156. številka. Ljubljana, v sredo 13. julija 1898. XXXI. leto.
MM
Izhaja vsak dan ivcier. izmfti nedelje in praznike, ter velja p o poŠti prejeman z* jvstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld , za pol leta 8 fiM., za četrt leta 4 gld., za jeden mesce 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta o gld. 30 kr., za jeden mesec 1 jjld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa se pO 10 kr. Da mesec, po ilO kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolik« r poštnina znaSa. — Na naročbe. brez istodobne vpo5ilj.»tve naročnine, se ue ozira. Za oznanila plačuje se od itiristnpne petitvrste po (j kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po :"> kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pravn iS t v o je na Kongresnem trga at. VA. 11 p r a v n i S t v u naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon št. 3-3:.
Ponesrečen poskus.
Na Duuaji, 13. julija.
Navzlic vsemu zavijanju in utajevanju nemškega časopisja je venderle resnica, da je grofTbuu s pomočjo nemškoliberalnih veleposestnikov vjel v svojo zanjko načelnike nemških klubov in jih pridobil za to, da so se meritorno posvetovali o na* črtu jezikovnega zakona, s katerim upa vlada, da vatvari v parlamenta zopet normalno razmere. Kar je hotel grof Tliun doseči z „neobveznimi posvetovanji" , to je dosegel sedaj, izvedet je mnenje načelnikov nemških klubov o njegovem načrtu jezikovnega zakona.
To mnenje pa ni ugodno za vlado. Će je verjeti zasebnim sporočilom — oflcijalno se razglasi izi I teh posvetovanj £ele jutri, ko se vrne grof Thun iz Ischla — so se klubovi načelniki izrekli proti predlaganemu zakonu, so odklonili Thunov načrt in — kar je za vlado najvažnejše — hočeta nemSkonacijonalna in nemškonapredna stranka nadaljevati obstrukcijo, tudi če bi vlada preklicala jezikovne naredbe in jih nadomestila s svojim jezikovnim zakonom.
In to je bistvo cele stvari. S tem jezikovni m zakonom je botela vlada narediti konec obstrukciji in omogočiti redno delovanje parlamenta. Hotela je ugoditi nemški zahtevi, naj se prekličejo jezikovne naredbe, in te naredbe nadomestiti z državnim zakonom, s katerim bi se utesnile Gautscheve naredbe. Hotela je doseči kompromis mej Nemci in čeh', in Čehi so bili zopet pripravljeni na velike irtve, toda vse prizadevanje je bilo zaman. Tisti dve nemfki stranki, ki tirata obetrukcijo, nemški nacijonalci in nemški naprednjaki, nečeta kompromisa, nečeta odnehati od svojih zahtev in nečeta odnehati od obstrukcije.
Thunov poskus, o katerem se je po otio joz-nih informacijah poročalo, da je zadnji in da mu sledi takoj katastrofa, se torej ni posrečil. Obstrukcije ne bo konec, parlament bo še nadalje nesposoben za delo. Vlada je storila vse, kar je bilo mogoče, da odvrne nemške stranke od obstrukcije. Prilizovala se jim je in dobrikala, grozila jim je z
LISTEK.
V burji.
Spisala Zofija.
Pazno je gledal krog sebe .. . vse tiho, vse prazno . . . nikogar ni t. . .
Vsedel se je pod kozolec na star polomljen koš, ki je zahreščal pod njegovo težo, par vrabcev je vzletelo pred njim kvišku, a on jih ni opazil.
Zeblo ga je. Počasi je naletaval sneg in burja je brila sem od vasi in nanašala snežinke pod kozolec, njemu v obraz.
Stresni! se je ... Ko bi ga kdo videl t ... A nikogar ni bilo.
Oprl je komolec ob koleno in naslonil glavo ob dlan. Mislil je, mislil . .. Lani je sedel vsak večer doma za pečjo, žena je predla, on pa je pripovedoval otrokom pravljice. Prijetno je bilo ... in gorko. . a tu je mraz. Ob, lani I Otroci so bili tako lepi in zdravi I Šest jih je bilo in kako rad je imel svoje tri sinčke! Kako so mu plezali po kolenih in ga s tistimi mehkim1, majčkenimi ročicami gladili po licih I Pa kaj! Umrli so . . . drug *a drugim . . .
Ženo je imel rad, vse bi bil storil za njo. In
absolutizmom, z revizijo ustave, z odpravo direktnih državnozborskih volitev, s federalizmom, a vse to ni ničesar izdalo. Obstrukcija bo še nadalje cvetela, Nemci ne odnehajo, dokler se brepogojno ne prekličejo jezikovne naredbe. Da se popolnoma spozna blaznost te nemške zahteve, je treba pomisliti, da 80 Gautscheve jezikovne naredbe razveljavile vse prej izdane naredbe in da bi češčina postala ca Češkem popolnoma brezpravna, da bi bilo mahoma konec ravnopravnosti in sploh vsemu češkemu ura-dovaniu, ako bi vlada ugodila nemški zahtevi in brezpogojno preklicala Gautscheve jezikovne naredbe ne da bi jih nadomestila bodisi z drugimi nared-bami ali s posebnim zakonom.
Ministerski predsednik ve sedaj, pri čem da je z nemškimi strankami. Jutri dobi formalno obvestilo, da Nemci z jezikovnim zakonom, o katerem so se posvetovali, niso zadovoljni in da ne odnehajo od obstrukcije.
Boli grof Thun poskusil nova poganjanja z Nemci? Ker jih je jedenkrat pregovoril, da so zapustili avoje stališče in se meritorno posvetovali o jezikovnem zakonu, dasi so poprej neštevilnokrat prisegali, da tega ne store, dokler so v veljavi jezikovne naredbe, je lahko mogoče, da ga ta neuspeh, doseči spravo, ne uplaši, da se loti druzega poskusa, saj nekaj je vender dosegel, da so se Nemci sploh začeli ž njim pogajati, česar niso storili niti Badeniju, niti Gautschu.
V listih kroži vest, da hoče vlada še koncem meseca julija ali začetkom meseca avgusta sklicati državni zbor in tam .definitivno zadnjikrat" poskusiti spravo, in sicer ne podlagi tega istega načrta jezikovnega zakona, kateri so Nemci pri ravnokar minotih pogajanjih odklonili. Thun hoče s tem Še jedenkrat Nemcem dati priliko, da se po-razumejo s Cehi, oziroma hoče dokazati nesposobnost sedanjega parlamenta za vsako delo, potem pa hoče gordiški vozel presekati.
Čas bi pač že bil, da se nekaj zgodi, saj je vladna omahljivost in neodločnost postala že nprav smešna. Kaj se zgodi, o tem pač >je ni možno nič določnega povedati, to je odvisno od najrazličnejših faktorjev in od najraznovrstnejših obzirov in uplivov.
ona je bila tako tiha . . . Mislil je, da je bol* lina in de bolj je skrbel za njo.
Tepec! kako je bil bedast!
