„DER STEIRTSCHE lANDWIStt" ŠTAJERS —Vei!f9 und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 - Ruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostma-k: vierteljährlich rm i 20 einschl 9Rpf Postgebuhr, im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. - Postscheckkonto VVien Nr 55030 Nr. 14 - V. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 7. April 1945 Einzelpreis 10 Rpf ßundesführcr Sitimi! pade! Na čelu svojih vojakov Volkssturma, ki so se pri Rechnitzu spopadli s sovražnikom, vdrlim v štajersko deželo, ter ga zavrnili v protinapadu, je padel Bundesfiihrer organizacije Steirischer Heimatbund, Gauorganisationsleiter in SA-Bri£adefiihrer Franz S t e i n d 1 junaške smrti. Z žrtvovanjem svojega življenja za Fiihrer-ja, narod Reich ter za ljubljeno in domovino je ta bojevnik, v čegar osebnosti je izgubilo vodstvo NSDAP za Štajersko enega izmed najboljših, je vpostavil najdražje za stvar, kateri se je zapisal že v rani mladosti. Gauleiter se je ob krsti, ki jo je pokrivala vojna zastava Reicha, poslovil od svojega zvestega sobojevnika in tovariša, ki je predstavljal vrednega nemškega moža. Svoje življenje. je nadaljeval tako, kakor ga je pričel, ko je že kot deček predstavljal dušo Hitler-jeve mladine Gornjem Štajerskem. na Zato je moral romati v koncentracijsko taborišče. Franz Steindl je bil vse svoje življenje zapisan Fiihrer-ju in njegovi ideji. Bil je bojevit in kon-sekventen človek, ki je z orožjem v rokah branil to, kar je tvorilo njegovo prepričanje. To se je videlo zlasti v teku obnove Spodnje Štajerske, ko je kot zvesti sotrudnik Gauleiter-ja sam načeloval naskokom na tolovaje ter tako bodril s svojim vzgledom. Vedno je bil Franz Steindl poln neukrotljive storitvene volje, svež in pripravljen za dejanja. Njegovo ju- naško smrt obdaja zarja največje izpolnitve, kakor je dejal Gauleiter, je padel v zavesti, da je maščeval prvo skrunitev štajerske dežele po boljševikih z uspešnim in za sovražnika poraznim protisunkom. Nič lepšega ni moglo biti za tega borca kot ta smrt, ki je kronala tako lepo in premočrtno življenje. Nad žalovanje za padlim je postavil Gauleiter v svojih poslovilnih besedah obveznost vseh, da se sedaj v najhujši preizkušnji nemške zgodovine, z isto strastjo in z istim čistim srcem in isto hrabrostjo vpostavijo za boj za domovino in Reich. Za sebe in za vse vodstvo je prisegel Gauleiter pred krsto padlega, da bodo delali tako, kakor je storil pokojnik. Nato je Gauleiter položil Fiihrer-jev venec in tako izrazil najvišjo čast, ki je zamore biti deležen Nemec, ki je padel za sveto stvar, * Franz Steindl se ie rodil 5 marca 1911 v Eisenerz-u. Že v šolski dobi je bil HJ-Standortfiihrer v Leobenu. Leta 1930. je nastopil službo kot ljudskošolski učitelj in učitelj za telovadbo. V tem letu je pričel agilno delovati za stranko kot SA-Sturmschulungswart. Nato je postal Kreisredner in Gauredner, ki je s svojim qovorniškim talentom širil nacionalsocialistične ideje med ožjimi rojaki. Julija 1933 so ga radi političneqa delovanja za stranko odpustili iz državne službe. Leta 1934. je bil imenovan SA-Sturm-bannfiihrer-jem, obenem je postal Kreisorganisationsleiter. Leta 1935. je deloval kot Stabsleiter SA-Bri-gade 9, ki je bila najboljša v Ost-marki. 2e leta 1937. je bil imenovan SA-Standartenfiihrer-jem in. Gauorganisationsleiter-jem. Ob izbruhu vojne se ie boril kot voi k v vrstah Gebiras-Jaqer-Ersatzre-r -ment-a 138 na Westwall-u in na Norveškem ter je bil odlikovan z EK II. Leta 1940 se ja posvetil zopet vojnim naloqam stranke in -i je aprila 1941 pozval Gauleiter na delo v vrnjeno Spodnjo Štajersko. V stranki je bii medtem večkrat povišan. Nazadnje ie imei rana SA-Oberfnh-rer-ja. Za svoje vzgledno delovanje in za bij proti tolovajem je bil odlikovan z EK I in Br-denkampf-znakom. Prejel je tudi bronasti zmlc za ranjence. Velike so bile naloae. ki jih ie Franz Steindl izpolnil zlasti za izgradnjo postojank tudi kot voditelj Wehrmannsch'iftsreqimen-ta Untersteiermark, ki se ie tako dobro obn~-sel kot prvi poziv Volkssturma. Za to delovar-e je prejei od Fiihrer-ja Srebrni Nemški križ. Svojim sodelavcem je bil Franz Steindl vzq!ed li in dober tovariš. Vse njeqovo delovanje ie hi o posvečeno blagru in sreči Spodnja Štajerske Slava njegovemu spominu Ircu Za vsakogar velja zapoved najstrožjega izpolnjevanja dolinosfi — Fuhrerja bomo obvlada i usodo in izvojevali zmago S pogledom na Izza aprila 1941 smo opetovano obrazložili •tališče, ki ga zavzema Spodnja Štajerska kot del Štajerske in s tem kot sestavni del Velike Nemčije. V neštetih pozivih in na zborovanjih, T člankih in letakih je bilo to stališče, ki se opira na zgodovinski razvoj tega področja in njegovega prebivalstva, vsemu spodnještajer-ikemu prebivalstvu naznanjeno v popolni jasnosti. Ni pa ostalo samo pri tem, temveč je merodajno vodstvo skrbelo na vseh področjih, da se je to stališče tudi praktično upoštevalo. Pri tem je bilo popolnoma jasno, da je moralo prebivalstvo tako pravice kakor tudi dolžnosti — v kolikor se je svobodno priznalo k Fiihrerju in Reiehu — odgovarjajoče temu priznanju izpolnjevati tako kakor povsod v notranjosti Reieha. Za Izmer pravice in dolžnosti, ki jih je bilo izpolnjevati, je bila merodajna — kakor v ostalem področju Reieha — le nujnost vojne, ki določa sedaj zakon našega iivljenja. Nikdar ni bila fraza, če smo Spodnjo Štajersko označevali kot sestavni del Velike Nemčije. Za nas je bila ta ugotovitev z vsem le krvava stvarnost. Vojna bremena, ki tarejo vsakega posameznika, tvorijo nedvoumni dokaz za to trditev. Matere in žene na Spodnjem Štajerskem žalujejo istotako kakor matere in iene kjerkoli v notranjosti Reieha za padle sinove in može. Omejitve na gospodarskem področju smatrajo in obvladujejo Snodnještajerci prav tako kot nujnost, kakor nekje drugje v Reich-u. Kakor v drugih delih Nemčije, ima tudi Spodnja Štajerska svojo vojno vpostavo v obratih in v kmetijstvu, v ljudski mobilizaciji za izgradnjo postojank in v Volkssturmu. Spodnještajersko prebivalstvo se upira tudi letalskemu terorju prav tako disciplinirano in hrabro kakor se upirajo prebivalci po drugih mestih in vaseh Reieha. K vsem tem obremenitvam, ki so v primera i drugimi deli Reieha jačje ali slabotnejše. pa pride še nekaj. Boljševiški sovražnik iz vzhoda Je sredi spodnještajerskega področja podkupil »prejemljive pomagače, mimo tega pa je vnre-ge! lahkoverne ljudi za svoje zločinske cilje. V času, ko je bila fronta na vzhodu še daleč oddaljena, je boljševiški sovražnik skušal doseči delno boljševizacijo področja s pomočjo oboroženih tolp in hlinjeno zakrinkane osvobodilne fronte. Ze v tistem času smo, četudi v malem Izmeru, spoznali rezultat bnljševizacije. V Kreisu CilH so tolovaji pribiti nekega pastirja na ske-denjska vrata, nato pa so ga sežgali pri živem telesn. V Fallu so našli čuvaja zatvornice ▼ Dravi z odrezanimi ušesi in nosom. M'mo tega Je bilo nešteto Snodnještajereev likvidiranih • strelom v tilnik, da ne govorimo o brezštevilnih drugih žrtvah morilske poživlnjenosti. Vsi ti slučaji so nam dali samo majhen predokus o tem, kaj bi pomenil boljševizem, ako bi imel oblast v svojih rokah. Poročila, ki prihajajo iz nemškega vzhoda, zasedenega od boljše viko v. ter iz raznih drugih evropskih dežel s strahotno sliko židovsko-aziiatskega morilskega terorja, so naše izkušnje le še poglobila. Sedaj je prišel ta sovražnik v našo bližino in se Je na nekaterih točkah prerll do štaierske meje. Jasno in trezno, toda z vročim