m tudi drugod na pri- skati publikacije znanstvenih sikateri tovariš no stroki v svetu. Pa tudi zaradi svojih zelo obsežnih zamenjalnih zvez je nujno, da Akademija pravočasno objavlja dela, ki so jih njeni razredi oziroma jih je predsedstvo sprejelo za natis. Zamenjava naših publikacij z edicijami raznih znanstvenih in drugih ustanov doma in v inozemstvu se je v zadnjem času po številu znova povečala. Svoje publikacije je Akademija ob koncu leta 1956 pošiljala v zameno 765 znanstvenim ustanovam, od katerih je 544 ustanov v inozemstvu, ostale pa so v Jugoslaviji; prejemala pa je za to od teh v zameno publikacije, ki so na razpolago Akademiji, njenim ustanovam in vobče našim znanstvenim in kulturnim delavcem. Hkrati s padanjem »SLOVO OD MLADOSTI« MARIBORSKA PREMIERA šVAROVE OPERE Prime//3 nedvomno najmanj I povsod. In prav to je morda do- Bellzar Sancin, Stanko Colnarič, bi°grafsL umetn°stna zvrst za kaz, da bi sedanji kontakt z na- Franjo Potočnik;Serej' *tičnn S ambicije. Nje nereali- rodno melodiko v modernem mk in Marica Hojnikova. operne« SrtV konge-bis*vo ?*lsl)eni delež — to je 6redstvo n' ,Libreto je samo - 0rda včasih • 'Fanje 6lasbe- a° tvorimo* impulz za kreativ-Qa anali« °" pa ne prodor-Zato / o-n dobe-Svarm,- *S3ov° od mladosti« iz Pr-*°pera na nekaj mo-bi°grafSk3 ,?rnov?ga življenja ni j^h te/T - Y vseb karakteristi' J? ihia& kvahtlt’ t?!nvee le opera, kemu pi-a , nejšo in sloven-°snov0 F Mižjo vsebinsko Vredn-c»°r dr' Ljuba Prenner). I pjeni lic?paFe tore3 ni iskatl žlvijeni estobi Prešernovemu 'nuzikalmh \ temvef v izrazito S? Mladosti .ate?orljah. »Slovo 6tlt, 3e Švarov eksperl- ®Per0« t Sa. napisati »ljudsko y*Usir ep 36 nedvomno uspel. J^anjerr, Xz velikim samozata-«kel svoi-i°r0, v vse3 operi °d- Basbenlm„ V karakterističnemu enemu i2razu. Vendar ne Nekateri naši reproduktivni umetniki imajo koncertne ambicije, pa jim izčrpavajoče, mnogo-stranskro poklicno delo o šoli, v ansamblih često preprečuje, da bi uspešno nastopali na koncertnem odru s takim sporedom, s kakršnim lahko nastopajo specializirani solisti. Na svojem nedavnem večeru komorne muzike za violino in klavir sta profesorja Rupel in Lipovšek nakazala načelno zelo dober izhod iz te težave; na tem mestu sem že takrat na to opozoril. Sedaj je tudi profesorica Horak-Casooa ubrala to pot: povabila je občinstvo na >večer klavirskih sonat s in je tako že z izbiro sporeda poudarila, da teži k poglobljenemu, komornemu muziciranju. Težišče je torej premaknila z virtuozne tehnične dognanosti, takšne, ki postane lahko že sama sebi namen, na izrazne, vsebinske vrednote. Četudi umetnik pri tem ne potre-tehnični Pianistka je ohranila pristen tudi v obeh prelestno zaigranih komorni značaj ne le v zasnovi, dodatkih, je pianistka izpričala marveč tudi v izvedbi, torej p| razen velikega znahja zares iz-načinu svoje igre. Na splošno' redno tenkočutnost in globino jemlje relativno zelo zmeren, I muzikalnega doživljanja in spo-prozoren tempo, tak, da je v prid j sobnost, da to posreduje poslu- vsebinskemu izrazu, ne pa toliko J šalcu. Mislim, da je dosegla tako virtuoznim učinkom. S tem je enoten, neskaljen in globok učinek, kakor še na nobenem svojih solističnih koncertov. Rafael Ajlec prepričevala, le pri Chopinu re zultat tega morda ni bil najbolj ugoden, ker se h-molovi sonati vendar poda kar moč heroična, blesteča izvedba oziroma smo takšne vsaj vajeni, saj jo pogosto slišimo na koncertih. Pianistka tudi ni igrala z velikim koncertnim tonom, ampak res s takim, ki je bil prilagojen komorni zasnovi. To je bilo morda posebno o prid Brahmsovi sonati: njen glasbeni jezik je dobil tako v zvočnem pogledu svojevrsten čar, kakor da bi žarel o nevsakdanji osoe(litoi. Višek koncerta je bila Škerjančeva sonata; čutilo se je, da sta njen slog in njena vsebinska določenost pianistki zelo buje več toliko časa za trening, njegove naloge s tem blizu. Ta sonata je bila tokrat vendar niso poenostavljene, saj se j prvič javno izvajana in je močno razume, da je s takšno novo učinkovala; že iz tega sklepam, usmeritvijo prevzel kvečjemu še i da je bila izvajana kongenialno. bolj kočljivo, še zahtevnejšo na- V nji in o drugih najboljših od-logo stavkih koncerta, ne nazadnje L. S. Kušanov mladinski roman Zadnja leta je bilo po Jugo- jo je mlada pevka uspešno prebila. Resda njen glas ni preveč voluminozen, vendar je to nadomestila zvonkost in kultiviranost njenega petja ter vsekakor izredno prijetna zunanjost. Dragica Sadnikova je bila ne le »skrbna« Julijina mati, temveč tudi dobra pevska partija. Solidne stvaritve so postavili Se Milan Gorenšek kot Andrej .__.. Smole, Miro Gregorin (Matija slaviji pati8n3anib p^®3 Cop) in Karlo Kamuščič (pl.; J»cij, k*. 8v le včlanjenih približno 240 članov, tegadelj, da bi vam pokazal na sliki liko otrok pretesno. Med te« go ie , .. ... , . _ PGD v Slemenu ima tudi žensko eki- poln razred srečne mladine, ki se je pa smo gradili Zadružni aoi , m /.a razliko Oa prejšnjih let pa p,, me(itcm ko je opaziti, da so v teh lani na Dan republike vselila v novo, bil dograjen, smo se nase. ' bii0 preboda letos vsa sredstva v okraju, društvih le starejši ljudje. Da bi za- sodobno grajeno in opremljeno šolo. 1 sicer v dvorano. Tu pa 1= v jobo a mor, ir.,, n -»a nimanje za gasilsko službo čimbolj Zares mi je bilo težko, ker to po pol- mrzlo. Zato smo se presemi , Srečni mladi rod Ondan sem tiščal na Mlinše, čisto naselili v Zarnikovi hiši občne zbore težko voditi. Ni rupertu in sievunin arugrn ao- , i n,, ,. ... razsimi, so v nesaienn arusivin pn- une m uuu ijuum m sc je muuj sv« u«u u 6uvmu, »j« —— r-_.ii je v«v manikalo nrenirov ivraznih in lrnis-kih krarih združili. Skladi kmetijskih za- čell ustanavljati posebne pionirske in porazgubil po bregeh in grapah. Sol- Ali na Mlinšah smo ston zaietek manjka10 prepire , praznin m lenjskm kraj n. _ drng (nad 80 milijonov dm), mladinske gasilske čete. Pionirsko ga- ski upravitelj je sedel za kateder ln Začeli smo graditi novo lllti da upravičenih očitkov o nedelavno- i Predaleč bi nas pripeljalo po- fyhrm obnovo vinogradov obvarovanega pa le bilo razen tega dneh so imeli veliko zamud, ker -jih spletli vence in se pripravlja_ . n3}- dek. Letos so bili v mnogih kra- plačujejo in iz njih tudi jemljejo ■ „ J Jn;_ ckladišč Se za okoli 3.600.000 din premoženja, je zadrževalo slabo vreme. Zato so klamacije. 