PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 84 (13.315)
Trst, nedelja, 9. aprila 1989
Z bližanjem evropskih volitev vse več polemik v vrstah večine
Odbora v Palermu in Rimu večata spor med PSI in KD
Tristranski vrh za Namibijo
Pogajanja so se začela v dokaj napetem vzdušju
La Malfa napoveduje možnost izstopa republikancev iz večine - Jutri odločilno srečanje o ticketih - Proti temu ukrepu včeraj manifestacija v Milanu
Botha je v OZN zahteval preiskavo o stalnem kršenju dogovorov s strani gverilcev Swapa
RIM — Volilna kampanja za obnovo evropskega parlamenta se hitro približuje, istočasno s tem pa narašča tudi napetost med strankami vladne večine. Argumentov za polemike je mnogo in med njimi niso na zadnjem mestu polemike o občinskih odborih v Rimu in Palermu, vročo kri mnogim povzročajo ticketi, nič manj različnih mnenj pa ni o vladnih gospodarskih ukrepih in o izvajanju vladnega programa.
Craxi je v teh dneh očital demokristjanom, da podpirajo Orlandov odbor v Palermu, ki podpira prisotnost komunistov v občinskem odboru, namesto da bi skušali obnoviti privilegiran odnos med KD in PSI, kar socialisti v Palermu že dalj časa zahtevajo. Socialistični tajnik je še obtožil KD, da si v Palermu v bistvu prizadeva za razkol s PSI. Forlani je na te obtožbe moral odgovoriti, vendar je bil njegov odgovor precej popustljiv in previden. Demokristjanski tajnik je predvsem izrazil željo, da palermski primer ne bi povzročil morebitne vladne krize. Ob tem pa je Forlani še jasno povedal, da ima KD tudi pri krajevnih upravah jasno začrtano politično linijo, ki je usmerjena v sodelovanje s strankami, ki sestavljajo vladno večino. »Toda to ni vedno mogoče,« je dodal Forlani, »in tudi položaj v Palermu ni od včeraj. Toda če se želi nadaljevati dialog, je treba sodelovati konstruktivno, brez najrazličnejših proglasov in nekoristnih izzivanj.« Ali je s to izjavo hotel na nek način odgovoriti Craxiju ali opomniti Orlanda, Forlani ni pojasnil.
Toda na tapeti je tudi odbor v Rimu, kjer traja kriza že dva tedna, socialisti pa po treh demokristjanskih županih in treh krizah v kratkem času zahtevajo župansko mesto zase. G. R.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tajnik PSI Bettino Craxi
WINDHOEK — Položaj v severni Namibiji je iz dneva v dan slabši, to pa je prisililo južnoafriškega zunanjega ministra Botho, da je od OZN zahteval, naj uvede preiskavo. Botha zatrjuje, da gverilci Swapa brezobzirno kršijo sporazum, ki sta ga Angola in Namibija podpisali lanskega decembra.
V pismu, ki ga je Botha poslal tajniku OZN De Cuellaru med drugim piše, da gverilci grozijo prebivalstvu s postopno okupacijo celotne Namibije in da gre za natančno organizirano akcijo. Pripadniki Swapa so menda do zob oboroženi z najsodobnejšim orožjem in so v stalnem radijskem stiku s svojimi poveljniki v Angoli. Botha je pismo poslal takoj potem, ko je prispel v VVindhoek, kjer poteka dvodnevni vrh podpisnikov newjorškega dogovora. Tudi na zasedanju tristranskega vrha je Botha večkrat poudaril, da so akcije južnoafriške ljudske organizacije enostransko kršenje ne samo decembrskega dogovora, pač pa tudi ženevske pogodbe, ki sta jo Namibija, Angola in Južna Afrika podpisale avgusta lani.
Podpisniki dogovora, Angola, Južna
Afrika in Kuba, bodo skušali najti najustreznejšo pot do sprave, vendar so že prvi dan napovedali, da jih čaka težko delo. Sovjetska zveza in ZDA prisostvujeta tristranskemu vrhu kot garanta. Tuji opazovalci menijo, da je uvodni pesimizem nekoliko neupravičen, saj je Kuba že naznanila, da redno poteka umik njenih vojakov iz Angole in da torej spoštuje mirovne dogovore. Razpoložljivost kubanske vlade bi morala zato pospešiti dvodnevna pogajanja. V tiskovnem sporočilu, ki so ga objavili v New Yorku pa je južnoafriška vlada preklicala vse obtožbe iz prejšnjih dni, ko je napadla Kubo, češ da podpira in celo spodbuja kršil-ne akcije gverilcev Swapa.
Lider namibijskega indipendentis-tičnega gibanja Sam Nujoma, ki ni podpisal decembrskega dogovora, pa še naprej vztraja pri svojih stališčih in ne namerava ukrepati zaradii kršenja prenehanja ognja s strani Swapa. Tudi šef angolske policije zatrjuje, da se gverilci Swapo še ne mislijo predati in da sploh ne upoštevajo tistega dela dogovora, ki jim omogoča, da se umaknejo preko 16. vzporednika. Popoln umik je bil predviden včeraj.
Brodolom sovjetske jedrske podmornice v Norveškem morju
NA 20. STRANI
□ . □ □
Na Kavkazu ponovno izbruhnili spopadi med Abhazi in Gruzijci
NA 2. STRANI
□ □ □
Svetlobni pospeševalnik ne sodi na bazovsko gmajno
NA 5. STRANI
Da bi olajšali proizvodne in druge dejavnosti v pokrajini
Na Kosovu krajša poUcijska ura
druge prepovedi
PRIŠTINA — Pokrajinski sekretar za notranje zadeve Kosova Jusuf Karakushi je včeraj sprejel ukrep, s katerim bodo skrajšali policijsko uro, tako da bodo morali biti od danes ljudje doma ob 22.30 in ne ob 20. uri kot doslej.
Po trditvah pokrajinskega sekretariata za notranje zadeve bodo s tem ukrepom omogočili boljše pogoje v produktivnih dejavnostih, v proizvodnji, v prometu in v šolstvu. Zadnji dve postavki sta tesno povezani, saj bo to omogočilo učencem, dijakom in študentom, da se bodo z obnovitvijo pouka 10. aprila lahko vračali domov tudi v oddaljene vasi, če imajo popoldanski pouk.
Ramazana sporočilo sekretarja Karakusija ne omenja. Nedvomno pa bo sedanja sprememba policijske ure omogočila muslimanskim vernikom, da opravljajo verske obrede v mošejah in ne doma kot te prve verske praznične dni.
Sekretariat obenem opozarja, da so ostali nespremenjeni vsi ostali policijski ukrepi o prepovedi gibanja in dostopa ter zbiranja. Ob tem navaja, da je še vedno prepovedano zbiranje na javnih mestih, prepovedane so športne, kulturne in druge manifestacije, prepovedano je tudi prodajanje na tržnicah, organiziranje javnih shodov z izjemo manifestacij, ki jih prirejajo družbenopolitične organizacije.
Medtem pa agencije poročajo, da se je v Ženevi kakih 650 Albancev udeležilo protestne manifestacije pred uradi OZN. Zahtevali so konec izrednega stanja na Kosovu, preklic ustavnih sprememb in proglasitev kosovske republike.
še vedno veljajo
Skrbi zaradi Kosova
DEJAN VERČIČ
LJUBLJANA — Uradne vesti, ki prihajajo s Kosova, pravijo, da se stanje umirja, enako se je govorilo po prihodu vojske v pokrajino, končalo pa z oboroženimi spopadi na koncu marca. Število smrtnih žrtev še vedno vznemirja pisce jugoslovanskih časopisov in na severu države kot da nihče več ne verjame uradno objavljenim podatkom.
Pokrajinske oblasti so se odločile, da se bodo v ponedeljek na osnovnih šolah in na univerzi ponovno odprla vrata. Še naprej pa ne bo pouka na srednjih šolah - prav s teh pa je bilo največ demonstrantov (in tudi žrtev). Ostajata prepoved zbiranja več kot treh oseb na javnih mestih in sedaj omejena policijska ura. Na vidnih mestih pa »specialci« z avtomatskimi puškami, ščiti, čeladami in neprobojnimi jopiči.
Vse pogostejši so napisi, ki se čez noč pojavijo na pročeljih hiš (od »Kosovo - republika« do vseh mogočih groženj srbskemu partijskemu šefu Miloševiču in njegovemu kosovskemu pomočniku Rahmanu Marini, ki je menda svojo družino že preselil v Beograd, sam pa spi v komandi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V	teniškem Davisovem pokalu
Po zmagi nad Španijo Jugoslovani naprej
□ □ □
V	italijanskih prvenstvih
Derbi Milan - Napoli Centese - Triestina
□ □ □
V	ženski odbojkarski C1 ligi
Po zmagi na tujem Bor Elpro že rešen
na 18. in 19. strani
Jadran doma proti Virtusu PD
TRST — Drevi bodo v tržaški športni palači ob 18.30 jadranovci odigrali važno prvenstveno tekmo proti drugouvrščenemu v košarkarski B-2 ligi Virtusu iz Padove. Zmaga »plavih« je pravzaprav nujna. Na sliki vidimo prizor z nedavne domače tekme proti Virtusu iz Imole.
Enajst milijonov gledalcev za RAI2 ki predvaja Celentanove monologe
RIM — Enajst milijonov Italijanov je predsinočnjim sedelo pred televizijskim oddajnikom in nepremično, (v smislu, da ni šarilo po gumbih daljinskega upravljača) napenjalo ušesa, da bi pozorno prisluhnili Celentano-vemu monologu.
Še nikoli tako kot v tem primeru lahko trdimo, da se na italijanskem državnem omrežju »zgodovina« ponavlja. Ni še minilo leto, odkar je Ce-lentano zelo spretno (nekateri so trdili, da ga je gnala naivnost) izkoristil tribuno sobotnega večera na RAI 1 in milijonom gledalcem razlagal, kako se lahko na glasovnicah pišejo propagandni stavki. Celentano je moral pred sodnike, ki so mu prizanesli, češ da se je prenaglil, a se je takoj popravil in se oprostil gledalcem.
Predsinočnjim pa je Celentano spet udaril. Tokrat je izkoristil tribuno, ki ni bila »njegova«, ampak Baudova.
Med oddajo Serata d'onore, ki predstavlja epohalno proslavljanje vrnitve izgubljenega sina Pippa Bauda, je bil Celentano med gosti. Ko je približno ob 23. uri (Baudova oddaja se vleče v nedogled od 20.30 do nekaj pred polnočjo) Celentano tudi sam prišel do besede, je iz njegovih ust privrelo na dan nič koliko »zgodovinskih« povedi. Na svoje kolege je zvrnil polno mero neokusnih pripomb. O Domenici in Domani sposi, ki jo vodi Giancarlo Magalli, je izjavil, da sta oslariji, o Costanzu je izjavil, da se prodaja, ker je pristal na reklamne vložke v svoji oddaji Maurizio Costanzo Show, najbolj boleč udarec pa je padel proti koncu Celentanovih blodenj, ko je jasno in glasno povedal, da je Italija država, ki določa, da morajo ljudje pripeti varnostne pasove, prepušča pa
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes v SZ drugi krog volitev
MOSKVA — Danes bo v Sovjetski zvezi drugi krog volitev v kongres ljudskih poslancev. Volil-ci bodo tokrat izbirali med dvema kandidatoma, ki nista v prvem krogu volitev 26. marca prejela več kot 50 odstotkov glasov.
Po podatkih osrednje volilne komisije so na volitvah 26. marca izvolili od 2.250 predvidenih le 1.958 ljudskih poslancev. Povsem »nove« volitve bodo tudi v treh volilnih okrožjih, v katerih so volitve zaradi nizke udeležbe razveljavili. Volitev se je namreč udeležilo manj kot 50 odstotkov upravičencev. To bo še zapletlo celotno zadevo, saj bo za ta okrožja drugi krog volitev šele 14. maja, le redki namreč verjamejo, da bi ob današnji ponovitvi prvega kroga izvolili vse poslance.
Medtem se je včerajšnjega sklepnega zborovanja ob zaključku volilne kampanje v Moskvi udeležilo kar osem tisoč pristašev tako imenovane ljudske fronte, ki združuje razne partiji konkurenčne neformalne levičarske skupine.
Kavkaško republiko pretresajo medetnične demonstracije
Abhaška manjšina v Gruziji zahteva avtonomijo gruzijski skrajneži pa odcepitev od federacije
TBILISI — V glavnem mestu ka-vkaške republike Gruzije se že tri dni nadaljujejo demonstracije Abhazov, ki zahtevajo večjo avtonomijo. Abhazij-sko zvezno republiko so priznali leta 1921, deset let kasneje pa jo je Stalin kot avtonomno pokrajino priključil Gruziji. Abhazi so večinoma muslimani in štejejo 35 odstotkov celotnega gruzijskega prebivalstva.
Preteklega 5. aprila je 53 Abhazov začelo z gladovno stavko pred sedežem gruzijske vlade. Od tedaj se napetost stopnjuje. V Tbilisiju so zaprte skoraj vse šole in univerze, Gruzijci pa prirejajo shode in manifestacije proti zahtevi Abhazov, ki »hočejo v Gruziji ustanoviti abhaško muslimansko republiko«. Medetnični spori pa so spodbudili gruzijske nacionalistične skrajneže, ki zahtevajo odcepitev te kavkaške republike od sovjetske federacije in priključitev avtonomne Abhaziske pokrajine. Glavno mesto Tbilisi je od včeraj skoraj popolnoma ohromljeno zaradi stavk, ustavljenih je 30 tovarn, prevozi potekajo zelo upočasnjeno in med neštetimi ovirami. Na glavnem mestnem trgu se je zbralo na stotisoče demonstrantov, agencijske
vesti pa poročajo, da je mesto pod nadzorstvom vojske. Demonstranti so napovedali, da bodo še ta teden priredili splošno stavko. Že v četrtek so v mesto pripeljali tanki, medtem ko je policija v pripravnem stanju. Vojska nadzoruje vsa pomembnejša javna poslopja, vladno palačo in sedež gruzijske radio-televizije. V petek je tajnik gruzijske komunistične partije Patjaš-vili preko televizije pozval prebivalstvo k razsodnosti, zaskrbljeni pa so tudi ostali krajevni upravitelji, saj so se demonstracije že nevarno razširile. Na ulice so se podali namreč tudi Abhazi v glavnem mestu avtonomne pokrajine Sukumiju.
Nerede v Tbilisiju in Sukumiju je včeraj prvič obravnavala tudi tiskovna agencija Tass in med drugim poudarila stališče gruzijskih partijskih voditeljev, in sicer da »bo Gruzija ostala suverena socialistična republika v sklopu bratske skupnosti sovjetskih federativnih republik«.
Na sliki (Telefoto AP): množica demonstrantov pred vladno palačo v Tbilisiju
Protest v Berlinu
Včeraj so bile v Zahodnem Berlinu množične manifestacije v podporo zahteve, da se »političnim zapornikom« izboljšajo življenjski pogoji v zaporih. Udeležilo se jih je kakih 2.000 ljudi. Med njimi so bile tudi zakrinkane skupinice skrajnežev, ki so s palicami napadli policijo	(AP)
Razrešili kriminalko iz Cicciana Paraquat je svakinja dodajala juhi
NEAPELJ — Herbicid paraguat ni bil raztopljen v vodi, ki se je pretakala po vodovodnih ceveh mesta Cicciano pri Neaplju. Prav tako ni bilo paraguata v rezervoarju za pitno vodo, ki ga je ena od žrtev, gradbenik Santolo Camerino, dala zgraditi pri svoji dvonadstropni hiši. Izvedence so poklicali celo iz Londona, nihče pa ni ugotovil zastrupitve pitne vode.
Šele nato so preiskovalci pozorno prisluhnili rezultatom toksikoloških analiz hrane, ki so jo našli v stanovanju družine Camerino. Tako so tudi razčistili kriminalko iz Cicciana, saj so ugotovili, da je strupena snov, ki ima to lastnost, da izsuši do zadnje bilke trave, bila v... krožnikih z juho.
Množično zastrupitev s paraguatom je menda povzročila 47-letna Carmela De Stefano, sorodnica pokojnih članov družine Camerino. Ženska je menda sovražila kar štiri družine, ki so si bile med seboj v sorodstvu, zato je namerno
zastrupljala njihovo hrano. Kapljice paraguata je kanila v lonec, kjer je kuhala testenine za zelenjavno juho, ki bi bila morala na mizo dan pred veliko nočjo. Že pred tem, menda 15. marca, je primešala nekaj paraguata hrani, a je bila preskopa v doziranju.
Carmela De Stafano se je že večkrat zdravila v psihiatričnih strukturah, v svoji paranoji (bila je prepričana, da jo vsi sorodniki sovražijo in so jo mučile težke depresivne krize) pa je znala izbrati kemično sredstvo, ki je zelo strupeno, a povsem neprepoznavno, saj nima nikakršnega vonja ali okusa.
Preiskovalci so jo že zaslišali, proti večeru pa so jo pospremili v psihiatrični oddelek neapeljske bolnišnice Mo-naldi. Ko ji bodo sodili, se bo morala braniti obsodb množičnega umora, pokola in poskusa umora desetih ljudi.
Nenavadno umiranje v dunajski bolnišnici
DUNAJ — Avstrijsko javnost je pretresla vest o treh »angelih smrti«, ki so številnim bolnikom, ki so se zdravili v dunajski bolnišnici Lainz, pomagali umreti. Policija je doslej aretirala tri bolniške sestre stare od 25 in 30 let. V samem začetku te zagonetne afere so se razširile govorice, da so evtanazijo opravljale tri nune, policija pa je to vest kmalu demantirala.
Preiskovalci so doslej ugotovili, da so bolniške sestre umorile najmanj 30 težkih bolnikov, tako da so jim dajale prekomerne doze insulina. Obstajajo pa tudi nepotrjene vesti, da so bolničarke nekaterim pacientom povzročile smrt z zadušitvijo z blazinami. Ni pa izključeno, da je bilo takih smrti »iz usmiljenja« veliko več, čeprav preiskovalci zaenkrat zavračajo vesti, ki govorijo o kar 70 nenavadnih smrti. Bolniške sestre, ki so že v zaporu, so priznale svoja dejanja, pričevanja so si na las podobna, razlikujejo se le v številu umorjenih bolnikov. Številnih nenavadnih smrti med težkimi bolniki, nekateri niso bili neozdravljivo bolni, so prvi opazili zdravniki med obdukcijami. Na truplih so namreč zasledili sledove insulina in drugih zdravil v dozah, ki jih ne predpisuje nobena intenzivna terapija. Med mrtvimi pacienti pa so bili tudi taki bolniki, ki insulina sploh niso potrebovali.
Odbora
S tem v zvezi je tajnik rimske sekcije PSI Marianetti dejal, da KD v pomanjkanju pobud le podpihuje polemiko s socialisti in napada Craxija.
Medtem ko se dve največji stranki vladne večine prepirata o Palermu in Rimu, je republikanski tajnik La Mal-fa izjavil, da so slabosti sedanje politične garniture po letu in pol vladanja vedno bolj vidne. Brez solidnega dogovora, ki bi presegel sedanja nasprotja, vlada po njegovem mnenju ni sposobna določiti ustrezne gospodarske politike. In prvo od teh nasprotij je, kot trdi La Malfa, odnos med KD in PSI, ki še vedno predstavlja nerešljivo uganko. La Malfa tudi ne izključuje možnosti, da bi republikanci izstopili iz vladne večine. O tem bodo razpravljali že maja na kongresu v Riminiju. La Malfa se le boji, da bi morebitni izstop lahko komu služil kot izgovor za predčasne volitve.
Ob vsem tem pa postaja polemika v zvezi s ticketi vse ostrejša. Donat Cat-tin potrjuje nujnost takega ukrepa, socialisti in demokristjani pa govorijo o pripravljenosti na spremembe. Za te naj bi se odločili že jutri, ko se bo ministrski predsednik sestal z načelniki skupin vladne večine. Po drugi strani pa je KPI včeraj v Milanu organizirala veliko protestno manifestacijo proti uvedbi ticketov. Član direkcije KPI Petruccioli je tam tudi dejal, »da naj PSI, ki po trditvah Craxija lahko zruši vlado v tridesetih sekundah, tudi prepreči take napake, kot so ticketi ali pa naj izstopi iz večine«.
• Skrbi zaradi Kosova
prištinske garnizije) in letaki po tleh. Pogosti so gozdni požari.
Potem ko so bili odstavljeni vsi vidnejši albanski politiki na Kosovu, so zdaj očitno na vrsti gospodarstveniki. Pokrajinska vlada se je lotila izračunavanja finančnih posledic spreminjanja srbske ustave in nemirov, ki so sledili, splošne stavke v zadnjem tednu februarja in še sedaj trajajoče tihe stavke delavcev. Največja izguba za pokrajino bo zaradi trepčinega koncerna, ki je s svojimi rudniki in tovarnami pred februarskimi nemiri Kosovu prinašal kar polovico vseh deviz.
Že pred spopadom je država morala podpirati Kosovo z velikansko finančno injekcijo - milijonom in štiristo tisoč dolarji dnevno. Kljub temu je v pokrajini veljala skoraj petdesetodstotna brezposelnost. Pomoč od drugod bo zdaj morala postati še večja, tudi če ne bi šteli denarja, ki ga bo treba dati za vzdrževanje posebnih enot zvezne in srbske policije, dodatnih in rezervnih enot vojske.
Predvčerajšnjim se je začel še muslimanski verski praznik ramazan, ki od vernikov zahteva tudi nočne molitve. Prvotne napovedi, da bodo zato skrajšali policijska ura, so se torej uresničile. Strah, da bodo Muslimani, ki jih je na Kosovu približno milijon in pol, kršili prepoved nočnega gibanja in šli v džamije, pa je bil tudi odveč. Verniki so se odločili moliti kar doma. Na videz tako ni problemov, do njih pa prav lahko pride v zvezi z jesensko organizacijo vrhun-
skega srečanja neuvrščenih v Beogradu. Že pred časom je iz Saudske Arabije (ki je tudi pomemben kreditor Jugoslavije) prišlo resno opozorilo, da so tamkajšnji muslimani zaskrbljeni za svoje brate v veri na Kosovu. In glede na to, da je arabska skupina med najpomembnejšimi v gibanju neuvrščenih, bi trajanje izrednega stanja na Kosovu ali izbruhi novih nemirov lahko predstavljalo trd oreh za beograjsko diplomacijo.
V Sloveniji pa že tretji dan vlada skrb za skupino vojaških rezervistov (menda bi jih naj bilo med 130 in 140 z Vrhnike in dveh ljubljanskih občin),. ki naj bi bila poslana na Kosovu. V soboto na javno postavljena vprašanja slovenske mladinske organizacije in protest slovenskih demokratov in socialdemokratov seveda nihče ni odgovoril, ker ima državna uprava pač prosti dan. Poročevalcu ljubljanskega radia s Kosova pa ni uspelo v pokrajini dobiti niti uradnega potrdila, da so slovenski vojaški rezervisti prispeli na Kosovo (domnevno naj bi tja poleteli iz Ljubljane z vojaškimi letali v petek zjutraj).
• Celentano
presoji posameznic, če bodo prekinile nosečnost ali rodile otroka. Italija je torej »nezrela« država.
Splav in skrb za varstvo narave sta že znani poanti Celentanove demagogije, večerni program na RA1 2 pa le ni javna politična tribuna, ki jo lahko ljudje izkoriščajo za širjenje svojih osebnih prepričanj. Televizijska oddaja, ki je priklenila pred ekran 11 milijonov začudenih Italijanov, je dejan-
sko zrcalo res enkratne in globoke demokracije, saj imamo vsi pravico, da v javnosti zagovarjamo svoja stališča, način podajanja svojih prepričanj pa je stvar etike, ki je pri Celentanu odločno pomanjkljiva.
Še bolj pomanjkljiva je po našem mnenju etična luč, ki naj bi vodila televizijske oddaje iz predora tako imenovane »audience«. Direktor RAI 2 je pozitivno komentiral dejstvo, da je Celentanov govor zagotovil drugi televizijski mreži — in to ob 23.00 — rekordno število gledalcev, Biagio Agnes pa je celo telefoniral Celentanu in mu prebral podatke Auditel. Prav tako zadovoljen je tudi Baudo, ki je sicer dovolj profesionalen, da skuša uspeh minimizirati in vabi tisk, naj se ne zaustavi le pri Celentanovih nagovorih proti izvajanju državnega zakona št. 194. Baudo nas skratka vabi, naj poimensko navedemo tri pridne plesalke in »poštenega fanta« Jo-vanottija, kot bi lahko Jovanottija in vprašanje splava metali v en sam koš.
Reakcije na »Celentanovo« Serato d onore so sprožile val polemik. Jezno so mu odgovorili »tepci« Magalli in Boncompapni, italijanski politični svet pa m preslišal Celentanovega monologa. Odločno in kritično so reagirali zastopniki strank, ki so se borili in se še borijo za spoštovanje zakona o splavu. Ob tem pa moramo omeniti še dejstvo, da je italijanski televizijski gledalec najbrž dovolj zrel in pripravljen, da primerno presodi šok efekte Baudovega varieteja. Oddajo je gledalo 11 milijonov ljudi in 11 milijonov ljudi je sedaj ponovno seznanjeno z dejstvom, da je Celentano le parodija samega sebe, naravovarstvenik, ki si je kupil dolg krznen plašč...
(e. f.)
V	Racconigiju se še borijo
za Sereno Cruz
RACCONIGI (CUNEO) — Čeprav je sodišče za mladoletne v petek malo Sereno Cruz dodelilo neki drugi družini, pa solidarnostni odbor, ki je bil ustanovljen v podporo zakoncema Giubergia (14 mesecev sta bila ona krušna starša male Filipinke), ni prenehal z zbiranjem podpisov in pošiljanjem pisem predsedniku Čossigi, katerega prosijo, da se zavzame, da bi zakonca Giubergia lahko ponovno dobila Sereno.
Tudi včeraj so na odbor kar deževale solidarnostne izjave, v odboru pa so tudi izjavili, da se ne nameravajo predati, čeprav postaja iz dneva v dan bolj jasno, da bo vse težje dobiti potrebna soglasja, da bi bila Serena Cruz dodeljena zakoncema Giubergia. Kot prvo pobudo bo odbor že jutri vložil pritožbo na odločitev sodišča za mladoletne v Turinu, ki je zavrnilo prošnjo zakoncev Giubergia za posvojitev male Serene. Odbor je tudi poslal pismo ministru za zdravstvo Donat Cattinu, katerega prosijo, naj zadolži kolegij nevropsihiatrov, da preverijo dejansko psihofizično stanje male Serene in posledice, ki jih je imela zaradi ločitve od bratca in družine Giubergia. Toda Donat Cattin včeraj s tem v zvezi ni hotel dati nobene izjave. Na odbor je včeraj prišla tudi izjava zakoncev Giubergia, ki pravita, da ne bosta dajala več nobenih izjav, temveč sta ie pooblastila njuno odvetnico Leonardo Strippoli, da ukrene vse potrebno, da bi po drugih zakonitih poteh morda le uspeli ponovno priti do Serene.
V	zvezi s tem primerom je de-mokristjanski župan Racconigija Adriano Tosello nakazal še eno možnost, ki je doslej niso upoštevali. Predlagal je, da naj bi italijansko zunanje ministrstvo in filipinsko vlado zaprosili, da Sereno Cruz sprejme v varstvo filipinski generalni konzulat in jo nato dodeli tisti družini, ki bi uživala zaupanje tako filipinskega konzulata kot družine Giubergia. Med tem časom pa naj bi družina Giubergia zahtevala obnovo celotnega postopka za zakonito posvojitev male Serene Cruz.
Analiza potreb v odloku deželnega odbora
Zaradi staranja prebivalstva v F-JK več mest v bolnicah
TRST - Deželni odbor je sprejel odlok, s katerim je odobril predlog o številu bolnic v deželi in o orgar.iku, ki ga bolnice potrebujejo. »S tem odlokom, ki je bil pripravljen na osnovi predlogov krajevnih zdravstvenih enot,« je pripomnil odbornik za zdravstvo Brancati, »uresničujemo smernice vsedržavnega zakona 109 in ministrskega odloka, ki sta bila objavljena septembra lani. Gre v bistvu za načrtovalno orodje, s katerim povezujemo cilje in sredstva. V tem odloku predstavljamo potrebe bolniškega sektorja, medtem ko bomo pozneje določili mrežo bolnišnic na ravni krajevnih zdravstvenih enot.«
Po Brancatijevi oceni je glavni cilj vsedržavnega zakona reorganizacije mreže bolnišnic z doličitvijo novih kriterijev o številu postelj na tisoč prebivalcev. Ob temu pa naj bi celotni zdravstveni strukturi zagotovili večjo funkcionalnost in bolj smoterno izkoriščanje razpoložljivih sredstev.
V skladu z določili prvega vsedržavnega zdravstvenega načrta je dežela ukinila bolnice v Gradežu, Krminu, Codroipu in Avianu (kar je v deželi izzvalo veliko negodovanja) in odpravo 3.563 mest. Konec 1987. leta je bilo v deželi v javnih bolnicah 9.900 mest za bolnike in 452 postelj v zasebnih klinikah, ki so sklenile konvencijo z državo ali 8,55 mesta na tisoč prebivalcev.
Pozneje so to število še nekoliko zmanjšali in sicer v javnih strukturah je 9.154 postelj v javnih
bolnicah in 401 v zasebnih klinikah ali 7,89 mesta na tisoč prebivalcev. Do leta 1992 bi morali skupno število postelj v javnih bolnicah in klinikah, s katerimi je bila sklenjena konvencija, zmanjšati na 9.367. Državni standar predvideva v končni fazi 6,5 mesta na tisoč prebivalcev, izjemni položaj Furlanije-Julijske krajine pa naj bi dopuščal nekoliko višje poprečje 7,66 mesta na tisoč prebivalcev.
Izjema naj bi bila dovoljena predvsem zaradi izredno velikega števila prebivalcev, ki presegajo 65. leto starosti in ki potrebujejo več zdravniške nege. To nego pa bo treba učinkovito zagotoviti z razpoložljivimi strukturami. Poleg tega je treba upoštevati, da v nekatere specializirane deželne bolnice prihajajo na zdravljenje tudi ljudje iz drugih dežel, znatno število vojakov in tudi precejšnje število turistov.
Po mnenju deželnega odbora pa bo treba o mreži bolnišnic, ki naj zdravijo bolnika v akutni fazi, organizirati posebne strukture, ki naj omogočijo dejansko dehospitalizacijo.
• Na predlog predsednika Adriana Biasuttija je deželni odbor potrdil Giannija Brava za predsednika videmske Trgovinske zbornice. Gianni Bravo je bil prvič imenovan za predsednika videmske Trgovinske zbornice leta 1982. Med svojim prvim mandatom si je veliko prizadeval, da bi uveljavil v svetu znak »Made in Friuli«.
Okrogla miza o deželnem urbanističnem načrtu
VIDEM - Na pobudo KPI je bila včeraj v Vidmu okrogla miza o reviziji deželnega urbanističnega načrta. Srečanja so se udeležili vidni deželni politični predstavniki in izvedenci.
Deželni sekretar KPI Viezzi je v uvodu napovedal, da bo po tem prvem srečanju stranka organizirala še druga podobna, da bi razčlenila problematiko. »Deželni odbor bomo spodbujali z razčlenjenimi predlogi, ki bodo nakazali cilje in pot, da se cilje doseže,« je dejal Viezzi in dodal, da je bistvo vprašanja v tem, da se razvije sodobna politika do teritorija.
Podpredsednik deželnega sveta Carbone pa je predlagal — in Viezzi je ocenil predlog kot zanimiv - da bi zaenkrat dežela razvila podrobnostne načrte, ki bi temeljili na doslej že izdelanih načrtih raznih krajevnih ustanov, ki presegajo občinsko raven.
Arhitekt Grandinetti pa je dejal, da sta potrebna realizem in fantazija. Re-alizen v utrditvi pozitivnih aspektov sedanjega načrta, fantazija pa v nakazovanju možnosti razvoja.
Priziv dvojezične šole v Špetru
Naj odloči Cossiga
ČEDAD - O odnosu italijanske države do dvojezičnega šolskega centra v Spetru bo odločal predsednik republike Cossiga. Vodstvo zavoda, ki po več kot sto letih omogoča beneškim malčkom, da se učijo materinščine, se je obrnilo na predsednika republike, da bi razveljavil odlok, s katerim je videmski šolski skrbnik odrekel dvojezičnemu središču priznanje. Priziv je bil vložen v prejšnjih dneh prek ministrstva za šolstvo.
Videmski skrbnik je z lastnim odlokom potrdil sklep didaktične ravnateljice v Špetru, ki ni hotela vzeti na znanje obstoja in delovanja zavoda, češ da v videmski pokrajini ni določil, ki bi dovoljevala pouk v jeziku, ki ne bi bil italijanščina. V tej utemeljitvi so odvetniki zavoda ugotovili vrsto vsebinskih in formalnih napak. Priziv v bistvu ugotavlja, da v državi obstajajo številni dvojezični zavodi in zavodi, v katerih se poučuje v tujem jeziku. Špe-terski dvojezični zavod ne more biti v tem pogledu izjema, kot da bi bilo območje špeterske občine ločen terotorij, v katerem ne veljajo italijanski zakoni.
Priziv tudi poudarja, da je pouk v italijanskem jeziku povsem v skladu z državnim šolskim programom, pouk v slovenščini pa je dodatek temu programu.
Postopek za priziv je dolg, toda pravniki, ki so ga pripravili, so glede izida optimisti.
Srečanje sindikatov prostora Alpe Jadran
Nejasni vplivi enotnega trga
Fidia in Slovenci na dnevnem redu seje deželnega sveta
TRST - Vprašanje farme za vzgojo laboratorijskih živali, ki jo gradijo v Ažli pri Špetru bo v torek spet na dnevnem redu deželnega sveta. Kot je znano, je bila razprava o tem problemu prekinjena prejšnji teden, da bi deželni odbor lahko zavzel stališče do zahteve desetih deželnih svetovalcev najrazličnejših skupin, ki so menili, da bi morala dežela črtati prispevek, ki ga je namenila temu podjetju.
Ob tem problemu pa so na dnevnem redu še odgovori predsednika deželnega sveta in odbornikov na številna vprašanja, ki so jih zastavili svetovalci. Tako bo predsednik Biasutti odgovoril na 16 vprašanj, ki zadevajo pravice slovenske narodnostne skupnosti in na tri vprašanja o delovanju deželnih časopisov. Poleg tega pa bodo na razna vprašanja iz njihovih resorjev odgovarjali odborniki Di Benedetto (prevozi), Saro (industrija), Vespasiano (gozdovi), Paolina Lamberti-Mattioli(skrbstvo) in Turello kmetijstvo).
Teden F-JK od jutri v Rimu
BELJAK Predstavniki sindikatov iz Slovenije, Hrvaške, Veneta, Furlanije-Julijske krajine, Štajerske in Koroške so se zbrali od četrtka do sobote v Beljaku, da bi razpravljali o možnostih skupnih akcij sindikalnih organizacij v prostoru Alpe-Jadran. Beseda je tekla predvsem o "Evropi 1992", kakor v bistvu v skrajšani obliki označujejo dejstvo, da naj bi leta 1992 odločali o tem, katere države bodo še postale članice Evropske skupnosti. Prav s tega vidika ima zasedanje sindikatov iz prostora Alpe-jadran velik pomen, še posebej če upoštevamo, da so se sestali tu zastopniki držav z različnimi družbenimi ureditvami. Sindikati v prostoru Alpe-Jadran pa so zaskrbljeni predvsem zaradi poslabšanja položaja glede na delovna mesta v raznih strokah ter zaradi zaostritve položaja brezposelnih. Brezposelnost v deželah Alpe-Jadran na splošno raste, še posebej pa prizadane mlade in ženske. Dodaten problem pa je, da se je podaljšala tudi poprečna doba brezposelnosti. S tem je tudi povezano dejstvo, da siromaštvo narašča. In prav v tej zvezi postane nevarnost negatinvih socialnih posledic za življenjske in delovne pogoje delovnih ljudi ob skupnem tržišču v EGS še bolj občutna. Tako npr.
na Koroškem in v Avstriji diskusija o negativnih posledicah za kmete in delavstvo ob vstopu Avstrije v ES ni utihnila, pa čeprav so se socialni partnerji v Avstriji že opredelili za to, da zaprosijo za sprejem Avstrije v ES.
Pa tudi referent na temo "Mobilizacijska kampanja v Evropi", tajnik za mednarodne stike v Avstrijski sindikalni zvezi Jarl-Heinz Nachtnebel, kljub temu, da je kot zastopnik interesne skupine, ki se je v okviru socialnega partnerstva že izrekla za vstop v ES, zagovarjal ta korak, ni mogel mimo tega, da je kot zastopnik avstrijskega sindikata v Evropski sindikalni zvezi svaril pred možnostjo, da bi konzervativne politične sile (na primer vlada Tatcherjeve) vplivale tudi na druge članice ES; in to še posebej, ker ima Thatcherjeva močan vpliv v Evropski skupnosti.
Kljub temu pa so na posvetu zastopniki sindikatov Alpe-Jadran sprejeli skupno resolucijo, v kateri ugotavljajo: "Od enotnega tržišča po letu 1992 pričakujemo nove impulze na vseh področjih ljudi in družbe ter za razvoj gospodarstva. Nobena dežela članica DS Alpe-Jadran zato ne bi smela biti
izključena iz udeležbe v enotnem tržišču. Enotno tržišče ne sme voditi do zapiranja meja, temveč mora omogočati neoviran pretok ljudi, blaga in storitev, idej in kulturnih dosežkov, ter pospeševati sodelovanje tudi med državami z različnimi družbenimi ureditvami."
Očitno v zavesti, da tudi za sindikaliste teh držav ne bo enostavno reagirati na nove možnosti pritiska na delavstvo, pa so se zmenili tudi za to, da bo še meseca oktobra tega leta v Venetu posebna konferenca sindikatov, ki se bo ukvarjala s posledicami uvedbe enotnega trga dela. Predstavniki sindikatov iz prostora Alpe-Jadran pa so se v Beljaku v resoluciji tudi obvezali, da bodo pri svojih nacionalih vladah in gospodarskih organizacijah zastopali interese svojih članov v smislu sklepov, ki so bili sprejeti na zasedanju. Pa tudi predsedujočega Delovne skupnosti Alpe-Jadran, v katero bi hoteli sindikalisti biti tudi uradno vključeni vsaj kot pododbor, bodo seznanili z rezultatom tega beljaškega zasedanja in ga naprosili, da naj Delovna skupnost Alpe-Jadran upošteva mnenje sindikatov pri delu na ravni vlad.
ANDREJ MOHAR
TRST - S predanjem »Srečanje znanosti in kulture na pragu Trsta in Gorice« bo jutri v Rimu začel teden Fur-lanije-julijske krajine. Otvoritvene slovenosti se bosta med drugimi udeležila minister za zunanje zadeve Andreotti in deželni odbornik Rinaldi, ki bo zastopal deželno vlado. Teden Fur-lanije-julijske krajine so organizirala združenja Tržačanov in Goričanov v Rimu, istrskih in dalmatinskih begun-
cev s pokroviteljstvom zveze deželnih glavnih mest UNAR. Med pobudami, ki jih predvideva »teden« je sprejem pri papežu Janezu Pavlu II., koncert godbe na pihala gledališča Verdi, odkritje spominske plošče v rimski juli-jansko-dalmatinski četrti in odprtje zgodovinske razstave o Julijski Benečiji. Vprašanje pa je seveda, kako bo v tem okviru omenjena prisotnost Slovencev.