Lepa je bila in ni ugajala samo njemu. Ha ba ! Kako je bil neumen I . . . Tisti mladi grajski oskrbnik se je vedno mudil krog hiše ... In on je bil še prijazen ž njim! . . . Tepec! Tepec! . . . Zakaj ji je verjel, zakaj I ? . . .
Pet let sta živela skupaj in rad jo je imel zmirom. Nikdar ni slišala trde besede od njega. Delal je za njo, trpel, mučil se in ji dal vse, vse . . . In zdaj ... in zdaj I ? . . .
Hu, kako ga zebe! . . . Kako boli glava, kako
skele OČi I . . .
Ali naj gre domov, doma je toplo, ni mraz! Ha, ha! Domov! . . . domov ... k njej ! . . .
Ne ne, kaj hoče doma ! . . .
Ha, kako brije burja! in ta snrg, kako skeli v lice . . .!
Mraz je mraz!
Počasi vzdihne, skrije roke v žep.
Pa kaj je to? . . . Vrv . . . vrv! . . .
Ha, ravno prav, jedino zanjka je še zanj 1
Pa ne, ne! Je li brezumen, se mu li meša!?!...
Ta vrv, kako peče v prste . . .
Jo li naj vrže proč? . . .
odločilnega pomena p:i bo nagodba z Ogerako, glede katere zahteva krona, <I i se na vnuk. način obnovi.
V I Jul»l)itifti. 13. julija. Neobvezna pogajanja so s* izpremenila že v obvezna in obstrukcijonistični časopisi, a, la „Oit-dentsehe Rundschau" in „Grazer Tagblatt" ne vedo, kako bi si pomagali iz stiske, ker so ostali tako na cedilu. Dočim so pisarili prej ti časopisi, da jo že sestanek klubovih načelnikov nepotreben in ne-smiselen, ter da o kakih pogajanjih z grofom Thu-nom pred odpravo jezikovnih naredb sploh niti misliti ni, se klubovi načelniki z vlado že meritorno pogajajo ter kličejo k tem pogajanjem še druge nemške odl.čnjake in voditelje, kakor je o. pr. dr. Schlesinger. Liberalni Insti izražajo očito željo, da bi imeia ta poganja tak unpeh da bi jim bilo možno iz opozicijskega tabora v vladui tabor. So-parica, ki je kvarila vzdub, pojenjuje, brezmiselna trma se umika in pojavlja se upanje na boljšo bo-dočnoft. Tako pišejo liberalni listi, poIcHcijozni jim pa sekundirajo. Seveda prezgodaj! Očitno je, da želi Thun nujno spravo z Nemci, a ne radi jezikovnih razmer, nego radi — cgerskega carinskega tar.fa! To je povedal grof Thun sam v pogajanji s Poljaki, katerim je tudi naznanil, da se skliče drž. zbor vsekako v avgustu. Poljaki so zadovoljni z vsakim načinom, kateri sklenejo Cehi v to svrho, da se reši preperno jezikovno vprašanje. Poljaki in Čehi so torej glede t^ga do cela jedini; kaj pa slovenski in hrvatski cislitvanski državni in deželni poslanci ?
Centrum za vzor. Pod tem naslovom predlaga poslanec dr. Kathrein v „N. Tiroler St.u, naj bi se avtonomistične stranke večine po vzoru nemškega ceo truma m*-j seboj ožje zvezale ter se organizirale kot vseavstrijska desničarska stranka. Zanimiv je ta predlog za večjo, trJnojšo zvezo desničarskih strank v sedanjem trenotku pogajanj vlade z Nemci tolikanj bolj, ker prihaja iz vrste tiste katoliške stranke, ki je delala doslej desnici največje sitnosti ter je bila sloga mej večino prav radi teb „katoličanov" vedno v nevarnosti. Naj bi bilo poslej drugače !
Ne, ne ! . . .
Otroci ... ba, mrtvi! . . . In žena, žena ? . . . .   Ha, ha, lepa žena, ha, ba! . . .
Vrv . . . vrv! . . . Ni se mogel premagati, da bi ne zrl vedno na njo . . .
Zanjka . ■ • t;-.ko-le ozka, trdna zanjka . . . Hu, kako je mraz! —
In naslonil je zopet glavo v dlan. Burja je tulila krog njega in zanašala sneg nanj.
Vzdrhtel je, vstal in stresel sneg raz sebe. I Kam ? . . . Domu ? . . . K ženi ? . .. Ha ha !... Sklonil se je in zahrohotal: „Vrv! . . . Vrv! . . . Ha, ha!"
Burja je zategnjeno tulila krog oglov, ondi pod kozolcem pa je viselo truplo . . . Barja se je zaganjala vanj in mu mršila lase . . .
Obraz je postajal višnjev, oči so se izbuljile, roke so mrtvo visele ob truplu.
Neprestano je naletaval sneg, truplo ped kozolcem pa se je majalo in vrtelo, ko da bi se pošastni duhovi poigravali Ž njim in bilo je, ko da se hudobni demoni hrohotajo mej grczn!m tulenjem burje:
„Ha, ha, ha!u . . .
Vse je „Obzorasko" Kako nečuveno smešni so neki madjarski polHikettfi, dokazuje ta le najnovejša aferica. Biskuo Strossmayer se J9 mudil rai-nole dni v Zagrebu ter je posetil bana, ki mu je poset takoj vrnil. Stvar j-3 povsem jednostavna, ako se pomisli, da sta ban in Stros3may^r v uradno službenem razmerju. Toda našli so se madjarski listi, ki cčitajo, da je ban Khuen Hedervary „Oo-zoraš", ki se prijatelji z največjim sovražnikom ogerske države, ter da so sploh vsi vladni krogi zagrebški „Oozoraški !" Zares, tako budalosti se ne more čitati vsake svetk" !
Proti socijalni demokraciji. Po daljši de bati o sacmsnih o Iredoah v svrho javnega reda je italijanski min sierski predsedn k Pelloux v zbornici odgo/or.l, da smatra vlada taka društva, ki sa obrnjena proti državi ter deiajo propagando za vstajo in preobrat, za izven zakonov stoječa. Pellou* rad verjame zatrddu socijalnodemokr itičnih voditeljev, da delajo samo t~oretično propagando, ter da na izgrede iu nemiri niti ne mislio. Toda drugi delajo z delavci na deželi vse drugačno propagando. Hujskači j:m obljubljajo paraliz že na tean svetu. Kako morete, je vprašal Pellonz zabraniti, da ne preidejo delavci od s trne ide;e k resni izvrš.tvi? Tor. j ste odgovorni tudi za anarhistične č ne, ki so samo izvršena teorija. Vada bodi imela proti ne-nairoelen močno roko, a sicer politiko pacifikacije, da ozdravi maNrijalne ia nravstveni hioe v kraljestvu. Zbornica je izraz la z 206 glasovi proti 40 glasom vladi zaupanje.
