Štev. 48. V Ljubljani, dne 2. decembra 1909. Leto XXII. Izhaja vsak četrtek. Cena mu le 3 K ra leto. (Za NemCijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.| — Posamezne Številke se pro-,. = dajajo po 10 vin. • in zabavo. Spisi ln dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljubau, Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba-, Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2. J Državni proračun. Poljedelstvo v proračunu. Stroškov za poljedelsko ministrstvo izkazuje proračun za 1910. 1. 35,794.442 K. Naučilo ministrstvo vzdržuje višjo kmetijsko šolo na Dunaju, ki stane 599.741 K, in /ivinozdravniško šolo na Dunaju, ki stane ! 169.093 in v Lvovu z 166.858 K stroškov. : Te svote spadajo tudi še v korist poije-- delstvu. Skupna svota. ki jo torej država vporabi pri svojih stroških, ki znašajo krog 2691 in pol miljonov kron, za kmetijstvo, je 36,730.134 kron, torej triin-kdemdeseti del. Pomislimo pa, da je v naši državi še vedno nad polovico ljudi, ki se žive s kme-t istvom: 13.709.505 po zadnji štetvi med 26,150.708 osebami; izmed teh jih dela nri kmetijstvu 8,205.531; drugi: otroci, onemogli, spadajo zraven samo kot breme. Vžitninski davki zadenejo tam bolj, kjer i. več ljudi, torej na>bolj kmečko ljudstvo, ki ga je največ; ravno tako teži vojaško breme najhujše kmečka pleča. Zato je opravičeno, da država, ki od kmeta toliko dobi, tudi kaj stori zanj. Za kmetijstvo sorazmerno naša država niti toliko ne stori kakor druge. Med izdatki na Pruskem pride za kmetijstvo .povprek na enega poljedelca 7 K 46 vin., na Francoskem 5 K 19 vin., v Belgiji 5 K <12 vin. in v Avstriji samo 4 K 47 vin. Francozi imajo stalno v proračunu precej visoko svoto. zdaj 4 milijone frankov za podporo kmetom ob uimah: toči, povodnii itd., vrh tega dajejo po 1,200 000 frankov na leto za podporo vzajemnim kmečkim zavarovalnicam. Glede na ponarejanje kmečkih pridelkov je poseben držav, urad, ki ob vsakem slučaju zastonj posreduje. Od leta 1901. .je tudi ustanovljena državna pozvedovalnica, ki se nanjo vsak lahko Jbrne. kdor hoče v kmečkih stvareh imeti taj pojasnila. Naj omenjamo, da so Fran- cozi v zakonih proti ponarejanju vsem naprej. Najprej imajo zelo ostre postave z velikimi kaznimi proti umazani tekmi (konkurenci); potem pa še posebne zakone proti ponarejanju surovega masla, vina. umetnih gnojil in krmil. Navedeni stroški, ki so proračunjeni za kmetijsko ministrstvo, se vporabijo tako-le: Za uradnike pri osrednji vladi gre 1,756.974. Za šole in kmetijski poduk (razen visokih šol) sploh gre 2,426.500 K. S tem vzdržuje država višjo vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu, polje-deljsko-keniiško preizkuševališče na Dunaju, poljedelsko-bakteriološko postajo v varstvo rastlin na Dunaju, pol:edelsko-ke-miško preizkuševališče v Gorici, poljedelsko šolo v Splitu s podružnico v Glu-vici, semensko kontrolno postajo na Dunaju, poljedelsko-kemiško preizkuševališče v Lincu, gozdarsko poizkusno šolo v Mariabriinnu, gozdarske šole v Gttss-werku, Idriji, Hallu in Bolechovu (idrijska stane 8400 K na leto). Za podporo raznim deželnim in drugim kmetijskim šolam je namenjenih 9S0.000 kron. za potovalna učitelje in posebne kurze 350.000, za razne štipendije pa 206.000 kron. Za melioracije: izsuševanja, namakanja. vodovode je proračunanih 12 milijonov 668.000 K; za obrambo proti trtni uši in drugim trtnim škodl ivcem 887.000, za brezobrestna posojila vinogradom, poškodovanim po trtni uši 400.000; za industrijski in poljedelski svet 35.000, za statistiko in izdavanje knjig 135.000. Za podpore v razne kmetijske namene so pa v proračunu te-le svote: 1. Za zadružništvo 1,032.000. Finančni minister Bilinski je črtal tukaj 18.000 K, tako da je proračun za leto 1910. za toliko manjši, nego za letos. To je naravnost umazano. Zadružništvo napreduje; država se pa zapenja, ko se gre za to, da se kmečkemu ljudstvu, ko si samo hoče pomagati, podeli državna podpora. 2. Za kmetijske razstave je določenih 120.000. Ta svota pa takoj izgubi svoj pomen, če povemo, da izmed teh pojde celih 50.000 za lovsko razstavo, ki nima pač za kmeta nobenega pomena, razen ta, da se bodo lovske predpravice nad kmetom vsled nje še utrdile. 3. Za povzdigo žita in oljarstva 497 tisoč 300 K. Iz te svote dobe društva podpore za semenske poizkuševalnice v imenovanem oziru; precej vzame podpora za oljrrstvo v Dalmaciji. 4. Za pospeševanje pridelovanja krmil 230.000 K. 5. Za pridelovanje lanu 230.000 K. 6. Za vinarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo 460.000 K; tudi'tega gre velik del v Dalmacijo. 7. Za pogozdovanje 803.800 K. 8. Za podporo živinoreji 1,430.000 K. Iz te svote se podpirajo živinorejske zadruge, kmetijske družbe pri nakupovanju bikov in poprava hlevov. 9. Za mlekarstvo 340.000 K. 10. Za perutninarstvo, čebelarstvo, rejo kuncev, prašičev, ovac, koz 504.000 kron. 11. Za svilarstvo 40.000 K. 12. Za zboljšanje planin 400.000 K. 13. Za posredovanje kmetijskih delavcev 15,000 K. Iz te svote dobe podpore društva, ki so si osnovala posredovalnico za kmetijske delavce in posle. Navedli smo te številke zato, da se lahko razvidi, za katere reči se morejo doseči državne podpore. Zdaj dobi na Kranjskem razmeroma največ v te namene kmetijska družba. Seveda ne daje država denarja za to, da bi kak ravnatelj ž njim delil milosti. Za državne konjarne in za podporo konjereje je proračunanih 5.969.300, med tem za podpore društvom, zadrugam, za premije 669.000. Za živinozdravništvo 4,542.763. (Na Kranjskem 62.230, na Koroškem 54.070, na li Štajerskem Primorskem (>5.410, na 141.5S9.) , . . Dr'i gi stroški gredo /lasti za uradm-ctvo izve a ©Srednje vlade. Za vinarske nadzornike, gozdarsko osob e pri deželn.h v adnli in okrajnih glavarstvih, za telili ke pr: l.itdournikih. deželne kulturne m-yxli rske nadzornike, za agrarne operacije in druge manjše po:rebe. \ - jolu;Jki poljedelskega ministrstva pa znašajo 1 .->02.050 kron Za nas izvira iz navedenih številk važen nauk: Dozdaj so doto&eva a pri podeljevanju podpor društva krne; jske družbe, ki so na Štajerskem. Korošcem, pa tudi na Goriškem j-.-ez zir.Ma za slovensko ljudstvo. Z lastno orga i.'zaei:o, zlasti z zadružništvom potom močne Zadružne zveze je mogoče napeliati državni denar tudi v našo ko-rl-t. Pravična razdelitev, ki bi se morala pred vsem oz.rati na kraje, ki so najboij ju trebni in ki so hkrati to.iko napredni, da bi podpora dosegla svoj namen, je pa •r.-: -ču sani; . če se vrže nemška nadvlada, in če dolvmo pri osrednji vladi primeren \ i]v. Si t\ .-irski kmet ima morda med v».ii': v \\ -tri 1 največ zmis a za skupno delo, za vzajemnost in za splošni napre-u:. - ' aa stanu. Vlada pa mora priznati to nje ... ..-'n st in temu primerno se t.'j: <■/ ■ ai ami. Bai naših poslancev proti - . -ki sredn vladi jc tore-i v prvi vrsti 1 j /a i -še.ea kmeta. pjse. tva v drža\ni upravi. P '.'.jeNr..) ministrstvo upravlja tudi državna posestva. Uradtultvo stane okro-V i 1 ni n K.U.I.H1 kron samo pri direk-e : ir. iz •• vn direkcij pa 2.199.473 kron. N..Š: i.r > spadajo pod goriško direkcijo; zanjo znašajo stroški I17.5U7 K. Drugi r . iu .isln^benci (gozdarji iu čuvaji) : a i : t Kranjskem 37.560 K. na Koro- i ' IC. na Štajerskem 82.160 K. na Primorskem 89.870 K. \ -a Jr/aviia posestva merijo, kolikor ti 'a. a i užitka. 777.261 hektarov; med : ;ni je 714.916 ha gozdov. Na Štajerskem ■i 1.716 ha, in sicer med njimi gozdov pri M trijinem Celju 33.589 ha; na Koroškem 15.532 ha. gozdov 14.18.3 ha: na Kranjskem 1(1.911 ha. gozdov lu.647 ha; na Primorskem 13 632 ha. gozdov 12.920 ha. Plati n ara država na Štajerskem 7.326 ha. na Koroškem 1187 ha. na Kranjskem 186 ha. na Primorskem 412 ha. En hektar ra -i na Štajerskem 7 K 49 vin. na leto. na Koroškem 6 K 3 vin., na Kranjskem 16 K 90 vin., na Primorskem 10 K 87 vin. Samo na Ce,t';e:n in v Dolenji Avstriji ima država od svoj h posestev nekaj več dohodkov na hektar, nego na Kranjskem. Povprek ji nese 1 ha 9 K 22 vin. Vsega lesa in oglja proda država na leto 2 307.398 kubičnih metrov. Od svoiih posestev ima okroglo .3,500.900 kron do-bička na leto. Vrh tega ima pa država v svoji upravi tudi še 107.2/0 hektarov posestva, ki je last ^verskega zaklada, iu sicer med tem na Štajerskem 30.835 lia (gozda 28.4.32), na Koroškem 14.615 ha (gozda 13.408). na Kranjskem 21.486 ha (gozda 18.224, planin 2509), na Primorskem 290 ha. Iz tega posestva je preračunanih za leto 1910. 2> 270.050 kubičnih metrov. Uradnikov^ in uslužbencev je na Kranjskem 29 (na Štajerskem Je 26), med njimi 14 čuvajev, katerih prejemki znašajo 9552 kron. Vsi uradnik; in uslužbenci stanejo na Kranjskem 41.451 K. Dobiček iz posestev verskega zaklada znaša v celi državi okroglo 950.000 kron (na Kranjskem dohodkov 680.100 K. stroškov 408.890 K; na Štajerskem dohodkov 710.000 K. stroškov 593.920 K, na Koroškem dohodkov 133.510 kron. stroškov 202.970 K; na Primorskem 15.600 K dohodkov, stroškov 16.100 K). Iz teh številk se vidi. da ima država pri posestvih. ki jih upravlia. celo izgubo po nekaterih deželah. Na vsak način je pisanja več. nego previdnega gospodarstva, skrbi, kako bi se dobilo več plače, tudi več, nego skrbi za dobiček. DRŽAVNI ZBOR je obravnaval zadn-ie dni nu ne pred oge glede jezikovnega vprašanja v Avstr ji. Razprava se je vršila nenavadno mirno, samo pri prvi seji so sprejeli češki radikalci ministre s precej hrupnimi klici. Razume se. da so se razprave udeležili tudi naši poslanci. Posebno ooslanec Gra-ienauer je z znano zgovornosti.) osvetl.l neznosne razmere korošk.h Slovencev. Po dolgih obravnavah so nazadnje vsi predlagatelji umakni i svoje piedloge. in je obveljal posredovalni predlog poslanca Stolzla. naj si ta zadeva izroči odseku 52 članov, ki naj v treh mesec h izdela načrt jezikovnega zakona za vso Avstr jo. Razprava ni kazala posebnega zaiiitnan a, in videlo sc je. da zbornico bolj zanima neka druea stvar, namreč vprašanje, koliko časa bo šc sedanja vlada poseda a po niin.strsk.h sedež h. Priznati je treba, da je možati nastop načelnika Po.jske ljudske stranke. Stap nskega položaj v tol.ko izpre-nienil. da ni za vlado prav nobenega upanja več. da se obdrži. Posebnega pomena je zborovanje Poljske ljudske st-anke v Krakovu dne 21. novembra, ki je sklenilo pozvati poljski kiub. da opusti podpiranje sedanje vlade, ker je popo iioma nedopustno. da bi Poljaki še nadal e vztrajali v sedanji večini. Zahtevali so na tem zborovanju tudi preosnovo vlade na ta način, da b, bili poleg Nemcev. Poljakov in Cehov zastopani v vladi tudi Jugoslovani. Zapretili so. da se v slučaju, ko bi ostali Poljaki hoteli še da je podpirati protislo-vansko pol.tiko sedanje vlade, ločijo cd PoJsKega kluba in prestopijo k Slovanski Jednoti. To je spanutov&b ostale Poljake, ker bi bili v tem slučaju z Nemci vred v manjšini, da so izjavili, da je preosnova vlade potrebna, če se hoče doseči mirno delovanje zbornice. Seveda bode mora a biti tudi ta preosnova res temeljita in resničnim razmeram primerna. Ni dovolj, da se odstranijo samo posamezne osebe temveč treba je pomesti ves protislovenski nacn vladanja in gledati, da dobe v ministrstvu Slovani toliko zastoonikov kolikor jih jim gre po njihovem Jtevi Ako se to ne zgodi, bo vsaka vlada ' pri rojstvu obsojena k smrt', her bo V' vanom nemogoče dovoliti si>,< , kako d-žavno potrebščino vladi s pn t.slovar vladanjem m s Slovanom krivično stavo. Samo tedaj, če bomo uili vsJj stvareh res tudi Slovani sani, kaj ml riti, bo mogoče res trajno mirno delo • zbornici. Proti takim zahtevam seviJ' tudi Nemci ne morejo imet, varnih n mislekov. zato so pa tem u. .^riejši strai; karski pomisleki. Nemci čc: jo. da je hovemu neomejenemu g< darstvu li tako ali tako nima podlag v razmera'! kakor so v resnici, za ved io odklenkalo Zato pa iščejo na vse nač izhoda, ki M vsaj še za nekai časa po-:aljša| sedale razmere. To njihovo p zadevanje 'e vsled slabe človeške narav:-. Wt jo samo ljub e tako rado premaga, - sto umljivo, Saj tudi v zasebnem živ jenju Hzkusi po! sestnik krivičnega blaga vse. d b na bilo treba vrniti. Toda četudi se da. takt početje morda razložiti, opravičiti se ; ne da. Nemci s eer naglašajo, d; Iiočejj redno delo v zbornici in tudi nr /na\: potrebo vladne prcosnovc, a \ sti sap zahtevajo, naj dopusti Slovanski- Itd: . brezpogojno razpravo o prorač i m še f, ko bi bil ta dovoljen, naj bi m- >rv,a?> ga anja glede vladne preosn Ta i-hteva r-a kaže. kako malo je N acenina tem, da se razmere urede. Sir -,ka Iti nota mora imeti na vsak nač a mos ■>, da se v ada izpremeni, vsaj aio pri de proračun v drugem branju zborne* Drugače se ji vlada lahko • ia v p.-«', ker bi bilo njeno stalšče z .t za ne'-?j časa utrjeno in bi bit ves l j proti piej zastonj. Na tak lim pa tia; poslanci k gredo. Zato jc pa za trajna r •' tev pu!o. žaja mogoča samo ena pot: Janja vlaJ, naj sc umakne vsem av> '-*; m tiaro-dom pravični vladi, kjer d > Slovan svo i moči primerno zas . 7.a5a«s si sicer v ada lahko potna/a tem, dan."' šlje poslance domov, a t njeni b-lezni tako zdravilo nc mor stati. Pj pa državni zbor v tako r - b razi,';' rah kakor so sedanje, nc n .tolsto zbo rovati, jc pa tudi jasno. Od n se mori torej v kratkem, ali zrna.: ravica a,i strankarske koristi nacijonai a Nemcev, BOSENSKO USTAVO razglašajo sedaj že kakšna 1 ■ a meseca, toda razglasili jc še vedno ni . SereJa, ko jc šlo zato, da dobe znane ;■ rotislovan-ske postave takozvanih nemšl h vladalo J ;iiic, ki je zaklano od začetka.« Tako tolaži sivolasi Simeon svojo oblino. Vlada jo še dalj kakor trideset let in i ' iča svoje sveto življenje s smrtjo na i /.u. »Vsi, celo sodniki so sc čudili, da it -tarček stoindvajsetih let tako srčno in Ki lovitno prenašal strašne muke na kri-wL. nam poroča njegov životopis. I Evzebiju ni bilo usojeno živeti tako Ligo. V visoki starosti se je nastanil v 3etaniji in bil pokopan v Lazarjevi vo-lini poleg svoje pobožne družice Salome, Kiln čednosti in zaslug. Po Italiji in širnem rimskem cesarstvu c uživala Cerkev v tem času in nasled-iii'i pet let, ko sta vladala Vespazijan in rit. blagodejen mir. Razveseljiva slika iz c dobe naj zaključi našo povest. Na vzhodni obali lepega Trazimen-il cga jezera v Umbriji se dviga sredi vs-Ikega posestva v senci cvetočih oranž "'ijazna rimska vila. Krog vitkih jonskih tebrov njenega dvorišča se povija vinska rla in sredi vrtnega grmičevja šumlja licu vodomet. Tu se zbira navadno krdel-e belih golobov, si gasi svojo žejo iz marčnega korita in zoba zrna. katera jim &sipa rdečeličen štirileten deček. »Babica, babica!