LETO XXXII., ŠT. 19 Ptuj, 24. maja 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Za preobrazbo vzgoje in izobraževanja (str. 3) Spet okrnjene kulturne akcije (stran 4) Odločili so se sami (stran 7) Živijo za glasbo (stran 9) Lestvice rekreacijskih nogometnih lig (str.13) Čestitamo in občudujemo Pozdravi in čestitke mladine in vseh delovnih ljudi in občanov socialistične Jugoslavije, se bodo jutri strnile v štafeto mladosti, štafeto ■ ljubezni naših narodov in narodnosti do tovari- ša TITA. s čestitko ob njegovem 87. rojstnem dnevu. Ni besed s katerimi bi lahko resnično izrazili vse tisto, kar čutimo do tovariš Tita, da bi lahko povedali v nekaj stavkih vse tisto, kar je tovariš Tito naredil za nas. za jugoslovanske narode in narodnosti, za delavski razred, za ves svet. Saša največja zahvala za vse to pa bo. če bomo s svojim delom kar najbolj konkretno uresniče- vali tisto kar nam stalno naroča tovariš Tito. če bomo vedno sledili njegovemu osebnemu zgledu. To ho tudi naša najlepša čestitka ob njegovem 87. rojstnem dnevu. Vzemimo za primer samo deset delovnih dni tovariša Tita pred njegovim 87. življenjskim jubilejem: V torek 15. maja se je v Beogradu sestala Skupščina Jugoslavije. Na skupni seji obeh zborov je predsednik Josip Broz Tito imel govor v katerem je govoril o nalogah pri nadaljnjem socialističnem samoupravnem razvoju, poveza- no s poročilom predsedstva SFRJ o nekaterih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja o položaju in problemih v vseljudski obrambi in družbeni samozaščiti, varstvu ustavne ureditve ter o zunanji politiki in mednarodnem položaju Jugoslavije. Ob tem je treba poudariti izjemno zanimanje naših delovnih ljudi in občanov tako za govor kot za poročilo. Zlasti velja poudariti prakso, da predsedstvo države in predsednik republike dosledno poročata delegatski skupščini in s tem vsem delovnim ljudem narodov in narodnosti Jugoslavije o svojem delu. da pred vso javnostjo odpirata vpogled v svoje delo. svojo osebno in kolektivno odgovornost. To je tudi vzgled in navodilo nam vsem. zlasti organom in instituci- jam v naši družbi, da redno poročamo o svojem delu. da takšno prakso dokončno uresničimo na vseh ravneh našega družbenega organiziranja, da uveljavimo osebno in družbeno odgovornost vseh nosilcev javnih funkcij in pooblastil. Naslednji dan je predsednik Tito že odpotoval na prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Z njim je bil član predsedstva C K ZKJ Stane Dolanc. zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrho- vec in drugi ožji sodelavci tovariša Tita. Tam je imel razgovore z generalnim sekretarjem CK K P SZ in predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta Leonidom Brežnjevom in z drugimi sovjetskimi voditelji. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju, dialogi so bili ob polnem spoštovanju različnosti v pogledih in stališčih, ki ne smejo predstavljati ovir za nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. »Skratka, to so bili zelo koristni pogovori in smo z njimi zadovoljni. Prepričani smo, da so realne možnosti za nadaljnji prijateljski in vsestranski razvoj naših odnosov in sodelova- nja, prežetih z razumevanjem in spoštovanjem« je med drugim dejal tovariš Tito v svoji izjavi, ko se je 21. maja vrnil s prijateljskega obiska v Sovjetski zvezi. To je le drobec iz delovnega tednika človeka, ki ga spoštuje in občuduje ves svet. človeka, ki že 60 let dosledno izpolnjuje svojo revolucionar- no vlogo, ki že nad 40 let vodi in usmerja ZKJ. tvorec gibanja neuvrščenosti in prizadevanj za univerzalni mir in miroljubno sožitje. Vsa revolucionarna pot in delo tovariša Tita je naša preteklost, naša sedanjost in naša prihod- nost, obenem pa naša obveznost, da kar najbolj dosledno uresničujetno naloge, ki nam jih daje ZKJ pod njegovim vodstvom, da sledimo pobudam in vzgledom tovariša Tita. To bo tudi\ naša najlepša, najvrednejša čestitka ob njego- vem 87. rojstnem dnevu! VČERAJ V PTUJSKIH TOPLICAH Delovni posvet novinarjev Na pobudo Društva novinarjev Slovenije je ptujski aktiv novinar- jev pripravil delovni posvet »Koncej^t lokalnih glasil v razvo- ju političnega sistema socialistič- nega samoupravljanja«. V sodelo- vanju z ODčinško konferenco SZDL Ptuj in v dogovoru z RK SZDL Slovenije, je-oil ta posvet včeraj v prostorih Ptujskih toplic. Posvet je bil organiziran v okviru študijskih dni Mitje Gorjupa, ki obsega program praktičnega usposabljanja novinarjev. Poleg predstavnikov aktivov novinarjev in novinarskih hiš z območja SR Slovenije, zlasti velja še za pokrajinske časnike m lokalne radijske postaje, so se posveta udeležili tudi predstavni- ki lokalnih glasil in njihovih združenj iz drugih jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin. uvod v razpravo je služilo delovno gradivo, ki gaje pripravil ptujski alctiv novinarjev in so ga prejeli vsi udeleženci posveta. Kratek izvleček iz tega gradiva objavljamo na 5. strani. Podrob- neje v prihodnji številki Tednika. JUTRIVMOŠKANJCIH Mladi ptujske občine ob dnevu mladosti in letalcev Osrednja manifestacija mladih ptujske občine ob 25. maju — dnevu mladosti bo jutri na letališču v Moškanjcih združena s praznovanjem 21. maja — dneva letalcev. Pričetek slovesnosti bo ob 11. uri. Sodelovala bodo gasilska društva, strelska zveza občine Ptuj, pripadniki enot civilne zaščite. Rdečega križca, radioamaterji, člani Aerokluba Ptuj, fotokinoklub Kidričevo, planinci, taborniki in društvo a prijateljev mladine, sodelovali pa bodo tudi pripadniki JLA — vojašnice Dušana Kvedra v Ptuju. Pripadniki vseh naštetih bodo na skupni vaji pokazali svoje sposobnosti v na akcijo ,,nič nas ne sme presenetiti". Mladim bodo tako neposredno predočili nevarnosti, zavarovanje, zaščito in reševanje v izrednih okoliščinah. Slavnostna prireditev pa bo potekala takole: 2e danes je na pohodno pot odšla enota 40 mladih — prostovoljcev enot teritorialne obrambe, ki bodo na slovesnosti dali svečano zaobljubo. Slovesnost bodo jutri ob 11. uri pričeli mladi s kulturnim programom. Slavnostni govornik bo Dragica Vody, predsednica OK ZSMS v Sledila bo podelitev državnih odlikovanj, OK ZSMS Ptuj bo prejela plaketo bratstva in prijateljstva, mladi družbenopolitični delavci pa pri- znanja OK ZSMS Ptuj. Mladi si bodo jutri lahko ogledali tabore posameznih društev in družbenih organizacij. Pri- padniki JLA so pripravili razstavo na temo 60 let KPJ in vloga tovariša Tita pri njenem razvoju. Prikazali bodo tudi zaščitna sredstva, mladim pa bo na ogled tudi orožje in lahko bodo streljali z zračno puško. Prireditve se bodo udeležili mladi iz vseh osnovnih in srednjih ter poklicnih šol v občini Ptuj, Pričakujejo, da jih bo jutri v Moškanjcih blizu 4.000. Čez 100 pionirjev bo sprejeto v vrste ZSMS. Člani Aerokluba Ptuj bodo za tem pokazali veščine članov vseh svojih sekcij, možna pa bo tudi vožnja z letali. NA SVIDENJE JUTRI V MOSKANJCIH! —CM DAN MLADOSTI V ORMOŽU Osrednja proslava ormoške mladine bo nocoj v Obrežu. kjer bodo pričeli s kulturnim programom ob 18. uri. Podrobnosti preberite v sestavku na zadnji strani. SLOVENSKA BISTRICA „Tito,radite imamo" '^a stadionu TVD v Slov. Bistrici seje zbralo več tisoč mladih in ^arej^ih občanov To je bilo osrednje letošnje |eslo vseh prebivalcev občine slovenska Bistrica, posebno pa še "Mladih, ob praznovanju meseca 'Mladosti. V občini ni bilo kraja ^ole ali druge organizacije v kateri v obdobju meseca maja. pone- kod pa že tudi poprej, ne bi zgo- dilo nekaj svečanega in da lega ne "i povezali z praznovanjem mc- ^eca mladosti. Težko bi našteli vse Pi^ireditve, športna srečanja kot tudi nastope kulturno umetniških in drugih skupin v domačem ali sosednjih krajih, pa da sejih ne bi udeležilo veliko število obča- nov. Mladi so bili in so vedno v večini, saj je to predvsem njihov praznik. Osrednji dogodek v okviru le- tošnjih praznovanj pa je bil v ne- deljo. 20. maja dopoldne na os- rednjem stadionu TVD Partizan v Slovenski Bistrici, ko seje na njem zbrala velika množica mladih in tudi starejših občanov iz vse ob- čine, saj je le malokdo imel na ta dan planirano kaj drugega kot prav obisk osrednje slovesnosti ob praznovanju meseca mladosti. Prireditev je potekala v orga- nizaciji OK ZSMS Slovenska Bistrica, ki so ji stale tesno ob strani vse družbenopolitične in druge organizacije v občini. Os- rednjo svečanost na mestnem stadionu v slovenski Bistrici so pričeli godba na pihala delovnega kolektiva IMPOL in mladinski pevski zbor osnovne šole pohorski odred Slovenska Bistrica, nato pa je predsednik OK ZSMS Sloven- ska Bistrica Jo/ce Trglec osvetlil razvojno pot organizacije ZSMS in tudi vlogo, ki jo ima v današnji družbeni ureditvi mladi človek. Pomemben dogodek svečanos- ti je bil sprejem blizu 540 pionirjev iz vseh sedmih razredov osnovnih šol bistriške občine uvodni govor ob tej priložnosti pa je imela nekdanja aktivistka SKOJ in tudi danes uspešna družbenopolitična delavka Vera Kodelič iz Čreš- njevca. Ob tej priložnosti je Zlatka Šoster. učenka osmega razreda osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistrica prečitala pozdravno pismo tov. Titu v ka- terem so prebivalci občine Slo- venska Bistrica obljubili, da bodo še naprej zvesto sledili ciljem ka- teri vodijo k neodvisni socialis- tični Jugoslaviji na čelu s tovari- šem Titom. Sledila je podelitev državnih Številni nastopajoči med odmorom odlikovanj ( o tem poročamo po- sebej); zaključni del svečanosti pa je bil namenjen mladim počitni- čarjem bistriške občine, ki so na ta dan razvili, svoj prapor. V več kot dve urnem programu na nedeljski svečanosti so se us- pešno predstavili še cicibani, pio- nirji osnovnih šol. mladinci, vo- jaki garnizije Pohorski bataljon iz Slovenske Bistrice, foklorna sku- pina OS Slovenska Bistrica in Laporje, pevski zbor OŠ Sloven- ska Bistrica, ritmična skupina K UD Študent iz Maribora, telo- vadna vrsta TVD Železničar iz Maribora in folklorna skupina Kotoriba iz pobratenega Cakov- ca. Prireditev je spremljala tudi godba na pihala delovnega ko- lektiva IMPOL Slovenska Bistri- ca in tudi člani aerokluba iz Ma- ribora. Besedilo in posnetki: Viktor Horvat BRODARJi TITU Tisočerim najboljšim željam mladih iz vse Jugoslavije ljubljenemu tovarišu Titu za njegov 87. rojstni dan seje v soboto, 19. maja dopoldne v Ptuju pridružila še brodarska štafeta, ki jo je tudi letos organiziralo brodarsko društvo Ranča iz Ptuja. Žeokrogdevete uredopoldneje bilo na Dravi pod ptujskim mostom \ živahno in prvi čolni so v pričakovanju odhoda štafete krožili in pri- vabljali občane. Ob 11. uri je ob razstavnem paviljonu Dušana Kvedra prebrala pozdravno pismo tovarišu Titu predsednica občinske konfe-' renče ZSMS Ptuj Dragica Voda, za tem pa je štafetno palica sprejel Milan Slana ter v imenu brodarjev obljubil, dajo bodo varno prenesli do _ naslednjega prevzema. Zabrneli so motorji, blizu 20 motornih čolnov je ' še enkrat v krogu razburkalo deročo Dravo, nato pa so se z zastavicami na krovu odpravili proti Markovcem. Slovesnosti ob odhodu brodarske štafete so se razen številnih ob- čanov udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj. -OM V imenu brodarjev je štafetno palico prevzel Milan Slana, za tem pa so čolni zdrveli proti Markovcem. Foto: M. Ozmec OBISK DELOVNE SKUPINE CK ZKJ V PTUJU Ocena delovanja zveze komunistov v delegatskem sistemu v okviru priprav na sejo CK ZKJ, ki bo obravnavala delovanje i članov ZKv delegatskem sistemu, predvsem glede na idejnopolitično in organizacijsko usposobljenost občinskih konferenc v političnem siste- mu, bo prispela v Ptuj 28. maja delovna skupina CK ZKJ. Vodil jo bo Dragoljub Stavrev, član CK ZKJ in podpredsednik ZIS, člani pa sol Ljubomir Čupič, Alojz Briški, Miha Ravnik, Bojan Klemenčič in Zlato Vogrič. V Ptuju bodo obiskali MIP in Kmetijski kombinat, osrednji raz- govor pa bo na razširjeni seji komiteja OK ZKS Ptuj, kiji bodo prisos- tvovali še predsedniki komisij pri občinski konferenci, predstavniki skupščine občine in člani delovne skupine. Pogovorili pa se bodo o delovanju komunistov v delegatskem sistemu in o informiranju v de- legatskih razmerjih, s posebnim poudarkom na samoupravnem odlo- čanju delegatov. Dan poprej bo delovna skupina obiskala Trbovlje, dan kasneje pa Lendavo, povedati pa je treba da bodo delovne skupine CKZKJ opravile take obiske po vsej Jugoslaviji, da bi dopolnili analizo, ki jo pripravljajo za omenjeno sejo CK ZKJ. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 24. maj 1979 — TEDNIK V ospredju obravnava gospodarskih rezultatov Pri občinskem svetu ZS Ptuj so za tekoči teden zastavili precej aktivnosti. Največ pozornosti pa se v tem trenutku posveča uresničevanju stališč republiškega sveta ZS o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju delitve po delu. Temu in boljšemu gospodarjenju v prihodnjih mesecih, so posvetili osrednjo pozornost na včerajšnji seji občinskega sveta ZS Ptuj. Na današnji seji bodo o tem razpravljali še predsedniki osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc. Tokrat bodo razpravo dopolnili še z oceno delegatskih odnosov v združenem delu in se dogovorili za aktivnost v akciji ,,Nič nas ne sme presenetiti". V preteklem tednu pa je zasedal svet za družbenoekonomske odnose in planiranje pri svetu ter med drugim razpravljal o nalogah na področju planiranja. Postavil je, da je potrebno izredno resno in zavzeto zasle- dovati uresničevanje planskih nalog v združenem delu. Posebej je treba oceniti vse oblike porabe, pregledati rast materialnih stroškov, uveljavljanje delitve po delu in zadolženost gospodarstva. Glede splošne in skupne porabe je bilo rečeno, da bodo morale interesne skupnosti ob polletju dati poročila o izvajanju programov. Ob tem pa tudi ugotoviti ali te obveznosti ne načenjajo reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Predlaga se celo, da bi naj prišlo do revidiranja programov ob morebitnih viških sredstev, ki so služili za določanje prispevnih stopenj. Svet tudi ugotavlja, da v ptujski občini ne moremo biti zadovoljni z rentabilnostjo in akumulativnostjo gospodarstva, saj zlasti zaskrbljuje podatek, da med tistimi, ki ustvarjajo višja akumulativna sredstva, ni nosilcev razvoja. Nujno bo posebej obravnavati stanje tistih delovnih organizacij, ki so v preteklem letu poslovali na meji rentabilnosti in pa tistih, ki so poslovale z izgubo. Svet je formiral še posebne komisije, ki bodo obiskale vse delovne sredine , ki so poslovale na meji rentabilnosti v minulem letu ter o svojih obiskih sestavile poročila, ki bodo služila za razpravo na medobčinskem svetu ZSS za Podravje. Določili so, da morajo biti poročila sestavljena do 10 . junija. MG OBISK IZ ARANDJELOVCA Okrepljeni stiki med delovnimi organizacijami široko zastavljeni cilji ob pobratenju med ptujsko in arandjelovsko občino se uresničujejo v konkretnih oblikah sodelovanja. Lahko trdimo, da so že krepko prešli meje tradicionalizma, saj se že kažejo zametki dobrih poslovnih stikov med posameznimi delovnimi organizacijami v obeh obči- nah. Pretekli torek so bili na obisku pri ptujskih gostincih predstavniki gostinskih organizacij arandjelovske občine. 'Ob tej priložnosti so se dogovorili za oblike sodelovanja. Sklenili so, da bodo ob koncu junija letos gostovali v grajski restavraciji s ,,tednom šumadijske kuhinje". Ptujski gostinci pa jim bodo obisk vrnili v mesecu septembru. MG Napotki za bodoče delo Skozi zaključke, ki so bili pou- darjeni na posvetovanju ob dnevu inovatorjev ptujske občine — 30. marcu, bi naj v prihodnje v občini usmerjali inventivno in razisko- valno delo. So podlaga za tiste aktivnosti na tem področju, kjer so se doslej javljale pomanjklji- vosti. Zaključeno jc bilo, da mora množična inventivna dejavnost postati sestavni del dejavnosti sleherne organizacije v občini. Še v tem letu pa je potrebno tudi normativno urediti to področje, zlasti še sprejeli ustrezne stimu- lativne akte, ki bodo vzpodbujali njen razvoj in obenem zagotav- ljali nagrajevanje dosežkov s področja inventivnega in razis- kovalnega dela. Posebno nalogo imajo strokovne službe v delovnih organizacijah, ki morajo skrbeli za nenehno spremljanje in pos- peševanje te dejavnosti, poleg tega še skrbeti za kakovostno in- formiranje o teh dosežkih doma in v svetu. Ustrezno mesto mora najti in- ventivna in raziskovalna dejav- nost pri sestavi planov za nasled- nje srednjeročno obdobje. Po- sebno skrb je nameniti raznim oblikam izobraževanja in sicer prek seminarjev, predavanj in ekskurzij zagotoviti, da se spoz- najo nove možnosti za uspešno delo na tem področju. Določene obveze imajo na tem področju tudi osnovne in srednješole. ki naj v delovne načrte vnesejo naloge za vzpodbujanje učencev in dijakov za samostojno tehnično obliko- vanje, seznanjanje s tehničnimi pridobitvami doma in v svetu ter iskanje lastnih rešitev pri tehnični dejavnosti. Da bodo doseženi nakazani cilji, bo občinski razis- kovalni skupnosti Ptuj posebno pomoč nudila republiška razis- kovalna skupnost. j Da bi lahko ob določenih tre- nutkih razpolagali s podatki o dosežkih na področju inventivne in raziskovalne dejavnosti, bo raziskovalna skupnost občine skupaj z delovnimi organizacija- mi vsaj enkrat letno obravnavala in ocenila razvoj na tem področju. Na podlagi ugotovitev pa bo us- merjala bodoče aktivnosti. Z zaključki posvetovanja so seznanjeni: družbeno-politične organizacije, temeljne in orga- nizacije združenega dela. osnovne in srednje šole ter interesne skupnosti v občini tako, da je upravičeno pričakovali, da bodo v pomoč določenim sredinam pri načrtovanju bodočih usmeritev inventivnega in raziskovalnega ''■ Pripravila: MG Takšni so skladiščni prostori danes Takšni pa bi bili novi proizvodni in skladiščni prostori foto: iy Zaskrbljeni zaradi novih prostorov TGO GORENJE - TOZD ELEKTRONIKA PTUJ investicije so pri nas že dalj časa poseben problem, je uvodoma rekel vodja tozda proiz- vodnje televizijskih in birotehničnih aparatov v Ptuju, Alojz Ganza. Da temeljna organizacija potrebuje nove proizvodne in skladiščne pro- store je tudi jasno. Že pred letom dni je bila inve- sticija načelno zagotovljena. Kasneje smo se tudi samoupravno organizirali, začeli z intenzivno proizvodnjo ter mislili, da bomo tako lažje začeli z novogradnjo. Danes je stvar nekoliko drugačna. O novih prostorih ne moremo še nič konkretnega reči, tako da smo še naprej podna- jemniki, je dodal Alojz Ganza. Temeljna organizacija deluje v izjemnih razmerah in okoliščinah. Družbena prehrana je v sosednji delovni organizaciji, prostorska stiska je velika, skladiščnih prostorov ni dovolj, občut- ljivi sestavni deli so kar pod streho improvizi- ranega skladišča in še bi lahko naštevali. Novi prostori so temeljni organizaciji zelo potrebni. In kje se je gradnja zataknila in zaustavila? Pri banki, nam odgovarjajo odgovorni iz tozda. Na banki še vedno sprašujejo, kam gredo televi- zorji, ali imamo raziskano in zagotovljeno tržišče, je proizvodnja dovolj velika itd. Zago- tavljamo jim, da delo odlično teče, saj je proiz- vodnja črnobelih televizorjev povečana na 300 kosov dnevno, kar pomeni, da bodo letno izde- lali okoli 65 tisoč TV sprejemnikov. Investicija je vredna okoli 150 milijonov dinarjev in je najbrž ta številka največji problem. Elaborat za investicijo je v celoti pripravljen, zatrjujejo v temeljni organizaciji, tudi konkre- tiziran je in veliko pomoči nam nudi delovna organizacija Gorenje, ki sedaj že dopolnjuje elaborat in pričakovati je, da bo le-ta sprejet. Menim, je dejal Alojz Ganza, da je osnovna garancija naša proizvodnja, ki letos znaša 340 milijonov dinarjev, čisti dohodek pa je v letoš- njih treh mesecih znašal nad 9 milijonov dinarjev. Mislim, da so to prvi temelji za novo investicijo. 