Vojn% na Kubi se kar ue premakne, ia poročila, ki dohajajo, postajajo j* dnoličua in dolgočasna. Vendar pa divja okoli Sintagi daa na dan vroč, krvav boj mej Španci in Amerikanci. Disi je španska vojska sama na se navezana ter ne more dobiti od nikoder pomoči, vztraja vendar-le ter dokazuje, da je res požrtvovalna ia dobra. Anenkau-cem pa se godi slaba. Grdo vreme, zanik<jraa pota, nedostatnost ž vil, pojavljajoče se epideurčne bolezni, vse to ji u moti bolj kakor kroglje španskih topov in puik. Santiago je nepričakovano močno utrjen in vsi naskoki ne otnajejo stalšča španskih pozic j Sedaj je prevzel vrhovno poveljstvo Ameri-kancev jeden njihovih najbolj.š.h generalov, M;les, ki je dovedel Sbafterju in Sampsoou novih čet ter živil. Mirovno vprašanje pa se na obeh straneh še vedno razpravlja. D mes se javlja, da je minister stvo Sagaste že odstopilo. Ministra Gamazo in Romero sta za mir, vojni minister general Correa in mornarični minister Ainon pa za vojno do skrajnosti. Ako sestavi novi kabinet maršal (Jampos, se mir se,-eda še nekaj časa gotovo ne sklene.
Starost nekaterih na barji v novejšem času pri Lipah najdenih čjlnov.
(Odgovor na članek »Fand eineB E nh.iumes am Moore bei Schwarzdorf   v Argo St. V. IH\)1.)
Mnogo se ugiba, iz katerega časa da so ce-larji ali iz jedneg.i debla izdolbeni hrastovi čolni, ki se pogostoma v barji nahajajo. Profesor MiiSIner se trudi v „Argi4 dokazati, da so nekako iz časa mostišč, ko je voda krila celo lat.vico s posavsko ravnino. Drugi zopet menijo, da so ti čolni iz no vejše dobe, iz srednjega veka. Ako hočemo o tem soditi, treba nam je poznati geologijo našega barja.
Naše barje je tvorba, ki sega v tercijerno dobo. Mej tem, ko se je trijerno gorovje na južni strani vzd'govalo, pogrezavala se je ravnina mej Krimom in gorovjem, oklepajočira ono na zspadni, na severni in na vzhodni strani, ki obstoji iz tvorb oglene dobe Btbna Gorica, Grmez, Vnanje, Notranje Goric*, Medvedica, Blaše, Belke, Blataa Brezovica in Sinja Goric* so otok*, ki kažejo nekako prvotno površje latvice. Kakor kažejo v času, ko se je železnica od Goric čez barj^ delala, izvrtane luknje, pogreznila se je plast sivoplave ilovice za 50 m.
Nad to plastjo nahajajo se splavi iz novejše kvarterne dobe. Najmočnejše so plasti iz ledene dobe. Tu se vrstijo pole, zmešane z apnikom in brez apnika. Najnovejša je glinasta, tu in tam pomešana s polži, v katerih se pa že nahajajo spomini, da jr tod že človek živel. Drenove sulice z osmojeno zbrušeno rtjo, ogorena bukova goba in zab;ti koli, cepleni jelov les najde se 1 — 1 5 m globoko v tj poli. Nad to je nanešenina, zmešana s peskom in rastlinskimi ostanki, črno blato. Mej to in ono so ostanki, ki svedočijo bivanje človeka na vodi iz dobe mostišč. Nad temi nahajajoče se črno blato je tvorba iz časov, ko je jezero ponehavalo. Tu sledi celtska in rimska doba. V tem času bila je Iatvica suha, zaraščena z gostim borovjem.
Po odhodu Rimljanov zabranila se je naselba na desnem bregu Ljubljanice s tem, da so se zabili v strugo na gosto koli in so se stolpi postavili v sredo struge.
Potem takem bil je odtok v barji zbirajočim s? vodam v toliko zabranjen, da je začela voda v ravnini bolj in bolj zastajati, poprej suha, rodo vira, postala je mlakuža, katero je voda t r četrt leta krila.
Kapa ali šota je začela bajno naraščati, nastala je najnovejša recentna plast.
To označujejo najdbe iz časov, ko je dotična plast vastla. Glina, tudi polžanca imenovana, ker je v krajib, kjer je voda z apnikom spojena, bila ta plasr z polži in školkami natnasana, krije najstarejše sledove človeškega bivauja v teb krajih in sega d tleč v predzgo Joviu iko dobo. iz iste dobj so tudi na tej plasti leteča mostiča. Novejša uane šeaina, črno blato, ali, kjer tega ni, hnbski splav, znači pouicujoče se jezero; poprej v veliki množim sa nahajajoč botar zgine z birja, istotako tudi povodni oreh (trapa nataus) prične se celtska (sta roslovanska) doba: bronasto orodje celtska, poko-p.iišča  hrastovi iz celega <ir:b.a, steiaui čolni.
Površje v barji se slednjič papjlnom* o<uii, gosti gozdje krijejo naseljeno ruvarno , Kiuoljaui gradijo preko barja Ceste, mnogovrstna umotvori krijejo to plast. — Šora ali rupazičeuja naraščati po zatopljeni ravnini, kosti poginjene živali, konjske pidkve, in uovejše orožje, velikanska, v tej plasti ležča debla, in pota na bruuih značijo naj-žalostuejšo dobo ljubljanskega barja.
Članek v „Argi* govori nekako veJno o neki polžkanci in o mk'-ua trebežu, ue da bi pisatelj vedel, katerega pomena so te besede. TreOež imenuje šotorezec zgornjo, od zraka razkrojeno plast nad pravo šoto (Abraom), katera je uekako 010 do 0 50 m debela in se le tam nahaja, kjer j» šota že toliko osušena, (ia more zrak do uje in zakurjeno ni. Prof. Mullner postavlja jeduodebalui hrastovi čoln, najden letos v Lipah, v čase mostišč in ker je na rivcu z železno pripono zvezan, bilo je železo, o katerem pri vsaki priliki kvasi, že mo-ščancem znano. Z obojim se moti. Vsi leseni izdelki in koli za časa mostišč so tako trobueh, da razpadajo na ^uh*m v prst, če tudi so hrastovi. Ostanki mostišč ležijo globoko na glini. Lolu v Lipah leži nekako pol metra višje nad glino, nad črnim blatom, zakrit s šoto in les, kolik r ga ni prišlo z zrakom preveč v dotiko, je trdne sostave, da se da obdelovati z mnogovrstnim orodjem, ne da bi se posušea zdrobil. Ta čola je iz cekskih ali rimskih časov, njega starost se z mostišči primerjati ne da, kaka povodenj ga je v te kraje zanesla in je po odteku vode tukaj obtičal.
Tudi na Koslerjevem svetu najdeno ladjo stavi ta učenjak v čase mostišč, in ker pravi, da leži na jednaki plasti, kaker mostišča, mora biti tudi iz jednake dobe. Torej ker je ta ladja zbta z jeklenimi žeblji, so moščanci tuli že jeklo poznali! Vse je gola domišlija! Prvič ta ladja ne leži na glini in nikakor ne na tisti plasti, kakor mostišča, ampak na črnem blatu. In če bi tudi na glini in v isti plasti ležala, kakor mosrišča, ni še dokazano, da je iste starosti, ker so po odtoka jezera pritoki si začeli strnge v površno plast kopati, kakor imamo tndi dandanes struge barijslcih pritokov, globoko v glino zajedene, in take stare struga dobivajo se v mnogih krajih v barji, todi rastoče tretje jih razodeva.