29. november je skupno jih občni zbori na delavnike; na- sredstva za dvig kmetijstva, in da !n nri^itov nr*>- občinski lo Ruše je občinski _Gasil- »ii»atSdi otvori**^ vzlic temu se jih je udeležilo po * 250 in celo 300 elanov, ki so po prea avema, irerm leii. D rez ae- ralnic ^etjpkih pridelkov itd. 5, 6 ,n celo vec ur vztraja 1 v nar,a ne gre, sredstev za napre- Zato ^ delo^nj na^ti KZ hkrati dvoranah živahno sodelovali v dek kmetijstva pa je bilo - le tadi načrti obžinskih ijudskiB razpravah po poročilih, sprase- Pridajmo - v minulih letih na odborov. nezdjravega ločevanja vah in predlagali, kako naj za- Dolenjskem bolj malo. Zadruge so med problemi KZ, drž. posestvi in °feCa-Sr^StV5 dobi- lam dosegle pomembne finančne bFnjmi težnjami občin ali p, doslej take pomoči premalo skih skladih pa predvidevajo 33 mesta. — Z bogatimi izkušnjam*, se je tov. ▼ ©kraju. j ITllaljOnOV dlTLcirj€V. Okrajna Z, .' V .„ . jL-,,., . stvom stalno napredoval. orVester je štel ustvarjene tesnejfse vezi med ob- ze dalj časa za ta namen. Tako je največ 56 članov. Razen teg« vodi Hočevar činskimi ljudskimi odbori in za- zagotovljenih prvih 80 milijonov družnimi vodstvi; navzlic dobrim din investicij, kar omogoča sode-navodilom in priporočilom je bilo lovanje na natečaju zveznega in-na tem področju še premalo na- vesticijskega sklada pod ugodni-rejenega, ključ za nenehen na-; mi pogoji. pred ek pa je tudi r sodelovanju1 Ker z gradnjo mlekarne ni vseh organov in organizacij na mogoče več odlašati — stara je vasj. 1 odslužila že zdavnaj in obratuje Letos bodo začeli graditi v Ma- v izredno težavnih okoliščinah — ]in . ženskami- Take primere^. organizacije m riboru novo mlekarno. To lahko so sklenili, da bodo začeli letos ; za^orenmje™ "'mnenje,' d" m * — 1-4 ’* morajo skrbeti ženske, mo^e-^A doy0^' jemu lahko samo pomagajo. Zat če zna kuhati žena. Jože Fras meni, da enak°P -n0vaniJ°* ne dovoljuje razlike med tako stan0vanju’ postavijo stavbo pod streho, takrat pa bo že gotovo odobren in- vesticijski kredit, ki ga bodo po- ženskimi in moškimi V Jnaj trebovaii za nabavo opreme.Judi (čaent£ “"LžT lahk^ obis^ sedanja sredstva ni bilo lahko zbrati, ker so skladi ljudskih odborov v primerjavi s potrebami še zmeraj premajhni. Zaradi gradnje mlekarne bo najbrž moral čakati do prihodnjega leta lesni kombinat v Limbušu. P. V kuhanjn je tekmoval z dekleti Mladinec Jože Fras je presenetil vsakogar, kdor je obiskal kuharski tečaj v Košakih. Bil je edini fant, ki se je učil kuharskih spretnosti med samimi dekleti POSTOJNA PRED SEZONO poti do drugih turističnih središč. Ce gre turist na morje oziroma obratno, ga pot pelje skozi Postojno. Ta mu pa s svojo jamo nudi izreden užitek. Prav ta zna-še mlajši tamburaš« zbor r Celju ter tsm- čilnost, da je Postojna na neka-buraški zbor v Štorah. S svojim boe«tim kem križišču, je Še posebno vaz-programom domačih ta tujih skladb med v Postojni so predlanskim a, re.nri.^V5e^*dr.j Steli avtomobile, ki so vozili skozi priredil 226 registriranih nastopov, od tega mesto, ill SO jih avgusta meseca 81 Izven Celja - domala v vseh večjih našteli kar 4000. Obisk slovite b^ahSihs^7env^.jc,n ™nodr.ro ja™ je seveda mnogo številnejši, certne programe. Pod vodstvom tov. Hoče- | ker pndejo Številne sklipine V tl w , varj* 3* “ orkester marsikje vzbudil za- , Postojno z vlakom. Pot nato na- vsem starejši, ki po starosti skorajda nimanje za ustanovitev tamburaškega zbora. | ^ l ne sodijo več v mladinsko organiza- vsakemu novemu zboru tov. Hočevar rad daljUjejO na Reko, V Koper ali cijo. Najstarejši član OK LMS Celje < priskoči na pomoč. Sicer se pa celjski or- Je star 30 let, a večina ostalih po 25 kester lahko ponaša tudi s številnimi od- Poetojna s svojo jamo je pri- | vahno se pa pripravljajo na letoš-ljubljena izletniška točka za do- j njo turistično sezono. Le-to bodo mače in tuje obiskovalce. To pa | otvorili s tem, da bodo začeli vo-toliko bolj, ker je tako rekoč na žiti dve novi električni lokomoti- do 28 let. Mlajših je zelo malo. V bodoče kaže prav tako bolj presoditi vprašanje socialnega sestava vodstev LMS. Kajti doslej je bilo v vodstvih vse preveč članov lz vrst uslužbencev. K. dajami v Radio Ljubljana tn Radio Celje. pa v notranjost Postojnčani so y zadnjih letih poskušali turistične zanimivosti povečati s tem, da so uredili ne- Ko smo tov. Hočevarja vprašati, na katere instn*nente je ie igral, je naštel: . violino, citre, klavir, klarinet, saksofon, bas, katere Objekte, ki SO za tujca boben is vse tamburaške. k. 1 prav tako privlačni Posebno ži- vi, ki so ju nabavili v Italiji Za nabavo teh lokomotiv je Jama prejela precejšnjo pomoč od i Zveznega izvršnega sveta, saj je dobila devize po uradnem tečaju in je bila oproščena uvoznega faktorja. Kolektiv Jame v lastni režiji ureja križišče in napajalno postajo za elektroakumulatorske lokomotive. Razen tega bodo uredili še parkirni prostor za avtobuse in avtomobile ter s tem v zvezi nameravajo urediti še vso okolico, da bo tudi njena podoba prikupna. V bližnji prihodnosti nameravajo ob cesti do Jame urediti še kopalni bazen in razne športne objekte. Tako bo vsa cesta do Jame spremenjena v turističen in športen objekt. V Postojni sami pa nameravajo prostem času kuharske tečaje ■ dekleta in žene, da ne bi bu> .»odi«1" či bi morali kdaj nekaj časa 9 tp|iko sami in pa da bi imele njihove .zvnčrt časa kot oni za udejstvovanje življenju. , . moški * Na tečaju je Fras pokazaL ^sl!ami. ^ gospodinjstvu ne zaostajajo za raidju^ imajo dovolj volje. Za razstavo p, tečaja je naredil krasno torto. V Maribora bo začel servis pralnih stroje „ Priprave za ustanovitev serV‘rfku. P*1' strojev v Mariboru so v jetje »Industrija kovinskih >2° ro,zvod0J® teremu je zaupala Skupnost za v anlzac£ gospodinjskih strojev v Maribor trojcv jo te ustanove, je že pripravilo^w dneB zaprosilo za registracijo. V bo dal svoj pristanek tudi lj „ goto^ Pri obravnavi tega vprašanja n da J ne bo nobenih težav, zato upa"^odUe bodo mariborske gospodinje la aeCz. pralne stroje že ob koncu tegI ie * O podrobnostih tega posl ^aZ&\e i2' mogoče govoriti, ker bodo to P" park. Postojno tare še zmeraj kušnje, ki jih bo vodstvo serv trudil0 o pomanjkanje prenočišč, da bi se ”l0..^M,^VTulS?vičme želje. ! tako domači in tuji gosti lahko ustavili v mestu. Letošnjo turistično sezono bodo torej v Postojni začeli precej urediti grič Sovič nad mestom, Jti je že zdaj kot nekak mestni bi zadovoljilo vse upravičene Ob suši so gozdovi v nevarnosti slavnostno. Običajno so odprli M Jamo 1. aprila, letos bodo slav- ce, OSUŠUi. To pa Je ‘Indice. Ti nost prenesli na 6. april. Na slav- nepazljivosti precejšnje P°stll trayt^ Povabili tu- ^ *Jon^goz°dPa0 Janko ristlčne delavce iz vse države, siudenega pri Knežnjl Lipi- rn, pa2ljj dan prej bodo priredili tudi ti- nju je zakuril ogenj_ in ” blijnji skovno konferenco in ob zaključ- *»‘t° Kmetrnkegagozdarskega P«soWr ku še elitni turistični ples. Pri- va _ Gozdne uprave M“el),c 36 * reditelji računajo, da bo slavnost je zajel ves gozdni odde veter J v Pdoini to po- SSV2&2& men za samo Postojno ter da bo- 7 ha površine, zaradi pr*y do postojnske prireditve pome- se bo moral Bartol^ zj?