Slovenski socialisti pri Saru
Delegacija deželne-slovenskih socialistov
VIDEM ga aktiva se je pred dnevi v Vidmu sešla z deželnim tajnikom PSI Ferrucci-om Sarom, da bi se pogovorila o najnujnejših vprašanjih tudi v zvezi s skorajšnjim deželnim kongresom stranke, ki bo maja meseca. Delegacija slovenskih socialistov (Pahor, Pavšič, Bergnach, Reščič, Gergolet, Košuta, Gej in Čer-no) je deželnemu tajniku PSI predočila nekatera nerešena vprašanja v zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo, predvsem kar zadeva zakon o zaščiti manjšine ter izrazila zaskrbljenost tudi glede nekaterih stališč znotraj stranke (denimo raba slovenščine v go-riškem pokrajinskem svetu). Sicer je bilo srečanje v Vidmu priložnost, da so predstavniki slovenskega aktiva predlagali, da bi v deželno vodstv in tudi v vsedržavni svet imenovali predstavnika Slovencev. To seveda velja tudi za tri pokrajinska tajništva.
Deželni tajnik PSI je predlog slovenskega aktiva vzel na znanje in obljubil, da bo na deželnem kongresu predlagal, da se to tudi odobri. Glede vprašanja zaščitnega zakona, je bil Saro dokaj pesimist in ugotovil, da se stvari ne premikajo na boljše. Isto velja tudi za zadeva zakon o obmejnih področjih, kjer je vprašanje Slovencev posebej omenjeno.
Kar zadeva odnos stranke do slovenskega vprašanja je Saro omenil, da na deželni ravni ni enotnega stališča, saj so pogledi tržaške federacije dokaj različni od pogledov Gorice in Vidma.
Za obnovo partizanske bolnice Franja že nakazanih 28 in pol milijona lir
TRST — V prvih šestih dneh aprila se je saldo pologov na tekoče račune pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem v korist obnove -partizanske bolnice Franja povečal za nadaljnjih 2.200.000 lir in dosegel skupno 28.506.615 lir.
Saldi pri posameznih denarnih zavodih so bili do četrtka, 6. t.m., do 12. ure naslednji:
pri Tržaški kreditni banki 17.461.215 lir, pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah 5.970.000 lir, pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini 2.930.400 lir, pri Kmečki banki v Gorici 1.830.000 lir, pri Hranilnici in posojilnici v Doberdobu 195.000 lir in pri Hranilnici in posojilnici v So-vodnjah 120.000 lir.
Danes moramo z zadovoljstvom zabeležiti sporočilo, da so slovenski denarni zavodi v Italiji oziroma bančna sekcija, v katero so povezani v okviru SDGZ, na svoji seji sklenili nameniti za obnovo bolnice Franja 5 milijonov lir iz svojega skupnega sklada, ob tem sklepu pa so tudi pozvali vse zavode in gospodarstvenike, naj se aktivno vključijo v to humano akcijo. Teh 5 milijonov lir še ni vključenih v zgoraj navedeni globalni saldo!
Druga lepa vest prihaja iz športnih krogov. Odborniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji so na svoji seji sklenili in tudi zbrali med seboj 500.000 lir za sklad za obnovo bolnice Franja. Tudi ta znesek še ni vključen v navedeni globalni saldo tekočih računov pri denarnih zavodih.
Upoštevajoč ta dva zneska je skupni saldo že presegel 34 milijonov lir, vendar ga bomo uradno registrirali v prihodnji celoviti objavi oz. ko bosta zneska nakazana na tek. račun.
Tudi v zadnjem tednu je bilo nekaj večjih pologov kot rezultat nabirk v okviru sekcij VZPI-ANPI, Zveze voj-
PRISPEVAJTE
FRANJO
nih invalidov NOB in na pokrajinskem sedežu VZPI-ANPI v Trstu. Sekcija VZPI-ANPI za Padriče je nakazala na tek. rač. pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah 415.000 lir, poimenski seznam darovalcev pa je naslednji: sekcija kot taka 100.000 Jir, Ferluga-Žagar 20.000, Miroslav Žagar 10.000, Darko Grgič 10.000, Evgen Kalc 10.000, Oskar in Milena Grgič 20.000, Silvan Grgič 10.000, Karlo Guštin 10.000, Silvester Grgič 15.000, Antonija Grgič 15.000, Josip Grgič 30.000, Josip Žagar
10.000, Josip Kaje 10.000, Marija Kalc
10.000,	Danica Žagar 5.000, Savica in Karlo Grgič 30.000, Paolo Križmančič
30.000,	Albin Bak 20.000, Svetko Kralj (Gropada) 20.000, Stanko Grgič 10.000, Emil Grgič 10.000, Ivanka Grgič
10.000,
Na sedežu Zveze vojnih invalidov NOB se je nabralo 565.000 lir. Svoje prispevke so prinesli: Silvano Peric
10.000,	Milan Kante 50.000, Anton Ra-žem 20.000, Emilija Fabris 30.000, Mario Versa 10.000, Miroslav Čok 40.000, Franc in Viktorija Černjava 50.000, Jože Boštjančič 30.000, Rafael in Ema Lisjak 50.000, Giuliano Clarich 15.000, Ortensio Millo 100.000, Giuseppe Versa 20.000, Ema Kerševan 20.000. Skupno nakazilo izvršeno pri TKB.
Na pokrajinskem sedežu VZPI-ANPI so darovali (polog izvršen pri TKB): Rafael in Marta Kocjan (Bazovica) 50.000, Ljudmila Racman (Boršt)
100.000,	družina Novak (Križpot)
20.000,	Anton Parovel (Mačkolje)
10.000,	Bruno Stepančič 10.000, Stanislav Andrioli 20.000.
Založništvo tržaškega tiska je na tek. rač. pri TKB nakazalo peti polog v znesku 360.000 lir, imena darovalcev pa so bila sproti objavljena v rubriki "Prispevki" v Primorskem dnevniku.
Na tek. račun pri TKB so svoje prispevke položili še: Gojmir Budal
20.000,	Justa in Rudi Blažič 20.000, Lea Jogan 100.000, Zorko Škerl 100.000.
Na tek. račun pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah je darovala družina Lavrenčič 20.000.
Na tek. račun pri Kmečki banki v Gorici so nakazali: Tatjana Plahuta
50.000,	Marilka Koršič 20.000, Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP)
100.000,
Pripravil JOŽE KOREN
Na Vrhniki pokopali Pavla Lazarja
Pred dnevi so na Vrhniki pospremili k zadnjemu počitku Pavla Lazarja, zaslužnega tržaškega antifašista, hrabrega partizanskega borca.
Pavel Lazar je bil sin slovenske družine od Sv. Ivana, kjer se jp rodil 27. septembra 1920. Njegova mati je aktivno sodelovala v osvobodilnem boju, kot aktivistka in bolničarka.
Kot fantje njegovih let, je moral tudi Pavel v razne vojaške enote, ki pa so bile izločene iz redne italijanske vojske. Vključili so ga v posebne kazenske enote in ga leta 1941 internirali na otok Lampeduso, kjer je ostal vse do prihoda zavezniških sil. Že tu se je vključil v odbor OF, ki ga je tedaj vodil Tone Gustinčič, doma iz Orehka v Brkinih. Ob osbovoditvi so člani odbora zahtevali od zaveznikov, da jim omogočijo vključitev v NOVJ. Pavleta in njegove tovariše so najprej poslali v Tunizijo, nato v Alžirijo, v zaveniški tabor Corso in nato v Gravino, kjer se je vključil v 1. tankovski bataljon 1. tankovske brigade. Udeležil se je bojev na Visu, bojev za osvoboditev Južne Dalmacije, Hercegovine, Like, Hr-vatskega in slovenskega Primorja, bojev na stari jugoslovansko-italijanski meji pri Klani in bojev za osvoboditev Trsta. Konec vojne je dočakal v Ilirski Bistrici.
Po osvoboditvi je Pavel Lazar služboval v Sežani, nato v Vrhniki, kjer se je konec leta 1946 demobiliziral in zaposlil pri podjetju Elektro-Ljubljana, kjer je delal vse do upokojitve.(AK)
Presenečenje in ogorčenje po podpisu odloka predsednika Dežele
spada na bazovsko gmajno!
Sinhrotron ne
Vest, da je predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti z odlokom odobril podrobnostne regulacijske načrte za gradnjo sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici, je včeraj vzbudila vrsto reakcij. S tem odlokom je praktično končan upravno-politični postopek za namestitev stroja, tako da nasprotnikom bazoviške lokacije zdaj preostaja le še možnost sodnega postopanja: po objavi odloka v Deželnem vestniku bo 60 dni časa za vložitev priziva na deželno upravno sodišče. A poglejmo, kakšne so prve reakcije.
Duško Udovič, tajnik Slovenske kulturno-gos-podarske zveze: »Glede na neuradno vest, da je predsednik Biasutti že podpisal odlok o odobritvi podrobnostnega načrta tržaške občine za lokacijo sinhrotrona na območju T8, SKGZ izraža ogorčenje nad dejanjem, ki potrjuje brezobzirni in oblastniški odnos do krajevnega prebivalstva in naše skupnosti v celoti, ki je sicer vseskozi prihajal do izraza v postopku za določitev lokacije za sinhrotron. Predsednik Biasutti si s to odločitvijo, s katero se je izognil tudi preverjanju v deželni skupščini, prevzema težko odgovornost, zlati glede na dejstvo, da je pred slabim letom dni na srečanju v Padričah povabil prebivalstvo in njegove predstavnike na konstruktiven dialog. V svežem spominu nam ostaja njegova izjava, da se slovenski narodnostni skupnosti dela velika škoda in da bo Dežela vsled tega naredila maksimalen napor, da se rešijo odprta vprašanja naše skupnosti in da se spremeni dosedanji odnos pri poseganju na teritorij in njegovi uporabi. Po sko-ro letu dni od tega srečanja, deželna uprava ni storila ničesar, s čimer bi lahko otipljivo dokazala, da namerava uresničiti dano obljubo. Dogajalo se je ravno nasprotno. Noben odprt problem naše skupnosti ni bil rešen, nasprotno odrekli so nam celo že uveljavljeno pravico do rabe slovenskega jezika v odnosu do deželne in občinske uprave. SKGZ zato potrjuje svoje ostro nasprotovanje lokaciji za sinhrotron pri Bazovici in poudarja, da se bo dosledno zavzela za obrambo interesov domačinov in celotne
naše skupnosti, v skladu s stališči, ki so bila izražena na nedavnem zborovanju v Bazovici.«
Bojan Brezigar, deželni svetovalec SSk je preko deželnega tiskovnega urada izdal daljše tiskovno sporočilo, v katerem med drugim pravi: »Mimo vsebine odloka in same izbire lokacije, ki jo krajevno prebivalstvo zavrača, izdaja odloka dokazuje, da so pri tej zadevi odnosi med deželnim odborom in deželnim svetom krhki. Medtem ko se namreč deželni svet pripravlja na obravnavo tega vprašanja, in ne brez težav (v komisiji je bila peticija za revizijo lokacije zavrnjena s pičlo večino dveh glasov in ob pomenljivem vzdržanju socialističnega predstavnika), deželni odbor na hitro zaključi postopek.« Dejstvo, da je deželni odbor s svojim predsednikom na čelu zaključil postopek, ne da bi počakal na razpravo in glasovanje v deželnem svetu, po Brezigarjevem mnenju dokazuje, da so stališča, ki jih je odbor sprejel, šibka. »Igra je zdaj povsem razkrita,« nadaljuje Brezigar. »Izbira lokacije T8 je povsem politič-na.in prav nič tehnična. To je potrdil sam Nobelov nagrajenec prof. Rubbia, ko je na srečanju z ministrom Ruffolom utemeljeval, da sinhrotrona ni mogoče premakniti v Center za raziskave, ker bi to preveč stalo. Tudi v deželni svetovalski komisiji so se tehnični razlogi zreducirali na razloge oportunosti in stroškov. Vsi ti podatki bi lahko pripravili kakega deželnega svetovalca do tega, da bi se premislil ali da bi bil previdno odsoten. Prav zato je deželni odbor sklenil, da prehiti dogodke in postavi deželni svet pred izvršeno dejstvo. To nekorektno postopanje pa bo deželni svet moral nujno vzeti v poštev v razpravi,« pravi še v svojem sporočilu Brezigar, ki zaključuje z mislijo, da je odločitve mogoče še vedno popraviti, dokler ne postanejo materialna stvarnost.
Miloš Budin, deželni svetovalec KPI: »Čudim se, da predsednik Biasutti ni počakal na razpravo in odločitve deželnega sveta. Kako je mogoče, da deželni odbor sprejme in predsednik podpiše sklep, ki
je tako sporen, ne da bi se ozirala na zadevno delo in odločitve organov deželnega sveta? Saj se tudi predsednik in odborniki zavedajo, da s tem trmastim prehitevanjem postopek za uresničitev sinhrotrona ne bo pospešen, ampak bo nasprotno najbrž upočasnjen. V resnici gre za pravo vsiljevanje, saj tako doživljamo ta način dela oblasti že od vsega začetka; ta način dela med drugim dokazuje, da je tudi deželni odlok prej političen kot tehničen akt. Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da se v zadevnih poročilih predstavnikov deželne vlade sploh ne omenjajo problemi, ki jih ta izbira lokacije prinaša slovenski narodnostni skupnosti. Za nas je izbira T8 pri Bazovici prehuda stvar in kljub Biasuttijevemu podpisu zadeva za nas ne more biti zaključena. Potrebne so primerne pobude z naše strani.«
Karlo Grgič, predsednik Koordinacijskega združenja kraških vasi: »Sklep deželnega odbora in odlok njegovega predsednika Biasuttija nas presenečata. Prepričani smo bili, da bo deželna vlada počakala, da se prej izreče deželni svet o ljudski peticiji za premestitev sinhrotrona znotraj stare meje Centra za raziskave. Sicer pa smo nad vso zadevo globoko razočarani. Vse naše zahteve in nastopi, pa tudi vse obljube in obveze, ki so jih sprejele deželne in druge oblasti od leta 1982 dalje, niso nič zalegli. Kljub temu pa smo prepričani, da vojna ni še izgubljena. Kdor misli, da je že premostil vse ovire na poti do gradnje sinhrotrona pri Bazovici, se moti. Mi se bomo posluževali vseh demokratičnih in zakonitih sredstev, da bi uveljavili naša stališča, tako kot smo se jih doslej. Prav gotovo bomo vložili prizive na sodne oblasti, saj je bilo zagrešenih več nepravilnosti, začenši z zavrnitvijo ugovorov k regulacijskim načrtom, ker so bili napisani v slovenščini. Pripravili pa bomo tudi protestne akcije. Takoj bomo začeli priprave na protestno šotorovanje na območju T8, ki bo potekalo ves junij in julij in na katerega bomo povabili tudi naravovarstvenike in ljubitelje narave iz vse Evrope.«
Nova pridobitev za miramarske znanstvenike
Znani fizik Antonino Zichichi, ki je tudi predsednik mednarodnega znanstvenega centra "Ettore Majorana", bo jutri v miramarskem znanstvenem centru izročil ameriškemu znanstveniku Davidu Grossu nagrado Dirac. Gre za zelo ugledno priznanje, ki ga italijanske raziskovalne ustanove podeljujejo strokovnjakom, ki so se uveljavili na raznih znanstvenih področij.
David Gross že dolgo časa raziskuje jedrsko energijo in je v sodelovanju s kolegi iz nekaterih priznanih ameriških univerz odprl pot novim ugotovitvam v odnosu med vesoljem in časom. Jutrišnjo slavnost, ki se bo pričela ob 10. uri, bo odprl ravnatelj miramarske-ga centra za teoretsko fiziko nobelovec Abdus Salam, nagrajenec pa bo nato predaval o sodobnih problemih fizike in matematike.
Antonino Zichichi bo na jutrišnji slavnosti uradno napovedal, da sta mi-ramarski center in center Majorana pred kratkim dosegla sporazum za ustanovitev svetovnega laboratorija, ki bo združeval znanstvenike iz vsega sveta. Sedež laboratorija bo v našem mestu, njegov ravnatelj pa bo tržaški fizik Claudio Villi, ki se je zelo prizadeval, da bi laboratorij uresničili prav na Tržaškem. Funkcijo koordinatorja pa bo opravljal prof. Hassan Dalafi iz Irana, ki že dolgo časa zelo uspešno sodeluje z miramarskim raziskovalnim središčem.
Z nedavne seje novega vodstva MS SSk
Mladi Slovenske skupnosti za enotne kandidatne liste
V Nabrežini se je sestalo novo deželno vodstvo Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, ki je bilo izvoljeno na deželnem kongresu 5. marca letos. Novoizvo ljeno vodstvo je na sestanku izvolilo deželnega tajnika in deželnega predsednika Mladinske sekcije SSk, na seji pa je tekla beseda tudi o najpomembnejših aktualnih političnih vprašanjih, od izgradnje sinhrotrona do bližnjih evropskih volitev.
Vodstvo, ki ga med drugimi sestavljajo tržaški pokrajinski tajnik Marjan Brecelj in predsednica tržaške sekcije Ana Batagelj ter goriški pokrajinski tajnik Robert Cotič, je za deželnega tajnika Mladinske sekcije SSk potrdilo Damijana Terpina, za deželnega predsednika pa Davida Slobca.
Kot piše v tiskovnem sporočilu, pa je bil velik del seje posvečen aktualnim političnim vprašanjem. Mladinci SSk so najprej ocenili pokrajinska kongresa in deželni kongres Mladinske sekcije, na katerih je prišlo do izraza predvsem razveseljivo dejstvo, da se je na Tržaškem pridružilo Mladinski sekciji SSk lepo število mladih, zlasti višješolcev, ki se prepoznavajo v oblikah in vsebini političnega dela MS SSk. Tako so člani vodstva ugotavljali, da je bil nedavni deželni kongres velika vzpodbuda za nadaljnje delovanje, saj je — kot piše v sporočilu — zelo velika udeležba članov in somišljenikov ter kvalificirano predstavništvo gostujočih organizacij potrdilo, da je bilo dosedanje delo pravilno zasnovano in da je stranko SSk ter idejo samostojnega političnega nastopanja približalo gledanjem in mišljenju mladih.
Najpomembnejša točka zasedanja pa je nedvomno zadevala predlog, ki ga je prva predstavila Mladinska sekcija Slovenske skupnosti (in ki ga je stranka na nedavnem pokrajinskem kongresu v Gorici osvojila), da bi Slovenci v Italiji nastopali na volitvah z enotnimi kandidatnimi listami.
O pripravah na evropske volitve je poročal Damijan Terpin, ki je predstavil volilni kartel manjšinskih strank, ki se bodo predstavile na skupni listi (sporazum sicer še ni dokončen, kaže pa, da bo v volilnem simbolu tudi simbol SSk). Kot glavnega kandidata Slovencev v Italiji na tej listi Mladinska sekcija SSk predlaga in podpira pisatelja Borisa Pahorja.
Člani vodstva so nato spregovorili o seminarju MENS-a (Mladina evropskih narodnostnih skupnosti), ki ga bo prihodnje leto organizirala prav Mladinska sekcija SSk, in o pobudah v zvezi s prizadevanji za preprečitev izgradnje sinhrotrona pri Bazovici. Vodstvo je sklenilo, da se bo v prihodnosti še aktivneje vključevalo v tovrstne pobude.
Jutri voden obisk Tiepolove razstave
Ravnateljstvo Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost sporoča, da prireja danes voden obisk razstave Tiepolo-vih risb. Obisk razstave, ki je na ogled v muzeju Sartorio vse do 16. aprila, bosta vodili strokovnjakinji Lotenza Resciniti in Maria Vidulli, ki sta sodelovali pri postavljanju razstave. Obiskovalci se bodo zbrali ob 11. uri.
Zborovanje KPI na Opčinah
Tržaški občinski svet naj posveti posebno sejo problematiki Krasa
Sekcije KPI za Vzhodni in Zahodni Kras so v petek zvečer priredile v Prosvetnem domu na Opčinah javno zborovanje z naslovom "Kakšna je bodočnost Krasa«. Bolj pomenljiv je bil podnaslov: »Kakšen Kras nam hočejo vsiliti in kakšnega hočemo mi«.
Za uvod in razpravo je poskrbel Dolfi Wilhelm. »KPI se zaveda odgovornosti,« je dejal Wilhelm, »ki jo ima kot stranka relativne večine, na tržaškem Krasu, kotizacija obeh kraških rajonskih svetov je temeljito spremenila politično podobo tega področja. Socialistična stranka se ni ozirala na čustva naših ljudi in to zato, da bi se pred mestom pohvalila z rezultatom, da v kraških rajonskih svetih ni več predsednikov slovenske narodnosti.« Na novo nastala situacija je prisilila KPI, da izoblikuje ustreznejšo politiko in iz vrst opozicije še naprej brani interese prebivalcev. Zaradi tega so sekcije KPI s tega območja tržaške občine izdelale jasen program, ki so ga na petkovem zborovanju predstavile javnosti. Predstavljeni program je odprte narave in ni še dokončan, ker si KPI želi, da bi pri končnem oblikovanju sodelovale tudi vse športne, kulturne in gospodarske organizacije, ki so aktivne na področju obeh rajonskih svetov. V praksi KPI ponuja tako imenovani "civilni družbi", da bi sooblikovala program najmočnejše opozicijske stranke. Cilj KPI je, da bi dokument, ki bo sad sodelovanja, postal predmet razprave na izredni seji, ki naj bi jo tržaški občinski svet posvetil izključno
problemom Krasa. To pa je bila najpomembnejša zahteva zborovanja.
Dokument, ki so ga sestavile sekcije KPI iz Vzhodnega in Zahodnega Krasa in ki ga je na zborovanju prebrala pokrajinska svetovalka Nives Košuta, je sestavljen iz sedmih gosto tiskanih strani. Prvi del obravnava politično situacijo v rajonskih svetih za Vzhodni in Zahodni Kras. KPI meni, da »večinske stranke niso sposobne rešiti problemov, ki so nastali zaradi industrializacije, graditve infrastruktur in urbanizacije na tem območju«. In še: »Večini, ki sta se izoblikovali, predstavljata zgolj vsiljene politične rešitve, ki nimajo nič skupnega s krajevnim položajem. Njih glavni, proglašeni
Za vaški običaj se še vedno navdušujejo mladi in manj mladi vaščani
Dolina se pripravlja na majenco
Kot narekuje pač že dolgoletna navada, so se v petek zvečer v prostorih dolinskega KD Valentin Vodnik sestali vaščani in predstavniki letošnjega odbora majence. Če so se na to vabilo še pred nekaj leti odzvali izključno možje, je bilo tokrat odločno zaznati, da so se časi le spremenili. Prisotnost vaščank na sestanku je bila tako tudi letos zadovoljiva.
Na petkovem sestanku so predsednik majence, Elvis Hacin, in nekateri odborniki podali nekakšno poročilu o poteku priprav na letošnji praznik, vaščanom predstavili okviren kulturni program in jih seveda, kot običajno, zaprosili za sodelovanje pri organizaciji nekaterih del. Kot ostali prazniki na odprtem se mora seveda tudi majenca iz leta v leto prilagajati novim zahtevam, ki pač neizogibno nalagajo več dela kot v preteklosti. Ne nazadnje bo treba letos še dosledneje upoštevati novi pravilnik KZE, v katerem je vrsta varnostnih in zdravstvenih določil za pripravljanje praznikov na odprtem. Med drugim vsebuje zelo stroge norme za električno napeljavo, postavljanje kioskov, pripravljanje hrane in delo v kioskih. Poleg običajnih priprav, ki se v Dolini ponavadi začenjajo dobre tri mesece pred praznikom samim, je letos pri majenci potrebne več delovne sile. Seveda pomeni upoštevanje novih določil tudi
Vaščani in odborniki majence na petkovem sestanku
(Foto Magajna)
večji denarni izdatek. Vsa ta problematika pa ne prizadene le organizatorje, vaške fante in dekleta, temveč postavlja v resnejše okvire tudi običaj, na katerega so Dolinčani še posebej navezani.
Kljub vsem težavam pa je dobre volje še vedno dovolj. Prva fantovska in dekliška ura je bila letos že na polovici februarja. Na njej je dolinska
mladina izvolila letošnjega predsednika in pri tem ponovno izbrala Elvisa Hacina. Že na drugi uri pa je bila izvoljena predstavnica dekliške, ki bo prav tako v drugo Sara Merlak. Med tem se je redno sestajal odbor majence, ki mora vsako leto izdelati kulturni spored, voditi in spremljati priprave, skratka skrbeti za to, da bo za določeni datum vse v redu. (dam)
Naravovarstveniki za zaščito Doline pri Orehu
Zveza za okolje, Združenje za zaščito ptic LIPU, planinsko združenje CAI in Svetovni sklad za naravo WWF si prizadevajo, da bi rešili Dolino pri Orehu, ki je kljub svojim edinstvenim zemljepisnim značilnostim in svoji bogati favni med najmanj znanimi naravnimi okolji tržaške pokrajine. Dolini pri Orehu grozijo namreč novi in stari industrijski objekti, šele pred kratkim pa so odprli nekatera jezerca, ki so bila zasuta z vsakovrstnim odpadnim materialom. Jezerca Doline pri Orehu predstavljajo namreč največje vodne površine na tržaškem teritoriju in prav zaradi tega prikličejo najrazličnejše živali. Pomembna pa so tudi zaradi dejstva, da je na Krasu zelo malo vode.
»Rešimo naravno okolje Doline pri Orehu« je torej geslo naravovarstvenikov, ki prirejajo v sredo, 12. aprila, na sedežu tiskovne agencije ANSA tiskovno konferenco, na kateri bodo spregovorili tudi profesorji z Univerze v Trstu. Naravovarstveniki bodo predstavili vrsto pobud za zaščito tega območja tržaške pokrajine, med katerimi je tudi izlet, ki ga bodo priredili prihodnjo nedeljo.
cilj je ta, da se izrine slovensko politično predstavništvo iz upravljanja rajonskih svetov«. Komunisti očitajo Slovenski skupnosti »nenačelno in nejasno vedenje«, ker je na Zahodnem Krasu podprla večino, »ki se je snovala zgolj na etnični diskriminaciji«. Socialiste pa grajajo, ker »so izjavili, da je etnična diskriminacija politični rezultat« in ker so krepko ošibi-li levico. Od tega ima največ koristi - po mnenju KPI - ravno Krščanska demokracija, ki »izkorišča zmedeno politično situacijo za krepitev svojega vpliva na celotnem Krasu, od Nabrežine do Bazovice«. Strogo političnemu prvemu delu sledi »Uvod v program KPI za območje Tržaškega Krasa«. Po mnenju KPI morajo upravitelji, da bi kraškim vasem omogočili primeren razvoj, nujno upoštevati štiri aksiome: prvič, prisotnost slovenske narodnosti na tem področju; drugič, upoštevati dejstvo, da slovenska manjšina črpa iz uravnovešenega odnosa s teritorijem važne spodbude za svojo narodno identiteto; tretjič, da bo specifičnost kraške narave v kratkem le spomin, če ne bodo upravitelji primerno in pravočasno ukrepali in četrtič, da upravljanje in programiranje morata upoštevati teritorialne značilnosti tega področja. Temu uvodu sledi enainštirideset programskih zahtev komunistov. Prva točka zahteva, da se takoj začne parlamentarni postopek za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Zadnja točka pa obravnava problem radijskih in televizijskih oddajnikov pri Ferlugih. Vmesne točke praktično zadevajo vse probleme, od največjih do najmanjših, ki pestijo prebivalce Vzhodnega in Zahodnega Krasa.
V razpravo so s tehtnimi argumenti posegli številni razpravljale!. Omenimo, naj le bivšega predsednika Rajonskega sveta za Zahodni Kras Slavoljuba Štoko, pokrajinska tajnika KPI Nica Costo, deželnega svetovalca Miloša Budina, predstavnika kriške sekcije KPI Angela Ten-ceta in predsednika openskega jusarske-ga odbora Miliča.
Pozornejši poslušalci so lahko izraz-prave spoznali, da znotraj KPI obstajata dva miselna tokova. Prvi, lahko bi ga imenovali radikalnega, si zamišlja odnos Krasa z mestno upravo kot nekakšno sindikalistično zahtevo, drugi pa ta odnos pojmuje kot iskanje neposredne uprav-Ijalske soudeležbe, tudi iz klopi opozicije. Predstavljeni dokument je nedvomno sinteza teh dveh stališč.
VValter Škerk
Sindikalni protest proti uvedbi »ticketov« na zdravje
Jutri 4-uma splošna stavka
Zjutraj brez mestnih avtobusov ACT, v dvomu tudi pouk na vseh šolah
Štiriurna splošna stavka proti nedavnim vladnim ukrepom za krčenje državnega primanjkljaja, ki so jo jutri oklicala pokrajinska vodstva CGIL, CISL in UIL, bo po vsej verjetnosti paralizirala mesto in pokrajino. Skoraj vse delovne stroke so napovedale, da se bodo pridružile jutrišnji protestni akciji ter tako protestirale proti gospodarski politiki de mitove vlade. Ukrepi, kot so "ticketi" v zdravstvu, 20-odstotno višanje železniških tarif in prekinitev pogajanj za delovno pogodbo javnih uslužbencev, predstavljajo namreč le udarec po šibkih družbenih slojih, posebno po upokojencih in odvisnih delavcih. Udarec, ki ni opravičljiv, saj bodo ukrepi, ki so deloma že stopili v veljavo, zelo malo ali nič vplivali na potrebno resanacijo državnih blagajn.
Sindikalne organizacije, tovarniški svet vseh najpomembnejših obratov in zveze upokojencev vabijo vse stavkajoče in tudi širšo javnost, da se udeležili jutrišnjih pobud. Glavna manifestacija bo v mestnem središču v dopoldanskih urah. stavkajoči se bodo zbrali ob 9. uri na Trgu Unita, od koder bodo krenili v sprevodu do Goldonijevega trga, kjer bo ob 10.15 sindikalni shod. Na vseh delovnih mestih bodo jutri skupščina in sindikalna zborovanja. Podobne stavkovne akcije se vrstijo po vsej državi. V nekaterih velikih mestih, posebno v Rimu in v Milanu, so stavko proglasili posamezni tovarniški mesti, drugod pa je prišlo do spontanih protestov in do glasnih izra-
zov nezadovoljstva, ki so spravili v zadrego uradne sindikalne strukture.
Državni uslužbenci in uslužbenci javnih ustanov ter šolsko in neučno osebje bodo jutri stavkali ves dan, ostale kategorije in stroke pa bodo stavkale štiri ure, in sicer prve ali zadnje štiri ure v vsaki izmeni, odvisno pač od delovnega urnika. To pomeni, da jutri skoraj gotovo ne bo pouka na šolah, saj tudi Sindikat slovenske šole vabi svoje člane ter vse šolnike, naj se množično udeležijo splošne stavke.
Avtobusi konzorcialnega podjetja za prevoze ACT ne bodo vozili od 9. do 11.30, previdevajo pa tudi hude težave pri rednem obratovanju občinskih in drugih pomembnih javnih služb.
Sindikalne organizacije opozarjajo predvsem na nevzdržnost "ticketov" na zdravstvene in bolniške usluge, medtem ko je vlada, kot kaže, pozabila na boj proti vse bolj naraščajočim davčnim utajam širom po državi. Sindikalna zveza CG1L-CISL-UIL je na vsedržavni ravni izdelala platformo sindikalnih zahtev, ki jo nameravajo sekretarji Trentin, Benvenuto in Marini v kratkem izročiti ministrskemu predsedniku De Miti in gospodarskim ministrom. Sindikati pa podpirajo načrtovano reformo Krajevnih zdravstvenih enot, ki so sedaj dejansko jetnice strank in strankarske lotizacije, ter se zavzemajo, da bi ta zelo pomembna telesa skrbela predvsem za zdravstveno in socialno oskrbo državljanov.
Socialisti o perečih problemih obeh kraških rajonskih svetov
Na sedežu ŠD Polet na Opčinah so se v teh dneh zbrali sekcijski tajnik PSI za Vzhodni in Zahodni Kras Štoka, predsednik Kraške gorske skupnosti Pečenik, predsednika rajonskih svetov za Zahodni Kras Busetti in Vzhodni Kras Turitto ter svetovalci PSI v teh dveh rajonskih svetih. Kot piše v tiskovnem sporočilu tržaške federacije PSI, so se udeleženci sestanka pogovarjali o upravnem sodelovanju med KGS in rajonskimi sveti, o potrebi po gospodarskem preporodu Vzhodnega in Zahodnega Krasa in o težkem položaju, v katerem se nahajajo jusarski odbori.
Govor je bil tudi o akciji, ki jo je začel PSI na Občini Trst in pri vojaških oblasteh preko svoje sekcije, pokrajinskega tajnika Perellija in arhitekta Darija Jagodica, da bi na realističen in dostojen način uredili spomenik antifašistom, ki so padli na openskem strelišču. Na sestanku so tudi poglobili problem namestitve sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici, f
Dnevi tipične tržaške kuhinje
S slovesnostjo, ki je v petek zvečer potekala v prostorih Trgovinske zbornice, so se "uradno" pričeli dnevi tipične tržaške kuhinje. Predsednik Tombesi je izročil plaketo 28 lastnikom restavracij, ki so pristopili k tej pobudi, s katero se želeli organizatorji — Trgovinska zbornica in združenje PIPE vzpodbuditi zanimanje za pristne domače dobrote. Osnutek za plaketo je izdelal umetnik Renzo Kol-mann. Dnevi tržaške kuhinje bodo trajali do 5. maja.
Petkova slovesnost se je nadaljevala s podelitvijo nagrade Danieleju Terzo-liju, dijaku italijanskega trgovskega tehničnega zavoda Carli. Dijak je zmagal na natečaju, ki ga je razpisala Trgovinska zbornica. Za nagrado je prejel 500 tisoč lir.
Za naj lepše božične okraske pa je v petek prejelo priznanje 22 tražških lokalov. Prvo nagrado so podelil gostilni "Allo Sguero".
Natečaj ERSA za agronome
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSAj je razpisala natečaj za štipendijo za raziskovalca v cvetličarski stroki. Natečaj je namenjen diplomiranim v agronomiji, ki niso starejši od 28 let.
Rok za predložitev prošnje pa zapade trideset dni kasneje (torej s koncem aprila). Zainteresirani bodo morali poslati svoje prošnje v ustanovo ERSA v Gorico, Ulica Roma 25. Podrobnejše informacije vam bosta lahko nudila Center za cvetličarstvo s Proseka.
Slovesno so ga postavili včeraj
Računalniški center univerze ima že svoj temeljni kamen
V univerzitetnem središču so včeraj postavili temeljni kamen za nov sodoben računalniški center, s katerim se bo obogatil departma za matematične vede Univerze Trst. Nov center, ki ga bo uresničila družba Italposte, bo stal na območju, velikem 6 tisoč in sto kvadratnih metrov, njegova prostornina pa bo kar 22 tisoč kubičnih metrov. Na ta način bodo končno zgradili primeren sedež za računalniški center univerze, ki je trenutno še v prostorih deželne uprave v Ul. del Ronco (ki so za vse njegove dejavnosti znatno pretesni).
Center bodo sestavljali štirje različni gradbeni kompleksi, prvega od katerih so uradno začeli graditi včeraj. Prvi kompleks bo zasedel 2 tisoč petsto kvadratnih metrov zemlje, ko bo zgrajen in še preden bodo dokončane ostale zgradbe, pa se bo vanj vselil inštitut za matematične vede.
Med slovesnostjo, katere so se udeležili številni predstavniki krajevnih uprav, je rektor univerze Paolo Fusaroli dejal, da je načrt o računalniškem centru le del splošnega načrta za posodobitev in povečanje vseh univerzitetnih struktur. Najnujnejši in torej prvi poseg v okviru tega načrta pa naj bi bila prav gradnja računalniškega centra.
Med slovesnostjo je spregovoril tudi podpredsednik deželnega odbora Gian-franco Carbone, ki je potrdil prizadevanja deželne vlade za okrepitev — predvsem prostorsko — tržaške univerze. Carbone je tudi dejal, da se mora univerza vključiti na mednarodno vlogo Trsta kot znanstvenega središča.
Začasna svoboda v aferi Dispral
Pretor Morway je včeraj po zaslišanju izpustil na svobodo 63-letnega Ferruc-cia Semanija iz Ulice Baiamonti 22, upokojenega uslužbenca KZE, ki je imel v svojem stanovanju pravo skladišče jestvin iz podjetja Dispral. Agenti letečega oddelka so ga aretirali v četrtek, ko se je s soprogo ravnokar vrnil s počitnic iz Lacija. Preiskave so vsekakor še v teku in prostori kvesture se še vedno polnijo z zaplenjenimi jestvinami z oznako Coop. Zaradi goljufije v podjetju Dispral so torej trenutno v zaporu še štiri osebe.
»Zapečatili« ključavnico šole
"Ukaželjnim" dijakom italijanske višje šole G. Deledda so morali včeraj zjutraj priskočiti na pomoč gasilci. Vrat šole namreč sploh ni bilo mogoče odpreti, ker je nekdo ponoči zamašil ključavnico z železno žico. Gasilci so splezali do tretjega nadstropja, kjer je bilo odprto okno in nato od notranje strani odstranili ključavnico. Kakih tristo dijakov je napeto sledilo njihovemu delu in marsikdo je bil razočaran, ker je bilo tako hitro vsega konec. Pouk se je začel le s polurno zamudo. Predvsem pa so godrnjali tisti, ki so imeli včeraj šolsko nalogo...
Želja po dobrem sladoledu ?
Končno odprta popolnoma prenovljena
z »običajnimi« izvrstnimi sladoledi
\/ UL deli'Ere mo 259, le 5 minut od Katin are, imate priložnost okusiti najrazličnejše sladolede v prostranem vrtu.
UL. DELL’EREMO 259 - TRST - TEL. (040) 910342
(pri Ferdinandeju in pri Vili Revoltella)
Vinjeni šofer v »tujem« avtu
Agenti urada za tujce tržaške kvesture so preteklo noč po naključju zasačili 31-letnega Giuseppeja Valenti-nija iz Ulice Flavia 12, ki se je vozil na ukradenem avtomobilu. Med nočno obhodnico so namreč opazili avtomobil, ki je vozil nekoliko preveč proti sredini ceste, kar je značilno za okajene voznike. Začeli so ga zasledovati in ga prisilili, da je ustavil. Ko so ga identificirali, so ugotovili, da avtomobil ni njegov. Valentinija so odpeljali v koronejski zapor pod obtožbo vožnje z ukradenim avtom, v vinjenem stanju in brez vozniškega dovoljenja, kraje avtoradia in prepovedane posesti noža. Včeraj zjutraj mu je pretor Rei-notti sodil po hitrem postopku. Obsodil ga je na 6 mesecev zaporne in 700 tisoč lir denarne kazni. Ker je bil Valentini v preteklosti že obsojen, mu pretor ni priznal olajšav, ki jih previ-deva zakon, kar pomeni, da bo moral obsojenec ostati v ječi.