297 zaposlenih delavcev misli in ugotavlja, da morajo obstajali možnosti za začetek gradnje. Namreč zaskrbljeni so, kako ,,preživeti" letošnjo zimo in kako vskladiščiti sestavne dele za televizorje in birotehnične aparate. Ce bi z gradnjo začeli v juliju, bi v maju prihodnjega leta objekt predali namenu. Novi objekt bi postavili v industrijski coni, zadaj za veterinar- sko postajo. Letos bi že uporabili skladišče za repromaterial in drugo. Površina novih prosto- rov bi znašala okoli 4 ti.soč kv. metrov. Kdo bo torej odgovoril na vprašanje, kdaj novi proizvodni in skladiščni prostori za tozd Elektro- nika Ptuj. Že letos, ali šele v prihodnjem sred- njeročnem obdobju? zk PREDSTAVLJAMO VAM SINDIKALNO KONFERENCO TGA »BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO PRIČAKUJEMO, DA SE BOMO IZVLEKLI IZ TEŽAV Pred dnevi smo bili na obisku v icj veliki delovni organizaciji ptujske občine. Prisostvovali smo problemski konferenci, ki jo je sklicala sindikalna konferenca in ob tej priložnosti prosili za krajši razgovor Ivana .Mazero. predsed- nika konference. Najprej smo ga povprašali, kako je konferenca organizirana? Povedal je: >)Konferenca sindi- kata je usklajcvalno telo. v njeni sestavi pa so predstavniki vseh osnovnih organizacij sindikata iz TGA. Operativno telo konference je izvršni odbor, v katerem so vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata in predsednik tovarni- ške konference sindikata. Omenil sem izvršni odbor 'sindikalne konference; ta se pogosto sestaja, ugotavlja delovanje organizacije, naše samoupravne organizirano- sti in po potrebi sklicuje tudi problemske konference. Sklice- vanje problemskih konferenc je naša stalna naloga oziroma prak- sa, zlasti če gre za pomembna vprašanja na področju delovne organizacije ali sestavljene orga- nizacije UNIAL. Kako pa je konferenca prisot- na pri razreševanju problemov sestavljene organizacije UNIAL in delovne organizacije? »Že pri prejšnjem vprašanju sem mimogrede omenil, UNIAL. zato je v zvezi s tem potrebno načeto misel nekoliko dopolniti. V odnosih na relaciji IM POL — TGA je zlasti v zadnjem času prišlo do kakovostnih premikov. Sprejetje bil samoupravni spora- zum o združevanju dela in sred- stev kar je osnova za nadaljnje premike v odnosih, s tem pa seveda še zdaleč ni rešeno vpra- šanje vloge in nalog, za katere smo v Mariboru formirali skupne službe. Poraja se misel prenaša- nja nekaterih nalog na skupne službe UNlAL-a kot so marke- ting, planske službe in še nekate- re zadeve, ki se sedaj v glavnem opravljajo v obeh delovnih orga- nizacijah. Prisotnost konference v delovni organizaciji je v glavnem obrazložena že pri prvem odgo- voru. K temu samo še pojasnilo: vse akcije tečejo od osnovnih organizacij do izvršnega odbora konference in po sprejetem akcij- skem programu v obratni smeri. Znano pa je. da v delovni organi- zaciji in izven nje ni nobene zadeve, v katero družbenopolitič- ni aktiv ne bi vgradil svoje aktivnosti. In če vemo, daje prav organizaciji sindikata naložena naloga organizacije in vodenja teh akcij, potem ni potrebno o prisotnosti konference ali bolje rečeno organizacije sindikata, uajati podrobnejših pojasnil. Kjerkoli je aktivnost naše organi- zacije zastavljena drugače, ni pričakovati željenih uspehov.« Glavne naloge konference; nje- na povezava s sindikalnimi skupi- nami. »Razen že prej omenjenih nalog na področju aktivnosti organizacije, pa tudi izvršnega odbora konference, kot je samou- pravna organiziranost, in delo sestavljene organizacije, tečejo še priprave za sklic problemskih konferenčna rad i nekaj zelo po- membnih vprašanj za našo delo- vno sredino in sicer kadrovske problematike, zdravstvenega var- stva delavcev, vprašanja invalid- nosti, informiranosti delavcev o aktivnostih na področju investicij, perspektivne organizacije v pri- hodnje (o tem tečejo priprave na razpravo na ravni republike) ter položaja proizvajalcev in prede- ovalcev aluminija v jugoslovan- skem prostoru in nadaljnjih aktiv- nosti v zvezi z vertikalno integra- cijo. Poleg tega bo konferenca posebno pozornost namenila pri- Ivan Mazera foto: zk pravam na srednjeročni razvojni program za obdobje 1981 — 1985. Razumljivo je. da vsako o teh vprašanj zahteva izredno priza- devnost v pripravi gradiva ter organizaciji samoupravne in družbenopolitične aktivnosti.« Ali sindikat resnično živi s problemi delavcev? »Odgovor na prejšnja vpraša- nja so v glavnem odgovor tudi na to vprašanje. Razen vprašanja nekaterih težav v tehnološkem postopku, ki so prav tako v obravnavi med strokovnim ka- drom in ki bo. v to smo prepriča- ni, rešeno do konca meseca junija. Do tega roka bo sprejet po samoupravni poti program, ki bo brez dvoma opredelil akcije in roke za sanacijo položaja v delo- vni organizaciji TGA. Tako bomo naredili vse. kar je v naši moči. da bo delo v prihodnje uspešno; od širše družbene skupnosti pa pri- čakujemt) rešitev nekaterih vpra- šanj, ki so vitalnega pomena za nadaljnji razvoj tovarne in vseh delovnih t)rganizacij. ki so vezane na naš prt)izvod. Naša organi- zacija se redno ukvarja še z drugimi vprašanji, kot so dejav- nosti na športnem področju, na- dalje vprašanjem rekreacije in-, ostalimi vprašanji, ki so vezanaj n:r delovno in življenjsko okolje^ delavcev.« 1 Kako tečejo priprave na plan in kakšne so naloge konference pri tem? »Vprašanje je dobro postavlje- no, pa tudi ne. O tem bi se sicer morali pogovarjati ob koncu preteklega leta. ko je bil čas za sprejem planskih dokumentov. Navzlic temu informacija, da so planski dokumenti usklajeni in bodo za to leto tudi v kratkem sprejeti. Sigurno je, da se bomo v planskih dokumentih za leto 1980 lahko pogovarjali ob pravem času. Kakšna je naloga sindikalne konference pri tem? Predvsem v organizaciji razprav o vsebini planskih dokumentov in če bo potrebno s predlogi sodelovati pri preoblikovanju le-teh. Na.ša pozornost je usmerjena v srednje- ročni razvojni program delovne organizacije TGA, seveda v okvi- ru SOZD-a. kar pa je vezano na določene aktivnosti v in izven delovne organizacije. K temu še to: Prav od srednjeročnega raz- vojnega programa pričakujemo dokončno rešitev nekaterih ključ- nih vprašanj.« Nagrajevanje po delu. Kje ste? »Težko vprašanje. Naši samou- pravni akti opredeljujejo nagraje- vanje po delu. ni pa ta osnovni in zelo pomemben princip odnosa do vloženega dela zaživel. Mo- ram povedati, da je pri nas doseženo kolektivno nagrajeva- nje, ki pa še zdaleč ne zadostuje. Prav to vprašanje je največkrat predmet razprav in raznih pred- logov, ni pa dosežen željen uči- nek. Zavedamo se, da se bomo morali v prihodnje bolj potruditi pri razreševanju tega pomembne- ga vprašanja.« Kako se sindikalni delavci v TGA vključujejo v razreševanje problemov v okolju kjer živijo? »V kadrovsko socialnem sek- torju obstaja delna evidenca aktivnosti članov delovne organi- zacije. Ti podatki se zbirajo ob vstopu v delovno organizacijo in so seveda nepopolni, kajti za delavce, ki so že dalj časa^ tovarni nimamo pv)datkov o aktiv- nostih izven delovne organizacije- Obstaja evidenca za člane ZK konferenco sindikata in nekatere delavce, ki so dejansko nosile' pi>sameznih funkcij v okolju, kjer živjjo. Želel bi zaključili ta pogovor Z naslednjo ugotovitvijo: Naša de- lovna organizacija živi in dela v pogojih, ki niso značilni za c>sli'K delovne organizacije v ptujsk' občini. Samoupravni organi '"^ družbeno-politične organizacije ^ okviru tovarne pa svojo dejavnos' prilagajajo najboljšim možnostim /a razreševanje celotne proble- matike TGA. Pripravila: S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZS PTUJ S konkretnimi aktivnostmi podkrepiti uresničevanje stališč Na petkovi seji predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj so v zelo konkretni razpravi podprli stališča predsedstva centralnega komiteja ZK.J. Ki govore o nadaljnjih aktivnostih pri razreševanju gospodar- skih slanosti in zahtevajo odločno stabilizacijsko akcijo na vseh področjih življenja in dela. Soglašali so. Ja samo ugotovitve ne vodijo nikamor, če ne bo odločne in konkretne akcije s polno osebno in kolektiv no odgovornostjo. Prav tako so ugotovili, da rezerve še obstajajo in jin je potrebno le poiskati ter tako prispevati, da se gospodarstvo usmeri v stabi- lizacijske tokove. Potrebno bo tudi izvesti nadzorstvo nad izvaja- njem sklepov, zaostriti odgovornost do planiranja in izvajanja sklepov. Posebno pozornost pa nameniti izvajanju načel kadrovske politike in ne dopustili »selitve« kadrov iz gospodarstva v negospodarstvo. Ko so obravnavali aktivnosti za uresničevanje stališč republiškega sveti) zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uve- ljavljanje delitve po delu. so se zavzeli za odločno aktivnost pri sprejemanju takšnih programov ak- t.vr, i;, hodo zaiiotovili uresničevanje teh stališč v praksi. Predlagali so tudi. da bi bili'osebni pre- jemniki.ki gredo v breme materialnih stroškov in sklada skupne porabe urejeni s posebnimi druž- benimi dogovori, v katerih naj bi bili zneski limiti- rani. Na kratko so pregledali tudi delovanje dele- gatskega sistema v združenem delu ter ob tem ugotovili, da je povezovanje med delegacijami in organi samoupravljanja še vedno nezadostno in da se delegacije premalo navezujejo na delo strokovnih služb oziroma iščcio konkretne pomoči od teh. Zadolžili so tudi izvršne odbore osnovnih orga- nizacij sindikata, da vsaj dvakrat letno obravnavajo delovanje delegatskega sistema v temeljnih sredi- nah. Ocenili so še. da se je gospodarstvo premalo vključilo v razpravo osnutka^žakona o usmerjenem izobraževanju in da je največ pripomb prišlo iz osnovnih šoi, nič pa iz srednjih šol. Rečenoje bilo. da je imelo gospodarstvo tak odnos do te razprave kol "ga irna pri planiranju in ker plani kadrov niso ses- ',.!\ ni del) dolgoročnega plana. ^G TEDNIK - 24. maj 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu To je bila osrednja točka zadnje seje članov OK ZKS Ptuj, ki je bila v sredo, 16. maja. Komunisti so razpravljali in sprejeli stališča in predloge, izoblikovane v javni razpravi o uresničevanju samoupravnih družbenoeko- nomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ptujske občine. Ze v začetku seje so povdarili pomemben napredek, ki smo ga na področju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje dosegli V naši občini v zadnjih petih letih, za kar gre zasluga predvsem Samoupravni stanovanjski skupnosti Ptuj. Žal pa je na tem področju potrebno še mnogo stvari spreme- niti, marsikaj bolj dosledno izvajati. Zato je bila organizirana široka javna razprava, ki bi naj zajela vse delovne ljudi in občane. Zal temu ni bilo tako, saj je bila razprava bolj ali manj forumska. Vanjo se je vključilo vse premalo delavcev, medtem ko je bila mladina sploh pa- sivna, čeprav je gradnja stanovanj tudi v njihovem interesu. Iz razprave na seji je bilo razbrati, da bo potrebno za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda poživiti aktivnost hišnih svetov in zborov stanovalcev. Hišni sveti v posamezni krajevni skupnosti ali na nivoju občine bi se morali s posebnimi samoupravnimi sporazumi dogovoriti o planski uporabi sredstev tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš, saj ostajajo ta sredstva v veliki meri neizkoriščena. Eden izmed razpravljalcev je omenil tudi neaktivnost prebivalcev v novih stanovanjskih soseskah. Gre za tisti del predvsem mladih sta- novalcev, ki potem ko dobe stanovanje, opusti- jo vso družbeno in politično aktivnost, se zapre med svoje štiri stene. Tudi sosedski odnosi nise na zavidljivi ravni, kar vse povzroča odtujenost in nezainteresiranost delovnih ljudi in občanov za reševanje stanovanjskih in ostalih vprašanj v soseski, naselju ali v krajevni skupnosti. Zato je naloga komunistov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela prav v vzpodbujanju k aktivnemu delu v krajevni skupnosti. Eno od stališč, ki so jih sprejeli člani konference se glasi: ,,Pri izgradnji večjih sosesk je potrebno sočasno planirati in graditi tudi spremljajoče objekte (vrtec, šolo, igrišča, trgovine in tako dalje)." Ob tem pa se je potrebno zavedati, da pri oblikovanju planov morajo sodelovati krajani s svojimi stališči in pobudami ter preverjati uresničevanje planov. Brez ustrezne organiziranosti ali z organizi- ranostjo, ki je zgolj na papirju pa tega ni moč uresničevati. Veliko več bodo morale na tem področju narediti tudi delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V preteklem letu so bile v večini krajevnih skupnosti oblikovane posebne delegacije in združene delegacije, mnogo manj je splošnih delegacij. Te spremembe sicer še niso dale pričakovanih rezultatov, vendar bo ob večji odgovornosti delegatov in ob ustanavaljanju enot samoupravnih interesnih skupnosti za območje ene ali več krajevnih skupnosti omo- gočena tesnejša povezanost krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Na seji je bilo sicer izraženo mnenje, da v ptujski občini ne bi hiteli z ustanavljanjem enot samoupravnih stanovanjskih skupnosti v krajevnih skupnostih in da bi bolj pospešili delo hišnih svetov. Najbrž pa bomo takšne enote morali ustanoviti, da bomo zagotovili kvali- tetno delo na tem pomembnem področju. Seveda pa zgolj ustanovitev enot ne bo prinesla nobenih izboljšav v delu delegacij in ostalih struktur, temveč bo potrebno resneje zgrabiti za delo, če bomo hoteli uresničiti vse tiste naloge, ki jih je zastavila zadnja seja članov OK ZKS Ptuj. N. D. ZADNJA SEJA OK SZDL PTUJ Ni bila sklepčna Od 95 delegatov občinske konference SZDL Ptuj seje ponedeljkove sedme in zadnje seje štiriletnega mandatnega obdobja udeležilo le 41.: Pred začetkom seje je izostanek opravičilo 15 delegatov, za 39 delegatov, pa veljajo besede, ki jih je izrekel Franc Zadravec, predsednik OK SZDLi Ptuj. da bo občinska konferenca vsem družbenopolitičnim organizaci- jam v krajevnih skupnostih poslala pismo s priporočilom, da ugotovijo vzroke odsotnosti in kritično obravnavajo tiste delegate, ki se konference niso udeležili. Sodeč po dnevnem redu bi konferenca bila dovolj aktualna in kon-' kretna. saj bi delegati obravnavali delovanje konference in njenih or- ganov v prejšnjem mandatu, spregovorili o delu krajevnih organizacij SZDL in razrešili sedanje vodstvo. Zavedati se moramo, daje socialis- tična zveza delovnih ljudi revolucionarna organizacija in široka fronta vseh socialističnih sil. Na seji so se dogovorili, da bo ponovna konferenca občinske organizacije SZDL predvidoma 13. junija. zk Stabilizacijsko obnašanje Kratka analiza poslovanja or- ganizacij združenega dela za ob- dobje janurar — marec letos; iz- delala jo je služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj na podlagi podatkov periodičnih obračunov: ugotavlja, da se je ptujsko gospodarstvo v prvih mesecih letošnjega leta izredno stabilizacijsko obnašalo. Znatno pa zaskrbljuje podatek, da v tem obdobju niti en nosilec razvoja ni ustvaril dovolj kakovostnih sred- stev za akumulacijo. - V tem času je zabeležena iz- redno visoka rast industrijske proizvodnje, kar za 14,3 odstotke in sicer brez TGA. Hidroelek- trarne Formin in TOZD Elektro- nika — Gorenje; obenem pa je pristona visoka rast cen. Nas- protno pa so doseženi zadovoljivi finančni rezultati. Celotni priho- dek seje povečal za 29 odstotkov, dohodek pa za 26 odstotkov; znižale pa so se izgube. Medtem, "ko seje poslabšala kakovost gos- p odarjenja, saj je rast dohodka za 3 odstotke višja od rasti celotnega prihodka. Izguba je zabeležena v 6 organizacijah združenega dela, največjo pa so ustvarili v Ptujskih toplicah. Gospodarstvo je doseglo tudi nekoliko boljša razmerja v raz- poreditvi dohodka. Za enostavno in razširjeno reprodukcijo se je v tem obdobju namenilo 189.281 tisoč dinarjev, od tega pa za že sprejete obveze 197.922 tisoč di- narjev. Prek tri odstotno pski vrh. so bila nedavno iz Kolna vrnjena lastnikom, ki so s tem zopet dobili potrdilo o visoki vrednosti svojih umetnin. Obe- nem pa je to dokaz o izre"dni umetniški zavesti naročnikov v času njihovega nastanka, za kate- re so umetniška dela lahko izva- jali le visoko rcnomirani umetni- ki. Dr. Štefka Cobelj 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 24. maj 1979 - TEDMIK 23.24. IN 25. MAJA TABOR MLADINCEV PROSTOVOUCEV Usposabljanje za obrambne potrebe Pomembno mesto v obrambnih pripravah imajo tudi mladinci prostovoljci v enotah TO. V ptujski občini že več let skrbimo za načrtno usposabljanje mladih pripadnikov; vzgoja pa se opravljti v obliki ta- bora, ki v teoretični in praktični obliki seznanja mlade z njihovo bodočo vlogo pri obrambnih pripravah. Občinski štab TO občine Ptuj bo v okviru priprav na sprejem mladih v enote TO, organiziral tabor 23., 24. in 25. maja v Rabelčji vasi. Svečani sprejem pa bo 25. maja v Moškanjcih. Med bivanjem v taboru bodo mladinci poleg teoretičnega in praktičnega pouka obrambne vzgoje, izvedli še dva taborna ognja in ju popestrili s kulturnim programom, ki ga pripravljajo mladi krajevne skupnosti »Boris Ziherl «; obiskali pa jih bodo tudi borci. V okviru usposabljanja bodo izvedli še pohod po poteh spominskih obeležij NOB ter obiskali spomenike revolucije v Kicarju, Desencih. Destrniku in Krčevini. Praktični preizkus pridobljenega znanja pa se bo izvedel v obliki streljanja. Tabor mladih se vključuje v program osrednje prireditve v ptujski občini ob mesecu mladosti. MG Ohraniti Življenje, je naša največja vrednota Na nedavni letni skupščini krajevne organizacije Rdečega križa v Gorišnici so med pomembnimi uspehi, ki jih beležijo v zadnjem obdobju, izpostavili predvsem uspešno delo pri zbiranju prostovoljnih krvodajalcev za potrebe ptujske bolnišnice. Predstavniki občinskega odbora RK Ptuj so jim za to humano delo izrekli vso priznanje, trem — Ivani Dejčar, Marjanu Kovačecu in Miranu Kostevcu pa so izročili za deset kratno darovanje krvi pismeno priznanje in značko. Za velik delež krvodajalcev iz Gorišnice ima brez dvoma precejšnje zasluge tovarišica Marija KLINC, ki je bila tudi za naslednjo mandatno obdobje izvoljena, da skrbi za področje krvodajalstva. Tovarišica Klinčeva je na letni skupščini med drugim dejala, da ima njihova organizacija v svoji sredi vrsto krvodajalcev, ki so svojo dragoceno življenjsko teko- čino darovali tudi do 37 krat. ,,Čeprav živimo v času naglega in vznemirljivega utripa življenja, ta čas vse bolj terja od nas, da osta- nemo ljudje sebi in drugim," je dejala zbranim krvodajalcem ter nadaljevala ,,misliti na sočloveka in se postaviti v vrsto, da daruješ del sebe tistemu, ki je njegovo živ- ljenje odvisno od tebe — morda je to mati, oče, otrok — dati del sebe, da ohraniš življenje — je naša naj- večja vrednota. In za tem stojiš ti — neznani darovalec krvi. V letu 1977 je bilo na našem območju 84 darovalcev krvi, leto kasneje pa že 121. Prva letošnja akcija v mesecu januarju pa je zabeležila že 47 odvzemov iz našega območja. Za to imajo zasluge vsi tisti, ki neumorno delajo na terenu. Lansko leto smo se jim oddolžili s skupnim srečanjem v Moškajncih ter jim podelili tudi posebna priznanja. Pohvaliti