°h (e nile dejanski začetek turistične sezone. Računajo tudi na obisk nekaterih uglednih predstatnikov , „ političnega in javnega življenja ^^'TokoCtive^b progi v, ter številnih gostov iz vse države.: Ljubljana. se Do moral tjanui ‘-»o 1e sodiSfem. V zadnjih ^VslcemjJi okolici Kočevja in na Koce nasW ko 10 takih požarov; vsi so g ^ zaradi malomarnosti ali jS Le enega MOZ e Sloan Wilson N SIVEM Dick Havear je bil visok možakar, ki Je nekoč učil na colledgeu. »Zakaj odhajaš?« je vprašal Toma tisto popoldne, ko mu je ta razlagal svoj položaj. »Denar,« je rekel Tom. »Imam troje otrok In potrebujem več denarja, kot ga bom lahko tu zaslužil v neposredni bodočnosti.« Haver se je prazno nasmehnil: »Koliko pa misliš, da potrebuješ?« »Rad bi deset tisočakov na leto,« je rekel Tom, »kasneje pa več.« »To lahko dobiš tudi tu,« je povedal Haver. »Sčasoma seveda,« se je brž popravil »No, kdaj?« je hotel vedeti Tom. »Morda v štirih ali šestih letih. Doslej si delal zelo dobro.« »Bolj mi je všeč delo, pri katerem imam možnosti za hitrejše napredovanje,« je odgovoril Tom. »Ne prenagli se a sklepom!« mu je svetoval Haver. »O tvoji zadevi se bom pogovoril z ljudmi tu, pa bomo videli, ali lahko storimo zate kaj več. Nisem prepričan, da greš rad k družbi United.« »Zakaj ne?« »Zdi se mi tako,« je rekel Haver. »Veš kaj, premisli in se odloči.« 1 »Bedaki!« Je vzkliknila Betsy tisti večer, potem ko ji je Tom opasal razgovor s Haver jem. »Stari cepec te bo skušal ujeti z vabo. Obljubil ti bo za malenkost višjo plačo, ki bi ti jo morali dati. že pred dvema letoma. Tako bo: kadarkoli boš hotel viž jo plačo, boš moral zagroziti z odpovedjo.« Nalila je burgundskega vina, trenutek razmišljala, nato pa nadaljevala: »Zdaj veš, kaj ti je storiti Z babico se pogovori. Sicer pa, saj ti je oma prva nasvetovala delo v tej ustanovi, zato bo tudi najlaže ugotovila, ali ti pripravlja Haver kakšno boljšo službo. Naj bo tako ali drugače, babica mora izvedeti, da nameravaš odpovedati. Težko bi Ji bilo, če bi izvedela od koga drugega.« »Tudi jaz mislim tako,« je neodločno odgovoril Tom. »V soboto se bom peljal k njej.« V soboto se Je zgodaj zjutraj sam odpeljal v Južni zaliv, ker so vsi trije otroci zboleli za noricami in je Retsy marala ostati pri. njih. Južni zaliv je mestece blizu Stamforda. Ko se je Tom bližal naselju, je opazil da ga prevzema čuden občutek bližine doma. Ta občutek je bil še vedno močan, čeprav je mamilo že mnogo let od tistih dni ko je živel tam. Široka glavna ulica, ki so nanjo metali senco košati hrasti, se je po vojni spremenila. Bele enonadstropne hišice so pognale iz tal na livadah, kjer je Tom kot deček preganjal zajce, in celo staro Igrišče za golf z devertimi luknjami je postalo nekaj, čemur pravijo »Shoreline Estates«, čeprav je bilo dve milji taven mesta. Tudi pot, ki je peljala z glavne ulice proti babičini hiži, se je precej spremenila. Velike vile, zidane iz opeke ln kamna, niso bile več v tako dobrem stanju kot takrat, ko se je Tom vozil tam mimo s kolesom. Se vedno pa so bile videti prostorne, trdne in močnejše od nedavno zgrajenih poslopij pri igrišču za golf. Ob pogledu nanje Je imel človek vtis, da hi se lahko spet tako hitro podrle, kot ao Jfii bili zgradili Ob koncu vrste velikih hiš se je ulica zožila, naito pa se je cesta vzpela na strm grič. Motor starega Forda je zakašljal, ko je Tom menjal prestavo. Cesta je dvakrat ostro zavila okoli skal, ki so dajale griču videz planine. Na drugem ovinku se je pred tridesetimi leti ponesrečil Tomov oče Stephen Rath, še preden je Tom dovolj dorasel, da bi se ga lahko spominjal Pozno ponoči se je bil takrat Stephen Rath peljal z avtom po cesti navzdol Voziti je moral zelo naglo, ker se je z avtom tako hudo zaletel v skale, da se je ves razbiL Tom ni nikoli izvedel, zakaj je oče ob nenavadnem času tako naglo vozil po strmi, ozki cesti navzdol, že zdavnaj pa je spoznal, da se temu ne sme čuditi. Ko je peljal mimo skale, je pogledal naokoli, ker je v petem letu življenja izvedel, da se je na tistem mestu smrtno ponesrečil njegov oče. Tri metre visoka stebra sta oklepala vhod na vrt babičine hifie. Za obokanim vhodom je stala hiša s kolamico in stanovanjem za voznika. Bila je nekaj večja od Tomove v Westportu. Potem je Toro ugledal vrt. ki sta na njem z babico toliko let preživela mnogo lepih dopoldnevov. V notu je stala velika kamnita klop, ki jo je zdaj že povsem obraslo grmičevje. Včasih so ga lepo strigli, se je spomnil Tom. Potem so ga prevzeli tisti mešani občutki, ld so se zbudili v njem, kadarkoli je obiskal to staro hišo. Zdelo se je, da ima vsak predmet neko nadnaravno moč, ki ga je obsedla, kadarkoli je stopil skozi vhodna vrata. Mnogo po-poldnevov je presedela na tej klopi njegova mati. ki je pri igri pazila nanj. Ko mu je bilo nekako sedem let, je opazil dve vrstici pesmi, ki ju je nekdo vrezal v kamen na hrbtni strani ldopi. S kazalcem je šel po črkah — še vedno se je spominjal, da se je kamen takrat v vročem popoldanskem soncu močno ogrel — in vpraial ma*er. ^ Jv kaj pomenijo. Se zdaj, po tridesetih spominjal grenkega prizvoka v njenem J* je brala: »Sova ima krila, kača je v B1 bog na nebu, mir po vsem svetu!« Ozrl se je vstran od klopi, ki je ^ ^ grmičevja tako čudna, in se peljal dalje je O3 Ta ga je pripeljala tik pod vrh gn1ca, iktorijafl' njem stalo poslopje, visoka stavba v v ^ ^ ga skem slogu. Na enem koncu je stal stolp- lepja; zidali zato, da bi bila hiša videti večja ^ gaP Okoli stolpa je vedno vlekel veter, ki Je čudmo bučal. _^,inial »To je strašen grad,« se je Tom sP^ Lto terinih besed, ki jih je bila izgovorila Tort. pred smrtjo. Umrla je za pljučnico, ko je pfi/l petnajst let. »Ko me je tvoj oče pred pw . Jji. s* pripeljal sem, me je strašil z duhovi v da se skrivajo na vrhu stolpa .. •« »To je zate,« se je spominjal poli' Takrat je držala babica v rokah J° rano, starinsko zaobljeno mandolino. ' . oče 1 ko mu je bilo deset ali dvanajst le*- ’1 zelo rad igral nanjo,« je rekla babica. » igranje tudi tebi všeč.