Tako umetno izdelane ladje, kakor je ona na Koslerjevem svetu najdena, ni navadni tesar izdelal, ampak to delo razodeva spretnejšo roko. Ladja je iz časa, ko so Rimljani pri nas gospodovali. Vihar o kaki povodoji jo je v ta kraj zanesel ali so jo skrili pred sovražnikom in ker pozneje ni bilo mo goče jo rešiti, pustili so jo na mestu, potem, ko so vse odnesli, kar je bilo v nji naloženega. Phvka joča voda in lastna teža je pripomogla, da se je v blato še globokeje zarila. Tudi pri tej ladiji opažu jemo, če prav je iz jelovoga lesa tesana, da je les v dnu še tako tr len, da bi bila še danes za rabo, ko bi stene, ki so bile deloma na suhem, ne bile strohnele.
Starost ladje se torej s starostjo mostišč primerjati ne da. Sleherni se mora čuditi drznosti prof. Miillnerja, da si upa svet z izmišljotinami brez dokazov slepiti. Spušča se v polemiko z možmi, kateri ga v starinski vedi nadkrilujejo. Viditi je, da mu je kovaška žlindra možgane popolnoma zmešala, kajti kar on v „Argi" kvasi, je zgolj izmišljeno, ali so pa pobirki iz tujih listov, kar pa tako prekuha, kakor se njemu prav zdi. Saj je znana njegova spretnost, se polastiti tega, kar so drugi našli in razkrili! Barja n.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. julija. — (Klasični nazori) Ni naša navada, po-lemizovati z razupitega schonererjanskega lista gra-škega borno prilogico, katera naj velja za glasilo kranjskih Nemcev in z njimi združenih odpadnikov. Mi teh trivijalnih kričačev, ki pisarijo v rečeno prilogico, nismo nikdar smatrali za resne ljudi, in radi tega tudi ne maramo ž njimi polemizovati. Bila bi to zanje prevelika, popolnoma nezaslužena čast in bi v njih obudila mnenje, da so postali faktor, s katerim se računa. Če pa se danes izjemoma nekoliko bavimo s tistimi hripavimi nem-
škimi glasovi iz Kranjske in Primorske, storimo to samo zategadelj, da spoznaj o naši čitatelji, kako gorostasne, naravnost stupidne nazore i m a jo ti ljudje, ki se toliko trudijo, da bi dobili nekoliko upliva v deželi. Govoreč o dežaini blazaici ns Studencu in zabavljajoč na ondi vladajoče, nam neznane, a baje slabe razmere, se togote* „Deutsche Stimmen", da zahteva deželni odbor, da mora vsak zdravnik ua blaznic: slovenski znati. To zahtevo skušajo osmešiti kot nepotrebno. List se torej poganja za to, naj se v blaznici nastavi slovenskega jezika nezmožen zdravnik. Kako bo zdravnik izhajal z bolniki, katerih ne razume, zato se naši nemški modrijani ne menijo. Taka zahteva se sama pobija in ni vredna zavračanja. Taka zahteva je s tu p i d na in more poteči le iz peresa človeka, kateri sam sodi na Studenec. Kako potrebna je slovenščina vsakemu zdravniku, to izvedo lahko dopisniki „Deutsche Stimmen" pri nemških zdravnikih ljubljanskih. Kaj bi ti počeli, ko bi ne znali slovenski ? Se za suiodke bi ne zaslužili, čeprav se govori, da se pulijo za bolnike, kakor lačni volkovi za kosti in so mej seboj sklenili nekak „ring", tuko da slovenski zdravnik ne pride blizu. Kdor ne verjame, da je tako, naj poizve, kako se je zgrdilo tistemu nemškemu gospodu, ki je imel nesrečo, da je padel z biciklja ! Dal se je v roke trem nemškim zdravnikom, pripadajoč im rečenomu „ringu1-. Ti so so seveda zanašali na svojo modrost in so skrbeli, da se bolniku ni približal slovenski strokovnjak Naposhd je bolnik sam izgubil zaupanje do nemških zdravnikov in poklical dr. Šlajmerja, kateri mu je razodel bridko resnico, da ga je poklical — prepozno! Tako je s tem Bringom". Dopisnikom „Deutsche Stimruen" pa bi svetovali, naj o slovenskih ziravnikih govore samo 8 primernim respektom, da bi kdo ne prišel na misel, jim odgovarjati s fakti iz prakse nemških zdravnikov, kar bi morda za tega ali onega ne bilo po-sebuo ugodno.
— (Za hišne posestnike.) H.šni popisi iu najemninske nspovedi za leti 1897. in 1893. v svrho cdmerjenja davka je vložita najkasnejo do konca meseca avgusta t. 1. pri c. kr. davčni administraciji v Ljubljani Podrobna določila o teh popisih in napovedih je razviieti iz dotičnih uradnih razglasov.
— (Občni zbor Št. Jakobske Trnovsko podružnica sv. Cirila in Metoda)  bode  v četrtek 14. julija ob 7. uri zvečer v „ Katoliškem domu", Turjaški trg št. 1. — Volil se bo Je tudi novi društveni odbor. K vdeležbi vabi odbor.
— (Pogreb) gospe Antonije Nollijeve, kateri je bil včeraj, je pokazal, koliko simpatij je uživala pokojnica v vseh ljubljanskih krogih. Pogreba so se mej drugimi udeležili tudi župan Hribar, predsednik trgovinske zbornice Perdan, zastopniki raznih narodnih društev in mnogo dam. Pred hišo in na pokopališči je jako ginljivo pelo društvo „Slavec".
— (Podporo za studijsko popotovanje) je
naučno ministarstvo podelilo profesorju na tukajšnji ve liki gimnaziji, g. drn. H. Gartenauerju.
— (Abiturijentje obeh o. kr. učiteljišč ▼ Ljubljani) prirede v soboto, dne IG. mal-jga srpana 1893 v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. s sodelovanjem si. godbe c. in kr. pešpolka Leopold H., kralj Belgijcev štev. 27 v „Sokolovi" dvorani »Narodnega doma" slavnostni koncert na korist učiteljskemu konviktu. Dirigent: g. Josip Čer in. Vzpored: 1. Dr. Karol Reinecke: Jabilejska overtura „Res severa est verum gaudium", za veliki orkester; op. 166. 2. Slavnostni prolog. 3. Jožef Haydu: Cesarska pusom, zbor s spremljevanjem orkestra. 4. Anton Nedved: Dijaška, za moški zbor in tenor solo. 5. a) Anton Foerster: Vprašanje, b) Robert Scbumann: Grenadirja, pesmi za bariton s spremljevanjem klavirja. 6. a) Josip Drahlovskv: Jabolko, b) Karol Bsndl: Pomlad, dekle razkošnih lic, za ženski zbor 8 spremljevanjem klavirja. 7. a) Dr. Anton Dvofak: Padle so pesmi v dušo mi, b) Feliks Mendelssohn -Bartholdv: Slovo od gozda, za mešan zbor. 8. Maks Bruch: Rimski slavospev, za mešan zbor z orkestrom; op. 19. Po koncertu prosta zabava in ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedež od I. do III. vrste a 1 gld. 50 kr.; sedeži naslednjih vrst a 1 gld.; galerijski sedeži a 80 kr.; stojišča a 50 kr. Vstopnice se dobivajo v trafiki gosp. Šašarka, Selenbur-gove ulice, in na večer koncerta pri blagajni.