pa moramo tudi naše mlade, ki se v akcije aktivno vključu- jejo. Največ jih je iz Gorišnice in bi želeli, da se jim pridružijo tudi iz osta- lih vasi. So pa še tudi druge oblike kjer lahko človek dokazuje svoj humani odnos do sočloveka — pomoč ostarelim in onemoglim ljudem ali tistim, ki potrebujejo pomoč v svojih človeških stiskah." mš Marija Kline Foto: mš UVELJAVUANJE VLOGE POTROŠNIŠKIH SVETOV Za boljše sodelovanje med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela Potrošniški sveti v ptujskih krajevnih skup- nostih šele začenjajo s svojimi aktivnostmi, je bilo med drugim ugotovljeno na sejj potroš- niškega sveta v KS »Dušan Kveder«. Če bi bilo delo v tem trenutku širše postavljeno, bi ne prihajalo do raznih pomanjkljivosti, ki se dnevno dogajajo pri oskrbovanju z osnovnimi življenjskimi in drugimi potrebščinami. Na minuli seji so člani sveta precej ostro zastavili polemiko glede ureditve primernega prostora za prodajo kruha, saj že dlje časa ugotavljamo, da sedanji v Lackovi ulici vse prej kot zadovoljuje. Res je tudi, da skrbimo za ureditev ostalih poslovnih prostorov, medtem, ko o tem problemu v skupnosti razpravljamo že preveč časa. Zadnja razprava je sicer pokazala, da se od razmišljanj prehaja h konkretnim akcijam. Se prej pa bo potrebno najti dober in obetajoč dogovor med proizvajalcem kruha in trgovsko mrežo. Na tej relaciji pa je še vedno ostrih bodic, ki pa jih lahko z dobro voljo in z upoštevanjem širšega družbenega interesa re- šimo v zadovoljstvo vseh. _ ^__ Predstavniki MlP-a. Intesa in izvršnega sveta SO Ptuj. ki so sodelovali na tem sestanku, so poudarili, daje nujno rešiti ta problem, saj bo po odloku sanitarnega inšpektorja potrebno lokal v Lackovi ulici zapreti 1. septembra. Med tem časom pa bo nujno poiskati ustrezno re- šitev. Čas je že, da Ptuj dobi lokal za sodobno prodajo kruha, kot so to že znali rešiti v drugih slovenskih mestih. Člani sveta so odločno zastavili, da se naj lokal uredi v Miklošičevi ulici 3, kjer je bila dosedaj krojaška delavnica. Predstavniki MlP-a so poudarili, da v letoš- njem letu ne razpolagajo z zadostnimi inves- ticijskimi sredstvi za rešitev tega problema, so pa pripravljeni začasno reševati ta problem. V vseh teh prizadevanjih je treba upoštevati ra- cionalno trošenje sredstev; saj vemo. da je akumulacijski dinar proizvajalcev kruha iz- redno drag in da bo nujno sodelovanje kre- ditnih sredstev. Dobro zastavljen in konkreten dogovor med predstavniki potrošniškega sveta in delovnimi organizacijami, ki bi naj problem reševale, je dokaz, kako je potrebno takšne in podobne probleme reševati. Seveda pa je nujno, da se okrepi vez med potrošniki in trgovino ter proizvodnjo in utrdi skupen nastop na pod- ročju planiranja. V prihodnje bo organiziranih še več pogovorov, na katerih se bo razreševala problematika oskrbe Ptuja z osnovnimi živ- ljenjskimi artikli. Potrošniški svet je ob tej priložnosti raz- pravljal še o odpiralnem času trgovin. Tako se predlaga, da bi naj bile v bodoče špecerijske trgovine odprte ob sobotah do 12. ure, medtem ko bi bile dve večje špecerijske trgovine na območju samega mesta Ptuja odprte do 19. ure. Predstavnik MlP-a je povedal, da letno izgu- bijo po dosedanjem odpiralnem času, ko so trgovine odprte do 15. ure 16.000 ur in daje promet v urah do 15. ure izredno nizek. Člani sveta so soglašali s tem predlogom. O tem pa bo odločala konferenca potrošnikov mesta, ki se bo sestala v kratkem. MG Pred prvim praznikom KS Videm Na območju KS Videm v zgo- dovini ni bilo pomembnejših do- godkov, po katerih bi lahko do- ločili datum krajevnega praznika. Za vsakoletno praznovanje praz- nika KS Videm so zato določili 3. junij. Aktivnosti ob krajevnem praz- niku se bodo pričele že v nedeljo. 27. maja. ko bo slovesna predaja dveh novih gasilskih avtomobilov v Tržiču. Skozi ves teden bodo potekale razne prireditve, od ša- hovskega turnirja, likovne razs- tave, športnih tekmovanj za pokal krajevne skupnosti do uprizoritve dramskega dela. V nedeljo, 3. junija bo slavnos- tna seja organov krajevne sa- mouprave, družbenopolitičnih in drugih organizacij. Na seji bodo podelili tudi bronasta odličja OF, pripravili bodo tudi kulturni program, po njem pa še vajo ga- silsko tehničnih enot gasilskega centra Videm. JB Za praznik Ptuja so v parku zagorele luči Nove luči v parku so nameščene na ličnih nosilcih Foto: Alfred Bradač Predno se bo napolnilo novo, sedaj Ptujsko jezero, je bilo potrebno urediti marsikaj, kar ni v neposredni zvezi z gradnjo vodne elektrarne SD II v Forminu, od gradnje čis- tilne naprave (kolektorja) v Ptuju do ureditve obrežja Drave v Ptuju in zgraditve tes- nilne stene ob mestnem parku v Ptuju. Vse to je zahtevalo tudi globok poseg v sam mestni park, kar se sedaj postopoma obnavlja. Mogočna drevesa, kijih je bilo treba posekati, bodo z leti nadomestila nova, vendar je tu treba upoštevati zakonitost naravne rasti. Ureditev ostale- ga pa je v marsičem odvisna od razpoložljivih materialnih sredstev. Med drugim je bilo treba na novo urediti razsvet- ljavo v parku in ob obrežju Drave s postavitvijo novih luči. Na predvečer praznika Ptuja so nove luči v parku prvič za- gorele in s tem prispevale k svečanejšemu izgledu Ptuja tudi v nočnem času. Odsev luči v Ptujskem jezeru od Hrvatskega trga do nekdanjih Birov Foto: Alfred Bradač 0bre2 Nov kulturni dom želje in potrebe po novem kultur- nem prostoru so prisotne skoraj v vsakem večjem slovenskem kraju. Še toliko večja pa je vnema za gradnjo kulturnih domov v tistih sredinah, kjer je bogato kulturno življenje, kjer se poje, pleše in igra. Takšen kraj je Obrez, v KS Središče ob Dravi. »Že leta 1974 smo začeli razmišljati o gradnji kulturnega doma,« pripoveduje Tilika Kolarič, predsednica do- mačega prosvetnega društva. Na srečanju folklornih skupin so se dogovorili in sklenili, da s krajev- nim samoprispevkom in prosto- voljnim delom začno z gradnjo. Začeli so 5. marca 1974 in danes je dom pravzaprav že povsem zgrajen. Investicija je zagotovo Dom bodo namenu predali v začetku julija foto: zk vredna 4 milijone dinarjev, zatrju- je Tilka Kolarič, v dom smo občani vložili tudi nad 5 tisoč delovnih ur in veliko gradbenega materiala. V domu je velika in lepa dvorana z odrom in balkonom, sanitarije, garderobni prostori, kuhinja, večja sejna soba ter klubski prostor za mladinsko organizacijo. Poleg kredita, je 280 tisoč dinarjev prispevala tudi republiška kulturna skupnost, ki je denar namenila predvsem zato, ker so Obrezani in drugi zelo aktivni na kulturnem področju. Pri prosvetnem društvu delujejo folkloristi in člani dramske sekci- je. Še ped odprtjem novega doma, ta bo v začetku julija, bodo v domu pripravili tradicionalno srečanje folklornih skupin in literarni večer s pesniki, ki so živeli v okolici Obreza. Ob tej priložnosti, to je 9. junija, se bo domače prosvetno društvo pobra- tilo s KUD Jaka Rabič iz Dovj pri Mojstrani. Jutri bo v novem kulturnem domu v Obrežu tudi osrednja občinska slovesnost mladih ob praznovanju dneva mladosti. zk TEDNIK - '"^J ^^^^ NAŠE KMETIJSTVO - 7 POGOVOR Z BODOČIMI KMETOVALCI Odločili so se sami Uspešnega uresničevanja spre- jetih nalog in hitrejšega napredka v kmetijstvu si brez znanja ne moremo zamisliti. Sodobni načini vzreje in pridelovanja zahtevajo veliko znanja in tekočega ^^prem- Ijanja novosti, zato pa je izob- raževanje za kmetijske poklice v poklicnih, srednjih in na višjih ter visokih šolah še kako pomembno. To vemo vsi, drugo pa je. kako pri zagotavljanju ustreznih učnih pogojev m vpisu sodelujemo. Primer poklicne poljedelsko-živi- norejske šole na Turnišču kaže. da se teh nalog skoraj ne zavedamo, saj so težave zaradi premajhnega vpisa, da o opremljenosti šole za praktično delo niti ne govorimo. Skoraj vsaka usmerjena kmetija je bolje opremljena. No, o tem bomo več govorili prihodnjič. Jožica Bestjak Oto Fric Janja Mesarici Adolf Gojkovič Mirko Einspieler Ob praktičnem prikazu načina siliranja uvele trave, ki je bil pre- teklo sredo, smo se pogovarjali z dijaki poklicne št)le in srednje kmetijske šole. Zanimalo nas je predvsem, kdo jih je seznanil in kdo pritegnil v izobraževanje, ali da šola dobro podlago za nadal- jnje delo in kam nameravajo po končanem št)lanju. Jožica Bestjak je Primorka iz Kopra, vendar ni s kmetije: »Kmetijstvo me veseli, saj sem rada v naravi, pa tudi živali so mi pri srcu. Zato sem se odločila za srednjt) kmetijsko šo\o v .Maribo- ru, kjer sedaj obiskujem tretji let- nik in sicer t)ddelek za poljedel- stvo in živinorejo. Praktičnega pouka imamo v okviru strokov- nih predmetov šest ur na teden. Takšni ogledi, kot jc današnji, so nam zelo dobrodošli, saj sem se s siliranjem spoznala prvič. Po končani šoli se bom verjetno za- poslila pri Agrariji Koper, kjer dobivam tudi štipendijo. O na- daljevanju šolanja še nisem raz- mišljala. « Oto Fric je iz Frajhama. Šmartno na Pohorju, obiskuje tretji letnik srednje kmetijske šole v .Mariboru: »Doma sem na hri- bovski kmetiji, imamo 45 ha posesti od lega 35 ha gozda. lU hektarjev pa sestavljajo po večini travniki, saj se ob gozdarstvu u- kvarjamopredvsemzživinorejo.O tem. ali bom ostal na kmetiji, se še nisem odločil. Zanima me polje- delstvo in živinoreja, zato sem se za to smer tudi odločil. Šola nam da dobro podlago za delo. vendar menim, daje premalo praktične- ga, saj nismo dovolj opremljeni. Ogledi, kot je današnji, nam veli- ko koristijo le. če smo pozorni. Ali je zanimanje za kmetijske šole? lahko rečem daje. pozna pa se od kod JC dijak, ali s kmetije ali pa ne. Tisti s kmetij smo dela bolj vajeni. Sam sem najprej razmišljal o gozdarski šoli. vendar je samo v Postojni, zato pa sem se odločil za srednjo kmetijsko.« Janja Mesaric iz Starošinc obiskuje drugi letnik poklicne šole na Turnišču: »Doma sem z me- .šane kmetije, ki meri 4 hakterje. Za šolanje na tej šoli sem se od- ločila sama. nihče mi ni svetoval, ne učitelj na osnovni in ne pos- peševalec, ki ga na kmetiji srečam bolj redko. Kmetijstvo me veseli, praktičnega dela pa je in ni dovolj, saj je šola slabo oprem- ljena pa tudi šolski prostori so zelo slabi. V novih prostorih, ki se se- daj gradijo, bo po tej strani boljše. Praktični del pouka poteka tudi na usmerjenih kmetijah. Sama sem takšno prakso imela že štiri- krat in sicer na Destrniku. Doliču,. Drstelji in Janežovcih. kjer sem se i spoznala z mlečno in perutninsko] usmerjenimi kmetijami. S prak-j tičnim delom res veliko pridobi- mo. Po končanem .šolanju bom ostala na kmetiji, načrtov za na- dalnje delo pa še nimam.« Adolf Gojkovič je doma v Starošincah in pravtako obskuje drugi letnik poklicne kmetijske šole: »Doma sem na kmetiji, ki je usmerjena v živinorejo, imamo pa ludi perutninsko farmo, kmetija pa meri devet hektarjev. Po končanem šolanju bom ostal doma. šolanje pa bo na isti šoli nadaljeval tudi brat. Z.i to šolo sem se odločil sam. zriaiija prido- biš dovolj, vendar je premalo praktičnega. Zakaj malo mladih ostaja na kmetijah'.' Zato. ker je malo prostega časa. saj je poleti potrebno delati tudi do 16 ur na dan. Po mojem je na kmetiji pri- hodnost, vendar se je potrebno usmeriti in imeti veselje do dela. Meni tega veselja ne manjka, zato bom na kmetiji tudi ostal.« Mirko Finspielerje z avstrijske Koroške, obiskuje pa tretji letnik srednje kmetijske šole v Maribo- ru, smer za poljedelstvo in živi- norejo: »Naša kmetija je velika 40 hektarjev, ukvarjamo pa se naj- več z živinorejo. K moji odločitvi, da nadaljujem šolanje na srednji kmetijski šoli v Mariboru, je veli- ko prispeval stric, kije to šolo sam obiskoval. Po končanem šolanju bom ostal na kmetiji. Med šola- njem sem pričakoval več praktič- nega dela. Verjetno bo čez nekaj časa bolje, saj pri šoli gradimo velik hlev. Za krnetijske šole ie do mojem mnenju premalo zanima- nja, saj je tudi malo takšnih, ki ostajajo na kmetijah, pri šolanju pa se najpogostejeje odločajo le za poklicno šolo. O nadaljevanju šolanja se še nisem odločil. V razredu nas je večina takšnih, ki smo doma na kmetijah. .Mislim, da velike razlike med nami. ki smo s kmetij in ostalimi ni v primeru, če je za kmetijstvo dovolj zani- "^-»"i^-^^ 1. kotar PTUJSKI MLEKARJI NA TOLMINSKEM Preteklo soboto seje v organizaciji TOZD Mlekarna K K Ptuj poslovni odbor za mlekarstvo, ki ga sestavljajo delegati mlekarskih skupnosti Kmetijske zadruge Ptuj. Lovrenc in TOK Ormož ter delegati iz druž- benega sektorja proizvodnje in .Mlekarne, udeležil enodnevne ekskurzije na Tominsko." Prvi vtis na poti med Mostom na Soči. Tolminom do Kobarida nam ni obetal kakšne večje kmetijske intenzivnosti. Težke hirbovite razmere so tamkajšnje kmetovalce izoblikovale v skromne, toda vztrajne živino: rejce. Posledice po potresu so v glavnem že odpravljene. Ugodni pogoji nlanšarij in tradicija v prireji kvalitetnega alpskega mleka in proizvodov kot i C /nan minski sir si> pogoj e\ ali. da so se rejci čvrsto organizirali v TOK Tolmin in TOZD »Planika« tovarno mlečnih izdelkov Kobarid. Udeleženci ekskurzije smo si ogledali živinorejsko skupnost »15. september« v Volarjih, kije nastaliTpo potresu in vKljučuje l5 kmetov. Posedujejo moderen hlev za 60 krav molznic z vsemi sodobnimi dodatki. Njihova organizacija in odnosi so vzgleden primer, kako je mogoče v skupnosti closeči ekonomsko in soctalno varnost kmeta. Pri ogledu mIcKarne \ Kobaridu, ki ima mimogrede rečeno skoraj trikrat večji obseg predelave kot naša ptujska pa smo spoznali smisel in ci!> vklju- čevanja v takoimenovanc reprodukcijske celote, saj sta TOK Tolmin in Mlekarna v Kobaridu vključena v veliko živilsko predelovalno indus- trijo »Josip Kraš« v Zagrebu. Miran Glušič Ogled mlekarne — foto M. Glušič VINOGRADNIKI! Tudi \ letošnjem letu v večini vinogradt)v rdeči pajek ne pomeni pt>sebne nevarnosti, zato proti njemu ne bo treba na splošno škropiti. Vsekakor je preventivno škropljenje proti rdečemu pajku velika napaka, ampak bi smeli proti njemu škropiti res samo po potrebi. Zato pripo- ročanu) takojšen pregled vseh vinogradov na prisotnost tega škodljivca. Pregledati je treba predvsem prve. spodnje lističe na mladikah. Samo v primeru, če se najde vsaj na polovici pregledanih lističev eno ali več pršic, bi se odločili za kropljenje. V primeru, da gre za zmeren napad, bi priporočali uporabo plictrana a i kelthana ali neorona, medtem ko bi folimat smeli uporabljati le tam, kjer je napad rdeče sadne pršice močan. Zadnje toplo vreme je pospešilo rast mladic, zato je ^iicer manj verjetno, da bo rdeči pajek povzročil večjo škodo, kajti povsod so se že izlegla vsa zimska jajčeca. Kljub temu pa ne bi kazalo zanemariti pregleda vinogradov. Opozarjamo tudi na škropljenje proti rdečemu listnemu ožigu, ki ga JC treba opraviti v vinogradih, kjer je ta bolezen nevarna, to je zlasti na bolj lahkih, peščenih, pa tudi kamenitih, lapornatih tleh. Optimalni rok za škropljenje je, ko so mladice dolge 10 cm, uporabljamo pa lahko vse fungicide. ki so primerni tudi proti peronospori, to je npr. antracol, dithane M-45. poivram combi, pa tudi mycodifol. Slednjega bi kazalo uporabljati predvsem tam, kjer se rada pojavlja siva plesen (Botrytis) na mladicah m kabrnkih. Sedanje suho vreme sicer ne ustreza pojavu te bolezni, niti rdečemu listnemu ožigu, pač pa lahko v primeru dežja pride do močnih okužb. Pač pa sedanje vreme z velikimi razlikami med nočnimi in dnevnimi temperaturami ustreza razvoju oidija. Proti njemu priporočamo škropljenje tistih vinogradov, kjer se ta bolezen trdovratno in vedno znova pojavlja. Lahko uporabimo cosan ali karathane, zelo dober pa je bayleton in rubigan. Zelo dobro se obnese tudi prašenje vinogradov z žveplom v prahu. Primeren čas za škropljenje ali prašenje vinogradov proti odiju je. ko so mladice dolge 10 do 15 cm. Letošilji ulov grozdnih sukačev, ki jih lovimo na več mestih v Sloveniji, kaže. da bosta oba škodljivca letos nevarna, saj je število ulovljenih metuljčkov povsod precej veliko. Menimo pa, da bo rok za škrt)pljenje pozneje in bomo nanj še opozorili. STROKOVNA SLUŽBA, kmetijskega zavoda Maribor Prikaz siliranja uvele trave Na Obdravskem zavodu za ve- terinarstvo in živinorejo so pre- teklo sredo izvedli praktični pri- kaz siliranja uvele trave na kup, način, ki seje ponekod v naši ob- čini že uveljavil in o njem smo že obširneje poročali. Prikaz, ki so ga pod strokovnim vodstvom letoš- njega dobitnika priznanja Zad- ružne zveze Slovenije inženirja Vlada Tumpeja izvedli na eko- nomiji zavoda, so si ogledali predstavniki kmetijskih zavodov dijaki srednje kmetijske in štu- dentje vi.šje agronomske šole iz Maribora, poklicne kmetijske šole s Turnišča, med gosti pa sije pri- kaz in nato delo zavoda z zani- manjem ogledal predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin. Za ta najcenejši in kvaliteten način spravila je tudi drugod po naši republiki veliko zanimanje, zato bodo naši strokovnjaki Med gostije tudi Andrej Petelin — foto zk praktične prikaze izvedli tudi v drugih področjih. I. kotar Med praktičnim prikazom tlačenja trave; — foto zk Odločanje bližje občanom slov. bistrica V Slovenski Bistrici je bil v ne- deljo referendum za preobliko- vanje največje krajevne skupnosti na območju občine. Na skupno 21 voliščih je bilo 6945 vpisanih vo- lilcev. glasovalo pa je 6042 ali 86.9 odstotka vseh vpisanih. To je tudi odraz nekajmesečnih priprav, prizadevanj in vlaganj lastnega dela. tako posameznikov kot družbeno političnih organizacij in delovnih kolektivov. Skupno je 76.12 odstotka gla- sovalo za novo organiziranje KS Slovenska Bistrica. Iz velike, zato pa tudi delovno mnogo manj us- pešne KS so se tako z referendu- mom izoblikovale nove KS Zg. Bistrica. KS Zagrad. KS Novo naselje. KS Center in KS preloge. V večini teh sredin so že pred referendumom proučili prostorske in kadrovske zmož- nosti. Pred njimi pa stoji sedaj še Tako je bilo na volišču v Zg. Bistrici ena pomembna naloga, to so vo- litve v krajevne konference. SZDL. Ob tem JC p(nrebno povdanti. da mnoge naloge, predvsem tiste, ki izhajajo iz uresničevanja prog- ramov samoprispevka, komunal- nega urejanja in druge ostajajo kljub preoblikovanju skupna na- loga novoustanovljenih KS. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 24. maj 1979 - TEDNIK ZG.POLSKAVA Skupaj v osamljenosti Zg. Polskava se danes lahko pohvah z zavidljivo hitrim razvojem zasebne stanovanjske gradnje. To je narekovalo tudi hitrejši razvoj komunalnih za normalno življenje potrebnih objektov, med njimi velja omeniti gradnjo vodovodnega omrežja, cest in podobno. Posebej naj poudarim zgraditev nove osnovne šole, ki .so jo predali svojemu namenu na praznik občine Slovenska Bistrica pred dvema letoma. Z zgraditvijo nove šole v novem središču krajevne skupnosti Zg. Poiskave je šla v pozabo blizu 160 let stara šola in z njo samo pet let Stara šolska zgradba v Zg. Polskavi ,,mlajša" lipa na šolskem dvorišču. Šola je bila zgrajena v letu 1820, lipo pa je posadil takratni ravnatelj Simon Pernat. S tem ko so se učenci preselili v svetlejše in sodobnejše prostore nove šole je njihovo staro okolje postalo hitro pozabljeno. Sledovi utrujenosti postajajo vse vidnejši, tako na šolski zgradbi kot tudi mogočni lipi. Samo še od časa do časa se še odpirajo stara šolska vrata, ker v niei še vedno stanujeta Ivan Vokač, upokojeni upravitelj šole in njegova žena, ki ji je ta šola bila tudi rojstna hiša. Prizadevati si, da šolska okna niso postala z odhodom učencev prazna in pusta. V Zg. Polskavi si prizadevajo za staro šolsko zgradbo najti novega lastnika, saj menijo, da bi bilo v njej še vedno, z določenimi preure- ditvami, mogoče razvijati kako proizvodnjo ali obrt. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Letna skupščina 00 RK Gorišnica Redko kdaj imamo priložnost prisostvovati tako množično obiskani letni skupščini Rdečega križa, kot je bil to primer v nedeljo v Gorišnici. Pravijo sicer, da imajo v svojih vrstah nekaj manj kot 900 članov, 304 prisotni pa dovolj zgovorno pričajo, da je Rdeči križ dejavnost, ki v našij socialistični družbi in v skrbi za sočloveka, dejansko dobiva tisto mesto, ki mu po svoji humanitarni dejavnosti in neprestani prisotnosti povsod, kjer^ je njegova pomoč potrebna, tudi pripada. Iz razniti poročil smo slišali, da je OO RK v Gorišnici dosegla v' minulem obdobju pomembne rezultate, zlasti pa se je odlikovala komisi--; Delovno predsedstvo med poročilom predsednika RK Franca Naska Foto: MŠ ja, ki skrbi za krvodajalce. To delo so tudi v prihodnjem obdobju zaupali Mariji Kline. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da ni bilo večjih težav pri- dobivanju potrebnih finančnih sredstev. Iz članarine, prodaje koledarjev in dotacij občinskega jodbora ter domače krajevne skupnosti so jih zbrali okrog 28 tisoč dinarjev in nekaj manj kot 14 tisoč jih je tudi ostalo v bla- gajni za delo v prihodnje. Na nedeljski skupščini v Gorišnici so izvolili novo vodstvo, vaške odbore in delegate, v svoje vrste pa sprejeli 60 mladih iz tamkajšnje osnovne šole in jim svečano izročili člansko izkaznico. Predvsem pa je potrebno pohvaliti kulturni program z nastopom re- citatorjev, igralcev, glasbenikov in pevcev iz osnovne šole, domačega mešanega pevskega zbora ter znanega igralca, sicer pa domačina Lojzeta Matjašiča, ki je poskrbel za kanček vedrega razpoloženja. mš Petnajst let KS MARKOVCI Letos poteka 15 let, odkar je bila ustanovljena KS Markovci. Bilo pa je prvič, da smo praznik KS tudi proslavili (vsaj tako množično). Prvi korak smo naredili mladi v okviru OO ZSM—Markovci, ko smo 28. aprila organizirali orienta- cijsko tekmovanje v počastitev krajevnega praznika. Številne prireditve so se vrstile vse so 12. maja, ko je bila v kinodvorani Markovci proslava in zaključek pri- reditev. Vrstila so se tekmovanja v šahu, v Prvencih so izvedli strelsko tekmovanje, lovsko društvo Sobe- tinci je pripravilo lovsko tekmova- nje. Množično je bilo tudi tekmovanje gasilcev, na katerem so sodelovala GD iz vse naše KS, tek- movanja pa so se udeležili še gasilci iz Spuhlje in Gorišnice. Markovci postajajo precej privlačni tudi za modelarje. V soboto, 12. maja je potekalo tu zvezno tekmovanje letalskih modelarjev za Korantov pokal. V soboto, 12. maja je bila torej zaključna proslava pod geslom: ,,34 let v svobodi, 15 let KS". Šte- vilne goste je pozdravila godba na pihala PD Bukovci s himno in nekaj koračnicami. Proslave so se udeležili tudi predstavniki DPO iz Ptuja. Slavnostni govornik je bila Daniela Feguš, predsednica ZZB NOB Markovci. V svojem govoru je povdarila pomen 9. maja pred 34 leti, oz. 8. maja, v Markovcih in zapisala, da v Markovcih še nismo doživeli tako prazničnega dne, kot je zapisala aktivistka med NOB. Spregovorila je tudi o letih graditve nove Jugoslavije in še posebej v našem voditelju tovarišu Titu. V nadaljevanju kulturnega pro- grama so sodelovali še: ponovno godba na pihala, učenci in učenke osnovne šole Markovci z nekaj re- citacijami ter MPZ PD Markovci, ki je s pesmijo Zdaj zaori pesem o svobodi kulturni program tudi za- ključil. O pomenu tega prvega praznika naše KS je spregovoril predsednik sveta KS Konrad Janžekovič. Spre- govoril je o uspehih, ki so plod aktivnega sodelovanja vseh kraja- nov, posebno pa še tistih, posamez- nikov, ki so bili v vodstvu v zad- njem mandatnem obdobju. Tem zaslužnim posameznikom, društ- vom in organizacijam ter delovnim organizacijam so podelili prizna- nja. Prav tako pa so izročili pokale zmagovalcem športnih in šahovskih tekmovanj. Temu bogatemu kulturnemu in slavnostnemu programu je sledil še prijeten družabni večer za povabljene goste in domačine. Slavica Pičerko VIDEM OB SCAVNICI VABI Tudi spomin na heroja Lacka Spominu narodnega heroja JOŽETA LA CKA se bomo kol njegovi rojaki najprimernejše oddolžili, če bomo dostojno proslavili 40-letnico Cubčevegadoma v Vidmu ob Ščavnici. ki gaje na dan JO.julija I939predal svojemu namenu z naslednjimi besedami: »Žrtve revolucionarnega boja za ljudske pravice so dale pobudo za zgraditev tega doma«. Ivan Kreft PROGRAM PRIREDITEV Proslavljanje letošnjih jublile- jev bo v občini Gornja Radgona v nedeljo 10. junija z osrednjo proslavo in s spremljajočimi ma- nifestacijami, ki bodo potekale v glavnem pred osrednjo priredit- vijo. V času od 1. do 9. junija bodo v krajih Cior. Radgona, Radenci, Apače in Videm ob Sčavnici iz- vedena predavanja z različno te- matiko. Predavali bodo Bratko Kreft. Ivan Kreft. Zdravko Klanjšck in Vanck Šiftar. Izveden bo tudi množični pohod mladine. 9. junija dopoldne bo v Vidmu ob Ščavnici posvetovanje o giba- nju kmečkih fantov in deklet. Posvetovanje strokovno pripravi ZKOS. Vabljeni bodo zgodovi- narji in -^zgodovinska društva, zlasti še učitelji zgodovine z na- šega območja. Prav tako 9.junija zvečer ob pol osmih bo v kulturnem domu Vi- dem ob Ščavnici literarno-glas- bcni večer. Sodelujejo književniki društva slovenskih književnikov, pododbor Maribor, domači lite- rati, pevski zbor iz Vidma ob Ščavnici ali orkester glasbene šole. Občinska proslava v počastitev letošnjih jubilejev bo 10. junija ob 10. uri na prireditvenem prostoru v Vidmu ob Ščavnici. Na njej so- delujejo združeni pevski zbori iz radgonske občine, moški pevski zbor Zveze slepih iz Ljubljane, godba na pihala DPD Svoboda Gor. Radgona, recitatorji. pevski zbor OŠ Videm kot zborni reci- tatorji in harmonikarji zveze sle- pih. Popoldne ob 14. urf bo na pri- reditvenem prostoru še srečanje folklornih skupin iz Pomurja. Uro za tem pa bo v kulturnem domu Videm glasbeni popoldan, v ga- silskem domu Videm pa literar- no-glasbeni popoldan s sodelo- vanjem Partizanske knjige. Na obeh prireditvah sodelujejo priz- nani operni pevci. V založbi Komunista bo ob tej priložnosti izšla posebna knjižica, posvečena tej in ljutomerski proslavi, v 10.000 izvodih, stala pa bo 10 din. Organizatorji proslave želijo, da bi se prireditve in srečanja udeležili španski borci, borci NOB. posebej še Gubčevci in Prckomorci. člani nekdanjih društev kmečkih fantov in deklet in drugih naprednih društev, ki so delovala na našem območju med obema vojnama. Udeleženci proslav naj dajo tudi pobudo av- tobusnim podjetjem glede pre- voza v Videm ob Ščavnici. Novi rod zborovskih pevcev SLOVENSKA BISTRIC Pevski zbor na OŠ Pohorski odred uspešno nastopa na vsakoletni ob- činski reviji šolskih pevskih zborov. z Na osnovni šoli Pohorski odred v Slovenski Bistrici že mnogo let neprekinjeno deluje mladinski pevski zbor. Zadnja štiri leta ga vodi Marinka Kocbek, učiteljica glasbenega pouka na šoli. Zbor šteje blizu 50 mladih pevcev predvsem iz višjih razredov in spada v okvir dopolnilnih dejav- nosti. Kljub temu se lahko v do- sedanjem delu pohvalijo z mno- gimi uspehi, predvsem na šoli in na območju mesta Slovenska Bistrica, kjer nastopajo na po- membnejših svečanostih in kul- turnih prireditvah. »Delo z mladimi pevci je pri- jetno, kljub temu. daje naporno, saj seje potrebno pripravljati za nastope tudi po več dni nepreki- njeno, seveda če želijo doseči kvaliteto in uspeh«, je z navduše- njem pripovedovala zborovodja Marinka Kocbek. Pojejo pred- vsem partizanske, narodne in umetniške pesmi. Včasih pa po- sežejo tudi na druga, spevno za- nimiva področja. Seveda pred- stavlja vsaka večja novost dodat- na prizadevanja in odpovedova- nja prostega časa. kar pa tako pevovodji kol mladim članom pevskega zbora ne dela preglavic. saj delujejo v zboru iz lastnih nagnjenj in ljubezni do petja. Prav to je tudi osnovni pogoj za uspehe zbora v zadnjih letih. Pri svojem delu se zbor srečuje tudi s težavami med katerimi so predvsem kadrovske, saj vsako leto mnogi člani odhajajo iz šole v zbor pa je potrebno pritegniti nove. v večini še neizkušene učence. Tako delo zbora prične vsako leto znova. Marinka Kocbek je z zanima- njem ocenjevala tudi vključeva- nje članov zbora v kulturno živ- ljenje na šolah, kijih obiskujejo po končani osemletki ali pa v sredi nah kjer se zaposlijo. Ugotavlja, da se" več mladih članov zbora vključi v nadaljnje zborovsko petje predvsem na šolah, medtem ko je med tistimi, ki si po končani šoli najdejo zaposlitev zanimanje za nadaljnje delo v zboru manjše, predvsem zato ker v mnogih sre- dinah takšni zbori ne delujejo. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat Deset let gasilskega društva v Destrniku Komaj deset let je od tega. koso v Destrniku ustanovili gasilsko društvo z namenom, da bi tudi na območju te krajevne skupnosti poskrbeli za ustrezno požarno varnost, dela voljne krajane pa pritegnili v vrste ljudi, ki že de- setletja in desetletja nasebično pomagajo reševati premoženje in življenje. Danes, po desetih letih lahko rečemo, daje bila njihova odločitev pravilna in da so v tem obdobju na vseh področjih veliko storili. Tega brez požrtvovalnosti nekaterih posameznikov in druš- tva kol celoti ter ob pomoči vseh krajanov, krajevne skupnosti in družbenopt)litičnih organizacij, gotovo ne bi zmogli. Sicer pa nam je o delu destrniških gasilcev pri- povedoval njihov mladi predsed- nik Janez IRGL: »Ravno v letošnjem letu smo praznovali svoj lO-lctni jubilej m lahko rečem, da dokaj dobro de- lamo tako na preventivnem kol na operativnem področju. Imamo zelo dober podmladek kar nam daje vedeli, da tudi v prihodnje lahko pričakujemo dobre rezul- tate. Naše deseline ludi uspešno nastopajo na tekmovanjih, ki jih organizirajo gasilski centri ali občinska zveza. Pred nekaj leti smo lahko prijavili le desetino ali dve. danes pa se lahko že pohva- limo, da smo v lanskem letu nastopili na občinskem tekmo- vanju kar s šestimi desetinami. Kot je značilno za vse prosto- voljne dejavnosti imamo tudi ga- silci v Desterniku težave s po- trebnimi finančnimi sredstvi. Ži- Predsednik GD Desternik Janez Irgl. Foto: R vimo na manj razvitem območju Slovenskih Goric in zato pač vsa naša dejavnost temelji na prosto- voljnih prispevkih in na denarju, ki si ga sami pridobimo z različ- nimi prireditvami in akcijami. \' začetku smo pristopili h gradnji manjšega gasilskega doma. ki smo ga sedaj že razširili v precej veliko dvorano, ki ne bo služila samo nam — gasilcem, temveč vsem t)bčanom v krajevni skupnosti. Naše društvo je tudi primerno ichničnt) opremljeno, prav tako pa stalno skrbimo za strokovni kader. V svojih vrstah imamo že precej izprašanih gasilcev, nekaj podčastnikov in tri gasilske čast- nike. Imamo ludi sodobno motorno brizgalno in drugo po- trebno opremo z avtomobilom, ki jo nujno potrebujemo za uspešno dejstvovanje in pomoč v nesreči. Tudi naši krajani imajo zelo veliko posluha in razumevanja za naše delo saj nam radi priskočijo na pomoč. Tosc pokaže predvsem lakral. ko ob nt)vem letu razde- ljujemo koledarje in pobiramo prostovoljne samoprispevke. V gasilskem društvu Destrnik imamo trenutno 53 članov, dobro pa sodelujemo tudi zosnovnošolo bratov Reš od koder dobivamo podmladek, pionirje — gasilce, prav lako s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizaci- jami. Za svoje delo pa smo v lanskem letu dobili tudi bronasto priznanje OF slovenskega naro- da. Razmišljamo tudi o tem. da bomo morali še več storiti na področju kulturno prosvetnega udejsivovanja naših članov, ki so že sedaj v veliki večini, predvsem mladi vključeni v prosvetno društvo.« je sklenil svojo pripoved Janez Irgl. predsednik GD Destrnik in pristavil, da so v le- tošnjem letu vključeni še v akcijo Nič nas ne sme presenetiti, čaka jih dokončanje gasilskega doma ter naloga, da operativo dvignejo Iz majhnega raste veliko — bi lahko rekli za destrniški gasilski dom. Foto: R na tak nivo. ki bo zagotavljal us- pešen nastop tudi na republiških tekmovanjih. mš Ani Korpič v spomin življenjske poti so nam namenjene tudi zato, da se na njih srečujemo, zbližujemo in postanemo prijatelji. Spoznala sem jo v bolnišnici. Bila je tiha preprosta kmečka žena. Plaho se je ozirala okrog sebe, dokler ni stekla beseda. Veliko je znala povedati o svojih Halozah, o Dravcih, kjer je živela in o svojih dragih. Težko je govoriti o preprostih in poštenih ljudeh, ki v sebi nosijo toliko ljubezni drug do drugega, da nam lahko ostajajo samo za vzor. Kljub težkemu haloškemu delu, ki je izpilo njene življenske moči, pa je v sebi nosila tudi pesem. Kako rada je pela, je cesto pripovedovala in me smo ji verjele. Ko so se prikradli tihi večeri in so misli pričele odhajati domov je tiho rekla: pojmo, zapojmo tisto lepo narodno: ,,Roiic ne bom trgala, rožica bi umirala glavico povesila, sonca nebi dočakala!" Ni je dočakala, pomladi, tiste njene lepe v cvetje odete haloške pomladi, 14. marca so jo položili v njen tihi dom na Vidmu pri Ptuju. Njen pogreb je dokazal, da so jo ljudje cenili in imeli radi. V meni pa je ostala v spominu tista preprosta kmečka žena, ki ostaja zvesta vsemu, kar je v življenju pošteno in lepo. Marija Kline TEDNIK - »"'i ^»7« KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 MLADI SREDISCANI SO BILI V SVICI Prisrčno med zdomci Na povabilo slovenskega prosvetnega društva Pla- nika v Švici so mladi Središčani soboto in nedeljo, 5. in 6. maja preživeli med našimi zdomci v Wintherthu- ru blizu Zuricha. Skupno je odpotovalo 23 otrok, učencev osnovne šole Središče ob Dravi. Predstavili so se s svojim tamburaškim orkestrom, folklorno skupino in recitatorji. Skupno so imeli tri predstave, eno od teh pa je s svojim obiskom počastila tudi Sonja Ledinek, naš konzul v Švici. Kadar niso nastopali, so si ogledovali okolico, med drugim so obiskali tudi znamenite slapove na Reini. Ravnateljica središke osnovne šole Marija Viher nam je povedala, da so tja in nazaj potovali z letalom, kar je bilo za otroke še posebno doživetje. Tam so jih pričakali številni člani društva Planika, pozdravil pa jih je predsednik Marko Urbas. V domovino so se vrnili polni prijetnih vtisov, saj so bili povsod prisrčno sprejeti. Našim ljudem, ki so na začasnem delu v tujini, so prinesli pesem in ples, pa tudi domačo govo- rico. Naj ob tem povemo, da je prav v krajih, kjer so gostovali, tudi precej ljudi z območja Središča in Obreza. Potovanje so organizirali s pomočjo slovenske izseljeniške matice in republiške konference SZDL. Finančno pa so jim nastop v Švici omogočili: domača krajevna skupnost in krajevna konferenca SZDL, TOZD Droge v Središču, tovarna ,,Jože Kerenčič" Ormož, precej sredstev so prispevali starši otrok, nekaj pa so si zaslužili z nastopi in sodelovanjem na raznih prireditvah v domačem kraju ter ožji in širši okolici. jr MLADI so PREPEVALI 0rm02 Skupnoje na festivalu mlajših in starejših mladinskih pevskih /borov osnovnih šol občme Or- mož nastopilo 10 zborov. Prire- ditev je bila minulo nedeljo v Ormožu, sodelovale pa so vse os- novne šole. razen Runča. Pod- gorcev in POŠ. Šoli Miklavž in Velika Nedelja pa sta predstavili po dva zbora. Uspešen je bil tudi »nastop tamburašcv osnovne šole Središče in instrumentalne sku- pine glasbene šole Ormož. Revija je pokazala izredi.o ka- kovostno rast mladinskega petja na ormoških osnovnih šolah. Toje nedvomno rezultat načrtnega dela mladih glasbenih pedago- gov, ki so lani in leto prej pričeli zavzeto delati. Nastop mladih pevcev, ki so prepevali o sreči, domovini. Titu in svojem veselju, je pozitivno ocenil tudi Viktor ■Schuiger. vt)dja pedagoške enote Maribor, ki seje udeležil pevskega festivala v Ormožu. Ob koncu lahko zapišemo, daje prireditev vsestransko uspela. Pripravila JO je OZKO Ormož ob socielovanju osnovne šole Ormož. Ob dobrem nastopu mladih pev- cev na j povemo še. da se je tudi občinstvo v Ormožu »poboljša- lo«, saj je bila prireditev za razliko od prejšnjih let. karlepoobiskana. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE PTUJ Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj je v nedelio. 13. maia organizirala tradicionalno, letos že dvajseto, .revijo otroških in mladinskih pevskih zborov občin Ptuj. ki je potekala pod geslom: »mladi pevci domovini in Titu ob 60-letnici KPJ in SKOJ«. Predstavilo se je 18 zborov iz osnovnih .šol, otroški pevski zbor glasbene šole »Karol Pahor« iz Ptuja, dekliški zbor Srednješol- skega zavoda-pedaeoška gim- nazija »Dušan Kveder« iz Ptuja in dekliški zbor — DPD Svoboda iz Revijo je odprl Stane Stanič — predsednik ZKO občine Ptuj, prvi pa je nastopil otroški zbor glasbene šole Krol Pahor pod vodstvom Magde Damiševe. foto: mš Majšperka. Skupaj je nastopilo 1000 pevcev. Prireditvi so prisostvovali tudi ugledni glasbeni strokovnjaki, prof Jože Gregorc. Jurče Vreze in Branko Rajšter. ki so ugotavljali, da območje občine Ptuj vzdržuje konstantno dejavnost mladinske- ga zborovskega petja tako v šte- vilčnosti zborov, kol njihovi kva- litetni rasti. Opazen je viden na- predek predvsem pri otroških zborih, tako pri izboru skladb kot v njihovi interpretaciji. Žal v zborih sodeluje malo fantov, če- mur velja v bodoče posvetili več skrbi. Zopet se je pokazalo, kako nujno Ptuj potrebuje večjo dvo- rano za lake in podobne kulturne prireditve, saj je bil moten s hu- dimi sunki vetra, ki so večkrat xn'sem zadušili in onemogočili vvaliletno izvajanje zborov in tako številno poslušalstvo, nad 600 ljudi, ni moglo povsem zbrano slediti prizadevanjem mladih pevcev in njihovih zborovodij, ki so želeli doseči prefinjeno. ubrano in umetniško doživelo muzicira- nje, V bodoče bo prireditelj moral revijo organizirali zopet v sicer neprimerni, vendar edini vsaj dovolj veliki športni dvorani •»Mladika« v Ptuju. Dušan Kožar MLADI ORMOŠKI GUSBENIKI ŽIVIJO ZA GLASBO Že vrsto let se v ormoški glasbeni šoli izobražuje veliko mladih glasbenikov. Mladim glasbenikom je šola prav gotovo ludi prva stopnica pri nadaljevanju glasbenega izobraževanja in kasneje poučevanja. Prejšnjo soboto so bili na nižji glasbeni šoli spre- jemni i/piti za srednjo, precej mladih glasbenikovje opravilo tudi to preizkušnjo. In kako naprej? Kaj o glasbeni šoli menijo nekateri učenci? Renata Žunko. 3. r. osnovne šole Ormož: »Pred d\cmi leti sem se odločila za pouk klavirja. Mislim, da sem se dobro odločila. V šoli se zelo dobro po- čutim in JO rada obiskujem. Tovarišica Gašparčeva se z učenci glasbene šole zelo trud in velikokrat se zgodi, da uspeh ne izostane. Kako naprej, še ne vem, vesela pa sem. da imamo v Ormožu glasbeno šolo. Potrebujemojoše naprej, kajti h klavirju hodi veliko učencev in uč učenk.« Tanja Bedenik. 4. r. osnovne šole Ormož: »Od- ločila sem se za igranje flavte. Ja. kar prijeten je ta instrument. Nekateri mislijo, daje nanj težko igrati, pa ni res. V glasbeni šoli je imenitno, včasih se mi . zgodi, da zmanjka časa za učenje v osnovi šoli. Če si razporedim čas. je potem vse v redu. Ob tej prilož- nosti hi rada pohvalila učitelja flavte, tovariša Martina Laha. veliko nas je že naučil. Moja želja je, da bi k pouku Ilavte hodilao še več učencev, nekako premalo nas je.« Irena Obran. 