« KaT gap° Potem se je ustavil na vrhu t>i^ je zaprlo ob pogledu na Long IslanflI vode, ki 60 migotale v senci veslajoč Na obeh straneh steze je rasla v*soyai,.l7<>vali M se je spomnil, da so to travo neko,. ,,trio k1 « mlado drevje. Začutil je prvi hitrejši utr £ je n* je imel za napovedovalca bojazni. "sa^ e(n<^D’ tem mestu začutil prvi dih babičine svoj^j! ni marala prodati hiže in je vztraJ3 jd 1 sklepu: v tej hiši bo potrošila tiste oe je bila podedovala po očetu in možu. dok)*? »Rada irrv»m to hišo, v njej b°rn^Y® j.o ji ^ bom zmogla davek zanjo,« mu je re kmalu po vojni prigovarjal naj bi se i9. marca »LJUDSKA PRAVICA« 7 ŠPORT IN TELESNA VZGOJA A w Številna udeležba na II. GYMNAESTRADI tožen federacij iz 13 držav bo na tej veliki prireditvi sodelovalo še niz telesnovzgojnih inštitutov 18. marca — V Zagre-J« bil sestanek organizacijske-_ Komiteja II. gymnaestrade. VaJy] 80 se za to veliko telo-ška •prirediltev prijavili:- Nem-chBngUT2aeti6na zveza i2 Mun-Ver? a’ študentje helsinške uni-UiJl’ telesnovzgojna zveza iz varil ©elgija) in švedska telo-seilf zv®?a iz Finske. Ze prej pa Mori« Prifevilo 13 držav, članic (Flrn?r?<^e telovadne tederacije EuirJ' ^vstrija, Belgija, Kanada, sto d fmska- Anglija. Madžar-Cst> ,?3~sa> ^ornumja, Švedska, teitann« «ln Izrael- Te dni sta se: te 1 Siriia 111 Walles. Vse lova^!iave, b°do poslale svoje te- 1 ke £ V naciji iz Južne Afri-m Japonske pa sta prijavili deleSate. federar.1 in orSanizacije izven ^6 pa so oriipvil^ Avstri- ja, Belgija, Finska, Švica, Vzh. Nemčija, Saudska Arabija in Grčija. Prijave teh držav pričakujejo vsak dan. Poznano je, da je pet federacij odpovedalo udeležbo na II. gymnaestradi in sicer Zah. Nemčija, Norveška, Nizozemska, Švica in Danska. Organizatorji še niso izgubili upanja, da se bo katera od teh držav naknadno prijavila. Za kongres FIG, ki bo takoj po končani gymnaestradi, so se prijavili predstavniki Avstrije, Beigije, Egipta, Francije, ČSR, Luksemburga, Italije, Zah. Nem čije, Švedske in Jugoslavije. Pripravljalna dela za II. gym-naestrado se že kar dobro razvi jajo. Projekti za mali stadion na Salati so končani, dela na stadionu v Maksimiru pa prav tako uspešno napredujejo. DNEVNE NOVICE Namesto venca na grob pokojnega tovariša Moše Pijada je nakazal Drž. sekretariat za notranje zadeve LRS 10.000 dinarjev Glavnemu odboru Zveze borcev NOV za otroke padlih borcev. Društvo visokošolskih profesorjev In znanstvenih delavcev v Ljubljani se pridružuje povabilu Rektorata Uni-verze in paziva vse svoje članstvo na j polnoštevilno udeležbo pri komemo- . rativnem zboru, ki bo v torek, dne 19. marca ob 12 v zbornični dvorani | Univerze zaradi smrti predsednika Ljudske skupščine FLRJ Moše Pijada. čez nekaj dni bo Izšla druga dopolnjena in predelana izdaja Priročnika za opravljanje strokovnih Izpitov uslužbencev (za vsa zvanja pisarniških uslužbencev, za zvanje pristava, računskega režiserja, računovodje, davčnega Izvršitelja In davkarja). Priročnik bo v cirilici In bo imel nad 450 strani, cena pa mu bo 400 dinarjev. Priročnik bomo takoj po Izidu poslali vsem, ki bodo takoj vplačali na tekoči račun Centralnega odbora sindikatov pri Narodni banki številka 1032-T-721 z oznako -Za priručnik-vsoto 400 dinarjev za en izvod. Založnik: List -Narodni službe- nih«, Beograd, Dom sindikatov, peto nadstropje, telefon 31-581. 8185 MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Torek, dne 19. marca: lekarna -Tabor«, Trg revolucije 3. Sreda, dne 20. marca: lekarna -Melje-, Meljska cesta 2. KINO PARTIZAN: Nemški film: -Stotnik ln njegov junak«. UDARNIK: Francoski film: -Oven s petimi nogami«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 19. marca ob 19.30: D. Švara: -Slovo od mladosti«. (Prešeren.) — Red A. Gostovanje M. Brajnika, tenorista Hubljan. Opere. Nekaj sedežev in stojišč v prodaji. Sreda, 20. marca ob 15: Grimm-Skuf-ca: -Janko ln Metka«. Zaključen« predstava za šolo Studenci; ob 19.30: D. Švara: -Slovo od mladosti« (Prešeren). Red Sreda. Gostovanje Mira Brajnika, tenorista ljubljanske Opere. Nekaj sedežev ln stojišč v prodaji. Čestitka Rozi in Ernestu Kobalu ‘čestitajo za 19-letnlco poroke sinova Ernest ln Jože z ženo Sonjo. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Četrtek, 21. marca ob 16: A. Salacrou: -Noči jeze«. Zaključena predstava za sindikat tovarne Iskra in Izven. Petek, 22. marca os 18 in 20: Remec: -Magda«. Gostovanje v Novi Gorici. Sobota, 33. marca ob 16 ln 20: Salacrou: »Noči Jeze«. - Gostovanje v Novi Gorici. Nedelja, S4. marca ob 16: A. Remec: »Magda«. Izven in za podeželje. Z Jesenic in okolice ? *' * r w Šport po svetu ■ TOALETNO MII U™”1 Prednost'” VelIk* Britanije * kroao za leto 1957 Je zmagal Frank Sando s 100 ""H* Preteci L**®"1 Petrom Drtverjem ta Kenom Norrisom. Tekmovalci »o morali del zelo težkem In blatnem terena. t>^ ?!enz‘Va l?roti boksu *• Mepove «E Kolikor bodo ta zakonski predlog iz-glasovali, in ga bo potrdil tudi senat, bo Belgija na čelu držav, v katerih obstaja gibanje za prepoved boksarskih in katcherskih borb. Poznano je, da je pred nekaj leti sprožil podobno zahtevo v skupščini belgijski poslanec Filipar, v Angliji pa laburistični poslanec dr. F.dith Shumerskil-lova. Ofenziva proti boksu se torej nadaljuje. -----------— Huda poškodba s kladivom Na platta, m. »narca na treningu &ai i, ;atl 3e v n. kolu Troyes pripetil na nekem atletskem 90 */. madežev na obleki Je mastnih. »FLEX« čisti vse madeže masti, olja, znoja itd. -FLEX« moraš imeti doma in na poti. Katera žena sl ne želi mladostno ln sveže lice? Vendar si ga s kozmetično masko TEINT BELL lahko takoj pridobi. PREDAVANJA Ljudska univerza v Ljubljani in Zavod za napredek gospodinjstva prirejata ciklus predavanj -Dom in gospodinjstvo«. V četrtek, 21. marca, bo predaval ing. arh. Ilija Arnavtovič: »Dom in soseska« (s skioptičnimi slikami). Predavanje bo ob W v dvorani Prirodoslovno-matematične fakultete, vhod lz Gosposke ulice. Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudnoznanstveno predavanje tov. Mirka Kambiča: Ameriški kanjoni. Predavanje, spremljano z mnogimi barvnimi diapozitivi, bo danes ob 20 v prirodoslovni predavalnici na univerzi, vhod iz Gosposke uL Strokovno združenje podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega materiala LR Slovenije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in Geološko društvo vabijo svoje člane na predavanje ing. Ivana Selmiča iz. Zagreba »O, masovni eksploataciji kamna pri Izgradnji luke v Lata kiji-. Predavanje bo v sredo, dne 20. marca otj 17 v matematični predavalnici na univerzi v Ljubljani, Trg revolucije. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah dr. Milan Ceh. Cesta maršala Tita. Hodile so: Cetina Ivanka. Hkarica iz Jesenic, dečka, Brudar Antonija, gospodinja iz Jesenic — dečka, Puc Julka, gospodinja iz Podhoma — deklico, Mirtič Vida, gospodinja iz Jesenic - dečka, Javornik Marija, gospodinja Iz Žirovnice -dečka, Vončina Valerija, gospodinja iz Go-milnice dečka. Vole Antonija, gospodinja, iz Rateč v Planici - dečka, Kokalj Pavla, gospodinja iz Ljubnega -* dečka, Cuznar Irma, gospodinja iz Rateč v Planici - dečka, Pesjak Katarina, delavka iz BodeSč -deklico, Vovk Katarina, gospodinja Iz Ko-ritnega - deklico, Skenderevič Andreja, gospodinja iz Jesenic, dečka, Džaleta Dragica, gospodinja iz Podhoma - deklico. Legat Martina, delavka iz Smokuča - deklico. Klinar Frančiška, gospodinja z Jesenic -dečka, Nardin Jolanda, delavka iz Voger-skega - dečka, Gaberičik Marija, gospo-i dinja Iz Podbrda - deklico, Kurasch Ste-i (anlja, gospodinja z Jesenic — deklico, Košir Milena, uslužbenka z Jesenic - deklico, Zima Ivanka, gospodinjska pomočnica iz Dovjega — dečka, Lavtižar Stana, gospodinja iz Kr. gore — dečka, Žlogar Terezija, gospodinja z Jesenic — dečka, Tinta Marija, delavka iz Kostanjevice -dečka, Tajnikar Julka, gospodinja iz Brez-nice - dečka, Domevšček Danica, uslužbenka z Jesenic - dečka, Stlperski Zora. gospodinja iz Lesc - dečka, Klinar Francka - gospodinja Iz Planine pod Golico dečka, Zupanič Marija, gospodinja iz Most - dečka, Žmitek Marija profesorica Iz Boh. Bistrice - dečka, Pernuš Matilda, predilka iz Leš - dečka, Namar Ernestina, gospodinja iz Morskega - dečka. DROBNI OGLAS) SPREJMEMO MOŠKE IN 2ENSKE za sprevodniško službo. Pogoj: stanovanje v Ljubljani, najmanj 6 razredov osnovne šole, starost nad 18 let. Predložiti je kratek življenjepis s prošnjo. - Električna cestna železnica, Ljubljana. 789 b MEHANIKA-SOFERJA D-kategorlje -Išče Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani. Ponudbe v upravo, Resljeva cesta 36. 788 SPREJMEMO USLUŽBENKE za računovodstvo In za administracijo s srednjo šolo, znanjem stenografije In. strojepisa. Ponudbe poslati pod -515« v upravo LP. 789 a NUJNO ISCEM ENOSOBNO STANOVANJE kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod vsakršnimi pogoji pustite iz prijaznosti v upravi LP pod -Vsak pogoj sprejemljiv«. 1788 MONTAŽNO PODJETJE »TOPLOVOD« LJUBLJANA takoj sprejme pet kvalificiranih ključavničarjev 28 svoje ključavničarske delavnice na Trati. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. 786 (Sv, • Potezi mčrf* az,'ca Manhinija ningu poškodoval s kladivom svojega rim ‘eatem ko sta Kotov tnvnriin Pierra Voilcina. DreufnT! Gulmar k? sta Kotov klubskega tovariša Pierra Voilcina. gnila, ar (Kolumbija) partijo Hyssot je vrtel kladivo, težko sedem Ma> 18 I kilogramov, ko je preskušal nov slog, stvn briškem' J?arca (Reuter). Na ki se ga Je naučil v Melbournu. Izne-EltVa- Lton ie nogometnem prven- nada mu Je spodrsnilo, izgubil je i-av-S 3:0 ra^fgeJ]tina Premagala notežje in železna krogla je zadela • IS.8 UruEva!' Kolumblja pa je prav v lice njegovega kolego, ki so Kokor« ^T^GARt ?„ 1:0 <1:0>- | ga morali v težkem stanju odpeljati v 8tm, na renreiL}8- marca '1 v bolnišnico. Ke^sartn pP^ntanca Danske Je tS« ^ s 16:15 ^ ,? ? reprezentanco ni «-15 (7:7). igraU so v dvo_ Hyssot je _______ kilogramov, ko Je preskušal nov slog, Pojasnilo Dne 26. februarja smo objavili čla-marca nek z naslovom »Oblast«. Ugotovili ^ Igrali so v dvo- ^A> Na°S' F*«««), 18. marca nek z naslovom »uoiasi.«. uguiuvm tekmov=l?l SpisJ. slalomu pri moških športnih delavcev v Kamniku, 23. fe- b» ?!arkom sek- Pred Gamonom bruarja, netočne podatke, zato polaska f^UJan PedL^v^rt3a)- četrtl Je nlu^mo; So d? v slalom?? celH- Prt *enskah • taj I« &f‘‘ner zmagala Avstrijka Starko sn?2 ™3aklnJ° Httrlovo kar? RIM, la i^ nnovo. CviS 8r*6ani^SSS.a 'ANSA>- Košar-1 hi (moSk-ii T? Italijo In Ceško-i v b L6",31- marca v šport-oO kaJtl tekmi" Igra11 bodo po- ^ •eMELU« “eačere ^ 28feIa Sele j nu PlavalneSUf«?E* 18‘ marca (UP). športno društvo Odred na<5arli«? t £van3u v Melbour- vešča, da bo v sredo, 20. nn lin hn Devttt prvikrat v društvenih prostorih, K &otr^PaSovalca w PIosto Olimpijske- Vlil. redni letni občni v i^Doval ^Ienrtcksa. Devltt 'e Ljubljana, * običajnim dnevnim redom. Na pa 5fio ,nr*cks* očitno ni občni zbor vabimo predstavnike športnih fo-Čar, J® 2maBai’TurS^Ji” na 100 m metulj- rumov, športnih društev in klubov, zastop- *'03,9. Maožar Ats v odličnem nike delovnih kolektivov, člane in simpa- tizerje. tajnik občine Kamnik ni dal avto-moto Soli dovoljenja, da # sme uporabljati lahkoatletsko # stezo za pouk tečajnikov, prav # tako pa so športni objekti v • Kamniku še vedno last šport- • nega društva in jih občina Še • ni prevzela v upravljanje . OBJAVA , Športno društvo Odred, Ljubljana, ob- ia, da bo v sredo, 20. marca ob 19 30 John Devitt prvikrat v društvenih prostorih, Kidričeva ulica 9 *“ ......... .....................občni zbor ŠD Odred. ^Poročamo vsem žalostno vest. da je pri oprav- ^nju službene dolžnosti po nesrečnem naključju agično preminil namestnik obratovodje HE Doblar tovariš Jože Gabrijelčič j_ ^°^0jnika bomo spremili na zadnjo pot v torek, • m. ob 16. uri iz Elektrarne Doblar. DOBLAR, 18. marca 1957. SOŠKE ELEKTRARNE Rezultati natečaja CENTRA ZA NAPREDEK GRADBENIŠTVA ZVEZNE GRADBENE ZBORNICE za poizkusno montažno stanovanjsko zgradbo v Beogradu Imenovana komisija je v določenem roku pregledala prispele elaborate in sklenila: I. NAGRADA — se ne podeli nobenemu elaboratu II. NAGRADA — podeljeni sta dve drugi nagradi po 250.000 dinarjev elaboratoma pod geslom: • »VESNA« — konstruktor in projektant arh. Vlado Kamenarovič, sodelavec arh. Oto Mate, Beograd, in • »22233« — konstruktor ing. Slobodan Jeftič, projektant arh. Nada Vuksan in arh. Vladimir Milosavljevič, Beograd. III. NAGRADA — Podeljena je bila zvišana tretja nagrada v znesku 200.000 dinarjev elaboratu pod geslom • »ABCDE« — konstruktor arh. Vladimir Bjelikov, projektant arh. Kanački Smilja, Beograd. Odkupi — Podeljen je odkup 180.000 dinarjev elaboratu pod geslom »SKLOP« Odškodnina je dana delom pod gesli »DRANG«, »RU-LIK« in »34533«. Odškodnina znaša 50.000 dinarjev. Avtorji odkupljenega elaborata in elaboratov, ki jim je bila dodeljena odškodnina, naj se do 25. marca 1957 prijavijo Zbornici. 