— (Z Vrhnike) se nam piše: Promet v našem kraju vedno bolj napreduje. K tema je mnogo pripomogel podjetni gospod Kotnik s svojim parni ko m. Preteklo nedeljo je vozil lepo društvo ljub* Ijanskih izletnikov (biciklistov) celo do Podpeči. Vsi so bili očarani od lepe in prijetne vožnje ter glasno hvalili g. Kotnika. Parnik ima prostora za dvajset oseb in toliko moči, da lahko dva natovorjena Čolna ia seboj vleče. Čudno pa je, da južna železnica s
■
pomočjo vlade tako zelo nasprotuje tema podjetja ; in brani g. Kotniku prevažati tovore celo ondi, kjer bi jih južna železnica gotovo ne mogla, n. pr iz Pod-peči na Vrhniko. — Železnico pridno zidajo, zlasti Bkozi preseko pri „Stari srangi". Bliza 14 km državne ceste, ali 6 8 km vrhniške železnice, preseče to staro rimsko cesto, ki je vodila vzporedno s sedanjo do aSt»re šrangeM, potem se pa zavila proti goricam na desni strani sedanje ceste. Sledi se jo v globini 1 —1*5 m, nasuta je iz savskega proda, po njej so povsod še hrastovi križi položeni, znamenje, da je bila prišla nekdaj pod vodo. — Kmalu bo začelo neko belgijsko društvo kopati antracit (iin premog), k< se nahaja v posebno močnih slojih pri Ligojni. — Vreme zelo nagaja, dež je izpridil mnogo Hena, krompirja se je lotda Htrupena rosa, fižola ne bo nič in ljudstvu preti beda. Sedaj naj bi prišla dohodarinska komisija s svojim višjim nadzornikom osebno prepričat se, kako teško j bo ljudstvo plačevalo odmerjeni davek !
— (Novo prostovoljno gasilno društvo) ao snuje v trgu Sodražica. V osnovalni odbor vo« IJeni so: Gosp Ivan Pakiž, župan kot načelnik, g. Anton Lovrenčič, podnačelnik, g. Fr. Fajdigs, t .jnik, g. Ivan Sega, blagajnik, gg. Matej Gruden, Jakob Lovrenčič in Andrej Švegel, odborniki, gg. Fr. Mi-količ in Karol Pakiž, namestnika.
— (Otvoritev črnomaljskega vodovoda) se je vršila v nedeljo na sloveseu način. Obljubljeno nam poročilo priobčimo takoj, čim nam dojde.
— (Smo pač v Avstriji !) Goriško okrožno sodišče je te dni obhodilo celo vrsto Solkancev na 7 do 16 mesecev težke ječe, ker so nabili nekaj goriških Lilionov. „Soča" pravi, da nkazen je kar naravnost grozna, zlasti če pomislimo, kako so postopali drugodt v sličnih hujših slučajih tako na pr. v Hebu itd., ko so dobili izgredniki le neznatue kazni, a za nekatere se sod nije uiti zmenile niso, da bi jih sploh zasledovale. Toda to je bilo drugod in ne na Goriškem!" Posebno značilno pri tej obravnavi pa je bilo to, da so se vsi obtoženci zagovarjali slovenski, oba zagovornika sta govorila slovenski, državni pravdnik je govoril slovenski, razsodba, pa je bila proglašena le v italijanskem jeziku. Po končani italijanski motivaciji je predsednik razsodbi) slovenski raztohnačil in sicer takole: „Ste slišali, fantje? X je dobi 14 mesecev, V 15 mesecev itd. Komur ni prav, ima tri dni časa, vložiti pritožbo Sedaj je končano! Pojdite z Bogom"! Ali ni to preidilično? Smo pač v Avstriji!
— (Goriško realko,) na kateri je nemščina izključni učni j z i k, je obiskovalo v minolem šolskem letu J i',' učencev, mej njimi 43 Nemcev, 140 Lahov in ©3 Slovencev. V pripravljalnem razredu, ustanovljenem, da se slovenskim in laškim otrokom utepe nemščina, je bilo 43 učencev. Učni uspehi so bili povoljni. Izvestje je seveda samo nemško, a tudi naznanilo o začetku prihodnjega šolskega leta in o vzprejemanju učencev, ki je vender namenjeno občinstvu, je spisano samo nemški. Tako ne postopa samo goriška realka, tako se postopa tudi na drugih zavodih. Mi smo o tem že opetovano govorili, žal, da nobeden nuših poklicanih zastopnikov še ni .utegnil" v tem oziru kaj storiti.
* (Kako živi in dela grof L M. Tolstoj.) Kakor znano, kanijo izdati čestilci grofa Tolstega za svečanost njegove sedemdesetletnice knjigo z naslovom: „Kako živi in dela grof L M. Tolstoj", t. j. popolno sliko življenja in delovanja tega ruskega velikana, sliko, katero hote sestaviti najznamenitejši ruski pisatelji. Ta velepomembni zbornik bode okrašen tudi z več slikami, katere bodo predstavljale romanopisca Tolstega v različni starosti ter nekaj obiteljskih skupin; nadalje slede portreti Tolstega v različnih časih dnevnega dela. V slikah bode izraženo vse njegovo življenje in delovanje. Pridejana bode tudi slika Tolstega rojstne hiše, katera pa ni več last Tolstih; zaigral jo je namreč v svojih burnih mladostnih letih Tolstoj sam. — Dasi bode slavil Tolstoj kmalu svojo sedemdesetletnico, vendar je še izvanredno čil ter vedno delaven. Pred kratkim je dovršil izborno filozofsko delo »Kaj je umetnost", in sedaj piše zopet delo filozofske vsebine, kar hoče izdati za svoje sedemdesetletnice. Razun tega pa piAe še za liste različne članke, kritike, uvode k delom drugih pisateljev, dopisuje si z najrazličnejšimi ljudmi, čita vse novejše, organizuje različna društva itd. A ne le to, slavni pisatelj tudi orje, koplje, žanje, kosi, jezdi kakor mladenič, hodi veliko peš ter se vozi na biciklju do dvajset kilometrov daleč. Po zimi pa zbira okrog sebe cela društva ter vodi v njih glavno besedo o različnih dnevnih vprašanjih. Sploh je Tolstoj človek, kateri nikdar ne miruje, nego dela od zore do mraka in še pozno v noč.