Policisti urada za tujce so obenem v teh dneh identificirali številne tuje državljane in prijavili sodnim oblastem tri Jugoslovane, ki so živeli v Italiji čeprav niso imeli dovoljenja za bivanje.
Klavdij Brajnik ravnatelj openske banke
Po nenadni smrti dr. Draga Gantarja je Hranilnica in posojilnica na Opčinah ostala brez rav-nateja.
Upravni svet se je soglasno odločil, da na mesto novega ravnatelja imenuje dosedanjega podravnatelja, rag. Klavdija Brajnika, ki že dolgo vrsto let dela pri Posojilnici in najbolje pozna njen ustroj in organizacijo, njene probleme in njene možnosti razvoja, obenem pa tudi odlično pozna pravne in fiskalne predpise, ki veljajo za bančne zavode, in še posebej za zadružne kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice.
Pri tej odločitvi je upravni svet upošteval tudi dejstvo, da je gospod Brajnik že mnogokrat nadomestoval ali spremljal rav. dr. Gantarja v raznih zadevah in na različnih srečanjih in sestankih, zlasti pa ga je nadomestoval v času njegove bolezni, in je po njegovi smrti prevzel težko nalogo in odgovornost, skrbeti za redno in nemoteno nadaljevanje vsega poslovanja našega denarnega zavoda.
Na mesto podravnatelja pa bo prišel rag. Aldo Štrajn.
Predsednik upravnega sveta Hranilnice in posojilnice na Opčinah
Med pribežniki tudi hči politika
Karabinjerji iz Lignana, ki so v torek ponoči prijeli 14 tujin državljanov in aretirali njihove tri tržaške vodiče, so včeraj prišli do presenetljive ugotovitve. Ena izmed pribežnikov, 24-letna Zuhura Mkwawa Adan, je hčerka predsednika parlamenta iz Tanzanije in je menda tudi diplomirala v tujini. Kaj jo je privedlo do tega, da je pribežala v Italijo s številno skupino filipinskih pribežnikov, trenutno še ni znano.
Aretirane Tržačane — 40-letnega Livia Gandusia, 50-letnega Ivana Bancovicha in 28-letnega Franca Mazzio — so med^ tem obtožili ilegalnega prevažanja tujih državljanov čez mejo.
ZAHVALA
Svojci
Justine Grgič
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Padriče, 9. aprila 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Antona Raceta
se iskreno zahvaljuj emo vsem, ki ste ga v življenju spoštovali, mu pomagali, ter mu lajšali bolečine v poslednjem času. Hvala vsem za spoštljivo spremstvo na zadnji poti, kakor tudi plemenitim darovalcem v dobrodelne namene.
Žalujoči vsi njegovi
Rodik, 9. aprila 1989
9. 4. 1988	9. 4. 1989
Ob prvi obletnici smrti
Ivanke Milič
se te spominjamo
VSI TVOJI
Repnic, 9. aprila 1989
9. 4. 1988	9. 4. 1989
Ob prvi obletnici smrti dragega brata in nečaka
Vojka Rebule
se ga spominjajo brata Pepi in Lučko ter sestra Lučka z družinami.
Pridružuje se tudi stric Angelo.
Slivno, Sesljan, Cerovlje, 9. aprila 1989
Za vedno nas je zapustila naša ljubljena mama
Slavica Tence por. Košuta
Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Žalostno vest sporočajo mož Rudi, sin Aleksander, snaha Angela, nečak Marko in drugo sorodstvo.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Križ, 9. aprila 1989.
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob hudi izgubi drage Slavice izrekata svojcem iskreno sožalje Marica in Albina.
Žalujoča družina Jež s sorodniki sporoča, da bo zadnje slovo od naše
Frančiške
jutri, 10. t. m., od 10. do 11. ure v mrliški veži splošne bolnišnice v Ul. Pieta. Nato krenemo naravnost proti Gorenjski po avtocesti.
Zasebni avtomobili se lahko medtem ločeno zberejo na jugoslovanski strani bloka pri Rabujezu (Škofije), odkoder bo sprevod nadaljeval pot proti Tunjicam, kjer bo maša zadušnica z ostalimi pogrebni obredi.
SVOJCI
Trst, 9. aprila 1989
"T" Po kratki bolezni je nenadoma mirno zaspal naš ljubljeni
Franc Šuman
(ČEŠKO)
Od njega se bomo poslovili jutri, 10. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev.
Žalujoči žena Silvana, hči Neva s Sergijem, sin Franko s Sonjo, brat Srečko z družino, sestre Mira, Marija z družino in Darinka.
Trst, 9. aprila 1989
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Franca Legiše
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, tovarišem in prijateljem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku.
Žena Žita ter hčerki Elena in Klarisa.
Šempolaj, 9. aprila 1989 (Pogebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Ivana Strajna
se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru V. Vodnik, sorodnikom, prijateljem in znancem, zdravniku Slavcu ter darovalcem cvetja.
SVOJCI
Dolina, fl. aprila 1989
ZAHVALA
Svojci pok.
Ivanke Štnka vd. Daneu
se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali ob tem težkem trenutku.
Kontovel, 9. aprila 1989
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hugo von Hofmannsthal
SLEHERNIK
Režija Mario Uršič
PONOVITVI
danes, 9. aprila ob 16. uri — ABONMA RED G — druga nedelja
gledališča
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče bo ponovilo danes, 9. t. m., ob 16. uri za abonma RED G delo Huga von Hofmannsthala SLEHERNIK v režiji Maria Uršiča.
SSG gostuje s predstavo STRIČEK VANJA A. P. Čehova v sredo, 12. t. m., ob 20. uri v Krškem, v četrtek, 13. t. m., ob 19.30 v Banji Luki in v soboto, 15. t. m., ob 19. uri v Sarajevu.
VERDI
Danes ob 16. url (red G) druga predstava Verdijeve opere TRAVIATA. Dirigent Angelo Campori, režija Giulio Cha-zalettes. V torek ob 20. uri tretja predstava za red E.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri (red I. nedelja) bo gledališče iz Genove ponovilo Molierovo delo ŠOLA ZA ŽENE z Gastonejem Moschi-nom. Režija Gianfranco De Bosio. V abonmaju odrezek št. 10. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri počitek, v torek ponovitev ob 20.30.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30 bo na sporedu zadnja ponovitev dela L. Pirandella TUTTO PER BENE z G. Tedeschijem in G. Fen-zijem.
V	torek, 11., in sredo, 12. t. m., ob 10. uri bo na sporedu glasbena pravljica PE-PELKA, ki jo predstavlja skupina DEL-LA RAN CIA iz TOLENTINA. Delo je napisal in zrežiral Saverio Marconi. Predstava je namenjena osnovnim in srednjim šolam.
V	soboto, 15. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera G. Bernarda Shawa LA MILIARDARIA.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 10. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelist R. FILIPPINI.
Nedeljski koncerti. Danes, 9. t. m., ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi na sporedu tretji koncert, na katerem bo komorni orkester pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal Vivaldijeve in Rossinijeve skladbe. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
Tržaški jazz klub
V torek ob 21. mi bo v Mandracchiu koncert saksofonista Garyja BARTZA, katerega bodo spremljali Giulio Capioz-zo (tolkala), Ares Tavolazzi (kontrabas) in Bruno Cesselli (klavir).
izleti
Upokojenci CGIL - SPI občine Dolina priredijo enodnevi izlet v Bassano del Grappa in Castelfranco Venelo dne 22. t. m. Odhod od Domja ob 6.30. Interesenti naj se zglasijo pri organizatorjih Ninu Slavcu, tel. 228248, ter Sergiu Smotlaku, tel. 228909.
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino SKGZ in dijaška domova v Trstu in Gorici
prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 30. 6. do 14. 7. -za otroke od 6. do 11. leta, na Grmu pri Novem mestu od 1. do 15. 7. - za otroke in mladostnike od 11. do 17. leta ter v Portorožu od 18. do 28. 7. - za mladostnike od 9. do 17. leta. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249, in v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
KUD Magnet organizira 15. in 16. t. m. TEČAJ MENTALNE DINAMIKE, ki ga bo vodila prof. Helena Bizjak iz Ljubljane. Za vse informacije tel. na št. 214172 ob delavnikih od 19. do 21. ure.
V Peterlinovi dvorani bo jutri, 10. t. m., ob 20.30 svečana podelitev letošnje literarne nagrade VSTAJENJE koroškemu pisatelju Janku Messnerju za njegov dnevnik ŽIVELA NEMČIJA. Srečanja se bo udeležil tudi avtor.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec vabi na sestanek vse bivše borce in aktiviste, svojce padlih partizanov ter ostale^ vaščane, posebno mladino. Govor bo o raznih važnih vprašanjih. Sestanek bo v torek, 11. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši.
razne prireditve
V sredo, 12. t. m., bo prof. Peter Močnik predvajal diapozitive O DRŽAVNIH PARKIH ZAHODNE AMERIKE v bar-kovljanskem društvu, Ul. Cerreto 12, ob 20. uri.
Slovenska zamejska skavtska organizacija obvešča, da bo imela danes, 9. t. m., v Nabrežini ŠPORTNO SREČANJE — SKAVTIJADO. Zbirališče pred cerkvijo v Nabrežini ob 8.30. Zaključek v popoldanskih urah.
KD L Grbec - Škedenj priredi v petek, 14. t. m., ob 20.30 PREDAVANJE O STEKLINI NA KRASU. Sodeluje Lovski pevski zbor Doberdob. Vabljeni!
POD POKROVITELJSTVOM DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE v sodelovanju s KD FRANCE PREŠEREN in DEŽELNIM SEDEŽEM RAI
PRIMORSKA POJE 89
danes, 9. aprila 1989, ob 17. uri
GLEDALIŠČE F. PREŠEREN V BOLJUNCU
NASTOPAJO:
—	Mešani zbor NAŠE VASI iz Ti-pane
—	Dekliški zbor ALENKA iz Šte-verjana
—	Moški zbor NOVI SV. ANTON - Trst
—	Mešani zbor SKALA iz Gropa-de
—	Moški zbor ISKRA iz Bovca
—	Moški zbor PAZ VINKO VODOPIVEC iz Ljubljane
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela slikar BOJAN GORENC.
V	galeriji Cartesius je na ogled do 13. aprila razstava grafičnih del 24 slikarjev. Od 15. do 27. t. m. bo razstavljala slikarka Renata De Mattia.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 14. aprila na ogled razstava slikarke Silve FONDE.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bo še jutri odprta razstava slikarja Fu-ria BOMBENA.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - bo do 6. maja odprta razstava slikarja Carmela ZOTTIJA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Una donna in carriera, ZDA, 1989, r. Mike Nichols, i. Melanie Griffith, Sigourney Weaver.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Una pallotto-la spuntata, kom., ZDA 1988, r. D. Zuc-ker, i. L. Nielsen, P. Presley.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 21.45 Jacknife, r. D. Jones, i. Robert De Niro.
NAZIONALE I - 15.45, 22.15 Inseparabi-li, r. David Cronenberg, i. Jeremy Irons, Genevieve Bujold, □
NAZIONALE II - 16.15, 21.30 Francesco, dram., It. 1988, r. L. Cavani, i. M. Romke.
NAZIONALE III - 15.15, 22.15 La bella addormentata nel bosco, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 L'opera al nero, dram., Fr./It. 1988, r. A. Delvaux, i. G. M. Volonte.
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman.
MIGNON - 16.00, 22.00 Sotto accusa, dram., r. J. Kaplan, i. J. Poster, K. McGillis, □□
EDEN - 15.30, 22.10 Ramba II - Scontro bestiale, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Scommessa con la morte, i. Clint Eas-twood.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Caruso Pascoski di padre polaco.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Chi ha in-castrato Roger Rabbit, kom., r. R. Za-meckis, i. B. Hoskins, C. Lloyd.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Danko, pust., ZDA 1988, r. W. Hill, i. A. Scvvarzeneg-ger, J. Belushi.
RADIO - 15.30, 21.30 L'ultima voglia sulle labbra, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
BARI	LOTERIJA 56 34		69	84	45
CAGLIARI	75	65	14	85	21
FIRENCE	48	32	75	58	86
GENOVA	7	55	59	29	87
MILAN	89	37	51	50	35
NEAPELJ	59	62	50	2	3
PALERMO	76	42	67	34	21
RIM	50	22	10	61	46
TURIN	31	59	53	84	51
BENETKE	73	37	61	51	65
X 2 X 1	ENALOTTO 2 X	2 X X			2 2	1
KVOTE: 12	67.368.000.— 11	1.703.000.— 10	147.000.—					
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v četrtek, 13. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20,
predavanje BRUNA KRIŽMANA na temo
PO DIVJEM KURDISTANU
Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/H
vabi v torek, 11. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, na predavanje
dr. PAOLA FONDE
0 PSIHOLOŠKIH ASPEKTIH
MEDETNIČNIH ODNOSOV V TRSTU
Vljudno vabljeni!
Narodna in študijska knjižnica
obvešča, da redno deluje
JEZIKOVNA
POSVETOVALNICA
vsako sredo od 17. do 19. ure v uradu NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 774333.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 9. aprila 1989
LJUBAN
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.43 - Dolžina dneva 13.13 - Luna vzide ob 7.56 in zatone ob 0.40.
Jutri, PONEDELJEK, 10. aprila 1989
APOLONIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 6.10 najnižje -53 cm, ob 12.30 najvišje 23 cm, ob 17.42 najnižje -17 cm, ob 23.47 najvišje 44
PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.49 najnižje -47 cm, ob 13.24 najvišje 15 cm, ob 18.05 najnižje -6 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,8 stopinje, zračni tlak 1020,7 mb narašča, veter 8 kilometrov na uro, jugozahodnik, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Cristina Abrami, Ste-fania Antoni, Ilaria laconcic, Walter Vodopivec, Peter Buttignon.
UMRLI SO: 81-letna Eugenia Gattari vd. De Angelis, 42-letni Alberto Tempo, 63-letna Liliana Rustia por. Perossa, 85-letna Antonia Steffe vd. Ramani, 73-letna Luigia Tence, 74-letna lolanda Žigon, 94-letna Irene Bisjak vd. Calcinari, 79-letni Antonio Perich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 9. aprila 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungoma-re Venezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Lungo-mare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. aprila 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI
PEVSKI
ZBOR
Razpored vaj in nastopov TPPZ P. Tomažič do 1. maja:
v petek, 14. t. m., v Bazovici ob 20.30 GENERALKA v petek, 21. t. m., ob 20. uri nastop pri Sv. Ivanu v nedeljo, 23. t. m., ob 10. uri nastop v Rižarni
v petek, 28. t. m., ob 20. uri nastop v Kulturnem domu v Gorici
v soboto, 29. t. m., ob 11. uri nastop v Furlaniji - San Vito v soboto, 29. t. m., nastop v večernih urah v Cordenonsu
1. maja ob 15. uri nastop na Socerbu (Jugoslavija)
Dragi pevci, godbeniki, recitatorji in solisti pridite vsi, da počastite s pesmijo praznik NOB in odporniško gibanje.
PROSLAVA 25. APRILA
pri Sv. Ivanu
Odbor za proslavo 25. aprila priredi
PRIPRAVLJALNI SESTANEK ZA PROSLAVO OSVOBODITVE
v četrtek, 13. t. m., ob 20. uri na sedežu rajonskega sveta na Rotondi del Boschetto 3 F.
Da bi bila udeležba na proslavi in tudi pri spomenikih padlim na Katinari, v Lonjerju in Podlonjer-ju ter v Ul. Pindemonte čimširša, vabimo k sodelovanju tako posameznike kot organizacije.
čestitke
V	Mačkoljah danes svoj 10. rojstni dan ELIZA MARTINI slavi. Igor in Ma-nuel ji želita še mnogo sreče, zdravja in veselja. Uživaj nam til Pridružujejo se tudi Jožica in Pavel.
V	Št. Mavru praznujeta BRUNO in ELICA FERI 25. obletnico poroke. Da bi se še naprej vedno rada imela in bila vesela med svojimi dragimi jima želita Anton in Elvira z Opčin.
Jožico, Emi in Viljema je osrečila mala LEILA. Staršem iskreno čestitajo, novorojenki pa želijo mnogo sreče v življenju uslužbenci občine Dolina.
Dunji in Davorinu čestitamo, malemu TOMAŽU pa želimo veliko zdravja odborniki in osebje Sklada Mitja Čuk.
Naš grozni tenor je ralu "dotor", zde; se bo tuku za pravice, da bju odkrite ase resnice.
Živjo
JOŽEF
MePZ M. Pertot in SKD Barkovije
Naši kolegici Manueli in Andreju se je pridružil mali
LUKA
Srečni družini čestitajo ravnatelj, kolegi in neučno osebje srednje šole 1. Cankar v Trstu.
Manueli in Andreju Ribezziju se je pridružil mali
LUKA
Srečnima staršema čestitata družini Milič in Škerl.
šolske vesti
Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo v šolskih prostorih v sredo, 12. t. m., ob 18. uri.
Uvozno/izvozno podjetje zaposli
ODGOVORNEGA ZA KNJIGOVODSTVO
Finančni pogoji BOLJŠI od kolektivne delovne pogodbe.
Tel. 43713 - 411826.
CIESSEMME Trg Sv. Jakoba 3 Tel. št. 773755/773765
Rajonska trgovina OBUTEV in krzen, dober dohodek; BAR BUFET z alkoholnimi pijačami; GOSTILNA v Marini; GRADIŠČA poseben BAR brez alkoholnih pijač, lepo opremljen, dober dohodek. Informacije v naših uradih.
BARVE - LAKI - LINOLEUM MOOUETTE - OKVIRI - KARNISE
Trgovina
FURLAN in MILIČ
OPČINE - Narodna ul. 160 Tel. 212168
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
TRST Ul Moxx»n»
/SMAf 7/H ZM CS£ OXUS£f>
foto kin®
C	optilta
5/
Potovalni urad
AURORA
organizira
od 2. do 9. maja krožno vožnjo po TUNIZIJI Cena 785.000 lir
od 17. do 24. maja krožno vožnjo po ŠPANIJI Cena 875.000 lir
od 25. aprila do 2. maja počitnice na IBIZI - PALMI -KRETI - RODOSU in v TUNIZIJI
Cene od 374.000 lir dalje vožnja vključena.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
mali oglasi
OSMICO je odprl Alojz Milič v Repnu št. 49. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem št. 25.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju.
JADRO 4.5 kv. m NBU v odličnem stanju prodam za 200.000 lir. Tel. 224407.
SURF ingrad D2 v dobrem stanju prodam za 350.000 lir. Tel. 224407.
DOBRO ZALOGO domače svinjine in kraškega vina lastne proizvodnje dobite v osmici pri Drejčetu v Vrtni ulici v Doberdobu.
NUDIM pomoč mlajšim šolarjem pri pouku slovenskega jezika. Tel. 003866/81100.
MLAD PAR išče v najem stanovanje v okolici Opčin in Sesljana. Tel. zvečer 225068.
PRODAM peč, gorilnik in rezervoar za toplo vodo na plinsko olje. Tel. 412871.
PRODAM poltovornjak lupetto v dobrem stanju. Tel. 0481/391209.
PRODAM trs (kanele). Tel. v večernih urah na št. 231961.
PRODAM renault 4, letnik 1983, v dobrem stanju, tel. 040/251063.
PRODAM Y 10 flre, letnik 1988, rdeče barve. Tel. 251050.
PRODAM prikolico za traktor, vel. 2,50x1,50 m. Tel. na št. 231381.
SEDEMNAJSTLETNI FANT z dveletno prakso v pekarni išče resno zaposlitev kot pek. Tel. 774103 po 15. uri.
ELEKTRIČNI pisalni stroj s slovensko tipkovnico vzamem v najem za mesec dni. Tel. 220110.
KRAS. V Trnovci prodamo lepo gradbeno zemljišče, sredi zelenja, idealna lega, sonce, mir, gozd, cesta ob meji, luč, voda, telefon. Tel. 040/62686 ob delavnikih od 12. do 13. ure.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje zaposli osebo za knjiženje na kompjuterju. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kompjuter".
40-LETNA, prosta, diplomirana, bi spoznala max 48-letnega z enakimi rekviziti. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro Midva.
V PARIZU je Združenje evropskih novinarjev podelilo kremi BIO PERFOR-MANCE - SHISHEIDO nagrado za najboljši kozmetični preparat leta. Ta krema je v prodaji tudi na Opčinah pri Kozmetiki 90.
IŠČEM hišno pomočnico, priporočeno vsaj eno leto, za delo z otroki. Tel. 040/51311.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
										
		.		nedeljski televizijski in radijski sporedi	iiliii		iii	■I!1S1I«I!11ISSI!	jplIplBIl	
[~j| RAI 1____________________
6.10	Motociklizem: VN Avstralije
8.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
9.00	Rubrika: Canigatti & C.
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija (l.del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Zelena linija (2.del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocor-riere
14.00	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
17.20	Športne vesti
18.10	Športne vesti: 90. minuta
18.35	Domenica in... (zaključek)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	TV film: Una časa a Roma (kom., It. 1987, r. Bruno Gortini, i. Valerie Perrine, Tomas Milian, 1. del)
22.00	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
0.35 Šport: SP v namiznem tenisu, finalna srečanja (iz Dortmunda)
% RAI 2___________________
8.00	Aktualno: Week end
8.30	Variete: Patatrac, vmes risanka Tom & Jerry in nanizanka Alf
10.35	Film: Vendetta (krim., ZDA 1939, r. William Nigh, i. Boris Karloff, Grant Withers)
11.45	Rubrika: Video week end
12.25	Inf. oddaja: Automia
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans
16.15	Športne vesti: 45. minuta
16.25	Film: Le avventure di Marco Polo - Uno scozze-se alla corte del Gran Khan (pust., ZDA 1938, r. Archie Mayo, i. Gary Cooper)
18.10	Šport: kolesarstvo, Pariz-Roubaix (iz Roubaixa)
18.50	It. nog. prvenstvo A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.30	Kviz: Conto su di te!
22.05	Dnevnik - nocoj
22.20	Dok. oddaja: Mixer
23.30	Rubrika: Protestantizem
24.00	Inf. oddaja: Leteči zmaj
1.00	Glas. oddaja: Blues in 88
^ RAI 3	|
9.00	Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno
9.50	Dnevnik - nedelja
11.30	Variete: Dancemania
12.20	Film: Corriere diplomati-
co (krim., ZDA 1952, r. Henry Hathaway, i. Tyro-ne Power, Patricia Neal)
14.00	Deželne vesti
14.10	Zabavna oddaja: Walter Chiari - Storia di un altro italiano (2. del)
15.15	Variete: Va' pensiero (vodita Andrea Barbato in Oliviero Beha, sodeluje Emanuela Giordano)
17.40	Nanizanka: Professione pericolo
18.35	Športna rubrika: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.45	Deželne vesti
20.00	It. nog. prvenstvo B lige
20.30	Film: In nome di Dio (dram., ZDA 1948, r. John Ford, i. John Wayne, Ped-ro Armendariz)
22.10	Dok. oddaja: Drobci
22.40	Rubrika: Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželne športne vesti
[	RTV ljubljana~1
9.15	Video strani
9.25	Otroška matineja: Živ Žav
10.10	Nadaljevanki: Safari (7. del), 10.40 Prevare (J. Michael, pon. 1. dela)
11.30	Videomeh
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
12.30	Video strani
12.40	Film: Brez odpuščanja (ZDA, pon.)
14.35	Zabavnoglasbena oddaja
15.35	Reportaža: Slovo od Stenmarka
16.30	Dnevnik
16.45	Film: His Girl Friday (kom., ZDA 1940, r. Ho-ward Hawkds, i. Rosalind Russell, Cary Grant)
18.15	Opera »Presto«
18.45	Risanka
19.00	Mernik, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	TV drama: Pomlad Janka Potlačka (Zora Dirnbach, r. Vančo Kljakovič, i. Danilo Stojkovič, Helena Buljan)
21.15	Zdravo, vmes Poročila
22.45	Video strani
I ijUfl TV Koper
11.00	Motociklizem: VN Avstralije (posnetki iz Philiph Islanda)
13.30	TVD Novice
13.40	Nedeljska rubrika: Noi la domenica, vmes (14.00) tenis - za Davisov pokal ČSSR-ZRN (prenos), nato kolesarstvo, Pariz-Rouba-ix, (18.15) SP v hokeju, Ita-lija-NDR
20.20	Športna rubrika: A tutto campo - reportaže in intervjuji iz studia
22.00	TVD Novice
22.10	Tenis: za Davisov pokal Jugoslavija-Španija (posnetki iz Splita)
RTV Ljubljana 2
10.00	Danes za jutri
13.00	Športno popoldne: Davisov pokal, motociklizem VN Avstralije, gimnastika
19.30	Dnevnik
20.05	Dok.: Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta
20.55	Včeraj, danes, jutri
21.10	TV galerija
21.30	Športni pregled
22.45	Reportaža o MESS
CAHALE 5_______________
8.45	Nabožna oddaja
9.30	Aktualno: Block notes
10.30	Nanizanka: Laverne e Shirley
11.00	Aktualno: II girasole, 11.30 Le 7 bellezze
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show
14.00	Variete: Ciao primavera (pon.)
16.20	Nan.: Fox, 17.20 Love Boat
18.20	Aktualno: Sofia - ritorna il mito della Ciociara (pon.)
19.00	Kviza: La mota della fortu-na, 19.45 Tra moglie e ma-rito album
20.30	TV film: La Ciociara (dram., It. 1989, r. Dino Risi, i. Sofia Loren, Sidney Pen-ny, Andrea Occhipinti, 1. del)
22.20	Nanizanka: Top secret
23.10	Aktualno: Italija sprašuje
23.55	Nanizanki: Baretta, 1.45
Mannix
RETE4_________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarci
10.30	Nan.: Mississippi
11.30	Rubrika iz parlamenta
12.15	Nanizanki: Longstreet,
13.15	Arabesgue
14.15	Filmske novosti: Ciak
15.00	Nan.: Kate & Allie
15.30	Film: E' sempre bel tempo (kom., ZDA 1955, r. Gene Kelly, i. Dan Dailey)
17.30	Nanizanka: L'ora di Hitchcock
18.30	Film: Femmina contesa (dram., ZDA 1953, r. Richard Brooks, i. Richard Widmark, Karl Malden)
20.30	Film: Riccardo Cuor di Leone (pust., ZDA 1954, r. David Butler, i. Rex Harrison, George Sanders)
22.45	Film: II ladro che venne a pranzo (kom., ZDA 1973, r. Bud Vorkin, i. Ryan CNe-al, Jacgueline Bisset)
0.45 Nanizanki: Vegas, 1.45 Missione impossibile
IT ALI A 1________________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanki: Boomer cane intelligente
11.00	Dok. oddaja: Jonathan
12.00	Aktualnosti: Nessundorma
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	Film: Lultimo dei Mehičani (vestern, ZDA 1977, r. Ja-
mes L. Conway, i. Steve Forrest, Ned Romero)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Risanke: Animated classic,
19.00	Siamo fatti cosi, 19.30 Gli amici cercafamiglia,
19.45	Benjamin, 20.001 Puf-fi
20.30	Variete: Emilio
22.20	Aktualnosti: Nessundorma
23.05	Film: Britannia Hospital (kom., VB 1982, r. Michael Anderson, i. Joan Plow-right, Jill Bennett)
0.50 Nanizanka: Star Trek
OPEON__________________
8.15	Nanizanka: Arthur re dei britanni
9.00	Filmske novosti
9.15	Nanizanka: THE Cat
9.45	Filmske novosti
10.00	Dražba
13.00	Vesti: Odeon News
13.30	Nadaljevanka: La storia di Maria
15.30	Film: II padre americano (dram., 1985, r. Philippe Charigot, i. Giuliano Gem-ma, Nathalie Neli)
17.30	Otroški variete: Sugar
19.00	Filmske novosti
19.30	Glasbena oddaja: Caffe Italia
20.30	Film: II serpente alato (srh., ZDA 1982, r. Larry Cohen, i. David Carradine, Richard Roundtree)
22.30	Film: II guerriero fantasma (pust., ZDA 1984, r. Charles Band, i. Janet Julian, Biros-hi Fujioka)
0.30 Nan.: Un salto nelbuio
TMC
10.00	Aktualno: Megawatt
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Aktualno: A tutfoggi
13.25	Kolesarstvo: Pariz-Rou-
baix (iz Roubaixa)
14.15	Motociklizem: VN Avstralije 250 in 500 ccm (iz Philip Islanda)
18.00	Nanizanki: I predatori del-Fidolo d'oro, 19.00 Autos-top per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Film: Il dottor Stranamore (kom., VB 1964, r. Stanley Kubrick, i. Peter Sellers, George C. Scott)
23.15	Dok.: Sinji planet
TELEFRIULI_____________
10.00	Dražba
10.30	Rubrika o obrtništvu
11.00	Glasbena oddaja
11.30	Nanizanka: Mio figlio Do-minic
12.00	Kmetijska oddaja: Zelena dežela
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Variete: Buinesere Friul
16.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
17.00	Glas. odd.: Sei corde
18.00	Rubrika: Večerjajmo sku-paj
19.00	Športne vesti
20.30	Film: A ciascuno il suo (dram., It. 1966, r. Petri-Pir-ro, i. Gian Maria Volonte, Irene Papas)
22.30	Nan.: Barriere
23.00	Športne vesti
24.30	Dražba
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Medvedka s pentljo (Aleksander Maro-dič); 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Ko bi čutila, kako ves gorim (rež. Mario Uršič); 14.55 Nedeljski zbornik: šport in glasba, rezultati in komentarji; 15.30 To pevčevo srce - prireditev SKD Tabor; 16.30 Šport; 18.30 Prenos tekme Jadran-Virtus Padova; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Radijska igra; 18.30 Opere; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glas. razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
14.15	Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk: Vročih 10; 15.30 Radio na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba;
8.00	Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Su-perpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in šport; 20.00 Prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba.
. . _ _	ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi		
nf rai i_____________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Santa Barbara
10.00	Ci vediamo alle dieci
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Sedem dni v parlamentu
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Risanka
16.15	Mlad. oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noccioline
19.05	Nad.: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	TV film: Una časa a Roma (kom., It. 1987, r. Bruno Gortini, i. Valerie Perrine, 2. in zadnji del)
22.05	Aktualno: Linea diretta
22.35	Dnevnik
22.45	Filmske novosti
22.50	Dok. oddaja: Itala
23.20	Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Il capitano di Vene-zia (zgod., It. 1954, r. Gian-ni Puccini)
10.30	Rubrika: Protestantizem
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiomo, nato Mezzo-giorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik in Spaziolibero
17.25	Znan. rubrika: La mota
18.30	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: LTspettore Derrick
21.35	Aktualna oddaja: La mac-china della verita
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	International DOC
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Znan. rubrika: La mota 0.55 Film: Quel freddo giorno
nel parco (dram., ZDA 1969, r. Robert Altman)
RAI 3______________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi (vodi Pietro For-mentini)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Otroško vesolje - Otroci se morajo igrati (5. del)
15.30	Šport: rokomet, Gaeta-Ci-vidin (iz Latine)
16.00	Šport: Supermarecross (iz Francaville al Mare)
16.40	Dokumentarna oddaja: Potovanje po Italiji
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravlja Folco Ouilici)
18.15	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Videobox
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	Aktualnosti: lo confesso (vodi Enza Sampd)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.30	Šport: Ponedeljkov proces
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokumentarna oddaja:
Pred 20 leti
IT RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike
11.25	Film: Trije mušketirji (pon.)
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna, TV mernik, Oči kritike (pon.)
17.45	Dokumentarna oddaja
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Jež
18.35	Nadaljevanka: Sozvezdje bele murve (5. del)
19.05	Risanka
19.15	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV Drama: Zarota in izdaja (Radivoj Cvetičanin, r. Sava Mrmak, i. Marko Todorovič)
22.05	Dnevnik
22.20	Tedenski pregled aktualnosti: Osmi dan
23.00	Glasbena oddaja: Antologija slovenske violinske glasbe
23.00	Video strani
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: Davisov pokal
16.00	TVD Novice
16.10	Nan.: The Mod Sguad
17.00	Film: La preda e gli av-voltoi (vestern, It. 1973)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Težave v ZTT RUPA — Odkrili spomenik padlim
GORICA — Tradicionalni pohod prijateljstva Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Settegiomi
20.30	Košarka NBA Today: La-kers-Hawks
22.15	TVD Novice
22.30	Sportime magazine
22.45	Motociklizem
23.45	Nočni boks
EP RTV ljubljena 2
17.45	Po brezkončnosti sveta
18.15	Šport, 19.30 Dnevnik
20.05	Žarišče, nato dok.
21.05	Rock nagrada v ZRN
21.35	Dok.: Triptychon
CAHALE8________________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando cantando,
11.15	Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia matri-moniale
15.30	Nan.: La časa nella prate-ria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Radio Londra
20.30	TV film: La Ciociara (dram., It. 1989, r. Dino Risi, i. Sofia Loren, Sidney Pen-ny, 2. in zadnji del)
22.35	Aktualno: Dossier
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.45 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Baretta, 1.50 Mannix
RETE 4________________
7.50	Nanizanki: Lou Grant, 8.50 Switch
9.50	Film: Scanzonatissimo (kom., It. 1963, r. Dino Ver-de, i. Alighiero Noschese)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	jkgente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Nan.: General Hospital, 19.301 Jefferson
20.00	Dentro la notizia
20.30	Film: Ispettore Brannigan la morte segue la tua om-bra (krim., ZDA-VB 1975, r. Douglas Hickox, i. John Wayne, Richard Attenbo-rough)
22.45	Film: Ouesta specie d amo-re (dram., It. 1971, r. Alberto Bevilacgua, i. Ugo Tog-nazzi, Jean Seberg)
0.50 Nanizanki: Vegas, 1.50 Missione impossibile
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCor-
mick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film:Tot6, Peppinoeifuo-rilegge (kom., It. 1956, r. Camillo Mastrocingue, i. Tot6, Peppino De Filippo)
22.30	Nanizanka: I-taliani
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Rock opolnoči: Erič Bur-don
0.20 Rubrika: Premičre 0.30 Nanizanke: Troppo forte,
1.00	Giudice di notte, 1.30 Kung-fu
ODEON__________________
8.00	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Fiori d arancio
10.15	Nanizanka: Arthur re dei britanni
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito
16.30	Sugar (2. del), vmes risanke in nan. Heidi
19.00	Rubrika, nato risanka
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Paura in citta (krim., It. 1976, r. Giuseppe Rosati, i. Maurizio Merli, James Mason)
22.30	Film: Vacanze calde (kom., ZDA 1985, r. John Robins, i. Bronson Pinchot, Daniel Schneiger)
0.30 Nan.: Un salto nelbuio
TMC_____________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio im-broglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glas. odd.: Clip clip
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	Film: Mia moglie ci prova (kom., ZDA 1963, r. Don
Wets, i. Bob Hope, Lucille Bali)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Aktualno: Turizem
22.45	Vesti: TMC nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIUU______________
11.30	Nan.: La guerra di Tom Grattan, 12.00 Barriere
12.30	Kronike o motorjih
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.15	Košarka: Sanbenedetto Gorizia-Fantoni
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
7.40	Pravljica; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj;
8.40	Za vsakogar nekaj: Glas. listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasba, 12.00 Ne prezrimo: Doktorske razprave, (12.40) Primorska poje;
13.20	Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Odiseja (37. del); 15.15 Kupujem-prodajam, Dermatolog, Nasveti; 17.00 Mi in glasba: orgle Andrej Pegan, violina Jagoda Kjuder in Marko Bitežnik; 18.00 Kmet. tednik;
18.30	Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Glas. matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Enajsta šola;
14.20	Iz glasbenih revij; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26;
20.00	Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami;
22.00	Zrcalo; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.CO Primorska poje; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah: 6.30 Zgod. utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Na radiu; 11.30 Superpass;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke;
14.33	Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage;
16.33	Zdravo; 17.00 Bubbling; 17.33 Show;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar;
19.30	Klasična glasba; 20.00 Kolaž.
KPI: predčasne volitve so manjše zlo
Vrsta sestankov strank v iskanju izhoda iz krize
Pobuda družbe ICCU v nekdanji tovarni Inteco
Obnovili bodo izdelavo kontejnerjev in zaposlili tudi do 200 delavcev
■.Tim tt'
<■,<- » ..
Včerajšnji dan je marsikdo v strankah večinske koalicije na Goriški občini pričakoval kot zadnjo, odločilno priložnost za rešitev političnega spora ki tri mesece onesposablja upravo Občine, po prekinitvi proračunske razprave na Pokrajini pa ogroža tudi druge krajevne uprave, začenši s pokrajinsko pa tja do občinskih v Tržiču in drugih občinah, Napovedan je bil ponoven sestanek, ali bolje vrsta sestankov med večinskimi partnerji. Delegacija KD, ki so jo sestavljali prvovrstni veljaki stranke na Goriškem, je drugo za drugo sprejela delegacije drugih strank in sicer PRI, SSk, PSDI in PSI, Zdi se, da je krščanska demokracija predstavila partnerjem dvoje predlogov. Prvi je z malenkostnimi spremembami predlog, o katerem so se stranke že pogajale brez uspeha v pre-šnjih tednih. Socialistom bi priznali sporno drugo odborniško mesto na Goriški občini, drugi partnerji, predvsem socialdemokrati, ki bi morali odstopiti odbornika, pa bi se potolažili s predsedstvi raznih manjših ustanov. V primeru, da ne bi dosegli soglasja o tem predlogu, je KD postavila kot možno rešitev to, da bi sama obdržala sporno odborniško mesto, zahtevi so-
cialistov po večji politični teži pa zadostila z mesti v drugih ustanovah.
Po vesteh o včerajšnjem poteku pogajanj je malo verjetno, da bi dosegli dogovor na teh osnovah. Vse bolj se zdi, da je - razen še vedno možnih presenečenj v zadnjem hipu - spor med večinskimi strankami nerešljiv.
Včeraj se je s sporočilom oglasil tudi mestni odbor KPI, ki ugotavlja, da kriza na Goriški občini že "požira" druge uprave, kot dokazuje prekinitev razprave o proračunu na Pokrajini. Komunisti ugotavljajo, da so mehanizmi delitve oblasti med strankami prevladali nad demokratičnimi pravili politične igre in spoštovanjem volje volivcev. Zato zahtevajo, naj se izhod iz krize Goriške občine poišče po demokratični poti v okviru inštitucije, tako da se krščanska demokracija kot večinska stranka posvetuje z vsemi drugimi Stankami.
V nasprotnem primeru, če se bo kriza nadaljevala brez stvarnih in moralno sprejemljivih perspektiv, zahtevajo komunisti razpust občinskega sveta in predčasne volitve, ki jih ocenjujejo kot manjše zlo v primerjavi z zavlačevanjem sedanjega stanja.