srcem in prešinjeni fanatične volje, moranao snričo te situacije Izvesti edino moine konsekvence. Z mejami Velike Nemčije branimo tu obenem tudi našo ožjo domovino, določujoč s svojo vpostavo, z bojem in delom predvsem tudi usodo naših žena in otrok. Namen naših sovražnikov, priti lahko do cilja, Je bil v preteklih tednih in mesecih bistveno preprečen: tiste boljševiške tolovajske skupine, ki so imele napasti našo fronto proti boljševizmu v danem trenutku, so bile ob krvavih izgubah za nasprotnika razbite. Ako se v posameznih krajih Spodnje Štajerske še nahajajo tolovajske skupine, so bile vsled prejšnjih akcij tako oslabljene, da postavljenih jim nalog ne morejo izpolniti. Razen tega se jih preganja in Piše Ing Siegfried Ireml decimira brez prestanka. Naš pogled Je radi tega uprt sedaj preko naših meja proti nasbaku-jočim boljševikom. Vsi tisti elementi, ki mislijo, da je prišel vsled približanja fronte čas za sovražno držo, si pa morajo biti na jasnem glede naslednjega: 2e doslej je veljal zakon, da se postopa z vsakomur, ki podpira boljševiške tolpe, tako, kakor se postopa s sovražnikom Reieha. Spričo trenutne situacije velja to še mnogo bolj. Gauleiter je vpostavil preki sod. To ni nikak nkrep strahu ali terorja, temveč samo ob sebi razumljiva institucija v interesu poštenega dela prebivalstva v svrho brezobzirnega iztrebljenja zločinskih sil. ki bi hotele iz sovražne drže ali pa iz strahopetstva pomagati sovražniku. Nujnost in dolžnost prebivalstva je formuliral Gauleiter v svojem pozivu možem in ženam, fantom in dekletom Štajerske, med dragimi s sledečimi besedami: „Predpogoj za uspeh boja Je pi ieg hrabrosti tistih, ki vihtijo orožje, treznost in disciplina civilnega prebivalstva." Vodstvo obvešča prebivalstvo pravočasno in dejstvom odgovarjajoče glede razvoja položaj». Radi tega ni potrebno, da verjame prebivalstvo poročila iz kalnih virov, vesti, ki so v vseh slučajih ali iz trte izvite ali pa silno pretirane. Na osnovi neprestano in natančno opazovanega'položaja se potrebni ukreni rim obsežnejše in čim bolj pravočasno zapovedujejo to izva.lajo. Nepomično pa obstoja za vsakogar nujnost izpolnjevanja dolžnosti: „Možje ostanejo doma bi izpolnjujejo svojo dolžnost ▼ Voitessiaraau. Dokler ne izide poriv za evakuacijo žensk in otrok, je dolžnost vseh. sodelovati > zagrizeno pridnostjo pri produkciji kruha in orožja." . Ta zahteva našega Gauleiterja mora biti n nas vse v prihodnjih dneh in tednih merilo ki smernica našega dejanja. Vsako drugo izmikajoče ali tudi prenagljen* posamično postopanje moti celokupno načrtovanje in koristi edinole sovražniku. Kdor izpolnjuje svojo dolžnost, todi nima časa. poslnšatl blebetanje nervoznih ali sovražnih eiementov. Dolžnost vsakogar je, udariti po zobeh vsakogar. ki bi trosil neutemeljena alarmantna poročila, ki bi utegnila fozvati zgolj zmešnjavo. Povsem' jasno nam je, da so matere v skrbeh i» usodo svojih otrok. Vse naše misli veljajo predvsem njim. Radi tega bomo tudi s stališča naš« notranje drže storili vse, da bi jih pri nadaljnjem približevanju bo^jševfkov rešili vsake stiske. Opirajoč se na večstoletno tradicijo obmejne d-žfle in v spoznanju brutalnih nr brezobrirnfh namenov naših sovražnikov hočemo vpostavHi v možnosti obrambe z vsemi našimi razpoložljivimi silami. I>a se pri ten» ne moremo ozirat» na nedelje in pravnike. ker se Rh ne drži trdi sovražnik, bo moralo biti jasno vsakomur. Sedaj gre za našo dotnovfno. Našo drž1» odreja ne odrejalo pa Je doneče fraze. Usodo ne premagujejo šalobarde, temveč možj«, stiske pa ne obvladujejo kaki strahopetci, tem-t»r*yl fantje od ftire. CMTtfuo 'n j:»*r>o hočemo nosrledati nevarno-att v oko. Opirajo? se na stisnjeno silo naših mof gai»»v in ¡testi p» hočemo tudi v naibolj in?»-"zhodsem delu VeMke Nemčije hraniti našo do-B*»viwo z v«emi r»zpoJ«Pf?vimi silami. T?ko so hočemo pokazati dopolnim ii^in očetom hi ki so se nahajali tollkokrai v istem po-loia.fu. NezmotlMvo h"»čemo npirsfi svoj pogled na Fuhrerja. Tako bomo obvHdali usodo in "»fcnH zmago. Možje in žene, fantje in dekleta Boljševiškim krdelom te uspelo na severovzhodu naše dežele preriniti se tik do meje. S tem te nastal za nas položaj, v kakršnem so se nahajali naši predniki v tisočletni zgodovini ie velikokrat Storiti nam ni radi tega ni* drugega, kakor pokazati se vredne sinove naših očeiov. Na ukrep'h za obrambo naše dežele »e dela mrzlično že mesece in mesece, podvzetl so ln še bodo nadaljnji ukrepi. Predpogoj za uspeh boja le razen junaštva tistih, ki rokujejo z orožjem, tudi razsodnost in disciplina civilnega prebivalstva. V nekaterih delih obmejnega področja le bil izdan oklic za evakuacijo žena in otiok, kar se bo po potrebi in nevarnosti še zgodilo. Možje ostanejo v svojih krajih ter izpolnjujejo v Volksstur-mih svojo dolžnost. Dokler ne izide oklic za evakuacijo žena in otrok, |e dolžnost vseh, sodelovati z zagrizeno pridnostjo pri pridelovanju kruha hi orožja. Znano mi je, da velja za daleč presegajočo večino naših rojakov star nemški pregovor: »Čast |e dovoljna prisiljenost«. Svojo čast »e pa lahko Izgubi samo enkrat. Za par zločincev ln brezzna-čajnih slabičev, ki se nahajajo v naših vrstah, se f' bo podvzelo potrebno ukrepe, da se ne bo zffla brezhnenska revščina suženjstva na nedolžne Tisočletna obmejna dežela Releh-a se |e slavno uveljavila v mnogih bojih in bitkah proti naska-kujočim krdelom iz vzhoda in jugovzhoda. Dokazati moramo sedaj, da nI današnja generacij* slabša kakor so bili njeni očetje. Dr. Sigfried Uberreither, Gauleiter und Reichsstatthalter. HRABRI SPODIMjESTAJERCf Za hrabrost, pokazano v bojih na fronti, »ta dobila Eisernes Kreuz II. Klasse ff-Unterschaiv führer Friedrich Simmer, Ortsgruppe Eich tal, Kreis Trifail, in Gefreiter Stanislaus Stanz, Ortsgruppe Rast, Kreis Marburg-Land. Eiserneo Kreuz I. Klasse j« dobil Soldat Andreas Fischer iz Eschenbacha, Ortsgruppe Schiltern, Krei» Petta-u. Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Dnickerei-Ges. m b H. — Verlagsleitunq Egon Baumgartner Haup«. Schriftleiter Friedrich Golob: a lle In Marburg/Drau. Badqasse t Zur Zeit filr Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom tO April 19« gültig. Ausfall der Lleieruna des. Mattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Btezuqsqetdes. Presseregisternummer K PK 1/1017, Potek operacij na vzhodni fronti v preteklem tednu - Izgube boljševikov Na Madžarskem so se po poročilu z dne 27. marca premaknili trdi obrambni boji južno od Donave vse do spodnjega dela reke Raab. Zapadno od mesta Leva je sovražnik sicer razširil svoje mostišče, vendar je bil preprečen boljševiški vdor. V Sleziji so se izjalovili sovražni poskusi prodora v smeri na Mährisch Ostrau in Troppau. Pri Strehelnu 6o se istotako izjalovili sovražni poskusi prodora. Posadka mesta Breslau je tudi 26. t. m. odbila sleherni sovražni naval. V Küstrinu so bili odbiti ojačeni sovjetski napadi. Posadke oderskih mostišč so vzdrževale srdite sovražne napade. Z veliko srditostjo so se upirale nemške čete ob robovih mest Gotenhafen in Danzig ter ob obali Frisches Haff pri Heiligenbeilu sovražni premoči. Boljševiki so imeli velike izgube oklopnikov. Iz poročila, objavljenega 28. marca, je razvidno, da so nemške čete tekom velike obrambne bitke v severozapadni Madžarski preprečite tudi 27. marca sleherni boljševiški prodor. Sovražnik je bil zaustavljen ob srednjem dehi reke Raab. V gornji Šleziji je sovražnik obnovil svoje poskuse prodora, toda zaman. V dvanajstdnevni