5. r, osnovne šole Ormož: »Jaz sem se odločila za klavir, dve leti že igram in sicer pri tovarišici Sajkovi. Reči moram, da smo mladi glas- beniki zelo zadovoljni, da je v Ormožu glasbena šola. Veliko možnosti imamo, celo takšne, da pos- tanemo nekoč učitelji glasbe. Kasneje, ko bom po- polnoma obvladala tehniko igranja, bi rada nasto- pala na koncertih, tudi drugi si to želijo.« Stanko Pšak. 8. r. osnovne šole Ormož: »Trobento igram že šest let. Pet let pa sodelujemo v orkestru glasbene šole. No. o orkestru ni potrebno veliko govoriti, kjati v občini ga skoraj vsak pozna. Moj učitelj je tovariš Petek in poudariti moram, daje zelo dober učitelj glasbe, z njim zelo rad sodelujem. Po opravljenem izpitu bo prav gotovo prestopil prag srednje glasbene šole, hotel bi postati učitelj glasbe, upam. da se mi bo ta želja izpolnila.« Tomaž Raušl. 7. r. osnovne šole Ormož: »Or- moška glasbena šola mlademu človeku veliko nudi. Ne samo izobrazbo temveč tudi nastope, potovanja itd. Klarinet me poučuje Alojz Copot in z njim je prijetno sodelovati. Klarinet igram 4 leta in mislim. Z leve: Tomaž Raušl, Stanko Pšak, Irena Obran, Tanja Bedenik, in Renata Žunko da bom z igranjem še nadaljeval. Glasba vzame človeku precej časa. toda če si znaš delo razdeliti, nimaš večjih problemov v osnovni niti v glasbeni šoii. Kot klarinetist obiskujem tudi orkester godbe na pihala in priznati moram, da ga bom še naprej.« tekst in besedilo: zk . VIDA ROJIC. UPORNE SLOVENSKE GORICE (97. nadaljevanje) PADE PETER, UJAMEJO ŠPELO 12. avgust 1944 je vpisan v zgodovini osvobodilnega boja Slovenskih goric med najbolj boleče dogodke, saj so tedaj gestapovci v Jakobskem dolu pri Bračkovih ustrelili aktivista OF Petra, ujeli aktiviste Špelo, Nika, Raka, in Balčka, same dragocene člane Osvobodilne fronte. Ernest Peter-Golob, star 24 let, je bil doma v Gradišču. Bil je sin tr- govca in gostilničarja, pred vojno član Sokola, telovadec, igralec, tambu- raš, politično odprt za napredne politične tokove. Jeseni 1943 sta ga pove- zala v osvobodilni boj aktivista Leon in Niko. Ze čez nekaj tednov se je uvrstil med organizatorje osvobodilnega boja v domačem predelu. V ilega- lo je odšel februarja 1944 in od tedaj razširil območje svojega delovanja. Jadviga Golež-Špela, pred okupacijo učiteljica (r. 1911) seje povezala v osvobodilni boj v Mariboru leta 1942, kjer je bila zaposlena pri nakupnem podjetju odpadnih surovin. 2e leta 1943 jo vidimo med organi- zatorji upora v Mariboru. V gibanje je pridobila širok krog domoljubov. Bila je članica mariborskega okrožnega komiteja KPS in odbora OF. Leta 1944 je bila z.adolžena za politično delo v Slovenskih goricah. Tesno je so- delovala s Srečkom Rojsem-Nikom, študentom (r. 1919) v Sp. Voličini, ki ga poznamo kot prvega organizatorja OF v mariborskem predelu Sloven- skih goric in tudi člana mariborskega okrožnega odbora OF. Špela je bila povezana tudi z Ernestom Golobom-Petrom. Peter, Špela in Niko so se večkrat mudili v Partinjah, od koder so hodili mobilizirance na Kozjak. 6. avgusta je bila seja okrožnega komiteja Maribor. Po seji je odšel l^iko v Slovenske gorice, da pozve za okoliščine Stojanove smrti in za po- (^utje ranjenega Slavka, ter poišče mladinca, ki bo nadaljeval Stojanovo Poslanstvo. Z Nikom sta šla na pot Peter in Spela. Med potjo so se .sešli z Vojkom Lovšetom-Rakom. Skupaj so se napo- dili k Bračkovim v Jakobski dol, kjer je Stojan uredil tehniko v kleti, v Prostoru bivše ledenice. V tehniki je zaposlil Miro Gregorčevo, z ilegalnim 'Imenom ,,Balček". Tehniko pri Bračkovih so nameravali še isti dan prese- liti na varnejše mesto, kajti da deluje tehnika pri Bračkovih, je vedelo že Preveč ljudi. Na sestanku p.i Bračkovih pa so nameravali obravnavati tudi vpraša- o boljšem prehodu vojaških prostovoljcev na Pohorje brez ovinka čez Kozjak. Pri Bračkovih so se zbrali 12. avgusta okrog osme ure zvečer. Rak in ^«er sta bila v gostilniški sobi, Niko in Špela pa v gospodarjevi. Nič hu- "^ga sluteč so zbrani učakali ob pol deveti uri zvečer 16 gestapovcev, ki so Pridrveli pred gostilno s tovornjakom, v hipu obkolili gostilno in vanjo ^drli. V gostilniški sobi so takoj namerili strel v Petra, ki je še zgrabil brzo- ^^'"elko, toda sprožiti je več ni utegnil, kajti streli iz gesiapovskega orožja so ^a smrtno zadeli. Tudi drugi aktivisti niso sprožili svojega orožja v obram- saj so Nemci prehitro nastavili svoje na njihova prsa. Zatem so Raka in Nika vklenili v skupno okovje, Spelo in Balčka pa posebej in vse štiri pahnili na tovornjak. Aretirali so tudi gospodarja Bračka in vso njegovo družino. Napad na Bračkovo gostilno je vodil gestapovec Strohmayer. Mrtvega Petra so pokopali domačini na zahtevo gestapa kar na dvori- šče Bračkove hiše. Po osvoboditvi pa so ga prekopali na pokopališče v Gradišču. Vklenjene žrtve so gestapovci na tovornjaku močno zastražili in že so odbrzeli z njimi proti Mariboru. Peljali so se skozi Smarjeto. Pred pesni- škim mostom je Niko skočil s tovornjaka. Pri tem je počila veriga, s katero sla bila Niko in Rak vklenjena. Niko se je izgubil v noč. Rak pa je obvisel na zunanjem robu na klinu avtomobila. Niko si je pri skoku poškodoval nogo v gležnju, vendar je dosegel šepajoč prvo javko, kjer si je opomogel. Avlo so Nemci po Nikovem skoku z njega takoj ustavili, tema je pomagala, da Nika niso našli. Bilo je okrog pol desete ure zvečer. Spela in rak v zaporu v Mariboru so Špelo in Raka takoj zaslišali. Špelo je prevzel v pretres sam šef gestapa Kurt Stage. Hudo so jo na njegovo povelje mu- čili. Po dolgem nočnem zasliševa- nju so jo pripeljali v policijske za- pore v Slovensko ulico. Od udarcev je bila tako zabuhla, da jo je bilo komaj spoznali. Da bi si pred smrtjo, ki jo je zanesljivo čakal, vsaj tako je Špela mislila, prihrani- la nove strašne muke, gestapovcem pa sadistične užitke, si je sama v celici vzela življenje. Obesila se je za posteljno ograjo s svojim pa- som. Storila je tako kot leta 1942 njena prijateljica Milena Zakrajš- kova, s katero sta pred okupacijo skupaj službovali na šoli v Šmart- nem ob Paki. Raka je zasliševal gestapovec Zangl. Tudi on je moral pretrpeti hude muke, vendar je po naključju ohranil svoje življenje. Pobegnil je iz zaporov ob bombnem napadu. Po žalostnem dogodku v Ja- kobskem dolu so Nemci zaprli Lovšetovo sestro Zoro-Mašo in jo poslali v Rawensbrueck. Zaprli pa so še več ljudi v Slovenskih goricah, med njimi Jožeta Kranjca iz Jurovskega dola ler Marčiča, Celhnerja, Maršaka-Očka in lekarnarja Devideja iz Le- narta. Niko je čez nekaj dni po žaloigri v Jakobskem dolu izbral med ožjimi sodelavci dva tovariša in eno tovarišico za terence, da je v.saj nekoliko blažil izgubo padlega Petra in ujetih tovarišev. KDO JE IZDAL POSTOJANKO OF PRI BRACKOVIH Huda izguba tovarišev v Jakobskem dolu 12. avgusta 1944 je močno odmevala med domačini in daleč po Slovenskih goricah. Hudo je vse pre- tresla smrt Ernesta Goloba-Petra, spoštovanega in priljubljenega aktivista. Hudo jih je pretresla tudi vest o Špelini smrti. Vsi, ki so jo poslušali na se- stankih, niso mogli pozabiti njenih prepričljivih besed o nujnosti in veličini osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov. Oba, Peter in Špela, vzgledna Ernesl Golob-Peter (24) aktivist OF, padel v Jakobskem dolu 12. avgusta 1944 borca za svobodo, sta se vtisnila ljudem v neizbrisen spomin. Aktivisti so morali seveda raziskovati, kdo je bil krivec tragedije pri Bračkovih. Ali je kdo javil, daje pri Bračkovih tehnika OF in so prišli ge- stapovci tja slučajno na dan, ko so bili tam zbrani aktivisti? Ali pa je kdo vedel, da se bodo aktivisti tu sestali prav 12. avgusta in je to javil gestapu? Za tehniko pri Bračkovih je vedel Karel Kladnik-Uroš, tedaj sekretar mariborskega okrožnega komiteja KPS in gestapovski agent od okrog 8. avgusta. Danes menijo nekateri, da se je vdinjal gestapu že aprila 1944, ko je bil že član okrožnega komiteja KPS, vendar se je izmikal večjim izda- jam. Ko pa so ga avgusta gestapovci prijeli, so ga verjetno z grožnjami prisilili na večje sodelovanje. Na procesu po vojni, gestapovci te druge ver- zije niso potrdili, pač pa njegovo sodelovanje od avgusta dalje. Uroš pa avgusta 1944 še ni bil v vrstah OF osumljen za sovražnikovega agenta, zato nanj niso niti pomislili, da bi bil izdajalec postojanke pri Bračkovih. Zato je ostalo vprašanje, kdo je kriv za tragedijo pri Bračkovih, odprto. Napisati pa je potrebno, da je Vojko Lovše-Rak javil iz zapora Jožetu Skeli v Jarenino, naj se pazijo Uroša. Lovšeta je namreč opozoril, da je Uroš vključen med geslapovske vohune, paznik Ferdo Sinrajh. Da je Uroš vključen med geslapovske ovahuhe, je sporočil obveščevalcu IV. operativne cone Stanetu Pečovniku-Maski tudi Maskin sodelavec, zaposlen na kriminalnem policijskem oddelku v Mariboru. Ta je zvedel za Uroša od svojega znanca, gestapovca Fahrnieitnerja. Preden pa so vodilni organizatorji osvobodilnega gibanja sprejeli to vest za resnično, je Kari Kladnik-Uroš zakrivil še veliko gorja, saj so se kar naprej vrstile aretacije in padale smrtne žrtve iz vrst Osvobodilne fronte, med njimi je prav gotovo zakrivil tudi izdajo postojanke v Jakobskem dolu. Uroš je kot član mariborskega okrožnega komiteja spoznal veliko ljudi. Njegovi ožji znanci so bili sodelavci OF v tovarni letal na Teznem, kjer je bil zaposlen v biroju. Med njimi so bili učitelj Franc Hlupič in brata Zagernika. Zagernika je povezal v Osvobodilno fronto Aleksander Pirher — Aco, učitelj, zaposlen med vojno v zavarovalnici Suedmark v Mariboru, doma iz Lenarta v Slovenskih goricah. Nekaj časa je bil tudi član slovensko- goriškega okrožja. Pri njegovi materi je bila partizanska postojanka, ki smo jo omenili že leta 1943. Njegov bral Ivan, mesar pri Lenartu je bil so- delavec OF. Njegov brat Fredi je odšel oktobra 1943 iz nemške vojske v partizane na Kozjak. Njegovi dve sestri med vojno nista živeli v Slovenskih goricah. Ker je bil Aco avgusta že na Kozjaku v Lackovem odredu, ga Nemci niso mogli prijeti, pač pa so aretirali vse druge dosegljive sodelavce OF, ki jih je Uroš prijavil gestapu. Gestapovec NViegele je na procesu leta 1947 povedal , da so Uroša pridobili za gesiapovskega agenta brez nasilja. Komaj so ga zaprli, že se jim je vdal. Uroš je prejel zasluženo kazen za svoje zločine proti koncu februarja 1945 v Golavabuki pri Slovenjem Gradcu. Pred smrtjo je povedal, kako je izdal in mori. Tedaj je bila kaznovana s smrtjo tudi izda- jalka Desa, Uroševa žena. Po hudem udarcu, ki je zadel mariborski okrožni komite KPS in odbor OF julija 1944 s smrtjo štirih članov in avgusta 1944 s smrtjo Marjana Baniana-Stojana in Jadvige Goleževe-Špele; slovenskogoriške okrožje pa s smrtjo Ernesta Goloba-Pelra ier mnogimi zaprtimi sodelavci, so sledili do konca leta 1944 še drugi. (Viri: — M. Ževari: Po sledovih NOV mariborskega okraja. — M. Ostrovška: Kljub vsemu upor. — Nikovo pismo 24. avgusta 1944 — obl. kom. KPS za štajersko; — v zgod. arhuvu CK ZKS—VIU —1—4334). — Orožniška poročila o gibanju partizanov; — v muzeju NOV Maribor. — Izjava Eda Zorka-Mihca, Lenari.). Nadaljevanje prihodnjič 10 - NAŠI DOPISNIKI 24. maj 1979 TEDNIK 0rm02 TEKMOVALI SO MLADI MATEMATIKI Minulo soboto je bilo v Ormožu občinsko tekmovanje mladih matematikov. Sodelovalo je skupno 37 učencev in učenk iz vseh os- novnih šol le občine. Tekmovalci so bili dobro pripravljeni, zatoje bilo takšno tudi znanje in uvrstitev. V skupini šestih razredov je bilo znanje najboljše, saj je Davorin Munda. učenec osnovne šole Ormož, dosegel maksimalno število točk. Na drugo mesto so se uvrstili Dušan Jurkovič. Miro Cvetko in Branko Cimerman — vsi učenci osnovnešole Velika Nedelja terCiril Fodgorelec iz Ormoža. Tretji najboljši rezultat pa so dosegli: Zdravko Štih in Olga Zavec — oba osnovna šola Tomaž in Ivan Zadravec iz Ormoža. Pri tekmovalcih iz sedmih razredov je bila najboljša Alenka Škrjanec iz Ormoža, druga je Marija Rajh od Tomaža, tretja pa Metka Žižek iz Ormoža. Med tekmovalci osmih razredov seje na prvo mesto uvrstil Ivo Blagovič iz Ormoža, ki bo občino zastopal na republiškem tekmovanju 26. maja v Mariboru. Na drugo mesto seje uvrstil Silvo Žižek, osnovna šola Ormož, tretja paje Melita Mesaric, osnovna šola Miklavž. Za sodelovanje so vsi tekmovalci prejeli lepe knjižne nagrade, posebej še zmagovalci. Sredstva zanje sta prispevali občinska izob- raževalna skupnost in občinska raziskovalna skupnost. ZG.POLSKAVA Vozilo preteklosti in bodočnosti Kriza ob pomanjkanju tekočih goriv, še posebno za avtomobile je postavila ponovno v ospredje vrednost kolesa. Zaradi tega se njegova vrednost še ne bo tako hitro zmanjšala ali celo izgubila. Nasprotno lahko pričakujemo ob naraščajočih zmanjšanjih rezerv tekočega goriva, da bo kolo že pred desetletji nacionalno vozilo, to .svojo vlogo ponovno pri- dobilo. Tako kažejo tudi zadnji rezultati v trgovinah, kjer prodajo v zadnjih dneh več koles kot prej skozi vse leto. Da seje ta oblika prevoznega sredstva uveljavljala že pred mnogimi desetletji kaže tudi staro kolo na dvorišču družine Lah na Zg. Polskavi. Verjetno bi dočakalo podobno usodo kot mnoge njegove predhodnike, če v družini ne bi ime i čuta do zgodovinskih predmetov. Staknili so ga pri stricu na podstrešju v Mariboru in si ga takoj pripeljali na Zg. Polskavo. kjer je mlademu Ninu Lahu uspelo prevoziti tudi nekaj metrov, seveda po asfaltu, nato pa so ga kot okras obesili na gospodarsko poslopje dvoriščne zgradbe, kjer je nema priča razvoja kolesarske industrije. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat Strelska družina Središče ' stara 20 let Strelska družina Središče ob Dravi praznuje letos 20-letnico delo- vanja. Ob tej priložnosti so minulo nedeljo v Ormožu pripravili posebno tekmovanje središke strelske ekipe proti ekipi občine Ormož. Kljub močni zasedbi, saj je občinska ekipa bila sestavljena iz najboljših strelcev vseh strelskih družin, ki delujejo na tem območju, so Središčani zmagali s 55 točk razlike. Najboljši posamezniki so bili: Dani Zorko in Podgorcev ter Samo Kočevar in Ivan Ivanuša iz Središča. Na posebnem srečanju, kije sledilo tekmovalnemu delu. so strelci počastili letošnje jubileje KPJ. SKOJA in sindikatov ter osmim usta- noviteljem SD Središče izročili posebna priznanja. Ta strelska orga- nizacija je že vrsto let ena najuspešnejših v ormoški občini. Sodelujejo in dosegajo lepe uspehe v domači občini, na področnih pa tudi na republiških tekmovanjih. jr Vasovalci v Črešnjevcu Dvorana kulturno umetniškega društva KL'D Čreš.njevec pri Slo- venski Bistrici je bila pred nedavnim obiskana kot že dolgo ne. Kar dve predstavi veseloigre Vasovalci so morali člaoi dramske skupine K UD Crcšnjevec. dati v enem dnevu, če so hoteli zaclost iti velikemu zanimanju prebivalcev iz Črešnjevca pa tudi širše okolice. Tako sije predstavo samo v enem dnevu ogledalo blizu 400 ljudi, zanimanje pa še vedno ni upadlo. To je člane dramske skupine K UD Črešnjevec. pod vodstvom režiserja Štefana Romiha, spodbudilo, da so sklenili z veseloigro Janka Gregorca. Vasovalci, gostovati še v nekaterih okoliških krajih. Pred. pričetkom igre so nastopili s samostojnim koncertom nart)dnih in do- mačih pesmi člani pevskega zbora KUD Crcšnjevec. kar je še povečalo znimanje krajanov za skupni nastop dramske skupine in pevskega zbora. Viktor Horvat Predstavniki društev slepih in slabovidnih na občnem zbom v Ptuju Medobčinsko društvo slepih slabt)vidnih Ptuj—Ormož je imelo v soboto. 12. tega meseca, svoj štiriletni občni zbor. Občnega zbora so se udeležili povabljeni predstavniki, iz Ljubliane: republiški predsednik društev slepih slabovidnih Jože Zupane; iz Maribora predsednik Milan Bobinski in podpredsednik Maks Škof ter predstavnik iz. Murske Sobote. Vabilu se je odzval ludi naš doktor okolist Josip Čačkovič, zastopnica društva Rdečega križa tov. K^orparjeva in predstaviiik Planinskega društva Ptuj predsednik Maks Žmauc. Po štiri letni mandatni dt)bi je bil izvoljen novi odbor. Na lastno željo je dal ostavko naš dobri stari predsednik Miloš Furek, ki je predsedoval dve mandatni dobi. to je osem let. Predtem paje bil tudi pet let odbornik društva. Za lako požrtvovalno delo se mu iskreno zahvaljujemo. Našemu novemu odboru pa želimo dobro in uspešno ^^'l^-....._______ _______________ Posnetek m besedilo; R. R. Udeleženci na občnem zboru < OSNOVNA ŠOLA „IVAN SPOLENJAK" PTUJ Na novem igrišču imajo tudi asfaltno obkigo Za osnovno šolo »Ivan Spole- njak« Ptuj (503 učence in 29 čianski kolektiv) pomeni 14. maj 1979 pridobitev 1.600 m' gornje plasti asfaltne obloge na novem šolskem igrišču v izvedbi skupine asfaltne baze Hoče pri Mariboru. K temu važnemu dogodku je pojasnil ravnatelj šole Adi Pra- protnik. da se postopoma iz- polnjujejo potrebe in želje te šole ob večstranskih prizadevanjih vodstva in kolektiva šole ob drugi pomoči pri pripravah na izgrad- njo igrišča ter ob izvedbi del v lastni režiji. Parcela za igrišče pri šoli meri 4.602 ni", večinoma odkupljene od lastnikov Vaupotič in Veber. 822 m- pa pridobljene od Ag- roobnove. Pri zemeljskih delih po začetku šolskega leta 1978/79 je pomagal buldožer delovne orga- nizacije Agrotransport Ptuj. pri prevozih gramoza pa so poma- gali s svojimi tovornimi vozili Komunalno podjetje Ptuj. Suro- vina ter zasebniki Ljubo Vidovič. Stanko Osenjak in Danilo Maj- cen. Pri lažjih delih so pomagali večinoma učenci 7. in 8. razreda. manj tudi 5. in 6. razreda ter uči- teljski zbor v soboto, ko so sadili sadike za živo mejo. V oporo pri delu in pomoč so bili tudi — oba Po končanem asfaltiranju. predsednika krajevne skupnosti Turnišče in Breg. člani sveta staršev in člani organov krajevnih skupnosti Turnišče in Breg. Del finančnih sredstev (skupaj 220.(X)0 din je imela šola. drugo pa sta prispevali KS Turnišče in Breg ter delovne organizacije Pleskar. Perutnina in KS Hajdi- na. N a novem šolskem igrišču bo za pouk iz telovadbe možnost roko- meta, košarke in odbojke. Prej so morali hoditi na igrišče pri otroš- kem vrtcu na Bregu in v mesto na športni stadion čez prometnejša križišča, kar jim je zdaj prihra- njeno. Med največje naslednje potre- be štejejo v osnovi šoli »Ivan Spolenjak« novo telovadnico, še nekaj učilnic in prostornejšo ku- hinjo z ustrezno opremo, saj pri- pravljajo v sedanji manjši kuhinji 110 kosil in 500 malic. Največ učencev iz te šole na- daljuje .