* (Kako stara je zemlja.) Učenjaki so izračunih, da je stara naša zemlja vsaj 1400 milijonov let
* („Nemoralni" ženski črevlji na j ubi lejni razstavi) Dunajski listi so poročali, da je načelnik črevljarske zadruge na Dunaju, g. Bitza, konfiscira! par ženskih črsvljev (,štifeletenu), ki so bili razstavljeni v jubilejni razstavi, češ, da so — nemoralni, črevljar Prull, ki je napravil te črevlje, je Bitza vsled tega tožil radi kaljenja povesti. 11. t. m. se je vršila obravnava, ki pa je ostala nezavršena, ker sta oba dela zahtevala, naj a» zaslišijo strokovnjaki, ki izpovedo, ali so dotični
črevlji nemoralni ali ne. Mej temi strokovnjaki so tudi trije pisatelji! Črevlji so imeli jako dolge go j lenice s 30 gumbi ter izredno visoke pete. Prull ! pravi, da je sam iznašel te črevlje, katere naj bi rabile baleteze, ko se uče stati na prstih. Bitza pa trdi, da je bilo vsakega poštenjaka — sram, če je videl te črevlje.
* (Abiturijent — napadalec.) V Reggio Emilia je pri latinski abiturijentski nalogi porabljal neki Emilio Palazzi knjige Ko ga je radi tega nadzorujoči profesor Sabbioni zapodil iz šole, je Palazzi počakal profesorja pred vrati ter ga zabodel z bodalcem. Rana ni nevarna. Palazzi pa v ječi.
* (Za pozabljivce) Francoska družba zahodne železnice je sklenila upeljati na vagonih svojih vlakov originalno in menda tudi prav praktično novost. Večkrat se pripeti, da ljudje, ki so izstopili na postaji, pozabijo, v katerem vozu so bili ter tekajo zato od jeduega konca vlaka do dru-zega, kar provzroči zmešnjavo. Omenjena železnična družbu napravi sedaj na vsakem vagonu znamenja, zvezde, tiče, majhne sesalce, zastave itd. Taka zna menja si potovalci lahko zapomnijo.
Knjitovnost,
— „Điserojla", jasna vila. Bqka iz postojnske pečiue. Spe val Ivo Ivanovič I) u 'ar. Tiskala in založila Kleinmavr & Bamberg. 1898. — Cena 1 gld. — Tako se glasi naslov 181 Btranij obsegajoče elegantne jako okusno tiskane knjižice. Pesnik je brat opernega pevca Bučarja ter živi v Belemgradu. Delo je posvečeno g. Bogdanu Konstantinoviču Lise viču, carsko-ruskemu konzulu itd. 0 tej zanimivi knjigi, ki je namenjena zlasti damam, spregovorimo prilično v listku kaj več.
Telefunična in brzojavna poročila.
Dunaj 13   jul ja. Ministerski predsednik grof Thun se  je danes  vrnil  iz Ischla. Ob 11 uri dopoludne so prišli dr H o c h en bu rg e r, dr. G r o s s in dr. P e r g e 1 t in mu v imenu načelnikov nemških klubov naznanil', da je kou feTciici teh načelnikov odklonila povabilo na pogajanja na podlagi v pregled ji izročenega načrta jezikovnega zakona. Koo ferenca je ta svoj sklep storila soglasno, glasovali so zanj tudi vtleposest liki in uteine j ljuje ga s tem, da so vladne ponudbe nespre jemljive, in da  bi jezikovne razmere po tem zakonu postale za Nemce na  Češkem in po sebno na Moravski:m še dosti slabše, kakor so Si daj   Imenovani odposlanci so bili ob 1. uri še pri Thunu.
Dunaj 13 julija. „N. Fr. Pr.w poroča v današnjem večernem listu o pogovoru z ne kim udeležnikom konferenc načelnikov nemških klubov. Bržčas je to d' Elvert. Ta je rekel, da Thunov projekt, rešiti jezikovno vprašanje, tako malo odgovarja nemškim željam, da je na tej podlagi izključeno vsako približanje. Na vprašanje, Če j*? Thun pri današ njem pogajanju, kaj odnehal, je rečeni udelež-nik konference rekel, da pač glede oblike, ne pa glede vsebine, a na opomnjo, da hoče vlada po raznih govoricah svoj načrt jezikovnega zakona predložiti drž. zboru , je rekel izprašani poslanec, da bi ne prišlo do posvetovanja, dokler bi vlada Gautschevih naredi) ne preklicala, česar pa sedaj še neče storiti.
Dunaj 13. julija. Načelniki nemških klubov imajo danes še jedno sejo, v kateri bodo red girali komunike, ki naj razglasi izid njihovih posvetovanj. Besedilo tega komunikeja bo odvisno od uspeha današnjih pogajanj z grofom Thunom.
Dunaj 13. julija. Jutri bode „neobvezno posvetovanje" ministerskega predsednika s štirimi pooblaščenci nemškoliberalnih veleposestnikov iz Češke.   Sodi se, da bo to posveto vanje le formalno.
Dunaj 13. julija. Postopanje nemškoliberalnih veleposestnikov pri konferenci klubo-vih načelnikov se splošno imenuje komedijant-sko, in so politični krogi jako radovedni, kako bodo gospodje opravičevali udeležbo pri jutrišnjem pogajanju z vlado s sklepom, za kateri so sami glasovali, da se nobena nemška stranka ne pogaja z vlado.
Dunaj 13. julija. V krogih levičarskih poslancev se govori, da vzlic sklepu konference klubovih načelnikov še nikakor niso pretrgana pogajanja z vlado. Kot dokaz za to se smatra današnje večurno posvetovanje llochenburgerja, Pergelta in Grossa s grofom Thunom. Sklep
konference je bil samo formalen, priračunjen za volilce, pogajanja pa trajajo še dalje in je šele od teb odvisno, izpolnijo li Nemci svojo grožnjo in bodo li nadaljevali obstrukcijo, ali se udajo.
Dunaj 13. julija. „Reichswehr" javlja, da je na konferenci načelnikov nemških klubov dr. Lueger zastopal najradikalneiše stališče in se najbolj poganjal za odklenit v vladnih propozicij, češ, da so absolutno nesprejemljive.
Opava 13 julija. Uradna „Tr«»ppauer Zeitong" javlja, da niso resnična poroila, da je pravosodni minister izdal posebno jezikovno naredbo za Slezijo, ampak da je minister le s posebnim ozirom na § 163. in 198 k. pr r. podučil sodišča, kako jim je ravnati v smislu veljavnih jezikovnih naredb.
Sofija 13. julija. Ritmojster Bojčev in policijski prtfekt Novelič, katera sta bila zaradi umora bivše chansnetke in B jčev-ljeve inaitrtsse Aue Simon obsojena na smrt, sta bila danes na dvorišču plovdivskega so dišča obešena.