Na sejmu Transadria v Benetkah so v petek predstavili novo industrijsko pobudo, ki bo prinesla nekaj kisika goriškemu gospodarstvu. Družba "HFE Industriale SpA" je namreč prevzela nekdanjo tovarno Inteco pod Štandrežem. Obnovili bodo proizvodnjo kontejnerjev.
S proizvodnjo pričnejo takoj, uradna otvoritev bo čez kak mesec. Glavni delničar nove družbe je družba "ICCU Containers SpA" iz Trsta. Ta je lastnik več tisoč kontejnerjev v katerih prevažajo blago po vsem svetu. V goriški tovarni so že v prejšnjih letih izdelovali kontejnerje za omenjeno tržaško družbo. Izdelovali pa so jih tudi za druge. Tovarno, v kateri je bilo zaposlenih nekaj sto ljudi, so kasneje prevzeli novi lastniki iz Veneta, ki so imeli nekaj podobnih tovarn. Tudi v drugo so zašli v težave in končno je bila tovarna zaprta. Gorica je tako bila ob nekaj sto delovnih mest.
Družba, ki je sedaj prevzela tovarno, se opira tudi na finančno pomoč deželne vlade. Predvidevajo, da bodo produkcijo kmalu razširili in da bodo v tovarni izdelali letno do 10.000 kontejnerjev. Zaposlili naj bi 150—200 Iju-I di. V prvi fazi bodo kontejnerje izde-
Tovarna kontejnerjev pri Štandrežu
lovali predvsem za družbo ICCU, imajo pa že naročila tudi za druge podobne družbe. Zasedaj bodo izdelovali klasične kontejnerje, kasneje bodo proizvodnjo preusmerili in v tovarni
(foto Čubej)
bodo izdelovali tudi kontejnerje—hladilnike. Pravijo, da bodo ti le za nekaj odstotkov dražji od tistih, ki jih izdelujejo v Koreji. Kontejnerji izdelani v ten državi veljajo za najcenejše na svetu.
Zaradi onesnaževanja iz upepeljevalnika
Sodno obvestilo Scaranu in upraviteljem SASPI
V zadevi upepeljevalnika v goriški industrijski coni, se je, kot je slišati, prav te dni nekaj premaknilo tudi v sodstvu. Goriški pretor je te dni poslal sodno obvestilo Gianfrancu Siorzini, ravnatelju naprave za uničevanje odpadkov pri Sovodnjah, Pasgualeju Montanu iz Firenc (upravitelj družbe SASPI) in goriškemu županu dr. Antoniu Scaranu.
Sodno obvetilo, kakor znano, ne pomeni, da je bil proti naslovljencem sprožen kazenski postopek, ampak jih sodna oblast le obvešča, da je v teku preiskovalni postopek, s katerim bodo skušali ugotoviti, ali so kršili kak zakonski predpis.
Sforzina in Montano naj bi kršila člen št. 674 kazenskega zakonika in člen št. 27 (prvi odstavek) odloka predsednika Republike 915 iz leta 1982. Scarano pa naj bi kršil samo člen št. 674. Ta člen določa razne primere kaznivih dejanj, med temi tudi ogrožanje varnosti in zdravja ljudi zaradi spuščanja dima in strupenih snovi v zrak.
Kakor znano, je bila 19. januarja letos, v zvezi z domnevnim onesnaževanjem, ki naj bi ga povzročal upepeljevalnik, vložena ovadba na preturi.
Konzorcij CAFO bo poskrbel za napeljavo metana v Doberdob
Med prioritetnimi nalogami, ki jih načrtuje konzorcij CAFO iz Gradišča glede razširitve obstoječega plinskega omrežja, je na prvem mestu namestitev plinovoda do Doberdoba. O tem načrtu je bil govor že v prejšnjih tednih, ko so se predstavniki konzorcija sestali z doberdobsko občino ter na nekaterih sestankih med predstavniki družbe SNAM in konzorcija CAFO.
Beseda o tem problemu je tekla na četrtkovi seji glavnega odbora CAFO med razpravo o proračunih. Predsednik konzorcija Ferruccio Colombi je potrdil pripravljenost ustanove, da čimprej, seveda v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, izvede izvršilni načrt. Zdi se, da bi bila družba SNAM pripravljena glavno plinsko
cev speljati do Doberdoba na lastne stroške.
V Marini Julii je morje čisto
Včeraj so izvedenci Krajevne zdrav-vene enote objavili uradne podatke stopnji onesnaženosti morja v Mari-Juliji. Pred dnevi so namreč vzeli »kaj primerkov vode, ki so jo nato v boratoriju analizirali. Ugotovili so, i je voda čista. Čez štirinajst dni ado opravili ponovno analizo. Če bo idi takrat izid pozitiven, bodo odpra-,li že večmesečno prepoved kopanja.
KZE že poverila izdelavo načrta
Ob postopku za novo bolnico tudi kritike nekaterih izbir
Goriška KZE je te dni izpolnila dve pomembni obveznosti za izvajanje odločitve, da bodo novo goriško bolnišnico zidali v Ul. Tuscolano. Formalno so spremenili besedilo zdravstevnega načrta, v katerem je bil doslej govor o sanaciji splošne bolnišnice. Po novem je predvideno, da jo bodo povsem spremenili, kar pomeni, da bodo na sedanjem parkirišču sezidali novo glavno poslopje ter ohranili nekatere obstoječe oddelke v drugih stranskih poslopjih na območju. Drugi sklep je nalog načrtovalcem, naj namesto obnove sedanjega osrednjega poslopja vnesejo v načrt njegovo zamenjavo z novim. Načrt za poseg, ki bo predvidoma stal okrog 70-80 milijonov lir, bodo pripravili v poklicnih pisarnah inženirjev Graziata in Cianija ter arhitektov Brunella in Marchija. Načrt bodo morali pripraviti čimprej in ga predstaviti Deželi, ki bo nato zaprosila za državno finansiranje.
V zvezi z odločitvijo, da bodo novo bolnišnico zidali v Ul. Tuscolano, sta dokaj kritično stališče zavzela pokrajinska tajnika sindikatov CISL in CGIL Vittorio Brancati in Giuliano Bon. V tiskovnem sporočilu ugotavljata, da so sklep odobrili v ožjem krogu in proti mnenju deželnega odbornika za zdravstvo Brancatija, ki se je večkrat javno zavzel za to, da bi na Goriškem sezidali eno samo, večjo in sodobno bolnišnico, namesto dosedanjih dveh v Gorici in Tržiču.
Sindikalna predstavnika se sklicujeta tudi na večkrat izrečena mnenja zdravnikov in tehnikov v zdravstvu ter izvedencev, ki so se prav tako izrekli za eno samo bolnišnico. Ta bi
bila, ugotavljata Vittorio Brancati in Bon, edina smiselna rešitev: edino tako bi lahko zagotovili naši pokrajini sodobno in učinkovito oskrbo, ki je danes nemogoča brez koncentracije osebja in sredstev. Nihče, trdita, ne more zanikati racionalnosti teh argumentov, niti kdor je odločil drugače. Kritike ne padajo samo na vztrajanje pri dveh bolnišnicah, temveč tudi na izbiro lokacije za goriško. Tajnika CISL in CGIL opozarjata na geološko nestabilnost tal, nevarnost poplav, težave v prometnih zvezah. Nad razumom, zaključujeta, so prevladale druge izbire in interesi in pri tem namigujeta tudi na postopek za poveritev izdelave načrta.
Kaj, ko bi o teh pomembnih vprašanjih odločali občani, se sprašujeta podpisnika in predlagata, naj bi z referendumom preverili želje in mnenje prebivalstva.
Ustanavljajo Sodišče za pravice bolnikov
Na pobudo Demokratičnega federativnega gibanja ustanavljajo tudi v Gorici Sodišče za pravice bolnikov. Pripravljalni odbor vodi Vincenzo Fe-dele. Sedež imajo v sobi 33 nekdanjega oddelka za hranjence ("dozzinanti") v splošni bolnišnici, kjer so predstavniki odbora prisotni vsak četrtek od 15. do 17. ure (tel. 30111). Ustanovna skupščina Sodišča, ki se bo zavzemalo za pravice občanov-bolnikov, bo 5. maja ob 20.30 v pokrajinski sejni dvorani.
V tržiški industrijski coni velika akustična onesnaženost
Ansambel Lojze Hlede
in
Pevska skupina Števerjan
vabita na
JUBILEJNI
KONCERT
ob 20-letnici delovanja, ki bo v nedeljo, 16. aprila ob 18. uri v Sedejevem domu v Števerjanu.
Ob tej priložnosti bodo izdali brošuro ter predstavili novo kaseto "Jubilejni pozdrav".
Gost večera bo humorist
ANDREJ JELAČIN - TONI KARIOLA
Pred dvema tednoma je v severnem delu mesta izginil triletni nemški ovčar brez ovratnice. Morebitni najditelj naj teleionira na št. 87170 ali 85162.
Prebivalcem nesprestano pretijo nove oblike onesnaževanja. Po občasnih nespodbudnih ugotovitvah, da vdihujemo vse več onesnaženega zraku, se nam obeta tudi prerana nagluš-nost. Specializirano osebje Krajevne zdravstvene enote je v preteklih dneh opravilo v Tržiču s primernimi aparaturami številne meritve v t.i. kritičnih mestnih predelih, da bi na ta način skušali ugotovili stopnjo akustične onesnaženosti. Včeraj so te podatke tudi objavili. Rezultati meritev prikazujejo, da doseže, kot si je najbrž vsakdo predstavljal, ropot največjo stopnjo v industrijskih predelih ali v njihovi neposredi bližini. Tako so npr. zabeležili v industrijski coni pri termoelektrarni ter v bližini ladjedelnice Fincantieri dvakrat do trikrat večji ropot (65 dB) v primerjavi z manj prometnimi mestnimi predeli. V nočnih urah se ropot znatno zniža, kljub temu pa doseže 55 decibelov. Zabeleženi podatki odločno prekašajo stopnjo, ki zakonski osnutek ministra Ruffola določa kot sprejemljivo.
Neznanci ukradli dva avtoradia
Agenti letečega oddelka iščejo storilce dveh kraj radijskih sprejemnikov iz avtomobilov. Tatovi so v noči od 5. na 6. april razbili stansko okence avtomobila Y 10, ki ga je lastnik 29-letni Eugenio Musulin pustil čez noč na
parkirišču za blagovnico Standa. Iz avtomobila so mu odnesli avtoradio v vrednosti okrog 150 tisoč lir. Krajo je odkril čuvaj parkirišča, ko je prišel v petek zjutraj na delo.
Včeraj ponoči so bili tatovi v Ul. Fa-iti, kjer so kradli celo na notranjem, zasebnem parkirišču poslopja št. 7. Izbrali so avto enega od stanovalcev, volkswagen golf 31-letnega Alda Pis-copa, razbili okence in odnesli avtoradio. V tem primeru je lastnik prijavil kar 600 tisoč lir škode, saj je v avtu imel radio boljše znamke.
Prometne nesreče
Včeraj je imelo osebje Zelenega križa polne roke dela, saj so morali prepeljati v goriško splošno bolnišnico večje število oseb, ki pa so jim na srečo v veliki večini primerov nudili le prvo pomoč. Največjo smolo je imel 21-letni Andrea De Battisti iz Gradišča, Ul. Riccardo, ki se je okrog 16. ure ponesrečil na mostu pri Zagraju. Vozil se je namreč na motorju, ko je zavozil v železno ograjo mosta. V nesreči je dobil pretres možganov in številne udarce in odrgnine. Okreval bo v nekaj tednih.
■ Včeraj zjutraj okrog 9. ure so goriški gasilci morali v Štandrež, kjer je gorelo dostavno vozilo Graziana Sulicha, Ul. Grabizio 2. Vzroki požara niso znani. Gmotna škoda je precejšnja.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 2. aprila do 8. aprila
RODILI SO SE: Stefania Cecchini, Sharon Marega, Diego Soardi, Federico Fina.
UMRLI SO: 74-letni upokojenec Luigi Brandolin, 83-letna gospodinja Maria Gherdevich vd. Depoli, 88-letna gospodinja Teodora Gregorig vd. Morace, 89-let-na upokojenka Edvige Bressan, 77-letni upokojenec Leonardo Larocca, 76-letni upokojenec Lorenzo Nedizavec, 81-letni upokojenec Pietro Paulin, 80-letni upokojenec Cesare Brumat, 92-letni Giuseppe Deiuri, 69-letni obrtnik Emilio Bra-muzzo, 86-letni upokojenec Alojz Peric, 64-letni upokojenec Bruno Nicoletti, 87-letni trgovec Bruno Pallaver, 76-letna gospodinja Nives De Marco por. Budau, 89-letna gospodinja Veronica Micovilo-vich vd. Drisetta, 75-letni upokojenec Luigi Cumar, 67-letni primarij Antonio Felice Cominardi, 78-letni upokojenec Giuseppe Brešan.
OKLICI: policijski funkcionar Roberto Bulone in učiteljica Grazia Moncada, policist Alessandro Cej in uslužbenka Da-ria Laurencic, upokojenec Aldo Macchi-etto in socialna delavka Laura Sfiligoi, finančni stražnik Elia Cusenza in gospodinja Germana Cirella, karabinjer Leo Raffaele in Rosanna Di Benedetto, bolničar Mario Carconi in delavka Gabriella Venturini, bančni uslužbenec Ezio Basso in veterinarka Michela Pecora, uslužbenec Roberto Monzani in učiteljica Maria del Carmen Sabater Pons.
POROČILI SO SE: uslužbenec Marco Marcosig in estetistka Donatella Catta-ruzzi, oficir karabinjerjev Cosimo Cor-vaglia in uslužbenka Cristina Milani, skladiščnik Adriano Pippa in prodajalka Valentina Spolverino, Alexxandru in Dima Maricica.
Javna razprava o nenasilni kulturi
Nenasilno gibanje prireja jutri v sodelovanju z goriškimi oporečniki vojaškim stroškom, združenjem Micron C in mesečnikom Azione nonviolenta srečanje na temo Nenasilna kultura in akcije za boljši svet. Na srečanju ob 20.45 v socialnem večnamenskem centru v Ul. Baiamonti bosta spregovorila Davide Melodia in Pietro Pinna.
V sredo, 5. aprila 1989, je z uspehom doktoriral na tržaški pravni fakulteti
JOŽE BITEŽNIK
Ob izrednem uspehu mu iskreno čestitajo Vera in družina Gergolet.
razna obvestila
Mladinski odsek in foto odsek KD Jezero vabita jutri na drugo diapotova-nje, ki bo ob 20. uri na sedežu. Marino Černič bo predstavil diapozitive s potovanja po Turčiji.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 16. aprila, piknik na Bledu. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 7. uri. Prijave sprejemata, do 11. aprila, Et-tore Moro in Mario Semolič.
kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »I gemelli«.
VERDI 15.00-22.00 »Rain man«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Moana, le sue bestie e i suoi piaceri«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rwi vr» V
Trzic
COMUNALE 16.00-22.00 »Splendor«. Režija E. Scola.
EKCELSIOR 15.30-22.00 »Gorilla nella nebbia«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani - Ul. Carducci 38 - tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - Ul. Romana 147 - tel. 40497
pogrebi
Jutri v Gorici ob 8. uri Teodora Gre-goris iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Ivan Zgavi iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 11. uri Lojze Bas-tiani iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
Nenadoma nas je zapustil
Alojz Bastiani
Žalostno vest sporočajo žena Draga in sin Vladko z družino.
Pogreb bo jutri, 10. aprila ob 11. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
Štandrež, 9. aprila 1989
Ob izgubi drage mame, KŠD Vipava izreka Marinki Batič in svojcem globoko sožalje; Katji in Štefanu, ob izgubi none, izražajo svoje sožalje vsi kotalkarji.
Na pobudo centra CVCS in Kinoateljeja
V Kulturnem domu tridnevno srečanje s sodobno afriško kinematografijo
Sodelovanje med Kinoateljejem in Centrom prostovoljcev za pomoč v razvoju (CVCS), ki je pred dvema mesecema obrodilo izredno uspešno manifestacijo proti rasizmu v Južni Afriki (film Svet zase si je takrat v Kulturnem domu ogledalo več kot dva tisoč gledalcev), bo v prihodnjih dneh ponudilo nov zanimiv sklop prireditev. Pod pokroviteljstvom Pokrajine in ob sodelovanju Centra za vzgojno usmerjanje Barzio bodo priredili tri večere sodobnega afriškega filma. Predvajanja bodo v torek, sredo in četrtek, v dopoldanskem času za dijake goriških šol, zvečer ob 20.45 pa za vse. Vsi filmi so v italijanski sinhronizaciji, poleg tega pa bo pred vsakim predvajanjem predstavnik omenjenega centra za vzgojno usmerjanje podal nekaj uvodnih informacij za boljše razumevanje fil-
mov in stvarnosti, v katerih so nastali.
Spored ciklusa je sledeč: v torek, 11. t. m., bodo predvajali film »Wend kuu-ni« (Božji dar) režiserja G. Kaboreja (Burkina Paso, 1982): v sredo bo na vrsti film »De Ouaga a Douala en pas-sant par Pariš« obetajočega mladega režiserja J. M. Tena (Kamerun, 1987); spored bo v četrtek zaokrožil film »Yeelen« (Luč) Souleymana Cisseja (Mali, 1987), ki je s posebno nagrado žirije v Cannesu in prvo nagrado na Bergamo film meetingu priboril afriški filmski kulturi pozornost svetovne javnosti. Film prav v tem času začenjajo predvajati v večjih italijanskih mestih.
Vsi trije filmi torej združujejo vsaj dvoje pomembnih lastnosti. Predvsem vsebinsko in umetniško kakovost, tako da nikar ne gre nanje gledati s
pomilovalnim očesom kot na "proizvod tretjega sveta". V resnici so to filmi, ki se lahko povsem enakovredno postavijo v mednarodno konkurenco na področju avtorskega filma. Gotovo so še premalo poznani, vendar ne zaradi lastnih pomanjkljivosti, pač pa zaradi še premajhne pozornosti kulturne javnosti v razvitem svetu.
Po drugi strani pa označuje te filme tudi nekaj povsem specifičnih lastnosti. Gre namreč za pristno in neposredno obliko spoznavanja afriške kulture, njenih vrednot, človeške modrosti, pa tudi trpljenja, protislovij, kompromisov, spopadov med tradicijo in razvojem, ki pritiska na stvarnost afriških držav in jih postavlja pred nove izzive.
V prejšnjih letih smo že imeli nekaj priložnosti za spoznavanje te stvarnosti skozi film, za naprej pa organizatorji načrtujejo, da bi srečanja z afriškim filmom bila vsakoletna. V času, ko se tudi naša družba spreminja, ko se z vedno bolj množičnim priseljevanjem delavcev iz nerazvitih držav tudi v Italiji pojavljajo konflikti in protislovja večrasnih družb, lahko samo z veliko občutljivostjo, odprtostjo in spoštovanjem različnih izkoristimo te epohalne družbene spremembe kot priložnost za vzajemno rast in obogatitev.
Pomembno je, da se tudi pri nas v Gorici marsikdo zaveda te potrebe. Prav tako pa je pomembno, da je "naravno" prizorišče tega spoznavanja Kulturni dom, ki ima že od vedno v našem mestu vlogo odprtega prostora za srečevanje in dialog med kulturami. Občutljivost za probleme sveta v razvoju raste na temeljih sožitja, ki ga uresničujemo v našem okolju.
Pisatelj Tone Partljič bo gost Kulturnega doma
V četrtek predstavitev fotoknjige o Novi Gorici
Prihodnji teden bosta v Kulturnem domu v Gorici dva zanimiva kulturna dogodka, ki bosta še enkrat potrdila veliko zavzetost uprave doma, da bi slovenskemu občinstvu pa tudi prebivalstvu večinskega naroda skušala nuditi čimbolj popolno sliko kulturnega dogajanja pri nas in v Sloveniji.
V	torek, 11. aprila, ob 18.30 bo gost Kulturnega doma že znani pisatelj in dramaturg Tone Partljič. Slovenski pisatelj, ki je že dvakrat obiskal naše mesto in vsakokrat žel veliko zanimanje poslušalcev, bo tokrat predstavil svoje zadnje književno delo "Kulturne humoreske, prosim ". Torkov večer je med drugim tudi zaključni večer letošnjih uspešnih "Srečanj z avtorjem ".
V	četrtek, 13. aprila, parav tako ob 18.30 pa bo na sporedu predstavitev zanimive knjige "Fotomonogralija Nove Gorice ". Na večeru, ki ga prireja uprava Kulturnega doma v sodelovanju s Pokrajinskim odborom SKGZ za Goriško, bosta spregovorila tržaški univerzitetni profesor Jože Pirjevec in odbornik za kulturo goriške Pokrajine Giovanni Battista Panzera. Fotomonogralija je nekaka vizitka novogoriške občine, saj skuša knjiga nuditi čimbolj popolno sliko kulturnega, športnega in vsakodnevnega življenja. Umetniško posnete slike najpomembnejših novogoriških zgradb, zabeleženje naravnih lepot Soške in Vipavske doline ter številnih zgodovinskih biserov, sestavljajo to fotomonografijo, ki na zelo zgovoren način podaja današnjo podobo Nove Gorice.
KSJUIJHN1
DOM
Srečanje s pisateljem
Tonetom Partljičem
V torek, 11. aprila 1989,
ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
Sodeloval bo JANEZ POVŠE.
Odbornik Fornasir o polemiki glede odprave treh rajonov
ObčinaGorica res proučuje možnost, da bi zmanjšali število rajonskih svetov, istočasno pa je vsako morebitno spreminjanje vezano na željo, da bi ovrednotili njihovo vlogo in pristojnosti v mestnem življenju. Tako trdi občinski odbornik za decentralizacijo, urbanistiko in načrtovanje inž. Nicolo Fornasir v uradnem odgovoru na kritike, ki so jih prejšnje dni izzvale govorice o združevanju oz. ukinitvi nekaterih rajonskih svetov. -V goriški občini so leta 1975 ustanovili deset rajonskih svetov z namenom, da bi občani preko teh organov lahko aktivneje posegali v reševanje problemov v posameznih mestnih in predmestnih predelih in tako sodelovali pri upravljanju mesta. Po neurad-
ODBOR ZA DORAŠČAJOČO MLADINO SKGZ
in
DIJAŠKA DOMOVA V TRSTU IN GORICI
PRIREJATA
LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO
na RAKITNI od 30. 6. do 14. 7. - za otroke od 6. do 11. leta
na GRMU pri Novem mestu od 1. do 15. 7. - za otroke in mladostnike od 11. do 17. leta
v PORTOROŽU od 18. do 28. 7. - za mladostnike od 9. do 17. leta
Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249, in v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
nih vesteh, naj bi sedaj Občina nameravala odpraviti tri rajonske svete: Podgorp bi združila z Oslavjem, Pev-mo in Štmavrom, Rojce z Madonnino, rajonski svet za mestno središče pa bi ukinila in njegovo "ozemlje" razkosala na tri dele, ki bi jih priključili rajonom za Svetogorsko četrt in Placuto, Podturn-Sv. Ano in Stražice.
Fornasir s tem v zvezi pojasnjuje, da občinska uprava želi ovrednotiti vlogo rajonskih svetov. Po njegovem mnenju so dosedanje izkušnje pozitivne, občutiti pa je potrebo in željo po še večji avtonomiji rajonov pri reševanju vsakodnevnih problemov, ki jim občinska uprava ne more slediti z vso potrebno pozornostjo. V skladu z dogovori v okviru večinske koalicije je uprava proučila možnost, da bi rajonskim svetom poverili nove naloge in pristojnosti. Odborništvo za decentralizacijo je v sodelovanju s pristojno svetovalsko komisijo in upoštevajoč predloge rajonskih svetov proučilo vprašanje in postopek za izvajanje tega programa. Odbornik je pripravil osnutek za spremembo pravilnika o delovanju rajonskih svetov, v katerem je tudi nakazana možnost spremembe dosedanjega števila in geografske razsežnosti mestnih rajonov. Predlog je predstavil odboru, da bi poskrbel za posvetovanje s pristojno svetovalsko komisijo, rajonskimi sveti in nato dokončno odobritev v občinskem svetu.
Razprava o tem predlogu je v teku tudi v krščanski demokraciji, stranki, ki ji odbornik Fornasir pripada in iz katere naj bi prišlo do "uhajanja" informacij. Fornasir obsoja to nekorektno nastopanje in enostransko prikazovanje predloga, o katerem je razprava še v teku. Osnutek bo postal dokončen šele po navedenih posvetovanjih in odobritvi najprej v občinskem odboru in nato v občinskem svetu.
Odbornik poudarja, da je treba osnutek obravnavati celovito. Problem števila rajonov je namreč neposredno povezan s potrebo, da se poveča njihova učinkovitost. To je edini cilj, pravi Fornasir, ki ga zasleduje odborništvo za decentralizacijo.
Na gradu odprli razstavo načrtov za ureditev mesta
Predsinoči so na goriškem gradu v grofovi dvorani slovesno odprli zanimivo razstavo na temo Zamišljeno mesto — načrti in predlogi za Gorico. Urbanistično in arhitekturno razstavo je priredila goriška sekcija združenja Italia nostra v sodelovanju z goriško občinsko upravo. Namen posrečene in vsekakor domiselne razstave je uvodoma orisala predsednica goriške sekcije Italia nostra arh. Luisa Codellia, ki je podčrtala možnost obnove ali rekonstrukcije določenih zgodovinsko pomembnih predelov našega mesta. Gorica bi na ta način pridobila vablji-vejši videz, istočasno pa bi omogočili prebivalstvu smotrnejšo uporabo obstoječega prostora.
Nekateri bodoči goriški arhitekti, ki dokončujejo študij na univerzi v Benetkah, so skušali s pristnimi zamislimi prikazati nekatere izvirne zamisli za urbanistične spremembe, je pojasnila Codellieva. Posegi so verjetno trenutno še neizvedljivi, kljub temu pa upoštevanja vredni. Razstavo so razdelili na tri dele: v prvem so štu-
dentje predstavili načrte za urbanistično predelavo nekaterih poslopij in manjših površin v samem mestnem središču, kot so npr. park v Dolini Koma, Trg Battisti, malo semenišče, samostan v Ul. Santa Chiara, goriški grad in njegov park ter Travnik. V drugem so skušali dati novo funkcio-nalnejšo podobo predelom v Sveto-gorski četrti in Placuti ter v Podgori. Tretji del razstave pa prikazuje t. i. zgodovinski del zazidalnih in urbanističnih načrtov, ki so jih načrtovalci izdelali v prvih desetletjih našega stoletja. Codellieva je svoj poseg zaključila z željo, da bi razstava nudila tudi občinski upravi kako zanimivo zamisel o ureditvi mesta.
Župan Scarano je nato opozoril na pomen takih prireditev in odločno poudaril namen goriške občinske uprave, da bi postopoma preuredila prav podobo mestnega središča v sodelovanju z Inštitutom za gradnjo ljudskih hiš.
Razstava na gradu bo odprta do 26. aprila.
Slovesnost v Rupi
V	Rupi bodo danes ob 10. uri slovesno odkrili spomenik v narodnoosvobodilnem boju padlim domačinom. Zborno mesto je ob 9.30 ob poslopju osnovne šole, odkoder bo nato šel sprevod do spomenika na trgu. Ob odkritju bosta govorila župan občine Sovodnje Vid Primožič in predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI sen. Silvano Bacicchi. Prisotna bo četa vojske. Priložnostni kulturni spored bodo oblikovali učenci osnovne šole, zbor Skala Gabrje, zbor Rupa - Peč, recitatorji in godba na pihala Kras iz Doberdoba.
V	Rupi ne bo dovoljen promet avtomobilov od 9. ure do konca prireditve. Za udeležence prireditve so pripravili parkirišča v bližini pokopališča.
Pohod prijateljstva
Na Travniku bo danes ob 10. uri start (zbirališče ob 9.30) 14. Pohoda prijateljstva po ulicah Gorice in Nove Gorice. Pohoda se bo po predvidevanjih udeležilo več tisoč mladih iz naše dežele, Slovenije in od drugod. Dvanajst kilometrov dolga proga bo pohodnike dvakrat brez vsake formalnosti peljala čez mejo do končnega cilja v zavodu San Luigi v Ul. don Bosco. Tam bo ob 12.30 nagrajevanje ter prireditev s folklornimi in glasbenimi nastopi.
Na Vrhu občni zbor Gospodarske zadruge
Gospodarska zadraga na Vrhu, ki je bila pobudnica za izgradnjo Kulturno-športnega središča Danica, je za torek, 18. aprila, sklicala redni občni zbor. Skupščina vrhovskih zadmžnikov bo ob 20.30 v prostorih novega središča.
Na večeru bodo ocenili dosedanje delovanje središča, ki ga upravlja kulturno društvo Danica in v katerem je doslej že pripravilo nekaj uspelih prireditev. Ob tem bo skupščina tudi priložnost, da se bodo dogovorili še o ureditvi nekaterih manjših zidarskih delih. Občni zbor Gospodarske zadruge bodo sklenili z izvolitvijo novega odbora.
RA
ELEGANCA
SEAT IBIZA E TRA
Podjetje grupe Volkswagen
------------S
OBČUDUJ GA
PRI:
ATICAR AUTOEST
UL Trieste 145 34170 GORICA Tel.: (0481) 520688-521025
Ob koncu letošnje abonmajske sezone Slovenskega stalnega gledališča
Dokaj uspele, povedne in umetniško izčiščene uprizoritve
Prizor iz Važno je imenovati se Ernest
»Predstava je po svoji naravi namenjena gledanju, in gledališki kraj in čas, katerih pomembnost se nam je vsilila, sta torej očitno kraj in čas za zbiranje gledalcev, zbirališče občinstva. Gledališče je tako očitno predvsem zbirališče-nekega določenega občinstva, zbirališče, ki to občinstvo vsaj za čas predstave in vsaj "v domišljiji", ideološko — konstituira ali vsaj potrdi kot specifično (družbeno) skupino. Gledališču je torej inhe-rentna socialna, če ne celo socializacijska funkcija; jasno je torej, da je gledališče temeljno nedostopno površni komercializaciji (ali pa se mora spremeniti v nekaj drugega: npr. v kabaret), in razumljivo je, zakaj prav gledališče lahko postane pomembno mesto političnega boja; razumljiva je tudi izjemna vloga gledališča pri narodih brez države — in, vzporedno, zanimanje, ki ga mora sleherna državna organizacija gojiti prav za gledališče — ali vsaj za njegov "reprezentativni" del.«
Opredelitev funkcije gledališča je torej jasna, vsaj kar zadeva njen zunanji, družbeni, kohezijski ali politični kontekst. Gledališče je seveda ustanova, ki ima prav zaradi svoje zbiralne in združevalne moči posebno mesto v vsaki skupnosti, še posebej v taki, ki jo lahko opredeljuje navzven le kulturno delo, ker je pač njena po-
litična moč prešibka, da bi lahko usodneje vplivala na dogodke. Politika pa seveda tudi močno razdvaja ljudi, saj je grajena na platformi mnogih ideoloških premis. Seveda velja to tudi za kulturo, gledališče in estetiko, pa kulturna gibanja in smeri, ki pa v imenu lepega, ustvarjalnega in umetniško vrednega lahko podrejo zid in postaneta s tem kultura in umetnost lahko sprejemljiva za vse, torej opredeljujoča za neki narod, še posebej za manjšinsko skupnost. In v tej, kot rečeno in pojasnjeno, ima gledališče prav posebno mesto. Zatorej nič čudnega, da še vedno rečemo, da je Slovensko stalno gledališče naša centralna kulturna ustanova, pa naj se kdo s tem strinja ali ne.
Letošnja repertoarna sezona SSG, ki se je pravkar iztekla, je potrdila hotenje, ki naj bi vodilo k tistemu združevalnemu momentu, ki mu pravimo dobro zasedena dvorana. Žal v dvorani ni bilo vedno tako, kot bi pričakovali, kar pomeni, da čaka vodstvo še veliko dela in prepričevanja (predvsem preko kvalitetnih predstav) našega občinstva. Najbrž bi bilo treba pokazati več agresivnosti in se poslužiti duhovitih ter učinkovitih reklamnih sredstev, pa tudi ostrih, brezkompromisnih in "politično vprašljivih" tekstov, ki bi spodbudili
radovednost, dvignili prah v naši ožji in širši domovini. S tem bi nemara izkoreninili nekakšno deziluzijo v naših gledalcev in tudi prepričanje, da je vse v funkciji nekih "višjih političnih interesov", skratka politična kuhinja in ne v funkciji brezkompromisne, povedne in žgoče umetniško-kulturne sporočilnosti. Letošnja sezona se je po
vsem videzu izmaknila takim nekulturnim računicam in kot rečeno, nakazala prve metre poti, po kateri bo treba hoditi. Kot neobremenjen (kakršen mislim, da sem) spremljevalec gledaliških predstav, ki mu pisanje o gledališču ni edina profesionalna zadolžitev (zato zavidam seveda vsem, ki se strokovno, v vseh časopisih tega sveta, ukvarjajo izključno samo s to delikatno in pomembno sfero), lahko pošteno zatrdim, da je bila letošnja sezona uspešna kot le malokatera v desetih letih mojega spremljanja SSG. Predstave so bile izenačene, nekatere celo vrhunske, druge na dobri obrtniški ravni, nobena pa ni padla pod črto, kjer se začenja umetniška anonimnost. Tipale so v najrazličnejše žanre in stile, vsaka je skušala ponazoriti neko sodobno občutje sveta in življenja, tako da so se enakovredno vključile v iskanje človekove vsebine in v primerjavi z drugimi gledališkimi okolji celo izkristalizirale večjo umetniško potenco sporočilnosti ansambla SSG.
Sezona se je začela z izvedbo Bru-satijevih Galantnih pogovorov v režiji Borisa Kobala. Bil je to tudi hom-mage igralcu Silvija Kobalu za njegovo večdesetletno ustvarjalno razdajanje, odrsko svežino in izpovednost. Galantni pogovori so delovali kot skrbno izdelana inscenacija in kot različno videnje na svet dveh generacij (stare in mlajše), ki se pa srečata v sintezi praznine in neperspektivnosti, čemur je seveda kriva sodobna družba, ki ne nudi prostora niti ostarelim niti mladim, še več, nanje deluje od-tujevalno. Druga premiera je bila radoživa, stilna in konverzacijska mojstrovina Oscarja Wilda Važno je imenovati se Ernest, ki je označila tudi
debut režiserja Marka Sosiča na velikem odru Kulturnega doma. Sosič je k inscenaciji pristopil ustvarjalno in domiselno, presenetil je s svojo svežino in avtoriteto. Naslednje poglavje je predstavljal Striček Vanja Antona Pavloviča Čehova. Vedno, ko se kot režiser podpiše Dušan Jovanovič, pride med gledalci in kritiki do različnih mnenj in opredelitev. Tako je bilo tudi tokrat, čeprav se je nam zdelo, da gre za veliko stvaritev, kar sta potem potrdili tudi dve nagradi na Srečanju gledališč Alpe-Jadran (nagradi strokovne žirije in občinstva) in povabilo na sodelovanje na sarajevskem festivalu (začel se je te dni). Prav gotovo je bila tudi Lepa Vida v režiji Mete Hočevarjeve gledališki dogodek, pri katerem pa se je, za nas, pokazalo zgrešeno izhodišče. Cankarjevo dramo hrepenenja je skušala režiserka postaviti v naš hrepenenjski prostor, prostor manjšine, ki pa po našem danes kot danes ne hrepeni za ničemer. Tu je po mojem osnovni nesporazum izpovednosti predstave, zaradi česar se mi je zdelo tudi poudarjanje nekakšne drugačnosti z italijanščino, opredeljevanje funkcije jezika v narodnostno mešani družbi, neustrezno. Lahko, da se popolnoma motim, a tega notranjega prepričanja niti sedaj, po časovnem razmahu, ne morem odpraviti. In že smo pri Povesti služkinje Zerline, monodrami, ki jo je v režiji Žarka Petana igrala Bogdana Bratuževa. Uprizoritev je znala ponazoriti dekadenco aristokratsko-meš-čanske družbe, ki jo je Bratuževa v svoji pripovedi obarvala z ostrimi, maščevalnimi toni. Hofmannsthalov Slehernik v režiji Maria Uršiča je še tako svež, da ga nima smisla opredeljevati v tej skici in k njemu se bomo še itak povrnili, ko bo zaživel na prostem v okrilju repentabrske cerkve. Seveda pa moramo omeniti še Rdečo kapico, ki jo je Uršič režiral za otroke in s tem smo nekako pregledali vse, kar je avtohtonega ustvarilo naše gledališče. V abonmaju je bilo še nekaj gostovanj (Drame SNG iz Ljubljane in PDG iz Nove Gorice) izven abonmaja pa smo tudi sledili nekaterim predstavam, predvsem iz drugačnih jezikovnih okolij (ruskega in italijanskega).
Na koncu bi veljalo vsaj z mislijo omeniti vse igralce, predvsem člane SSG in goste, ki so oblikovali letošnjo slovensko gledališko podobo v Trstu. Kar neverjetno, koliko izraznega naboja premorejo in koliko ustvarjalne energije pri oblikovanju različnih zahtevnih predstav. Jasno je, da jih tu ne bom poimensko imenoval, saj bi lahko v hipu napravil komu krivico. Sezona, ki se je iztekla, se bo predvsem po njihovi zaslugi, zapisala kot ena najuspešnejših v zadnjih letih.
MARIJ ČUK
Prizor iz Cankarjeve Lepe Vide
V Parizu umrl dramatik Schehade
Tiepolovih sto risb
Devetinsedemdesetletni pesnik in dramatik Georges Schehade je umrl v Parizu. Po rodu je bil Libanonec, rojen v Aleksandriji, dolga leta pa je živel v Bejrutu. V Parizu je študiral pravo, pisati je začel v francoščini in je kot pesnik ostal blizu nadrealizmu, z gledališkimi deli pa je postal eden izmed najvidnejših avantgardistov, vendar je ohranil lastne poteze dramskega pisanja. Iz njegovih dram veje svojska poetičnost, sanjsko se prepleta z nepomirljivo človeško željo po sreči, po drugačnem. Hrepenenjska poteza daje včasih videz bega, toda Schehade nikoli ne beži pred življenjem.
Kot lirik se je prvič oglasil z zbirko Etincelles (1928)', v tridesetih in štiridesetih letih so izšle tri knjige Poesi-es, značilna je zbirka Poesie zero.
Schehadejeva dramatika je blizu Ionescovi in Beckettovi, vendar se razlikuje od njiju. Dramo Monsieur Bob'le mu je uprizoril Theatre de la Huchet-te, delo je napisal že 15 let pred pre-
miero. Doživela je dvojen sprejem: kritika jo je pozdravila, občinstvo jo je zavrnilo in niti je ni razumelo. Zakonca Jean Louis Barrault in Madelaine Renaud sta uprizorila Schehadejeve drame Večer pregovorov, Zgodbo o
Vasku in Potovanje. V pesmih in dramah se ponekod kaže protivojno in protimilitaristično razpoloženje. Verjetno je največji uspeh požel z Briz-banskim izseljencem, ki ga je uprizorila Comedie Francaise.