šolanje v gimnaziji in v strokovnih srednjih šolah v Ptuju, v ESŠ in ASŠ. v šoli za blagovni :)romet in v drugih poklicnih šo- ah. Več bivših učencevje doseglo fakultetno izobrazbo in izvršujejo odgovorna poklicna dela skupaj s svojimi vrstniki, ki so tudi dosegli diplome v višjih in srednjih šolah in potrebno kvalifikacijo za svoje pt^klicno delo. ^ Besedilo in posnetek J. V rabi Poldrugi kilometer pozabljene ceste v Središču se v zadnjih letih dogaja tudi marsikaj novega. Do jeseni bo zgrajena in odprta nova samopostrežna trgovina, ki bo združila več njenih vej na enotno mesto. Trgovinski promet se bo znatno povečal, ker jo bodo obiskavali še številni kupci z medži- murske strani. Nared bo tudi novi stanovanjski blok s sodobnimi prostori, dela za vodovodno omrežje pa gredo h koncu. Blizu postaje že več let deluje industrijska delavnica za predelavo gob in zdravilnih zelišč, v kateri je zaposlenih že precej domačinov. Nov otroški vrtec skrbi za predšol- sko varstvo in vzgojo otrok, podružnica Ljubljanske banke sodeluje v gospodarskem življenju občanov, glavne ceste so dobro asfaltirane in uspešno kljubujejo zmrzalim in drugim nevšečnostim. Tako se je v nekaj letih že marsikaj izboljšalo, samo javna stolpna ura že mesece kaže, daje ves dan vedno — devet. Kljub razveseljivemu napredku pa so še nekateri zaostanki, ki čakajo na rešitev. Glavna cesta skozi bivši trg je ves dan močno frekventna, tudi nekatere ulice so dosegle brezprašno črno barvo. Vzlic novemu borlskemu mostu, ki odvaja tovornjake proti Varaždi- nu, je naša glavna Slovenska ulica polna težkih kamionov in drugih motornih vozil, ki neredko drve z nezmanjšano hitrostjo mimo trgovin, gostilne, pekarne in šole. Na tej poti se je zgodilo že več prometnih nesreč, ker je obrobna pot ob cesti zelo ozka ali paje sploh ni. Ob tej prometnici bi bilo potrebno razširiti stezo za pešce in kolesarje. Po prvi svetovni vojni je taka pešpot ob makadamski cesti dolgo obstajala, čeprav so bila t daj motorna vozila zelo redka, danes pa so obstranski pločniki nujno potrebni. Iz Središča vodi še ena krajša cesta proti severni hrvaški meji do Preseke in je do hrvaškega asfalta /a Štirgovo samo dober poldrugi kilometer. Ta je pri nas edina neasfaltirana vpadnica za Središče, medtem ko so drugi vhodi in izhodi že dolgo asfaltirani. Na tej Strigov- ski cesti se je razvil že pred deset- letji zelo gost promet tovornih in osebnih vozil od jutra do večera. Promet zgoščujejo domači in hrva- ški vozniki, ki prevažajo najrazlič- nejši maierial iz večjih skladišč v manjša. Naša kra ka cesta je vse leto posuta, ne z drobnejšim, pač pa z debelim gramozom, ki ga pa vozila odrivajo na rob ceste. Po deževju naslajajo mlake in jame, da je prava spretnost voziti po takem cestišču. Trpi pa tudi domača vprežna živina, ki težko vleče vozove po taki cesti, zato si tudi kmetje iskreno žele njeno rekon- strukcijo. Leto za letom prevaža na tisoče kamionov gramoza na hrvaško stran, kjer so si od Preseke dalje že pred leti zgradili dobro asfaltno cesto po hribovitem svetu do Štirgove. Da bi vsaj del tega gramoza odložili na naši strani, bi lahko imeli odlično brezprašno cesto do meje; za dogovore pa ni bilo dovolj posluha. Občani, ki imajo hiše in polja ob tej cesti so voljni z delom in prispevki sodelo- vati pri asfaltiranju prometnice, samo začeti je treba v tej smeri. Ne daleč od trnovskega mostu se je odprl obrobni del ceste in njena razpoka zeva široko nad cestnim kanalom. Samo trije cestni koli naj opozarjajo voznike na grozeče nevarnost. Na hrvaški strani vozijo štrigovski avtobusi, ali samo do naše meje, ker pač vedo, kakšna je naša cesta, od meje dalje pa hodimo peš in požiramo oblake prahu. Ob letnem času so hi.še z vrtovi in lepa obcestna polja pobeljena ob prahu in so podobna oškropljenim krompiriščem zaradi koloradskega hrošča. Kako dolgo bo še trajalo tako stanje, se sprašujejo domačini Ifl vozniki s te ceste. Leto za letom čakamo, da bi se obljube občine in krajevne skupnosti čimprej uresni- čile, da bi se z urejeno cesto priklju- čili štrigovski asfaltnici, ki je vino- gradniška naselja ob tej cesti lepo povezala in olepšala. Čeprav ornio- ška občina ne sodi med bogate, t" verjetno le bilo še toliko sredstev in ljudskega sodelovanja za našo resnično ubogo in skoroda že pozabljeno kratko cesto do meje. — alže " »ČAROVNIK" IZ SOBETINC .Marjan Lizzi. artistično ime Martizz. se je rodil v Ptuju 28. julija 1956. Oče njegovega deda je bil po narodnosti Italjan. Odtod tudi njegov priimek. Z magijo in hipnozo se ukvarja šele 5 let. a je že znan tako po domovini kotv tujini. Pridobilsije naziv profesionalnega artista in postal član mednarodne akade- mije za magijo. Med drugim je član društva artistov Slovenije in je tudi v njegovem strokovnem odboru. Obiskal sem ga na njegovem začasnem domu v Sobetincih pri Ptuju, kjer mi jc povedal nekaj o svojem zanimivem poklicu. Mar- jan o tem pravi takole: »Poklic artista je težak in veli- kokrat zelo nehvaležen. Kot artist sem vedno na poli in spoznavam. različne ljudi in kraje. Do nedav-. nega sem delal v cirkusu Variete« (irand iz Zagreba. Z ljudmi izi cirkusa se nisem naibolie uiel. Da| ludi zaslužka ni bilo. zato sem! cirkus zapustil. Delal sem ludi v- raznih barih in zamenjaval stal- nega artista. Morda bom tudi sam kdaj. delal v baru kot stalni artist. \' bistvu še nimam konkretnih načrtov. Prve rekvizite sem si kupil od Paradissa iz Ljubljane. Pri delu mi je največ pomagal predsednik^ društva artistov Slovenije Janko Hausman. ki je eden naših naj- boljših magikov in ima tudi naj- bolj pester program. On meje v to vpeljal, mi dal napotke za začetek, zato se bi mu rad ob tem najlepše zahvalil za trud. Sem veliko po- toval, tudi zunaj naših meja. bil sem v Nemčiji. Avstriji. Franciji in Italiji. Zaradi tega tudi nisem po- ročen, saj sem se popolnoma posvetil magiji in hipnozi ter so odrski žarometi postali del moje- ga življenja!« Njegove predstave so vedno zanimive, zatoje med ljudmi pri- ljubljen in so dvorane, kjer nas- topa vedno nabito polne. Dobil je tudi priznanje za svoje rokohi- trske sposobnosti. Sedaj pri- pravlja nov program, ki bo za iz- vedbo zahtevnejši, vendar zelo zanimiv. Marjan je uspešen tudi na področju hipnotizma. Posnetek in besedilo: Franci Pernat Marjan Lizzi »moderni čarovnik« pri \aji. f^DNIK — 24. maj 1979 IZ NASIH KRAJEV - 11 PRELOGE NASMEH v 81. LETU r y vaški domačiji na Prelogah pri eoski Bistrici preživlja v 81. ' starosti nekdanja aktivistka '^np in povojna družbenopolitična ',gvU Mima Hrastnikova. Njen ffOtTien, vendar lepo urejen dom, ■ [I, spominov na razgibano življe- v mlajših letih, je sedaj zaveti- "1 v katerem vsak obiskovalec ide prijetno razpoloženo gosti- "llj^-o. Predvsem radi obiskujejo '^ji^ico iz Prelog mladi vaščani, je Mima polna vedrine in pri- ijjvljena še danes pomagati vsa- [jniur z nasveti ali dobro besedo, 1^ posebno kadar je beseda o dobri ^jigi. Sama jih ima doma kar *ietno zbirko. V njej pa skorajda jjlcnjige. ki je ne bi prebrala. Sedaj '(,[-anje sicer že dela manjše itm- ^ato pa je svoj konjiček našla v 'jjlovanju raznolikih voščilnic Jjd katerimi so še posebno iskane ,pljenke iz posušenega cvetja. V '(j zvrsti je postala že prava umet- jjja, zato nemalo voščilnic, ki gre- v svet iz Prelog nosi pečat nje- jcga dela. Ja, v mlajših letih je bilo to vse jfugače ,,še vedno z nasmeškom jjpoveduje o svojih spominih \)iina Hrastnikova ,,Vojno sem jjjakala pripravljena, saj sem kot jiladinski aktivist v svojem kraju [lila seznanjena z nevarnostjo, ki se ,[ tako hitro približevala" se še ■jjvo spominja in nadaljuje s pripo- (fdovanjem. V samo slabe pol ure j( povedala toliko zanimivosti, da vseh prav gotovo ne bi mogel opi- sati v enem samem sestavku. Bližnji gozd njihove domačije je bil kraj večkratnih sestankov aktivistov, ki so se^ če je le bila priložnost vedno oglašali pri Hrastnikovih, kjer so dobili hrano pa tudi prenočili so velikokrat. Tudi sama se jim je hotela pridružiti, pa so ji svetovali, daje doma bolj potrebna kot v goz- du. Potrebno je bilo opravljati kurirsko službo in še bolni mami je stregla. Pri njih so se ustavljah partizani, ki so se borili na območju med Po- horjem in Bočem. Hrastnikova domačija na Prelogah, nekako v sredini med tema planinama, je bila primerna postojanka za oddih. Tukaj so partizani dobiH tudi infor- macije o sovražnikovi aktivnosti na tem območju in se oskrbeli s potrebnim materialom. Se danes Mima Hrastnikova je še vedno živahno zgovorna in spretna pri gospodinj- skih delih in jpri izdelovanju voščilnic. Mima Hrastnikova večkrat v svojem domu pozdravi znance iz tistih težkih vojnih časov. Takrat se spominja tudi spoznavnega znaka s katerim se je razpoznavala s parti- zani. Bilo je to tiho žvižganje nekaj taktov internacionale. V njej so še danes živa imena mnogih, ki jih danes ni več med nami, ki so žrtvovali svoja življenja za lepšo prihodnost nove Jugosla- vije. Videla je smrt aktivista Franca Pučnika in zvedela za smrt mnogih njenih sodelavcev in znanih aktivi- stov z območja Prelog in širšega okolja. Kar solze so se ji zasvetile v očeh ob teh bridkih spominih, zato sva pogovor preusmerila na seda- njost. Povedala je, da se še -vedno dobro počuti, čeprav zdravje ni najboljše, opravlja še vsa gospo- dinjska dela. Pred nedavnim se je vrnila iz Avstralije, kjer je bila kar štiri mesece pri hčerki. Tudi to spremembo, ki za ne več mlado Mimo predstavlja velik preobrat življenjskih pa tudi vremenskih pogojev, je zelo dobro prenašala. Kljub vsemu je povedala, da se naj- bolje počuti doma v svoji hišici ob gozdu, kjer kraljujeta mir in domačnost. Seveda se vedno rada udeležuje tudi srečanj bork in akti- vistk z območja občine Slovenska Bistrica. Večkrat pa jo pokličejo v svojo sredino učenci iz bližnjih osnovnih šol. Takrat spomini zopet oživijo v vsem obsegu. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Prvi krajevni praznik v Markovcih Na predlog krajevne organiza- le ZZB NOB Markovci so se irajani v tej krajevni skupnosti fdločili, da bodo odslej vsako fio proslavili 8. maj kot svoj "ajevni praznik in se tako spo- mnili leta 1945, ko je bila tudi '^dnja njihova vas osvobojena. Danes Markovčani pravično in Nteno ocenjujejo preteklost iii ^veselijo uspehov sedanjosti, ki t" iz leta v leto beležijo več. Uosegajo jih v sklonu svoje Nevne skupnosti in družbeno- političnih organizacij ter se zave- "^jo. da ti sadovi niso zgolj od "snes. temveč so svoje korenine Izgnali že pred 60. leti, ko je bila ■Tmirana idejna voditeljica vse Jaše borbe - KPJ. SKOJ in ''■^olucionarni sindikati. ^ svojem govoru na zaključni Pnreditvi je minulo soboto "Kon- j?^ Janžekovič, predsednik sveta Markovci dejal, da petnajst ■;'od kar deluje krajevna skup- ni dolga doba, vendar pa se ••"a gospodarskem in komunal- 'tipodročju marsikaj spremeni- uredilo. V tej največji KS v •:"J^ki občini živi skoraj 4000 .idi v devetih vaseh, ki so kljub ^'•'tiiskemu predelu pretežno rP^sieni. Na tem območju je nad preusmerjenih kmetij, ki so ■^iiKe moderne kmetijske proiz- •'pc in ni čudno, da v markov- ' "krajevni skupnosti proizvede- jo ene šestine do ene petine l^tij^^kih tržnih proizvodov v ^'"■u ptujske kmetijske zadru- v^. Markovcih je zelo razgibano iil^oeno in politično delo, tako v 1 SZDL, kot v osmih va.ških tm\\ OO ZKS, aktivih ZSMS, 3, NOB. KO ZRVS, imajo 7 y^ih društev, TVD Partizan s 'mi nogometnimi ekipami, fol- skupino, tri _prosvetna vo, '^a, organizacijo RIK, društ- (firPokojencev, lovsko društvo in Oo. ''f^kt^ družino, i^t^jnien uspeh, ki ga v teh letih idli^Uo se še posebej odraža na laf)(,^adnjih štirih let, v delegaci- ^il, rnjenih organov pa imajo !ef ^enih skoraj lOO krajanov.V itiii,,*-asu so imeli več "kot eno ltoyJ<*rdo starih dinarjev dohod- Pojv^ katerimi so zgradili več So '^nibnih objektov, že vse vasi S((.P^vezane s krajevnim sredi- krjj.^ .z asfaltom in tu so se V,^'!' predvsem odlikovali s J" podporo, ki so jo v izdatni meri moralno in finančno nudili pri sleherni akciji. 29 kilometrov asfaltiranih cest je dovolj zgovo- ^ova inaii(ov9(a šola bo že to jesen sprejela učence. foto: mš ren dokaz. Močan poseg v okolje krajevne skupnosti je pomenila gradnja HE SD — 2, za njen nadaljni razvoj pa je velik korak naprej tudi nova šola, ki bo že to jesen sprejela učence. In še bi lahko naštevali — kaj vse je bilo storjenega in kakšen delež pri tem so cfali krajani sami. Da pa je to vse bilo realizirano je nedvom- no velik delež vseh organov krajevne skupnosti, družbenopo- litičnih organizacij in slehernega posameznika, ki je le tako videl napredek za sebe in mlajši rod. mš cirkovce Nova mrliška vežica »o stari in neuporabni mrliški vežici ne bi rad govoril« je uvo- doma rekel Adolf Lah. predsed- nik gradbenega odbora za grad- njo mrliške vežice v Cirkovcah. Prav zaradi tega in zato ker prej- šnja vežica ne ustreza novim po- trebam in željam občanov, so se v krajevni skupnosti Cirkovce od- ločili, da do 1. novembra letos obnovijo in dogradijo mrliško vežico. Adolf Lah je tudi dejal, da bo v novi vežici več prostora, uredili bodo sanitarije, in druge prostore, na samem pokopališču zgradili odlagališča za smeti in vodovodno omrežje ter uredili okolje. Razlog za gradnjo nove vežice je tudi sklep zbora občanov in skupščine KS. kjer so se delegati dogovorili, daje nova večja vežica za kraj zelo potrebna. Investicija znaša okoli 1.2 milijona dinarjev; doslej so občani zbrali okoli 20 tisoč dinarjev in darovali les za strešno konstrukcijo. Nekateri pa so že opravili okoli 500 prosto- Adolf Lah: Spet precej prosto- voljnega dela foto: zk voljnih delovnih ur. Ce se bodo občani še z večjo zavzetostjo vključili v delo. bo nova mrliška vežica zagotovo do 1. novembra povsem nared. zk Izbirno tekmovanje ptujskih ribičev Pri ribiški družini v Ptuju so se odločili, da bodo pričeli z letošnjo športno tekmovalno sezono v lovenju rib s plovcem. Tako bodo" v nedeljo. 27. maja izvedli izbirno tekmovanje ribičev — članov ribiške družine Ptuj in sicer za člane, mladince in pionirje. Za spremembo bo to izbirno tekmovanje v gramoznici pri Tržcu ob lokalni makadamski cesti Ptuj—Tržeč. Pričetek tekmovanja bo ob 7 uri..potekalo pa bo ob vsakem vremenu. Vsi tisti, ki želite sodelovati se lahko prijavite v pisarni Ribiške družine Ptuj^v Prešernovi ulici ali pred začetkom tekmovanja, v gra- moznici pri Tržcu. — OM unlal tovarna glinice in akimlnija Boris Kidrič n.sub.o. Kidričevo Odbor za kadrovsko splošne zadeve DS Skupnih služb objavlja oglas za sprejem delavcev za opravljanje del oziroma nalog v DS Skupnih služb: 1. PROJEKTIRANJE ZAHTEVNIH NAPRAV IN OPREME Pogoj: visoka strokovna izobrazba strojne smeri in pet let delovnih izkušenj. Področje dela: projektiranje zahtevnih naprav in opreme, vodenje projektantskega tirna in sodelovanje pri operativnem izvajanju projekta Osebni dohodek je približno 8.000 dinarjev 2. PROJEKTIRANJE MANJ ZAHTEVNIH NAPRAV IN OPREME — zasedba 2 Pogoj: višja strokovna izobrazba strojne smeri in pet let delovnih izkušenj. Področje dela: projektiranje manj zahtevnih naprav in opreme, sodelovanje z glavnim projektantom in pri operativnem izvajanju projek- ta. Osebni dohodek je približno 7310 dinarjev. 3. ZAHTEVNA ORGANIZACIJSKA DELA Pogoj: visoka strokovna izobraizba organizacijske smeri in tri leta delovnih izkušenj, pasivno znanje enega tujega jezika Področje dela: projektiranje posameznih rešitev za polsisteme organizacije in informacijskega sistema 4. SOCIALNO VARSTVO DELAVCEV — PRIPRAVNIK Pogoj: višja strokovna izobrazba — smer socialno delo 5. STREŽBA JEDIL IN PIJAČ - zasedba 2 — za določen čas Pogoj: poklicna šola gostinske smeri in šest mesecev delovnih izkušenj Področje dela: strežba jedil, pijač in dnevno obračunavanje prometa. Osebni dohodek je približno 4342 dinarjev. 6. POMIVANJE POSODE — za določen čas Pogoj: delavka brez poklica in tri mesece delovnih izkušenj Opravljen pregled za delavce živilske stroke Področje dela: pomivanje posode in čiščenje kuhinjskih prostorov Osebni dohodek je približno 3320 dinarjev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh v kadrovsko socialno službo delovne organizacije. Prošenj brez ustreznih dokazil ne bomo upoštevali. Prosilci bodo dobili odgovore najkasneje 15 dni po sprejemu sklepa odbora za kadrovsko splošne zadeve. . OBVESTILO Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj obvešča inte- resente, da odda za rušenje stanovanjsko hišo v Remčevi ulici 3 v Ptuju najugodnejšemu ponudniku. Prijave sprejema Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj do 1. junija 1979. Informacije dobite vsak dan od 6. do 7. ure v Jadranski ulici 12/1 ali po telefonu 772-820 (tov. KampI). Razpisna komisija Sveta delovne skupnosti uprave skupščine občine Ptuj objavlja v upravnih organih SO Ptuj naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: — Dela in naloge dveh komunalnih nadzornikov v od- delku za inšpekcijske službe. Posebni pogoji: Za našteta dela in naloge se poleg splošnih pogojev zahteva — poklicna izobrazba (kjer traja šolanje vsaj tri leta) in šest mesecev delovnih izkušenj — kandidati morajo v treh mesecih po sklenitvi delovnega razmerja opraviti izpit za komunalnega nadzornika. Pri izbiri kandidatov bodo upoštevani tudi pogoji, ki jih določa družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v organizacijah združenega dela na območju občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Pismene vloge z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo razpisni komisiji sveta delovne skupnosti uprave SO Ptuj, Srbski trg 1, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v pismeni obliki v roku 30 dni po izteku roka za prijavo. Razpisna komisija DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ „STANOVANJSKI SERVIS" Ptuj Osojnikova 1 razpisuje na osnovi 79. člena statuta ,,Stanovanjskega servisa" Ptuj dela in naloge ■ 1. individualnega poslovodnega organa (direktorja) 2. vodje tehničnega sektorja 3. vodje gospodarsko-računskega sektorja Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: višja izobrazba gradbene ali ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj ter ustrezne moralno-politične vrline pod 2: višja izobrazba gradbene smeri in pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit pod 3: višja izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj. Kandidati vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del in nalog v roku 15 dni od dneva objaVe na naslov: ,,Stanovanjski servis" Ptuj, Osojnikova 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. SUVENIJALES tozd-trgovina les LIK SAVINJA PTUJ-ROGOZNIŠKA C. 4 — poslovalnica GRAMAT, Rogozniška C. 4 Ptuj — poslovalnica BREG, Zadružni trg 9, Ptuj — poslovalnica KURIVO, Kidričevo Nudijo cenjenim kupcem ves grad- beni material od temeljev do strehe! VELIKA IZBIRA STAVBNEGA POHIŠTVA; NOVO! NOVO! NOVO! BEOMAL — malta za zidanje in omete. Nudita poslovalnici GRAMAT in BREG v Ptuju. Priporočamo ogled v skladiščih, kjer bo- ste dobili tudi vsa potrebna pojasnila! 12 - NASI DOPISNIKI 24. maj 1979 - Od Maricovec do Rlmice... živahni in vesh smo pričakaH avtobus, ki je prispel po nas ob šesti uri pred šolo. Peljali smo se z dvema avtobusoma. V enem naš v drugem pa l/h razred. V Zabav- tih se nam je pridružila naša lo- varišica s hčerko, v Spuhlji pa še tovariš Kramberger. Vzdušje je bilo zelo veselo, dosti smo tudi kričali, a drugače je bilo vse kar v redu. Peljali smo se skozi Prager- sko in Slovensko Bistrico priti Trojanam. Na Trojanah so si mnogi kupili priznane krofe. Nato smo krenili dalje proti Urhu pri Ljubljani. Med vožnjo smo precej vpili, saj so nekateri učenci navi- jali za Dinamo. drugi pa za Haj- duk, kot bi bili na kaki nogometni tekmi. Na Urhu smo si ogledali malo cerkvico, v kateri je urejen muzej s slikami žrtev, ki so jih mučili na tem kraju in od katerih so mnogi na koncu mučenja umrli. Ogledali smo si celice v kleti in spomenik, v katerem so vklesana človeška te- lesa, prikazana na strašno mučen način. Z Urha smo se odpeljali v Ta- borsko jamo. Tam smo si ogledali šest velikih podzemeljskih dvo- ran. Vsaka jama ima tudi svoje ime. Zanimivi so bili predvsem kapniki, ki jih je tako zanimivo in spretno oblikovala sama narava. Prijazni vodič nam je o vsaki dvorani nekaj povedal. Zanimivo je bilo tudi to, da nam je vodič povedal, da so v eni jami snemali prizore filma Kekčeve ukane. Ko smo se odpeljali dalje proti Velikim Laščam in naprej smo se čisto naključno ustavi i pred roj- stno hišo Frana Levstika. Ogle- dali smo si spominsko ploščo, kije vklesana v zid stene s pesnikovimi podatki. Nato smo se ustavili pri rojstni hiši Josipa Stritarja v Podsmreki prav tako s spominsko ploščo vklesano v zid. Gospodinja te hiše, pranečakinja našega pi- satelja in pesnika, nam je prinesla tudi spominsko knjigo, da smo se vanjo podpisali. Pred hišo smo naredili skupen |X)snetek. Pot nas je vodila dalje v Ribni- co, tam smo si najprej naročili kosilo v »Gostilni pri Cenetu«. Medtem ko naj bi čakali nanj smo si odšli ogledat etnografski muzej z zbirko siihe robe in lončarstva. Medtem je bilo kosilo že pri- pravljeno. Mnogi so odšli potem še na sladoled. Vsi že malo utrujeni, a dobre volje in veseli smo se začeli vračati proti domu. Naša zadnja postaja je bila v Podlehniku. Mnogi so odšli na znane kremne rezine, saj ta hotel posebej slovi po zelo dobrih in velikih kosih le sladice. Postalo je že temno: neradi in polni lepih vtisov z leto.