Pariz 13. julija. Vlada je sklenila za četi kazensko postopanje proti bivšemu p >d-polkovniku Picijiiartu in odvetniku L bloisu, ker se je pri razpravi proti Zoli Izkazalo, da je Picquart tretjim osebam pokazal razne uradne dokumente, kar je po novem zakonu o vohunstvu kaznivo. Včeraj se je pri Picquartu vršila hišna preiskava. Picquart je nsšel zavetišče pri bitšein pravosodnem ministru Tra-rieuxu
Pariz 13. julija. Drevfussova afera je postala zopet akfuvalna. 1'olcija je danes are-tovala majorja Esterhazvja in njegovo maitresso in pri njih našla skritih mnogo važnih spisov.
"VVasliington 13. julija. General Shaftef javlja, da je obkolil Sintiago od vseh stranij, in da vi da v obUganem mestu velika lakota. Vsled bombardementa due 10. in 11. t. m. je začelo mesto na razn.h krajih goreti. Pozval je geni rala Torala, naj kapitulira, a Toral je odgovoril, da tega ne mire storiti, dokler ne dobi dovoljenja iz Madrida. Do dne 11. zvečer še ni dobil odgovora iz Madrida.
Narodno-gospodarske stvari.
Prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev.
Našemu pozivu, da se skliče prve dni avgusta t. 1. v Ljubljani splošen zbor slovenskih posojilničarjev, se je odzvalo veliko posojilnic, ki so bile zadovoljne z nasvetovanim dnevnim redom in obljub le, ali poslati zastopnika, ali pa se imenovale pooblaščenca. Ridi tega je načelstvo podpisane posojilnice sklenilo, da se bode v ponedeljek, 1. avgusta t. 1. vršil prvi splošni shod zastopnikov slovenskih posojilnic v Ljubljani v „Narodnem doma", in sicer bode v nedeljo, 81. julija zvečer ob 9. uri predzborovanje, na katerem se bode vršilo posvetovanje o predložen h resolucijah za glavno zborovanje. Glavno zborovanje samo bode pa drugi dan ob 10. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Praznovanje cesarskega jubileja od strani slovenskega posojilništva; 2 načela in 3. organizacja slovenskega posojilništva ; 4. strokovno izobraženje upravnikov slovenskih posojilnic.
K temu zborovanju so povabljeni vsi slovenski posojilničarji, t. j. odborniki, nadzorniki in udje posameznih slovenskih posojilnic in vsi, ki se zanimajo za razvitek slovenskega posojilništva. Udeležite se torej, domoljubi slovenski, mnogobrojno tega shoda, s katerim hočemo v prvi vrsti pokazati, da je tudi slovenskim posojilničarjem. ki se sicer bavijo le s 8uhopornim denarnim gospodarstvom, zvestoba do cesarja in avstrijske domovine, prva državljanska dolžnost! V drugi vrsti pa se hočemo zjediniti v načelih in organizaciji; hočemo si veliko breme, ki smo si ga naložili, prijateljsko in bratovsko mej seboj razdeliti; hočemo storiti še tudi nove korake v vedno večji in večji uspeh slovenskega posojilništva v duhu našega cesarja, ki že toliko let s svojim zlatim izrekom: „Viribus unitis" opominja na slogo vse svoje narode in vse svoje podložnike 1 Na veselo svidenje v beli Ljubljani 31. julija in 1. avgusta! — V Krškem, meseca julija 1898. — Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske*.
1. Predlog. Resolucija v zadevi praznovanja cesarskega jubileja: a) Ustanovi se v ta spomin dobrodelna zaloga, h kateri naj doprinašajo slovenske posojilnice in hranilnice po svoji moči. b) Naloži se ta zaloga obrestonosno pri katerikoli slovenski posojilnici, c) Te zaloge se skozi več let (5 —10) nihče dotakniti ne sme. č) Potem se smejo le obresti te zaloge porabiti v korist slovenskega posojilništva, osobito slovenske posojilniške literature, d) Da aa to izpelje, pooblasti se posojilnica (hranilnica) v... ki sprejema v to svrho došle novce in jih priobčuje in potrjuje v javnih listih slovenskih.   (Konte prib.)
Ceneno dotnade zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prcbavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Muli ove^a Seidliti praska",
ki se dobi za nizko ceno in kateri npliva najbolj trajno na ▼M težkote prebav ljenja. Originalna akatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsuk dan lekar A. MOL L,
c. in kr. dvorni zalagate!) t.:i DDNAJI, Tnchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-o* preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 skatljici »e i.e pofilje naravnost. 1 (6—10)
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 3U*>"2 m.
3 >—»	C as opazovanja	Stanje barometra v mm.	| Tempera-j tura v °C	Vetrovi	Nebo	et -a 1M a, »
12 13. »	H. zvečer 7. zjutraj Ji. popol.	731 7 733 4 730 9	16 2 16 0 19 6	si. sever al jvzh. si. jvzh.	oblačno megla dež	26
Srednja včerajšnja temperatura  17 3",  ta 2 4» pod normaloui.
Zahvala.
Globoko potrta neizmerne žalosti po nenado-meutni in bridki izgubi nepozabne, iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, gospe
Antonije Nolli
nasla sva vsaj nekoliko tolažbe v premnogih izrazih prisrčnega sočutja, katero se natna je izkazovalo na tako tolažilen način mej boleznijo blage pokojnice in ob njeni prezgodnji smrti. V sveto dolžnost si šteieva izreči najtoplejšo zahvalo v te ca, ki so na katerikoli način olajševali veliko najino Žalost: Prečastuemu gospodu gfneralnerau vikanju kunonikn Flisu, ki je pokojnicu opetovano tolažil z resnicami sv. vere, istotako č g. kapelanu Birkn; mnogim sorodnikom prijateljem in znancem, ki so trpečo tolaž li mej boleznijo, vsem udeležnikom, ki so jo spremili na zadnjem potu, posebno vele^estitemu g. županu Hribarju in mnogim odličnim rodoljubom in rodoljubnim damam, čestiti duhovščini, na čelu ji pruč. g župnik kanonik Krker, darovaJcem prekrasnih vencev in buketa, v prvi vrsti slav. .Dram. društvu*, prijateljski rodbini g Ferka Krsnika, rodbinam Adamič, Kagnus, Mac a k, Srt-čko Nolli in V i v o d a. gg. učenkum vitje dekliške a o I e, gospema Žilice vi in Stadlorjevi in svakinji gdčni Beti Nolli; slavnemu pevskemu društvu .al .i i n za ganljivo petie pri hisi žaiosti in ob grobu. gosp. grasčaku Brana za r/kazano naklonjenost >n sploh vsem, ki so pokojmco spre mili do poslednjega počitka. Bog poplati vnem!
V Ljubljani, du-i 18. julija 1398.
učenca
vzprejme tvrdka J»n. Petrin, trgovina t papirjem v Ljubljani. (i07i—2)
Od danes, v sredo, naprej
vnali dati
vulc-u. e no prirejeni
O&T ralszi
in
dober dolenjec
ter
vrhniški „Kranjski biser" v restavraciji Mayr
v Filipovem dvorcu.
K obilemu posetu vabi najuljndnejae
(1079-D Ivan Mayr.
Letovišče!