« kliče deček danes častitljivo gospo, ki je ravnokar pri čita-nju nekega rokopisa v bližnji utici napol zadremala. »Babica, kdaj pride oče?« »Kmalu, Lucilček, in vsi mu bomo šli naproti, ko se zbudi tvoja sestrica,« odvrne gospa ter pogladi malega kuštravč-ka, ki je bil pritekel k njej. »Hej,« vzklikne malček in plosknc s svojima ročicama. »Tudi mamica? In teta Cila in Sara in Roda?« »Seveda, vsi in tudi golobčki lahko polete z nami, če se jim ljubi.« »Ah, ti me ne ubogajo! Venomer letajo semintja, ali z nami ne bodo hoteli iti. Toda tisto belo jagnje, katero mi je bil podaril Marcij, bom vzel s seboj. Pel al ga bom na višnjevi vrvici in striček Benjamin bo poganjal. Pavlin bo pa doma in Natanael tudi.« »Čemu naj pa ostaneta dobri Pavlin in Natanael doma?« vpraša babica. »Pavlin mora pisati in Natanael tudi,« se odreže modra glavica. »Takoj skočim po jagnje in zbudim obenem tudi Ta-maro, potem pa gremo.« »Kakor majhen vojskovodja!« si misli gospa sama pri sebi ponosno. Tu se prikaže na stopnicah, ki peljejo na vrt, lepa ženska postava, držeča v naročju dražestno, komaj dve leti staro de-tece, in takoj vstane gospa ter ji hiti naproti. Malemu Lucilčku pa njegova dveletna sestrica, ki je še premlada, da bi se igrala z n im, ni kaj prida mar; zato pa toliko veseleje pozdravlja upognjenega starčka z dolgo, sivo brado, katerega je cvetoča mladenka za roko pripeljala iz hiše. »Dedek, dedek!« vzklikne deček, »in teta Cila! Tudi jaz grem z vami in moje belo jagnje in golobčki bodo zleteli z nami, če se jim bo ljubilo. In Rahela, Sara in Roda so tudi tukaj! In celo Natanael in Pavlin! Sta li že dovršila svoje pisanje? Sicer vaju bo dedek oštel!« M adeniča sta bila dovršila delo in zato se dedku Korneliju ni treba srditi. Vsi skupaj sc veselo odpravijo na pot, ravno ko se nagiba popoldansko solnce v vsej svoji krasoti proti zapadnim gričem. Lucii se je bil nekaj dni poprej odzval nujnemu povalrlu Tita ter odpotoval v Rim in zato je Tamara precej v skrbeh, kdaj se vrne njen ljubljeni soprog iz mesta. Poslaniku se doslej še vedno ni bilo posrečilo. da bi se bil iznebil državne službe in vendar bi ga m'ada žena tako rada imela pri sebi in otrocih. Kornelij mu je bil dal na pot zaboj rokopisov, katere naj bi izročil papežu, evangelije svetega Matevža. Marka in Luka in vsa pisma Pavlova in Petrova, v desetih ličnih prepisih; zdaj pričakuje novih pergamentnih listov in drugih pisaln;h potrebščin, da bo nadaljeval svoje težavno delo. Kmalu prehodijo senčnati kostanjevi drevored, ki krasi obalo sinjega jezera in dospe;o do velike rimske vojne ceste; ni jim treba dolgo čakati pod košatim brest-jem, kamor so bili sedli, kajti kmalu se pojavijo na cesti ljudje in Benjamin vzklikne: »Je že tukaj!« Mali Lucilček zaploska s svojimi nežnimi ročicami in pravi dedu Korneliju, ki ne more videti tako daleč: »Oče gre! In Marcij!« »Da, oba prihajata,« pripomni Tamara, »toda ne sama: spremlja ju še neki jezdec, kateremu je Lucij prepustil častno mesto na svoji desnici. Marcij jaha prav skromno za njima.« »Kdo naj bi bil oni tretji? Nazadnje morda celo Tit — saj res ne vem, komu naj bi prepustil rimski poslanik častno mesto,« dč starček Kornelij nekoliko prepla-šen. »Če je Tit, je najbolje, da se mu umaknem. Sicer upam, da sem mu po božji milosti že zdavnaj odpustil, kar je zagrešil nad Jeruzalemom, templjem in svetimi posodami, ali vseeno bi mi ne bilo ljubo, če bi se moral zopet srečati z njim.« »Le ostani tu, oče,« pravi Benjamin. »Ta ttrec ne more biti cesar, ko sedi tako ponižno na svoji muli.« Medtem se približajo jezdeci naši družbi in mali Lucilček bi rajrajši kar sam stekel k očetu, da ga ni preplašila častitljiva postava tujega moža, na katerega zre Lucij z velikim spoštovanjem. »Tudi ta je dedek,« pravi deček in smukne sramežljivo za materino krilo. Lucij pomigne svojim znancem bližje in vzklikne: »Pridite, pridite! Danes je došla naši hiši sreča, kajti sveti oče Lin, naslednik Petrov in namestirk Kristusov na zemlji, se hoče nastaniti pri nas. Pokleknite, da vam podeli svoj blagoslov!« Tedaj dvigne Lin svojo desnico in blagoslavFa navzoče. Tu se ojunači celo Lucilček napram novemu »dedku«, čigar oči zro nanj tako prijazno in ljubeznivo, mu pokaže svoje jagnje in pravi: »Daj, blagoslovi še jagnje!« Smehljaje ugodi papež otrokovi prošnji in ga opomni, naj se često spominja božjega Jagnjeta in naj tudi sam postane krotko in pohlevno jagnje nebeškega Pastirja. Nato pel e presrečna krščanska družina svetega očeta na svoj dom in ga pogosti v veselju svojega srca. Pozno zvečer pripoveduje Lucij svoji soprogi, zakaj ga je bil poklical Tit na svoj dvor. Vespazijan peša od dne do dne in ne more biti daleč dan, ko mu bode bela žena iztrgala iz rok cesarsko žez'o. V tem slučaju ponuja Tit poslaniku Luciju Flavu važno mesto poveljnika cesarjeve telesne straže, ker je prepričan o njegovi neomajni zvestobi. Lucij se je bil posvetoval o tej zadevi s papežem Linom, ki mu je prigovarjal, naj kar pogumno prevzame to vplivno mesto, kjer bi lahko v marsičem ugodno deloval za Cerkev. »Kljub temu nisem hotel reči odločilne besede,« sklepa Lucij, »ker bi rad slišal tudi tvoje mnenje, ljuba Tamara. Kajti žrtev, ki mi jo nalaga ta služba, bi zadela tudi tebe, morda še veliko bolj kakor mene samega. Tita se mi seveda ni treba bati; toda za Titom preži njegov brat Domicijan, ki kar koprni po dnevu, ko bo tudi Tita pokosila smrt, kateremu zdravniki ne obetajo pozne starosti. Domicijan vč, da sem kristjan, in me zategadeli mrzi in črti. Tisti dan. ko bo prejel vladarsko žezlo, bo podpisana moja smrtna obsodba. — Tamara, čitam ti že z oči, kaj boš odgovorila; prosim te, premisli dodobra velikost žrtve. Jutri po prejemu svetih skrivnosti vprašaj Zveli- 3i carja za svet in potem mi povej svoje mnenje.« . , „.. Ali smemo upati, da postane lit kristjan?« vpraša Tamara. Težko.« odvrne mož. »Brez ponižnosti ni mogoče priti do vere. Kako naj ji Tit, ki ga svet obožuje, ponižen? Zdaj ima vse, česar si more poželeti pogan. Neminljiva slava pri poznih rodovih mu je zagotovljena. Flavij Jožef piše njemu v čast zgodovino judovske vo ske in povem ti. da kadi svojemu pokrovitelju, kar se da. Senat mu ravnokar postavlja iz najdragocenejšega marmorja veličasten slavolok. čigar podobe bodo oznanjale vsem našim potomcem njegovo zmago nad Jeruzalemom. Več svet svojim ljubljencem ne more dati; pravo nesmrtnost in večno zmagos avje ponuja samo Kristus svojim bojevnikom.« Lucij pripoveduje še marsikaj o svojem potovan u, kar zbuja Tamarino zanimanje. o rimskih kristjanih, o grobni kapelici. ki jo je dal Anaklet postaviti na grobu prvaka apostolov, o razveseljivih nov.cali. ki dohajajo iz krščanskih občin v Španiji, (kil ji in ob Renu. »Se nekaj,« pravi slednjič poslanik, »videl sem Družilo. Knežji hčerki se godi zares hudo. če sodimo njeno usodo z merilom tega sveta. Izgubila jc menda vse svoje imetje, izneverili so se ji vsi sužnji razen Helene. Toda nesreča ji e bila v srečo: postala je končno kristjana ter naš a mir srca. Po- vabil sem jo bil semkaj in prihodnji teden se lahko nadejaš, da dospe k nam s Heleno. Mislil sem, da boš tudi ti vesela tega povabila.« »Moj dobri Lucij, veš, da sem vesela, saj ji moram biti v mars:čem hvaležna. Kaj pa nesrečna Bcrenika?« Pusti rajše to vprašanje! Propadala je od stopinje do stopinje! Zadnja nada je, če jo priporočimo božjemu ustnil enju!« Drugi dan se vrši v prijazni rimski vili tik Trazimenskega jezera velika in ginljiva slavnost. V najlepši hišni sobani opravlja sveti oče Lin daritev svete maše. Pavlin mu streže kot levit, Benjanvnu in Natanaelu pa podeli papež štiri nižje re-dove; vsi posvečenci prejmejo iz njegovih rok sveto obhajilo. Pri tej priliki so marsikaj tolažil-nih besedi izpregovorile ustnice svetega očeta ter vlivale v srca vseh vernikov moč in tolažbo. Pavlinu, Benjaminu in Natanaelu pa usiši njih srčne žeije: vzel jih bode s seboj v Rim. k er bo Pavlina meseca decembra posvetil v mašnika, dočim se bosta ostala dva mladeniča pod njegovim nadzorstvom bavila z bogoslovnimi nauki. Korneliju veli nadaljevati pričeto delo. Lucija pa pregovori, da se končno odloči prevzeti obljubljano službo načelnika cesarjeve telesne straže. »Ne tajim, da ne bo brez nevarnosti,« pravi Lin; »toda vojak Kristusov se ne sme ogibati nevarnosti, kjer sc mu ponuja in ob jublja venec zmage. V tej službi lahko več koristiš Cerkvi kakor med svojo družino. Uverjen sem, da sta tvoja plemen.ta soproga in pobožna mati pripravljeni utrpeli to žrtev.« »Z vesel em,« odgovorita hkrati Tamara in gospa Lucina, »Morda bo Gospodu dopadljivo, e tudi same sebe popolnoma darujemo njegovi Cerkvi?« vpraša Luc.la. »Gotovo, in sem tudi docela prepričan, da bo Gospod od nas vseli, celo od tega malčka, ki se zdaj igra z golobčki in jau-njetom, sprejel daritev, nemara celo krvavo daritev . . .« odgovori Lin s so.znin i očmi. »Bog bo podelil svoji Cerk vi, dokler bo vladal Tit, nekaj dni neskal.em ga miru. Toda Titov brat Domicijan je strupen so-vražn.k Kristusovega imena in nosi v prsih srce Neronovo. Kmalu bodo zavr-šeli novi viharji in prelite bo še mnogo krvi. preden bo Cerkev zmagala. Da, vojskovala in borila se bo do konca sve a. Ali zmaga ji je zagotovljena. Kristus je zmagovalec, Kristus je kralj, Kristus je gospod neha in z e m I j e.» * * * Besede papeževe so sc izpolni e. Vsi, katerim so b ie namenjene, so zmagali, zmagala je Cerkev in bo zmagovala na veke. Razgled po domovini. 'a. Zlorabeč mojo v pouk „ Ženinom in nevestam" izdano knjižico so nasprotniki svete Cerkve in katoliške vere sploh poizkusili povzročiti hudo pohujšanje ter zadeti Vašega škofa, da s tem zadajo hud udarec katoliški Cerkvi in verskemu prepričanju slovenskega ljudstva. Zato pa mi je bilo v veliko zadoščenje, da se je slovensko ljudstvo, kateremu sem višji pastir, zadnje dni po celi moji škofiji tako navdušeno vzdignilo, ogorčeno obsodilo nasprotno akcijo zoper Cerkev in vero ter zlorabljenje moje knjižice in mi izreklo zaupanje in vdanost. Zato se v prvi vrsti vernemu ljudstvu ljubljanske škofije in katoliškemu časopisju prisrčno zahvaljujem in kličem: Bog plačaj! V Ljubljani, 27. no"embra 1909. f Knton Bonaventura škof. Ožje volitve v obrtno sodišče. Pripravljalni odbor za volitve v obrtno so- [ dišče naznan a obrtnikom mesta Ljubljane ' in ljubljanske okolice, da se vrši dne i 4' 7. decembra 1909 ožja volitev za dva doslej še neizvoljena prisednika v obrtno sod;šče. Pripravljalni odbor prav toplo priporoča, da vsi obrtniki soglasno volite samo naslednja dva kandidata, katerih imena se glasita: Toni Josip, mesar v L ubljani; Kušar Franc, izvošček v L jubljani. — Pridite vsi volivci gotovo na volišče ter oddajte svoje g asove imenovanima kandidatoma. — Pripravljalni odbor za volitve v obrtno sodišče. »Mladeniči na plan!« Pod tem naslovom je ravnokar izšla ličila knjižica, v kateri neimenovani, a vendar dobro znani pisatelj v navdušenih besedah kaže slovenskim mladeničem pot, po kateri naj hodijo, ako hočejo sebi in narodu dobro. V prvi polovici knjižice v izredno jasnih barvah slika domače nasprotnike ter njihovo delovanje, ki jc le v pogubo slovenskemu ljudstvu, v drugi polovici pa vabi mladeniče v organizacije, ki so osnovane na krščanski podlagi. Naj tu navedemo naslove posameznih poglavij: 1. Liberalci. 2. Radikalci. 3. Svobodomisleci. 4. Socialni demokrati. Iia) Naša politična organizacija. b) Naša gospodarska organizacija, c) Naša izobraževalna organizacija, č) Naša verska organizacija. III. Sklep. — Knjižica je tako lepo pisana, da imamo samo eno željo: naj bi ne bilo slovenskega mladeniča, ki bi ne prečita! te knjižice 1 Prepričani smo, da bo v rokah naših fantov rodila veliko lepih sadov. Omisli si jo pa lahko vsak, ker se dobiva po jako nizki ceni, namreč po 20 vin. izvod, in sicer v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Umrl je dne 26. novembra v I a!i> vičah pri Cerkljah vpokojeni župnik č. g. Rudo.f Gregorič. Naj počiva v miru! Za idrijsko dekanijo se ie že osnoval dekanijski odbor S. K. S. Z., ki jc imel prvo sejo 19. novembra. Druge dekairic, posnemajte idrijsko dekanijo in hitite no-vsod z ustanavljanjem dekanijskih odborov naših izobraževalnih društev! Novo k. s. izobraževalno društvo se je ustanovilo v Zgornji Šiški. Češki »Orel« na Moravskein se krasno razvija. Ima že sto podružnic s skupaj 5000 člani. To je najboljši dokaz, kako potrebna in opravičena so katoliška telovadna društva. Prvi češki »Orel« na Dunaju. 