šnje ek- skurzije smo se vračali domov. Levstik, čigar dom smo obisko- vali.je napisal Potovanje od Litije do Čateža, jaz pa sem poskusila opisati našo. pot pod gornjim naslovom. Mimica Pukšič, 7/a, OS Bratov Štrafela Markovci Pomladna Sončece zlato, sveti na trato, k rožici beli k drobni marjetki. Čebelica drobna k merjelki hiti, medu si sladkega od nje želi. Čmrlj ta porednež hitro leti. čebelici drobni, nič medu ne pusti Darja Kumer. 3/a. OŠ Velika Nedelja Tako se je začelo, najprej je bilo treba zabetonirati temelje Pozimi je bil precejšenj del zgradbe že pod streho. Naša nova šola - kmalu resnica 2e dolgo se nismo oglasili, a narobe bi bilo, ko bi kdo pomislil, da smo naO"^ bratov '^trafela Videz nekakega zatišia in morda celo pasivnosti je lahko kaj varljiv, posebno še, če se pod njim skrivajo mladi in zdravi ljudje, ki jim je akcija že v naravi, ki morajo neprestano nekaj početi: z rokami, nogami, telesom in vsekakor tudi z glavo. No, mi torej vsekakor delamo! Toda kaj, kako, kdaj? Delamo najprej vse tisto, kar pričakujejo od nas naši vzgojitelji in učitelji, naši starši in domači, naša samoupravna socialistična družba. Obiskujemo pouk — nekateri v dopol- danski, drugi v popoldanski izmeni — izvršujemo obveznosti doma, se učimo, da bi dosegli čim boljši uspeh, 7. razreda sta tudi že odprla sezono zaključnih ekskurzij" in — z nekako otožnostjo se potihem in vsak zase tudi že poslavljamo od starih zidov naše ljube šole. To čustvo v nas je nekam novo; toliko časa smo si želeli nove šole, z vsem srcem smo bili poleg pri referendumu za samoprispevek, a zdaj, ko raste ta ,,mlada lepotica" pred našimi očmi. smo tega sicer nadvse veseli, a z očmi pobožamo svojo pretesno ali preveliko učilnico in se zazremo skozi njena okna. Zunaj se pravkar bohoti prelepa pomlad, nas pa tu in tam še zazebe, nekaj zaradi sonca, ki še ni moglo pregreti debelih zidov, nekaj pa najbrž tudi zaradi spoznanja, da je to naša zadnja pomlad v stari šoli, ki je bila ,,hiša učenosti" tudi že našim staršem, babicam, dedkom... Pa danes res nočemo tarnati, saj bi kdo še pomislil, da nam naša nova šola ni draga, a le kako bi nam ne bila! Vidimo jo, spremljamo njeno rast, jo kritično ocenjujemo in že zdaj vemo, da nam bo v njej lepo in če bi mogli, bi ji obljubili, da bo tudi njej prijetno, ko bo po svet- lih, toplih učilnicah in kabinetih odmeval naš prešerni smeh, resnobni pa tudi vedri glasovi naših učiteljev, brnenje raznih aparatov, škrebljanje pridnih žlic in to vse v dopoldanski izmeni, ki nam je vsem dražja. Kaj še delamo? Sodelujemo v mnogih interesnih dejavnostih, v šolski samoupravi, izvedli smo pomladni športni dan z obrambno vsebino, se udeležili pohoda v Mostje, priprjo kulturne programe za vse proslave: šolsko ob aprilu in 1. maju, krajevno v Stojncih, proslj,, ob zaključku, prireditev ob 1. prazniku krajev^ skupnosti Markovci v soboto, 12. maja inJtj lahko naštevali. Mnogi krožki pravkar zakljuj, jejo svoje celotno delo in preverjajo dosej^, literati pripravljamo 4. letnik glasila] kurentove dežele, vsi pa vabimo vse obiaj Ptuja in ostalih krajev na naš veliki praznil mesecu avgustu, ko bomo svečano odprli novo šolo, zgrajeno s samoprispevkom za Solsl prostor — izglasovali smo ga 21. novemb, 1976. Mi, Markovčani dobro pomnimo ta datumi se zavedamo njegove pomembnosti. Na t praznični dan se prav tako že skrbu pripravljamo in izražamo že danes dobrodoSlio vsem, ki boste tedaj prispeli k nam v Markovci Literarni in fotografij krožek, OS brato Stravela, Markov; Prizadevni člani tamburaškega in harmonikarskega orkestra iz Središča ob Dravi s svojim dirigentom — prof. Franjom Lovrecem. Foto: R Prapor počitničarjem bistriške občine Na slovesnosti ob dnevu mladosti so mladi počitničarji iz občine Slov. Bistrica razvili svoj prapor. Pozdravni govor ob tej slovesnosti je imela Štefka Sket, predsednica počitniške zveze občine Slov. Bistrica. Za tem je kar osem organizacij pripelo na prapor svoje trakove; na bližnji skupščini občinske počitniške zveze pa se jim bo še pridružil trak počitniške zveze iz Tuzle v BiH. Žebljičke za prapor pa je darovalo okrog 90 društev, organizacij in posameznikov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Pod pokroviteljstvom SO Slov. Bistrica so mladi počitničarji razvili svoj prapor Ponovno srečanje s središicimi pionirji Pionirji iz osnovne šole Središče ob Dravi so 4. in 5. maja obiskali naše delavce, ki so na začasnem delu v Švici in sicer na povabilo slovenskega kul- turnega društva Planika. Tam so se na slovesnem srečanju predstavili z reci- talom, glasbo in sloveskimi plesi ter tako prenesli delček domovine in do- mačnosti med ljudi, ki si slehernega takega srečanja neizmerno želijo. Ne- pozabni so vtisi s katerimi so se središki pionirji vrnili domov in tako je trud. ki so ga vložili v pripravo programa naj- bolje nagrajen. Recital — pripravila ga je profeso- rica Zinka Merkoci. nastop tambu- raškega in harmonikarskega orkestra pod vodstvom profesorja Franja Lov- reca. skratka celoten program, ki sta ga povezovali ravnateljica osnovne šole v Središču ob Dravi Marija Viher in vz- gojiteljica Stanka Horvat — vam bomo posredovali v jutrišnji oddaji ob 17. uri in sicer v sporedu radia Ptuj na srednjem valu 202 metra ter na ultra kratki valovni dolžini 93 celih I dese- linka megahertza. mš TENIS Prvi kiubsici Teni.ški klub Ptuj je organiziral prvi klubski turnir v Ptujskih toplicah. V igri je nastopilo 28. posameznikov in 14 parov. V finalnem srečanju med pt)samez- niki st.i se pomerila Marjan Rola in Peter Jurkovič. V izenačeni igrijeslovil Marjan Rola s 6:3; 4:6 in 6:4. Vrstni red: Marjan Rola, Peter Jur- kovič. Drago Vobner. Peter Jane. V parihje po pričakovanjih zmagala dvojica Radulovič—Nahberger. Ta dvojica je v finalu premagala par (icrjovič—Artenjak s 6:2.; 7:5. Vrstni red: Radulovič—Nahberger: Gerjovič—Artenjak: Vobner—Ra- tajc; Gorup—Starki. D. Klajnšek Vabilo Esperantiste in prijatelje espe- ranta vabimo, da se udeležijo predavanja, ki bo v nedeljo, 27. maja 1979 ob 10. uri v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Vsebina predavanja: Potovanja po mestih Evrope, spremljano z diapozitivi. Vabljeni! Esperantska sekcija ATLETSKI PIONIRSK POKAL SLOVENIJE Občinsko tekmovanji Občinskega prvenstva starejši pionirk in pionirjev za AtJetsl pokal Slovenije, bilo je preteV petek na stadionu v Ptuju, so« udeležili tekmovalci in tekmovi ke z osmih osnovnih šol. To vsekakor premalo za dobro u( ležbo. Najboljši s tega tekmov nja danes nastopajo na obnioi nem prvenstvu. Rezultati obiiii skega tekmovanja: PIONIRKE — ekipno: 1. Franc Osojl 8176. 2. Tone Žnidarič I 7500, Kidričevo 6929 itd. — 100 m: I.UršaKerbler(P 13.91 s. 2. Katica Topolov (KID) 13.93 s. 3. Cvetka Bogd (KID) 14,0 s; — 300 m: 1. Mateja Bomh (FO)45,9 s. 2. Ingrid KmetecC 1)47,1 3. Darka Sajber(F0)4' s; — 600 m: 1. Irena Lovrec( I) 1:44,3, 2. Jelka Sirec (F 1:44,8, 3. Marica Hameršak(F 1:47,5; — 4 X 100 m: 1. FO 55,1 s, KIDRIČEVO 57,0 s, 3. TŽ' 57.7 s; — višina: Mihaela Kramberg« (FO) 148 cm, 2. Majda Tetičko*^ (Cirkulane) 140 cm, 3. Albi« Pucko (TŽ I) 140 cm; . — daljina: I. Dušanka ViJ (TŽ I) 494 cm. 2. Marija Šešef (FO)492cm, 3. Vesna CarH (P 480 cm; — korgla: L Danica ŠerU (FO) 10,48 m, 2. Zdenka O (Juršinci) 9,0 m, 3. Milica ^ žmah (FO)8,81 m; PIONIRJI — ekipno: 1. TŽ I 6888, Kidričevo 6157, 3. TŽ II 5> točk itd. — 100 m: I. Miran Pavjj (KID) 12,5 s, 2. Andrej FaležO I) 12,6, 3. Borut Kmetec (TZ' 12.8 .s; . — 300 m: 1. Miran Vido^ (FO) 41,6 s, 2. Andrej Vogn"^ (TŽ I) 42,3 s, 3. Darko J^^i^ (TŽ 1)43,1 s; , — 1000 m: I. Igor NVcingartn'^ (TŽ I) 2:52.5. 2. Ivan Grešnik I) 2:54,9, 3. Karel Šuligoj (K'^' 2:55,7; — 4 X 100 m: 1. Kidričevo'*'' s. 2. TŽ I 49,7 s. 3. TŽ 11 52,21,, . — višina: I. Oliver Sirec (T^J 173 cm. 2. Dušan FranjkovičC I) 170 cm. 3. Avgust Šibila (K"' 165 cm; J — daljina: 1. Igor JakoliH'.] I) 518 cm. 2. Ivan Kuhar (T^p| 516 cm. 3. Bojan Špehonja (n"^ 513 cm: (,1 — krogla: 1. Jani Učakarl^^l 12.83 m. 2. Tomo Vrabič (n'Ji 12.04 m. 3. Jože Lenari (I". 10.95 m; L k J ZAKUUČEK AKCIJE »STRIČEK OVEN K« Akcija se bhža kraju, saj se zaključi 31. maja 1979. Prosimo, da nam vključno do 4. junija vrnejo tekmovalne kartončke vsi tisti mladi varčevalci, ki imajo najmanj 6 potrjenih obiskov v naših enotah m so SI tako pridobili možnost sodelovanja v žrebanju za maskoto »strička cvenka«. Žrebanje bo v začetku junija v banki. Zbiranje kartončkov bo zaključeno 4. junija, po tem datumu jih banka ne bo več sprejemala. TEDNIK - maj 1979 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 podelitev priznanj najboljšim Med tekmo Iskra — Oiimpija in Drava foto: Bojan Rode JZBRAU STE PRA VILNO POT..." DAN PIONIRSKE KOŠARKE PTUJ 79 To je le skop zaključek javne tribune, ki so jo kašarkarski de- lavci ptujske občine organizirali v okviru dneva pionirske košarke Ptuj 79, ki je obenem sklepna manifestacija ob ligaškem pio- nirskem košarkarskem tekmova- nju. Udeleženci tribune so potr- dili, daje s tako zastavljenim de- lom vredno nadaljevati, saj po- gojuje uspešnost. Poleg množič- nosti, podane v tem trenutku je pričakovati tudi kakovost. Več z javne tribune bomo zapisali v prihodnji številki Tednika. Pa se povrnimo k sklepni pri- reditvi ob koncu košarkarskega tekmovanja, ki je bila v soboto popoldan v špotni dvorani Mla- dika v Ptuju. Velika množica mladih košarkarjev, ki dela v 30 osnovno-šolskih ekipah, je nav- dušila gledalce v špotni dvorani; še posebne pozornosti so bili de- ležni košarkarji Iskre — Olimpije s trenerjem Ivo Daneum na čelu. Ptujski košarkarski delavci so za- prosili Iva Daneua, daje razdelil pokale in medalje med najboljše tekmovalce v okviru košarkarske lige za pionirje in pionirke. Pred tem pa je spregovoril Božo Turin, predsednik K K »Drava« Ptuj. ki je poudaril, da se s to prireditvijo košarkarski delavci vključujejo v proslavo partijskih jubilejev, dneva mladosti in leta telesne kulture v občini Ptuj. Povedal je še, da s svojo aktivnostjo ptujski košarkarji dokazujejo družbeno vlogo tovarištva in socializacijo človeka. Obenem pa se zahvalil vsem. ki so finančno podprli pri- reditev, še posebej pokrovitelje- ma Gorenju Velenje in Emoni — Merkur Ptuj. S prireditve so košarkarji pos- lali pozdravno pismo tovarišu Titu ob njegovem bližnjem praz- niku. V imenu SO in družbeno- političnih organizacij občine je zbrane košarkarje pozdravil dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj ter jim obenem zaželel še veliko športnih uspehov v pri- hodnje. Zatem paje spregovoril še Kristan, predsednik komisije za osnovno-šolsko košarko pri ko- šarkarski zvezi Slovenije ter pou- daril, daje pot, ki so si jo izbrali ptujski košarkarji pravilna in daje vredno vztrajati na tako začrtani poti. Rezultati ligaškega tekmovanja pa so naslednji: Mlajše pionirke: 1. Tone Žnidarič 22 točk, 2. Pod- lehnik 20 točk in 3. Majšperk 18 točk; mlajši pionirji: Tone Žnida- rič 22 točk, 2. Franc Osojnik 20 točk in 3. Kidričevo 14 točk; sta- rejše pionirke: 1. Tone Žnidarič 16 točk, 2. Kidričevo 16 točk in 3. Franc Osojnik 14 točk; sta- rejši pioriirji: 1. Tone Žnidarič 18 točk. 2. Kidričevo 18 točk in 3. Franc Osojnik 12 točk. Zmago- valci vseh štirih lig pa .so ekipe osnovne šole Tone Žnidarič, karje nedvomno izjemen dosežek in velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Kot smo že omenili je po- kale in medalje med najboljše udeležence lige razdelil Ivo Da- neu. V sklepnem delu prireditve pa sta se srečali ekipi Iskre — Olim- pije in domače Drave. Oiimpija je zaigrala v naslednji postavi: Su- botič. Križnar, Muha, Senica, Vujačič in Todorovič; v ekipi Drave pa so bili: Filipič, Beranič L., Šerona. Reš, Marčič, Sotler, Segulin. Srečkovič, Bedrač, Sa- vurdzič, Dobrijevič, Beranič R., Cobl. Polčas tekme 76:35. končni rezultat je bil 138:68. Zaigrali pa so tudi Urbančič, Srečkovič in Sotler, ki so se na tem srečanju poslovili od aktivnega tekmovanja v košarkarski ekipi Drave. MG PrvomK^zaMariboi v Ptuju in Mariboru seje končalo športno prvenstvo vojakov in starešin garnizij severovzhodne Slovenije. Prvo mesto so osvojili tekmovalci Maribora pred Ptujem in Slovensko Bistrico. Ptujčani so zmagali v strelja- nju, v večini ostalih disciplin pa so bili drugi. Najboljši s tega tekmovanja pa se sedaj v Mariboru pripravljajo za nastop na športnem prvenstvu LJAO, ki bo letos v Ajdovščini. 1. k. KARATE Zarang listo SFRJ Pred nekaj dnevi je bil v Za- gorju ob Savi tretji medrepubliški turnir v polkontaktnem karateju za rang listo SFRJ. Na turnirju so nastopili tudi trije Ptujčani in sicer Miran Petek, Edvard Štegar in Maks Bračič. V kategoriji do 63 kg (lahka) je Miran Petek v 1. kolu izgubil z domačim tekmovalcem z tesnim izidom 17:13; v kategoriji do 79 kg (srednja) je Edvard Šte- gar v 1. kolu izgubil s tesnim izi- dom 9:7; v poltežki kategoriji paje v finalnem srečanju Maks Bračič izgubil s trenutno najboljšim na rang listi SFRJ za leto 1979 s Ce- ljanom Ceglecom. Rang lista po treh turnirjih: Muha kategorija (do 57 kg), 1. mesto Vladimir Sitar Ptuj. Lahka kategorija (do 69 kg). 3. mesto Srečko Amuš Ptuj. Težka kate- Sorija (preko 89 kg). 2. mesto ^ilan Brumec ptuj. Ce pogledamo uvrstitve ptuj- skih karateistov lahko opazimo, da se skoraj vedno dobro uvrstijo. Tako bo prvouvrščeni v muha kategoriji, Vladimir Sitar 20. maja nastopil v Hamburgu za re- prezentanco Jugoslavije. Njegov nasprotnik pa bo letošnji prvak Evrope SARAN SARHAN. l^ezultata še nisem uspel izvedeti. Danilo Klajnšek DELOVNA KONFERENCA MNZ PTUJ Organiziranost je veliko boljša V petek so se na delovni konferenci zbrali delegati Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Udeležba je bila slaba, kar preseneča, saj je tekmovanjem običajno veliko pripomb. V nogometnih sredinah bodo tudi udeležbi na tako pomembnih posvetih morali posvetiti več pozornosti. Medobčinska nogometna zveza Ptui. ki vodi in usmerja delo na območju občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, je v dobrem letu delovanja našla svoje mesto in pravgotovo opravičila ustanovitev. Trenutno je na tem območju prek tisoč registriranih igralcev v šprortno-tekmovalnem in športno- rekreacijskem delu. Z nogometom pa se jih ukvarja še več. Med težavami pn delu zveze je vsekakor neurejeno zagotavljanje sredstev, ker je zveza medobčinska. Na tokratni konferenci ie beseda tekla o rekrea- cijskem delu nogometa. V štirih skupinah na območju treh občin redno tekmume 36 ekip, kar je vsekakor dokaz množičnosti in priljubljenosti te športne pano- ge. Zato pa je pomembna naloga zveze, da s skupnimi močmi izboljšamo tako delo v klubih, pogoje za razvoj nogometa, kadrovsko zasedbo z večjim Šte- vilom kot tudi nemoten potek tekmovanja, kjer je potrebno več pozornosti posvetiti vzgoji igralcev. Z ozirom, da je to nova oblika organiziranja, je bilo delo v prvrm obdobju uspešno. Razprava na konferenc) je pokazala, da gra lahko.tudi bolje, vendar le s skupnimi prizadevanji. Zlasti pomembno je dogovarjanje in pomoč pa naj gre za delo delegatov na srečanjih, delo sodnikov, organov zveze, saj je na napake potrebno opozoriti in jih s skupnimi močmi odpraviti. Za izboljšanje stanja in bolj nemoten potek srečanj so odgovorni nogometni kolektivi, ki se te obveznosti morajo bolj zavedati. Tako so delegati sprejeli tudi sklep da je na vseh nogometnih srečanjih, kiiorganizira MNZ Ptuj, prapovedano točenje alkoholnih pijač, kar je ponekod postalo običajna praksa. 1. kotar TVD PARTIZAN - SEKCIJA BOKS Zanimive novosti o tekmovalcih sekcije za boks pri TVD ParUzan Ptuj smo zadnje čase pisali bolj malo, vendar nji- hovo delo teče naprej. Kljub temu, da ni tekmovanj v sloven- sko—hrvaški ligi, redno vadijo v telovadnici, pričakujejo pa, da bodo dobili tudi možnost za vad- bo v športni dvorani Mladika. Pod vodstvom, trenerja Dokla vadi 12 tekmvalcev, ki so se pred kratkim v prijateljskem dvoboju pomerili z Mariborom, njihov tekmovalec Mere pa se je na državnem prvenstvu v Puli prebil do četr- tfinala, karje vsekakor uspeh. Sedaj pa zanimive novosti za ljubitelje boksa, ki jih v ptujski občini ni malo. Boksarji Ptuja in Maribora so podpisali samou- pravni sporazum o .sodelovanju, kar pomeni tudi sestavo kombi- nirane ekipe za nastop v drugi zvezni boksarski liti. Torej kom- binirana ekipa Maribora in Ptuja bo začela z nastopi v drugi zvezni ligi. Prvi dvoboj bo že 27. maja in to verjetno v Ptuju. Dogovorili so se, da bodo nastope izmenjavali med Mariborom in Ptujem. Tako ljubitelji plemenite veščine v Mariboru in v Ptuju ne bodo pri- krajšani. Od tekmovalcev Ptuja so se v izbor za sestavo kombinirane ekipe uvrstili Novak, Hrga. Bru- men. Mere in Stanko Matjašič. Tone Novak nadaljuje z redno vadbo in je še vedno med kandi- dati za nastop na olimpijskih ig- rah v Moskvi. Svoje kvalitete pa bo moral potrjevati na nekaj tur- nirjih, najpomembnejši nastop pa bo vsekakor na Zlati rokavici v Beogradu ob Dnevu republike. Ostali tekmovalci Ptuja bodo vadili naprej, pripravljajo pa tudi povratni dvoboj z Mariborom in prijateljsko srečanje s Pulo. Kombinirana ekipa MaYibor — Ptuj pa se bo udeležila tudi tra- Tone Novak (levo) — olimpijski kandidat . foto B. Rode dicionalnega srečanja v Dachau z domačimi tekmovalci. In težave pri delu? Prostor, oprema za ring in trener. Upajmo, da jih bodo uspešno prebrodili. 1. kotar SNL VZHOD: DRAVA-LITiJA 3KI (2:0) Zanesljiva zmaga Stadion Drave v Ptuju, gledalcev 150, sodnik Miletič (Celje) Strelci: 1:0 (16) Cuš, 2:0 (18) Emeršič, 3:0 (83) Žgeč; Drava: Stebih, Male, Strelec, Mtič, Trlep, Tement, Emeršič (Steiner), Skok, Cuš (Vrabl), Ceh, Žgeč Litija: Kosmač, Tišler, Tomše, Zaje, Vidic, Juvančič, Gorišek, Šinkovec, Semec, Kos, Zust; Igralci p>ete selekcije NK Drava so zanesljivo premagali selekcijo Litije, po boljši igri v prvem polčasu. V prvem delu so imeli do zaključka domači igralci stalno terensko pobudo, ki so jo uspeli izkoristiti z zadetkoma Cuša in Emeršiča. Gostje so ravnotežje vzpostavili proti koncu prvega dela, drugače pa so se dolo- čali le za protinapade. S srečanja Drava-Litija - foto B. Rode V drugem delu je bila igra v polju enakovredna, domači pa so kljub nekaj lepim proložnostim uspeli tretjič premagati gostujočega vratarja šele sedem minut pred koncem srečanja, ko je Zgeč iz bližine potisnil žogo v mrežo. V tem delu so bili gostje popolnoma enakovredni nasprotnik in so si ustvarili nekajj priložnosti, vendar domačega vratarja niso uspeli premagati. Igralci Drave so v tem delu igrali premalo zbrano, prepočasi oddajali žoge in premalo izkoriščali proste soigralce. Velja pa tudi om.eni- ti, da so nastopili oslabljeni brez Hvalca in Šmigoca. Še največ sta pokazala borbeni Matic in zanesljivi Trlep. 