V novozgrajeni vili ViSnar na Jeienioah oddajo se po zmernih cenah
tri novomeblovana stanovanja
s kuhinjo ali pa s hrano v hiSi. — Vila, v kateri se nahaja nova gostilna, stoji na prostem, v prijetnem kraju tik Jeseniškega trga ob cesti na Golico
Vpraša naj se pri  lastuiku Karolu Vlsner-Ju na Jesenicah. (10.1—2
10801
Josip in Ema Nolli.
Kupi se večje partije
borovih švelarjev
ali pa tudi
cel borov gozd.
Prnndbe Piilpu ttupaiaćttvuu stavbenika
v Ljubljani. (1078—1)
Starosia na žvepleno kopališče | na Hrvatskem
"S? VtirsLždiziskB toplico >° S
ob zagorski železnici (Zagreb Čakovec).
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud-wigu l. 1894. 5.S" 0 vreč vrelec, žvepljono mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in koatenini 7 členkih, bolesnih v zjitih in otrpneoju po vnetici in tlomlenju koatl, protinu, živčnih boleznih, oolaznih 7 kolki itd., žanakih boleznih, poltn.h in tajnih boleznih, kroničnih holeznih otistij, mehurnem kataru, akrcfdljnih, a.cglaš>i bolezni, kovnih diskrazljah, n. pr. zastrupljenju po živem srebiu ali svinca i. t. d
Pitno zdravljenje &J*S£ j£frr SJk
m v crcvih, pri zlati žili itd. itd.
Elektriku. — Masaži.
Zraviliščo z vsem komfortcm, celo leto odprto; sezAna trnja od 1. maja do 1. oktobra Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviaka godba, katero oskrbujejo člani orkestra zag?9bake kr. opere. Pleane zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi ia se je zaradi istih prej obrniti na nskrbnidtvo kopališka.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj m poštnine prosto
(Sft6-~18) oskrbniitvo kopališča.
Ces. kr. avstrijske £fe državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne l. junija 1898. leta,
Odhod 1« LjnbljMme jnž. kol. Pr«(a «es Trk»lt
Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; cez Selzthal v Anase, Solnograd; Cez Klein-Reifling v St«-yr. Line. na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 na. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontsbfl, Beljal, Celovec, Franzenateste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solorgrad-čoa Klein-Reirliug v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare' Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Oh II. uri 50 m. dopoludre oaobni vlak v Trbiž, Pontabe", Beljak, Celovec, Ljubno, Sel. tnal, Dunaj. — Oh 4. uri 2 m. popoludne osebni vlak v Trbi* Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnotrrad, Lene - Gaatein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Oenevo Pariz; cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj Marijine vare, HVh, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri tf> min. zvefier osebni vlak v Lepco Bled. Pobg t< ga vsako nedeljo in praznik ob f>. uri 39 m. popoludne v Lesce-Bled. — froga v M«i><» meaZn In v K«»-*«v|e. MeSuni ilmi: Ob S, uri 15 m. vjatraj, ob 12. ari f>5 m. popoludne, ob 6. uri hO rr. zvečer — Prihod v I,|ni»l|«no j. k. I*r»ar» Ia Trbi*«. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaj* via Amstetten, is Lipekega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Ileba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno<rada, Line*. Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Bedaka. Fran ten sfeste. — Ob 7. nri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lescc-Bleda. — Ob 11. ari 17 m. dopolnilne osobni vlak s Dunaia via Amstetten, Karlovih, varov, II.-ba, Marijinih varo* Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve Cnriha, Bregenca, Inornosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri .r>7 m. popotodne osobni vlak ■ Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. O lovca, Frauzensfeate, Pon-tabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak b Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H 'ba, Marijinih varov> Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna. Beljaka, Celovca Puntabla. Poleg tega vsako i edoljo i it praznik ob 9. uri 55 m. vlak is Le8c-Bleda. — FroK« Is Noven« aueatai Iu Is Koeev)u, Mefiani vlaki: Ob H. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in rb K. ari .*:'» m. zvečer. — 0«lko<l Is 1.1ubij d. k. v Haiuulk. 01 i. uri (J3 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popoludne, ob ti. uri BO 01 in ob H), uri 2.) min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pratnikih. — Prihod v l,|ut>l jaiiu d. k. Is ISMuiulkis. Ok ti. uri f>t> m. zjti-t raj, oV II. ari H m. dopoludne, ob ti. ur lo ni. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah ia praznikih. (1044—6)
Rezalni stroj na kolo
in drugo knjigovezniško orodje
se radi odpotovanja jako ceno proda.
Kapci naj se oglasijo v Ribnici h. *t. 39. (9BG-7)
Stavbeni polir '"^
Čnb, cnfrgii!fen, praktičen in izvežbau delavec pri stavbi in v pisarni »•*<*•*» hinila«. Cenjene ponudbe pod Aifro „S. Z. 3957" na insertnl kancelar Edvard* *Vr&>» v Pragi, Ferdinandova trida 38.
Na račun se odda s I. oktobrom t I,
5 minut od želez, postaje ležeča, dobro obiskovana
gostilna
z več sobam), salonom in kegljiščem, združena s trafiko. Tik gontilnn j« cerkev m blizu velika tovarna.
Naslov na poizve* pri upravniatvu ^Slovenskega Naroda". (1049—2)
?XZX$ KICE
priporoča
Narodna Tiskarna.
e li hočete preveriti o tem, ali ;e vaša zemlja potrebna fosforove kisline?
Zahtevajte po dopisnici breasplaeuo navodilo za to in fraiiklrtiiio tlw|iONiljatev 5 kg naših gnojevih vzorcev. (42—nj
Ua vsa dotična vprašanja odgovarja rade volje vodja naaega agrikiilturno-kemlčaega oddelka. """""
Pisaroa za prodajo fosfatnill mi
čeških Tomasovih fužin
"^siclarsrslsi trg- št. 55.
Ker ostajam le Se do 1. avgusta v svojih  dosedanjih prostorih na Sv. Petra cesti in obdržim nadaljH 1« samo na Glavnem trga prodajalnico,
razprodajam
vse blago in opravo pod ceno.
Kdor si želi kupiti bicikelj, šivalni stroj ali atensko uro ima
sedaj lepo priložnost po ceni kopiti.
Se elavnenin občinstvu za mnogobrojen poset vljudno priporočajoč ostajam z odličnim spoštovanjem (105:5—8)
Fran Čuden
urar in trgovec s biciklji in šivalnimi stroji na Sv. Petra cesti poleg Frančiškanske cerkve v Ljubljani.
-I* Štajerska t& ^. |
Tempeljski vrelec ^^vv
^s>     " ^ar in *^Ti\
f Sty ila -vielec. ^
Vedno sveža, najpopolnejša napolnitev t novozgrajenem napolnllnem rovu x direktnim pritokom od vrelca. Dobi se: Pri alatinski opravi v Rogatca-Slatina,  v \seli trgovinati z mi neraltiimi vodami, v renomiranih Bpecerijskih iu drogeriJBkih prodajalnah (888—11)       in lekarnah, kakur tudi v deželni hifii v Gradcu.
IidajateJj in odgovorni ureinik: Jotsip NoJli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".