21. t. m. je prvič na Dunaju nastopil prvi češki »Orel« z javno telovadbo. Nagovoril jili je državni in deželni poslanec Sramek in predsednik »Danice« Avscnck. V kratkem se ustanovita »Orla« v 20. in 15. okraju. Vadili jih bodo tudi »Orli« »Dariičarjk Tako tudi med Cehi čezdaljebolj napreduje krščanska ideja in organizacija. Pojavila se je misel, da bi v letu 1910. slovenski in češki »Orli« kje skupno nastopili. Zdar Buli! Iz Kranja. Tiskar Ivan Lampret, ki je izdal zeleno brošuro, jo je izročil v Kranju v prodajo »knjigotržcem« Viljemu Poz-gaju, Pavletu Bizjaku in Antonu Adamiču. Prodajali so jih otrokom in zraven kričali, da škof pohujšuje. Koncesije za prodajo knjig sploh nima nobeden izmed teh krni-gotržcev. Samo masne bukvice in knjige za ljudske šole smejo prodajati, drugili pa ne. Sicer pa liberalce ščitijo uradniki, ki so ž njimi enega mišljenja. Po pisarnah naših uradov leži na mizah le »Slovenski Narod«. Umri je v Mostah 22. novembra I. Jagodic ali Kajževc. Bil je dalj časa občinski odbornik. Še mlademu pokojniku sveti večna luč! Novo šolsko poslopje. Zgradba novega šolskega poslopja za trirazrednico v Brusnicah (okraj Novo mesto), ki je pro-računjena na 36.300 kron, se bo oddala potom javne dražbe v torek, dne 7. grudna t. I., pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Novem mestu. Išče se Franc Novakovič, doma iz Šutne, župnije Sv. Križ pri Kostanjevici. Imenovani je nekoliko slaboumen, 30 let star, brez brade, ima rjavkaste brke, nosi rjavkasto že ponošeno obleko s pikicami, hodi bolj težko ker ima prste na obeh nogah odrezane; zna tudi nemško govoriti. Z doma je izginil pred sedmimi tedni. Ako kc'o za imenovanega vč, prosimo najuljud-neje, da ga javi na župnijski ali občinski urad v Sv. Križu pri Kostanjevici. Krščansko - socialno delavsko zborovanje v Trstu. Ob zelo veliki udeležbi je dne 21. nov. zborovalo v dvorani »Marijinega Doma« tržaško slovensko krščan-sko-socialno delavstvo. Govorila sta Gu-štin in Moškerc. Shod je sklenil resolucijo, ki izreka zaupnico dr. Kreku kot članu socialnega državnozborskega odseka. Obsodil je podlo počenjanje slovenskega svobodomiselstva glede na nesramno, neupravičeno in nenarodno gonjo proti pre-vzvišenemu ljubljanskemu knezoškofu, kateremu je izjavil shod svojo udanost. K IV. vseslovenskemu delavskemu shodu jc tržaško krščansko - socialno delavstvo sklenilo poslati dcputacijo. Na shodu se je govorilo tudi o J. S. Z. iu se je navzočemu delavstvu priporočalo, naj se pridno naroča na »Našo Moč«, ki objavlja osobito glede na tržaške slovenske služkinje redno izborile dopise. Pri katastroii v ameriškem rudniku ponesrečilo 18 Slovencev. Ameriški slovenski listi poročajo da je pri katastrofi v Sheryu, Illinois, moralo umreti 18 slovenskih premogarjev. Ponesrečen rojak v Ameriki. Piše se nam iz Sheboygana: Dne 1. listopada se je ponesrečil rojak J. Vidmar iz Senožeč pri Sv. Petru na Notranjskem. — Dne 30. vinotoka je v Ameriki umrl rojak Josip Mrgole v starosti 22 let. Slov. kat. akademično teh. društvo »Zarja« spremeni svoje društvene prostore od 3. decembra naprej v Brunngasse 7, I. Izgubil je v nedeljo 21. novembra R. G. en dvokolesen voziček, v katerem je imel sodček za 61 1. od Ljubljane do Jezica. Najditelj se naproša, da naznani v upravništvu tega lista, kje je dobiti omenjeni voziček in sodček. Tečaj za krmljenje živine. Kmetijska šola na Grmu priredi v nedeljo 5. decembra tečaj za krmljenje živine. Tečaj traja od 9. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Na sporedu tečaja je: Živalska prebava. Množina potrebne krme. Vrednost različnih krmil. Raba in nakup. močnih krmil. Pripravljanje in pokladanje krme. Od 2 do 4. popoldne je praktični pouk v hlevu in krmilnici. Vabimo živinorejce. da se mnogoštevilno udeleže tega tečaja na Grmu. Kmetijska šola na Grmu šteje letos 32 učencev in sicer 22 novih in deset dru-goletnikov. Ud letošnjih učencev je 12 Dolenjcev, 5 Gorenjcev, 4 Notranjci in 1 Šta-jerc. Pričakovati je, da se število učencev v novourejeni šoli za naprej še pomnoži. Zimska šola šteje 9 učencev, letna šola 13 učencev. Tuje zavarovalnice na delu. Nebroj tožb je vložila Graška zavarovalnica zadnji mesec v naši deželi. Plačala je pa tudi lepo svoto stroškov, ko se je izkazalo, da tožba ni opravičena, da le lovi tožbenim potom kaline za svoj zavod. Torej pozor! — »Slavija« na goni agente med svet, ki lažejo in obrekujejo druge zavarovalnice. V idrijskogoriškem gorov u razklada nek tak dobrodelnež, da jamči zavarovanec naše domače «Vzajemne zavarovalnice« z vsem svojim premoženjem za škode, ki se pripete pri zavarovancih omenjene zavarovalnice. To je sicer laž, da bi jo človek lahko z roko prijel, a vendar se še najde posameznik, ki bi to verjel. Torej pozor in še enkrat pozor, da se ne dela škoda našim domačinom, vernim pristašem »Vzajemne« kot edine domače zavarovalnice. Občinski odbor v Cerknici pri Rakeku je v svoji seji 25. novembra 1909 z veliko večino sprejel predlog, s katerim izreka prevzvišenemu knezoškofu dr. A. B. Jegliču vdanost, zaupanje in globoko hvaležnost za Njegovo vneto apostolsko delovanje ter se obenem zgraža nad surovimi napadi na knezoškofa in nad hudobnim pohujševanjem mladine od strani verskih sovražnikov. — Navzoči liberalci so izjavili, da ne odobravajo zelenih brošur, zlasti drugega zvezka ne, vendar pa glasujejo nasprotno. Predlog je bil sprejet z vsemi proti štirim glasovom (trije liberalci so bili že poprej odšli). Proti predlogu so glasovali: Matevž Martinčič, Fr. Zagorjan. Ernst Serko in Anton Meden iz Begunj. Davek na vino. Kakor se nam z Dunaja iz poslanskih progov poroča, jc finančni minister začel omahovati, ali bi sploh vložil v zbornici načrt vinskega davka, ker se je v vinorodnih krajih začel tako velik odpor. Poučne tečaje priredi to zinio po deželi S. K. S. Z. Da jih bo mogoče urediti, naj se pošljejo čim preje centrali prijave onih društev, ki žele imeti tečaj, katerega naj bi se udeležila tudi sosednja društva. Nove »Božične pesmi« za mešani zbor, zložil dr. Anton Chlondo\vski salez. duhovnik na Rakovniku pri Ljubljani, so ravnokar izšle v zalogi »Katoliške Buk-varne« v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 40 v. — S to zbirko bo našim cerkvenim zborom zelo ustreženo in je želeti, da je ne manjka na nobenem cerkvenem koru. Kaj več spregovorimo v kratkem. Anton Medvedova žaloigra v petih dejanjih »K a c i j a n a r«, je izšla pravkar v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljublja- ni. Kacijanar jc gotovo ena najznačilnejših pesniških publikacij na dramatičnem polju s pustnim zgodovinskim ozadjem in se jej mora prfiioziiati visoka literarna vrednost. O ign bomo v kratkem obširno spregovorili, uprizorila se bo še to sezono v deželnem gledišču v Ljubljani. Cena s poštnino vrel i K 50 v. Najsijajnejši Miklavžev večer, kolikor jiii je sploh bilo doslej, bo prihodnjo nedeljo. 5. t. ni., ob 6. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona« v Ljubl ani. Tudi odraslim ne bo žal, ako si ogledajo prekrasno prireditev. Pridite in poglejte! Nemec ustrelil Slovenca in mu odrezal glavo! Bornov lovec Eisenpan je ustrelil slovenskega fanta Janeza Rožiča iz Begunj, ki je š;l čez Begunjščico. Rožič je lovca lepo prosil, naj ne strelja vanj. Eisenpan je Rožiča ustrelil v glavo in je bil Rožič takoj mrtev, nakar je nemški lovec slovenskemu fantu odrezal glavo in jo vrgel proč, da b; se mislilo, da je fant drugače ponesrečil. Ta dogodek zopet priča, kako besno sovražijo Nemci Slovence, Postreljali bi nas radi, kakor pse. Gorenjske novice. Bohinjska Srednja vss. g Romanje. Boh. Srednja vas. V nedeljo. 21. novembra, sta priredili župniji Srednja vas in Koprivnik skupno romanje na Sv. Goro. Udeležencev je bilo okoli 350. Božja pot se je izvršila v prav lepem redu in krasnem vremenu. Pri božji službi in med potjo sta prepevala lepo domača cerkvena zbora. Krasno je pojasnil gosp. provincijal Konstantin Laser v svojem nagovoru. kaj nas je privedlo na božjo pot v slavno Marijino baziliko: ljubezen do svoje lastne duše, do Marije in slednjič do prevzvišenega ljubljanskega gosp. knezoškofa, na katerega so se zadnji čas vrgli z vso zlobo nasprotniki svete cerkve iu sovražniki vernega, cerkvi in svojim pa-* stirjem udanega slovenskega ljudstva. To skupno romanje bohinjskega ljudstva ie najsijajnejši dokaz nlegove zvestobe do svete cerkve in njegove udauosti do presvetlega knezoškofa, a obenem soglasen protest, ogorčenje proti hinavski liberalni gonji. Na presvetlega gospoda ljubljanskega knezoškofa se je poslalo s Svete Gore s'cdcčo brzojavko: »350 Bohinjcev iz župnij Srednja vas in Koprivnik moli v Marijinem svetišču na Sv. Gori za Presvetlega in mu izraža svojo neomejeno udanost.« g Snirt. Dne 21. novembra je umrl v. gorah na Dednem polju v lovski koči g. \Vertheiina njegov lovec Janez Marke/., p. d. Matijčevec od Stare Fužine, Dva dni nreje je prišel še sam od doma tje gori. Med potjo je že tožil o bolečinah v glavi in naporna pot ga je toliko utrudila, da je padel v koči v nezavest in se do smrti ni skoraj nič zavedel. Prejel je sveto poslednje olje in tudi zdraviliška pomoč je bila takoj pri rokah. Bržkone ga jc zadela kap na možgane. Iz Št. yida. Društvene prireditve. Preteklo nedeljo je dekliška Marijina družba s sodelovanjem cerkvenega pevskega zbora v proslavo sv. Cecilije priredila prav lep društven večer. Gospod kaplan Tomelj je v uvodnem govoru razložil, zakaj se sv. Cecilija slavi kot zavetnica cerkvenega petja, ter je končno lepo opisal pomen in korist lepega petja sploh. Na to so se vrstile lepe pesmi mešanega in dekliškega zbora. Tudi članice tamburašinje so nastopile. ki so pokazale, da iz njihove pridnosti in vneme smemo pričakovati še kaj lepega. Zaključil sc je večer s šaljivo - resno štiridejanko Svojeglavim Minka«. Igra sama na sebi ni taka. da bi bilo od nje kaj posebnega pričakovati; a igralke so vse brez izjeme svoje vloge rešile tako izborno. da jih moramo javno pohvaliti in drugim igralcem našega domačega odra \ vsakem oziru postaviti za vzgled. — l'iihoditjo nedeljo pa v Dravlje. Ondotno izobraževalni) društvo priredi M'klavžev \eeer s predavanjem gospoda Podlesni-k >. s petjem in malo igro, ki jo uprizore č.ani društva. Začetek ob pol peti uri po-i ine. Dohodek te prireditve se bo upo-! bi: /a napravo odra in za knjižnico. — Za '• Cpc praznike se pripravljata dve bo-. : . eno bo priredila dekliška Marijina iružba. izključno samo za svoje članice, eiugo pa telovadni odsek s svojim nara-š . \ :n. Pri zadnji božičnici se bodo obda-r/, šolski otroci, zato že sedaj p m pr atel e našega društvenega / i i .! za naklonjenost, da bomo prid-: . - : : revnim otrokom o božiču napravili Um \i-\ie veselje. Apiir.cija. Novo leto se bliža, ko je : ;.. obnoviti naročnino za časopise. So-: * .n . ki, delajmo vsak po svojih močeh a to. da se naše časopisje še boij razširi. Pivo mesto naj zavzema --Domoljub«, ki i . i ga ima vsaka hiša, ki se prišteva h kat' iški stranki m ki obsoja za slovensko ljudstvo tako zelo poguben liberalizem. \ sikih 5 ali 6 večjih hiš skupaj naj ima Slovenca . Bogoljub in -Mladost« ne s eta manjkati v hišah kjer so dekleta in mladenič"; matere naj nc prezrejo »Deto-ial a . Gospodarji seveda naj si preskrbe tudi kak gospodarski list. Šentvidci, nikar se ne bojmo plačati tega novoletnega davka za dobro stvar! Edinole z dobrini časopisjem bomo spoJnesli tla slabemu časopisju in se utrdili v pravem mišljenju, t. ko da nas ne bo vsaka sapa omajala ali celo podrla. Da bomo pa dobre časopise dobili kolikor mogoče po ceni. bo v ta na-m;n na praznik Marijin 8. t. m. po •javnem predavanju posvetovanje, kako za prihodnje leto urediti donašanje časopisov, da se obvariremo večjih stroškov, da pa bomo časopise vendarle kar mogoče hitro prejemnik Iz občinske seje dne 22. novembra. Soglasno se izreče zaupanje in popolna udanost prevzvišenemu knezoškofu in se obsodi podlo počenjaiije liberalcev, ki še celo apostolsko gorečnost našega škofa zlorabljajo v pohujšanje mladine. — V stavbeni odbor za zidanje pokopališča so se izvolili: Anton Belec. Anton Tomelj, 6' Val. Cirman, Fr. Erjavec, Val. Babnik, Sini. Juvan in Vid Merhar. Novo pokopališče bo merilo 668 kvadratnih sežnjev, torej ne bo nič manjše, nego jc staro. Zemljemerec je parcele že odmeril, v malo dneh se izvrše zemlje-knjižni prepisi in potem se bo takoj lahko začelo delati. Iz ljubljanske okolice. Dobrova, 27. novembra. Je že tako, da pod solncem ni nič stalnega. Dne 25. t. m. (v četrtek) nas je zapustil vzorni gosp. kaplan Valentin Kajdiž; tukaj je služboval le skoz dve leti, dva meseca in trinajst dni. V tem kratkem času si je pridobil s svojo krotkostjo, odkritosrčnostjo in kre-menitim gorenjskim značajem popolno zaupanje. ljubezen in spoštovanje vseh nepristranskih in poštenih Dobrovčanov. Bil je vnet cerkveni govornik; izvrsten iu praktičen katehet v šoli; vzgleden voditelj dekliške Marijine družbe, katero je očistil in oprostil vseh nevrednih elementov, kateri se niso hoteli držati in ravnati po ob sprejemu slovesno danih obljubah in so se nagibali bolj v neko drugo družbo nego v Marijino. — Ves čas je vodil vzorno in požrtvovalno tudi našo domačo »Hranilnico in posojilnico« popolno brezplačno. Bil jc popoln mož v vsakem oz ru ter vnet in goreč delavec v vinogradu Gospodovem, kakor tudi v ostalem socialnem življenju. Vsem dobrovskim žtiplja-noni, kateri smo ga poznali, ostane za vedno v najblaž eni, neizbrisnem in hvaležnem spominu. Blagemu gospodu Valentinu pa želimo v njegovi novi službi najobilnej-šega blagoslova božjega in božje pomoči ob vsem njegovem dejanju pri njegovem duhovno - pastirskem in socialnem delovanju v dušni in telesni blagor mengeških župljanov, med katere sc je kot duhovni pomočnik in šolski katehet preselil. Iz Ježice pri Ljubljani. Topot pa so bili na vrsti naši vrli fantje. Prvikrat sc nastopili na odru kot govorniki, igra ci in pevci, katerim so se iz prijaznosti s svojimi ubranimi glasovi pridružile tudi domače pevke. Vspeh je bil popoln. Kdo pa je bil pri prireditvi navzoč, pa je odšel od nje nezadovoljen? Pa še drugič. Le vkup, pošteni fantje posavski, dvgnite silne moči. ki spe v vaših mladih srcih: Z Vami je Bog, za Vami pa ljudstvo posavsko. Živeli! Selo. Miklavžev večer bo priredilo katol. slov. izobraževalno društvo v salonu pri Oražmu. Prijazna igrica bo uvod v zabavni večer. Miklavž nastopi s svojim spremstvom, da poplača pridne otročičke. Po nastopu bo tombola v gostilniških prostorih g. Oražma. Zabava bo zanimiva. — Toliko zaželjeno igro »Elizabeta, giofinja turinška« bo društvo ponovilo dne 12. decembra ob 4. popoldne, da lahko bližnja okolica uživa krasnih prizorov lepoto. Prijatelji, pridite opazovat, kako zna društvo gojiti lepo umetnost. Hrušica. Kdor je bral »Domoljuba«, je opazil, koliko smo se borili, da smo se znebili neljube osebe g. učitelja Šušter-šiča. Takrat je ves »višji svet« upil, da smo krivični. Gospod je šel od nas v vrhniško župnijo. Kmalu so ga pa spoznali in zahtevali, da odide. In omenjeni gospod je spregel z učiteljskim stanom. Predno je prišel k nam, je bil v ižanski fari, od koder so mu tudi rekli iti. Iz tega vsak lahko spozna, da je bil naš boj pravičen in da se je delala nam krivica, ko so upili, da smo nasprotniki šole. Tudi zavoljo gospodar-l stva s šolo se je uprl krajni šolski svet in ni dovolil nobene reči. Evo dokaza! V, šolo so morali otroci nositi krajcarje za! zvezke. Sedaj je pa od Bahovca v Ljubljani prišel račun na krajni šolski svet /a i 200 kron za zvezke. Čudno je bilo res go-j spodarstvo. In ker se je krajni šolski svet' temu uprl, so upili, da smo nasprotniki j šole. Da smo prijatelji šole, se vidi iz fega.: ker smo že sklenili vzeti posojilo, da do-', zidamo spomladi svojo šolo, ki se bo tudi i razširila. , Šmartno. Zaradi neke pomote ni bilo) predavanja zadnjo nedeljo. Prihodnjo ne-j deljo bo shod pri Kebru po opravilu, — j Nek trgovec se je priklatil v našo vas ter! je naredil magacin za svoje blago. Pro-i dajati pa hoče »farbo«. Farba namreč, da je on dal posuti cesto čez Šmartno in da je njegova zasluga ponravljena cesta. Tej farbe ne potrdimo. Mti jo bomo že »stavšali«. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Češnjic nad Blagovico. Pred nekaj leti je bi/o naznanjeno v »Bogoljubu«, kako lepo in krasno je prenovil in prezla-til stari tabernakelj pri velikem oltarju g.' Ivan Klemen, podobar v Kamniku. I ansko leto je prenovil in popravil prav lepo dva oltarja sv. Družine in sv. Floriiana in zopet letos je postavil oltar sv. Ane, katerega je pa posebno lepo in krasno izgoto« vil. Zares .'epo delo gospoda Ivana Klemena. Delo je jako lepo in krasno — cena prekrasnemu delu pa prav nizka. Cast:-tlm gospodom župnikom tega podobaria toplo priporočamo. g Komenda. Težka je bila za nas ločitev 23. novembra. Zapustili so nas blasi gospod župnik in duhovni svetnik Martin Poč, ter se po 42ietnem trudapolnem pa-stirovarju podali v Kamnik v zasluženi, pokoj. 14 iet so bivali med nami. Ptišli so ob času. ko je potres hudo poškodoval farno cerkev in tri podružnice. Gospod župnik se niso strašili nobenega truda. Modro so vodili prezidavo farne cerkve, ki se je znatno povečala, dobila krasne nove 3rgi;e it; vse štiri nove stranske oltarje; enako so se lepo prenovile podružnic?. Odhajajoči gospod župnik so bili z vsemi ljubeznjivi v občevanju, dober oče ubogih in silno potrpežljiv; če je bilo pa' potreba so neustrašeno povzdignili svoj glas. Po njihovi zaslugi se je priredila velika lepa dvorana, kjer ima sedež novoustanovljeno »Katol. slov. izobraževalno društvo« in telovadni odsek. Natančni so bili gospod svetnik v vseh svojih opravi-j lih, strogi do sebe, prizanesljivi do dru-l Rili. Kaj čuda, da so se vsem faranom priljubili, zapustili so faro lahko z zavestjo, da tu niso imeli sovražnika. Na predvečer odhoda jim je priredilo »Katol. slov. izobraževalno društvo«, Orli in požarna bramba prisrčno odhodnico. Orli so sve-, tili z lainpijončki. cerkveni pevci se zapeli tri skladbe, na to se je v iskrenih besedah zahvalil gospod Andrej Mejač v imenu občinskega odbora, »Katol. slov. izobraževalnega društva« in požarne brarnbe, posestnik Ivan Štercin pa v imenu Orlov. Ginjeni' so odgovarjali gospod svetnik in spregovorili za slovo lepe bodrilne besede v prospeh imenovanih društev. Darovali so požarni brambi in Orlom znatno vsoto. Blagemu gospodu kličemo iz dna srca: Nikdar Vas ne pozabimo hvaležni farani! Koj nato v sredo se je vršil slovesni sprejem novega gospoda župnika. Pozdravili so jih prcblagorodni gospod baron Apfaltrern iz kriške graščine z gospo, ; ki jim je podarila lep šopek, potem župan Andrej Mejač v imenu občine, »Katol. si. izobraževalno društvo« in požarna bram-ba, nato načelnik Orlov in voditelj obeh Marijinih družb. Le gospod šolski vodja ni imet časa pripeljati šolsko mladino, ki se je vkljub temu v obilnem številu zbrala pod šolsko zastavo. Morda se ne motimo, če trdimo, da je ob tej priliki gospod Germek pokazal enkrat očitno to, kar vedno misli v srcu. Le tako naprej po začrtani poti, da ne bomo več igrali — skrivalnice. Preteklo nedeljo so Orli napravili v društveni dvorani dve igri: »Repo-štev« in »Prepirljiva soseda«. Prvič so obiskali dvorano gg. baron Apfaltrern s soprogo in grof Korinski. O napredku fantov so se zelo laskavo izrekli in znatno prispevali v blagajno društva in Orlov. Ljudstvo jim je za obisk hvaležno, ker so pokazali, da niso plemeniti le po krvi ampak tudi po duhu in srcu. Čast jim! g Iz Ihana. V nedeljo 21. novembra, popoldne je bil pri nas ljudski shod in sicer nenavadno dobro obiskan. Poročal je poslanec dekan Lavrenčič. Najpreje je ožigosal nesramno liberalno gonjo proti prevzvišenemu gospodu knezoškofu. Potem pa razložil delovanje naših poslancev v deželnem zboru. Na to je shod izrekel zaupanje_ našim poslancem, osobito načelniku dr. Šusteršiču in sprejela se je znana resolucija enoglasno. Iz raznih krajev Dolenjske. g Iz Šenčurja. Neko človeče, ki sliši na ime Skala in ki ima izgon iz mesta Kranj, da niti skozi mesto ne sme. se je te dni v gostilni na Visokem širokoustil nad našim knezoškofom radi izdane brošure. Kar tak revež govori, mislimo, da nima veliko pomena. Vendar mu ie nek Sen-čurjan prav živahno pritrjeval. Ime nam je znano. Prešla sta v svojem pogovoru tudi na našega župana Barleta. Skaia ga jc grozno hvalil in agitiral zanj, tudi omenjeni Šenčurjan se je izrazil, da drugega ne bo volil kot Barleta. Iz tega se sprevidi, kak da je naš župan, če ga taki ljudje hvalijo in agitirajo zanj. No. saj pameten človek tako ne bo več hvalil našega župana, ker ga že predobro poznamo. Svetujemo mu, naj se raje preie sam odpove svojem« stolčku, predno ga mi vržemo, da bo vsaj častno propadel. Skali pa svetujemo. da naj gre v drugič svojo modrost razlagat raje v neko drugo gostilno, kjer so večji županovi privrženci. g Iz Žabnice. Javna društvena prireditev v proslavo 251etnice škofovstva papeža Plja X. dne 21. novembra je vspela v popolno zadovoljnost navzočih, kar je pričalo njihovo živahno razpoloženje. Slavnostni pozdrav in prolog v ve2ani besedi, deklamacija in predstavi, vse je bifo dobro naštudirano in se je vršilo gladko in naravno. Igralno osobje se 'je znalo docela vglobitt v svoje uloge, dokaz, da je bilo kos svoji nalogi. Sodeloval je tamburaški zbor kšč. soc. izobraž. društva iz Škofje Loke, ki je na društveno povabilo drage volje prihitel k nam ter kaj vrlo udarjal, za kar mu bodi iskrena zahvala. Prireditev se je zaključila s srečolovom. Le v društvo, vsi krščanskomisleči! — Mraz se je nam naredil, a dnevi so krasni. Tudi sneg sc je nam že malo ponujal, vendar smo ga bili mi letos na Kranjskem zadnji deležni. Obležal pa v ravnini ni. g Stara Loka. Nagloma ie umrl dne 9. novembra posestnik Franc Jenko v Veštru. Pri obrezovanju repe ga je zadela najbrže kap. Bil je tudi prijatelj alkohola. — V nedeljo dne 5. decembra, popoldne po litanijah. priredi Katol. izobraž. društvo v salonu g. Jelovčana predavanje. Predaval bo gosp. kanonik Suširk. Fantje in možje pridite v obilnem številu, ker bo predavanje jako zanimivo. Potem bo tudi vpisovanje novih udov v izobraževalno društvo. g Shod v Preski. V nedeljo 5. decembra bo imo.l vodja Slovenske Ljudske Stranke dr. Šusterš:č, popoldne ob 3. uri, javen shod v Preski v »Društvenem domu«! Udeležite se ga obilno! g Komenda. V nedeljo 5. decembra bo v dvorani katol. slov. izobraževalnega društva važno podučilo predavanje. Možje in mladeniči, pa tudi žene in dekleta, pridite v obilnem številu poslušat »o nekrvavi svetovni vojski«. Vstop je prost vsem. Dolenjske novlee. Belokranjske novice. d Črnomaljske novice. Naše izobraževalno društvo si sedaj pridno kuri, ker je zima, ter dela in skrbi za prihodnjo pomlad in poletje. Kakor dela poljedelec poleti za zimo. tako morajo društva pozimi delati za poletje. To tudi mi znamo. Orli telovadijo redno vsak teden v društveni sobi. kolikor se da. Eden vaditeljev se je udeležil mladeniškega tečaja v Ljubljani in nam od tam donesel novih vaj, prostih in v sabljanju, kar bo odsek gotovo poživilo. — Dekleta so se vrgla na petje. Poučuje jih neumorno vrla gospodična učiteljica Primožič. Dekleta jako napredujejo. Fantje, kdaj pa ustanovimo moški zbor? Dajmo ga no, dajmo! Fantje, ko pridete domov iz »fremda« ali od vojakov, le hitro v društvo, da vam ne bo zima. — Tudi krasne tamburice čakajo v društvu na tamburaše in tamburašinje. Glejte, koliko dela! Društvo pa, v katerem le eden dela, ni za nič. pravi dr. Krek. Možje, hodite k predavanjem, ki bodo zanaprej vsako nedeljo po deseti maši. Možje, bo apetit boljši opoldne, če bote čuli predavanje! Čudno a vendar res! Pozimi je začela brenčati v društvu »Čebciica«, ki nabira med in vosek v podobi vinarjev, petič, desetič,, kronic itd. Takoj prvi uradni dan je dobro opravila, ker je na devetnajstih cvetkah (vlagateljih) nabrala čez trideset kron. Dobro in lepo je to. Le tako naprej! — Novega župana so izvolili v občini Loka pri Črnomlju. Prejšnji je bil prav izvrsten. krščanski mož, pri vseh priljubljen. Le škoda, da ni hotel več sprejeti županske časti. Upamo, da bo novi župan tudi delal za pravi blagor občine in se r.e bo dal voditi črnomaljskim liberalcem. d Odbor »Kmečke zveze« za Belo-kra ino je imel sejo dne 18. novembra v Črnomlju. Odbor »Kmečke zveze« se je posvetoval o raznih koristnih rečeh. Ob tej priliki je odbor K. Z. z ogorčenjem ugovarjal proti takim nezaupnicam, kakoršna se je izrekla na zadnjem liberalnem shodu v Gradacu pod predsedstvom Mazelleje-vim vobče visokospoštovanemu deželnemu glavarju pl. Šukljeju in našemu vrlemu belokranjskemu poslancu MatjašiČu, povdariajoč, da oni., ki teh dveji poslancev niso volili, samoobsebi umevno, tudi rie morejo biti kompetentni. da presojajo njihovo delovanje, še. manj, jima izrekati nezaupnice, ker se ve že naprej, da njim ni.hovo delovanje ne bo všeč, ker so njih nasprotniki. Zato odbor K. Z. odločno ugovarja taki najmilejše rečeno — otročariji in brezmiselncsti, ki so jo belokranjski liberalci na svojem shodu 31. oktobra t. 1. v Gradacu vprizorlli. — Odbor Kmečke zveze« odločno ugovarja nadalje nastali razvadi, ki s: je po avila r.a zadnjem shodu v Gradacu, da eden izmed občanov, četudi bi bil občinski odbornik, kar meni nič tebi nič celo občino zastopa in govori v imenu vseli občanov ali pa v imenu gotovega stanu, za kar ga ni nihče pooblastil kakor mizar Judnič iz Stranske vasi. — Slednjič se sklene, da naj bo občni zbor K. Z. za Belokrajino dne 27. decembra 1909 ob 10. uri dopoldne V, Črnomlju z dostavkom, naj se na shod povabita tudi gg. prof. dež. odbornik Jarc in tajnik S. L. S. dr. Rožič iz Ljub jane. Navzoči: A. Mihelčič. M. F.rzar. Jak. Plut, Peter Flainik, M. Rade, M. Matjašič ;n Jožef Skubic. * z rszaih krajev Dolenjske. d Umrl je 22. novembra litijski cer-kvenik Jože Zupančič v 58 letu starosti. Pokoinik je bil 20 let cerkvenik v Litiji, bil je občespoštovan in priljubljen. Vseskozi je bilo njegovo življenje vzgledno, pobožno in pravično, taka je bila tudi njegova smrt. Brez posebnih bolečin od kapi zadet večkrat previden je zaspal v Gospodu. Zapušča ženo in hčerko. Blag spomin mu je ohranjen! — Letošnjo jesen ima smrt v našem trgu bogato žetev. Pobira pa le stare ljudi. Umrli so v kratkem: Petrova Mana. Kovklžova Katra. Bolteto-va Jera. posestnika mati Marija Bric. g. Pctrič, Brenkačova Katra m 24. novembra Lipatovka. Vsak teli je dočakal 80 let in še čez. d Iz Radeč. V nedeljo po prvi maši se je vršil tu javen shod. Poročal je naš poslanec. dr. Zajec. Pojasnil jc položaj v državnem zboru in Jugoslovanom skrajno sovražilo politiko sedanje vlade. - Ko je gospod poslanec omenjal še tudi divje gonje proti škofu, dali so zborovalci duška svojim čutilom v sledeči resoluciji: Zborovalci v Radečah najodločneje obsojamo liberalno pohujševanje mladine in liberalno gonjo proti knezoškofu in izrekamo svojemu škofu popolno in neomajano ljubezen in udanost. — Ko je gospod poslanec omenjal tudi delovanje deželnega zbora in pojasnjeval premembo lovske postave, so zborovalci s posebnim veseljem glasno odobravali odločni nastop svojega poslanca glede lovske postave in izrazili svoje odobravanje v sledeči resoluciji: Izražamo svojemu poslancu za njegov odločni nastop v prid kmetu posebno zadovoljstvo in popolno zaupanje. — Igro > Najdena hči« so priredile v Radečah preteklo nedeljo popoldne dekleta Marijine družbe v dvorani našega Narodnega doma. Dekleta so dobro pogodile svoje vloge. Igra je napravila na gledavce najlepši vtis. d Sv. Križ pri Kostanjevici. Naši Orli so piiredill dne 21. novembra v prid svojem'] telovadnemu odseku veseloigro »Crevljaiv. 1'spela je prav dobro. Najbolj je pač ugajala vloga črcvljarja, katero je prednašal podnačelnik Bučar Alojzij. Jecljal je, kakor da mu je prirojeno. Pa tudi ostale vloge so bile v srečnih rokah: Šte-fanič, nam je predstavljal dr. Lopnika, barona Straucža je posnemal Jarkovič A., za zidarja Opeko se je dobro izučil Grame Jože, bogataš Valentin si je izbral Gorenjca za svojega namestnika, vsem pa je vljudno stregel služabnik Tonček — Gru-bič Fr. Igrali smo v obširni občinski pisarn: stare šole, ki jo nam je drage volje prepustil g. župan, ki je sam član Orla. Ihala nm!_Na splošno željo se igra ponovi na Sv. Štefana dan in sicer brezplačno za vse člane izobraževalnega društva oziroma Orla. Za novega leta dan pa pripravljamo še eno novo veseloigro »Krčmar pri zvitem rogu«, združeno s pevskimi nastopi moškega zbora, na kar že sedaj opozarjamo. Izobraževalno društvo, kakor tudi odsek Orlov se torej lepo razvija in noče tudi na polju dramatične umetiiostiazaostati. d Hinje. Pa naj še kdo reče, da pri nas nismo napredni! Med tem ko povsod po deželi umira brezverski liberalizem, bi se pa pri nas rad naselil. Prav malo prihaja k nam še časopisov, pa nas vendar obišče med temi tudi že en protiverski, liberalni list. Pravi se pa temu »Slovenski Dom . Prihaja prav blizo farne cerkve, namreč v gostilno pri »Froncu«. V tem listu se na grd način sramoti cerkev, papeža, škofe in duhovnike. Čudno se nam zdi, kako se more v takih hišah, ki največ str-žijo radi tega, ker so v bližini cerkve, podpirati list, ki sramoti cerkev. Hinjski farani pa hočemo ostati verni; zato se bomo pa tudi ogibali takih listov, ki so proti veri, pa tudi oklenili sc našega »Domoljuba« iu zahajali tja, kjer nam je na razpolago pošteni »Domoljub«. d Ratje pri Hinjah. Petnajst je vasi, ki p:> fari stoje — najlepši med njimi je Rate'jska vas; tako se prične naša domača pesem. Nc smela pa bi sc imenovati naša vas najlepša, ker se tako malo zmeni za dobre liste. Samo trije izvodi »Domoljuba« prihajajo k nam. Radi ga sicer beremo, ter ga iščemo pri naročnikih, samo volje nam manjka, da bi ga tudi naročili. Pa bo z novim letom morda drugače. d Zvirče pri Hinjah. Pri nas so bile pred leti tako slabe šolske razmere da večina mladine nad 15. letom niti črk ne pozna. Naš novi učitelj pa je napravil sedaj tudi pouk za take, ter jih poučuje v pisanju in branju. Želimo veliko uspeha. Ničesar pa nam ne bo koristil ta pouk, če sami ne bomo skrbeli, da bi imeli kaj brati. To pa si lahko preskrbimo v vsaki h:ši, če se bomo z novim letom naročili na »Domoljub«.