bitki je bilo južno od Leobschütza uničenih 600 sovražnih tankov. Küstrin je odbil nadaljevane sovražne napade, istotako so jih odbijala tudi odrska mostišča. V južnem delu mest Goten-hafen in Danzig so se razvneli poulični hoji. Nemške pomorske sile so uspešno posegale v boj. V Kuriandu je sovražnik ojačil svoje napade pri Frauenbergu in Doblenu, vendar so se ti napadi razbili ob žilavem odporu naših čet. Na severozapadnem Madžarskem so bili na široki fronti nadaljevani sovjetski napadi zaustavljeni ob rekama Zala in Raab. Severno «d Donave so beležili uspešni nemški odpor. Na Slovaškem so nemške čete v protinapadih zavzele Spania-Dolina, uničujoč pri tem nek romunski polk. Ista usoda je zadela še nek drugi Boj do zadnjega romunski polk. V Veliki Tatri so bili sovjetski napadi zapahnjeni. V odseku Loslau—Leobschütz so se zopet izjalovili sovjetski poskusi prodora ob žilavi obrambi nemških čet. Tudi na ostalih sektorjih zapadne in vzhodne Prusije so beležili uspešno nemško obrambo. V Kuriandu so bili odbiti jačji sovjetski napadi. Južno od Blatnega jezera je bil sovražnik zaustavljen v področju Nagybajom. Medtem ko so nemške čete zaustavile boljševike med Blatnim jezerom in reko Raab, so vdrli boljševiki z jačjimi silami preko Steinamangerja in Günsa do meje Reicha. V Šleziji so nemške čete preprečile v številnih protinapadih večje terenske uspehe boljševikov. Južno od reke Neiße in ob trdnjavi Glogau 60 se izjalovili opetovani napadi. Küstrin je nadaljeval svojo hrabro obrambo. V danziškem zalivu so se vrstili srditi boji. Gotenhafen in Danzig sta padla po srditih pouličnih bojih in temeljitem razrušenju pristaniških naprav v 6ovražne roke. V Vzhodni Pru-siji je 4. armada preprečila sleherni prodor ter dosegla, da je moral sovražnik odkupiti sleherni meter zemlje ob krvavih izgubah. Sovražnik je izgubil ob žilavem odporu te armade med 12. januarjem in 28. marcem 2557 oklopnikov, 2734 topov, 304 metalcev min, 82 letal, 1172 strojnic in več tisoč ujetnikov. V Kuriandu so bili odbiti jačji napadi, obenem pa je bila ur! čena glavnina neke pri Windau-u obkoljene sovražne skupine. 31. marca je sporočilp nemško vrhovno poveljstvo, da je bil sovražnik na Madžarskem zaustavljen v pripravljenih postojankah med Dravo in zapadnim delom Blatnega jezera. Ju-gozapadno od Körmenda in severno od Günsa je sovražnik prodiral v trdih bojih. V Gornji Sleziji so bili zopet preprečeni sovražni poskusi prodora, vendar je sovražnik ob velikih izgubah vdrl v Ratibor in Katscher. Trdnjava Küstrin je omagala po težkih bojih sovražni premoči. Težki boji so se vršili v danziškem zalivu, kjer 6o bili odbiti močni sovražni napadi. Južno od Steinamangerja so se nahajale nemške čete po poročilu z dne 1. aprila v težkih obrambnih bojih proti sovražniku, ki je prodiral proti meji Reicha. Sovražnik je bil zaustavljen južno od Wiener Neustadta. V Gornji Sleziji so bili izjalovljeni novi sovražni poskusi prodora Reiterspähtnapp. M-PK.-Zeichnuiig Brekte (Sch.i. med mestoma Schwarzwasser in Jägerndor Trdnjava Breslau je odbila vse sovražne r pade. Na oderski fronti ni bilo posebnih < godkov. V danziškem zalivu je sovražnik s četka pridobil nekaj terena, nato pa so ga nt ški odredi s pomočjo lahkih pomorskih sil ur, kovito zaustavili. Jugozapadno od Blatnega jezera in jugoz padno od Steinamangerja so nemški odredi poročilu z dne 2. aprila odbili močne boljševi:' napade. V gornji dolini reke Raab so boljšev pridobili terena proti severozapadu. Zapad od jezera Neusiedl so bili sovražni oklopni zaustavljeni ob južnem robu gorovja Leii Nemške četa so se na vzhodnem rojju ma" Karpatov ter ob reki Waag srdito upirale pr dirajočemu sovražniku. V Gornji Sleziji so tudi topot izjalovili sovražni poskusi prodor, Breslau je nadaljeval svojo učinkovito obrar • bo. V danziškem zalivu ter ob Visli je imel sovražnik le malo uspeha. V Kuriandu so nemšk' hrabri borci odbili sovjetske napade, izvedene s svežimi rezervami. pzdihlfafa%fmmt IfCIilSKCS® Poznamo samo eno geslo: Zmagati ali pasti! Vodja strankine pisarne Reichsleiter Bor-m a n n je objavil sledeče: „Nacionalsocialisti! Parteigenossen! Po polomu leta 1918 smo se zapisali s telesom In življenjem boju za pravico do obstanka našega naroda. Nastopila je ura našega uveljavljenja: Nevarnost ponovnega zasužujenja, pred katerim staji naš narod, zahteva našo zadnjo in najvišjo vpo-stavo. Od te ure velja: Boj proti sovražniku, ki je vdrl v Reich, je voditi povsod z vso nepopustljivostjo in ogorčenostjo. Gauleiterji in Kreisleiterjl ter ostali politični voditelji in voditelji odredov stranke se morajo bojevali v svojih Gauih in Kreisih, zmagati ali pasti. Lump je tisti, ki bi zapustil Gau, napaden od sovražnika, ne da bi dobil povelje za to od Fuhrerja. Kdor se ne bi bojeval do zadnjega vzdihi ja.ja, bo sojen in obsojen kot dezerter. Dvignite srca visoko ter premagajte vse težave! Sedaj velja samo še eno geslo: Zmagati ali pašti! Naj živi Nemčija! Naj živi Adolf Hitler!" m do m Izjalovili so se vsi sovražni poskusi prodora na zapadni fronti Nemški protinapadi zavirajo sovražno prodiranje Po poročilu, ki qe je izdalo nemško vrhovino poveljstvo dne 2?. marca, so Angleži kljub iz-krcavanju iz zraka in močni vpostavi. ljudstva in materijaia prekoračili železniško progo Emmerich-Wesel le na nekaterih mestih. Samo pri Weselu je sovražnik ustvaril globlje mostišče, vendar so bili njegovi poskusi prodora preprečeni. Ob vzhodnem robu Hünxer Wald -a so nemške čete v protinapadih preprečile nadalinje prodiranje Amerikancev. Pri Diisseldorfu in Kölnu so obležali sovražni poskusi forsiranja Rena v nemškem ognju. V WesterwaJdu je bila nemška fronta mestoma preluknjana Amerikanci so v težk h bojih vdrli do Altenkircheoa v smeri na Limburg an der Lahn. Južno od Frankfurta se je sovražnik preril z močnejšimi silami do spodnjega Maina. Offenbach smo izgubil: v težkih bojih. Boji so se razvili tudi v južnem delu Frankfurta. Severno od Mannheima so 6e razvili boji s prodirajočim sovražnikom. — V .Srednji Italiji ni bilo razen izvidniških in lokalnih sunkov nikakih posebnih dogodkov. Anglo-ameriške bombe so padale na srednio in IttrrovhoHno Npmriio N^rl^ilipval s» je povračilni ogenj na London. — Mornariške sile so potopile v angleških vodah dve natovorjeni ladji s 15.000 brt in torpedirale dve drugi ladji z 9000 brt. Ob Spodnjem Renu so nemške hrabre čete tudi 27. marca — tako pravi poročilo z dne 28. marca — preprečile vse sovražne poskuse prodora med Millingenom in Dingdenom Gibljive ameriške süe so prodrle v gornjo dolino reke Sieg. Med Dillin-genom in Wetzlarom So zaustavile sovražne oklopmške konice. Med mestoma Bad Ems in Kaub je sovražnik silil prot' vzhodu V jugozapadnem delu mesta Frankfurt so se nadaljevali poulični boji. V področju Hanau so se menjali sovražni napadi in nemški protinapadi. Napadi na Aschaf-fenburg so bili odbiti.