V	Buenos Airesu razstava jugoslovanske grafike
V	buenosaireški galeriji Altos de Garmiento so prejšnji teden odprli razstavo sodobne jugoslovanske grafike, na kateri se argentinski publiki predstavlja štirinajst jugoslovanskih grafikov, med njimi šest Slovencev, in sicer Janez Boljka, Boris Jesih, Lojze Logar, Jože Spacal, Klavdij Tutta in Boris Zaplati!.
Razstavo spremlja katalog z zapisom Zorana Kržišnika (direktorja ljubljanskega mednarodnega grafičnega centra) o sodobni jugoslovanski grafiki. V njem avtor med drugim piše, da grafika danes podira meje med nekdanjimi glavnimi in stranskimi kulturnimi centri.
Nagrada Hemingway
Založnik Valentino Bompiani, predsednik RAI Enri-co Manca in predsednik Bance Nazionale del Lavoro Nerio Nesi so dobitniki »Posebnih nagrad Hemingway 1989«. Žirija, ki so jo sestavljali Carlo Teghil, Saverio Barbati in Luigi Mattel, je podelila tudi posebno priznanje pisatelju in kritiku Carlu Boju, ki je uredil knjigo Enrica Emanuellija In še je življenje. Nagrada »He-mingway Evropa« pa je šla v roke Aloisu Mocku, avstrijskemu zunanjemu ministru, zaradi njegovega doprinosa za razvoj kulture v deželah Alpe-Jadran.
Nagrade bodo podelili na veliki prireditvi v Ligna-nu 19. in 20. maja. V naslednjih dneh pa bo posebna žirija podelila nagrade za književnost in novinarstvo, medtem ko je nagrada za spektakel šla pianistki Marii Tipo.
Pasolini v Rusiji
Sredi tedna se je začel v Moskvi in v glavnih mestih treh baltskih republik (Vilniusu, Rigi in Tallinu) filmski ciklus, posvečen Pier Paolu Pasoliniju. Predvajali bodo 13 filmov in nekaj dokumentarcev furlanskega pesnika. Ciklus se vključuje v širši spekter kulturnih prireditev, ki bodo trajale do 18. aprila. Organizacija je v rokah Italijanskega kulturnega instituta in Zveze pisateljev Sovjetske zveze, ki bosta v tem času v celoti predstavila Pasolinijevo delo, doslej skoraj v celoti neznano v SZ.
Tako so odprli tudi razstavo Pasolinijevih risb in akvarelov (75 del) ter priredili okroglo mizo o pesnikovem življenju in delu, na kateri so sodelovali sovjetski književniki in italijanski literarni zgodovinarji ter izvedenci Giuseppe Zigaina, Giancarlo Ferretti, Stefano Agosti in Cesa-re De Michelis.
.	J
t	*
Do 16. t. m. so v muzeju Sartorfo v Trstu na ogled risbe Giambattista Tiepola
z naslovom Sto risb
Mešani APZ France Prešeren iz Kranja sklenil abonmajsko koncertno sezono GM
Abonmajska koncertna sezona 1988/89 Glasbene matice se je iztekla z nastopom Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela. Manjka sicer še klavirski recital ruskega pianista Igorja Laz-ka, ki je bil programiran za konec februarja, a je zaradi pianistove bolezni odpadel in bo na sporedu 3. maja, toda z gostovanjem zbora iz Kranja je bil najavljeni program koncertov dejansko izpolnjen.
Zbor APZ France Prešeren se je, žal majhnemu številu poslušalcev, predstavil z zahtevnim in zanimivim sporedom, ki je v prvem delu obsegal skladbe avtorjev iz prvih desetletij tega stoletja in ki imajo značilnosti iskanja novih izraznih možnosti, kar velja še zlasti za tri izvajane skladbe angleškega skladatelja in muzikologa Ralpha Vaughana Willamsa pod skupnim naslovom "Three Shakespeare songs“. Zbor je bil kos njihovi interpretativni zahtevnosti zlasti z disciplinirano glasovno razčlenjenostjo. Našim ušesom dopadljive so ob klavirski spremljavi zazvenele štiri slovanske pesmi (slovaške) madžarskega mojstra obdelovanja ljudske motivike Bele Bartoka, tako s svojo nežno harmonijo kot s plesno ritmiko v lepi glasovni ubranosti, medtem ko v Dallapiccolovi skladbi 11 Coro del-le malmaritate in II Coro dei ma-lammogliati ni izčrpal vseh dinamičnih interpretativnih možnosti, ki jih madrigalistično grajena skladba ponuja.
V drugem delu so bile na sporedu najprej tri umetne skladbe slovenskih živečih avtorjev, nestorja slovenskih komponistov Ubalda Vrabca Rdeč zaton, Lojzeta Lebiča Ne vem, kdo bolj je otožen in Uroša Kreka Samotno gibanje, nato pa še skladba starejšega, že pred vojno umrlega skladatelja Antona Schwa-ba Zlata kanglica na besedilo Otona Župančiča za zbor, sopran solo in spremljavo na klavir in harmonij. Tako Vrabčev značilen skladateljski
slog, ki usklajuje klenast izraz s harmonijo glasov, kot moderneje konce-pirani Lebičeva in Krekova skladba, še najbolj pa Schwabova, so nudile mešanemu zboru priložnost za ubrano podajanje, ki je prišlo še učinkoviteje do izraza v zaključnih ljudskih priredbah Mateja Hubada (Srečno, srečno ljubca moja), Marija Kogoja (Stoji mi polje), Lojzeta Lebiča (Luba vigred) in Emila Adamiča (Kolo).
Okrog 35-članski mešani zbor France Prešeren, ki razpolaga z zelo
obsežnim repertoarjem skladb domačih in tujih avtorjev najrazličnejših obdobij in slogov in ki ima za seboj številna priznanja in gostovanja po evropskih državah, se je predstavil kot disciplinirano in kultivirano pevsko telo, ki se zna dokaj tenkočutno odzivati dirigentovim hotenjem. V nekaterih pesmih je bila ob znanih akustičnih hibah dvorane opazna delna neiznačenost glasovnih skupin s prevladujočimi ženskimi nad moškimi in morda prav iz tega razloga tudi določena interpretativna in glasovna zadrža-
nost, tudi ne vedno najčistejša into-niranost, zato pa večja pozornost stilnemu oblikovanju zahtevnega sporeda.
Vrabčeva Zdravljica v dodatku je, kot vedno, izzvenela himnično, lepše pa bi jo bilo slišati, kakor ves koncert, v polni dvorani, ki bi dokazovala, da so napori organizatorjev našega koncertnega abonmaja še cenjeni, spoštovanje do nastopajočih pa prisotno, in potreba po kulturnih vrednotah pri našem občinstvu še živa.
m
Ideologija v govoru
V	Zagrebu je izšla zanimiva knjiga "Ideologija v govoru". Napisal jo je Ivan Ivas, ki je magister jezikovnih znanosti, izdalo pa jo je Filozofsko društvo v Zagrebu. Obravnava tematiko, ki ni nova, so pa novi nekateri nasveti, ki jih razlaga avtor. Ideologija v govorih, ali pa v razgovorih, kvarno vpliva na jezik in njegovo lepoto.
Avtor opozarja, da se prodor ideologije (njenega izražanja) v govor ne samo nadaljuje, marveč tudi stopnjuje. Prišlo je že tako daleč, da je ideologija dobesedno načela nekatere prvinske značilnosti jezika. Tako imenovani "politični žargon" (tako namreč avtor imenuje to vrsto izražanja) pomeni že domala "invazijo" v jezik.
Ivas je neusmiljen pri grajanju tega pojava, Trdi, da ideološki govorniki (tisti, ki ne uporabljajo "naravnih" jezikovnih izrazov) nimajo jezikovnih "pristojnosti" in bi morali sprejemati sila previdno. Jezik ne samo da kvarijo, marveč ga dobesedno uničujejo.
Ideološka izražanja so bržčas "posnetek posnetka". V njih ni nobene izvirnosti, pa tudi "inteligence" ne, kot med vrsticami navaja avtor. Komunikacijski tok, ki ga ustvarja takšno izražanje, bi bilo treba prekiniti. K temu pa bi moral prispevati predvsem tako-imenovani ideološki govornik in sicer s tem, da se začne "kulturno dograjevati".
V	"Ideologiji v govoru" zasledimo tudi nekatere politične segmente. Tako je med drugim rečeno, da bo ideoloških govornikov manj, če bodo demokratični odnosi globlji; ideološki govorniki so nemara proizvod preživelih, vsebinsko skromnih, dogmatičnih, ali pa "nasilnih" teorij. Trdnejši demokratični odnosi bi pospeševali dialog, to pa je sredstvo, ki lahko učinkovito vpliva na odpravljanje ideoloških "govoranc in pisarij".
Recenzorji ugotavljajo, da je to delo, za razliko od dosedanjih te vrste, mnogo bolj odrezavo, kar je konec koncev tudi prav, saj je ideološka frazeologija navsezadnje ne le komunikacijski, marveč tudi kulturni problem,
V knjižni zbirki Posebne edicije Feniks
Utrinki iz dnevnika uživalca mamil
Danuanijeva duša sl
V knjižni zbirki Posebne edicije Feniks v Ljubljani je izšla verodostojna knjiga - verodostojna v smislu doku-mentaristične resničnosti o usodi uživalca mamil, o njegovih doživetjih v zapisih, kakor jih je podpisal Aleister Crowley. Predgovor skuša prepričati bralca, da je pripoved do kraja resnična, le imena so spremenjena, na koncu pa izraža mnenje, da »posebna Luč osvetljuje človeštvu pot in če stopimo prek roba, je to naša lastna napaka.« Avtorja ni najti v literarnih enciklopedijah, po vsej verjetnosti je bil dejansko zdravnik, pričujočo knjigo je napisal leta 1922, ko se je po izteku prve vojne znašel v prostovoljnem vrtincu opoja in »izmaknjenega« življenja. Kar pa nas, današnje bralce, v prvi vrsti zanima, je pričevanje o doživetjih, ki jih prinašajo mamila, doživetjih, ki se močno zajedajo v sodobni svet in jemljejo celo vrsto mladih ljudi iz »normalnega« sveta, da bi se sicer med njimi mnogi vrnili nazaj med ostale, vendar sila težko, z veliko muko, nemara tudi z nepopravljivo poškodovanos tj o.
Pisanje v knjigi je nenavdno, raztrgano, odmaknjeno, vzbuja vtis, da je bilo resnično napisano v nekem drugem svetu, ne premore dosti strnjene logike, s težavo rekonstruira osnovno zgodbo, ter se ves čas vrti v nekakšnih zavojih mirnega, vendar zanesljivega in ne do kraja pojasnjenega zanosa. Osrednji junak je Peter Pen-dragon iz Norfolka v Angliji, med
Kokot v nemščini
V sredo je avstrijska založba Alekto v Celovcu predstavila pravkar natisnjeno pesniško zbirko slovenskega koroškega pesnika Andreja Kokota Die Dornen-blute. Gre za avtorjeve v nemščino prevedene pesmi, ki jih je Kokot večidel izbral iz svojih prejšnjih zbirk, dodal pa jim je nekaj novih. V glavnem jih je v nemščino prevedel sam, nekaj pa jih je prepesnil Peter Kersche. Knjiga je lepo likovno opremljena, kar je delo koroškega slikarja Rudija Benetika.
O zbirki in avtorju je na predstavitvi spregovoril eden izmed vodij založbe Robert Gratzer, ki je poudaril, da je Kokot med najbolj profiliranimi slovensko pišočimi avtorji v Avstriji, ki s svojo poezijo ne nagovarja samo slovenskega bralca.
prvo vojno letalec, med poleti seznanjen s posebno omamnimi doživetji, ki se kasneje nadaljujejo v uživanju mamil in nenavadnih zunanjih, še bolj pa notranjih popotovanjih po svetu omame, drugačnega življenja in čudne brezkončnosti. Mati mu je med vojno umrla, bogati stric pa ga je spremenil v premožnega dediča, kar mu omogoča srečanje in življenje z mamili, kokainom in kasneje heroinom. Študiral je medicino, seveda vse obesil na klin, spoznal je nenavadno žensko Lou, pomika se od lokala do lokala, bolje — od doživetja do doživetja, vse poteka v nekakšnem slastnem popotovanju, ki ga ni več mogoče končati. Poroči se z Lou, potuje v Pariz, potem v Neapelj, pa spet nazaj v London, doživetja se stopnjujejo, pričenjajo se blodnje, grobosti in nasilja, ki jih je deležna vdana Lou, končno pa Petrov poskus samomora pripelje interno do dramatičnega finala. Zgodba se potem zaobrne, še vedno v nekakšnem transu pride do preroje-nja, spreobrnjenja ali vsaj njegovega začetka, z Lou prejme temeljni verski zakrament in knjiga se zaključi z nekakšno svetlobo, ki je spoj z mamili obeleženega življenja in pa vizionarske prihodnosti, ki bo nemara, res nemara, spravila zasvojenca na tla resničnega sveta.
Morda je za nas, ki živimo sredi nevarnosti mamil, če ne drugače, pa vsaj za svoje potomce, za nas, ki verjetno sredi mnogokrat masakrantnega poteka vsakodnevnega življenja pravzaprav okvirno razumemo odmike v pozabo, odmike izven zakritega terorja sodobne civilizacije — slednji rezultira v napadih vsakršnega nesmisla in obupa morda je za nas v knjigi najzanimiveje prebirati opise doživetij, ki nagrajujejo narkotike. Nemara so opisi takšni, da dokazujejo težavnost vrnitve v vsakdanji, »normalni« svet. Kokain po tem pričevanju odstrani vsakršno obotavljanje,
rešuje torej težak problem odločanja, z njegovo pomočjo postaneš brezskrben, dobro razpoložen in kar kipiš od zdravja. »Prekine ti trezno nepretrganost misli«, je gotov zelo precizen. Heroin je seveda dosti močnejši in njegovi darovi so temu primerno kvalitetnejši: orjaška mirnost te zajame, nič ni več pomembno, nastopi blaženost. Izgine občutek odvratnosti do početja samega, kar je izjemna kvaliteta, ki je npr. alkoholizem sploh ne premore, kokain pa le deloma. V človeku zaživi zavest o neskončnosti, istočasno pa popoln občutek za vsakodnevne stvari, kar je verjetno zelo presenetljiva resnica, ki je za zunanjega opazovalca popolnoma nepričakovana in celo nemožna.
Prav gotovo so navedena pričevanja doživetij najdragocenejša, saj nam omogočajo drugačen pogled na vse, ki so tako ali drugače zapadli mamilom ali pa se jim bo to zgodilo. Ta doživetja namreč, če smo resnicoljubni, čudovito rešujejo probleme, ki so sicer nerešeni in pestijo sodobnega človeka. V svetu pa, ki se z vsemi silami trudi, da bi dokazoval svojo popolnost in to s potrošništvom, zunanjim udobjem, (vsiljeno) porabo časa, je postal največji greh neprijetno opozarjanje na resnico. Boljši je odmik od nelepe resnice, zaradi vsega tega pa taista resnica udarja po docela nezavarovanem, nezaščitenem človeku in to ravno v njegovo bistvo, mu ruši smisle oziroma mu ponuja lažne. Po vsej verjetnosti so v vsej tej sklenje-nosti »udobne« miselnosti skriti razlogi za odhod mladih v svet mamil. Mamila se zaradi svojega učinka kot tudi zaradi dvoreznih norm našega življenja kažejo kot perfiden sovražnik, s katerim se ni mogoče uspešno spopasti zgolj z varljivo in nevedno za-predenostjo v legalizirane splošne užitke. Pričujoča knjiga težavnost sodobne nevarnosti le potrjuje in dodatno pojasnjuje.
JANEZ POVŠE
V galeriji Mohorjeve v Celovcu so odprli razstavo tržaškega slikarja Corra-da Damianija (sicer po rodu iz Milana). Trojezični katalog obvešča, da je razstavi naslov Duša slik
Lep dosežek pianistov šole GM v Stresi
Na mednarodnem glasbenem tekmovanju v Stresi na Lagu Maggiore, ki velja za eno pomembnejših in na katerem je tokrat nastopilo kar 2067 mladih glasbenikov v raznih inštrumentalnih in komornih zasedbah iz številnih evropskih in izvenevropskih držav, so se 2. aprila predstavili tudi trije mladi pianisti šole Glasbene matice iz razreda prof. Mojce Šiškovič.
Nastopili so v treh različnih starostnih katego-
rijah, najlepši uspeh pa je dosegel v A kategoriji do 8 let starosti Stefano Artesi, ki je z 92 osvojenimi točkami od 100 možnih med 24 tekmeci osvojil odlično drugo mesto. Za prvo mesto bi potreboval nad 95 točk.
V kategoriji C od 10. do 12. leta starosti, v kateri se je predstavilo 29 tekmovalcev, je Marjetica Možina dosegla 75 točk, v kategoriji D od 12. do 14. leta starosti pa je Sonja Rojac zbrala 73
točk med 25 nastopajočimi, kar je za tekmovanje na taki ravni vsekakor lep dosežek.
Sicer pa so gojenci klavirske šole Glasbene matice na tekmovanjih v Stresi tudi že v prejšnjih letih, ko so nastopali gojenci iz razredov prof. Mojce Šiškovič, prof. Ravla Kodriča in prof. Ksenije Brass, vedno dosegali lepe uvrstitve, kar nedvoumno izpričuje vrednost klavirske šole naše Glasbene matice in njenih pedagogov, (jk)
Eifflov stolp v Parizu ima 100 let
Nanj se je povzpelo že nad 120 milijonov ljudi —
V zadnjih letih so ga docela obnovili — Gustave Eiffel je veliko gradil v vsem svetu
Marko Waltritsch
Polnih osem let so trajala obnovitvena dela na Eifflovem stolpu v Parizu. Leta 1979 so strokovnjaki ugotovili, da so železni tramovi ukrivljeni zaradi preobtežitve, da je dvigalo, ki te popelje na vrh neuporabno, da ni zadostnih varnostnih naprav, da je vzdrževanje stolpa zelo površno.
Ko je pariški župan Jacgues Chirac dobil na svojo delovno mizo to zelo kritično poročilo skupine strokovnjakov se je pogovoril s svojimi sodelavci in seveda tudi z vladnimi zastopniki. Že kaj kmalu je bil sprejet sklep, da je treba Eifflov stolp popraviti in obnoviti v najkrajšem času, najkasneje do leta 1989, ko bo stolp imel sto let.
Leta 1981 so se obnovitvena dela pričela. Temu navkljub je bil stolp turistom dostopen. Vsak dan se je približno 10.000 turistov povzpelo na stolp, pa čeprav več let ni bilo mogoče priti v najvišje nadstropje.
Obnovitvena dela so sedaj v glavnem končana. V ta namen so Francozi porabili 213 milijonov frankov. Najprej so morali odstraniti staro železobetonsko platformo na kateri je postavljen stolp. Seveda so najprej morali zgraditi novo platformo. To delo ni bilo med najlažijmi. Potrebni sta bili
velika strokovnost in pažnja, da se ni vse sesulo. V drugi fazi so odstranili veliko originalnih kosov železne konstrukcije in jih zamenjali z novimi, lažjimi. Na vsem stolpu so postavili alarmne naprave za požare, postavili so varnostne naprave, odstranili so restavracijo v drugem nadstropju (opremo je kupil gostinec iz New Orleansa). Zamenjali so staro hidravlično dvigalo, ki je bilo postavljeno že v letu 1889. Namesto starih so postavili sodobna štiri dvigala, S temi lahko prepeljejo na vrh stolpa vsako uro 1.600 ljudi, prej so jih zmogli le 600. Obnovili in posodobili so tudi razsvetljavo. Za stvar so sepozani-mali strokovnjaki, ki so svetlobno opremili gradove ob Loari. Kdor gre sedaj v Pariz lahko ugotovi, da je Eifflov stolp v nočnih urah bolj razsvetljen kot kdajkoli prej.
Ko je Gustave Eiffel leta 1889 zgradil stolp so se mnogi zgražali tudi nad visokim izdatkom, ki je bil za to delo potreben. Zanj so porabili 7.799.401 zlatih frankov. Radovednost Parižanov in tujcev pa je bila zelo velika. V enem samem letu je bilo prodanih 1.896.000 vstopnic. Strošek je bil tako amortiziran. Na vrh stolpa so šli tudi kralji in predsedniki. Tho-
mas Edison je na njem Gustavu Eifflu poklonil fonograf z glasbo marsejeze. Na stolp se je v tistem letu povzpel tudi Willyam Cody, znameniti Buffalo Bill. Z njega je seveda imel čisto drugačen razgled kot z vrha kake gore na Divjem Zahodu.
Mestni očetje v Parizu so bili najprej mnenja, da bodo stolp podrli čez dvajset let. Potem pa so ugotovili, da je to zelo privlačna in donosna turistična točka, in so ga kar pustili tam, kjer je bil zgrajen in kjer se še danes nahaja. Leta 1967 so zabeležili SO.mili-jontnega obiskovalca, leta 1983 pa so jih imeli že sto milijonov. Še leta 1979, ko so strokovnjaki ugotavljali, da je treba stolp popraviti, so imeli 3,5 milijonov obiskovalcev. Lani pa jih je bilo že 4,3 milijone. Brez dvoma jih bo v prihodnjih letih še več, saj je ves svet seznanjen, da so stolp obnovili. Zaradi tega je večje zanimanje čisto razumljivo tudi zaradi tega ker iz leta v leto v pariz pri-
haja vedno več turistov. Obiskovalcem ne bo več treba čakati v dolgih vrstah pod stolpom, da se lahko povzpnejo nanj in si z njega ogledajo Pariz.
To je najvišja stavba v Parizu, visoka 320,75 metrov. Na drugem mestu je stolpnica Montparnasse, ki jo vidimo na naši sliki v ozadju. Ta ima le 210 metrov. Ko je Gustave Eiffel leta 1889 zgradil več kot tristo metrov visok stolp je to bilo svetovno čudo. Tudi zaradi tega, ker je Eiffel stolp zgradil tako, da je lahko kljuboval vetrovom, ki pihajo s 500 kilometri na uro.
Pariza bi si danes sploh ne zamišljali brez Eifflovega stolpa. Z njega imaš prekrasen razgled na Pariz in njegovo okolico. Z njega vidiš široke pariške aleje, cerkev Sacre Coeur, znamenite stavbe, Are de Triomphe, vitke nebotičnike novega naselja La Defense.
Eifflov stolp je tudi eden izmed najbolj znanih francoskih simbo-
lov. Ne le za krošnjarje, ki pod njim vsak dan prodajo tisoče spominkov, marveč za Francijo nasploh. V času njihove zasedbe so Nemci vrh stolpa razobesili Hitlerjevo zastavo. Nekaj dni pred osvoboditvijo Pariza leta 1944 sta dva mlada Parižana splezala na stolp in razobesila francosko zastavo.
V sto letih odkar stolp stoji so nekateri z njega skočili v praznino. Podatki o številu takih samomorilcev so različni. Nekateri menijo, da si je na tak način življenje vzelo 349 oseb, drugi pa trdijo, da jih je bilo kar 370.
Z Eifflovim stolpom so Francozi počastili stoletnico njihove revolucije in svetovno razstavo, ki je bila takrat prirejena v Parizu. Z rekonstrukcijo stolpa, ki so jo izpeljali do letošnjega leta, Francozi častijo dvestoletnico njihove revolucije. V tem letu imajo celo vrsto prireditev v katere so seveda vključili tudi železno konstrukcijo, simbol njihovega glavnega mesta.
Sredi prejšnjega stoletja, med leti 1857 in 1860, je francoska javnost spoznala mladega inženirja Gustava Eiffla. Ni še imel trideset let, saj je bil rojen 15.decembra 1832, za inženirja je v Parizu diplomiral leta 1855, leto dni kasneje je pričel bleščečo strokovno in podjetniško kariero ter kmalu je zaslovel in obogatel. V šolskih letih si je pridobil ne le tehničnega znanja marveč tudi veliko vplivnih prijateljev. Ti so v kasnejših letih postali pomembne osebnosti v francoski politiki ter finančnem svetu. S takimi prijateljstvi in seveda s solidnim znanjem in sposobnostjo si je Gustave Eiffel utrl pot in postal zelo slaven.
Njegovo ime še danes slovi, še zlasti sedaj, ko Francozi častijo stoletnico železnega stolpa v njihovem glavnem mestu, ki je postal eden najbolj pomembnih simbolov Pariza. Pri vsem tem je treba vedeti še nekaj. Predniki tega znamenitega inženirja so že stoletje prej v Francijo prišli iz Porenja, kjer so se desetletja vodili srditi boji za pripadnost teh krajev takratnim nemških deželam ali francoski državi. Njegovim prednikom je bilo ime Boenickhausen. S takim priimkom v Franciji takrat ne bi prodrli. Zaradi tega so si kmalu spremenili priimek v Eiffel. Kot nov priimek so si izvolili ime poljane Eifel v neposredni bližini Kdlna. Tudi otrokom so dali tipično francoska imena. Očetu znamenitega inženirja je bilo ime Francois—Alexandre, bil je huzar v Napoleonovi armadi, svojo vojaško kariero je končal kot podoficir v Dijonu, kjer je se leta 1932 rodil Alexandre—Gustave.
Uvodoma smo omenili časovno razdobje med leti 1857 in 1860. Mlademu inženirju, ki je že kot študent zaslovel
kot odličen načrtovalec železnih konstrukcij, je bila zaupana gradnja železnega mostu čez reko Garonno pri Bor-deauxu. Mladi Eiffel je sicer le sodeloval pri izdelavi načrta, vodil pa je gradbena dela. To je naredil zelo uspešno, da je kmalu zaslovel. Še danes lahko vidimo ta most, ki se dviga visoko nad široko reko. Pod njim plovejo velike tovorne ladje.
V Portu, pomembnem portugalskem mestu na severu te države, še danes vidimo star železni most, ki povezuje mestne predele na dveh bregovih reke Duro. Gustave Eiffel ga je zgradil leta 1875. Na Portugalskem je pustil še en železni spomenik: stolp z dvigalom v središču Lisbone, ki na tak svojevrsten način povezuje spodnji del mesta s starimi predeli na griču. Uporabljajo ga meščani, označen pa je v vseh turistič-
nih kažipotih in je zanimiv tudi za tujce, ki pridejo na obisk v Lisbono.
Eiffel je v kasnejših letih zgradil nekaj železniških viaduktov v Franciji, Zahodni kolodvor v Budimpešti, železniški podstavek kipa Svobode v New Yorku, Plinsko delavnico v La Pazu v Boliviji, vrsto kolodvorov v Franciji, cerkve v Franciji, na Filipinih, v Čileju, v Peruju, mostove na vseh kontinentih, oziroma povsod tam kjer so francoska podjetja imela naročila za razna dela. Zaupana so mu bila tudi nekatera dela pri grad-niji Panamskega prekopa, ki pa jih ni izvršil, ker je takrat izbruhnil politično—finančni škandal, v katerega je sam bil vpleten. Pripisujejo mu nekaj sto načrtov in velikih gradbenih del. Pravijo, da je bila vrednost zaupanih mu del 150 milijonov takratnih frankov, kar bi tudi danes bila ogromna vsota.
Delo s katerim je zaslovel in še danes slovi pa je brez dvoma železni stolp na Marsovih poljanah v Parizu, ki ga je zgradil ob stoletnici francoske revolucije in takrat ko je bila v Parizu svetovna razstava. To je Eifflov stolp, ki so ga zgradili leta 1889. Francozi letos častijo 200—letnico francoske revolucije in 100—letnico Eifflovega stolpa, simbola njihove prestolnice.
Že takrat so bili nekateri konservativni Francozi in tudi drugi jezni na Eiffla, da je Pariz s svojim stolpom pahnil v industrijski svet. Pisatelj in pesniki so ga osorno napadali. Mnogi so se bali, da se bo stolp podrl in povzročil veliko škode. Ta bojazen je bila tudi v kasnejših letih. 22.novembra 1925 je karikaturist v pariškem Le Petit Journal na način, ki ga vidimo na sliki, prerokoval, da se bo Eifflov stolp podrl.
Filibert Olupek se poda na obisk
Josip Jesih
Ta zadevščina se na srečo ni primerila pri nas, pač pa v Deveti deželi za devetimi gorami in devetimi vodami. Vrli Filibert Olupek je imel tam dobrega šolskega pri-jetelja Bogoslava, ki se je preselil v deveto deželo takoj po končanem obveznem šolanju.
Filibert je nekoč sklenil, da bo del dopusta le preživel pri Bogoslavu, saj ga je šolski drug že leta vabil v goste. Na letališču v Deveti deželi je popotnika Filiber-ta pričakal Bogoslav z zelo kislim obrazom. »Iskreno moram reči, dragi moj, je nerazpoloženo začel gostitelj, da si prišel v zelo nepravem člasu. Prav sedaj se namreč ločujeva z ženo!« »Če je tako, potem storim še najbolje, da se kar vrnem domov!« je razumevajoče zamrmral Filibert in potrepljal sošolca po rami.
»Ne in ne!« je odločno dejal gostitelj. »Le pojdi z menoj, da boš videl kakšne bistre predpise imamo tu. Boš doma lahko vsaj primerjal!«
Doma pa se je Bogoslav popolnoma razgovoril. Gostu je povedal, da je žena njega in sinka enostavno zapustila. S sinom je sam živel dobro leto, ga vzgajal in mu nasploh nudil vse možnosti. Nekega dopoldneva, ko je bil sam v službi, je prišla žena s svojo dobro prijateljico patronažno sestro ter zahtevala od varuške
otroka. Varuške je povedala, da ima pobič visoko temperaturo, vendar patronažna sestra ni odnehala.
Žena in patronažna sestra sta nato oblekli otroka ter ga odnesli.
»Saj to vendar ni mogoče!« je Filibert nejeverno zmajal z glavo.
»Je, je, dragi prijatelj!« je prikimal Bogoslav in s težavo skrival kristalčke v očeh. »Menda ga je žena isti dan poslala na deželo!«
»Potem sploh ne veš, kako gre tvojemu edincu!« je menil Olupek. »Ampak to je pa res svinjarija!«
»Saj saj,!« se je strinjal Bogoslav. »Ženske so zaščitene kot kočevski medved!«
Naslednji dan je imel Bogoslav ločitveni postopek na sodišču. Filibert je medtem pripravil kosilo ter vdano čakal prijateljeve vrnitve.
»Znorel bom, znorel bom!« je zatarnal Bogoslav, ko je ves skrušen prišel skozi vrata. »Sodnik je otroka dodelil ženi in tole stranovanje tudi. Obdržim lahko le kabinet. Prekleto! Pa pololnoma sam sem se zadolžil za to prebivališče!«
»Saj to ni mogoče!« se je začudil Filibert. »Verjetno si napačno razumel
razsodbo!«
»Kje pa!« je jezno zamahnil Bogoslav. »Ženi je šlo za stanovanje. Predstravljaj si, da je sodnik zaslišal patronažno sestro, ki je seveda govorila v ženino korist, mojih prič pe še poslušati ni hotel!« Nato je na dušek zvrnil konzarec in nadaljaval: »Pri nas so _ vsi predpisi sestavljeni
samo v korist žensk. Pa če so skrbne matere ali pa ne! Prekleto!«
Filibert ni vedel, kako naj pomaga nesrečnemu prijatelju. Slednjič mu je predlagal, naj se z njim vrne v staro domovino, kjer še zdaleč ni toliko krivic. Vendar je Bogoslav to odločno odkolnil. Zaradi otroka, samo zaradi otroka.
Horoskop
od nedelje, 9. aprila, do sobote, 15. aprila 1989
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4)
— VI IN DELO: Zvezde so vam naklonjene. Izkoristite pozitiven vpliv neba in vse bo šlo tako, kot si želite. Kar vas skrbi, se bo uredilo. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo tako pri delu kot v zasebnem življenju. Za spoznanje manj ugodna dneva bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Ne verjemite preveč lepim besedam, ki vam jih bo nekdo naložil. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
DVOJČKA (21.5,-20.6.) — VI IN DRUGI: Obeta se vam zanimiv in uspešen teden. Pozitivni vplivi Jupitra, Merkurja in Venere bodo spodbudili za-željen potek dela in prispevali k uresničitvi pričakovanj. Rojenim od 8. do 12.6. bo Mars nevaren: možnost prepira ali nezgode. Posebno previdni bodite v prometu. VI IN DRUGI: Razočaral vas bo nekdo, ki ste ga imeli za prijatelja. Ugodna bosta petek in sobota.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Pričakujete lahko dokaj prijeten in uspešen teden. Spremljala vas bo dobra delovna forma. Ustvarjalni in zadovoljni boste. Bodite pozorni in ne zamudite priložnosti, ki vam jih bo teden ponudil. Teden vam prinaša možnost posebnega uspeha. VI IN DRUGI: V ljubezni se vam bo lepo godilo. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
TEHTNICA (23.9,-22.10.) — VI IN DELO: Zvezde so . vam še kar naklonjene; čaka vas zanimiv in sproščen delovnik. Glede na to, da sta vam Mars in Jupiter prijazna, lahko pričakujete nekaj pozitivnih sprememb in ugodnih novosti. Torek in sreda vam bosta z neprijazno Luno manj naklonjena. VI IN DRUGI: Glejte, da ne obljubite več, kot lahko izpolnite. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
blKfcLfcC
[ZZ.l 1.-
•ff 21.12.) — VI IN
A	DELO: V začetke
tedna lahko pričakujete nekaj sitnosti ter slabše razpoloženje Od četrtka dalje se vam obete srečen potek zastavljenega dela in nekaj prijetnih novosti. Rojenim od 12. do 21.12 bodo zvezde precej naklonjene. Možna sp vesela presenečenja. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke z nekom, ki vas ima rad. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
VODNAR (20.1.-18-2-)	- vi IN
*g DELO: Pred vami je zanimiv in razgiban delovni teden. Izkoristite priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Prijazna Venera in dobri Jupiter bosta zelo pozitivno vplivala na potek dogodkov in počutje. Nas-
mehne se vam lahko sreča v denarnih zadevah. Sreda bo bolj muhasta. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo v pomoč in spodbudo. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek.
BIK (20.4.-20.5.) —
VI IN DELO: Teden bo precej razgiban in poln novosti. Ponudilo se vam bo nekaj ugodnih priložnosti, ki jih skušajte s pridom izkoristiti. Marsikaj se vam bo obrnilo v pozitivno smer. Posebno naklonjene bodo zvezde rojenim v aprilu. Petek in sobota vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prijetno presenetil in razveselil. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Napoved je za vas še kar ugodna. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev ciljev. Lahko pričakujete vesela presenečenja na denarnem področju. Izkoristite naklonjenost Merkurja in lahko boste z malenkostim trudom dosegli zaželjene rezultate. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijeten večer v družbi starih znancev. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
DEVICA (23.8,-22.9.) — VI IN DELO: Pred vami je naporen, a uspešen delovni teden. Ugodni Merkur bo pozitivno vplival na uspešen potek in razplet načrtov. Rojenim od 10. do 14.9. bo Mars sovražen. Bodite pozorni! Pretijo vam neprijetni dogodki. Kritična bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: Nesporazum z ljubljeno osebo lahko postavi na glavo konec tedna. Ugodna bosta torek in sreda.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Teden bo sicer pretežno ugoden, vendar obstaja nevarnost prehodnih težav ali sitnosti ob koncu tedna. Bodite pozorni in ne zamudite lepe priložnosti, ki se vam bo ponudila v začetku tedna. Precej uspešni in zmagoviti bodo rojeni od 1. do 7.11. VI IN DRUGI: Razveselili se boste srečanja z nekom, ki vam je bil vedno pri srcu. Ugodna bosta torek in sreda.
KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN
DELO: Teden bo občasno muhast in spremenljiv z možnostjo nepričakovanih ovir in zapletov. To ni primeren čas za nove iniciative. Bodite previdni v odločitvah, ker se vam lahkomiselnost lahko hitro maščuje. Kritična dneva bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Poskusite v torek obvladati svoje razpoloženje! Izognili se boste prepiru. Ugodna bosta petek in sobota.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ f VI IN DELO: Te-den vam bo pretež-J ^ no naklonjen, vendar v začetku in ob koncu tedna tudi nekoliko muhast in nagajiv. Po vsej verjetnosti se boste morali srečati z nekaterimi neprijetnimi okoliščinami, ki se jim lahko le s potrpežljivostjo postavite po robu. Poskusite biti pri delu nekoliko bolj zbrani. VI IN DRUGI: V ljubezni vas čakajo prijetne novosti. Ugodna bosta sreda in četrtek.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
Šifra: SVOBODA
Oblikuješ sebe, oblikuješ svojo pisavo in zdi se mi, da oboje dobro. Tvoja pisava kaže nekaj vrst stilov, od katerih se bo »izlegel« eden, ki bo postal kasneje tvoj. Razumeti moraš, da pri sedemnajstih pač še nismo povsem zrele osebnosti. Občasno doživljaš manjše izbruhe jeze zaradi uveljavljanja svojega pogleda na stvari in dogodke.
Tudi malce strahu je prisotno, še kot posledica iz otroštva, včasih nekaj depresivnosti, potem pa tudi elan. Če boš znala svoje talente pravilno uporabiti, te ne bi smelo biti strah bodočnosti.

Šifra: RAZKRINKANA BABICA
V bistvu ne gre za razkrinkovanje, kot pišete. Sicer velika večina o sebi že precej ve in išče le potrditev. Kdor pa se otepa resnice o sebi, ne bo hotel verjeti nobenemu testu, nobeni resnični besedi o sebi. Pri vas je prisotna želja, da bi ne bili preveč v žarišču pozornosti. Navzven bi bili radi sila krepostni. Če se vas kdaj polaščajo depresije, se se o tem s kom pogovorite. Zdi se, da imate nekaj težav z dihanjem ali pa ste kdaj take težave imeli. Zdi se vam, da ste primerni za kaj več, kot pa ste trenutno uspeli doseči.
Šifra: DRAGA
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
1
sigla:................................. |
Primorski dnevnik, 9- aprila 1989
Pri tvojih letih je spolna radovednost nekaj povsem normalnega in razvidna je tudi iz nekaterih potez pisave, če hočeš priznati ali ne. Tvoj odnos do ljudi se menjava in trenutno niti ne kažeš kakšnega posebnega zanimanja za to. Če hočeš, se kar dobro prilagajaš. Želiš si postati še marsikaj in to je tudi prav. Zato le pridno obiskuj šolo in seveda delaj tudi čimveč doma, da bodo rezultati čim boljši. Včasih si sposobna tudi manjših prevar, če meniš, da bi ti koristile. Skušaj ne pretiravati v tem pogledu!
KRIŽANKA
(loko)
VODORAVNO: 1. deli skeleta, 6. stiskanje, 11. ime film. igralca in režiserja Wellsa, 12. španski pesnik Lorca, 13. avt. oznaka Reke, 14. zemljišča, 16. Gunnar Nordhal, 17. kraj pri Opatiji, 19. ime it. atletinje Simeonijeve, 20. orientalsko barvilo za lase, 21. med, 23. nikalnica, 24. am. film. igralec Newman, 25. japonsko otočje, 27. sovjetski metalec kladiva, 28. afriška država, 29. kratko propagandno reklo ali napis, 31. kdor se poklicno ukvarja z odpravljanjem kurjih očes, 33. dr-
žavna blagajna, 34. hrvaški naftni koncern, 35. solunsko košarkarsko društvo, 37. žoga izven igrišča, 38. avt. oznaka Livorna, 39. velik ptič, tudi Corvus corax, 41. ZRN, Italija, 42. žitni rod, 44. najboljši sovjetski košarkar (Arvidas), 46. sovjetska tiskovna agencija, 47. nevoščljivost.