— Mnogo bomo pa tudi napredovali, ko pristopimo v izobraževalno društvo v linijah. d Mirna peč. Zadnjo soboto se je od nas poslovil gospod župnik Zore, ki je, odšel na svojo novo faro Motnik. Naša želja je, da bi tudi tamkaj storil toliko v blagor ljudstva, kakor je pri nas v teku dveh let. Nekateri so zaradi te premestitve mislili, da mora zato razpasti tudi posojilnica. Seveda s trudom zgrajeno stavbo je ložje podreti kakor zidati naprej. Hvala Bogu še je nekaj mož, ki ne vržejo precej puške v koruzo, ampak imajo v sebi tudi duha požrtvovalnosti in znajo ceniti koristno napravo. In tem naj velia geslo: »Po začrtani poti pogumno naprej!« d Hinje. Prihodnjo sredo 8. decembra, na praznik Brezmadežne, popoldne po litanijah se bo vršil ustanovni občni zbor izobraževalnega društva v Hinjah. Da bo mogoča večja udeležba, bo ta zbor v novi šoli v spodnji šolski sobi. Vsi tisti, katerim je kaj za napredek, izobrazbo in blagor domačije pridite in udeležite se zborovanja. Kakor že sedaj kaže. jih bo mnogo pr.stopilo k društvu, zlasti fantov in deklet. — Društveno sobo pa bomo imeli na Hribu št. 12. v hiši M. Pele. d Iz Strug. Od povsodi beremo v »Domoljubu« od izobraževa.nih društev in telovadnih odsekov, samo od nas nič. Zato bi bilo dobro, ko bi sc pri nas ustanovilo katol. slov. izobraževalno društvo, za tem pa šc Orel. ker jako potrebno bi bilo za fante kako boljše razvescljcvanjc, kakor ga imajo sedaj. Fantje struški. zganite sc, da si čim prej ustanovimo to prepotrebno društvo. d Trebnje. V nedeljo 5. decembra priredi Kmečka zveza občni zbor popoldne ob 2. uri v dekanijskih prostorih. Poročala bosta poslanca Lampe in Hladnik. Ker je v tem okraju precej liberalcev, ki deiajo in hujskajo z vsemi močmi, je tem bolj potrebno, da se shoda vsi somišljeniki udeležijo. Povabljeni so torej vsi pristaši S. L. S. d Iz Novega mesta se nam poroča, da je ondotni vikar gosp. Tomaž Klinar prestavljen v knezoškofr ske zavode in da ga vse. zlasti pa Marijina družba težko pogreša. d Iz Semiča. Naše kršč. soc. izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, H. novembra, igro »Sanje«, Igralci so z dobrini uspehom rešili svoje uloge. Naše občinstvo sc jc naših predstav vedno rado v obilnem številu udeleževalo. Škoda, da je bilo topot tako slabo vreme in zato; udeležba s abŠa. Pa na svidenje drugikrat! — Zimski večeri dolgi večeri, toži in zdeha marsikateri! — Da ne bo tako zato se vpišite v izobraževalno društvo] ki še niste. Zdaj je ravno pravi čas. Utl-nina jjiic samo 1 K na leto. Tako boste imeli celo zimo in leto dovolj poštenega berila. Sprejemajo se udje v društvo pri; društvenem tajniku gosp. organistu, v; župnišču in pa vsako nedeljo od 1, do ' v društveni sobi. — Trta je letos kakor, zadnja leta dobro obrodila, le grozd e je letos grozno gnilo, a k jub temu je vinska kapljica prav izvrstna. — Na Verčicah imajo nemško šulverajnsko šolo; zato pa zavedni tamošnji stariši pošiljajo svoje otroke v Semič v šolo; prav imajo! V Rožnem dolu je slovenska šola že dogo-tovljena, samo učitelja še ni. d Iz Jurjevicc pri Ribnici. Navzlic vsem težkim naporom in slabemu vremenu, kakoršno je letošnjo jesen, dodelan je vendar naš tako prepotrebni novi gasilni dom. Vse delo zidarsko, tesarsko in mizarsko je kaj imenitno, in ponos celi občini. Zato, kogar kaj zanima, naj si vso stvar od blizu ogleda. Imamo tudi že novo brizgalno, ki kaj izvrstno deluje. Kakor se vidi, je društvo v vsem popo.no v redu. Društvo naše požarne brambe sestoji iz 45 članov, čegar načelnik in ustanovnik jc gosp. Anton Lovšin. Prva hvala gre !e njemu, zakaj treba je bilo veliko požrtvo-va.nosti, predno jc prišla vsa stvar do svojega cilja, v dejanju je vel ko k temu pripomogel gospod Anton Pajnič, društveni blagajnik, da se je vse delo tako iz-vanredno izvršilo. Tndi naš gosp. /.uran in ves naš občinski odbor ;e naklonil' za društvo naše požarne brambe 1000 K podpore. Prezreti pa ne smemo gostilničarja gosp. Ludovika Šile (Štefanjaka), ker nam je prostovoljno daroval prostor za stavbo novega gasilnega doma, in si" ccr na najlepšem prostoru vasi JurjevicA Hvala vsem tistim, kateri ste. bodisi na ta a.i drugi način kaj darovali v društvene namene. Bodite tudi zanaprej kol kor najbolj mogoče naklonjeni društvu. Društvo vam bo hvaležno za vsaki najmanjši dar. Blagoslovljenje doma je spomladi, zato vsa društva požarnih bramb že sedaj vabimo. — Član požarne brambe. d Iz v Višnjegorskega okraja. Zborovale v Št. Vidu zadnjo nedeljo so odpovedali. ker so ljudje iz »Domoljuba'< spoznali grdo hinavščino liberalcev. — Po okraju se še vedno govori o premestitvi sodnije iz Višnje gore. Fortuna, Kovač in drugi ne morejo mirovati. Prav jim je povedal Vaš dopisnik, naj jo dobe kamor hočejo, le plačajo naj sami. Ni pa treba ljudem metati peska v oči, češ, država bo zidala kakor v Litiji in Zužemperku. Ne glede na to, da državi primanjkuje denarja, vemo, da država zida le tam, kjer je primorana. Ako bi knez Auersperg odpovedal stanovanje, potem bi morala država zidati. Davkov imamo pa itak dovolj. Moje mnenje je, da se sodnijc ne prenašajo tako. kakor mlade mačke. Sploh si pa ljudje lahko prihranijo polovico potov, ako se privadijo davke plačevati na pošti. — Vsaka davkarija ima na postal) svojega okraja položnice, ki so vsakemu brezplačno na razpolago. Na tako položnico zapišeš razločno svoto denarja, katerega misliš poslati, svoje ime, stanovanje in hišno številko in pošta pošlje denar brezplačno davkariji. Treba je le spraviti na pošti prejeto potrdilo za slučaj kake pomote. Pa ne vem, koliko naj plačam? Zemljiščni in hišni davek se navadno na spreminjata. Ta davek najdeš v davčni knjižici v razpredelnici a. Na ta davek se nakladajo doklade. Ker se mora višina teh priklad vedno objaviti, jih lahko izveš pri županstvu. Priklade pobira dežela, okraj in občina. Med okrajne prištevamo doklade za cestni odbor, za zdravstveno okrožje, za okrajne učiteljske konference, za okrajne sluge itd. Deželne in okrajne doklade davkarija navadno skupaj za-računi v drugi razpredelnici z napisom »skladne priklade«. Kako torej izračunš višino doklade? Ako imaš 10 K zemljišč-nega davka in se pobira kakor letos za deželo in okraj 65%, beri: 65 procentna doklada, množi svoto zemljiškega davka z doklado in to svoto deli s 100, torej: 10X65 = 650 : 100 = 6 K 50 vin. Ravno tako izračuniš tudi občinsko doklado. Ako pa ne veš višino doklad — zato bi se moral dandanes pač vsak brigati — in popusta pri zemljiškem davku, plačaj v začetku leta morebiti polovico letošnjega plačila in potem čakaj, da dobiš za ostanek opomin. Ako pa imaš kak drugi davek, dobiš itak plačilni nalog in dobro je, da številko istega zapišeš na položnico. Torej glede davka ni treba nikdar na kraj sodišča. O, ko bi vi, ki hočete sodnijo prestaviti, ljudstvo na pošti in v šoli o tem podučevali, .bi vas morebiti res še kdo i imel za prijatelje ljudstva. j d Iz Loškega potoka. Kaj zanimivo in iživahno sejo je imel naš občinski odbor pretekli teden. Živahna, kot sedaj sploh vsaka, a pri tem jako značilna. Za živahnost preskrbijo naši »gospodarski«. Program teh ljudi je le ena točka pri vsaki seji: kričanje, zmerjanje, zabavljanje. — Kako so silno »gospodarski« in za blagor ljudstva vneti, evo vam dokaza: Novi odbor je moral takoj pri svojem nastopu, ker jc prevzel skoro vse občinske stavbe v slabem stanju, vse popraviti. Nov dom požarne brambe napraviti, občinsko hišo, šoli pri Tabru pripraviti paralelko, novi šoli ograjo (po zahtevi c. kr. šolskega .sveta). Zato je umevno, da se je porabilo nekaj denarja. Proračun je kazal primanjkljaj. Odbornik g. Skulj predlaga, naj se obdači pivo po 1 krono od hektolitra. S tem bi ljudstvo obvarovali novih na-jklad in davkoplačevavcem prihranili 350 do 400 kron. Ta davek na pivo bi plačali le pivci in veliko tujci, zlasti Italijani, ki ljubijo to mokroto. In glej dobrotnike i ljudstva! Vsi »gospodarski« so bili proti predlogu obdačenja piva, torej za povišanje doklad. Gostilničarjem ne zamerimo toliko, ampak da se namestnik travniškega podžupana upa delati proti koristi ljudstva, ki ga je izvolilo, tega bi ne bili mislili. Predlog je seveda prodrl z glasovi mož S. L. S. Ljudstvu se je prihranilo gobovih 300 do 350 kron. Da so imeli sedaj Pa še več sape, so pa gledali na svojega vojvodo Ivana Rusa. Igral je to pot ulogo galerije. Odborništvo je mož zopet odložil iz ne neznanih razlogov. Mož, ki je hotel paševati v naši dolini, se je zadovoljil za enkrat z galerijo, obujal je stare spomine v občinski hiši. Pa tudi to ulogo je izvajal kaj žalostno. Pokazal je, da ne pozna mnogo manire. Na opetovane opomine g. župana ni miroval. Milemu postopanju predsednika se ima zahvaliti, da se ga ni odstranilo. Tudi on, slavni »delavec« za ljudstvo, je s svojim sikanjem pokazal, da je proti obdačenju piva. Trka se vedno na prsi, da veliko plača, pa ne razume, da baš s tem predlogom se njemu največ olajša. Pa za njegovo mnenje se kaj malo briga občinski zastop. So časi minuli. Prihodnjič upamo, da pri jednakih prilikah poide gospodu županu potrpežljivost. Da se bo delalo v naši občini za ljudstvo, to bodo skrbeli možje S. L. S., ker se zavedajo svoje važne naloge in hočejo polagati račun svojega dela ljudstvu samemu. Notranjske novice. Vrhniške novice. n Politični shod dne 21. novembra je bil prava manifestacija vrhniškega ljudstva. Govorili so poslanec Gostinčar, župan dr. Marolt in kaplan Vovko. Zboro-valci so navdušeno sprejeli resoluciji, v katerih izražajo popolno zaupanje knezo-škofu in poslancem S. L. S., a brezmejno ogorčenost liberalnim farizejem. Prav posebno zanimiva so bila izvajanja župana dr. Marolta o bivšem liberalnem občinskem gospodarstvu na Vrhniki. Bilo je pa tudi potrebno to poročilo. Večkrat smo čttli zadnji čas mučno mrmranje, češ, saj je še slabše občinsko gospodarstvo pod vodstvom pristašev S. L. S., nego je bilo svoje dni pod liberalci, kajti občinske naklade so se pod prvimi silno zvišale. Res so se naklade zvišale, a kje je iskati vzroka? — Ko je prejšnji župan — v očeh barona Heina vzorni g. Jelovšek — moral zapustiti županski stolec, zapustil je na njem tudi čez četrt milijona kron dolga. Ta dolg obstoji po izjavi g. župana dr. Marolta tako-le: 50.800 kron za vrhniški vodovod, ki ga bodo plačevali vrhniški tržani. Na šoli, katero obiskujejo Ie otroci iz Vrhnike, Stare Vrhnike in Verda, je bilo dolga 155.500 kron. To pa še ni vse, kajti računi z zgraditeljem vodovoda in s stavbiteljem šole še dosedaj niso urejeni. Slednja dva zahtevata še približno 30.000 kron. Poleg za šolo na Vrhniki imajo Starovrhničani dolga za svoj vodovod 21.500 kron. Za cesto na Verd mora prispevati cela občina. Kljub temu, da so nekateri interesentje že plačali 38.000 kron, je prejšnji župan pustil še ravno toliko vsoto dolga, ki se sedaj z davki pokriva. Dasi je sedanji občinski zastop v kratkem času svojega delovanja precej izboljšal žalostno stanje občine, ima slednja danes še 237.000 kron dolga poleg zgoraj omenjenih 30.000 K, vsled katerih se bo morala občina prav-dati. Prej imenovane podobčine imajo za obresti in odplačilo kapitala vsako leto zbrati 21.600 kron, in to vsoto bodo morale zbirati celih 30 let, da bo dolg poplačan. Prejšnje liberalno županstvo je dobilo podpore za javne zgradbe od države in dežele, pa jih uporabljalo večinoma za to, da je obrestovalo dolg, ne pa da bi ž njimi vračevalo hranilnicam na račun dolga. Potem so se seveda lahko bahali, češ, glejte nas, koliko koristnega smo napravili in vendar so občinske naklade neiz-premenjenc! Zanimivo je posebno, kako se pobirajo doklade na Stari Vrhniki. Tam morajo davkoplačevalci plačati stoodstotno doklado, da dolg obrestujejo in obenem vračajo. A kaj je storilo Jelovškovo županstvo? Napravilo je le šest- ali sedemodstotne naklade, tako da se je dolg vedno množil, ker se je 93 ali 94 odstotkov neplačanih obresti priklopilo vsako leto h kapitalu dolga. Davkoplačevalci so bili kruto varani. Zvijačni občinski odbor jim je vedno trobil, kako vzorno gospodari, češ, da imajo lc 50-cdstotno naklado, zraven je pa zamolčaval, koliko ima občina dolga in kako isti narašča. Kako se žc pravi takim ljudem?! — Četudi se je povpraševalo Jelovška, koliko ima občina dolga, nikdar nisi zvedel natančne vsote. Saj še celo pregledovalci letnih računov niso imeli drugega vpogleda, kakor v tekoči blagajnični račun istega leta. Sele novi župan dr. Marolt nam je pojasnil žalostno stanje. Hvala mu! Če bi se ne bil pravočasno izpodmaknil stolec prejšnemu županu, prišle bi bile posamezne občine v tak položaj, da bi imele v teku 20 let — če ne že prej — še enkrat toliko dolga. Po sedanjem načrtu pa bo ves dolg poplačan v 30 letih, seveda s primerno povišanimi dokladami. To je jasna, resnična slika o od liberalcev zavoženem žalostnem stanju. Zdaj pa lahko spoznate, kdo boljše gospodari, ali sedanji pošteni, za blagor ljudstva vneti občinski odbor, ali bivši liberalni odborniki, katerim je bilo ljudstvo molzna krava, zraven pa — deveta briga. Gorje vrhniški občini, ako bi se ne bila pravočasno izvila iz rok liberalnih sebič-nežev! Gospod Kočevar, preštudirajte zdaj to stvar, da ne boste v svojih gostilniških prostorih z neresničnimi podatki begali ljudi. To bo bolj pristojalo vašemu »kristalnočistemu« značaju! Žalostno stanje občine je napotilo sedanji odbor, da je ustanovil »občinsko hranilnico«, ki začne poslovati z novim letom. Vrhničani, tu vam velja: Svoji k svojim! Hočete še zdaj liberalce podpirati, ko so vam za toliko časa nakopali toiiko gorja! Priskočite z denarjem na pomoč »občinski hranilnici«, ki ima v prvi vrsti namen celiti rane, ki so jih zadali naši občini bivši vrhniški liberalni padarji. n Na Miklavžev dan pa v »Društveni dom«! Po končani popoldanski službi božji priredi veselico »Orel«. Igrala se bo čet-verodejanka »Čarostrelec«. Seveda ne bo brez godbe in petja. Po uprizoritvi pa nastop Miklavža. Stariši, pripeljite otroke! n K javnemu predavanju, ki se vrši 8. decembra popoldan v »Društvenem domu«, vabi izobraževalno društvo. Ta dan se vrši predavanje le za dekleta in žene. Pri tej priliki se ustanovi ženski odsek. 