- Ameriški oklopmki so prodrli preko Lohra do vzhodno od Gpmündena. izpostavljeni nemškim napadom iz vseh strani. M<=d W.einheimom in Mannheimom je bil sovražnik v težkih bojih zaustav'ien — Bombe so n^dalp-na Westfalen in na Severno Nemčijo Težv0 jP bilo prizadeto mesto Paderborn. Po noči so padala bomb« na Berlin Angležem in Amerikancem se je po poročilu z dne 29. marca žele po šestdnevnih krvavih naporih in po vpostavi dveh divizij padalcev za hrbtom nemške fronte posrečilo razširiti svoje mostišče do Bocholta, Borkena in Dorstena ter tako vdreti v Hambom. Tu so se razvili težki boji. Ob reki Sieg in v Westerwaldu je bila vpostavljena nova obrambna črta. Hitri sovražni odredi 60 prodrli v področje Giessen-Marburg ter do Griin-berga v Heissenau. V hrbta teh sil držijo nemške čete svoje postojanke proti sledečim jim 6ilam. Pri Alzenauu je bil sovražnik zavrnjen. Konice 4. ameriške oklopniške divizije so Nemci v protinapadih uničili v področju Gemiinden-Hammel-burq. Pri Aschaffenbnrgu je bila frontna odprtina zopet sklenjena Michelstadt in Weinheim sta padla v sovražne roke. — Terorne bombe so pa-tlale na Hannover in Berlin, razen tega na Minden. Iz poročila, ki je bilo izdano dne 30. marca, je razvidno, da so nemške čete v odseku Emmerich ob Spodnjem Renu preprečile vse sovražne ob-koljevalne poskuse, obenem pa tudi razširjenje sovražnega mostišča prot; zapadu Na drugi strani pa je sovražnik pognal svojo napadalno zagozdo do Stadtlohna preko Ditlmena. Med rekami Ruhr, Ren in Sieg se situacija po tem poročilu ni bistveno spremenila. Med Diisseldortom in Lever-kussenom eo Amerikanci zaman poskušali prekoračiti Ren. Južno od Siegena ter ob vzhodnih obronkih qorovja Rothaar se je sovražni pritisk poostril. 12 prostora Maiburg so 6unili ameriški -MANTUA, P1ÄCBSA >^Jfada«r ^ Fbrenzuola BnmiiS.Oonriinä / M ? & / L v/Tr^J'u FarnovodiTaro l^TÄRMA r / M I • ^ J/Repgio 10 20 30 —r 1 s — "Rovipo Adrc ttseVi Carpi Mice Finale 'Terra RA && 1alalberqtr^o\a1"10 Woller. Vi Menegos .jNjpoolij^ /~®CornlglicJ CasfelntncJ/ Wgriofaß> D ■ «30& -20T7 oMonfestmo fbntrXf »™ A ^ Iu,//i J>j WlTCusna „ 5 iT v feRd fcdici /montese SPEZtfT *------ 'fv^- iCento fbrtomaggiore JComaccVuo jComacchio UMA Gfi rMnnsine: t?- -^larrar , ^ 1320 a.M Cimone^ * O / .2163 Vergab. fl[ irretta&j / dt-Eberba~h ter ob spodnjem Neckaru. — Slabotnejši angleški bombniški odred je 29 t. m. napadal srednjo Nemčijo. oklopnišiki odredi daleč proti severu in severe ¡S^St^-ÄS St^T^^^TT^ To Z vzhodu ter so doseqh Bad Wildungen m Brilon v odredl fio napadu 31 marca Brandenburg. Halle, segli Amerikanci področje Šcest-Lippstad?. Boji so Sauer andu. Na obeh straneh Vogelsberga ,e «o- Braunschweig, Hamburg in naselbine v Thürin- se razvneli za Recklinghausen. Ob spodnjem in vražmk pritiskal prot, vzhodu. V spodn,, dohm qem>. Bombe so padale nadalje na Linz in Villach, srednjem . delu reke Sieg je bilo prodiranje so-Kinzig ie bil sovražnik zaustavi,en od nemsk,h po noči pa je maniäl 6ngleSki odred bombardiral vražnika zaustavije„0 v trdem, odporu ter « pro-odredov zapadno od Gelnhausen« T-n Selmgen- -Graz. zbitjh je bllo po dotedanjih poročilih 42, tinapadi. Napadi ne Kassel so\e razbili ob moi-stadtu so Amerikanci razsiru, nekoliko svo,e mo5- večinoma štirimotornih letal, - Nemške morna- nih oklopniških izgubah za sovražnika MedteL tisče, jugovzhodno od Aschaffenburga pa so jih riške sile so marca potoplla 62 ladij , skupno 6e , ,^ reko Wer« ta Nemo zopet pn .snih v protinapadu do reke /72.000 brt, pomožnega nosilca letal, 11 rušilcev dolino Kinzig. V Spessartu ter med spodn,im de^ Mam V Odenxraldu so se odigraval, bo„ pred- in spremljevalnih ladij ter dvo,e hitrih čolnov. loÄ reke Tauber in trikotom Mama ^se rarvneH i orpediradih je bilo se več drugih ladij, ki so se srditi obrambni boji. Iz področja Bad Mergent-sigurno potopile. heim ter južno od Heidelberga pritiska sovražnik Po poročilu z dne 2. apnla so se odigravali ob proti jugu. Pri Bruchsalu so bili ameriški napadi „, . ... . ,. holandski meji še vedno težki obrambni boji. Pri krvavo odbiti. — Pi; napadih ameriških terornih 31. marca ,e sporočilo nemško vrhovno povel,- Burgsteinfurtu je bil sovražnik zaustavljen, bombnikov na naselbine v jugovzhodni NeS Stvo, da so sovražne site trčile ob spodn,em Renu Vzhodno in jugovzhodno od Münstra je prodrl je nastala škoda in so belež il žrtve prldvseTv ob protinapade nemških odredov. Ob severnem sovražnik do roba Teutoburger-Wald-a na obeh mestu Marburg a d Drau predvsem v robu mdustn,6kega področja so prodrli Ameri- ————— kanci kljub nemški žilavi obrambi v Bottrop, m II* Južno od Siegena ter ob vzhodnih obronkih go- Mf Ci i \/ Q"Tß "7 ^f /T'"? 81\/ fovja Rothaar so se nahajale nemške čete v sr- 1 1 1 » UU^UUSICV ditih obrambnih bojih. V tem odseku je sovraž- If _ _ nik prodiral proti sevetu Hitri sovražni odredi KHnfOCAnrO \/ S ri n Lmm m , so vdrli v področje južno od Paderborna ter iz IXwl II VI vi IVv V JUH i lUUCioCU lahnske doline do črte Bad Wildungen-Trevsa, Iz Ženeve poročajo: „Washington Post" je olj- svečana proklamacija načel, ki bi utegnila vzbu- zapadno od Fulde. V teku protiukrepov so nem- javila uvodnik, ki ugotavlja, da je prišel sedaj diti med narodi zaupanje. Atlantski izjava je ^It/T V^i'M; oklopmske konice seve- trenutek, ko je treba postaviti vprašanje, da-li namreč tako obledela kakor S božjfh ^! rozapadno od Hersfeld-Fulde naza, ter zaustavile ima Sovjetska Unija sploh namen, uresničiti vedi, ki se iih mnogo več citira kaLr na nnniih tudi druge ameriške sile Tudi na ostalih sektor- jaltski dogovor glede Poljske. Ako je temu res ravM ObSva dwoZa ¿edf jih so obdržale nemške čete svoje postojanke tako - v tem smislu rezonira omenjeni ame- reda v San Franciscu je male narode vse drugo Južno od A schaff enburga ,e sovrazn.k prenehal riski list —, potem tvorijo izjave in pogajanja kot ohrabrila s svojimi protinapadi, medtem pa so se razvili sovjetskih lutk v Lublinu zelo čuden dokaz za ' _ novi boji pri Miltenbergs v Odenwaldu pa pri tako trditev. Amorbachu in Buchenu Amerikanci so vdrli v Poleg poljskega vprašanja'je tudi vprašanje » * vi .i ■ Heidelberg in v Schwetzungen, jugozapadno pa glasovalne pravice pravi kamen spodtike na I CljnCl ftetTISklh USDehOV so bili ob Renu ob protinapadu poraženi — V poti v San Francisco. Ameriški zunanji minister J . • srednji Italiji je oživelo artilerijsko delovanje Stettinius je moral te dni priznati na neki tis- V SeOarijl VOjni skupno z izvidništvom od liguiske obale do go- kovni "konferenci, da so bili v tem vprašanju Bivši španski inozemski dopisnik Penella di rovja Montese. — Težko škodo so povzročili ame- sklenjeni v Jalti neki tajni sklepi. Kakor poroča Silva je raziskal v dnevniku Diario de Bar- • , v « °dr^dl v Hamburc'u' Bremenu angleška agencija Reuter iz Washingtona, ugi- celona" tajnost nemškega odpora ter pravi da in Wilhelmshafenu. Druga letala so vrgla bombe bajo v tamkajšnjih krogih možnost odgoditve so slabi opazovalci tisti, ki vidijo v nemški na Wien ter na naselbine ,ugovzhodne Nemčije, nameravane konference. Baje tudi že iščejo hrabrosti neke vrste pogum obupa Po noci so napadli Berlin in Erfurt Zbitih je bilo pretveze za tako odgoditev. Dejansko ozadje pa Ozadje zavidljivih storitev je iskati po nie- 33 sovražnih letal. Nemške podmornice so poto- tvorijo v Jalti nerešena pölitiena vprašanja, govern mnenju v sledečih dejstvih" c' ® LtaJiqir "T!, ™ P?možne(?a, no" Mim° tega ni nikakih izgledov, da bi se dalo ta 1. V uspehih in moči nacionalsocialističnega silca letal, štiri lad,e z 20.000 brt in troje rusilcev. vprašanja rešiti do otvoritve konference. Kar se svetovnega nazora Težki obrambni boji so se odigravali po poro- tiče sovjetskih zahtev — zlasti pa v vprašanju 2. V nauku iz prve svetovne vojne da bi se cilu z dne 1. aprila ob holandski meji. Med Diil- glasovalne pravice — piše „New York World bila zrušila fronta zaledja pri zaveznikih če menom m Munstrom je bil sovražnik zaustavljen. Telegram", da tvorijo te zahteve velik udarec bi bilo izdržalo nemško zaledje samo še nekaj Bol, lugovzhodno pa je sovražnik prodiral na od- za konferenco, kajti v bodoče bi zamogel na- tednov. 