NAVPIČNO: 1. profit, 2. nastanek kamnin, 3. Sara Simeoni, 4. egiptovski bog modrosti, 5. tuje žensko ime, 6. glavno mesto Jemena, 7. liho število, 8. Ivan Cankar, 9. vojaško odlikovanje v bivši Avstro-Ogrski, 10. umetni prekop, 12. am. filmski igralec (Richard), 15. odprta telesna poškodba, 18. svod, obok, 20. skrivna teroristična organizacija v bivši neapeljski kraljevini, 22. ljubk. moško ime, 24. mrtvaški oder, 26. težak bolnik, 27. avt. oznaka Ta-renta, 29. kar se prikaže, 30. cirkuški igralec, 31. Poncij, deželski oblastnik v Judeji, 32. grški bog ljubezni, 36. tržaški pesnik (Umberto), 39. konjski tek, 40. podzemni hodnik, 43. Drago Suhi, 45. znak za kem. prvino nikelj.
REŠITEV
ISIABZ -t\ 'SSV1 '9fr 'sm -oqes tt’ '®P(E Tt 'Id 'D 'nnf0J5( -ee 'n ';ne ■££ ‘suy -se 'VNI TE 'rers E£ 'J33(tp3d -JE 'Ejored -gz 'bubo '8Z ‘urarex 'IZ '®j -BJfOi -JZ 'inBd TZ '3U XZ
'pijs -iz ‘Binf 'OZ 'bibs -61 ‘B3II L\ "N 'D '91 ‘nrarm Tl ‘IH 'El bidjbo 'Zl 'uos -JO TI ‘Jtsijs -g 'psojt I
:ONAV80CIOA OWVS
1	2	3	4	5			6	7	8	9	10
11						12					
13			14		15					16	
17		18		19					20		
21			22		23			24			
25				26			27				
	28					29					30
31					32			33			
34				35			36		37		
38			39					40		41	
42		43			44				45		
46						47					
Z dogovorom v GATT večja prepustnost mej
______patronat inac svetuje
Gospodarska rast
ŽENEVA — Po nekajurni prekinitvi so se včeraj popoldne uspešno končala pogajanja o tako imenovanem »Urug-vay round« pri organizaciji GATT, sporazumu, ki bo do decembra prihodnjega leta urejal mednarodno trgovino. Po večurnem iskanju kompromisa so končno dosegli dogovor še o zadnji sporni točki, ki je zadevala predvsem tekstilno proizvodnjo. Težave so nastale zlasti zaradi zahtev ZDA, ES, Japonske in drugih držav, da bi »zamrznili« uvoz na sedanji ravni. Negativno stališče do tega problema je zavzela tudi Italija, ki je odločno branila svoj tekstilni sektor, še zlasti pa pravico, da svoje tekstilne proizvode prodaja v državah, ki proizvajajo tkanine in niti za tkanine.
Že v petek zvečer pa so dosegli sporazum o ostalih spornih točkah v tako imenovanem »Urugvay round«, predvsem o vprašanju kmetijstva, ki je bilo morda najbolj sporno. Z dogovorom je zlasti zadovoljna Evropska skupnost, ki je prisilila ŽDA k precejšnjim koncesijam. ZDA in druge države so namreč zahtevale, naj bo cilj reforme odprava podpor kmetijstvu. Toda te zahteve, ki je bila prisotna v pripravljalnih dokumentih, v končnem doku-
mentu ni, ker se v njem govori le o postopnem zmanjševanju podpore in protekcij. Prav tako končni dokument uvaja v zelo blagi obliki načelo, da bi protekcionistične ukrepe spremenili postopno v carino.
V kratkoročni perpektivi je dogovor dokaj ohlapen, saj pravi, da do konca »Urugvay rounda« v decembru 1990. leta države ne bodo smele globalno krepiti notranjih in zunanjih ukrepov za zaščito kmetijstva. Vendar dogovor, kot priznavajo sestavljalci, bo mogoče v nekaterih primerih obiti.
Če so države Evropske skupnosti dosegle precejšnje koncesije na področju kmetijstva, so morale pa popustiti na drugih področjih. Še zlasti so morale pristati na manj obvezujočo formulo glede pravice do intelektualne lastnine, saj dogovor naglaša le nujnost mednarodnega dogovora o vprašanju potvorb in dodaja, da je treba rešiti v okviru pravil GATT morebitna nasprotja o lastništvu patentov.
Dogovor, ki nekoliko bolj odpira meje blagovni menjavi, je bil zelo težaven, kot dokazuje dejstvo, da so zadnje spore premostili šele po maratonskem 12-urnem pogajanju.
Dolgotrajna pogajanja o ceni kave
LONDON — Predstavniki nekaterih držav, ki izvažajo kavo, se srečujejo te dni v zasebni obliki, da bi poskušali uskladiti stališča izvoznikov in se dogovoriti o ceni kave na mednarodnem trgu. Srečanja so priprava na pogajanja z uporabniki, ki se bodo začela jutri na sedežu Mednarodne organizacije za kavo v Londonu. Prvi krog pogajanj med izvozniki in uporabniki se je končal brez dogovora.
Pobudo za zasebne stike je dala Kolumbija, ki je drugi največji izvoznik kave na svetu. Cilj teh razgovorov je ugotoviti, ali ostali izvozniki nameravajo podpreti njen načrt za nov dogovor z uvozniki o ceni kave, ki naj bi bila bolj ugodna za države proizvajalke. Pred časom so se predstavniki Kolumbije srečali z Brazilci, ki pa so dokaj neodločeni in ni jasno ali se bodo udeležili pripravljalnega sestanka. Brazilija se namreč pripravlja na predsedniške volitve, ki bodo konec leta, poleg tega pa brazilski izvozniki odločno nasprotujejo mednarodnemu dogovoru, ki naj bi preprečil padec cene kave. Vprašljivo je tudi, ali se bodo srečanja udeležile afriške države, ki doslej še niso uspele oblikovati skupnega stališča.
Predsednik nove zvezne vlade je ostal zvest svojim načelom, ki jih je zagovarjal pred in ob nastopu svoje funkcije: vlada mora postati gospodarski servis, ne pa prisilni upravitelj. Začel pa je pravzaprav tam, kjer ni bilo pričakovati: močno je namreč sprostil bančno devizno poslovanje z občani, hkrati pa je zasebnikom, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, ponudil večje možnosti za uvoz opreme in reprodukcijskih materialov. Nekaj podobnega pa je storil tudi za ostalo gospodarstvo: podjetjem dovoljuje prostejši uvoz, zmanjšale pa so se tudi uvozne dajatve.
Nepričakovano je Markovič požel s temi ukrepi odobravanje po vsej državi. Toda odpravljanje omejitev gre očitno vsakomur v državi na roko.
Nihče se ni s kritiko oglasil najbrž zaradi tega, ker je vlada napovedala, da bo program celovitejše gospodarske politike izdelala do maja, pa tudi zaradi tega, ker ideološki štabi še niso dobili pravega vzroka za pohod proti tržnemu gospodarstvu Markovičevega tipa, saj sprostitve, olajšave omejitev in ukinjanje predpisov koristijo tudi tistemu gospodarstvu, od kjer je najprej pričakovati ideološke pomisleke. Ugovori pa bodo zanesljivo prej ali slej butnili na dan; če zaradi drugega ne, pa zato, ker imajo devize še vedno čuden ideološki in kazenski predznak.
Zakaj se je torej nova vlada lotila svojega dela prav na deviznem in uvoznem koncu? Zato, ker je na tem koncu sorazmerno lahko odpreti vrata trgu, torej hitrejšemu pretoku deviz in blaga. Toda to ni bil glavni motiv. Markovič hoče čim hitreje sprostiti zavrte možnosti za povečanje proizvodnje. Take možnosti so seveda izjemno velike zlasti v t. i. zasebnem drob-
nem gospodarstvu. Zasebniku je treba odvezati roke, mu ponuditi dodatne možnosti in to bo hitro dvignilo proizvodnjo. Ta način državo prav nič ne stane, saj gre za aktiviranje zasebnega denarja, ki pa ga je v bankah še vedno sorazmerno veliko in se bo na ta način (vsaj del) prelil v proizvodnjo. Da banke ne bi zaradi tega imele težav, je treba zasebne devize privabiti iz nogavic v banke s tem, da se varčevalcem vrne zaupanje.
Na podoben način skuša spodbuditi proizvodnjo tudi v ostalem gospodarstvu. Zmanjšane so carine za uvoz opreme in reprodukcijskega materiala. To naj bi izboljšalo konkurenčno sposobnost jugoslovanskih podjetij in posredno delovalo kot spodbujevalec izvoza. Precejšnje ugodnosti pa so dane tudi tujcem, ki želijo vlagati v jugoslovansko gospodarstvo: za skupna podjetja je - pod določenimi pogoji - dovoljen brezcarinski uvoz opreme. Takšne možnosti naj bi pritegnile tuj kapital, ki ga je jugoslovansko gospodarstvo lačno in kateremu je pot utrl že nov zakon o tujih naložbah.
Kaj hoče došeči Markovič na ta način, se zdi povsem in dlani. Njegova glavna skrb je v tem trenutku pospešitev gospodarske rasti. To je napovedal na tak način, kot delajo direktorji - z aktiviranjem rezerv. Te rezerve pa so: cenejši uvoz, zasebni kapital, tuj kapital, manj omejitev... Te rezerve pa bodo prišle počasi do izraza, morda čez pol leta in kasneje. To pa bo čas, ki bo, kot je napovedal tudi sam Markovič, za novo vlado najbolj kritičen, saj bo takrat prihajalo do največjih vlomov v gospodarstvu. Takrat pa bo še kako rabil dokaze o uspešnosti svojih gospodarskih potez.
JOŽE PETROVČIČ
Večplastna gospodarska ofenziva SZ
MOSKVA — Vzporedno s perestrojko in procesom demokratizacije je Sovjetska zveza začela tudi večplastno mednarodnogospodarsko ofenzivo. Evropski skupnosti je na primer predlagala tako obsežno paleto možnosti sodelovanja, da je s tem, morda nehote, upočasnila proces soočanja. Vsekakor pa je ogromni sovjetski trg izredno mikaven za zahodne gospodarstvenike, ki vidijo v tem možnost širjenja svojih poslov.
Dokaz odprtosti in pripravljenosti Sovjetske zveze za kooperacijo sta novici, ki so ju objavile agencije v teh dneh. Po eni strani je, kot kaže, Sovjetska zveza začela zelo konkretna pogajanja z nemškima avtomobilskima družbama Volksvvagen in Daimler-Benz, s pomočjo katerih naj bi posodobila svojo avtomobilsko industrijo. Volkswagen naj bi sklenila dogovor joint venture za proizvodnjo posodobljenega modela sovjetskega cenenega vozila oka, Daimler-
Benz pa naj bi zgradila obrate za proizvodnjo avtomobilov srednjega razreda in motorjev.
Istočasno pa skuša Sovjetska zveza pritegniti tudi kapital bogatih arabskih držav. Tako trdi agencija Arab Press Digest, ki izhaja v Nikoziji, pripravljajo pa jo v Damasku. Po poročanju agencije naj bi Sovjetska zveza ponujala morebitnim arabskim investitorjem bolj ugodne pogoje in večja jamstva od tistih, ki jih nudijo ZDA. Predvsem naj bi Moskva zagotavljala, da z morebitnimi investiranimi arabskimi sredstvi se ne bo nikoli zgodilo to, kar se je pripetilo libijskim in arabskim investitorjem v ZDA, katerim je Was-hington dalj časa zamrznil sredstva.
Agencija dodaja, da bo v tem okviru sovjetski zunanji minister Ševardnadze v kratkem obiskal arabske države v Zalivu. Moskva ima dalj časa diplomatske odnose s Kuvajtom, v zadnjih letih je odprla veleposlaništva v Združenih arabskih emiratih in v Omanu, sedaj navezuje odnose z Bahreinom, veliko stikov pa ima tudi s Saudovo Arabijo.
» Banca k
	3.4.	7.4.
URADNE NOTACIJE		
Generali				42750	42190
Lloyd 				17850	17550
Lloyd risp		9200	9200
RAS 				31400	31700
RAS risp		....	13310	13000
Sai 		....	19600	19550
Sat risp				8050	8000
Montedison 		2025	2082
Montedison risp				1159	1171
Pirelli 		3270	3330
Pirelli risp				3290	3295
Pirelli risp. nc 		1780	1790
Snia 		2582	2645
Snia risp				2575	2650
Snia risp. nc		1409	1450
Rinascente				4790	4550
Rinascente priv		2980	3000
Rinascente risp				2990	3010
Prem uda 		1950	1950
Premuda risp				 1500	1650
SIP 			2890
SIP risp			2430
Bastogi			 413	399
Comau 			 2860	2800
______________________________7,4. spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Alivar......................... 8710	—
Buitoni .......................... —	—
Eridania....................... 5800	—1,67
Perugina.......................... —	—
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO________________
Alleanza Ass.................. 40310	—0,95
Alleanza Ass. risp. por. . . .	37800	—0,52
Assitalia..................... 15560	+0,45
Ausonia ....................... 2195	+1,15
Latina Ass. ord............... 17350	—0,11
Generali Ass.................. 42160	—0,44
Italia Ass.................... 11250	—0,53
Abeille ..................... 115800	+ 0,71
La Fondiaria spa.............. 74650	—0,47
La Previdente ................ 26900	—0,33
Lloyd Adriatico .............. 17300	—1,70
RAS fraz...................... 30650	—0,64
RAS risp. pori................ 13080	+0,19
Toro ord...................... 20730	—2,12
Unipol priv................... 17440	—0,34
Banca Comm. Italiana ....	4240	+0,95
Banco di Roma ................. 9910	—0,40
Credito Italiano .............. 1962	—0,90
Interbanca ord.................... —	—
Mediobanca.................... 21200	—
PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________
Cart. Burgo ord............... 13800	—0,86
L'Espresso.................... 22990	+5,45
Mondadori .................... 23890	+2,09
Mondadori priv................ 14320	+4,06
Poligraf. Editoriale.....	4040	—0,49
Cementir ...................... 3380	—0,58
Italcementi.................. 115225	—
3.4.	7.4.
Fidis....................... 6720	6700
Gerolimich................... 103	103
Gerolimich risp............... 92	91
SME ........................ 3960	3960
Stel........................ 3450	3490
Stel W 10...................... —	—
Stel W 9 ...................... —	—
Stel risp................... 2890	2910
Tripcovich ................. 7540	7525
Trlpcovich risp. nc......... 3405	3250
Att. Immobiliari ........... 4225	4150
FIAT ....................... 9375	9285
FIAT priv.................   5975	5920
FIAT risp................... 6035	6020
Gilardini.................. 14380	14600
Gilardini risp............. 10700	10700
Dalmine...................... 357	359
Marzotto..................   7300	7550
Marzotto risp............... 7290	7300
Marzotto risp. nc........... 5350	5780
NEURADNO TRŽIŠČE ________________________
I. C. C. U. ................. 725	735
SO. PRO. ZOO................. 950	850
Carnica Ass................ 10200	10600
7.4. spr. %
Unicem................ 22850 —0,21
Unicem risp........... 10820 —0,26
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
Calp 		3280	+ 0,92
Fidenza Vetrar 1000 		7910	—
Italgas 		2130	—1,38
Mira Lanza		41300	—
Montedison 1000 		2083	—0,87
Montefibre 		1412	—0,14
Pirelli 		3330	—1,42
Pirelli risp		3295	—1,05
Recordati ord		11022	—0,34
Saffa		9180	+ 0,32
Siossigeno		35080	+ 0,22
Snia BPD 		2659	—1,15
Snia Fibre 		1485	—0,66
Snia Tecnopolimeri		6210	—0,64
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente			 4600	+ 2,10
Silos Genova			 		—
Standa 			 26250	—1,12
Standa risp. port. . .		 9820	—0,10
Alitalia cat. A			 2150	—
Alitalia priv			 1260	—0,70
Italcable			 11999	+ 0,07
SIP 			 2900	—0,34
SIP risp. port			 2448	—0,72
Sirti			 9180	+ 0,65
ELEKTROTEHNIKA -	FINANCE	
Ansaldo Trasporti .		 5180	—0,38
Tecnomasio			 2303	—0,30
Bastogi................... 399,75 —0,80
____________________________7.4. spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI ___________
BTP april 1989 12%....... —	—
BTP junij 1990 9,15%	....	97,20	+0,15
BTP maj 1990 10,5% .......... 99,75	—0,05
BTP marec 1989 12,5%	...	—	—
BTP januar 1990 ............. 98,45	+0,15
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA_________________
CCT ECU 1982/89 13% . . .	102,05	—0,58
CCT ECU 1982/89 14% ...	—	—
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	104,00	—
CCT ECU 1984/91 11,25% . 102,50 —0,87 CCT ECU 1984/92 10,5% . .	101,60	—0,39
CCT ECU 1985/93 9% _______ 97,80	—
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	99,60	—
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	96,55	+0,05
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	100,20	—
CCT april 1992 10%........ 94,05 —0,11
CCT julij 1992 IND........ 97,65 —0,05
CCT januar 1991 IND.......	99,15	+0,05
CCT julij 1993 IND........ 96,35	+0,16
7.4. spr. %
Bonifiche Siele ............ 43400	—0,20
Bonifiche Siele risp........ 11560	+0,52
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	5620	—0,88
CIR risp..................... 5521	—1,23
Cofide....................... 5899	+ 0,06
Comau Finanziaria ........... 2801	—0,67
Editoriale SpA .............. 2930	—1,01
Euromobiliare ............... 6085	+0,01
Ferruzzi Agric............... 2051	—0,67
Fidis........................ 6700	+0,75
Fimpar ...................... 1950	+1,03
Finarte ..................... 4415	+0,50
Fiscambi Holding............. 7110	+0,14
Fiscambi risp................ 2055	+2,75
Fornara ..................... 2688	—0,77
Gaic ....................... 21800	+0,92
Gemina....................... 1793	—0,11
Gemina risp.................. 1756	—0,73
Gerolimich.................... 101	—1,94
Gerolimich risp. port.....	91,25	—0,27
IFI priv.................... 17950	—1,21
IFILfraz..................... 4430	+0,56
IFIL risp. port. fraz........ 2540	+0,79
Iniziativa Meta................. —	—
Iniziativa Meta risp............ —	—
Italmobiliare.............. 148700	—0,86
Pirelli & C.................. 8555	+1,56
Riva Finanziaria ............ 9800	—
Sabaudia Finanziaria ....	—	—
Sabaudia risp. nc .............. —	—
Saes.......................   2010	—
sme ......................... 3950	—0,60
SMI Metal li................. 1490	+2,75
SMI Metalli risp............. 1280	+0,07
SOGEFI....................... 4540	+0,88
Štet......................... 3499	—0,02
Štet risp. port.............. 2926	—0,10
7,4. spr. %
CCT december 1990 IND . .	99,55	—0,10
CCT februar 1991 IND ....	99,00	+0,05
CCT februar 1997 IND ....	93,25	+0,11
CCT junij 1993 CV IND-----	96,10	—
CCT marec 1991 IND........	100,10	—0,10
CCT nov. 1993 CV IND . . . .	96,50	—0,16
CCT sept. 1993 CV IND ...	95,70	—
CCT avgust 1992 ............ 95,55	+0,16
CCT avgust 1993 ........... 97,995	—0,05
CCT 1983/93 TR 2,5% ________ 89,60	+0,11
CCT avgust 1988/93 IND . .	—	—
CCT avgust 1990 IND.......	99,40	—
CCT avgust 1991 IND.......	99,75	+0,05
CCT avgust 1995 IND.......	94,00	—
CCT avgust 1996 ............ 93,45	—0,16
CCT aprili 991 IND ........ 100,30	—
CCT april 1992 ............. 97,55	—0,05
CCT april 1995 IND ......... 92,90	+0,16
CCT april 1996 ............. 93,15	—0,11
CCT december 1990 IND . .	101,20	+0,15
CCT december 1991 IND . .	99,70	+0,05
CCT december 1995 IND . .	93,70	—
7,4. spr. %
Tripcovich ................. 7525	—
Tripcovich risp. nc......... 3250	—1,51
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO______________
Attiv. Immobiliari.......... 4152	—0,43
Calcestruzzi............... 15420	+0,16
Cogefar .................... 5422	—0,51
Del Favero.................. 5049	—
Grassetto SpA ............. 12800	—0,03
IMM Metanopoli.............. 1312	+0,53
Risanamento Napoli ........ 29200	—0,03
Vianini ... .v,............. 3995	—0,07
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA
Aeritalia ord				3039	—0,68
Danieli & C		. . . .	8290	—0,71
Data Consyst		. ...	11955	—0,20
Fiar SpA		. . . .	20300	+ 0,49
Fiat		9260	—1,16
Fiat priv				5940	—0,50
Fiat risp		6010	—0,64
Franco Toši 				23910	—1,72
Gilardini		. . . .	14620	—0,54
Magneti Marelli		2990	—0,30
Merloni		3445	—0,14
Necchi ord				3500	+ 2,04
Olivetti ord		9430	+ 0,10
Olivetti priv		. . . .	5449	—0,47
Pininfarina		. . . .	9570	+ 0,05
Rodriguez SpA		9610	—
Safilo 		7459	+ 0,25
Safilo risp			 6100	+ 1,11
Saipem		2930	—1,31
Saipem risp			 2811	—1,36
Teknecomp 		1356	+ 0,07
7.4. spr. %
CCT december 1996 IND . .	93,80	—
CCT ECU febr. 1994 ....... —	—
CCT ECU maj 1994 ......... 91,60	+1,22
CCT EFIM avg. 1988 IND . .	—	—
CCT ENI avg. 1988 IND	. . .	—	—
CCT februar 1991 IND______	101,00	—
CCT februar 1992 IND ....	97,60	—0,10
CCT februar 1992 9,8% .	.	.	102,00	—
CCT februar 1995 IND-------	96,45	—0,05
CCT februar 1996 ............... 94,10	+0,16
CCT februar 1997 IND_______	93,25	+0,11
CCT jan. 1990 BA 12,5%	.	.	101,30	—
CCT jan. 1990 BB 12,5%	.	.	100,90	—
CCT jan. 90 USL 12,5%	.	.	.	100,60	+0,05
CCT januar 1991 IND.......	101,05	+0,10
CCT januar 1992 IND.......	98,75	—
CCT januar 1992 11%____ 96,90	—
CCT januar 1993 IND.......	98,20	—
CCT januar 1996 CV IND	.	.	98,40	—
CCT januar 1997 IND.......	93,50	+0,11
CCT januar 1995 IND.......	93,40	+0,05
CCT januar 1996 IND.......	93,85	—0,05
CCT INAM jan. 89 12,5%	.	.	—	—
CCT jul. 88 EM 83 IND_____	—	—
CCT julij 1990 IND........	99,55	—
CCT julij 1991 IND ............ 100,00	—
CCT julij 1995 IND.............. 94,30	—0,11
CCT julij 1996 ................. 93,90	—
CCT maj 1991 IND............... 100,20	+0,05
CCT maj 1992 ................... 97,10	—0,05
CCT maj 1995 IND..........	93,05	—
CCT maj 1996 ................... 93,60	—
CCT maj 1997 IND..........	93,60	—
CCT marec 1991 IND........	100,10	—0,10
CCT marec 1995 IND........	92,85	+0,05
CCT marec 1996 ................. 93,45	—0,05
CCT marec 1997 IND........	93,70	+0,21
CCT nov. 1990 IND............... 99,45	—
CCT nov. 90 EM 83 IND	.. .	100,10	+0,05
CCT nov. 1991 IND.........	99,85	+ 0,10
CCT nov. 1992 IND.........	97,40	—
CCT nov. 1995 IND.........	93,80	—0,05
CCT nov. 1996 IND.........	93,35	+0,21
CCT oktober 1993 IND______	—	—
CCT okt. 88 EM 83 IND	. . .	—	—
CCT oktober 1990 IND______	99,15	—0,05
CCT oktober 1991 IND	... .	99,70	+0,05
CCT oktober 1995 IND______	93,90	+0,21
CCT oktober 1996 IND	... .	93,15	+0,11
CCT sep. 88 EM 83 IND	.	.	.	—	—
CCT sep. 1990 IND.........	99,40	+ 0,15
CCT sep. 1991 IND...... 99,75	—
CCT sep. 1995 IND.........	93,85	—
CCT sep. 1996 IND.........	93,30	—
CTT marec 1994 IND ....... 72,50	—
CTT april 1994 IND ............. 71,95	+0,07
ED SCOL 1975/90 9% ____________ 100,00	—
ED SCOL 1976/91 9% ------------ 100,00	—
ED SCOL 1977/92 10%	.	.	.	100,00	—
REDIMIBILE 1980 12% ...	103,10	+0,19
RENDITA —35 5% ........... 71,90 —0,69
Prisotna je na vseh kontinentih
Zelo uspešno poslovno leto tovarne Danieli v Buttriu
VIDEM — Letošnje poslovno leto je med najboljšimi, kar so jih doslej zabeležili v podjetju Danieli v Buttriu. To je novinarjem povedala poverjena upraviteljica te družbe Cecilia Danieli. V tem podjetju je zaposlenih 1.730 ljudi. Nad 500 jih sedaj dela na gradbiščih v tujini in sicer v Sovjetski zvezi, v Združenih državah Amerike, na Bližnjem in Daljnem vzhodu, v raznih deželah Evrope, Severne Afrike in Latinske Amerike. V podjetju Danieli namreč načrtujejo kompletno opremo tovarn, ki jih gradijo v tujini, kot tudi vrsto drugih naprav. V tovarnah te skupine je zaposlenih, kot že omenjeno, 1.730 ljudi. Razna naročila pa zanimajo še nadaljnjih 1.200 ljudi, ki so zaposleni v tovarnah, ki sodelujejo s podjetjem Danieli, V glavnem so vsa ta podjetja v Furlaniji.
V	poslovnem letu, ki se bo zaključilo 30. junija 1989, bo podjetje Danieli fakturiralo 500 milijard lir. Kosmati dobiček poslovnega leta naj bi znašal 60 milijard lir.
Znano je tudi, da ima družba Danieli v načrtu gradnjo nekaterih novih tovarn, med temi tovarne za proizvodnjo aluminija. Tako tovarno so nameravali zgraditi v goriški industrijski coni pri Štandrežu. Goriška krajevna zdravstvena uprava in goriški občinski odbor pa na izrecno zahtevo Rajonskega sveta v Štandrežu nista dala dovoljenja za gradnjo take tovarne, ker bi bila v neposredni bližini naselja.
V	teh dneh je v Buttriu v teku spor s sindikalnimi organizacijami zaradi delovnega urnika. Sindikati hočejo znižanje urnika, podjetje se temu upira, ker da ima preveč naročil.
V maju
sejem v Padovi
PADOVA — Od 13. do 21. maja bo 67 mednarodni veselejem v Padovi.
Sejmišče bo odprto devet dni. Tudi letos bodo v tem mestu razstavljeni najrazličnejši predmeti. Veliko pozornost na tem sejmu posvečajo
blagu široke potrošnje, še zlasti predmetom za turizem in rekreacijo.
Lani je vzorčni sejem v Padovi obiskalo 230.000 ljudi. Sejem v sedanji obliki traja že sedemdeset let. V Padovi pa so se trgovci in obrtniki zbirali že v 13. stoletju na sejmu, ki je bil med najpomembnejšimi v severnoitalijanskih deželah.
Prodor Snaidera v Španijo
MAJANO — Furlanska podjetja se širijo na vseh kontinentih. Uspehe dosega tudi furlanska industrija pohištva, ki se ne zadovoljuje s prodajo na tujih tržiščih, marveč v tujini odpira tudi tovarne. To je primer tovarne pohištva Snaidero iz Majana. Poleg matične tovarne v tem kraju Furlanije, kjer so po potresu naprave obnovili, imajo že več let podružnice v Torontu, Los Angelesu in Osaki. Poleg tovarn v teh krajih imajo v več državah tudi svoja trgovinska predstavništva.
Pred nekaj dnevi so v Španiji, v Mostolesu, nedaleč od Madrida, odprli novo tovarno. V njej bodo za sedaj le sestavljali pohištvo, ki ga izdelujejo v Majanu. Tovarno bodo popolnoma opremili do leta 1990, ko bo tam stekla tudi proizvodnja.
Predsednik podjetja Lino Snaidero je novinarjem povedal, da so iz marketinških podatkov ugotovili, da je Španija zelo privlačno tržišče. To pobudo so začeli uresničevati, ker se dobro zavedajo, da bo sprostitev po letu 1992 naložila industrijcem nove naloge na področju evropske integracije.
Podjetje Snaidero je na drugem mestu med izdelovalci kuhinjske opreme v Italiji. Vrednost lanske produkcije je bila 130 milijard lir. Izvozili so četrtino domače proizvodnje.
V tem podjetju so ugotovili, da se jim odpirajo vrata tudi na evropskem Vzhodu. Že v kratkem bodo naskočili madžarsko tržišče. Prepričani so, da bodo svojo kuhinjsko opremo lahko konkurenčno prodajali tudi v tej državi, kjer je sicer življenjska raven precej nižja od tiste v Zahodni Evropi.
Nadpovprečno so povečali poslovni uspeh
Na letalih Lufthanse je lani bilo 19 milijonov in pol potnikov
Na letalih nemškega prevoznika Lufthansa so lani imeli 19.400.000 potnikov, kar je za en milijon več kot v letu 1987. V odstotkih je povišek bil 5,4. Lani so prepeljali tudi
783.000	ton blaga, kar pomeni 7,7 odstotka več kot leto prej.
Letala Lufthanse so opravila
271.000	poletov na vseh petih kontinentih. Sorazmerno največji porast so zabeležili na progah med Evropo in Daljnim vzhodom, in sicer kar 14,9 odstotka. To je zanje velik uspeh, saj gre v tem primeru za odstotek, ki je dvakrat večji od vsega porasta poletov v svetu.
Lufthansa širi svoja obzorja. V zadnjih letih so kupili več novih letal tudi za polete na krajših progah. Njihova flota šteje sedaj 189 letal. Tu so všteta letala, ki imajo matično oznako Lufthansa, letala pridružene čarterske družbe Condor, tovorna letala družbe German Čargo in letala družbe DLT, ki letijo na krajših razdaljah.
V zadnjem času so odprli več novih domačih ter mednarodnih prog, v načrtu imajo še nekatere druge. Lufthansa kaže zanimanje tudi za našo deželo, saj so pred kratkim odprli novo, že drugo, vsakodnevno progo med Ronkami in Miinchnom. Zelo so povečali število poletov med Nemčijo in Italijo, odprli tudi nekaj
novih prog, dosegli nova letališča na italijanskem polotoku. Letalski promet med Italijo in Zvezno republiko Nemčijo namreč narašča. Koristi imata tako Lufthansa kot Alitalia.
V Munchnu gradijo novo letališče, ki bo lahko zamenjalo oziroma dopolnjevalo tistega v Frankfurtu, ki je danes preobremenjeno.
Tesno sodelujejo z nekaterimi drugimi evropskimi letalskimi družbami. V konzorciju Atlas, ki deluje že dvajset let in ima sedež v Mtin-chnu, so včlanjene Lufthansa, Air France, Alitalia, Iberia in Sabena. Konzorcij skrbi za vzdrževanje in popravila letal. Vsaka družba ima specializirane delavnice za popravilo ene vrste letal. Konzorcij Atlas se je obnesel zelo dobro, zaradi tega so pred kratkim podaljšali njegovo veljavnost.
Uspeh prodaje furlanskega žganja
VIDEM — Furlanski pridelovalci žganja so lani prodali 3 milijone steklenic te pijače. To je sicer nekaj več kot leto prej, vendar pa precej manj kot leta 1980, ko je bilo narejenega in prodanega 50 odstotkov več žganja.
Znano je, da je svojčas žganje veljalo za zelo poceni pijačo, ki so si jo lahko privoščili ljudje s tanjšimi denarnicami. Bogatejši so srkali konjak ali whisky. V zadnjem času, ko se je kupna moč povečala, ljudje kupujejo čedalje več dražjih žganih pijač, še zlasti whisky, ki ga podpira bučna reklama.
V	zadnjem času pa je domače žganje postalo spet zanimivo, ker so se pridelovalci lotili novih oprijemov tako pri pripravi pijače kot tudi pri reklami. To velja za nekatere najbolj znane tovarnarje, ki so znali spretno izkoristiti literarne nagrade, znane de-signerje, ki so poskrbeli za nove vrste steklenic itd. Povedati pa je tudi treba, da je danes pridelano žganje veliko boljše od nekdanjih vrst.
ARMC0 lastnik jeklarne v
San Giorgiu di Nogaro
SAN GIORGIO Dl NOGARO — Ameriška multinacionalna družba ARMCO je kupila jeklarno Indumetal v San Giorgiu di Nogaro. Družba ARMCO je že več let prisotna v Italiji. Poslovni sedež je v Vidmu, njihova last je tudi tovarna v Čedadu, livarno imajo še v bližini Novare. Jeklarno v San Giorgiu di Nogaro so prevzeli s sodelovanjem deželne finančne družbe Friulia. V novo tovarno bodo vložili 3 milijarde lir. Letno proizvodnjo
120.000	ton nameravajo povečati na
200.000	ton.
Zaščita okolja v Ogleju
V	Ogleju bo v petek, 14. aprila, ob 18.vuri pbsvet o zaščiti okolja v Spodnji Furlaniji in ustanovitvi naravnega parka v tamkajšnji laguni. Prirejajo ga Občina Oglej in Deželna zveza krajevnih avtonomij. Poročali bodo oglejski župan Nevio Pun-tin, videmski pokrajinski odbornik za zaščito okolja Aldo Mazzola in podpredsednik deželne vlade Gian-franco Carbone.
Vinitaly v Veroni
VERONA — Prihodnji teden od 14. do 19. aprila bo na sejmišču v Veroni že 23. mednarodni vinski sejem poimenovan Vinitaly. Razstavo priredijo v osmih paviljonih na 125.000 kvadratnih metrih. Razstavljenih bo 800.000 steklenic. Veliko vina bodo v teh dneh obiskovalci seveda pokusili, precej steklenic pa bo našlo pot do domov obiskovalcev.
Razstavljale! pa si seveda obetajo velike posle. Na tem sejmu že veliko let sodelujejo tudi slovenski vinogradniki iz naše dežele.
Poleg italijanskih vin bodo tu razstavljena tudi vina iz Francije, Španije, Zvezne republike Nemčije, Avstrije in Madžarske. V teh državah pridelajo 57 odstotkov svetovne produkcije. Tudi letos bodo razstavljena vina iz drugih držav. Še zlasti v poštev prihajajo vina iz Kalifornije in drugih ameriških zveznih držav. Ameriška viha vedno bolj prodirajo na tržišča.
V dneh sejma Vinitaly bo tudi več strokovnih posvetov. 14. aprila bodo zborovale članice združenja Associazione Donne del Vino. Združenje je bilo ustanovljeno šele lani. To žensko združenje bo v juliju priredilo posvet v kraju Forte dei Marmi, na jesen pa v Milanu (tu bosta dve prireditvi: Expb Vip in Vino e Moda). V Veroni bodo tudi srečanja članov enogastronomskih klubov, enotehnikov in ocenjevalcev vin.
Hintcica banica Dorica ~ Hmecka banica	~ izmečka !>anka Gorka ~ Hoitcka banica Sorica » Hmtilm banka Gorica ~ Kmečka banks
mečka baaka Gorica ~ Kmečka banica Gorica - Kmečka banka Gorka ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica « Kmečka banka sčka banka Gorica “Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banica Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gc čka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gož ka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica » Kmečka banica Gorica » Kmečka banka Gor banka Gorica « Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banica Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gork banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorice Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka. Gorica ~ Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica ~ Kmečka bani«
mečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica » Krneč, seka banka Gorica » Kmečka banka Gorica ~ Kitič £ica banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica ~ Krneč ka banka Gorica ~ Kmečka banica Gorica - Kmečka i banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Gorica ~ Kmečka banka Gorica « Kmečka b' Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica » Krnel
sonca ca “ ič ~ K > Km K me Krneč a Gorica
ečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka ka banki! Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gc rica » Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banica Goi orica - Kmečka banica Gorica » Kmečka banka Gor: ima Krka ~ Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Goril « Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorics mečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica » Kmečka bani«
mečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica » Kmečka banka ačka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Komika banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gc cka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica » KmeSta banica Gorica - Kmečka bankai Gorica ~ Kmečka banica Goi
m banka Gorica
a, Gori
GorkaHiOiflUcHbinJflr G®k.
mecica nauka d^miaC:^ni^^^alanka Goriča ~ Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica »
Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica Kmečka barfe Gorica ~ Kmeš!^*ulk^Sorica - Kmečka banka Gorica
banka Gorica » K Mnlca Gorica * Kme:
Kmečka banka Gor|_ mečka banica Gorica ečka banka Gorica cka banka Gorica ■ ka banka Gorica ~ banka Gorica ~ Kmečka bank' banica Gorica ~ Kmečka banka Kmečka banka Gorka ~ Kmečk mečka banka Gorica « Kmečka ečka banka Gorica - Kmečka čka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorka - Kmečka banica Gorica ka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica banka Gorica » Kmečka banica Gorica ~ Kmečka Mnka Gorica ~ Kmečka banka Gorica Kmečka Kmečka banka Gorica ~	-»
mečka banka Gorica - Krneč* bHAfiHka - Ki ečka banica Gorica ♦ n B B |£Bi “ Kn* čka banka Gorica « KmečkaBsdBBfBr- Kmecle ka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica it
Kmečka banka Gor mečica banka Goril ečka banka Goric* » Kmečka bani«
mečka banica Dorica ~ Kmečka banka i - Kmečka banka Gorica » Kmečka, banka Gc « Kmečka banica Gorica » Kmečka banka Go • Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gori Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Goril orica - Kmečka banka Gorici oricM	banica Gorica ~ Kmečka banke
anka Gorica - Kmečka banka anka Gorica « Kmečka banka Gc Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Goi Kmečka banica Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gor
Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Goric mečka banka Gorica - Kmečka banka Goric* nka Gorica ~ Kmečka banke t Gorka * Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gc orica » Kmečka banka Goi Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gor banka Gorica - Kmečka banica Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Goric Muka Gorica “ Kmečka banica Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Goric* (mečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica. ~ Kmečka bank* mečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica » Kmečka banka ačlca banica Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Gorica ~ Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gc čka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica “Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Gorica ~ Kmečka banka Goi ca banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banica Gorica ~ Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica. ~ Kmečka banka Gor
fifurir:?	Gnrira - Kro^ri« nprslta fjnrim ~ žlmpirkss	~	~ llm^rka harA«
Modeli za elegantno-športne moške letošnje pomladi
V znamenju prenovljene tradicije
Proti
kvarni
potrati
Prenavljajmo staro — tako bi lahko označili osnovno izbiro modnih ustvarjalcev ter proizvajalcev, ko so še lani snovali letošnjo moško ponudbo za pomladansko ter poletno obdobje. Tega načela so se pravzaprav držali še naprej, kar je bilo razvidno ob nedavnih predstavitvah moške mode za naslednjo jesensko-zimsko sezono.