82 fttiat4> H bolečine? Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu, vsled prelita- zdravilni, krepilni FeLjev ^^^^d^T^dober! To ni samo reidaina I ien n? PoizKtisitc venaar doi injsa ue., -"-k........... <-- . . ^ /Hr„a»cir^ Dvannjstoricn za poskuSnjo 5 kron franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stub.c. Elsatrg St 16 (Hrvatsko) n iz Bevk. Diie 21. t. m. smo imeli k hod na katerem ic državni poslanec Gostinčar veliko lepega povedal in nam pojasnil /lasti grdo gonjo zoper našega nad vse priljubljenega knezoškofa, kateremu smo izrekli soglasno zaupanje in udanost. Tistemu liberalnemu zabavljaču pa. ki hodi t zelenimi brošurami pod pazduho nikoli, pa povemo: ako ne opusti tega svo-Vga početja, odkrili bomo pred celini svetem, kilo in kakšen je ta tič! Od Pivke. n Sreča v St. Petru na Krasu. V Domoljubu: sem bral, da so liberalci ra-: valili, kako jc prišel kurat Abram na-i.krat Jo takega bogastva, da se vknjiži na eni parceli kar /a 150.000 kron. Kurat rjavi da je le dobro delo storil s to vknjiž-I o. Meni pa je pravil nekdo, da je zadel tko srečko za približno 150.000 kron in tr ni vede!, kam z denarjem, je založil a vse liberalec, ki še niso mogli plačati .upljcniii parcel; kar mu je pa še ostalo . iiaria ie pa priskočil na pomoč liberalni 1 isojilnici v Št. Petru, ki menda vedno ./.i, da nima denarja. Od druzega sem pa zopet slišal, da s0 zložili socialni demo-l.rati v Št.Petru 150.000 kron in jih daro-\ alt kuram iz tega namena, da bi spremljal mrliča na pokopališče tudi, ako bi se socialni demokrati pogreba še s tako rde-čimi trakovi udeležili. — Naj bo prvo ali i.rngo res. vendar moje mnenje je pa to, ii l bil -.tokrat manj srečen — pa vendar -i bo j srečen gozdar Zitko v St. Petru, -.i je za 5'i vinarjev zadel temo v znesku cez 150K kron. Ta je vsaj dobil denar v ; otOVilli! ii Kako skrbi »Slovenski Doma za dobro ime! V I rnju smo imeli misijon. ' -ak krščanski človek vč, zakaj je misi-n. Ali ne za to, da se ljudje poboljšajo, ce je treba, ;tli pa se utrde v dobrem krščanskem življenju. »Domoljub« je radi • želel dosli uspeha, zakaj pravi misijon st prične še-le potem, ko jc misijon v cerkvi končan. Sedaj ti pa pride s svojimi crdinmi nauki > Slovenski Dom« in pripo-m Juit ccieiiiu svetu, kakšni tolovaji so v 'i rnju in vse to obeša na Marijino družbo! ', ako grdega obrekovanja pa res žc dolgo i smo brali in nc slišali. Trnjani, zapomnite si dobro, kdo vas obrekuje kot tolovaju in to v časopisu! Radi bodo šc prišli ; jntpeterski liberalci prosit vaših glasov, tedaj pa iim povejte, kar jim gre. Kadar s tc v potrebi, kakor posebno letos, ko jc \cč gospodarjev pogorelo, ni bilo nobenega blizu — tudi takrat ni potreba nobenega, ko bodo volitve. Kaj hočejo z varni delati, spoznate pa lahko iz dopisa v »Slovenskem Domu , — napraviti hočejo iz-vas tolovaje. n Pogorele! v Trnju so skoro vsi spravili gospodarska poslopja pod streho. Hvala prisrčna vsem dobrotnikom, ki so k temu s hitro pomočio pripomogli. 7* - Iz raznih krajev Notranjske. n Shod S. L. S. v Harijah. — V nedeljo, 21. novembra po dopoldanski službi božji smo imeli tu shod, na katerem je govoril naš poslanec, nadučitelj gosp. Ravnikar. Pojasnil nam je v kratkih a temeljitih besedah položaj v državnem zboru, ožigosal protislovansko gonjo nemških nenasitnežev in tako dokazal edino pravo stališče in postopanje S. L. S. v državnem zboru. Nato je prešel na deželni zbor, opisal na kratko njegovo plodonosno delovanje. omenjal lovski zakon, šolski zakon in novi občinski volivni zakon. Ves govor so možje, 40 do 50 po številu, poslušali z velikim zanimanjem, posebno lovski zakon, ker imajo vsi kmetovalci tu na zajce veliko piko vsled škode katero jim vedno prizadeva. Ogorčeni pa so bili, ko jim je gospod poslanec kcinčiio omenil nesrainno gonjo liberalcev proti našemu prevzviše-nemu nadpastirju. Ko je potem še domači gospod kurat na kratko pokazal grda sredstva nasprotnikov, katera uporabljajo zoper katoliško cerkev in njene zastopnike, in ko jih je vspodbudil, naj delujejo pri vseh volitvah kot en mož, da se povsod popolnoma zatre gnjili liberalizem, ki je že itak v zadnjih izdihljejih, je predložil zborovalcein to-le izjavo na preljublje-nega g. knezoškofa: »Shod izraža skrajno ogorčenje liberalni stranki, ki jc v umazane namene vprizorila in še nadaljuje uprav Jopovsko pohujšanje mladine in izreka, da bo slovensko ljudstvo s poliuj-ševalci temeljito obračunalo. Zajcdno izreka shod neomajno zvestobo katoliški cerkvi. — Izjavo so vsi zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem. Nato sc je izreklo popolno zaupanje S. L. S. in poslancu g. Ravnikarju, katerima obema je za-donel po dvorani gromoviti »Živijo!« — Harijci bomo imeli ta dan v dobrem spominu, le želimo, da bi imeli še večkrat kak shod, na katerem bi se mogli tako po domače pogovoriti in nekoliko bolj seznaniti z razmerami. n Planina pri Rakeku. Za prihodnjo nedeljo, 5. decembra, se pripravlja v našem k. s. izobraževalnem društvu nekaj posebnega. Potreba je že namreč, da se naše društveno življenje zopet nekoliko poživi. V ta namen ustanovimo v društvu Orla. Dolžnost vsakega dobromislečega Planinca, zlasti pa naših fantov, je, da se tega ustanovnega zborovanja gotovo udeleže. Po Orlih upamo zopet osvežiti vse naše društveno delovanje. Udeležite se zborovanja v obilnem številu, da bo rojstni dan našega Orla lep in veličasten! Obljubili so udeležbo Orli iz bližnjih krajev v kroju. Pride tudi govornik iz Ljubljane. Na zdar! n Umrl je č. g. Jernej Pcrjatel, župnik v Podkraju, dne 27. t. m„ ob 10. uri dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil v Podkraju dne I 29. novembra ob 10. uri dopoldne ob obil-1 ni udeležbi ljudstva, in duhovnikov-sose- dov. Bolezen je bila pokojniku delež celo življenje. Prenašal jo je udan v voljo božjo, zato upamo, da že uživa zasluženo plačilo. Podkrajcem želimo, da kmalu dobe dobrega novega župnika, pokojniku pa želimo: počivaj v miru, blaga duša! Goriška. Goriško slovensko šolstvo. Slovenci v Gorici se že leta in leta bore, da dobe slovenske ljudske šole. slovensko gimnazijo in slovensko realko itd. Sedaj se po goriških listih zopet čujejo glasovi za slovensko šolstvo v Gorici. Tudi liberalci so se začeli nekaj gibati v tem oziru. Prav je to! Toda nič ne bomo dosegli, dokler bo na krmilu sedanja protislovanska vlada, ki jo hočejo naši poslanci vreči, ki pa io liberalci podpirajo. Liberalci naj najprvo protestirajo zoper vse, kar so storiti zoper naše slovenske državne poslance, ki hočejo nemško vlado vreči ob tla, in šole potem naj tudi oni zahtevajo slovenske šole; in potem jim bomo verjeli, da jim je zahteva resna. Sedaj pa vpijejo proti vladi in jo obenem podpirajo. Tudi poguma je treba! Listi so u dni prinesli novico, da je Pajer imenovan za deželnega glavarja. Sedaj pa zopet poročajo, da se še nič ne ve. kdo bo glavar ter da se stranke v tem oziru še med seboj pogajajo. .Ic nekaj ljudi, dobrih in poštenih, ki menijo, da bi se nc smeli upirati Pajerjevemu imenovanju, češ, če Pajer ne bo deželni glavar, bodo laški liberalci razbili deželni zbor. Ker pa hočemo — tako pravijo — da deželni zbor dela, se ne upi-' rajmo Pajerjevemu imenovanju. K tej sodbi bi ini dostavili to-le: Prav tako lah-, ko razbijejo deželni zbor slovenski 1 be-t ralci, ali laški krščanski socialci, če bo Pajer glavar. Prvo je tako mogoče ko drugo! Zato ostanimo pred vsem načelni in dosledni. Ne gre pa nam v glavo, kako da sc celo nekateri sicer probujeni možje na deželi dajo voditi od take oportiuiistič-ne politike. V celcm obsegu odobravajo pisavo »Domoljubovo« v tem oziru, toda da bi naredili tudi korak temu primeren, do tega jih nc pripraviš. Zato pravimo da-, nes: V življenju in posebno v politiki ie potreba načelnosti; a poleg te tudi poguma. Kaj nam pomaga cel koš načelnosti, ce pa ni poguma. En pogumen in energičen mož je vreden več ko deset previdnih, pametnih, toda boječih ljudi. Dr. Sustersic je dejai nekoč: Boljša ena kaplja koraiže, ko cel škaf modrosti brez korajžc. Možje, ki hočejo kaj veljati v politiki in javnosti. morajo torej biti tudi odločni; aru-, gače jih bo od same modrosti in lepiti besedi zlomek vzel. ,.. Skioptiško predavanje o GrutiwaldsKl bitki je imel dr. Capuder v nedeljo, novembra v izobraževalnem društvu u« Ravnici. Prostori društva so bili natlačeno polni. O socialni demokraciji jc v nedeljo, 28. novembra z velikim uspehom predaval odposlanec S. K. S. Z. iz Gorice, jurist Rcmec v »Katol. slovenskem izobraževalnem društvti» v Orehovljah pri Gorici Mnogoštevilno zbrani poslušavci so pazno sledili besedam predavateljevirn. V Šmarjah na Vipavskem je v nedeljo 21. novembra predaval dr. Brccelj zelo poljudno o prvi pomoči v nezgodah, nesrečah in pri raznih boleznih. Obilno zbrani poslušavci so bili predavatelju zelo hvaležni za podučilo in potrebno predavanje. g Čebelarski shod v Smledniku se vrši 8. t. in. ob 3. uri popoludne v ondot-nem šolskem poslopju. Na shodu bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane. Letošnja izvanredno slaba čebelarska letina jc pokazala, da je potreba napredno in umno čebelariti, ako hočemo tudi v takih slabili letinah imeti dobiček od čebelarstva. Želeti je, da se shoda udeleže vsi čebelarji ondotne oko-lice !___ Pomanjkanje krvil Odstranite to trdovratno bolezen s SCOTT-ovo emulzijo, dokler ni prepozno. Kdor zavžije SCOTT-ovo emalz jo prvikrat, bode presenečen, kako hitro postanejo lica zopet cvetoča in polna in kako hitro sc opazuje nov pogum in živahno življenje. Izrečno najbolj čiste sestavine pridejo k vporabi v Scoff-ovi emulziji in po lastnem, SCOTT-ovcm pripravljanju se iste izdelujejo v prijetno dišečo in laliko prebavno emulzijo. To je skrivnost lieStevilnili uspehov, ki se dosežejo s 2611 Scott-ovo emulzijo na široko in daleč in se ista zavžije tudi pri pomanjkanju krvi. Scott-ova emulzija si je pridobila sloves za neprekosno Vmcijškim' vz0r"emu'z'i0, 1 "" Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. znakom COIT-ovega ravnanja! Dobi se v vseli lekarnah. Priporočilo g. dr. Hajcka, docenta na vseuč'lišču na Dunaju. Gosp. J. S c r r a v a 11 o v Trst u. Prav rad Vam potrjujem učinek Vašega izdelka, Scrravallovega china-vina z železom v slučaju anemije in splošne slabosti. Dunaj, 13. aprila 1905. D r. M. H a j e k. Učenec ki bi imel tudi priliko obrtno šolo obiskovati, se takoj sprejme »frflOV[TIO 2 Naju ftftffl HMM, RatfO¥lilC8. Pozor, kmetje ln fantje I V mnjl lekarniški praksi, katero iz-vrfulem fe 2;"> let, ie mi |e posrečilo, Fčasoma iznajti sredslvo za rast brk ln Ins, proti lzpa-datiiu lai In za odstranitev prh'ja (luskin) na glavi, to je Kapllor St. 1. Cena (Iranko na vsakn pošlo); i lončič 3 K >0v, 2 lončka K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov |e : P. Jurišlč, lekarnar v Pakracu, št. o t, S'avoniia. Denar se pošlje naprel ali s poitnim povzetjem. 3290 a Prodaja se: pri priporočljivi slovenski tvrdki Lenasi & Gerk-man v Ljubljani, Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) novo najboljše sukno, najlepše blaao. Vedno novosti za obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene. Opreme za neveste. 2469 1 Kupujte! le pri tvrdki, katero Vam priporočamo, slovensko podjetje Lenasi & Gerkman v Liubliani Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) Novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti najlepše obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene. 2469 1 ilrse kol naravna namizna voda .rvemleinkoi zdravilna voda 2opei (elkoče organskega dihanja in zoper, bolesti ieloilca in mehurja najbolje priporota. Brzoparilniki za krmo »Alfa«. Tvrdka Alfa Separator na Dunaju, koja se vedno trudi izumiti nove kmetijske stroje, pri čela sc je zadnji čas pečati tudi z izdelo vanjem brzoparilnikov za krmo, s kojimi se zamore kuhati krmo samo s parom. Krma z vodo sploh nc pride v dotiko ter zadobi vsled tega znatno večjo redilno vrednost, za pokladanje določeni pridelki gredo živini veliko bolj v slast. Opozarjamo na današnji inserat ter nabavo te prekoristne naprave vsakemu kmetovalcu najtopleje priporočamo. , Topolna hrana za dojenčke, otroke in bolnike na želodcu. Vsebujo pravo planinsko mleko. Škatlja K X 80 v vsaki lekarni in di-ogeriji. Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo. ne p°d 14 let star- dobrih in po-stenill sta_ -orlor, rišev se sprejme takoj kot ^ v trgovino Janko Klun v Škofji Loki. 3263 2-1 Hujno Je potrebno JTkj^ uarstuo w \ii vsake rane, da se ista vsled okuženja W ! ne razširi v težko ozdravljivo. Ze 40 let se je izkazalo mečiino vlačno mazilo, tako-zvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo zii obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. (!_?.' Razpošilja se vsak dan. ~l£ai 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 1 pu-slce, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Pozor na Ime Izdelka, 1 z-delovatelja, ceno In varstveno znamko Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga 2S60 20-1 B, FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strani, vogal Nerudove ulice št.203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg razpošilja: Ure, *laf-nino in srebrnlno na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slov.tvrdko! Veli novi cenili zastonj. Novost: Ptoščnata, tenka, prava Anker-Ros- KOpf lira na 6kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča. :: K 4'50. :: Srebrne ure od 6 K naprej. Večletno jamstvo - Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj SohoisKe verižice s slov. traHovi 2172 nikelnasta K 1-20, srebrna . „ 5-—. BUDILKA s srebrnim zvoncem (znamka Junghans), 21 cm visoka, nikel ali baker, 30 ur idoča, budi glasno, z daleč donečim srebrnim zvoncem, najboljša in najglasnejša budilka. Cena kosu.....K 5'— Navadna budilka „ 2-— Zdvojnim zvoncem „ 3"— S svetečim kazalnikom .......„ 4-— 8 letno jamstvo. Zamena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju. MAKS BOHNEL Dunaj IV.MarjaretensI, 27/19, Urar, sodnijsko zaprisežen cenilec. Ustanovljeno leta lat"' Zahtevajte moj veliki renik s ">000 slikami, ki se pošlje vsakomur zastonj in franko ne da bi se sililo kupiti. 