6eku Diensteinfurt proti vzhodu. Pri Siegenu ter stati v ameriškem javnem mnenju kakor tudi v gorovju Rothaar je sovražnik ojačil svoj pri- v krogu 40 malih narodov vtis, da so bili v Jalti _________„ tisk proti severu in severozapadu. V področju storjeni še nadaljnji tajni sklepi. S tem se vse- vovalnosti Wartburg so nemške čete zavrnile Amerikance. kakor ruši zaupanje malih narodov v zavez- 4. V absolutnem zaupanju v pravičnost lastne Do srditih bojev ,e pnslo 31. marca v področju niške velesile. List očita Sovjetski Uniji, da ba- stvari in v usodno misijo Führeria zapadno od Kassela tet v Hersfeldu Sovražnik gatelizira konferenco v San Franciscu na ta na- 5. V ponosu na nadrejene storitve nemškega je prodrl v Hersfeld Vzhodno od Hersfelda so čin, da misli odposlati kot svoje zastopnike ljudstva na vseh področjih modroslovja, umet- prodrle sovražne cele do reke Werra. V dolini samo diplomate druge vrste. Razen tega ji očita nosti, znanosti, organizacije in storitev ki za- reke Main med Miltenbergom in Wertheimom ter list. da ni izpolnila danih obljub glede Poljske senčijo vse druge narode ob spodnjem delu reke Tauber so se razvili boji in Romunije. 6. V trdnem zaupanju v duh nemškega izuma, s prodira,očim, okiopmskimi odredi Medtem so „Manchester Guardian", znani angleški list, 7. V prepričanju, da odklanjajo v načelu ko- se izjalovili ob velikih izgubah za sovražnika pa ugotavlja, da vladajo glede konference v San munizem tudi Anglo-Amerikanci ter končno v ameriški napadi na Bad Mergentheim. V južnem Franciscu tako med narodi kakor tudi med via- trdnem prepričanju, da napoči kmalu ura ko Odenwaldu m južno od Schwetzingens s0 se dami veliki dvomi, ki mejijo že ob cinizem, bo Nemčija pripravila svojim nasprotnikom od- Hemake čete žilavo upirale proti ,ugu prodira- Konferenci manjka po mnenju lista sleherna ločujoči Stalingrad 3. V odločujočem vplivu nacionalsocialistične mladine, zrasle v znamenju junaštva in požrt- Nemška vojna mornarica je potopila 760.000 brt. Tekom prvih treh mesecev tekočega leta je potopila nemška vojna mornarica 652.000 brt sovražnega trgovskega ladjevja ter je dosegla 6 tem skoraj še enkrat toliko uspehov kakor v istem času leta 1&44. Število je sestavljeno iz potopitev, ki so se izvršile januarja in so znašale 179.300 brt, iz števila 200.000 brt v februarju in 272.600 brt marca. Percentualna udeležba podmornic na teh potopitvah znaša kakih 80%. Podmornice so potopile od 1. januarja do 31. marca skupaj 530.000 brt. Razen izgubljenih 652.000 brt je izgubil sovražnik še nadaljnje 110.000 brt naloženih ladij, ki so jih poškodovali zadetki torpedov večinoma s potopitvijo, deloma so pa tovori uničeni. Celotni uspehi naših morskih vojnih sil znašajo v prvem četrtletju 1945. leta 760.000 brt. Ker je bila večina tovornih ladij natovorjena z vojnim materijalom in živili in kolikor je šlo za tankovske ladje z gonilnimi snovmi, so izgubili naši sovražniki v povedanem razdobju nad milijon ton vojnovažnega blaga za vposta-vo na frontah in na področju Reicha. Pobijanje tolovajev se nadaljuje Akcije naših varnostnih sil za čiščenje Spodnje Štajerske pred tujimi komunističnimi tolovaji se nemoteno nadaljujejo. 2e doseženim uspehom, o katerih neprestano poročamo, so se priključile sedaj nove številke. Tolovaji so izgubili zopet 124 mrtvih, 22 ujetih in 13 ranjencev. Dne 8. marca je trčila naša patrola" oborožene sile in orožništva med Jahringom in Wolfsber-gom na malo skupino tolp, kjer so izgubili tolovaji 4 mrtve. Dne 12. marca se je vršila v prostoru Islak-Smotschidol borba, pri kateri so izgubile tolpe enajst mrtvih, medtem ko je dne 13. marca ostalo na bojišču 40 mrtvih. Pri nekem čiščenju v prostoru Tiiffer, ki se je vršilo dne 21. marca, so našteli 31 padlih tolovajev. Dne 14. marca so trčile naše sile v prostoru St. Veit-Oberrafiwald na močnejše skupine tolp. Pri tem boju je ostalo na bojišču 20 mrtvih sovražnikov. Pri nekem bojnem spopadu naših varnostnih sil dne 25. marca v prostoru St. Leonhard jav-ljena skupina tolp, ki je bila sestavljena iz ostankov Tomšičeve brigade, je bilo ustreljenih devet tolovajev. Razen tega so bili ustreljeni na begu pri Ku-nigundi štirje in v Pöllitschbergu pri Radkers-burgu en tolovaj. Nadalje je padel po en tolovaj v akciji pri Trifailu in pri St. Gertraudenu pri Tüfferju, medtem ko sta našla 6mrt dva tolovaja pri Ossenegu v boju s Volkssturmom. Lastne izgube znašajo pri teh akcijah in v istem času pet mrtvih in pet ranjencev. Kakor preje, tako je padla tudi tokrat v naše roke večja količina orožja vseh vrst, municije in razstreliva. V prostoru Saldenhofen—Windischgraz—Reifnig—Wuchern smo našli razen tega še glavno tiskarno ter mnogo agitacijskega materijala. Napovedan boj se nadaljuje in mi ne bomo preje mirovali, dokler Soodnja Štajerska ne bo očiščena teh roparjev. (Hd.) V istem času je bilo potopljenih razen 151 , , , , . , . ... uničenih tovornih ladij še nadaljnjih 39 vojnih ®ko obdelovanje njiv. Ce bi sovražnikom to nike nad 6 let. Razen tega dobijo popolni samo- ladij, večinoma uničevalcev ter drugih sprem- us£el0' b} ®1.1.a prehrana ogrožena oskrbovanci s kruhom v mejah dosedanjih pred nih ladij. Med njimi se nahajata en pomožni ,.T,elfu hudičevemu načrtu, sestradati nemško p;60v krušne karte, katerih odrezke bodo objav nosilec letal in ena križarka. ljudstvo, zoperstavimo mi vse naše sile v obram-, bo. Letalski napadi sovražnika po dnevu so V celoti je opažati porast doseženih uspehov, vedno gostejši. Mi bomo radi tega preložili de- lovni čas ter izvedli pomladansko setev in posaditev z nepopustljivo žilavostjo vsem težavam v brk. Vprežno živino bo treba krmiti po noči tako, da se bo ob prvem svitu začelo delati ter delalo, dokler ne nastopi nevarnost sovražnih letal. Pozno popoldan se delo nadaljuje vse. dokler se vidi. Ko nastopi noč, je krmiti živino. Nočni počitek ljudi in živali bo kratek. Zato je predviden odmor po dnevu. V mesečnih nočeh je delovni čas podaljšati v noč. Prepričan sem, da je odgovornosti se zavedajoče štajersko ljudstvo složno z menoj vred ter izgubili kake njive, ljudi ali živali. To je zapoved našega časa. Pripravljeni ter prežeti neupogljive volje stopamo v pridelovalno bitko 1945. Neomahljivo zaupanje nas bo spremljalo pri tem! Pozivam s tem vse kmete, vrtnarje, kmetice, kmečke delavce in delavke, da se podajo na delo na naši domači zemlji in to prav posebno letos, ko gre za preobrat usode nemškega ljudstva. na katerih eo podmornice vodilne. To je posebno omenavredno, ker so bile potopljene ladje izredno dobro zastražene z močnimi spremljevalnimi ladjami in letali. Kljub temu doseženi uspehi so doseženi v prvi vrsti 6 fanatičnim napadalnim duhom naših podmorniških posadk ter z uveljavljenjem novega jambora „Schnorchel". „Werwolf" - gibanje nacionab socialističnih bojevnikov za svobodo Na velikonočno nedeljo se je prvič oglasila radio-oddajnica „Werwolf", glasilo nacional-socialističnih bojevnikov za svobodo, organizacija, ki se je ustanovila v po sovražniku zasedenem ozemlju zapada in vzhoda. Glavni stan gibanja je naslovil proglas nemškemu narodu, v katerem je naglasi 1 fanatično voljo naših mož, žen, fantov in deklet, nadaljevati krvavi boj za čast in svobodo nemškega naroda za hrbtom sovražnika. „Naša z groznimi letalskimi napadi porušena mesta zapada, gladujoče žene in otroci ob reki 'Obroki ¡n fOzdeÜteV Rhein so nas učili sovražiti