Moška moda, ki je bila dejansko dolga leta nekakšna pastorka, saj so moškemu svetu mojstri ter proizvodnja posvečali veliko manj pozornosti kot dovzetnejšemu ženskemu občinstvu, se zadnje čase vsesplošno uveljavlja. Kot ponavadi ni odnos med ponudbo in povpraševanjem premočrten: moška nečimrnost je postala veliko bolj očitna, istočasno pa se je kakovostno izboljšala proizvodnja, namenjena moškim.
Izkazalo se je, prav gotovo tudi pod pritiskom mogočne italijanske produkcije, da je moško »brezbrižje« do mode precej prirejeno, se pravi prav tako pogojeno kot žensko »navdušenje«.
Nedvomno je res, da so spremembe v ženskem svetu mode veliko bolj očitne. Ne da bi se spuščali v zgodovinsko analizo pojava, lahko zatrdimo, da je trenutno ženski dana ali naložena večja pestrost v izbiri, medtem ko so moški v tem bolj omejeni oziroma svobodnejši.
Zaenkrat namreč v zahodnem svetu moški lahko nosijo samo hlače ter se odločajo za suknjiče oziroma za špor-tnejše puloverje. Med novostmi zadnjih let lahko štejemo možnost kombinacije med tema stiloma, ki je izra-
zila novo strujo označeno kar s sestavljenko športno-elegantni stil.
Prav temu stilu so kreatorji dali veliko poudarka v svojih kolekcijah za letošnjo pomlad. Biti oblečeni v skladu s predpisi športno-elegantnega stila pa pomeni, da mora moški nositi dvodelno obleko v tako imenovanih naravnih barvah zemlje. Zelo so priljubljeni vsi odtenki rjave; upoštevana je tudi zelena v različnih kombinacijah.
Za letošnji uglajeni športni stil pa so značilne kombinacije s cvetličnimi motivi: tako so se pojavile srajce in kravate v izrazitih cvetličnih vzorcih. Modni dodatek, na katerega so kreatorji še zlasti opozorili, pa so telovniki, ki so lahko iz zelo bogatega blaga.
Druga tendenca, ki jo zlasti ponujajo mlajšim moškim, je bolj »informal-na«, kar pomeni, da ni tako vezana na tradicionalne kombinacije. Suknjič je sicer zaželen, skorajda obvezen, vendar pa je bolj nenavadnega kroja in lahko iz vzorčastega oziroma črtastega blaga. Tudi v uporabi barv so se modni kreatorji bolj sprostili in vključili v paleto upoštevanih barv izzivalne odtenke rdeče barve.
In končno še tretja nakazana smer za letošnjo pomladno moško modo: klasični stil, ki ni in ne bo nikoli zamrl. V to »ever green« kategorijo sodijo klasične moške obleke, na primer iz svetlo rjave lahke volne, ki jim dodajajo črtaste srajce in pa »cvetlične« kravate. K vedno veljavni klasičnosti je treba prišteti tudi temno plave obleke, ki so stalnica v garderobi vsakega elegantnega moškega.
Ustvarjalnost, ki se oplaja v folklorni zakladnici
Tango spet vabi v ognjevit objem
Iskanje navdihov vsepovsod po svetu, predvsem pa poseganje po folklornih elementih raznih narodov, sodi med stara pravila igre v sila pisanem svetu mode. Še zlasti zadnje čase, ko se ponujanje novih zamisli zelo očitno umika obujanju starih, že uveljavljenih predlogov, je beg v preteklost in tradicijo izredno zaznaven.
Seveda je posnemanje podvrženo prilagajanju modnim predpisom in prosti interpretaciji stilistov. Od nekdaj je bil izraziti tango zelo priljubljen motiv, ob katerem se je ustvarjalna žilica modnih mojstrov lahko nebrzdano sprostila. V poštev so seveda prihajali predvsem modeli za poletje ali pa za plesno-ve-černe priložnosti.
Z ugotovitvijo, ki sicer zveni precej kot pretveza, da je tango v svoji domovini, se pravi v Argentini, spet polnokrvno zaživel, je vrsta znanih mojstrov za letošnje »vročekrvno poletje« pripravila veliko modelov. V kolikšni meri pa se domišljija modnih ustvarjalcev razhaja od »originala« lahko preverite na naših dveh primerih (sliki desno). Izzivalnejši model je' seveda iz »umetnega sveta« mode.
Ugotovitev, da je človeštvo v teku svojega razvoja in zatorej še najbolj očitno na zahodni strani zemeljske poloble zelo potratno ravnalo z osnovnimi prvinami, se je že globoko zasidrala v vsesplošno zavest. Manj odločno pa so prebivalci razvitejših držav začeli omejevati prekomerno porabo na primer energije ali vode tudi zato, ker so informacije o škodi, ki jo lahko povzročijo z »normalnim« načinom življenja nepopolne oziroma večkrat nezaželene.
Tako na primer v Italiji še vedno naletavajo na gluha ušesa pozivi, naj se ljudje ne vozijo toliko z osebnimi avtomobili, ker so izpušni plini med glavnimi povzročitelji onesnaženja zraka v velikih mestih. Prav tako se bodo težko znebili veliko bolj zdrave navade, v tem primeru umivanja. Izračunali so namreč, da znaša povprečna dnevna poraba vode na glavo 200 litrov, od teh jih kar 30 »steče« med prhanjem. Uporaba prhe je vsekakor bolj »ekološka« od kopeli, kajti v tem primeru bi porabili kar 100 litrov vode.
Še bolj kot poraba vode pa je zaskrbljujoča poraba energije. Malokdo in še to samo poleti se umiva z mrzlo vodo, električni grelci pa so med najbolj požrešnimi porabniki energije. Zato tudi priporačajo in kjer je mogoče tudi uvajajo gretje na plin, ki je veliko cenejše.
Pod drobnogled pa so prišli tudi vsi gospodinjski stroji, ki so se že udomačili v vsaki hiši. Stara ugotovitev pravi, da v povprečju vsi preveč ali neracionalno uporabljamo razne stroje. Na primer z izbiro pravilnega programa pri pralnem stroju lahko dosežemo isti rezultat z manjšo porabo energije.
Dolga leta tem vidikom niso posvečali veliko pozornosti ne proizvajalci ne kupci. Primarnega pomena je bila za ene in druge cena. Šele naknadno se je razvil čut za ocenjevanje strojev z ekološkega vidika, se pravi, da so preverjali kvaliteto v luči porabe energije in morebitne škode, ki jo povzroča okolju.
Verjetno bi še danes povprečen državljan težko našel zvezo med hladilniki in zastrašujočo »luknjo«, ki je nastala v plasti ozona naše atmosfere. Vendar pa le obstaja: med glavnimi »zajedalci« ozona so klo-rofluoroogljikovodiki, ki jih v prodaji označujejo kot freon (Fcf). Te pline uporabljajo tudi v izolacijskem sistemu hladilnikov.
Desetletja so vsakemu hladilniku »dosodili« približno 900 gramov freona, v začetku letošnjega leta pa je stopil v veljavo mednarodni sporazum, ki so ga sprejeli v Montrealu, zaenkrat pa ga je ratificiralo 32 držav. V skladu z določili tega sporazuma, bi morale tovarne do leta 1998 za polovico zmanjšati količino freona. Po mnenju članic EGS pa to ni-dovolj, zato so predlagale, da bi do začetka tretjega tisočletja zmanjšali uporabo škodljivega freona za 85%.
Pripravila BREDA PAHOR
Besedni spopad za primat v bogatem svetu mode
Pariš c'est Pariš — zatrjujejo še bolj ponosno kot kdajkoli Francozi, ko obhajajo dvestoletnico francoske revolucije, obenem pa proglašajo svoje glavno mesto za prestolnico svetovne mode in vsesplošnega razkošja. S takšnimi izjavami so med nedavnim prikazovanjem visoke in tako imenovane pripravljene mode razhudili italijanske ustvarjalce in deloma tudi proizvajalce. Slednji so bili sicer v besedni bitki precej nevtralni, kajti italijanske družbe proizvajajo modele domačih in tujih stilistov, med katerimi je še največ prav francoskih.
Zelo blagodejno je na že itak zelo izrazito težnjo Parižanov, da poudarjajo svojo grandeur, vplivalo zadržanje nekaterih italijanskih mojstrov. Najprej se je v objem »prestolnice razkošja« zatekel sloviti Valentino, nakar mu je sledil v kategoriji »pret-a-porter« predstavnik mlajše generacije Romeo Gigli. Na sliki skrajno levo njegov model za naslednjo zimsko sezono.
V zagotavljanju, da je Pariz od nekdaj in še danes središče svetovne mode, Francozi navajajo podatek, da se je k njim zateklo največ tujih ustvarjalcev. Samo Italijani in deloma Angleži so v večini primerov rajše ostali doma.
Še najbolj pa so v Parizu ponosni na množično japonsko prisotnost, pa čeprav je njihova modna ustvarjalnost precej daleč od povprečnega francoskega okusa in ne vsebuje nekaterih osnovnih značilnosti poudarjenega razkošja.
Vendar pa številčni izračuni pravijo, da je Milan uspešnejši. Tudi v tej zadnji fazi, ko prihajajo na dan hibe sicer dobro utečenega stroja italijanske mode, je obračun za italijansko proizvodnjo pozitiven. Kljub razmeroma visokim cenam, precejšnji zasičenosti trga ter nekakšnemu ponavljanju oziroma obnavljanju že uveljavljenih predlogov, so nedavne milanske prireditve, na katerih so predstavili žensko pripravljeno modo za naslednjo jesensko-zimsko sezono, doživele velik finančni uspeh. Zato Milančani, ki so očitno bolj pragmatične narave, mirno odgovarjajo, da se francoska prestolnica lahko ponaša z naslovom »kraljice mode«, vendar pa gre za plemiški naslov brez finančne osnove.
S prirojeno vzvišenostjo se čistokrvni in posvojeni Parižani ne dajo motiti s takšnimi banalnimi razpravami o denarju ter nadaljujejo v prizadevanjih, da bi ustvarili »nenadkriljivo modo«. Temu so tudi prikrojili staro pravilo, da je treba začeti z malega in zato posvečajo veliko pozornosti tudi modi za najmlajše, kot je razvidno na sliki levo.
Gre za najlepšo podzemno votlino na svetu
Vedno privlačno Postonjsko jamo si velja ogledati na pomlad
5 milijonov Italijanov na počitnicah
Mladi veliko potujejo na kar se da cenen način
Večina tistih, ki bodo prebrali te vrstice, je skoro gotovo že bila v Pos-tonjski jami. Kljub temu pa si marsikdo ponovno želi vanjo, pa čeprav je v njej bil že večkrat. Obisk take podzemne votline kakršna je Postonjska jama je vendarle edinstven dogodek. Malokje drugod po svetu se lahko ponašajo s podobnimi votlinami, malokje se ponašajo s tako lepimi, malokje je to turistično tako izkoriščeno kot v Postojni.
Postonjsko jamo so odkrili že leta 1818. Lani so v tem kraju Notranjske, ki je daleč od današnje državne meje z Italijo, primerno počastili 170—letnico odkritja jame. V drugi polovici prejšnjega stoletja, potem ko je bila skozi Postojno speljana železnica, so jamo pričeli turistično izkoriščati. Vendar pa so turisti takrat bili zelo selektivni, turizem je bila domena peščice bogatih ljudi. Turizem se je množično razvil med dvema vojnama (takrat so tudi v Postojno vozili nedeljski "ljudski" vlaki), še večji razmah pa je dobil po drugi vojni.
V zadnjem času si je Postonjsko jamo poleg domačinov ogledalo zelo veliko število tujcev. Postojna stoji na pomembni prometni žili, ki povezuje evropski Sever z obalami Dalmacije in Istre. Vsakdo ki potuje na počitnice se vsaj za nekaj ur ustavi v Postojni, da si ogleda znamenito jamo. Sedaj je mimo
Postojne zgrajena avtocesta, kar pa ne izključuje izvoza in obiska jame.
Do lanskega leta je Postonjsko jamo obiskalo 24 milijonov ljudi. Električni vlak je vse te goste popeljal v notranjost jame, v čudoviti svet kapnikov, skozi čarobno razsvetljene dvorane, mimo prepadov in podzemeljskih voda. Ob raznih priložnostih so v veliki podzemni dvorani tudi koncerti raznih orkestrov.
Postonjska jama pa ni edina na tem območju. Nedaleč od Postojne so še nekatere druge, ki sicer ne dosegajo lepote Postonjske, so pa na svoj način
tudi zanimive. V mislih imamo jami Pivko ter Črno, bliže Trstu pa Škocjanske jame pri Divači, ki so pred kratkim prišle v seznam kulturne dediščine Unesca. Vsakokrat ko gremo v Postojno pa je že skoro obvezen obisk v Predjamskem gradu, v nekdanjem gnezdu roparskega viteza Erazma Predjamskega.
Sedaj na pomlad, ko ne gremo na daljše izlete, je čas, da si tudi mi ogledamo Postonjsko jamo. V tem spomladanskem času brez dvoma ne bo na parkirišču pred jamo toliko gneče kot v poletnih mesecih.
Vse manj je nacionalnih in tudi rasističnih pregrad med mladimi. Mladi, pa naj bodo iz Severne ali Južne Evrope, iz Amerike ali Azije, iz vzhodnoevropskih držav ali Afrike, imajo danes podobne probleme in zahteve, podobne želje in tudi navade. Čeprav izjavljajo, da so proti nekdanjim oblikam discipline, proti uniformam, lahko mirne duše ugotavljamo, da se jih je oprijela uniformiranost. Kar poglejte jih, ko prihajajo iz šolskega poslopja. Še bolj to ugotavljamo takrat, ko mladi gredo na počitnice. Jeansi so že nekaj obveznega, telovadne copate prav tako. Isto velja za živopisani nahrbtnik. V počitniškem času, ko gredo mladi na počitnice, čestokrat v tuje države, težko ločiš domačega potnika od tistih, ki prihajajo iz drugih držav. Najbrž tudi zaradi tega ker se mladi med seboj pogovarjajo v angleškem jeziku, pa čeprav velja pravilo, da je to neke vrste šolska angleščina, ki je ne uporabljajo niti Angleži niti Američani.
Na počitnicah mladi niso zahtevni. Potujejo z vlakom, ki je cenejši od potovanja z drugimi vozili, običajno tudi zaradi tega ker je študentska karta za enomesečno vožnjo po vsej Evropi sorazmerno zelo poceni. Tisti, ki potujejo z letalom, se zadovolijo z najbolj cenenimi vožnjami, potrpežljivo čakajo v vrsti kdaj bo prišel njihov trenutek. Sorazmerno malo je takih, ki potujejo z avtomobilom. Največkrat se trije — štirje domenijo za skupno vožnjo, da na tak način med seboj poraz-
delijo stroške. Iz statistik sicer izhaja, da dobra tretjina mladih potuje sama.
Tudi s prenočiščem ni nobenih težav. Dober del mladih potovalcev ima s seboj spalno vrečo. Prespati pod milim nebom ni nič izrednega. Nekateri se zaradi tega hudujejo. Poglejmo primer iz Benetk, kjer je pred kakim letom nek občinski odbornik prepovedal, da bi mladi prenočevali na ulici, še zlasti pred železniško postajo. Omenjeni odbornik sicer ni pomislil, da so sedanji študentje bodoči odvetniki in zdravniki, ki bodo kasneje prišli v Benetke in prenočili v tistih hotelih, kjer je treba odšteti sto, dvesto tisoč ali še več lir samo za prenočevanje.
Iz podattkov državnega statističnega urada ugotovimo, da se v poletnem času premika nad 5 milijonov mladih Italijanov. 55 odstotkov teh je fantov, 45 odstotkov pa deklet. Le ena petina vseh teh gre na počitnice z družino. V mislih imamo mlade med petnajstimi in 24. leti.
Po oceni študentskega turističnega centra CTS, ki ima že nad 100.000 članov, je bilo lani zabeležiti na tem področju porast 28 odstotkov. Večina mladih sicer ostane v času počitnic v domači državi, veliko pa jih gre v inozemstvo, in sicer najraje v Grčijo, Jugoslavijo, Španijo in Tunizijo.
Poglavje zase pa so tista potovanja, ki so povezana s šolskim turizmom (v tem okviru celotni strošek znaša 4.000 milijard lir) ter tista, v glavnem v tujino, ki so povezana s tečaji tujih jezikov.
Na letališču v Pulju je vedno več prometa
Španski hoteli SOL tudi v Mehiki
Na letališču v Pulju imajo iz leta v leto več prometa. Nekdanje vojaško letališče so preuredili tako, da na njem pristajajo tudi potniška letala. Z njimi prispe iz vseh krajev Evrope veliko turistov, ki zatem uživajo počitnice v raznih krajih hrvaške Istre. 28.aprila bodo tam otvorili nekaj novih objektov in sicer novo letališko zgradbo v kateri bodo čakalnica, razni uradi, duty free shop in še drugo. V ta namen so porabili 26 milijard dinarjev. Na otvoritveno svečanost pride predsednik jugoslovanske zvezne vlade Ante Markovič.
Puljskega letališča se poslužujejo številni tujci, ki priedejo na obisk otočja Brioni.
Razstava Art Deco v Bruslju
V Bruslju, v tamkajšnji palači lepih umetnosti, je do konca maja odprta razstava nad 300 likovnih del zvrsti Art deco narejenih v času med leti 1915 in 1935. Gre za stanovanjsko opremo, dragocene predmete, lepake, ki so jih v omenjenam časovnem razdboju naredili umetniki iz vseh evropskih držav. Razstavljene eksponate so nudili muzeji zahodne in vzhodne Evrope. Palačo Palais des bea-ux arts, je v decd stilu v začetku dvajsetih let zgradil Victor Horta.
Med najpomembnejše hotelske komplekse v Španiji sodi skupina "Sol". Ta ima vrsto hotelov tako na iberijskem polotoku kot na Balearskih ter Kanarskih otokih.
Skupina "Sol" pa ima svoje hotele tudi na drugih kontinentih, še zlasti v Južni in Srednji Ameriki, kamor najraje zahajajo španski turisti. V sklop te skupine sodijo tudi luksuzni hoteli "Melia", ki jih vidimo v najbolj znanih krajih na Španskem.
V Mehiki bo še letos ta skupina odprla kar pet luksuznih hotelov. Prvega so sicer že odprli na pacifiški obali mehiškega dela Kalifornije, v
Los Cabos, kjer imajo skozi vse leto temperaturo 24 stopinj. Goste bodo torej imeli v vseh letnih časih. V tem hotelu je 190 sob. Druge hotele bodo še letos odprli na pacifiški obali ter na tisti ob Karibskem morju. Francoska hotelska družba Accor pa je odprla dva nova hotela verige Novotel v Belgiji. Prvega, s 136 sobami, bodo čez nekaj dni odprli v središču Bruslja, le nekaj sto metrov od znamenite Grand Plače, drugega pa v maju v Brugesu.
V Ženevi pa so popolnoma obnovili hotel Penta, ki je last nemškega letalskega prevoznika Lufthansa.
Milan in turizem
Nad 10 milijard lir letno prinese Milanu turistična dejavnost. V Milanu je 554 hotelov, 500 tour operaterjev, vrsta kampov ter še kar precej zasebnih oddajalcev sob, pa še cela vrsta gostišč.
V Milan pride vsako leto 2.600.000 turistov. Sem seveda sodijo tudi vsi tisti, ki pridejo v Milan iz poslovnih razlogov. Tour operaterji v tem mestu pa nudijo svoje usluge 700.000 Milančanom, ki gredo na počitnice in izlete.
Počitnikovanje v Piacenzi in v njeni neposredni okolici
Domače vino piješ iz porcelanaste skodelice
Za domačine in sosede je Cre-mona mesto treh "T": "Toron, to-raz, tettaz". Mandorlat, stolp, ženska prša. Cremona je namreč znana kot kraj kjer izdelujejo odličen mandorlat, kot kraj v katerem je naj višji cerkveni stolp v Padski nižini in kot kraj v katerem živijo šarmantna dekleta. Nekaj desetin kilometrov južno od Cremone, ki upravno sodi v Lombardijo, pa je Piacenza. Tudi tu imajo trojko, le da je črka "C" tu zamenjala črko "T". "Chiese, caserme, casini". V Piacenzi imajo nad sto cerkva, od same ustanovitve mesta pred več kot dvatisoč leti so tu imeli vse polno vojašnic, in, prav zaradi tega, je bilo tu tudi veliko nekoč takoimenovanih "zaprtih hiš" v katerih so bivala dekleta, ki so na tak ali drugačen način zadovoljevala številne vojake.
Zgodovinarji pravijo, da so Piacenzo ustanovili Rimljani leta 218 pred našim štetjem. Takrat se je Hannibalova kartažanska vojska z onkraj Alp približevala ravninam apeninskega polotoka. Rimski vladarji so v tem kraju postavili utrjeno vojaško taborišče. Na podoben način so veliko časa kasneje Benečani zgradili trdnjavo Palmanovo, ki naj bi bila odkočna deska za vojaštvo, ki je imelo nalogo braniti meje Serenissime pred turškimi vpadi.
Rimljani takrat niso imeli sreče. Komaj sedem mesecev po ustanovitvi utrjenega mesta se je kakih deset tisoč rimskih vojščakov zateklo za mestno obzidje, potem ko so bili poraženi v bitki, znani kot tisti ob reki Trebbia. Nekaj let kasneje pa je drug Kartažan, Hamil-kar, mesto osvojil in ga sežgal.
Piacenza se nahaja na skrajnem zahodu dežele Emilija. Tudi skozi to mesto je že v rimskih časih bila
speljana znana Via Emilia, ki seče na pol vsa pomembna mesta v tej deželi. Prav zaradi tega so skozi to mesto vedno hodili vojaki. Bili so tisti, ki so prihajali z Apeninskega polotoka in bili namenjeni na Sever, v Milan in še dlje, kot tudi tisti, ki so z zahodne strani stremeli proti Vzhodu ali pa obratno. Tamkajšnji zgodovinarji vedo povedati, da so se francoski osvajalci v Napoleonovem času obnašali bolj osorno kot stopetdeset let kasneje nacisti. Novačili so mladeniče, da so jih pošiljali na rusko fronto. Če je kak mladenič zbežal potem so Francozi pobili njegovo družino.
Prav zaradi tega je v mestu bilo veliko vojašnic. V Mussolinijevih časih in med vojno je tu bilo nad dvajsettisoč vojakov. Dandanes jih je seveda manj, tu so le nekatere vojaške šole in skladišča. Iz vojnih časov so domačini vojake zasovražili. Zaradi tega vsi tisti, tudi taki iz naših krajev, ki so po vojni služili vojaški rok v Piacenzi, so živeli kot odžagani od mestnega življenja.
Povedali smo, da Piacenza sodi v deželo Emilia—Romagna. Domačini pa se ne čutijo, da bi bili podobni drugim prebivalcem te dežele. Prav tako nočejo imeti nič skupnega z Lombardijo, Ligurijo ali Piemontom. Hočejo biti nekaj zase. Najbrž tudi zaradi tega so precej zaprti sami vase. Turizma niso kdovekaj razvili, pa čepraj imajo zanj podobne možnosti kot njihovi sosedje.
Piacenza je mesto ob Padu. Zaradi tega igra pomembno vlogo v sicer ne precej razvitem rečnem prometu. Dandanes se tu srečujejo pomembne prometnice — avtoceste. Najpomembnejša je spelja-
na iz Milana tja do Bologne in Rima. Druga avtocesta je speljana iz Brescie m mimo Piacenze vodi v Turin in v Genovo. Napisali smo besedo "mimo". Malokdo tu izvozi in gre na obisk mesta.
Tistim malošteilnim pa ne bo žal obiska. Mestno središče je skoro nedotaknjeno. Povedali smo že, da je v mestu sto cerkva. Nekate-
re skrivajo dragocenosti. Sredi mesta je mogočna stavba nekdanje vladarske družine Farnese, ki se lahko kosa s tisto iste plemiške družine v sosedni Parmi. V njej so že uredili zanimive muzeje, veliko pa je prostora, ki ga šele sedaj urejajo. Tudi v tem mestu so središčne ulice ozke. Zaradi tega je bolje pustiti vozilo na kakem par-
kirišču in iti na obisk mesta peš. Domačini pridno uporabljajo kolesa.
V	samem mestnem središču, tik pred občinsko palačo, zgrajeno v gostskem stilu, ki ima marsikaj podobnega z županstvi drugih padskih mest, sta bronasta kipa dveh članov vladarske družine Farnese. Kot v vseh plemiških in vladarskih družinah so tudi ti bili med seboj skregani. Zaradi tega vsak dveh princev na konju gleda stran, da bi se ne videla eden drugega.
Tu je eno najbolj znanih gledališč Padske nižine. Najbolj znani italijanski pevci in gledališki igralci so tu doma, nastopajo pred zelo zahtevno publiko.
V	neposredni bližini mestnega gledališča je ena najbolj znanih restavraciji ne le v Piacenzi marveč v vsem zahodnem delu Padske nižine. To je Antiča osteria del Teatro. V njej je tudi danes mogoče dobiti na mizo po starem pripravljene domače jedi, ki spominjajo na kmečko kuhinjo.
V	mestni okolici je veliko zanimivih krajev, v katerih si postrežen zelo vljudno. Tod okrog je tudi veliko vinogradov, ki dobesedno prekrivajo tamkajšnje griče, še zlasti tiste v zahodni smeri.
Da ne pozabimo. Če vam bodo v kaki odmaknjeni podeželski gostilni natočili vino v skodelico, ki smo jo pri nas svojčas uporabljali za jutranjo belo kavo, se ne smemo začuditi. Stari ljudje še danes vino pijejo iz takih skodelic. Sicer pa so se tudi v tem v največ krajih že posodobili. Tudi v te kraje so prodrli stekleni kozarci.
MARKO WALTRITSCH
Po zmagi proti Španiji r Davisovem pokalu
V moški odbojkarski C-l ligi
Jugoslavija v polfinalu
SPLIT — Teniška reprezentanca Jugoslavije si je že priborila uvrstitev v polfinale Davisovega pokala. Potem ko je v prvem dnevu, v katerem sta bili na sporedu igri posameznikov, že vodila z 2:0 proti Španiji, je včeraj v dvojicah osvojila še tretjo, odločilno točko. Podobno kot v igri posameznikov, sta barve Jugoslavije branila Ži-vojinovič in Ivaniševič, ki sta s 3:2 (4:6, 6:4, 4:6, 7:6, 13:11) odpravila španski par Snchez - Casal.
Seveda je bilo veselje v jugoslovanskem taboru izredno. Trener Armenu-lič je dejal, da je bila zmaga povsem zaslužena. S svoje strani je španski selektor Orantes izjavil, da so zaradi hitre podlage poskušali, da zadržijo nasprotnikove servise, kar pa jim v zadnjih dveh setih ni več uspelo in poraz je bil neizbežen. Kratek je bil tudi najboljši španski igralec Sanchez: »Začetek srečanja je pripadel nam, v drugem setu smo zamudili nekaj priložnosti, kasneje pa je vse odločil odličen servis Jugoslovanov.«
Danes morajo odigrati še zadnji srečanji posameznikov, ki pa ne moreta nič več spremeniti. Če ne bo kakšnih
sprememb, se bosta najprej pomerila Zivojinovič in Casal ter zatem še Ivaniševič in Sanchez.
V polfinalu se bo Jugoslavija srečala z zmagovalcem dvoboja Avstrija -Švedska.
Nekaj izidov ostalih četrtfinalnih srečanj:
ČSSR - ZRN 2:1 (Srejber, Korda -Becker, Jelen 6:3, 6:7, 3:6, 7:6, 6:3); Avstrija - Švedska 2:1; ZDA - Francija 2:0 (McEnroe - Noah 6:3, 6:4, 6:1; Agassi -Leconte 6:1, 6:2, 5:7, 6:1).
Danes dirka Pariz - Roubaix
COMPIEGNE (Francija) — Danes bo na vrsti tradicionalna kolesarska dirka od Pariza do Roubaixa, ki je veljavna tudi za svetovni pokal. Seznam tistih, ki so odpovedali svojo udeležbo, pa se je včeraj še podaljšal. Zadnja na vrsti sta bila Peiper in Van Vliet, še prej pa so med drugimi udeležbi odpovedali Italijani Fondriest, Ghirotto, Amadori in Gelfi, Nizozemec Van Der Velde, Švicarja Demierre in Heflinger ter Španec Aldanondo.
CUS TRST - OLVMPIA GORICA	3:0 (15:0, 15:9, 15:7)
OLVMPIA GORICA: Špacapan, Sfiligoj, Petejan, I. in Š. Cotič, Damjan, Simon in Andrej Terpin, Dornik in Bello.
V predzadnjem letošnjem prvenstvenem nastopu so morali odbojkarji goriške 01ympie prepustiti točki zastopnikom CUS. Še predno so stopili na igrišče v telovadnici na Monte Cengiu je bilo na dlani, da se gostitelji ne bodo pustili presenetiti, saj so potrebovali samo še dve točki za osvojitev drugega mesta na končni lestvici, s čimer bi si tudi matematično zagotovili napredovanje v višjo B ligo ne glede na izid v zadnjem kolu.
Tako kot so Goričani pričeli, je bilo nemogoče, da bi na tem gostovanju pripravili presenečenje. V prvem nizu so ostali pri ničli in set je bil nemara končan v rekordno kratkem času. Šele v drugem nizu, ko je bil delni izid 3:0 v korist Tržačanov, so Špacapan in tovariši le uredili svoje vrste in zaigrali veliko bolj zbrano in učinkovito. Izbojevali so kar sedem zaporednih točk in nasprotnika, ki je bil brez moči, potisnili v obrambo. Gostje so zelo dobro servirali, tudi v skoku, uredili so sprejem, s čimer je bil tudi napad veliko bolj učinkovit. Dobra igra Jakopičevih varovancev pa ni dolgo trajala. Gostitelji so najprej izenačili pri deveti-ci in potem osvojili še potrebnih šest točk ter seveda povedli z 2:0. Pri Goričanih je bilo tudi v nadaljevanju preveč napak, ki jih moramo pripisati prekomarni nervozi. V tretjem nizu so uspeli stanje izenačiti 6:6 in potem osvojiti še točko. Končna usoda 01ympie bo bržkone znana šele v soboto po domačem obračunu z Vivilom. (G. F.)
V ženski odbojkarski C-l ligi
Po zmagi na tujem borovke rešene
FOČE COLORI LATISANA - BOR ELPRO	1:3
(8:15, 17:15, 13:15, 4:15)
BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, D Ambrogio, Foraus, Grbec, Fučka, Vizentin, Brazzani, Vidali.
LATISANA — Borovke so se sinoči v Latisani dokopale do odločilnih točk in si z lastnimi močmi izbojevale obstanek v ligi, s čimer so kolo pred koncem prvenstva izpolnile cilj, ki so si ga zastavile pred pričetkom sezone.
Kljub temu da je bila sezona zanje, zlasti s psihičnega vidika, zelo naporna, so sinoči v Latisani še zmogle zbrati dovolj energij za uspeh, ki je bil vse prej kot lahek.
Čeprav Latisana v bistvu ni imela pravih motivacij, je docela popustila šele v zadnjem nizu, dotlej pa se je borila za vsako žogo in tekma je bila kljub občasni premoči servisov nad sprejemom zelo lepa.
Borovke bi lahko zmagale s 3:0, saj so v drugem nizu vodile s 14:13, a v tretjem so po visokem vodstvu s 13:8 celo tvegale, da bi niz izgubile, vendar so se na koncu le opomogle.
Proti ekipi z menda najboljšim napadom v ligi, so pla-ve v polju igrale spet nad svojim povprečjem in v celoti izbrisale slab vtis, ki so ga zapustile prejšnji teden proti Vivilu in znova potrdile, da igrajo v gosteh bolje kot doma, saj je bila to že njihova šesta zmaga v enajstih nastopih.
Ingemar Stenmark se je poslovil
Italijanska košarkarska A-2 liga
San Benedetto - Fantoni
SALEN (Švedska) — Švedski smučarski as Ingemar Stenmark je dokončno vzel slovo od belih strmin. Okrog njega so se včeraj zbrali včerajšnji in današnji mojstri, ki so se pomerili v slalomu. Na rezultate je sicer malokdo pazil, za kroniko pa povejmo, da sta najboljši čas dosegla Norvežan Furu-seth in Italijan Tomba (50"59), sledijo: 3. Nilsson (Sve.) 51"80; 4. Bittner (ZRN) 52"12; 5. Stenmark (Šve,) 52"13. Nastopil je tudi Italijan Thoni, ki je bil štirinajsti.
Stenmark, ki bo odslej delal za jugoslovansko smučarsko hišo Elan, s katere smučmi je sicer vseskozi tekmoval (skrbel bo za stike z javnostjo) ima za sabo neponovljivo kariero. Svojo prvo zmago v svetovnem pokalu je osvojil decembra leta 1974 v Ma-donni di Campiglio, zadnjo pa februarja letos na veleslalomu v Aspnu. V svoji karieri je osvojil tri svetovne naslove ('76, 77 in 78), šestnajst pokalov v posameznih disciplinah (8 v veleslalomu in prav toliko v slalomu), dva olimpijska naslova (slalom in veleslalom leta 1980) ter bronasto odličje (76), tri svetovne naslove (slalom 78 in '82, veleslalom '82) in srebrno odličje v veleslalomu ('82).
Italijanska odbojkarska A liga
PLAY-OFF MOŠKI: Camst Bologna
-	Maxicono 0:3, Odeon Falconara - Eu-rostyle Montecchiari 3:0, Porto Ravena
-	Panini 1:3, Petrarca Padova - Sisley Treviso 1:3.
ŽENSKE: Assovini Bari - Crocodile 3:0, Lagostna Reggio Calabria - Teodora 0:3.
Moška rokometna C liga
Monselice - Kras Trimac 21:26
GORICA — V današnjem predzadnjem kolu italijanske košarkarske A-2 lige bo v Gorici važna tekma za uvrstitev v play out med domačim San Benedettom in videmskim Fantoni-jem. Tekma bo prav gotovo zelo borbena, saj je (mimo prestižnega pomena, saj je deželni derbi pač... derbi) v boj za nastop na dodatnih srečanjih vpletenih več ekip.
SPORED A-2 LIGE: Glaxo - Caripe; Irge - Filodoro; Joilycolombani - Marr; Kleenex - Sangiorgese; San Benedetto - Fantoni; Sharp - Braga; Standa - Ne-utroroberts; Teorema - Annabella.
Italijanska košarkarska A-l liga
Zmaga Neapeljčanov
REGGIO EMILIA — V anticipirani tekmi A-l lige je peterka Painija iz Neaplja premagala domače Cantine Riunite s 94:93 (57:51) ter jih dejansko obsodila na izpad. Kroniko tekme lahko osredotočimo le na zadnjo sekundo igre, ko je Lamperti napravil povsem nepotrebno osebno napako nad Fantinom, slednji pa je realiziral prvi prosti
met ter tako podaril zmago svoji ekipi. V nasprotnem primeru bi morali peterki odigrati podaljške, Paini pa je že izgubil dva igralca zaradi osebnih napak.
Prva jugoslovanska liga
Slavje Olimpije
SMELT OLIMPIJA - BORAC 137:84 (61:29)
SMELT OLIMPIJA: Petrovič 10, Zdovc 16, Besedic 6, Tovornik, Hauptman 18, Petranovič 17, Vilfan 23, Čur-čič 16, Kotnik 25, Djurišič 6.
V kroniki te zadnje tekme rednega dela prvenstva spada tudi pojasnilo, da so se igralci iz Čačka z avtobusom vozili ves dan. Tako je razumljivo, zakaj je na koncu skoraj šestdeset točk razlike ločilo ekipi.
OSTALI IZIDI: Prvi partizan - Bosna 89:116 (38:56); Crvena zvezda - Šibenka 115:89 (64:43); Zadar - Partizan 71:73 (35:35).
DANAŠNJI SPORED: Jugoplastika - Vojvodina; IMT - Cibona.
Seja zveznega sveta FIGC
Vrsta novosti
RIM — Na včerajšnji seji zveznega sveta FIGC so se domenili za vrsto novosti, predvsem glede datumov nogometnih prvenstev v prihodnji sezoni in nakupa tujcev. Prvenstvo A lige se bo pričelo 27. avgusta in se bo zaključilo 29. aprila 1990. Štirikrat ga bodo prekinili zaradi nastopov državne reprezentance in sicer 15.10., 12.11., 24.12. in 1.4. 1990.
Prvenstvo B lige se bo tudi pričelo 27. avgusta in se bo zaključilo 3. junija (prekinitve bodo 24.12., 11.2. in 15.4). Prvenstva C-l in C—2 lige se bodo pričela 17.9. in zaključila 3.8. 1990. Predhodne pogodbe nogometašev A, B in C lige bodo lahko sklepali od 17. aprila do začetka kupoprodajne sezone. Predhodne pogodbe za tuje nogometaše pa bodo lahko sklepali od jutri naprej, dokončno pa bodo morali pogodbe podpisati med 29. junijem in 12. avgustom. Dodatna kupoprodajna sezona za tuje nogometaše pa bo trajala od 9. do 19. oktobra.
V svetovnem šahovskem pokalu
Ljubojevc vodi
BARCELLONA — Na osmem kolu turnirja za svetovni šahovski pokal je Ju-
goslovan Ljubomir Ljubojevič remiziral z domačinom Iljeskasom ter tako ohranil prvo mesto na lestvici. Svetovni prvak Kasparov je premagal Shorta in napoveduje svoj pohod proti vrhu lestvice.
IZIDI 8. KOLA: Nikolič - Šalov remi; Nogeiras - Beljavski 1:0; Spasski - Speel-man remi; Iljeskas - Ljubojevič remi; Kasparov - Short 1:0; Ribli - Hjartarson remi; Jusupov - Hiibner remi; Serjawan -Korčnoj 0:1. Prost je bil Vaganjan.
LESTVICA: Ljubojevič 6; Jusupov 4,5; Hjartarson, Hiibner, Korčnoj, Short 4,5; Kasparov 4; Spasski 4; Serjawan, Šalov 3,5; Iljeskas 3,5; Beljavski, Ribli 3; Nikolič, Nogeiras 3; Vaganjan, Speelman 2.5.
Namiznoteniško SP
Kalinic ni uspel
DORTMUND — Na namiznoteniškem svetovnem prvenstvu v Dortmundu nista Jugoslovan Zoran Kalinič in Poljak Kuharski uspela osvojiti naslova prvaka v moških parih. V finalu ju je namreč z 18:21, 21:17 in 21:19 premagal zahodno-nemški par Rosskopf in Fetzner.
V finalu ženskih parov sta Kitajki Qiao Hong in Deng Vaping premagili rojakinji Chen Jing in Hu Xiaoxin z 21:18 in 21:19.