27S9c Brinove jagode! C. F. Scliuliert Gradec, Murplatz 10-12. lepe, suhe, kupi Gospodinje! MeSana kava 1 kg samo K 1'92 vedno sveže mleta, izdatna, zelo okusna in pristna: za primes z mlekom najboljše priporočljiva. Drobljiva kava fina, vedno sveže mleta 1 kg samo , . . . K 1 '40 izdatna, čista ter dobra v snovi priporoča I. orašKa kavožgalnica G. F. SCHIIBERT, GRADEC, murplatz 10-12. Žgano kavo od K 2'80 In višje franko (brez poštnine) na vsako poštno postajo. 3285 1—1 Podpisani žnpni urad razpisuje službo do 1. januarja 1909. 3300 Župni urad Preska. i_i Vsled prevzelja glavne-ročne-tkalnlce v horich Or-llckyh, ponudim trgovcem, krošnjarjam. kakor tudi zaselkom dolge ostanke blaga zajamčeno brez napake In prlslnobarvna. Kanafas za posteljna prevleke modni cellr za obleka bluze In srajce, oks-ford, flanele za sralce. modrikasto blago za domače obleke in kuhinjske predpasnike barhant za obleke io spodnje obleke, obeljeno platno, platnene brisače, belo aH grobe, sorlnano po ze|)i m pol ebi za domačo /porabo v dolgosti 3—15 m. v zavojih 25 m K 10 — po povzetju vaao 85—1 40 - 45., „ 16'— „ ,. Iranko ročna tkalnica OieSnlce v ho-ricli Orlickych. Cecbj. .. Iz platna brez živa. obrobliene: Hntonln Maršlk, 150 cm Široke. 200 cm dolge, pol ducata K 14 —. 150 .. . 225 ......... 15 -. Vprašajte Vašega zdravnika, ake nI Lovacrln voda za lase edino iičiii-u -<\ oootilo in najboljše redstvo za rast las in »rado. Lovacrin povzroči ■ io!In^o n cjos!o bra o m ar. ^ 1 izpadanje las n . ij-rtin. Tisoči to i7-reka o. Dobiva sc v slekle-nican po K S*—, 3 »teki. K 12. Vdosego čisto bele, nežne in fine kože ja rbrjzuinrokah kakor 00 vsem tc esu proste vsake nečednosti nai se -abjo e sledeč; povsem •ie '.:odljivi dosedaj ne-loscžni Lovacrin izdel-:i. — Lovacrin-milo po { 1—, 3 k i K 2*5 . Lo-••arrin-creme v !onč . n i K Lova-J .rn-.oaletn 2 voda ^teti enicab po k 3r 1 K • Lovacrin leootiio no K * n !( itd. >3/0 ln n "> p " • 1 i : n' o re «4ervr o. ' ;e n..pn 1 m. Fciih Muhi. | Nadalje -1irogerua. I lekarnah n»»,narr.i.v, ,Kor i:ndi pr A. Kancu, 'roae-Iriifl, Hinard S.išnik, < -* isr.-i pr: /':• v u 1 . P3i 1 ,M<:n r- no tli ' Slo- vi'a prizn.-tnii in puliva',-/ J-av>:ii. > ; r,,-or j,- n- s • t /II S,1 »: : : ,1 /b.i- r 11. Km ;, . J .J-.-jC / slon;: Zavod „Sanitas" \ 3'U i .\. 1 »o \ . jt?ga Štabnega zoruv-li.ka in lizika dr. Sthmida znamenito »Jlfc Zi odstrani hitro in temeljito nastalo jluliotj, letenje iz Lies, innen.e p« uie; n in ra-o.iiSat tu li ako ie ie za-3220 starano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva sc samo v lekarni pri „Crnem orlu" na Novem trgu, Celovec. 'Končno je doseženo!! n^ da ločiti t d one iz pr.-stnetra 14 l», !•-, 1 HO, < ue. piSčali, ki rin ti, har-nonike itd, b gata izbira v .:.'».'i». Nikak riziko' Zamena dovoljena ali denar nazaj SINGER šMce strel« kupite le v naših trgovinah, ki vse poznajo po tem-l* grbu : Ne dajte se zapeljati po naznanilih, ki imajo n.-men, kazaje na ime Slager, postaviti na prodaj ie rabljene stroje n i pa take zastarelega sistema, kajti naši šivalni stroji se ne odda;aio pre-kuticem, marveč jih prodajamo naravnost 3**1 občinstvu. 15-1 Siligf P COo akc. družba za šiv. stroje, Ljub'Jana, Sv. Petra cesta st. 4 naravnest iz prve roke?? Pošiljam po postnem povzetju 1 kq najfinejšega taja 7 K. Uvoz najfinejšega čaja, pravega ruma H. M. Zorč, Jesenice, Gorenjsko. 3264 3-1 Bolan želodec vpliva na ves organizem na zelo Škodljiv način, zaduši delazmožnost in Škoduje na duhu. Neredna prebava in zaprtje sta povzročitelja mnogih bolezni. Kot izvrstno, lajšajoče in zanesljivo učinkujoče sredstvo se priporočajo Orkenu-jeveCascaradin tablet^ Pol Skatlje 1 K 20 vin., cela Skatlja 2 K 20 vinarjev po povzetju samo iz lekarne ji Apostoli" v BudaneSti. aoseTsrine 64. Depot 29. ttedjsožno ceno, nstfoOT dobro ii solidno! I;redm ugadna aaktiaa or.llka za kiijtcMlee. rai»otiljan]e ludi pri-vilaia. specialno pripravao n boiiinl nakup. Kupon A 30 do 35 metrov K 1V80 sortirano in siccr iiancle za srajce, barhent. Pcpila, dciiiin, Krizet za spodnja krila, niodrotisk za kuh. predpasnike in domaČo obleko, okslord /a sra|ce, kanefas Kupon B 30 do 3o metrov K 1V50 sortirano in sicer 110 cm tirnko blarjo za obleko (najmanj 5 ml mirni celirjo, Slesko platno veturna flaiiela. oksford za turiste, kanelas, delain in barhent za obleke. Kupon C 30 do 35 metrov K 16*50 sortirano in sicer velurna flaneia, barhent. kaSmir, iranc. atlasov barhent in najnovejši cellr s svilnatimi efekti. Kupon D 25 metrov K 16-50 Tin cm široko bla<|0 za ob eke .Pepita' za S popolnih oblek. Kupon E 25 metrov K 16"— IZOcm Siron damastni kanelas, cvetlični vzorci In ornamenti in l'J0 cm ..irok kanetas znamka .Gut biir(jeriidi.- Kupon F 30 do 35 metrov K 15" — naifineje beljeno, izredno voljno platno „Edelweiss," obl. varovano, tudi ob najmočnejšem pranju s klorom ncpokonCljiv. Kupon G 6 r tih brez šiva K 10*80 2>>) cm doitilh. 15' cm Širokih iz najmočnejšega, izredno stanovitnega usnjatega platna Kupon H <) rjuh brez siva K 15"— _ v. Močno kmečko platno prei 80 v., 5ednj 'n v. Mofne rjuhe cela širina preje K 1 to, sedaj 98 v., ie boljše prej K 18 , sedaj K l HO. Dobre srajcc iz oksforda prei 60 v , sedRj J . v., še boliše prej 0'» v., se laj 60 v. llanel. post. odeje prei K rt«', sedaj K *-7 . Odele rdeče ali barvaste podložene iz dobre volne prej K 6 r><, sedaj K 4B5«», zelo velike prej K tf-—, sedaj .Vftft. Zgotovljene rjuhe brez šiva prej K r9 , i edaj K i 9<\ zelo te>ke prei K .vfic, sedaj K 2'60 Lepo rumb p!ntn> preje 85 v , eed j 5S v. Krasno modr. blago z ži-jnsto svetlobo prej 80 v . se»'aj ;'i0 v Dobro tkano blago navad, lir. pre 60 v , sednj 4' v, ceia širina prej K t 3', sedaj ^0 v. Lepo rofaste preproge za omare ie dobrega povošč. platna Jlft « 71 prei K 2 9', tedaj K i 7«». Kra ne garniture za neveste t postelj; i nami', prt hordo in zel prej K sedaj K 9 — Modre plat. predp p-ei 9' v , sedoj 6.i v. Velike torbe za na kupovanje z ročajem piej KI 70, seinj Ki" -. Zijotovljene zglavmke s čist in periem, dobro napoljnene prej K 7 —, sedaj K 4 - I -tc pirnice prei K l.v —sedaj K 12 — I.epe bele žepne robce z harv atl. robom ducata preje K 170, sedaj K i'—. Teieune hlačke za otn.ke z kož. podi. 1 vrlik 50 v , z zviša-n em 0 v. Krasne zimske oble ce 1 vel. K l'3f z zvijanjem Jt- v. Štaj. hlačke iz usrja sedai K 2 7o. l ino viiolč. milo vseh dišav 'cda* duc. 72 v. Barvaste perilne flaneie piej 75 v., sedai 43 v Triko t rol platno 16" cm široko prej K t «edaj K I hO. Ve ikt klopčiie zim ke volne t»rej nO v., sedaj 40 v. Vel klop. iče doure volne preie 90 v , »edij 68 v 2i'<55 „Kaufhaus zur SUdbahn" Gradec, Annenstrasse 68/7. Nav lic teli čudovito nizkih cen dobi vsak kupec, ki kuni tu več kot 1" l-ron le- o prakt čno darilo IVšiljaive nad 20 kron ge pošilja o «troš> ov proste. Ntpovol no ee brez napake zamenja. 2(>56 Prosi se za natančen m razločen naslov. 1 (pri Češniku) Naznanjam, pri nakupovanju jesenske n zimske potrebščine, da sem z vsemi novosti že založen, kakor blago za ženske obleke in bluze, volneno, pol volneno, loden itd. m Perilni barliant za obleke in bluze, I spodnja krila, srajce itd. Novosti v zimskih suknenih in pletenili velikih rutah, rute, šerpe volnene, ženiljaste. - Velika zaloga moškega sukna, črnega kamgnrna, ševiota, kakor modnega za obleke, površnike, zimske sukne itd. Odeje, šivane, volnene, por-hataste, koče, konjske plahte itd. Cene poštene in'najnižje. Popolna oprema (bališča) za 2672 neveste. 8-1 CENO POSTELJNO PERJE. i kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2-80, belega K'i, finega K b, najboljšega skublienega K S, sivega puha K 8, belega K n, prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje KV^t gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nankiftg-blaga, 1 pernica vel, iso <110 cm z 2'blazinama, velikost 80 X68, napolniena z ako lepim mehkim perjem K 16, s polpuliom K 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, t«, '6; vzglavnica K 3, K 3-50, K 1. - Pernice 180x110 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90X71) nll 80X 80 cm K 1'5o, 5--, 5'50. Spod. pernica iz gradln 180X116 cm K 13'-, 15--. HaznoSllia proti povzetju pošt. prosto pri naroČilu od 10 K dalje. M. Berger v Dešenici St. 1011. Češki les. Za neugafajoCc denar nazaj ali se blago zamenja. -Ceniki o žlmnlcah, odejah, prevlekah in vsem drugem F 7)7 posteljnem blagu zastonj ln pošt. prosto. S2-1 in komaj si tipamo v vlažni, mrzli megli dihati. Novembrovo vreme — slabo vreme. Nežni se ne morejo nikdar pozdraviti, zdravi laliko obole. Zato pa vas moramo spomniti, da so ravno sedaj Fayeve pristne sodenske pastile, ki se dobe povsod za t'25 K neobhodno potrebne. Posebno naj jih uporablja, kdor se lahko prehladi, vsak naj jih uporablja po predpisu, Ce se hoče prehlajenja hitro iznebiti in zabraniti hujše posledice. Dobe se v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Glavno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: W. TK Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj IV. I., Grosse Neugasse 17. 3431 i 9 4 0 češminjevo lubje, arniko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, podlesek i. t. d., kupuje V. H. v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 206« l ijfalrtifti'. V x 'J.rni>ri/co ^Kateri i.clijo po ceni in na^ietsljivo-potovuli rla/ w oi>rnr/o nSi/rion™i/Cmete/xensKc podjetje! pozor! — Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena zr veBiSna manubkturna trgoviina= MC SOUVAN, SIN i v stari Soiivanovl hiši na Mestnem trgu št. 22 | 5 v Ljubljani« ■ i ,1. o) Konični tri 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsak delavnik od no IL1 L°L br?z. 0,dbitkha; '^a ^ 8 do 12 ure dopoludne in jih obrestuje - P" ** /2 /O vsakih vložen,I. 100 K č.st.h 4 K 50 v Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi obrekovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 m pol letih (90 ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in Prelat R. Kalan 1. r., predsednik. atelj od na leto. se njih mesecih menjice Dr. Fr. Dolšak 1. r., zdra\ nik v l.jubljani, podpredsednik, Kanonik I. Sušnik 1. r., podpredsednik. vfritMiiV-Vi^Sai SitarsKa in žimarska zadruga v Stražiščup.KranJn priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo m žime yr e Dobi se žima najboljše, kakor tudi srednje vrste. Ceniki in vzorci na razpolago. 3239 Ali ste že dobili Sonograf zastonj? -.ZJ& Da povsod vpeljem svoje izborne najnovejše valjarje, imenovane „Goldhart\ sem se odločil, da razdelim 2500 fonografov. Zahtevajte prospekt, obenem vpoSljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete zastonj in colnine prostokrasen koncertni fonogruf. I. fonografski uvoz C. Lowin Dunaj VI., Gumpendorlcrstr. lil. Posestvo obstoječe iz hiše, žage, mlina in gospodar >kih posiopij z velikim zemljiščem se za primerno ceno proda. Vprašanja na Jožeia Celina, Jablanica 13, p. Ilir. Bistrica. 3210 (i) m ^nuEoHfurna (jvontno) trsovlna „Pri Škofu" »LManf, Pofoftrj cv (sntfii!) frs ? ni mostni ii nsvritl Sior se nejnovojse H prodala po zanesljivi stalni nizki ceni. B aco za ženske obleke v vseh barvah in cenah, gladko, križasio, rizasto in rozasto. Ferilni parhent in llanosi nr.u*nkov t do H/ m. Znesek se takoj vrne, ako blago nc ugaja in se lahko jiosiluitcv nefrankiiaua nazai pošlje - < oz I"* priznalmh pisem H!kake nzikel 40 metrov finega i obeljenega rumburskega platna za damske bluze m posteljne prevleke in ra|finejše ti volno in posteljno perilo, sortirano z. belim krizetoni za spodnje perilo samo K 17*9J. - Gotove, zarobiiene rjuhe brez siva, 4.".vi cm dolpe, l-V cm >it<»ke, iz uajbol|še tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2*40. Najmanjše naročilo " kosov. Po-ilja po povzetju Tkainica Julij Kantor, Baby pri Nachodu (Češko). Zbirko vseh mojih izdelkov s tovarniškimi cenami priložim vsakemu ta vojn za poskužnjo zastonj, drugače s.mio proti posiljatvi » vin., v znmikali. -t Ste snu uro z»9dticpmf sodbo 1 in bitno opr 'mo v krasni na-ravno orehovi barvani omarici, JJX 75 cin visoka, bije pol in cele r ure, budi in igra najlepše komade ob poljubni uri. c„na kosu K brez godbe K 10'—. 3letno pismeno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju, Maks Bohnel Dunaj, IV., Msrgaretenslrasso 2719. Urar, sodnijsko zapriseženi cenilec. Ustanovljeno 1840. Nike!, roskopf ura K 3-—, srebrna K T—, ornega K lw—, srebrna verižica K 2'—, zlata ura K 18'—, zlata verižica kron 20—, zlat prstan K 5-—, budilka K 2-—. Zahtevajte moj veliki cenik s 5000 slikami, kateri se poSlie vsakomur zastonj in franko ne da bi se sililo kupiti. 