sovražnika. Kri in 6olze naših ubitih mož, naših oskrunjenih žena in naših pomorjenih otrok na vzhodu, vse to kriči po maščevanju." Tako se glasi proglas. V organizaciji „Werwolf" združeni so izrazili v proglasu „svojo trdno in neomahljivo voljo, da ne bodo nikdar klonili pred sovražnikom. Prizadevati mu hočejo, računajoč z najtežjimi okolščinami, škodo ter se mu zoperstavljati z omejenimi sredstvi. Organizaciji „Werwolf" je vsako sredstvo dobro, če škoduje sovražniku. Ona ima svojo lastno sodstvo, ki odločajo življenju in smrti sovražnikov in izdajalcev..4:Naša naloga", tako glasi v proglasu nadalje, „izvira iz volje do svobode našega naroda ter iz neprodajne časti nemškega naroda, katere branilci smo. Ako misli sovražnik, da bo imel pri nas tako lahko delo, kakor ga je imel v Romuniji, Bolgariji in na Finskem, se moti. Tam, k j er. je nemška oborožena sila po trdih bojih morala zapustiti nemška ozemlja, tam se ne bo dalo zbirati nemškega ljudstva v črede v svrho spravljanja kot sužnje v ßibirske pustinje ter v angleške in francoske rudnike. Sovraštvo je naša molitev, maščevanje je naš bojevniški krik!" ljali. Razlika med belim in rženim kruhom odpade. Potrošnik jlobi radi tega samo kruh. ali pa v kolikor je predvideno v razmer iu od 100:75 moko. Pri masti odpadejo razlike med raznimi vrstami. Delilci na drobno so dolžni razdelili na razpolago jim stavljena živila pravično in enakomerno. V kolikor bodo imeli pšenične izdelke na razkolago, je isto prodati za k uh, namenjen bolnikom. Svinjsko mast, kuhano ii, jedilno oije je razdeliti kakor omogočajo zaloge. Posebno važno je, da opračujejo odrezki številk na živilskih kartah v bodoče s.imo v povezanosti s Stammabschnittom do nakupa blacr*. Samo mali odrezki za kruh in mast, k- so mišljeni ^ bomo na ta način obdelali naše njive, ne da bi pfrvi vrsti za gostilniško prehranjevanje, se lahko Posejali bomo naše niive kljub vsem težavam Landesbauernfiihrer Hainzl je naslovil kmetijskemu ljudstvu oklic, iz katerega posnemamo med drugim sledeče: „Sovražne sile so v prvi vrsti na delu, da z letali v nizkem poletu onemogočijo pomiadan- živeža v 74. perijodi Počemši s 74. dodelilnc perijodo (od 9. do 29. aprila) veljajo novi predpisi za živilske karte. Nov sistem ima namen, zamenjati dosedanjega za bolj prožnega ter olajšati prilagoditev za-menjanja gotovih dodelitev, kar zahtevajo morebitne transportne težave. Zato odpadejo na teh kartah enotni natisi in navedbe količin na posameznih odrezkih. Živila se bo dodeljevalo potom razglasov. Pri tem se je določilo obroke za kruh, ma6t, meso, krompir itd kakor doslej, načelno po enotnem v Reich-u veljavnem merilu. Prehranjevalni uradi bodo ob začetku perijode razglasili, katera živila se bo razdelilo. Trgovci na drobno bodo to objavili z razobešenjem količine. Počenši s 74. perijodo bodo odrezki označeni samo s številko in menda tudi s kakim posebnim znamenjem (n. pr. K-Kind). Da pa ne bo treba razglasov za gostilniške prehranjevalce, bodo na kartah tudi mali odrezki z natisom količin po 50 in 5 g. Razglas o količinah živil po prehranjevalnih uradih zahteva še večjo poenostavitev sistema kart. Zato se bo zdužilo takozvane Grund- in Er-ganzungskarte v Sammelkarte. Razdelitev po starosti se poenostavi na ta način, da se bo izdajalo 6amo karte v treh starostnih skupinah. Za otroke do 6 let (K), za otroke in mladoletnike od 6—18 let (Jgd) in za odrasle no 18 letu (E) Takšne Sammelkarte dobijo 'udi delni samo-oskrbovanci in popolni samooskrbovanci. Delni samooskrbovanci so razdeljeni tudi v tri skupine, medtem ko dobijo popo'ni samooskrbovanci samo karte za otroke do 6 let in za potroš- oddajajo tudi v odrezanem stanju Prehranjevalci skupnostnih prehranjevališč imajo iste obroke kakor normalni potrošniki. Dodelitev krompirja sledi po dosedanjih predpis;h. Mleko ostane v tem smislu, da dobijo otroci do 6 let neposneto, nad šest let stari potrošniki pa posneto mleko. Količina neposnetega mleka bo določena enotno. Izravnava z3 otroke do treh let ter ukinitev neposnetega mleka za otioke od šestih do štirinajstih let, se bo izv.-šila z upoštevanjem pri obroku masti Dodatne karte za delavce pri dolgotrajnih in nočnih delih odpadejo. Izdajalo se bo pa slej kakor prej dodatne karte za delavce pr> težkih in najtežjih delih kot tedenske karte. Količine za razdelitev se bo razglaševalo. Obroki 74. perijode znašajo tedensko: Kruh: Normalni potroši,iki zaključno inozemskih civilnih delavcev 1700 g, mladoletni od 6 do 18 let 2000 g, otroci do šestih let 1000 g, dodatki za delavce težkih de! 1100 g, dodatki za delavce pri najtežjih delih 1600 g. Odrezki Nährmittel znašajo za tritedensko perijodo enotno 635 g. Sladkor ali dvojna količina marmelade: načelno 125 g tedensko, za mladino od 6 do 18 let 500 g za tri tedne. Umetni med za otroke do 6 let 125 g na tri tedne. Sira 60 g tritedensko. Kvarka 125 g tritedensko. Kavineqa nadomestka 100 g tritedensko. Škrobova moka za otroke do 6 let 250 g tritedensko. Me60: Normalni potrošniki zaključno inozemskih civilnih delavcev 250 g, mladina od 6 do 18 let 300 g, otroci do 6 iet 100 g, doklade za delavce pri težkih delih 350 er humorju posvečena stran izpolnjujejo to velikonočno izdaio, ki bo tudi tokrat ugajala na-iim vojakom. » Slovo od iníenerja Otto Koller-ja. V Trifail-u *o se na dostojen način poslovili od Bergdirek-.orja Diplom. Ing. Otto Koller-ja, ki ie postal irtev zahrbtnega umora tolovajev. Pokojnik je sil štiri leta odličen vodja rudnika Trifail. Mož e znal imenitno združiti interes obrata s socialnimi potrebami rudariev v n3cionalsocialističnem ■oishi. * Zaobljuba mladine v CLli-u. V Cilli-u so dne Í5. marca slavnostno zaobljubili 141etne fante in iekleta ter jih prevedli v odrede Deutsche Ju-.jend. Pri tem so bili navzoči zastopnik Kreisfüh-rer-ja, Ortsgruppenfiihrer-ji. Kreisfrau ter druge »odilne politične osebnosti. * Zaobljuba mladine v Kres-u Pettau. Kakor dTugod. so tudi v Kreis-u Pettau zaobliubili po Ortsgruppah štirinajstletnike V Pettau-u so to «vršili ob navzočnosti Kreisfuhrer-ja na dvorišču ¡jradu Oberpettau. * Zaobljuba Štajerske mladine v Radkersburg-u. V štajerskem obmejnem mestu Radkereburg so aedavno zaobljubili štirinajstletne fante in dekleta iz starega dela Gau-a Steiermark, katerim lo se pridružili tudi fantje in dekleta oddelkov Deutsche Jugend, v kolikor se nahajajo pri «radnji obmejnih posiojank. 