V moški C-2 ligi po sinočnji domači zmagi
Meblo Imsa praktično rešen
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - TORRIANA	3:1 (6:15. 15:12, 15:6, 16:14)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, R. in P. Pernarčič, Starc, Meton, Budin, Stančič in Stranj.
Gostje, ki so sicer v nevarnih vodah na spodnjem delu lestvice, so na gostovanju v Trstu pričeli izredno zagrizeno in napadalno. Z odličnim napadom so gostitelje v prvem nizu spravili v zadrego, ker ni bilo pričakovali tako učinkovite igre, seveda če jo primerjamo s tisto, ki so jo v prvem delu prvenstva prikazali sredi Gradišča.
Potem ko so gostitelji uredili blok, je imela Torriana vse več težav. Igra je bila v drugem nizu enakovrednejša, domačini pa so najprej izenačili ter potem zlahka povedli v nizih z 2:1. V četrtem setu so nasprotniki spet pokazali veliko željo po uspehu ter povedli najprej s 7:2 in kasneje celo s 14:11, a presenečenja proti objektivno boljšemu nasprotniku le niso mogli pripraviti. (M. Marega)
MEBLO IMSA - CIMA TRUCIOLARI	3:2 (15:11, 13:15, 15:13, 13:15, 15:7)
MEBLO IMSA: Lavrenčič, Vogrič, Mitja in Aleš Feri, Lutman, Prinčič, Zavadlal, Koršič, Petejan, Buzzinelli.
GLEDALCEV: 120.
Proti Cimi Sacile, ki zaseda trenutno 4. mesto na lestvici, so plavordeči osvojili točki, ki zagotavljajo ekipi obstoj v C-2 ligi. Naši faiJlje so začeli tekmo v velikem slogu in čeprav so v prvem setu zgrešili kar osem servisov, niso imeli težav z osvojitvijo seta. Naslednji trije seti so bfli zelo izenačeni. Tekma bi lahko končala v korist naših igralcev s 3:1. Žal je gostom zaradi nekaterih naivnih napak uspelo izenačiti tekmo na 2:2. Odločilni peti set po sistemu igre tie break pa je bil pravi monolog naših igralcev, saj so gostom pustili le pičlih 7 točk. Ob koncu tekme je trener Brožič izjavil, da je zadovoljen z nastopom svojih igralcev, čeprav je na današnji tekmi manjkal standardni igralec Superga. Potrdil je še, da v tem trenutku prihaja na dlan dobro opravljeno delo na treningih. (ZIP)
Ženska C-2 liga: zmaga in poraz naših
SLOGA KOIMPEX - PRATA	3:0 (15:5, 15:12, 15:2)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizi, Gfgič, Lupine, Maruccelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar.
Slogašice so sinoči strle odpor Prate v samih 48 minutah. Tekma je bila sila pomembna za oba tekmeca, saj bi samo z zmago lahko še računala na napredovanje. Sloga Koimpex' je svojo nalogo odlično opravila. Oster servis, dober napad in izredna obramba so popolnoma spravili iz tira gostje, ki že v prvem setu niso mogle najti primernega protiorožja za izredno razpoložene domačinke. Izenačen je bil le drugi niz, v katerem je Prata občasno tudi vodila, a slogašice so kaj kmalu uredile svoje vrste in ga osvojile. S tem je bilo tekme praktično konec, saj v zadnjem setu Prata sploh ni več reagirala in razigrane slogašice so zasluženo slavile zmago. Poleg zmage je seveda izredno pomemben tudi gladek izid, s katerim je Sloga Koimpex prišla do novih točk, saj bodo v končnici prvenstva morda tudi seti odločali o napredovanju. (INKA)
PAV NATISONIA - AGOREST	3:1 (15:12, 15:13, 4:15, 12:15)
AGOREST: Zavadlav, Vižintin, Klemše, Roner, Primožič, Scozziero, Marassi, Černič.
Velika želja po zmagi je nagradila domačinke in zadala igralkam združene ekipe Agorest pekoč poraz. Mislili smo, da bo zmaga v San Giovanniju gola formalnost. Že v prvem setu pa je bilo jasno, da bo našim predstavnicam trda predla. Veliko so grešile predvsem pri sprejemu in nasploh jim igra ni šla od rok. Seti so bili sicer izenačeni, razen tretjega, kjer so naše igrale v velikem slogu in ga tudi prepričljivo osvojile. Nerazumljivo je, zakaj tako izkušene odbojkarice, kot so predstavnice združene ekipe, odpovedo prav v ključnih trenutkih. (R. I.)
Moška D liga: Soča Sobema v težavah
SOČA SOBEMA - ACLI RONCHI	1:3 (4:15, 12:15, 15:4, 12:15)
SOČA SOBEMA: Peter in Pavel Černič, Marko in Ivo Cotič, Terpin, Tomšič, Dornik, Battisti, Bagon.
Soča Sobema je doma doživela verjetno odločilen poraz, tako da ima res malo upanja na obstanek v ligi.
Prvi set je bil katastrofalen za domačine, saj po tretji točki niso znali več reagirati. Prebudili so se šele v drugem nizu, vendar so ga po izenačenem boju izgubili. To pa jih ni povsem strlo in v tretjem setu so pokazali to, kar znajo. Četrti set pa je bil ponovljena slika prvega. Pri naših je bil problematičen protinapad, blok je deloval le občasno. Pri sočanih se je izkazal Battisti. (Peter Černič)
Pokrajinsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju
Tudi Poletovi mladinci
Na kotalkališču Gionija v Ul. Felluga se je včeraj začelo pokrajinsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za mladinske kategorije. Na vrsti so bili obvezni liki. Danes popoldne, in sicer z začetkom ob 15. uri, pa se bo tekmovanje nadaljevalo z obveznim in prostim programom. Na tekmovanju, ki se ga udeležujejo tudi nekateri Poletovi kotalkarji, so bili včeraj doseženi naslednji rezultati:
ZAČETNIKI: 1. Marko Spetič (Polet); 2. Davide Trade (PAT); 3. Luca Riccobon (DLF).
KADETI: 1. Diego Perini (Jolly); 2. Alberto Baruzzo (Polet); 3. Davide Vita (Jolly).
ZAČETNICE: 1. Adora Coslovi (Jolly); 2. Valentina Ju-rincich (PAT); 3. Elisa Cociancich (PAT); 4. Dana Forlani (Polet).
V kategoriji naraščajnic sta prvi dve mesti zasedli Chan-tal Tretjak in Vanna Ritossa od Gionija ter Katja Fratte od Jollyja.	%
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Pomemben uspeh domovcev
SENATORS - DOM GOMETAL SIMEK	72:73 (35:39)
DOM: Košuta 12, Kocjančič 11, Battello 7, Dornik 6, Pod-beršič 13, Nanut 24, Semolič, Ambrosi, Rinelli.
PON: Dornik (38); ON: Dom 22, Senators 19; 3 TOČKE: Nanut 3, Košuta 1.
Domovci so končno zmagali! Včeraj so Dornikov! varovanci proti solidni ekipi Senators igrali nekoliko bolje kot v prejšnjih kolih, zmaga pa bi lahko bila veliko obilnejša, če bi belo-rdeči skozi vse srečanje bili bolj zbrani.
Domovci so srečanje dobro pričeli, saj so povedli kar s desetimi točkami razlike (11:21). V nadaljevanju pa je prišla na dan že stara hiba, saj niso znali ohraniti priigrane prednosti in so dopustili nasprotniku, da jih je dohitel in tudi rehitel. V drugem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, v ončnici pa so domovci le ohranili minimalno prednost.
Včerajšnja zmaga je za naše zlata vredna v boju za obstanek, saj jih sedaj od predpredzadnje uvrščene ekipe ločita samo dve točki, v naslednjem kolu pa bodo igrali na domačih tleh proti osmouvrščeni Ederi. (A.F.)
Ženska D liga: derbi Nabrežinkam
CUS VIDEM - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:2 (9:15, 15:8, 15:7, 9:15, 15:8)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Čemjava, Garbini, Umek, Legiša, Conestabo, Štoka, Prašelj, Hrovatin.
TRAJANJE SETOV: 17, 15, 16, 18, 11 minut.
Kontovelke niso uspele opraviti podviga, čeprav so proti prvouvrščenim Videm-čankam skozi vso tekmo zagrizeno igrale. Po prvem zmagovitem setu je prevladala izenačenost s številnimi preobrati, niza pa so osvojile domačinke, ki so bile v končnicah prisebnejše. Četrti set se je zopet končal v prid Kontovelkam, ki so z agresivno igro nadaljevale tudi v zaključnem nizu. Žal je ob menjavi igrišča koncentracija pojenjala, usodnih pa je bilo nekaj napak v napadu. (Majda Janežič)
SOKOL INDULES - BREG AGRAR	3:1 (10:15, 17:15, 15:3, 15:0)
SOKOL INDULES: Ušaj, Kralj, Stopper, Masten, Legiša, Brumat, Radetič in Per-tot.
BREG AGAR: Debenjak, Slavec, Kocjančič, Elena, Erika, Franka in Tatjana Žerjal, Taučar, Komar, Canziani in Pertot.
V prvih dveh nizih so se Dolinčanke v derbiju s Sokolom Indules srčno borile in dale vse od sebe, kar je razvidno tudi iz delnih izidov. Končnica drugega niza je bila sila razburljiva, čeprav so se napake na obeh straneh mreže vrstile kot na tekočem traku. Izredna zagrizenost gostiteljic je prišla do izraza, ko so Nabrežanke pri izidu 14:13 in 15:14 imele več set žog na razpolago. Tokrat se je še posebej izkazala Ušajeva, ki je pripomogla, da so se odbojkarice Sokola Indules zbrale in zaigrale tako, kot znajo. Zadnja dva niza sta bila le formalnost, domačinke pa so morale pokazati veliko samozavesti, saj so nastopile v zelo okrnjeni postavi. (T. Masten).
Osrednja tekma A lige brez enega od protagonistov
V Milanu Napeli brez Maradone
Novo priznanje za Jugoslavijo
Košarkarsko SP 94’ v Beogradu
MUNCHEN — Beograd bo gostitelj svetovnega košarkarskega prvenstva leta 1994. Tako so sklenili včeraj na zasedanju mednarodne zveze FIBA. Za beograjsko kandidaturo se je opredelilo 18 delegatov, 11 jih je glasovalo za japonski Kobe, eden pa za Dortmund. Italija se zdaj zavzema za priredbo EP leta 1991. To je že drugo SP v Jugoslaviji. Prvo je bilo leta 1970 v Ljubljani, ko je Jugoslavija prvič osvojila tudi naslov.
Motociklistična VN Avstralije
Mnogo padcev
PHILLIP ISLAND (Avstralija) — Drugi dan uradnih poskusnih voženj za današnjo motociklistično VN Avstralije so označevali številni padci pilotov. Najhuje jo je skupil Italijan Paolo Casoli na hondi 250. Nezavesten je obležal na tleh dobrih deset minut, kaže pa, da si je »le« zlomil roko.
V	razredu do 125 ccm ni Italijanu Gianoli (honda) uspelo obdržati prvega mesta. Za dobro sekundo ga je včeraj prehitel svetovni prvak Martinez (derbi).
V	četrtlitrskem razredu je najboljši čas presenetljivo dosegel Francoz Ruggia na yamahi. Cadalora, ki ima težave z očesom, bo vsekakor startal v prvi vrsti ob svetovnem prvaku Ponsu.
V	razredu do 500 ccm se znova obeta ogorčen boj med Američanoma Schwantzem in Raineyjem, ki sta se po svoji zaletavosti »izkazala« že na Japonskem.
Časovni izsledki na včerajšnjih poskusnih vožnajh so bili sledeči:
125 CCM: Martinez (Šp. - derbi) 1'45"53; Gianola (It. - honda) 1'46"53; Spaan (Niz. - honda) 1'46"74; Criville (Sp. - honda) 1'46"80.
250 CCM: Rugia (Fr. - yamaha) 1’38"83: Pons (Šp. - honda) 1'38"91; Cadalora (It. - yamaha) 1'39"05; Comu (Švi. - honda) 1'39"37.
500 CCM: Schwantz (ZDA) 1'34'99; Rainey (ZDA - yamaha) 1’35'40; Gar-dner (Avstral. - honda) 1'35"77; Taira (Jap. - yamaha) 1'35 '80.
Poškodovani Diego Armando Mara-dona ni dopotoval v Milan, tako da bo današnja osrednja tekma 24. kola v italijanski nogometni A ligi med Milanom in Napolijem izgubila enega svojih glavnih protagonistov. Vse kaže sicer, da obe ekipi zdaj predvsem razmišljata o finalu pokala prvakov oziroma pokala UEFA, toda Milančani se bodo obenem skušali vsaj oddolžiti Neapeljčanom za pekoč poraz (4:1) iz prvega dela prvenstva. Sredova pokalna nastopa sta enim in drugim bržkone odvzela nekaj moči, a to še ne pomeni, da bo srečanje manj zanimivo. Kakorkoli že, je tudi to kolo ugodno za Inter, ki bo igral v Ceseni proti ekipi, ki se otepa izpada in je povrhu še dokaj okrnjena, saj manjka kar pet standartnih igralcev.
Zelo pomembno je tudi srečanje med Piso in Ascolijem. Obe ekipi (kljub zamenjavi trenerja) igrata vse
slabše, morebitni poraz bi eno od dveh že obsodil na izpad, a tudi z de-litvjo točk bi si oboji kaj prida ne pomagali. Manj dramatičen je dvoboj med Laziom in Bologno, čeprav morajo Rimljani igrati na zmago.
Med zanimivejša srečanja sodi tudi Sampdoria - Fiorentina. Obeta se dokaj izenačen boj, saj se Toskanci zdaj z okrepljenimi upanji borijo za uvrstitev v pokal UEFA.
DANAŠNJI SPORED: Cesena - Inter; Como - Verona; Lazio - Bologna; Lecce - Juventus; Milan - Napoli; Pescara - Atalanta; Piša - Ascoli; Sampdoria - Fiorentina; Torino - Roma.
Priložnost za Hajduk
V prejšnjem, 23. kolu 1. jugoslovanske nogometne zvezne lige so gostitelji, prvič letos, vknjižili vseh osemnajst možnih točk in to po regularnih 90 minutah igre, brez streljanja enaj-
stmetrovk. Toda danes se vendarle obeta drugačen razplet. Vojvodina (doma z nevarnim Vardarjem) in Rad (v gosteh pri zadnjeuvrščenemu Čeliku, ki pa bi bil brez šestih kazenskih točk enajsti) imatra dobre možnosti, da osvojita zmago, a tretjeuvrščeni Dinamo namerava v Tuzli doseči najmanj točko, da ne bi takoj izgubil prednosti, ki jih je prinesel poraz vodečega v prejšnjem kolu. Tudi beograjska Crvena zvezda v derbiju z Rad-ničkom ne namerava potegniti krajšega konca, največ koristi pa utegne imeti od današnjega kola splitski Hajduk, ki naj bi proti Napredku opravil po krajšem postopku.
DANAŠNJI SPORED: Hajduk -Napredak; Sloboda - Dinamo; Vojvodina - Vardar; Partizan - Budučnost; Spartak - Željezničar; Rijeka - Velež; Sarajevo - Osijek; Radnički - Crvena zvezda; Čelik - Rad.
obvestila
REKREACIJSKI ODSEK ŠK KRAS prireja tečaja tenisa za začetnike ter nadaljevalnega. Vpisovanje in informacije še jutri, 10. aprila v tajništvu športno-kulturnega centra v Zgoniku od 19. do 20. ure.
JAMARSKI ODSEK SPDT obvešča, da bo priredil jamnarski tečaj. Interesenti, ki so že dopolnili 18. leto starosti, lahko dobijo vse informacije po tel. št. 810053 ob delavnikih med 13.45 in 14.00.
SPDT
prireja v četrtek, 13. t. m., predavanje BRUNA KRIŽMANA na temo: »V divjem Kurdistanu«. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) ob 20.30.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 13. t. m., ob 20.30 v Borovem športnem centru.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 11. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Polet na Opčinah - Prosvetni dom seja nogometne komisije. Dnevni red: 5. medšolski nogometni turnir, 3. turnir Alpe-Jad-ran in razno.
RADIO OPČINE
Športna nedelja na radiou Opčine se bo pričela ob 15.30 s prenosom sledečih nogometnih tekem: Vesna -Pro Fiumicello (2. AL), Aurisina -Zarja in Priiiiorec - Hermada (obe 3. AL).
Sledila bodo poročila o tekmah ŠZ Sloga, Bor Elpro in Bor Radenska.
Ob 17.45 bo intervju s svetovno smučarsko prvakinjo Matejo Svet z naslovom: »Ali še ljubiš istega smučarja?«.
S pričetkom ob 18.30 bo s tržaške športne palače neposredni prenos Jadranove tekme z Virtusom iz Padove.
Jutrišnji Tedenski športni komentar se bo, kot ponavadi, pričel ob 18. uri.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Triestina na gostovanju v Centu
Vzpon le z zmago
Triestina je s potrjenim trenerjem Lombardom na čelu (vodstvo mu je zagotovilo obnovitev pogodbe tudi za prihodnjo sezono) odpotovala v Cento, kjer se bo danes pomerila s Centesejem, enim slabših moštev v ligi. Po dveh tednih odmora je pirčakovati, da so si Tržačani opomogli od domačega poraza z Reggiano, ki pa seveda (osem kol pred koncem in ob ugodnem koledarju) še ni bistveno okrnil njihovih možnosti v boju za napredovanje. Toda na dlani je, da si Triestina danes ne sme privoščiti spodrsljajev. Še celo osvojitev ene same točke ne bi ravno sprožila val navdušenja med navijači. Ker je pričakovati, da se bo današnji big-match med vodilnima Reggiano in Spezio končal brez zmagovalca, bi edinole zmaga pomenila za Tržačane vzpon na lestvici. Kakokrkoli že, če vemo, da ima Centese najslabši napad v ligi (le 15 zadetkov), obramba Tržačanov pa je ena najmanj ranljivih, vsaj o porazu ne gre razmišljati. Čeprav je odpotoval skupaj s soigralci, steber obrambe Ce-rone menda ne bo igral, Russo, ki mu je umrl oče, pa bo verjetno sedel na klopi. Možno je tudi, da bo v vratih Gan-dini nadomestil Cortiulo.
V italijanski nogometni B ligi
Udinese z Empolijem
Cilj Udineseja v današnjem domačem nastopu z Empolijem je zmaga. Toskanci se nemara ne bodo že vnaprej predali, bodisi ker so v prvi tekmi Videmčane prislili na delitev točk, bodisi ker so v prejšnejm kolu gladko izgubili v Parmi. Trener Sonetti je s formo svojih varovancev zadovoljen, nerazpoložljiv je le Minaudo.
DANAŠNJI SPORED (15.30); Ancona - Parma; Bari -Cremonese; Brescia - Genoa; Catanzaro - Cosenza; Licata -Avellino; Messina - Sambenedettese; Padova - Monza; Piacenza - Barletta; Taranto - Reggina; Udinese - Empoli.
Derbi za Pro Gorizio
Pro Gorizia bo danes na Rojcah gostila Sacilese. Goričani so si zdaj že zapravili vse možnosti za napredovanje, toda derbi je le dokaj občuten. Trener Goričanov de Neri ima na razpolago vse igralce razen poškodovanega Della Valentino. V četrtkovi prijateljski tekmi je Pro Gorizia s 6:3 premagala Gradeseja. Medtem se širijo govorice o prihodu jugoslovanskih nogometašev, ki bi lahko prihodnje leto oblekli dres Pro Gorizie.
V priredbi S K Devin
V	nedeljo pohod za »Memorial Mirko Škabar«
Planinska sekcija SK Devin prireja v nedeljo, 16. t.m. pohod "Memorial Mirko Škabar". Pohod bo po že markirani stezi iz Praprota mimo Trnovce, potem pa na hrib Sv. Lenarta, s katerega je lep razgled na Tržaški zaliv, Istro in Furlanijo; na severni strani pa je lep razgled na Kanin, Triglav in nanoško planoto.
Od Sv. Lenarta nas steza pelje po kraških gričih in dolinah ob državni meji v zgoniške hribe, kjer bo postojanka s čajem. Nato pa naprej mimo Volnika na Golc in še naprej v Veliki Repen.
V	prostorih balinarskega kluba v Velikem Repnu bo končni cilj, kjer bo postreženo s paštašuto in enolončnico.
Pričetek pohoda bo od 8. do 10. ure iz Praprota, tu bo tudi vpisovanje udeležencev. Med potjo bodo kontrolne točke.
Po končanem pohodu bo nagrajevanje najstarejšega in najmlajšega udeleženca in podelitev bronastih značk tistim, ki so se drugič udeleženih pohoda.
Kljub ropotu je motociklizem pri nas konec koncev šport brez velike odmevnosti. Kandidatov je na cestah res veliko, za resnega motociklista pa pride v poštev le dirkališče. Takega mnenja je tudi Jasna Parovel iz Zab-režca, ki se z jeklenimi pošastmi bavi že dobri dve leti.
»Dirkanje z motorjem na posebni progi ni nevarno. Miselnost je v tem pogledu napačno usmerjena. Nevarna je divja vožnja na cestah, ki so odprte običajnemu prometu.«
Jasna je v svoji karieri najprej imela motorno kolo, spoznala pa je užitek pri veliki brzini in si s časom pridobila cagivo 125. Sedaj razpolaga z apri-lio z enakimi kubiki, vendar z znatno boljšimi zmogljivostmi. Ženske, ki dirkajo z motorji, so pravzaprav redkost.
»Res nas ni veliko, v zamislih pa je že državno prvenstvo, čeprav je pobuda verjetno prehitela materialne sposobnosti in ni iz tega vidika zadeva še rešena.« _____
V poštev pridejo pri takih tekmovanjih sponzorji. Žensko prvenstvo bi imelo nedvomno precejšen odmev in so zato tudi interesi veliki, kar nalaga organizatorjem primerno obdelavo načrta. Jasna Parovel se je kot članica Primotor kluba Adriaimpex že udeležila testiranja na dirkališču Barberino di Mugello. V načrtih ima tudi druga tekmovanja.
»V poštev pridejo tekmovanja za oznako Monomarca in Šport producti-on. Za prvo so značilni povsem enaki materialni pogoji za vse udeležence, od motorjev do opreme. Vse mora biti v strogih mejah serijske proizvodnje. Taka tekmovanja prirejajo za iskanje talentov. Razred Šport production je že bolj odprt. Motorji enakih nominalnih vrednosti so lahko dokaj različni pri razvijanju dejanske storilnosti.«
Jasna Parovel lahko računa na logistično pomoč Primotor kluba Adriaimpex, za motor pa skrbi mehanik Bruno Ziber. Določeno pomoč nudi tudi podjetje Čistilnica Wilma import export.
Zanimajo Jasno tudi romantična tekmovanja, kot je na primer rally Pariz - Dakar?
»Ne, odločno sem za brzino. Višek se na motorju doživi, ko se s strojem požira ovinek.«
Kaj misli, če na dirkališču vidi koga pred seboj?
»Naravno je, da ga skušam prehiteti. V tem je smisel dirke.«
In če kdo pred njo nenadoma odpade? Znan pilot je pred časom povedal, da ga usoda ponesrečenega pilota ne zanima. Važno naj bi bilo le, da je na progi konkurent manj.
»Med dirko ni časa za misli, ki niso v tesni zvezi z motorjem in s taktičnim načrtom. Če kdo pred menoj zmanjka, zvem v glavnem preko znakov sodelavcev ob progi. Utegnem pa misliti le na sekunde zaostanka. Vsekakor nikomur ne želim hudega.«
Motoristka iz Brega ima za svoje udejstvovanje dokaj težke pogoje. Trening z motorjem je na vrsti le enkrat tedensko na Grobniku. Sicer je potrebna precejšnja fizična moč, kot predpogoj za živčno vzdržljivost. Jasna zato veliko teka. V svojem športnem življenju se je že srečala s plavanjem, pri Bregu pa je tudi igrala odbojko.
V svetu motorjev je njena vzornica finska tekmovalka Taru Rinne, ki bo v letošnji sezoni nastopala za ekipo iz Italije. Med ostalimi športnicami pa je močan vtis nanjo naredila šprinterka Florence Griffith.
Bruno Križman
V košarkarskem naraščajniškem prvenstvu
Lepa zmaga Kontovelcev
DANES
NEDELJA, 9. APRILA 1989
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.30	v tržaški športni palači: Jadran -Virtus Padova
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, šola Suvich: Inter 1904 -Bor Radenska
1. MOŠKA DIVIZIJA
14.00	v Nabrežini: Sokol - Fiamma
MLADINCI
9.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Saba; 11.00 v Nabrežini: Sokol - CGI
DEŽELNI KADETI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Santos; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules - Inter 1904
DEČKI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -^°9gi; 11.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: bc°glietto - Polet Furlani
PROPAGANDA
11.30	v Trstu, Istrska ulica 52: Don Bos-c° - Breg
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Porcii: Porcia - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Repnu: Kras - Morsano; 15.30 v Križu: Vesna - Fiumicello; 15.30 v Maria-nu: Mariano - Juventina
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Visco; 15.30 v Trebčah: Primorec - Hermada; 15.30 v Dolini: Breg - Begliano; 15.30 v Nabrežini: Aurisina - Zarja; 15.30 na Pad-ričah: Gaja - Sanf Andrea
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Križu: Supercaffč - Breg
NAJMLAJŠI
9.30	v Dolini: Breg - Primorje; 10.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Olimpia
ZAČETNIKI
9.15 v Doberdobu: Mladost - Aris; 10.30 na Proseku: Primorje - Don Bosco; 11.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - San Gio-vanni
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	na Opčinah: Sloga Sagor - Kil-ljoy
UNDER 16 MOŠKI
10.30	v Repnu: Sloga - Soča Čerimpex
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Trstu, šola Visintini: Club Al tura Omse - Sloga Sagor
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -SGT	68:63 (35:24)
KONTOVEL: Ban 15 (1:3), Turk 7 (1:1), Emili 10 (2:5), Spadoni 2. Gruden, Cingerle, Budin 16 (0:1), Danieli 18 (2:9), Černe.
To je bila lepa in izenačenea tekma. Kljub temu, da se prvenstvo končuje, sta obe ekipi igrali na dobri ravni. Se posebej so se izkazali Kontovelci, odločilen za zmago pa je bil Danieli, ki je nasprotnikom onemogočil, da bi se enakovrendo koslai pod košema, Ban pa se je izkazal s prodsori.
Za Ginnastico sta odlično igrala Nomi in Berardon. (Spadoni)
MINIBASKET
TURNIR ZINI & ROSENVVASSER
POLET - DARDI	44:29
POLET: Petaros 4, Sosič, Milič, Košuta 2, Brundula, Germani 4, E. Lako-
vič 2, Taučer 28, I. Lakovič 4, Fonda, Corbatti, Genardi.
V	predzadnjem srečanju tolažilne skupine turnirja Zini&Rosenwasser v minibasketu so poletovci zasluženo premagali moštvo Dardija.
Openski minikošarkarji pa so bili po treh četrtinah še v zaostanku za sedem točk (20:27), nakar pa se je razigral Devan Taučer, ki je samo v tej četrtini dosegel kar 20 točk in zmaga ni bila več v dvomu.
Dobro je igral tudi Andrej Petaros, ki je zelo dobro vodil ekipo. (A. Granier)
Mladinske igre v Trstu
V	petek, 15. t. m., se bo na Kolonji pričela občinska faza mladinskih iger v atletiki. Namenjena je nižjim srednjim šolam tržaške občine. V kategoriji A bodo nastopali dijaki letnikov 1974, '75 in '76, v kategoriji B pa letnikov 1977 in 1978.
t mn a ,, a	in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:	Ul. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4	TRST - Tel. 768667 - 772002
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000,	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja in liska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
9. aprila 1989
Po požaru se je v petek v Norveškem morju potopila sovjetska jedrska podmornica
Po neuradnih podatkih umrlo dvanajst mornarjev SZ trdi, da ni nevarnosti za radioaktivno sevanje
MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija Tass je včeraj dopoldne uradno sporočila, da se je približno 180 km jugozahodno od Medvedjega otoka na severu Norveške v petek popoldne potopila sovjetska raketna podmornica na jedrski pogon. Kot poroča Tass, je pri tem umrlo več oseb. Točnega števila mrtvih Tass ne navaja, vendar pa je glasnik norveškega obrambnega ministrstva polkovnik Gjeseth sporočil, da norveška vlada razpolaga s podatki, ki govorijo o 12 žrtvah. To število so potrdili tudi ameriški viri iz Pentagona.
Po trditvah sovjetske tiskovne agencije je požar izbruhnil v petek ob 11. uri in 41 minut in kljub vsem prizadevanjem, da bi požar pogasili, se je podmornica potopila približno ob 17. uri in 15 minut. Podmornica naj bi zdaj ležala v globini približno 2000 m. Tass še poroča, da so posadki priskočile na pomoč sovjetske ladje, ki so se nahajale v bližini kraja nesreče.
Potopljena podmornica je razreda Mike, ki jo poganjata dva jedrska reaktorja, na njej pa je prostora za 95 oseb. Šlo je za edini primerek te vrste, ki so ga izdelali maja leta 1983. Dolga je 108,5 m in težka 6.400 kg. Plula je lahko s hitrostjo do 38 vozlov. Podmornica Mike je bila lažja in hitrejša od podobnih ameriških podmornic razreda Los Angeles. V njeno oborožitev je spadalo šest manevrirnih raket SSN-21 z jedrsko konico. Za zdaj se še ne ve, če je bila podmornica ob potopitvi oborožena.
Vest o domnevni potopitvi je začela krožiti že v petek zvečer, takrat pa se je začelo tudi govoriti o možnem jedrskem onesnaženju širšega področja, kjer se je podmornica potopila. Toda po mnenju enega najvidnejših britanskih strokovnjakov za vojne ladje Paula Beaverja lahko do radiokativnega onesnaženja pride le v primeru, da je požar zajel vsaj enega od obeh jedrskih reaktorjev, ki pa bi moral delovati. Zato je Bea-ver za BBC izjavil, da je v tem primeru položaj lahko zelo dramatičen, če posadki v zelo kratkem času ni uspelo izključiti reaktorjev.
S tem v zvezi je sovjetski partijski in državni voditelj Mihail Gorbačov včeraj obvestil norveško premierko Gro Harlem Brundtland, da sta bila oba jedrska reaktorja na potopljeni podmornici izključena in da zato ni nikakršne nevarnosti radioaktivnega žarčenja. Podobno sporočilo je Gorbačov že v petek poslal britanski ministrski predsednici Maragaret Thacherjevi.
Ob nesreči je treba tudi povedati, da je Sovjetska zveza odklonila ponudbo norveške vlade, da pomaga pri reševanju ponesrečenih mornarjev. Iz sovjetskega veleposlaništva v Oslu pa so sporočili, da so nekatere preživele mornarje, že prepeljali v sovjetske bolnišnice.
Na slikah AP: Posnetek sovjeske podmornice Mike (zgoraj) in skupina brodolomcev z nesrečne podmornice na reševalnem splavu (spodaj)
Kronika brodolomov podmornic
LONDON — Angleški Inštitut za strateške študije stalno nadzoruje število jedrskih podmornic, ki nemoteno plujejo po svetovnih morjih. Vsak dan se med valovi premika najmanj 350 podmornic, ki imajo iste možnosti radioaktivnega onesnaženja, kot jih je imela sovjetska podmornica razreda Mike. Dnevno je v akciji 190 sovjetskih podmornic, 131 ameriških, 10 francoskih in 20 britanskih. Vesti o nesrečah, ki so se pripetile sovjetskim podmornicam, so bile večkrat sporne in protislovne.
Oktober 1986: na atomski podmornici razreda Yan-kee, ki je plula v bližini Bermudskih otokov, je prišlo do požara. Posadki je prišla na pomoč neka trgovska ladja, po treh dneh pa je podmornica potonila. Tiskovna agencija Tass je takrat poročala o tren smrtnih žrtvah.
September 1984: v Gibraltarskem prelivu sta trčili, sovjetska jedrska podmornica razreda Viktor in neka sovjetska tovorna ladja. Nesreča je takrat povzročila samo ogromno škodo na obeh plovilih.
Junij 1983: ameriški vojaški informativni viri poročajo, da je sovjetska jedrska podmornica razreda Charlie iz neznanih vzrokov potonila ma odprtem morju pred
Kamčatko. Na krovu je bilo 90 članov posadke, rešil se ni nihče. Nikoli se ni izvedelo, ali so bile v podmornici tudi jedrske rakete.
Avgust 1980: v bližini japonskega otoka Okinawe je na podmornici razreda Echo izbruhnil požar, v katerem je umrlo devet mornarjev, kakih petdeset članov posadke pa je bilo ranjenih.
April 1970: Pentagon je prepričan, da je v Atlantiku pred spansko obalo izginila sovjetska podmornica na jedrski pogon. Umrlo naj bi najmanj 88 članov posadke. SZ ni nikoli potrdila, ali demantirala te vesti.
Leto 1968: v Pacifiku je eksplodirala sovjetska podmornica razreda Golf. Tudi v tem primeru je skopa vest prišla iz ZDA.
Nekaj hudih nesreč s podmornicami pa je utrpela tudi ameriška mornarica. Leta 1968 je v Atlantiku potonila podmornica razreda Skorpion, ki je prevažala jedrsko orožje. Z njo vred je v globinah izginilo 99 mornarjev. Leta 1963 je pred zahodno ameriško obalo izginila podmornica razreda Tresher, v nesreči je umrlo vsen 129 elanov posadke.
Protiofenziva haitskega predsednika
PORT AU PRINCE — Haitski predsednik Prosper Av-ril je predsinočnjim sprožil protiofenzivo in napadel upornike, ki so oblegali vladno palačo, v kateri je ostaj zaprt nekaj dni. Napad je sprožil nekaj minut po osmi url, pred tem pa je primerno oborožil svojo stražo. V vladni palači je bilo namreč 1.100 članov predsedniške straže, ki so našli vse potrebno orožje v podpalubju neke ameriške ladje, ki je tajno priplula v luko Saint Thomasa. Od luke do haitskega glavnega mesta je le pol ure vožnje, zato je vojakom uspelo nemoteno priti do orožja.
Predsedniška straža je tudi obrnila topovske cevi proti vojašnici, ki je oddaljena od vladne palače le kakih 200 metrov in v kateri je nameščen uporni bataljon »dessalinesov«. Tri oklopna vozila predsedniške straže so si tudi utrla pot do dvorišča vojašnice, ta akcija pa je terjala menda veliko žrtev, mnogo upornikov je bilo aretiranih, večina pa se je predala. Poseben odred predsedniške straže je tudi napadel vojašnico, v kateri ima svoj generalni štab bataljon »leopardov«. Prav »leopardi«, ki jih vodi polkovnik Himmler Rebu, so pred dnevi napadli predsednika republike in zahtevali njegov odstop.
Na sliki (Telefoto AP): oklepnik predsedniške straže pred generalnim štabom upornih »leopardov«
Tiskarski škrat v davčni prijavi
RIM — Upokojenci, ki se bodo v prihodnjih tednih spopadali z davčno prijavo, morajo biti zelo pozorni. Zakladno ministrstvo je prav včeraj sporočilo, da je prišlo do tiskarskega škrata na davčnih prijavah 201, ki so namenjene upokojenim uslužbencem raznih ministrstev in šolnikom. Naključje je hotelo, da se je tiskarski škrat poigral prav s številkami, ki pričajo o davčnih odbitkih. Natisnjena vsota je namreč znatno manjša od tiste, ki jo je nenasitna državna blagajna v resnici požrla. Marsikdo bi pri izpolnjevanju davčne prijavo z napako lahko mislil, da mora to razliko plačati.
Ministrstvo je tudi sporočilo, da bodo prizadeti upokojenci dobili pravilno natisnjene davčne prijave še pred koncem aprila, na poli pa bo mastno natisnjen datum 15. april 1989. Ostale kategorije upokojencev državnih služb, med temi tudi železničarji in javni uradniki, lahko mirno izpišejo svoje davčne prijave, ker so brez napake. Prav tako so dobili pravilno natisnjene pole vsi državni upokojenci, ki bivajo v rimski pokrajini.
Srečen konec ugrabitve avtobusa v Kanadi
OTTAVVA Pred kanadskim parlamentom v Ottawi se je po osmih urah strahu srečno končala ugrabitev potniškega avtobusa družbe Grevhound na progi Montreal-Nevv York.
- 36-letni libanonski maronit Charles Yacoub, ki od leta 1976 živi v Kanadi, se je v petek opoldne v Montrealu z orožjem polastil avtobusa, v katerem je bilo poleg šoferja še 10 potnikov. Voznika je prisilil, da je odpeljal proti 200 kilometrov oddaljeni Ottawi in se ustavil pred kanadskim parlamentom. Tu je ugrabitelj osvobodil nekega priletnega potnika in zahteval intervju z novinarji. Policija mu je izročila prenosni radijski oddajnik in začela pogajanja. Vsem je bilo takoj jasno, da hoče Yacoub le opozoriti javno mnenje o položaju kristjanov v Libanonu, ki jih hoče sirska vojska prisiliti k molku.
Yacoub je najprej izpustil dve ženski in nato po osmih urah pogajanja še ostale potnike. Ugrabitelj je popustil, kljub temu da mu je kanadska policija preprečila stik z novinarji, saj je svoj namen dosegel.
Na sliki (telefoto AP): policijski agent izroča šoferju avtobusa žepni radijski oddajnik, da bi lahko pogajalci vzpostavili neposredni stik z ugrabiteljem
Tudi Bush vpleten v Irangate po pisanju VVashington Posta
WASHINGTON — Tudi ameriški predsednik Bush je menda zabredel v škandal Irangate. Po vesteh, ki jih je prvi objavil Washington Post, naj bi Bush omogočil pomoč kontrasom tudi v obdobju, ko je bilo to prepovedano. Ameriški predsednik je na vprašanja novinarjev odgovoril, da je dokument, po katerem naj bi dokazovali njegovo vpletenost v Irangate, že pregledal kongres.
Člani kongresa pa ne soglašajo s predsednikom, saj so izjavili, da jih je vsebina močno presenetila. Iz dokumenta je namreč razvidno, da je Bela hiša pristala na vrsto tajnih akcij, ki so zagotavljale redno pošiljanje orožja kontrasom.
Senator Clayborne Peli, ki predseduje senatni komisiji za zunanje zadeve, je novinarjem povedal, da je Bush očitno kršil amandma iz leta 1985, ki prepoveduje kakršnokoli trgovino orožja s kontrasi.
V objavljenem dokumentu pa piše tudi, da je Bush, ki je bil takrat ameriški podpredsednik, osebno obljubil honduraškemu predsedniku Cordovi veliko pomoči, v zameno za vojaško podporo kontrasom.
Iz dokumenta pa je menda razvidno tudi to, da je bil polkovnik Oliver North res najmanj vplivni člen neke vladne verige, ki ji še niso prišli do kraja. North naj bi torej ne bil »ram-bo«, kot so trdili nekateri, pač pa žrtev širšega načrta.