901 Opozorilo vsem ljudskim odborom, uradom, ustanovam In drugim gospodarskim organizacijam ter posameznikom Vse, ki so nam v zadnjem času poslali naročila za Zakon o splošnem upravnem postopku obveščamo, da je izdaja že razprodana. V tisku pa je 2. natis te prepotrebne brošure, katere cena bo zaradi manjše naklade od prve, do 120 din. Tisti, ki so brošuro že naročili, jo bodo prejeli takoj, ko bo prišla iz knjigoveznice, druge interesente, ki te cenene, za upravno prakso pa nujno potrebne brošure še niso naročili, prosimo, naj nam nujno pošljejo obvestilo, koliko izvodov želijo naročiti. V naši založbi je tudi izšel Zakon o pravdnem postopku z uvodnim zakonom za zakon o pravdnem postopku Cena 120 dinarjev. Se posebej opozarjamo na bogato zbirko civilnih pravnih predpisov »CIVILNO SODSTVO«, ki obsega poleg drugih pomembnih pravnih predpisov tudi celotni zakon o dedovanju. Strani 428, cena 400 dinarjev. »Uradni Ust L RS« Ljubljana, Erjavčeva 15 a Novi slovenski groBo*! na tujem V Clevelandu to umrli Janez Mam star 69 let, doma iz Dola na Dolenjskem, Ana Kalan, roj. Hočevar, »tara 55 let, Julija Oberstar, roj. Papež, stara 59 let, Lojze Rus, star 81 let, doma iz Lazov pri Ribnici. Viktor Kompare, star 70 let, doma lz Raše na Krasu, Angela Kraiovec, roj. Pulz, doma iz vasi Flejane na Primorskem. Franc Kostelic st., star 79 let, doma iz vasi Težka voda pri Stopičah, Marija Mauer, roj. Lavrič, doma od Čateža na Dolenjskem, Avgust Kerzičnik, star 71 let, doma od nekod z Dolenjskega, Janez Bratovič, sur 66 let, doma iz vasi Sapljana na Primorskem, Jakob Knafelc star 61 let, doma iz Zagolja pri Postojni, Josipina Golobič, roj. Centrih, doma iz Černuče vasi, Frančiška Hudomal, roj. Droptina, stara 65 let, doma z Viča pri Ljubljani, Lojze KoSnik, star 58 let, doma lz Britofa pri Kranju, Edvard Gabre-nja. star 58 let, rojen v Ameriki, Marija Hace, roj. Špacapan, stara 76 let, doma lz Rovt pri Logatcu, Anton Nahtigal, 72 let, doma iz Kranja, Marija Rolih, roj. Sir-cel, stara 55 let, doma iz vasi Celj« na Primorskem, Jože Ostanek, star 75 let, doma iz Šentvida, Janez Hrovatin, star 75 let, doma iz Pivke na Krasu, Jože Pureber, star 44 let, rojen v Clevelandu, Jože Godec, star 62 let. doma iz vasi Gmojna na Dolenjskem, Robert Mance, star 63 let, doma iz Gradaca, Frančiška Starc, rojena Pozel-nik, stara 68 let. doma iz Velikih Lašč, Matevž Estenik, star 72 let, doma lz okolice Vrhnike, Neža Gal, roj. Tersevlč, stara 48 let, doma iz Brežic in Jakob Požun, star 81 let, doma iz Mrzle planine. Razen naštetih so umrli: v Arml Franc Potočnik, star 69 let, doma s Studenca pri Ljubljani, v La Salle Lojze Gnidovec, star 70 let. doma iz Sela. v St. Marysu Marija Rolih, stara 68 let, doma iz Zabiča pti Ilirski Bistrici in njen sin Edvard Rolih. star 32 let, v Denveru Gregor Zadel, star 63 let, doma iz Zagorja na Krasu, v Chis-holu Franc Furlan, star 70 let, doma iz Borovnice, v Girardu Miha Jančar, doma iz Polja pri Ljubljani, v Chicagu Adela Urbanc, stara 40 let. v Brooklynu Ana Maje-tič, stara 55 let, doma iz Bele Krajine tn Tomaž Bertok, star 57 let, doma iz Bertokov v Istri, v Coraopolisu Gregor Žafran, star 79 let, doma iz vasi Laboje pri Petrovčah, v Forest Cityju Franc Kotar, doma iz vasi Nova gora, v Ely Janez Grahek, star 69 let, doma iz Rožanca pri Črnomlju, v North Chicagu Peter Terček, star 76 let, doma iz Rovt pri Logatcu. Za redno članarino 320 din prejmete zbirko 5 knjig, za 500 din pa celo 7 knjig • Pohitite z vpisnino v članstvo Prešernove družbe Oglase CZDAJE »BORBE« SPREJEMAJO PODRUŽNICE IN OPRAVA •LJUDSKE PRAVICE« RAZPIS UPRAVNI ODBOR ZDRAVSTVENEGA DOMA V KRANJU razpisuje naslednji delovni mesti: mesto zobaria V Zobni ambulanti Kranj mesto babice za babiški okoliš Besnica, p. Kranj Temeljna in dopolnilna plača po uredbi ter pravilniku. — Nastop službe po dogovoru. Samski sobi v Kranju in Besnici zagotovljeni. — Pravilno kolkovane prošnje z osebnim in strokovnim življenjepisom pošljite upravi doma, Poljska pot štev. 8. 735 ZDRAVSTVENI DOM KRANJ orientacijska orientacijska kovin, orientacijska LICITACIJA VOJNA POSTA 7788/1, MELJINE — BOKA KOTORSKA RAZPISUJE L javno licitacijo ZA NAKUP RAZLIČNEGA MATERIALA Dobavni rok po četrtletjih, najkasneje pa do konca novembra 1957. Licitacija bo izvedena prek ustnega licitiranja v prostorih Vojne pošte 7788/1, Meljine, in sicer po tem razporedu: DNE 9. APRILA 1957: 1. valjani proizvodi črne metalurgije, vrednost 4,000.000 dinarjev; 2. valjani proizvodi barvastih kovin, vrednost 3,030.000 dinarjev; 3. vlečeni proizvodi barvastih vrednost 1,941.800 dinarjev ; 4. azbestni proizvodi, orientacijska vrednost 2,300.000 dinarjev. DNE 10. APRILA 1957: 1. izolirani provodniki, orientacijska vrednost 2,033.000 dinarjev; 2. svinčev minij, orientacijska vrednost 2,310.000 dinarjev; 3. terpentin, orientacijska vrednost 1,809.000 dinarjev; 4. bombažno predivo, orientacijska vrednost 5,496.000 dinarjev. DNE 11. APRILA 1957: 1. gasilski aparati in oprema, orientacijska vrednost 6,000.000 dinarjev; 2. transformatorji, orientacijska vrednost 2,500.000 dinarjev; 3. rezervni deli za radijska in TT sredstva, orientacijska vrednost 5.000.000 dinarjev; 4. silicijeva bronzirana žica, orientacijska vrednost 3,200.000 dinarjev. Interesenti, ki se bodo udeležili licitacije, morajo predložiti: prepis odloka o registraciji podjetja — potrdilo o položeni kavciji pri Narodni banki ali njeno garantno pismo v znesku 2 % proračunske vrednosti — izjavo, da so jim znani pogoji, in pristanek, da bodo po njih licitirali. Vsa pojasnila lahko dobite vsak delavnik od 7.—14. ure v prostorih te Vojne pošte. 928 Iz Vojne pošte 778811, Meljine-Boka tviiNiNiHvnniniivnit brUta m* 10 Qsk* Ca^oplsno-mlotnliko podjetje »Ljudske pravic«. Ljubljana Kopitarjeve ulica «. telefon 89-18) - Notranjepolitična gospodarska rubrika Tomšičeva 5/1U telefon ~ Nazorjeva ulica 10/11 telefon 21-887 - Uprava Kopitarjeva ulica 3L telefon 39-181 - Telefon *a naročnino 31-030 ln oglase Sl-SAP - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - MeseCna naročnina 250 din. ea tujino 500 din — Tekoč) račun 60-KB-6-Z-1393 - Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo POVRATEK Radioaktivni žarki spreminjajo rastline in živali V DAVNINO Ves svetovni tisk je pisal pred meseci o 23-letni Angležinji Ellen Britanski raziskovalci so nedavno obsevali tulipane z atomskimi žarki, da bi jim na ta način dali tisto obliko in velikost, ki so ■ jo imeli v >divjem stanju« pred tisoč leti. S tem so pokazali novo možnost za uporabo atomske energije na področju, ki ga proučujejo znanstveniki že dlje časa. Gre namreč za to, da bi ponovno ustvarili izumrle živalske in rastlinske vrste. Največ uspeha so dosegli doslej v tako imenovani retrogradni genetiki, saj so ustva-\ rili prednike današnje živine v Moore, ki je dobila hud pretres; podobi divje Sooedi in divjih možganov, ko ji je s kamiona gozdnih konj. padlo na glavo težko poleno. V, nezavesti je bila celih 169 dni. i V publikaciji ameriškega na-Zdravniki so ji z ledom umetno cionalnega zemljepisnega društva znižali telesno temperaturo, ker je namreč rečeno, da veljata za so tako upali rešiti bodočo ma- najuspešnejša rejca divje živine mico in njenega otroka. Pri po- slovita nemška zoologa Heinz in rodu je bilo vse v redu — ne- Lutz Eeck, ki sta povrnila sedaj sreča je doletela Ellen v četrtem udomačeno živino> v stanje pred mesecu nosečnosti — naš gornji tisoč leti. Skoraj četrt stoletja sta posnetek pa kaže njenega otroka, si prizadevala, da bi spet ustva-ki mu je zdaj dobre štiri mesece, rila divje bike, te davne ykraljet Mati sicer še ne more skrbeti za evropskih gozdov. Te živali so svojega dojenčka, vendar upajo hodile po evropskih gozdovih še zdravniki, da si bo čez čas po- pred tremi stoletji, srednjeveški polnoma opomogla. i avtorji so jih opisali do podrob- »Prosim številko...