1. kotar Osankarica:Alumin|j 2:2 Mladinska selekcija igra iz kola v kolo bolje. Na gostovanju v Sloven- ski Bistrici je bila veliko boljši nasprotnik in nesrečno izgubila še drugo točko. Goste je povedei v vodstvo Cafuta, drugi zadetek za Aluminij pa je dosegel Fruk. Domačinom pa je uspelo v zadnji minuti rezultat izenačiti. Danilo Klajnšek AIuminij:Drava 2:1 V derbiju mladinskih selekcij, je mladinska ekipa Aluminija slavila zasluženo zmago nad konkurentom iz Ptuja. Prvi zadetek za domače je dosegel Cafuta. Cez nekaj minut je rezultat povečal Fruk. Domačini so bili nekoliko boljši nasprotniki, vendar pa niso uspeli realizirati lepih priložno- sti za zadetek. Gostje so z strelom iz 11 m rezultat znižali, do konca srečanja pa niso uspeli realizirati dveh idealnih priložnosti za zadetek. Danilo Klajnšek II. ZRLSEVER-CLANiCEiALPLES-PP DRAVA 27:17(14:8) Zaslužen poraz vželeznikih Igrišče Alplesa v Železnikih, gledalcev 150, sodnika Barinič in Miškulin (Zagreb); Alples: Šolar, Šuštar 1, Benedik 6, Pavlin, Lušina I. 4, Vrhunc 1, Jensterle6, Lušina J. 8, Kristan, Benedičič PP Drava: Vogrinec, Mumlek 4, Cerne 4, Krivec, Cuš 1, Novak 2, Lepej, Vičar, Havlas 6, Sitsenfraj, Tomažič; Začetek sobotnega srečanja ni obetal, da bo PP Drava krepko poražena, saj je bila do rezultata 3:2 za domače igra izenačena. Za tem je sledilo obdobje neuspešnih strelov Ptujčank, večinoma mimo gola, domačinke pa so zadevale tako iz skoka kot s črte in krila ter rezultat nenehno poviševale v svojo korist. Bilo je že 11:3. Do konca prvega dela je bila igra enakovredna, PP Drava pa je dosegla celo več zadetkov kot Alples. Vendar je kljub temu razlika znašala šest zadetkov. Kot zanimivost moramo omeniti, da so domačinke dosegle kar Sest zadetkov iz sedemmetrovk, PP Drava ni streljala nobene. V začetku drugega dela je PP Drava znižala razliko na štiri zadetke in zamudila lepo proložnost za razliko le treh zadetkov. Spet je nastopilo obdobje uspešnih strelov domačink in slabe obrambe PP Drave, rezultat se je hitro povzpel na 20:11. Kot v prvem polčasu je bila igra do konca enakovredna, po zadetkih, končni rezultat paje bil 27:17. Zmaga odličnega Alplesa je popolnoma zaslužena, saj je PP Drava izgrala premalo zavzeto, slabo v obrambi, čeprav v napadu je še kar šlo. Osnovni razlog tako visokega poraza pa je brez dvoma neizpolnjevanje trenerjevih navodil, ki je v tem sr^anju dal priložnost prav vsem igralkam. Do konca tekmovanja je ostalo še dvoje kol. PP Drava je še vedno na šestem mestu. Zadnje srečanje pred domačim občinstvom bodo Ptujčanke odigrale v soboto, ko se bodo pomerile z DI Trokut. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri. V zadnjem srečanju tekmovanja pa bo PP Drava gostovala v Koprivnici, kjer se bo pomerila s Podravko. 1. kotar SRL VZHODA ČLANICE Drava-Šmartno 14:16 (10:8) Drava: Farič, Sajber, Kelenc 3, Smigoc, Novak 4, Lepej, Vičar 4, Levičnik 1, Polajžer, Krivec 2, Tomažič; Srečanje z ekipo Smartnega, ki je bilo skozi vse srečanje dokaj enakovredno, so igralke Drave izgubile zaradi slabše igre v drugem polčasu, kom je domači trener moral v igro poslati mlajše igralke, saj izkušenejše niso bile pripravljene izpolnjevati njegovih navodil. Te se morajo zavedati, da nastopanje v drugi ligi še ne pomeni velike kvalitete, prevelike za republiško ligo. LESTVICE REKREACIJSKIH NOGOMETNIH LIG Stanje na prvenstvenih razpredelnicah vseh ^'irih skupin medobčinskih rekreacijskih lig kaže, da bodo, razen v skupini A kjer pre- •nočno vodi Aluminij, v ostalih treh o naslovu ^agovalcev in uvrstitvi v skupino A odločala tudi zadnja srečanja. 14 - ZA RAZVEDRILO 24. maj 1979 - TEDNIK - 24. maj 1979 OGLASI IN OBJAVE - 15 Utrinek z nastopa v ormoški Mestni grabi foto: R OB DNEVU MLADOSTI ORMOSKE MLADINE Osrednja proslava v Obrežu Aktivnosti v mesecu mladosti so se za ormoške mlade začele že s praznovanjem delavskeeapraznika,ko so mladi pripravili bogat kulturni program in kresovanje. V maju so se mladi, predvsem kmetje in delavci vključili v tekmovanje ob 30-letnici mladih v SLO, udeležili so se majskega srečanja pobratenih občin v Novem Travniku ter pripravljali gradivo za razpravo o usmerjenem izobraževanju. Okrogla miza o tem bo konec maja. V tem času pa so mladi začeli z obiski po osnovnih šolah, kjer pionirjem, ki bodo sprejeti v ZSMS, govorijo o vlogi mladinske organizacije in o nalogah mladih. Osrednja občinska proslava ob dnevu mladosti bo nocoj ko bodo pri kulturnem domu v Obrežu, v krajevni skupnosti Središče ob Dravi naprej taborniki postavili tabor, pripadniki teritorialnih enot pa vajo. Od'IS; uri pa bodo v kulturnem delu nocojšnje prireditve nastopili učenci ormoške osnovne šole, folkloristi iz Obreza ter otroški tamburaski orkester OS Središče ob Dravi. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja aktivnim mladim druž- benopolitičnim delavcem in OO ZSMS ter izročili pokale in priznanja najboljšim športnikom. Potem bo kresovanje in srečanje mladine. Jutri pa bodo po vseh osnovnih šolah v mladinske vrste sprejeli pionirje. Zanje bo to nova obveznost, pred njimi bodo nove naloge. zk RAZGOVOR Z ALEKSANDROM MAJDICEM, POMOČNIKOM KOMANDIRJA PM PTUJ STANJE KRIMINALITETE Po krajšem času smo spet ob- iskali postajo milice v Ptuju in k razgovoru povabili Aleksandra Majdiča, pomočnika komandirja PM Ptuj. Njegovo področje dela se v glavnem giblje okrog krimi- nalitete, zato smo ga za uvod povprašali, kakšno je bilo stanje kriminalitete na območju ptujske občine v preteklem letu in seveda kakšni so bili posamezni trendi gibanja kaznivih dejanj? »Naj povem, da kazniva dejanja v veliki meri vplivajo tudi na razpoloženje občanov in na njiho- vo varnost ter počutje v kraju kjer bivajo in tam kjer so zaposleni. V preteklem letu se stanje krimina- itete v občini Ptuj ni bistveno spremenilo. Obravnavali smo si- cer 368 kaznivih dejanj manj, kot leta 1977. Seveda tega ni pripisa- ti manjši aktivnosti storilcev kaznivih dejanj, ampak novi za- konodaji, po kateri so odpadla' manjša kazniva dejanja na zaseb- no tožbo. Če pogledamo kakšno je sicer stanje na področju krimi- nalitete v primerjavi s preteklimi leti ugotovimo, da je občuten padec težjih kaznivih dejanj, kot so uboji, hude telesne poškodbe in posilstva. V letu 1975 smo imeli 5 ubojev, isto stanje je bilo leta 1977, v lanskem letu pa smo obravnavali le 3 umore. Stanje povzročitve hudih telesnih po- škodb paje naslednje: v letu 1975 smo imeli 41 primerov, v letu 1977 še 38, v lanskem letu pa le 31 teh kaznivih dejanj.« Gotovo bo zanimivo, v kolikšni meri ste ta kazniva dejanja uspeli raziskati? »V preteklem letu smo raziskali 72 odstotkov vseh kaznivih de- janj, seveda z neznanim storil- cem. Podatek bi bil še boljši, če ne bi odpadla tista manjša kazni- va dejanja, ki so sedaj odpadla na zasebne tožbe, kot sem že pove- dal. Vsekakor pa bodo zanimivi tudi podatki glede stanja gospo- darske kriminalitete na območju občine Ptuj. V preteklem letu smo obravnavali 81 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminali- tete. Tu izstopajo predvsem po- neverbe in ponareditve ali uniče- nja poslovnih listin, pa tudi gozdne tatvine. Sicer so vsa ta kazniva dejanja številčno na ena- ki ravni, kot v preteklih letih. Žal paje v lanskem letu bila povzro- čena večja gospodarska škoda kot prejšnja leta.« In na kaj bi posebej opozorili občane glede na pogostost posa- meznih kaznivih dejanj? »Prej sem pozabil povedati še kakšno je bilo stanje s področja družbenega in zasebnega premo- ženja. Iz tega poglavja je namreč stanje raziskanosti najslabše. Prednjačijo kazniva dejanja tatvi- ne— navadne, potem so vlomi in odvzemi motornih vozil. Posebej bi opozoril občane, da ne bi razstavljali svojih vrednih pred- metov po avtomobilih. Mislim na razne radio aparate, tranzistorje, fotoaparate in kamere in daljno- glede, ki jih posamezniki radi i puščajo na vidnih mestih v avto- ' mobilih. Opravili smo tudi anali- zo stotih primerov odvzemov motornih vozil, predvsem motor- nih koles, koles z motorji in koles. Ugotovili smo. da od vseh nave- denih ni bilo niti eno varnostno zaklenjeno. V kolikor bi oškodo- vani ta vozila zaklepali, sem prepričan, da takšnega stanja na tem področju ne bi imeli. Zanimi- vo je tudi stanje žepnih tatvin, ki so v zadnjem času nekoliko pogostejša. Opozoril bi občane, predvsem pa ženske, ki nosijo svoje torbice na zunanji strani prtljage. Prav tako so zelo nepre- vidni kmetje, ki prihajajo v Ptuj prodajat živino in se potem z denarjem ne obnašajo preveč varno. Po navadi posamezni deli- kventi spremljajo svoje žrtve že od trenutka prodaje, da pozorno bdijo nad tem, kam bo spravil denar. Potem ga na primernem mestu pač olajšajo za denar, ki ga je prejel kot plačilo za prodano živino.« Kaj pa stanje javnega reda in miru, smo lahko zadovoljni z njim? »Rekel bi, da smo lahko zado- voljni, saj smo v preteklem letu obravnavali približno enako šte- Aleksander Majdič, pomočnik komandirja Postaje milice v Ptu- ju. vilo kršiteljev kot leta prej. Ome- niti velja občuten padec števila pretepov, saj je padec večji od 50 odstotkov. Največ kršiteljev jav- nega reda in miru pa beležimo v gostinskih lokalih, pa tudi v privatnih stanovanjih, kjer pogos- to prihaja zaradi vpliva alkohola do pretepov. Isto velja za inter- vencije. Od skupnega števila smo jih čez 50 odstotkov opravili v gostinskih lokalih in 30 odstotkov v privatnih stanovanjih. Zaradi storitve prekrška pod vplivom alkohola, ter zaradi bojazni, da bi takšni s kršitvijo še nadaljevali smo v preteklem letu pridržaU na PM Ptuj 211 kršiteljev javnega reda in mira, pa tudi stanje na področju kriminalitete je na ob- močju občine Ptuj kljub vsemu zadovoljivo. Naj bo tako tudi letos. M. Ozmec Poroke sklenjene v Ormožu Vincenc Belšak, Rakovci 27 in Marta Pevec, Savci 76; Bojan Sitar, Ptuj, Cankarjeva 6 in Zlatka Emeršič, Ptuj, Cankarjeva 6; Ivan Orlač, Ptuj, Ziherlova ploščad 12 in Albina Meško^ Ptuj, Ziherlova ploščad 12; Srečko Kosi, Trgovišče in Helena Petek, Sen^ci 18; Dragutin Novak, Gor- nja Dubrava 10 in Dragica Novak, Središče, Bercetova 3; Miran Lah, Ormož, Cvetlična 2 in Dragica Ribič, Orniož, Kerenčičev trg 7; Milan Topolovec, Ptuj, Iljčeva 19 in Ljudmila Piiitarič, Gorišnica 141; Marjan Filipič, Desnjak 49 in Milena Lesjak, Žirovinci 67; Albin Grmek, Moškanjci 48 in Štefanija Holc, Rucmanci 50; Fulvijo Panger, Piran, Vita- Ijeva 1 in Darinka Ozmec, Veličane 15; Maksimiljan Šalamun, Podgorci 11 in Majda Bezjak, Sodinci 24; Zvonko Plohi, Jastrebci 49 in Marija Ivanj- čič, Ljutomer, Ormoška 21/d; Bolfenk Smodič, Kog 16 in Marija Dimic, Kog 16; Štefan Munda, Sardinje 6 in Ivanka Kovačec, Lunovec 13; Milan Ilič, Vlaenica, M. Tita b. b. in Jožica Meško, Mihovci 47; Dušan Vidovič, Obrez 89 in Julka Veselic, Ormož, Kerenčičev trg 9; Janez Bolcar, Spuhlja 99 in Anica Sterman, Hum pri Ormožu 29; Jožef Trstenjak, Pušenci 48 in Martina Novak, Pušenci 4; Franc Planine, Sitež 14 in Jožica Petrovič, Pav- lovci 36; Stanislav Perko, Senovo 69/a in Jelka Cizrl, Senovo 69/a; Jožef Ozmec, Cvetkovci 116 in Marija Marinič, Senešci 54/a; Slavko Križanič, Ljubljana, Studenec 48 in Martina Zebec, Ljubljana, Studenec 48; Bojan Magdič, Boreči 16 in Marta Krajnc, Safarsko 42. 35-letnica slovenske geodetske službe Na magistratu v Ptuju smo v ponedeljek odprli razstavo, ki je posvečena 35-letnici de- lovanja geodetske službe v SR Sloveniji in je doslej že obiskala nekaj večjih središč. Ob tej priložnosti pa je tako imenovano geodetsko združeno delo izdalo tudi pubUkacijo s katero seznanja širšo javnost z vlogo in pomenom geodezije danes ter v nadaljnem družbenem razvoju SR Slovenije in z zgodovinskim raz- vojem geodetske službe, ki ima v Sloveniji svoj začetek v letu 1944. O tem je na otvoritveni slovesnosti podrobneje spregovoril Bogdan Samobor — načelnik katastra pri skupščini občine Ptuj. »Geodetska služba je tista dejavnost, ki je vtkana v vse procese povojne graditve in raz- voja naše dežele, saj se pojavlja prav v vseh spremembah, ki so nastale na zemlji. V naši ODČini seje geodetska služba srečevala z vrsto, prav za to področje, specifičnih težav, ki so narekovale več defa, aiigažiranja in prizadev- nosti njenih delavcev. Se posebej pa sodelo- vanje z vsemi dejavniki, ki so se vključevali v urefanje prostora. Nizka stopnja razvitosti občine v odnosu na ostale predele Slovenije je zahtevala in še zahteva več del pri realizaciji infrastrukturnih objektov, ki so eden od temeljev nadaljnega razvoja in smo jim od osvoboditve dalje pos- večali tudi posebno skrb. Pomembno je področje urejanja komplek- sov z arondacijami, v novejšem času pa s ko- masacijami in mehoracijami in tudi tuje iz- redno pomemben prispevek geodetskih de- lavcev. Ostale so še naloge pri spremembi las- tništva, gradnji zasebnih in družbenih objektov in drugo. V novejšem časji pa je pomembna priprava načrtov, kart in evidenc, ki so po- trebne za izdelavo prostorskega plana občine, pa tudi izdelava geodetskih podlag za urba- nističnoplaniranje in komunalno opremljanje. Zavedati se moramo, da je prav občina glavni nosilec in da se bo naš delegat lahko odločal, če bo imel na voljo dovolj informacij. Zatoje naša naloga, da informacije, kijih ima na razpolago geodetska uprava Ptuj, na pri- meren način tudi publiciramo. Tako bomo dali delegatu v roke informacijo o prirodnih da- nostin in zgrajenih kapacitetah na področju občine Ptuj. Te so osnova za odločitve na vseh področjih dela in nadaljnega razvoja. Z dosedanjim delom geodetske službe smo lahko zadovoljni. V tem deluje bilo nedvomno veliko navdušenja in mnogo navdušencev./ Eden od teh je tudi Bogdan Samobor, načelnik geodetske uprave SO Ptuj, kije ob 35-letnici dobil plaketo za zasluge za razvoj geodetske službe v SR Sloveniji,« je na otvoritvi razstave med drugim dejal predsednik skupščine dr. Cveto Doplihar. rnš ČRNA KRONIKA v tednu od 14. do vključno 21. maja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah, ter v eni le- talski nesreči. Pri tem so zabeležili dve smrtni irtvi ter štiri lažje telesne poškodbe. Opozoriti velja, da so v vseh štirih lažjih nesrečah bili udeleženi kolesarji, žal pod vpli- vom alkohola. No, v zadnjem času so omejitve vožnje osebnih avto- mobilov (parne in neparne) marsi- koga prisilile, da je segel po za- prašenem kolesu. Neizkušenost pa je tokrat prišla do izraza tudi ne- koliko drugače, na srečo pa le ne preveč tragično. Materialne škode na vozilih je bilo tokrat le za okoli 3.000 din, PADEL POD VPREŽNI VOZ V petek 18. maja ob 15wuri seje zgodila na lokalni cesti v Apačah huda nesreča. Drago Dodlek (roj. 1931) iz Apač 296 je vozil vprežni voz naložen z gnoiem od doiria na njivo. Ko je peljal seje vsedel na oje. "Ker pa je lokalna cesta na tistem mestu v maiem padcu ic Dodlek izgubil ravnotežje ter pa- del pod prednje desno kolo voza. Zaradi hudih poškodb je pozneje v ptujski bolnišnici umrl. SMRT MLADEGA PADALCA V soboto 19. maja se je na le- tališču v Moškanjcih zgodila huda nesreča v kateri je izgubil življenje mlad padalec Srečko Fras iz Hlaponcev pri Polenšaku. To je bil njegov 71. in zadnji skok iz srebrne ptice. Zatajilo je glavno padalo, tudi rezervno je odpove- dalo. Podrobnejše vzroke nesreče še raziskujejo. — OM Gorel je gozd Zaradi neprevidnega ravnanja z ognjem in zaradi malomarnosti je prejšnji četrtek popoldne začel goreti gozd pri Starošincah, v krajevni skupnosti Cirkovce. In- tervencija gasilcev je bila dokaj hitra, tako daje okoU 60 gasilcem iz gasilskih društev Ptuja, Hajdoš, Lovrenca. Jablan in do drugod uspelo omejiti požar. Kljub na- porom in prizadevanjem je zgo- relo nekaj nad hektar in pol gozdne površine. Huda prometna nezgoda v Trgovišču v ponedeljek dopoldne se je v Trgovišču, blizu železniške pos- taje Velika Nedelja, zgodila huda prometna nesreča. Voznik Avgust Žižek iz Rogoznice je vozil osebni avto proti Ormožu in na delu cestišča, ki ga obnavljajo, v tre- nutku nesreči je bil prometni pas Klit z asfaltno smolo, zadel v lesarko Marijo Skuhalo iz Trgovišča. Kolesarka je po mne- nju očividcev za vozila na cestišče, se peljala po njem, voznik jo je pravočasno opazil, zavrl, vendar gaje na spolzkem cestišču zaneslo v kolesarlco tako, da jo je zbil. Hudo ranjeno so jo odpeljali v 5tujsko bolnišnico, kjer je zaradi ludih poškodb na glavi ostala na zdravljenju. zk Kmalu po nesreči so ranjeno kolesarko odpeljali v ptujsko bolnišnico ......^_____.....___________________._______________________.........___________________________foto;2k. osebna kronika Rodil« so: Antonija Štebih, Potrčeva 42 — Majo in Lejo; Marija Štum- berger. Jadranska 17 — dečka; Renata Horvat, Tomšičeva 42 — Mateja; Danica Strelec, Prešer- nova 23 — deklico; Cvetka Met- ličar. Slovenja vas 74 — dečka; Sonja Vinkler, Budina 27 — Da- vida; Ivanka Holc, Grlinci 17 — deklico; Marija Korošec, Slatina 55 — dečka; Majda Štebih, Lasi- govci l/a — Aleša; Katarina Tušek, Kaižar 39 — dečka- Ma- rica Belec, Župečja vas 55 — Pe- traj Olga Kozel, Trdobojci 2 — Aleksandra; Angela Žmauc, Podgorci 59 — Stanka; Milena Pihler^ Pacinje 14 — deklico; Marjana Moravec, Strmec 8 — deklico; Štefanija Pravdič, Sp. Polskava, novi blok — dečka; Marjeta Kovačec, Sp. Velovlak 5 — deklico; Stanislava Vegan, Majšperk 51 — deklico; Helena Kosi, Senešci 18 — deklico; Ma- rija Kumer, Trnovski vrh 23 — deklico; Milena Dvoršak, Podlože 84 — dečka; Kristina Arnuš, G rabe 15 — Anitoi Ivanka Ser- dinšek. Rodni vrh 16 — deklico Poroke: Borivoj Mateski, Apače 239 in Danica Šibila, Apače 239; Stanko Vegan, Pobrežje 58 in Štefka Horvat, Dravci 10; Zlatko Kon- drič, Zg. Hajdina 17 in Marjana Osenjak, Skorba 42; Rudolf Kra- mar, Strnišče 1 in Milica Stajnko, Strnišče 4; Alojz Kovačec, Jur- šinci 16 in Elizabeta Slaček, Za- gorel 83; Anton Kamenšek, Ko- čice 52 in Ljuba Potočnik, Janški vrh 40; Andrej Krajcer, Mestni vrh 76 in Frančiška Mulec, Mestni vrh 76; Stanislav Frangež, Sestrže 33 in Kristina Dorič, Sp. Sveča 19; Jožef Selinšek, Janški vrh 7 in Terezija Krajnc, Sp. Velovlak 52; Herman Potočnik, Dobrina 15 in Marija Sirec, Dobrina 41. Umrli so: Marija Vesenjak, Zamušani 6, roj. 1922, umrla 13. maja 1979; Jože Breznik, Mihalovci 47, roj. 1923, umrl 9. maja 1979; Terezija Cafuta, Jablovec 21, roj. 1911, umrla 15. maja 1979; Franc Kostanjevec, Mejna cesta 37, roj. 1919. umrl 15. maja 1979; Alojzija Moran. Na Tratah 15, roj. 1898, umrla 16. maja 1979; Marija Meško, Volkmerjeva 10. roj. 1901, umrla 17. maja 1979; Drago Dodlek, Apače 269, roj. 1931, umrl 18. maja 1079; Konrad KamSak, Cesta 8. avgusta 15, roj. 1902, umrl 19. maja 1979. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji za- voda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Ted- nik telefon (062) 771-079 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 200 dinarjev, za tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Ma- riborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prome- ta proizvodov. vreme do nedelje, 3. junija 1979 Mlaj bo v soboto, 26. maja ob enih po polnoči. Napoved: Po nekaj dneh spremenljivega vremena bo spet lepo in vroče, vetrovno in suho. Občasno bodo krajevne nevihte, vročinskega značaja. Noči bodo pretežno soparne. Primeren in ugoden čas tudi za košnjo in spravilo sena. Alojz Cestnik