18 tisoč fantov in deklet je stalo pred Gauleiter-iem, ki je prišel r spiemstvu Gebietsfiihrer-ia Danzinger-ja in lebietsmadelfiihrerin Terzaghi Po zapriseqi je govoril Gauleiter. ki je zaključil svoj? izvajanja tledeče: »Tudi, če je .borba še tako trda, naš dll je: naravnost naprej. Močneie kakor kdaj koli -poprej bomo držali naše zastave in naše »ožje. Z^to bo ob koncu te voifte zmaqa«. * Najvišje cene za pralni prašek. Reichskom-olssar za določanje cen je odredii, da znaša ža potrošnike najvišja cena pralnega praška v odprtem stanovanju kakor pri nakupu praška v »aketih. * Šolanje deklet za poročevalsko službo. Kot zaključek šolanja voditellic odredov Deutsche Jugend za poročevalsko službo so priredili v šoli Freudenau zaključne sejo. Pri tem so ponovili V60 pridobljeno znanje, ki je bilo pozitivno. Sestanek je bil namenjen iazen teqa izpopolnitvi in nadaljnjemu izobraževanju pooblaščencev Ban-nov. Tisti, ki so se izvežbali v telefonski službi že januarja, so se vpoznali tudi z brezžično poročevalno službo. Višek je tvoril obisk Bun-desjuqendführer-ja in Bundesmädelführerin Pooblaščenec za poročevalno službo za Spodnjo Štajersko je podal pri tem celotno poročilo o delovanju in uspehih v teoriji in praksi. Končno sta se BuRde6juqendführer in Bannmädelführerin lahko prepričala o praktičnem znanju pooblaščencev Bannov. S petjem pomladanskih melodij in dekliškimi plesi 60 zaključili uspelo prireditev. * Nesreča z razstrelivom v zemlji. Enajstletni posestniški sin Mar Koroschetz iz Wolfsberg a, Gemeinde Jahring, je oral s 6vojim dedekom. Pri tem je trčil na plug na, v zemlji se nahajojoče razstrelivo, ki je eksplodiralo. Dedeka ie ubilo, fanta pa ranilo * Letalske žrtve v Kranichsfeld-u. V Kranichs-feld-u so na dostojen način pokopali žrtve letalskega napada. Pogreba 6e je udeležilo skoraj V6e prebivalstvo. Poslovilne besede ob grobovih je spregovoril Ortsqruppenführer Pg Rixen * Preseljenka išče svojo sestro. Naša naročnica in rojakinja qospa Maria Sekorania, rojena Bach, doma iz Butsch(e, Kreis Rann, živeča v pre-seljeniškem taborišču Umsiedlungslager 91 Dresden, Kurhaus Bühlau, išče svojo sestro Julijo Bach, ki živi na Spodnjem Štajerskem nekje v bližini Marburg-a. * T sočkrat je asistirala pri porodu. Gospa Marie Jöbstl iz Stainz-a izvaja od leta 1908. poklic babice ter je obhajala nedavno svojevrsten jubilej. Pomagala je pri tisoč porodih. * Domači vrt v šestem vojnem letu. Letos ne smemo pustiti niti enega kvadratneqa metra naših vrtov neobdelanega Pri tem je pa qledati na to, da posejemo in posadimo naše vrste s pridelki, ki bodo za našo prehrano in naše zdravje koristni. Zato je treba imeti za obdelovanje vrtov poseben načrt. Tam, kjer je zemlja slaba, rodi še vedno lahko qrah in fižol. Na boljših zemljah pa gojimo korenje. Ako gojimo sladkorno peso prav gosto, pridelamo zelenjavo, ki je nikdo ne razločuje od špinače. Ko se proti jeseni vrste še razredčijo, imamo še vedno sladkorno peso ter z njo vred sirup. Nenadomestljive »o tudi dišave kakor so ne primer peteršilj, drob-njak itd., ki jih lahke gojimo tudi v loncih kakor cvetlice. Kiali vseh. rastlin naših vrttiv i« pa paradižnik, ki na6 v najkrajšem času razveseli s svojim sadežem in se ga lahko pripravi na več načinov, pa naj si bo kot juha, omaka aii solata. Dobra paradižna rastlina obrodi pri dobrih zemeljskih in vremenskih razmerah dve do tri kile sadeža, ki zorijo vse do zime. * Zatemnjujte vedno in povsod! To velja za mesta in podeželie. Zatemnitev ie v redu in pravilna le tedaj, če ne propušča nikake svetlobe. Zavedati se morajo vsi, da lahko povzroči slaba zatemnitev največjo nesrečo. * »Nemarne ženske.« Prebivalstvo zasedenega področja na zapadu budno pazi na tiste redke in žalostne pojave žensk, ki se spuščaio v anglo-ameriškimi vojaki v nedovoljena razmerja V nekem kraju na levem brequ reke Rhein ie prebivalstvo namazalo zid okrog stanovanjskega okna dveh žensk 6 črno barvo, na hišno streho pa postavilo lutko iz slame na kateri se je nahajal napis: »Nemarne ženske smo ter nismo vredne častnega naslova nemške »ene«. * 127 duhovnikov so pomorili. Iz Zagreba poročajo, da se ie z umorom frančiškanskega patra Petra Perica in katoliškega duhovnika Grebenare-viča zvišalo število po tolpah umorjenih duhovnikov na Hrvatskem na 127. * Ječa za žensko bsez časti. 2e predkaznovan« 231etna pomožna kuharica Maria Zanger iz WeiB-kirchen-a (Kreis Judenburg) je imela leta 1944. 6tike z nekaterimi vojnimi ujetniki, od katerih je prejela slike, z enim je pa v poletju let« 1941. stopila v nedovoljeno razmerje. Izredno sodišče v Leobnu jo je obsodilo na dva in pol let« težke ječe. * Nemški civilisti kot vprežna živina za ameriške transporte. Ker primanjkuje elektrike z« pogon cestne železnice od Ludwigshafen-a do do-mannheimskega mostu preko reke Rhein, ki j* potrebujejo ameriške čete za prevoz materijala, je odredil ameriški mestni poveljnik, da morajo vsi moški od 14. do 65. leta staviti dnevno po" 16 ur na razpolaqo svoje sile za pogon imenovane železnice. V kolikor bi primanjkovalo molkih, ki so večinoma aretirani, je izpolniti kolono z dekleti in ženami. Smrt in posmrtno življenje Spodnještajerska ljudska pravljica. Kakor si kulturno zaostala ljudstva do neke aieje še danes ne znajo pravilno razlagati raz-aih naravnih zakonov in jim je posebno konec človeškega življenja največja zagonetka, tako «o tudi naši predniki mnogo razmišljali o smrti. 0 zaključku človeškega življenja ter o njegovi »osmrtni dobi imajo vsa ljudstva širom zemeljske oble, v kolikor so zmožna misliti in govoriti, svoja mnenja.--Težko bo najti ljudstvo, ki bi se, ako je zmožno govoriti, ne zavedalo pomena smrti. Zato ni nikak čudež, da popisujejo poglavarji poldivjih plemen svojim rojakom «mrt in posmrtno človeško življenje na slične fantastične načine, kakor obdelujejo to zadevo 1 ostalimi kulturnimi narodi Vred tudi naše spodnještajerske, iz davne preteklosti izvirajoče ljudske pravljice. Nekoč je iznenadoma umrl razmeroma mlad mož ter zapustil ženo in petero drobnih otrok. Ob smrtni uri je stiskal roke svoji zvesti življenjski družici, objemal in miloval svoje nad vse ljubeče otroke ter dejal: „Zakaj moram tako mlad umreti in zapustiti ras, moja najdražja bitja na tem svetu? Oh, kako bi še rad živel, skrbel za vas in se rado-val družinske sreče. Vedno smo se ljubili med •eboj. Živeli smo srečno, ker smo se zadovoljevali s tem, kar nam je nudifo življenje. Prav rad bi živel do dneva, ko bi dorasli in se 'postavili na lastne noge vsi moji pridni otroci. Ker čutim, da se mi bliža smrt, vam obljubu-Jem pri veri in ljubezni mojih pokojnih staršev, da bom skrbel za vas in vas ljubil tudi po smrti. Naj se zgodi z mojim telesom, ki zaključuje •vojo življenjsko dobo, karkoli, moja duša in moj duh bosta živela za vas naprej. Obljubujem najsvetejše, da se bosta moja duša in moj duh skrbela po smrti za vašo življenjsko usodo. Ze sega smrtna roka po mojem življenju, ki je delovalo samo za vas in gre sedaj po izvršitvi svojih nalog v posmrtno razdobje, kjer mu bo skrb za vas vse še večja kakor na tem svetu. Tudi če mi ta zaobljuba prinese trpljenje, bom v duhu vedno pri vas in med vami. Moja ljubezen do vas, ljuba žena in moji zlati, otroci, je neskončna."- Po teh besedah je bolnik zadremal za vedno. Par dni pozneje so ga pokopali med obupnim jokanjem njegove žalujoče družine. Vdovela žena in polosirotelih petero otrok je bridko prenašalo nenadomestljivo izgubo. Noč in dan so tekle bridke solze po jokajočih obrazih osamele žene in drobnih otrok, od katerih so bili starejši trije fantje, ostala dva pa deklici. Akoravno je imela družina dovolj dela in skrbi z vzdrževanjem samega sebe, jih to ni spravilo ob misel na izgubo moža in očeta. Kakih štirinajst dni po moževi in očetovi 6ftirti, ko je žena v temni noči počivala s svojo deco v skromni čumnati ter so po razgovarjanju o pokojniku vsi skupaj končno zadremali, je iznenada zaropotalo v njihovi sobi. Prebudila in prestrašila se je mati, kar je zbudilo tudi otroke. Predno jih je pomirila, so pa slišali dobro jim znan glas moža in ateka, ki jim je rekel, ne da bi ga videli, sledeče: „Ne bojte se ljubljenci moji! Ker sem se zaobljubil, da bom skrbel za vas, moram to obljubo izvrševati. Moje telo počiva na pokopališču, moja duša in moj duh sta pa tukaj med vami in pri vas. Nahajati se moram vedno v vaši bližini. Moj posmrtni obstanek je trd in hud. Zal ne smem povedati o tem nič podrobnega. Od slučaja do slučaja se vam bom javljal v nočnih urah z Topotanjem in glasom, drugače bom pa ostal neviden in neslišen. Bodite pridni