« nosti, številne ilustracije iz tistih časov in prazgodovinske jamske risbe pa posredujejo dokaj natančne >portrete< te govedi. Lutz Heck je križal na pol divje korziško govedo z južno-francoskimi biki, ki jih gojijo za nastope v bikoborski areni. Križanci teh dveh pasem so močno podobni tistitn na srednjeveških risbah in na starih črtežih v podzemskih jamah. Znanstveniku je uspelo odstraniti vse izpopolnitve in izboljšave, ki so si jih te živali pridobile v tisočletnem udomačevanju; vzredil je divje govedo s črno dlako, z rumenkasto progo po hrbtenici in naprej štrlečimi rogovi. Njegov brat Heinz je križal več pasem domače govedi in • Telefon v vlaku - • Radio v poštni službi poštna uprava uvedla pred kratkim za poskus v treh brzcih, si je v kratkem obdobju pridobila številne prijatelje. Tajnica v brzcu »Gambrinus« pravi, da po- se>Xf“ “ttP2Venu£k; v nekaj pomišljala, ko je nekdo poklicaJ ^ P»Eo^ in zahteval določeno številko, ne govorov. da bi povedal tudi kraj. Nekaj trenutkov nato se je oglasila tajnica v oddelku brzega vlaka »Gambrinus«: »S kom bi radi govorili, prosim?« Predstava, da bi lahko kar iz domačega naslanjača v stanovanju govoril po telefonu z znancem, ki se trenutno pelje nekje z vlakom, prav gotovo presega tehnično domišljijo »navadnega zemljana«, čeprav doživlja iz dneva v dan nove »čarovnije« sodobne tehnike. Telefonska služba v vlaku, ki jo je zahodnonemška Kosti ob jezeru Človeške kosti, ki jih je našla indijska odprava razmetane na bregu himalajskega »Jezera smrti« v višini 4800 m in so za sodobno znanost svojevrstna skrivnost, so poslali v analizo britanskemu muzeju, univerzi ameriške države Minesotta in neki sovjetski univerzi. Vodja oddelka za antropologijo pri univerzi v Lucknowu dr. Majundar, ki je bil tudi šef znanstvene odprave k »Jezeru smrti« — to jezero je blizu planinskega vrha Trisul v pokrajini Garhwal — je pred kratkim povedal univerzitetnim slušateljem v Ahmedabadu, da je na obalah tega jezera stotine človeških okostij. Ugotovil je dve vrsti lobanj, mongoloidne in severnoinčijske, po njegovem mnenju pa so to ostanki ljudi, ki so se nekoč selili iz Tibeta v Indijo. Dr. Majundar je že dobil sporočilo, da bo univerza v Minesot-ti proučila te kosti najkasneje v šestih mesecih in da bo takoj objavila rezultate. Britanski muzej je mnenja, da bodo njegovi strokovnjaki potrebovali za proučevanje tega okostja dve leti, sovjetska univerza pa je prosila še za drugo gradivo z jezerske obale, ker bo šele potem mogla sklepati o dobi in o ljudeh, ki so končali ob »Jezeru smrti«. »Včasih se potniki pogovarjajo tudi z inozemstvom« pravi tajnica pri telefonu, »zveza je čista in jasna, kakor da bi se telefonično pogovarjal z znancem v sosedni hiši«. Nemški tehniki so po dolgoletnih poskusih prvič praktično uvedli radiotelefonsko zvezo med vlaki in telefonskimi naročniki. Zvezo posredujejo prav kot delno že v cestnem prometu radijske oddajne postaje, ki pošiljajo sporočila po ultra kratkih valovih. Če se bo ta poskus obnesel, bodo uvedli radij sko-telefonsko zvezo z vsemi brzci na dolge proge, kasneje pa tudi v cestnem in ladijskem obalnem prometu. V svojem oddelku prevzema vlakovna telefonistka naročila, potnik pa po upostavitvi zveze stopi v podobno telefonsko celico, kakršne smo vajeni uporabljati na večjih poštah. Kdor se hoče pogovarjati z znancem, ki trenutno potuje z enim izmed omenjenih treh vlakov, mora plačati razen običajne tarife še dodatnih 30 pfenigov. Sposobnosti poklicnih potapljačev dosega 22-letna amaterka Natalie Pater. Doslej se je potapljala v glavnem ob angleških obalah, letošnje poletje pa se namerava pomeriti tudi s sredozemskimi morskimi globinami. dosegel pri tem podobne rezultate kot Lutz. V miinchenskem živalskem vrtu Hellabrun imajo zdaj celo čredo te divje govedi. Vzporedno s temi poskusi je Lutz Heck uporabil isto tehniko pri križanju in gojitvi majhnega, toda močnega gozdnega konja s številnimi podobnimi lastnostmi, kot jih je imel njegov davni prednik, ki je živel v evropskih gozdovih pred tisočletji. Lutz je križal žrebca mongolske pasme z islandskimi kobilami in tako nazadnje dobil konjiče z značilno progo na plečih. Te >žive fosile< je zdaj mogoče videti v nekaterih nemških in v brookfieldskem živalskem vrtu pri Chicagu. »Motorno kolo na valovih« je povsem novo vozilo v vodo ^ športu, ki so ga prvič pokazali na pomladanskem velesejffl Frankfurtu. Ogrodje čolna je iz plastične snovi, poganja p* ® dvotaktni motor s 50 do 250 kubičnimi centimetri. Vozu'etek krmari prav kot znana majhna motorna kolesa, gornji P08® pa kaže, da se lahko naučijo ravnati z njim tndi otroci MEHUR POD LEDOM Francozi, Švicarji, Nemci in Danci bodo preživeli dve leti zaprti v krogli iz plastične snovi in jekla pod več metrov debelo ledeno plastjo. Tam jim ne bodo mogli do živega snežni viharji, ki divjajo s hitrostjo 150 km na uro, pa tudi ne tone snega in mraz 60 stopinj Celzija. V žogi podobnem prostoru bodo ti ljudje delali, merili, proučevali led in skušali zbrati podatke o spreminjanju ledene gronlandske pokrajine. Izračunali bodo hitrost, s katero potujejo ledeniki, predvsem gibanje Jakobshavna, ki se premakne dnevno za 20 m in iz katerega se zlije v Baffinov zaliv Vsi nasmejani so sprejeli sestrica in starši drobno Ro-semarie Knaak, ki je uspešno prestala operacijo — njena siamska dvojčica Lotti je umrla, ko jo je bolniški avto pripeljal z bonnske klinike. Nekaj mesecev bo doma, potem pa bo morala še enkrat na kliniko, da bodo opravili na njeni glavici tisto, česar pri prvi operaciji niso mogli urediti po 20.000 milijard litrov Če bi se stojali grenlandski ledeniki, bi s( močno zvišala morska gladina letno vode. Arhitekt Vladimir Bodjansky je predložil graditev nenavadnega zaklonišča, da bi ti ljudje ostali' živi in delali v kolikor toliko ugodnih razmerah. Zaklonišče življenjski promem. _jvečji spominja na batiskaf za prouče- kriva Gronland, sestavlja sgj vanje morskih globin in je dovolj v evcfnvnm me V-« odporno, da prenese zunanji pritisk, hkrati pa je tako konstruirano, da ga lahko sestavijo tudi brez strokovnjakov. Življenje v »zračnem mehurju« bo baje zelo ugodno. V njem bodo urejena stanovanja in laboratoriji, ki bodo člani odprave v njih delali poskuse. Skupno bo živelo v mehurju pod snegom pet ali šest ljudi, zaklonišče pa bo ret* Vprašanje vode je P° • po- Zaklonišče življenjski problem. L«1- . —s;i kriva Gronland, sest ledenik v svetovnem Die' " vršin° zavzema petkratno P0.,,*, ta Francije. Če bi se staj^,Pane, led in bi voda odtekla v.5*ja za bi se svetovna morja zvis sedem metrov. Mednarodna ^ niška odprava na Gronlan ^ zdaj skušala najti način in Prj^ pek, po katerem bi to ristili za potrebe naraščajoča prebivalstva. Seveda govori ves *a,s®5 iins šele o načrtih, saj bo medna ^ ledeniška odprava začela a ,g na Gronlandu. šele ju^'Ja Gradivo za »zračni vkopano osem metrov globoko v ledenik. Pri konstrukciji tega »zračnega mehurja« je upošteval arhitekt tehnične zakone, po ka- __________________________ _ terih je krogla telo, ki zagotavlja ledom bodo začeli voziti 'z pri najmanjši površini največjo cije aprila letos in ga W' prostornino. Razen tega pa omo- pali v sneg ter uredili '5r.e0;ltj goča ta oblika tudi najboljšo po- trebno, da bodo zn?ns* porazdelitev zunanjega pritiska; lahko raziskovali takoj P° prav zaradi drsenja ledenih gmot hodu. se je arhitekt odločil za okroglo zaklonišče. V prvi fazi bodo v krogli stanovali ljudje in iz nje neposredno | proučevali notranjost ledenih plasti, v drugi fazi — takrat bodo ljudje odšli iz krogle — pa se bo Elektroni v* bančništvu Po zaslugi 'elektronskih nap _ to zaklonišče spremenilo v neke je neka cikaška banka pop sjrao-vrste sondirni balon, ker bo v avtomatizirala poslovanje .fl njem vrsta merilnih aparatov in kami. Klienti lahko vlagajo posebnih naprav, ki bodo posre- dvigajo denar kar skozi avto dovale podatke v oddaljena za --------------- klonišča. Pomožne naprave (za gretje, zračenje itd.) bodo v snežnih votlinah blizu krogle, vanjo pa bodo speljali navpično cev in predor. Razprave o dosmrtni ječi Na Apeninskem polotoku ima samo Vatikan zakon, ki določa za uboj smrtno kazen Italijansko kasacijsko sodišče pa je nasprotnega mnenja in I pravi, da dosmrtna ječa ni v na-I sprotju z ustavnimi določili. Gi-| banje za ukinitev dosmrtne ječe Čedalje bolj se širi zadnje . kjer je po zakonu mogoče obso- i Se je že tako okrepilo, da zahte- čase v Italiji gibanjema odpravo dosmrtne ječe. Kot je znano, ima ta dežela kazenski zakonik, ki določa v svetovnem povprečju najblažje kazni za uboj. Smrtno kazen so ukinili že leta 1944, kazenski zakonik pa je že v času fašizma določal smrtno kazen samo za tiste ubijalce, ki so storili zločin na posebno krut način. Edini kraj na Apeninskem polotoku. diti ubijalca na smrt, je vatikansko mesto. Kazenski zakonik papeške države določa smrtno kazen za vsakogar, kdor bi se pregrešil proti »življenju in svobodi sodišču. vrhovnega cerkvenega pogla- Na nedavnem zborovanju varja«. Ljudi, ki si v Italiji prizade- vajo njegovi zagovorniki, naj o tem razpravlja italijanski parlament, vso reč pa nameravajo predložiti tudi novemu ustavnemu bilska okna. Prostor z okencem za ’®tepi rizirane stranke« je v po . f prehodu s tremi ka^'n.an!j!a n*^ njih sedijo blagajniki. je vrati pove, kateri blagaj j,il-trenutno prost. Skozi av ■ fgi sko okno položi voznik s tekoc> ali nalog za izplačilo n®. ajni' trak, ki ga odnese na tZgnje kovo mizo. Po sistemu D televizije preveri blagajn'r-rDerif pis na čeku. vsoto pa fbaoki' zimi pa hladilniki. Celo v teh ce- s klientovimi sreds v s0 licah imajo »dosmrtni« zvezane Zraven parkirnih Pr.os. p roke. lefoni, ki stranke direk gjg. Najhujša je po mnenju zago- zujejo z blagajniško kan1 ^tev*01 vornikov ukinitve dosmrtne ječe gajniki potem polagajo z „^0®" obsojenčeva zavest, da se ne bo denar na tekoči trak, ki Sa V nikoli več vrnil med ljudi, ker se ,j0 avtomobila. inji Benetkah so se številni sodniki. več v poštev. Izjema so le tisti, ki | doživijo v ječi starost 70 let in so J preživeli med štirimi stenami vsaj v 50 let. Taki primeri pa so zelo advokati, upravniki jetnišnic vajo za ukinitev dosmrtne ječe zdravniki skladali v tem, da bi j da so določila kazenskega zako* I redki. Nasprotniki ukinitve pravijo. dobivajo v javnosti čedalje bilo treba dosmrtno ječo odpra- j nika povsem pravilna, ker dobi- širšo podporo, vodi znani pravnik viti, ker vsebuje to določilo po I vajo dosmrtno ječo samo zlo- in senator Giovanni Persico. Se- n jihovem mnenju mnogo več ma-] činci, ki so zagrešili zločin nator in njegovi pristaši menijo, ščevalnosti kakor pa namena, da da bi bilo treba dosmrtno ječo bi kazen vzgojno vplivala na zlo-zamenjati s kaznijo 30 let zapora; činca. j ker je to po njihovem mnenju še Zagovorniki ukinitve dosmrtne J najbolj v skladu z italijansko ječe so napravili neke vrste an- i ustavo. Ta namreč določa v enem keto med 863 obsojenci na do- 1 svojih členov, da določbe kazen- smrtno ječo. Zdravniki, ki so te skih zakonov ne smejo temeljiti ljudi pregledali, so ugotovili, da na maščevanju, marveč na pre-1 ima tretjina obsojencev živčne vzgoji zločinca. »Mar lahko kdo; bolezni, ki so jih v glavnem do- reče, da bo na smrt obsojeni ubi- bili pri prestajanju kazni. Zdrav, i jalec skušal kakorkoli spremeniti j niki so našteli še vrsto drugih i svoj odnos do družbe in do ljudi, bolezni, ki so po njihovem mne-j če mu preostane samo še to, da nju vse posledica spoznanja ob-I bo do smrti le jedel in spal?« je sojencev, da nimajo pred seboj nedavno zapisal senator PersicoJ prav nobene perspektive. ki gnusen način. Ljudje, ki postanejo ubijalci »iz strasti«, dobijo največ 10 do 15 let zapora, pri tem pa imajo še možnost, da se jim kazen zniža, če se v ječi dobro vedejo. Prav kot povsod je tudi pri tej polemiki precej takih, ki zagovarjajo srednjo pot. Ne zahtevajo ukinitve sedanjega zakona, pravijo pa, da je treba določilom o dosmrtni ječi dodati paragrafe, ki omogočajo po nekaj letih ponovno obravnavo zločina pred sodiščem. To pomeni, da bi j lahko na dosmrtno ječo obsoje- Zahodnonemško letalstvo je pred kratkim^ dalo svoje znake na prvo bojno letalo angleškega iz* delka. Zahodnonemška vlada je sklenila z Britanijo pogodbo za 68 bojnih letal znamke »Sea Hawk« Morda še nekaj podatkov: v (nemu pri ponovni razpravi zm-veliki večini so ti »dosmrtni« ne- žali kazen, če bi se lepo vedel, če pismeni, zato prejemajo za svoje! bi nevarno zbolel itd. »Ce te delo znatno manj plačila kot kazni ni mogoče ukiniti,« je pred drugi. Zanimiva je tudi njihova | kratkim pisal znani pravnik Pe-selitev. Kadar jil* premestijo v . rucatti, »bi bilo treba tem ljudem kako drugo jetnišnico, pripravijo vsaj teoretično dati možnost, da upravniki posebne jeklene vagone i ne bodo živeli do smrti v zave-« celicami, ki so poleti peči, po- sti, da so živi pokopani.« Britanci so se nedavno gjerr' na neraziskana pobocj« jnj0. Nevada de Santa Mar a g{0 biji. Skoraj 6500 m l"‘'n°repieZ»tj La Reina bodo skusali p po tistem pobočju, ko e ^ še ni uspelo nobeni p odpravi TOREK, 19. MARCA 1957