in vredni kakor ste bili, ko sem še živel in vse se bo končalo v redu in srečno. Ko nastopi vaša smrt, nas bo posmrtna doba zopet združila v srečno družino na onem 6vetfl." Po teh besedah je glas pokojnika utihnil. Vdova in otroci so se držali njegovih navodil ter se prerivali skozi revno življenje, kolikor sa mogli in znali. Skoraj vsak mesec po enkrat s* jim je oglasil v nočnih urah duh moža in očeta. Vsakikrat jih je zbudil najprej s svojim Topotanjem in vedno jim je nato nekaj povedal, kar je bilo lepo, dobro in koristno. Družina je vsestransko vestno upoštevala in izvrševala dobljene nasvete. Tako so se razvijali fantje in dekleta v mladeniče in mladenki. Kakor mati, tako so bOl dobro in pridni tudi vsi otroci. Razumeli in ljubili 60 se med seboj, kakor so čislali svojo mater ter oboževali spomin umrlega očeta. Minula so leta. Bilo je, ko je najmlajša hčerka dovršila dvajseto leto starosti in je najstareJB sin bil na tem, da si poišče življenjsko družice^ ko jim je sporočil neke noči očetov duh sledeč« „V treh tednih se pojavi v deželi nevarna kužna bolezen, ki bo pokopala ogromno ljudL Ljuba žena in otroci! Deležni ste velike milosll in sreče, da vam povem to že lahko danea. Združili se boste v posmrtnem življenju zopat z menoj. Zapustili boste vaše dosedanje življenje ter preselili vaše duše v posmrtno življenja. Pripravite se na smrt. Bodite veseli in hvaletni srečni usodi, ki vam je olajšala življenje tar vam preskrbela srečno in zadovoljno posmrtno življenje. Uredite svoje zadeve in pripravite se na veselo in srečno svidenje v onostranstvo, kjer bomo živeli v miru, 6reči in zadovoljnoatt ter imeli vse. karkoli si zamore zaželeti najbolj bogata domišljija." « Tri tedne pozneje je razsajala kuga po nma-gih krajih Spodnje Štajerske. V množinah so umirali ljudje. Smrt je grabila po družinah, naseljih in vaseh. Kakor ji je bilo napovedano, tako je umrla tudi vdova s svojimi peterimi doraslimi otroci. Vseh šest je umrlo istega dne Njihove duše je ob zadnji uri pričakal mož tn oče ter jih odvedel tja, kjer ne poznajo ne jeze, ne žalosti in ne trpljenja. mit Reauieir fand am Dienstag. den 27 März 1945. um 8 Uhi vormittags vom Sterbehaus Ur.ter-Gties Nr 11. aus. statt 897 Oberradke'shure. den "5 März 1945 In tiefstem Schmerz: Josef, Franziska u. Engelbert Hegedisch. Mein herzensguter u. unvergeßlicher Gatte. Vater. Her- August Selitsch Reichsbahnbeamter fie1 durch Luftteioi. Die Beerdigung erfolgte in Lembach am 25. Marz 1P45, 982 In unermeßlichem Schmerze: Sophie. Gattin: Berthold, Sohn. >ind alle übrigen Verwandten. Erfolgreiche Russen- und Schwabenbokämpfung übernimmt Schädlingsbekämpfungsanstalt A. STREIT Wien IL. Tai*delmarktgasse <■ Tel A 47 0-86 860 MCIJCC fulve» iOr Wuchs und liEUCJ Mästung der Schweine R E D I IM, mit garantiertem fcçtoiç ¿entraldrogerie Emil ItlÜr laröurö (Drau). Herren«. 33 Mein lieber Gatte, Herr Franz Vivod Bahnbeamter ist am 20 Mälz 1945. als Opfer eines Luftangrifies gefallen. Marburg-Or.. Unt.-Pulsgau. am 30. Mii t 1945 987 fr tiefer T'auer: Resi Vivod, Gattin, mit Kindern und allen Verwandten. Suche dringend Fahirad (auch ohne Reifen) und Klavierha.monika zu kaufen od. zu »auschen tür wahlweise Damenkostüm komol lagdausrüstung, Herrenschuhe. Grammophon oder sonst nach Wunsch Angebote an die ,.M. Z." Cllli, unter ..Akkordeon' 895-14 Eileiner _Anzeiger Verschiedenes Winzer mit 2 bis 3 Aibeitskräften wird sofort aufgenommen. Anfr.: Mellingerstr. 31 973 Suche mit sofortigem Eintritt fleißige Winzer u. Schaffertamille (2 bis 3 Arbeitskräfte) zu 7 loch großen Besitz (1 Joch Weingarten) bei netter Wohnung, elektr. Licht, bei Oberpulsgau. — Ralca, Buchberg 15, b. Oberpulsgau. 975 Ein Paar Zuchtochsen mit drei oder vier lahren zu kaufen oder f. zweijährige Ochsen *u tauschen gesucht, losef Pre-log, Hube 22, Post Zensendo f bei Luttenberg 988-4 Inwohnet für Georgerberg wird aufgenommen. Anfr be1 F. Matiaschitsch — Kaufmenn, Ranzenberg 984-6 Tasche mit Haarschneidemaschnie und ein Goiserer-Schuh am Adolf-Hitler-PI bei der Autobus-Haltestel'e vergessen. Abzugeben geger Belohnung: Schelli Franz. Friseursalon Rathauspla'.z. 985- Besltzer such' wirtschaftliche Frau bis 45 J. alt, zwecks Ehe kennenzulernen. Zuschr unter ,M. .1" rostlagernd Luttenberg. 986-12 Klavierharmonika, erstklassig. 80 Bässe, schwarz, Firma Meinl & Herold, aus dem Keller Rudolf-Bernreiter-Gasse 11. verschwunden Wer etwas weiß, soll es gegen Belohnung bei Pleifer — Kleistgasse 25. melden 933-13- Bücherabschlüsse, Bilanzen. Steuererklärungen, übernimm' für Betriebe in Cilli und Umgebung erfahrener Fachmann. — Angebot an die ..M Z". Gesch. Cilli. ultter ..Bilanz 44". 896-14 Navodila za izdelovanje domačega kvasa Iz vrst naših bralk smo dobili dva recepta za izdelovanje domačega kvasa ter ju objavljamo našim gospodinjam v svrho morebitne uporabe. Domači kvas za bele pecivo napravimo, če vzamemo deset gramov kvasa, ki ga raztopimo v mlačni vodi. Temu dodamo nato eno žlico slad-, korja, eno kavino žlico soli in pol kile kuhanega' mlačnega krompirja. Sedaj je treba priliti mlačnega mleka ali mlačne vode ter zmešati vse skupaj v debelo kašo. Kašo je nato pustiti, da se dvigne, nakar jo je postavit'' na mrzlo Na ta način izdelan domači kvas ie dan pozneje že uporaben. Vzeti je eno žlico kvasa za pol kg moke Za izdelavo domačega kvasa za črni kruh se mora spasirati 1 kg olupljenega in ne preveč mehko kuhanega krompirja, ki se je skuhal na bolj mali količini vode. Temu je nato dodati skodelico moke. dve žlici sladkorja, pol žlice soli in čisto malo kupljenega kvasa. To je dobro premešati, postaviti na toplo še enkrat premešati, zopet postaviti na toplo, še enkrat premešati in nato postaviti v porcelanasti posodi v klet. Ta količina zadostuje za 15 do 20 kg moke. Pri nadaljnjem izdelovanju takega domajega kvasa ni treba dodajati kupljenega kvasa, ker zadostuje, če se nadaljuje z ostankom lastnega izdelka. Pri pečenju kruha je seveda čakati nekoliko dalje časa, da se dvigne. Kaj povzroča pomladansko utrujenost? Takozvana pomladanska utrujenost, ki, se izraža v razdražljivosti, v zvišanem krvnem pritisku, v večji sprejemljivosti za nalezljive bolezni, revmatizmu, v boleznih zobnega mesa. kožnih izpuščajih itd., nas obišče v pomladansko-prehod-nem času. Pri tem je zanimivo, da 6e pojavljajo ti znaki bolezni tudi pri dobro prehranjevanih ljudeh. Ozadje in vzrok teh bolezni leži v glavnem v pomanjkanju vitaminov C, v snovi, ki je primanjkuje naibolj v času pomladi, ki so že uporabljeni pridelki minulega leta, novih pa še ni. Samo šipečja jagoda kot najboljši in najdragocenejši dobavitelj vitaminov C, obdrži svojo učinkovitost skoraj neomejeno vse ao pozne pomladi. Drugačna je pa slika pri krompirju, ki nam dobavlja tudi C-vitamine. Krompir mora biti shranjen na hladnem, ker izgubi drugače 50 od6t„ tn če ga imamo v kuhinji dalje časa, izgubi še več odstotkov C-vitaminov. Slan krompir, zmečkan krompir in krompirjeva solata vsebujejo razmeroma manj C-vitaminov kakor neolupljen kuhan in v istem stanju zavžit krompir. Cel krompir, skuhan z olupki vred ter zavžit v istem stanju, predstavlja najboljši in najcenejši način zavži-vanja nad vse potrebnega C-vitamina. Pri tem je pa upoštevati, da se tak krompir ne sme preveč dolgo kuhati, ker bi to vitamine lahko tudi popolnoma uničilo. Kuhati moramo torej cel, neolupljen krompir pri hitrem ognju, še boljše je pa, če ga hitro poparimo. Pregrevanje krompirja v največji meri uniči vse C-vitamine.