2789 a Stekleni nakit za božiCno drevesce jc najlepii okras.Velika krasna zbirka 325 kosov finih predmetov razpošilja za Izredno nizko ceno samo K 6-— (povzetje v vecj na vsakogar poštnine In zavojnine prosto. Ta-zbirka Ima krasne novosti v riedoseZno fini, pristno po-srebreni in pisani izvršitvi kot: krasne steklene krogle 7 cm v premeru, krasne zrakoplove ... , z angeljem 15 cm velike, ve- like papige v obročih, zvonila, pastirle s piščalkami, relief z angeljem, Miklavž, cvetlična pahljača, angelj na oblaku In čudežna roža v krasnih seroentin. bnrvah, krasni odsevi 10 cm veliki, nebesne krogle z betlehem-sko zvezdo, lepo o.rašena h cm velika ja)ca, žlahtna |a-bolka, grozdje, ledene sveče, orehe, krogie z zaniko, lepe svedce itd. itd. vse lepo iz stekla izdelano.' Dalje vsebuje 5c Vsaka pošiljatev eno košarico za sadje napolnjeno s prekras. opremljen, sleklenim sadjem, kakor tudi 1 krasen ?6cm velik vrh za božično drevesce okrašen s Celadnim grmifem. Carina poleg pristojbin znaša za poSiljalev samo 15 vinarjev Samo Francoska prekomorska družba. Odhod iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje amo 383 26-1 obl. konces. potov, pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znane gostilne pri „FI" 0. H. 0. WHGHER, LaiiSCba (Sa. Meln) 273. Prekupovalcem dovoljujem več|e ugodnosti; mo) llustr božični cenik se pošlje tem na zahtevo zastonj ln Iranko 8700 m c 70 dume od konkurzne licitacije. Iste so iz najfinejšega Sifona, s švicarsko vezenino in ajour in se po-šil ajo po povzetju komad K 1-85. Nadalje 790 posteljnih prevlek iz najfinejše tkanine, obrobljenih, najsolidneje izvršenih, vsake velikosti, cela garnitura obstoji iz 2 pernic in 6 glavnic K 14-JO. Priložnostna prodaja 875 Emanuel Rotholz, Dunaj VII. Neustiftgasse 77. Dopitnje se * vieh Jczikita. - NaroČila morajo kiti najpozaejs do srede oa Cira'u. se is 2595 na 7-1 Brzoparilniki za krmo »ALFA« so najbolji! Velika prihranitev na času. ~ na kuriva in najboljša krma to so največje prednosti Zahtevajte ceniku! istega! Dopisuje se slovensko! dobro postrežbo, lepo blago in nizke cene | vsled tega je trgovina | R. MIKLAUC j lita pri slav. občinstvu splošno poznana kot najboljša trgovina blaga za moške in ženske obleke. Motorje t£a mline ln stiskalnice 19 Železne blagajne, stavbene potrebščine ts železnino dobavlja po najnižjih cenah sio- td STUPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1. venska veletrgovina z železnino * J J > ' Kongresni tri 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom K(MPS!li t^ 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od /I 1 / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopolnilne in jili obrestuje - K*"' /2 ' 0 vsak,h vloženih 100 K čistili 4 K 50 v na leto. Kontni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih ('JO mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in Dr. Fr. Dolšak 1. r., Prelat fl. Kalan I. r., Kanonik I. SuSnik zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik menjice otlarsha In žimarskazadruoa v Stražiščup.Kraniu priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo Dobi sc žima najboljše, kakor tudi srednje vrste. Ceniki in vzorci na razpolago. 5239 (jjr- Ali ste žc dobili Eonograf zasloni ? ' Dn povsod vpeljem svoje izborno najnovejše valjarje, imenovane „Goldhnrt", sem se odločil, da razdelim 2500 ionografov. Zahtevajte prospekt, obenem vpošljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete zastonj in eolnine prosto krasen koncertni fonoflnif. I. fonografski uvoz C. Lčiwin Dunaj VI., Gumpendorferstr. 111. Posestvo obstoječe iz hiše, žage, mlina in gospodar kih poslopij z velikim zemljiščem se za prin- rito ceno proda. Vprašanja na Jožela Celina, jablanica 13, p. Ilir. Bistrica. 32v (i) P 11; m^niifsKturna (|oontno) trsouina „Prl Škofu" « L0IM Pflfdftrjev (sadni) frg v ni (Mini ii mirili cssftarfev, Sr se najnovejše Nin prodaj po zmslm stalni nizki cen!. B aqo za ženske obleke v vseh barvah in cenah, gladko, križajo, rizssto in rožasto. Ferilni parhent in ilancla t zelo lepih vzorcih, kambrik, kotenina, blago za srajce, višnjev paihent itd. Najnovejše volnene in svilnate rute, ogrinjalke, pletene rute (kocke), šerpe zadnje novosti, Sukno in pliš za jopce kakor tudi veliko izber gorenjskega, koroškega sukna in modnega kamgarna za moške obleke. Plelene srajce, gorke hlače, nogavice za ženske, možke in otroke. Kovtre prav težke in široke domačega dela, zelene ogrske 2594 koče kakor tudi navadne za konje itd. 7-1 Huo- bode robil zimsko blogo, vellho nli malo, naj ss za-u-^nn oorn* v trgovino „Pri teofu", Kjer sž prav dobro kupi. h Opozarja se pri nakupu manufakturnega (gvantnega) blaga na 40 let obstoječo ivrdko 1. MiklatlC. Ljubljana Stritarjeva (Špitalska) ul, št. 5. Zunanjim naročnikom posije tvrdka brezplačno vzorce različnega blaga. Pri naročitvi vzorcev naj se natančno piše, od katere vrste blaga se 2593 isti žele dobiti. 5-1 Razpošilja se blago po celi Avstro-Ogrski državi. ,/3 Dunajska cesta št. 16. er & Verovšek ali kaki drugi poljedelski stroj ter sploh železnino vse vrste za stavbe, orodje itd. najseobrnenatvrdko trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Točna postrežba, nizke cene. g Najnižje cene pri,Janezu' na Vodnikovem trgu! PriporoCa se slav. občinstvu domaČa trgovina JANKO ŽELEZNIKHR Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika k)er je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega »»blaga za moške ln ženske obleke« od najceneje do najfineje vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE I NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri .Janezu" v Lingarjevili ulisj1! Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manufnkt blaga in za kroSnjarie naravnost iz tovarne. - Razpošilja se tudi zasebnikom, 40 m ostankov "15 K Barhant v lenih vzorcih - Flanele za obleke, bluze in spodnja oblatila. - flanele, lepo kri/aste, za srajce in bluze Delen. z robom, za obleke in bluze. — Angleški cefir, M) cm. širok, za pisane srajce, prsa za sr.rce in bluze za dame - Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike m domače obleke - Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah — Oksford za moške sr.rce, izborno trpe/ne kakovosti. - Doiijost ostankov i ilo lo m. tfiltako t\7«f/t>l z,iesck se ,ak°i vrne» nk0 b,aK° tlmimtS 1 i LISIC, ue ugaja in se lahko pošiliatev nefrankitana nazai pošlie — < e/. I1** priznalnih pisem. 40 metrov nnega | obeljenega rumburskega platna za damske Muze in posteljne prevleke m rajfiiiejše životno in postelino perilo, sortirano z belim krizetom za spodnje perilo samo K I7*9J. - (iotove, zarobljene rjuhe brez siva, • cm dolge, IV cm široke, iz najboljše tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2*40. Najmanjše naročilo " kosov. Pošilja po povzetju Tkainica Julij Kantor, Baby pri Nachodu (Češko), Zbirko vsi h mojih izdelkov s tovarniškimi cenami priložim vsakemu z-i vojn za posku/nio zastonj, drugače s.mio proti pošiljatvi " vin., v znankah. "'-4 —t St? sm ura z * Mthm, godbo in bitno opr mo v krasni naravno orehovi barvani omarici, 75 cm visoka, bije pol in cele ure, budi in igra najlepše komade ob poljubni uri. Cpna kosu K \14—, brez godbe K 10'—. 31etno pismeno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju, Ma'cs Bohnel Dunaj, IV., Margarelenslrasse 27/19. Urar, sodnijsko zapriseženi cenilec. Ustanovljeno 1840. Nike!, roskopf ura K 3"—, srebrna K T—, ornega K 18'—, srebrna verižica K 2'—, zlata ura K 18'—, zlata verižica kron 20'—, zlat prstan K 5'—, budilka K 2'—. Zahtevajte rnoj veliki cenik s 5000 slikami, kateri se posije vsakomur zastonj in franko ne da bi se sililo kupiti. 2789 a Stekleni nakit božiCno za drevesce je najlepši okr as.Velika krasna zbirka 325 Kosov finih predmetov razpošilja za Izredno nizko ceno samo K 6v— ipo-vzetje v več) na vsakogar poštnine ln zavojnine prosto. Tiuzbirka ima krasne novosti v nedosežno fini, pristno po-rsitvi kol: igli v premeru,krasne zrakoplove i pls krasne steklene krogle 7 cm ,,. . z angeljem 15 c m velike, ve- like papige v obročih, zvonila, pastirje s piščalkami, relief z angellem, Miklavž, cvetlična pahljača, angelj na oblaku in čudežna roža v krasnili serpentin, barvah, krasni odsevi 10 cm veliki, nebesne krogle z betlehem-sko zvezdo, lepo o.rašena »cm velika jajca, žlahtna jabolka, grozdje, ledene sveče, orehe, krogie z zaniko, lepe svečice itd. itd. vse lepo iz stekla izdelano. Dalje vscbuie Se vsana pošiljalev eno košarico za satlje napolnjeno s prekras. opremljen, steklenim sadjem, Kakor tudi I Krasen ?6cm velik vrh za božiCno drevesce okrašen s čeladnim grmičem. Carina poleg pristojbin znaša za pošiijatev samo 15 vinarjev. H. 0. WHGHER, Lauscha (Sa. Meln) 273. Prekupovalcem dovoljujem večje ugodnosti; mo| ilustr. božični cenik se pošlje tem na zahtevo zastonj in Iranko. Samo Francoska prekomorska družba. Odhod iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje amo 383 26—1 obl. konces. potov, pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znane gO' stilne pri ..FIT' 11 0700 C od konkttrzne licitacije. Iste so iz najfinejšega Sifona, s švicarsko vezenino in ajour in se pošli ajo po povzetju komad K 1 -85. Nadalje m poginih prevlcK iz najfinejše tkanine, obrobljenih, najsolidneje izvršenih, vsake velikosti, cela garnitura obstoji iz 2 pernic in 0 glavnic K 14" JO. Priložnostna prodaia 875 Emanuel R o t h o 1 z, Dunaj VII. Neustiftgasse 77. Oopisnje se v vseh jezikih. - NaroČila morajo biti najpozneje do srede aa Dimni«. nj Brzoparilniki za >iiLFii< sonajbolji! Velika prihranitev na času, S na kuri¥u in najboljša krma to so največje prednosti Zahtevajte cenike I isteCffl! Dopisuje se slovensko! Delniška družba Alfa Separator Dnnaj XI!. ni- za grozdje in sadje. Železne dobro postrežbo, lepo i blago in nizke cene II vsled tega je trgovina R. MIKLAUC 15 it pri slav. občinstvu splošno poznana kot najboljša trgovina blaga za moške in ženske obleke. Motorie tST mline in stiskalnice blagajne, stavbene potrebščine ts železnino S dobavna po najnižjih cenah sio- pn STOPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1. i «n«irn »nifttpnnvina z železnino 4w *w ' ' * J» Strmi 952 Ponudimo vsako poljubno množino: ca zarezane strešnike prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, Samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d. f. p. VIDIC * KOMp., LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. I 490 1 =91 r?"' < - -t;,;' hr—^*«' ^v »^ -U* -»f^aJ^^SjšZ^*'oina, cena Jg-v-T^f in varna ' Cunard Line ^^ Bližnji odhod iz domaČe lulte Trsta: Carpathia, 21. decembra 19C9, Pannonia 11. jan. 1910. IzLivcirpola: Lusitanija, (najboljši, največji in na)-lenM parnik sveta) IK. dec. 1909, K jan., 2-. februar., 19. marca 1910, Mauretania 11. dec. 190J, 29. januarja, 19. iebruarjn, 12. marca 1910. Fojcsnila in vožne karte pri žlndrej Odlasek, Ljubljane, SiomSkove ul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Tvrdka Peter Kozina & Co. družba z o. z. 2931 v Ljubljani, Breg štev. 20 kupuje vsakovrstne Ceno d-eško posteljno perje! S kil novo skiitil. K m bo:i*» k IZ - f« P»{ meto Skutlieno K IS-. K 24- ttt.-MKl> lot P«» rtMca iktUliM K IG'—. K 3ij*—. Posih« rorto p« 90-VMUa. >jomiu Uovoi ena proti BOtflllT : :.'.r:r,e. HM-dlkt Sechssl, Lobes 159, pri IIziri li V. 3V24 o-i Izmed nncrtcJpir sc Proda cno' dveh f.l ^ * m sicer ono v Mošnjah. Več se izve pri lastniku Matiji Megliču, Spod. Otok 6, pošta Radovljica. in plačuje lepo robo po visokih cenah. Izdelovalci in prekupci pošljite vzorce s cenami. NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR! Ceneno posteljno perje! 1 kg sivega skubljenega, dobrega perja . K; I kg boljšega IC - - ' K 2-4", polbelega i< • -v', belega 1 K, belega skubljenega K .v 10, i kg izredno iinega. S. Benisch r\ si ■ kg icicuiiu mic^di snežnoDclega, skubljenega K •i-4u in -i K; 1 kg sivega puha 0 K in 7 K; 1 kg belega pu-— — ha 10 K; najfinejši prsni puh 1J K. - Pri odjemu 5 kg sc pošlje franko 190-5 50 -1 f Bovršene postelje jako trpežnega rdečega, modrega bele;,! ali rumenega nanking-blaga, i pernica, IMJcin dolga, II cm široka z . blazinama, vsaka "XI cm dolga in 5icm široka napolnjena z jako lepim, mehkim perjem I« K, z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 21 K; posamezne pernice 10, \'J, 14 in I« K; blazine B MJ in 4. - Za neprim. denar nazaj Zamenjava dopustna. I'o povz. od 12 K višje franko. S. BENISCH v Dešenici štev. 71, ČechH. Ceniki zastonj in franko. === FOFOFF najlo® čai sveta mm poslslie ^^'..Msk: n« Pernica uit blazina 180 cm dolga, 116 cm Široka K 10- , 12 -, 15-- in 18'-, 2 metra dolga, IU) cm Široka K 13 -, 15 - 18 21' . Zolavnik 8.1 cm dolg, 58 cm Širok K 3-. 3-50 in V-; 90 eni dolg 7> cm Širok K 1'50 in 5'5d. Izdelujem tudi po kakoršnikoll drui|i meri. Tridelni modroci iz Zime za eno posteljo K iT-. bolJSI K 33' —. Posilili se poSnine prosto po povzetju od K lir- naprej. Zamenja nli nazaj se vzame le proti povrnitvi postnih stroškov. 3'iV5 6-l Benedikt Sachsel, Lober. 'JIO pri Plz-nu CeSko. Prijetno mili okus najboljše preizkušenega, zdravniško toplo priporočenega, kašelj pomiru-jočega in olajšujočega, dihalne iežko-če odstranjujočega in zmanjšujočega Thymomel Scillae omogoča vporabo celo pri malih otrocih. Prosimo, vprašajte svojega zdravnika! 1 steklenica K 2-20. Po posti franko proti naprel poSlljatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej poSlljatvi 7 K, 10 steklenic proti naprej pošiljafvi 20 K. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRflGNER-ja lekarni c. 1. kr. dvor. dobavitel|a Praga-III., št. 203. Dobiva se v vseh lekarnah. Pozor m ime sredstva, Izdelova-lelji ln varstveno znamko, i : TEODOR KORN : poftrivalec streti in klepar ter vpeljavec vclcvoiiov, Ljubljana, Slomškove ulice št. 3 in 10 ter lastnik že : •'» let obsUveče trgovine joslp St.idler v Ljubljani, Stari irg St. 9, se priporoa za n i; , tl pada ' ' ca za i njegovo •»troko spatlajočili tiel - (ilavno /\ ,o u slovenske dežele /a najnovejšo raz-.vetljivo „br: * tl,d". luč, oblastveno dovoljena /a upcljavc v star.' stilnah, prodajalnah itd Najcenejša luč. brez v nohti, najenostavneja oorava l.ični mali apar.«: njujejo / malimi ,i Hrlketlld"-!,. >si ter vodo. nila in prosj ekte dobi na željo \-akdo pri inerii ; a, go-• •-■.ar. i »lačno, •i .4-1 imiK 1309?! New-York ln London nista prlzanailla evr pskl celini ter je velika tovarna srebrnine nrisiljut c . : \so svojo zalogo zqolj proti majhnemu plafilu di : PooblaSCeii sem izvršiti tu nulor. Pošiljam vmi,;i ■ mur slcdcCc predmete Ic proti temu, da sc tni vrne K 13-80 in sicer: ^ C kom. najfinejših namiznih no2ev s pristno an<]ieSko klnijo; 6 kom. amer. pat. srebr. vilic i/ eneoa komadu; f> kom. amer. pat. srebrnih jedilnih Zlic: 12 kom. amer. pat.srebrnih kavinih Ziic; 1 kom. amer. pat. srebrno zujcmainfco za juho; 1 kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko; (t koin. anq. Vikloria fnSIc za podklado; 2 kom. elegantnih namiznih svetnikov; i kom. cedilnik za Cuj; I kom. najfinejša sipalnica zn sladkor. 42 komadov skupaj samo K 13*80. Vseh teh '12 predmetov je poprej stalo K 801-ter jih jc mod sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 13-80. AmeriCnnsko pni. srebro je znano, ie skozinskozl bela kovina, ki obdrZi bojo srebra 25 let, za kar se ijarantuje. V najboljši dokaz, dn ie-tii iriserat netemelji na nikakršni sleparili, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSef, povrniti brez zadrZka znesek in naj nikdor nc zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebao a prikladno kot prekrasno r "M božično in novoletno darilo. kakor tudi za vsako boljSe gospodarstvo. Dobiva sc edino le v A. Hlrschberg-a eksporlnl hlil amer. pat. srebrnega blaga na Dunall II., Rembrsnilstrasse 19 0. 14597 PoSilja se v provincljo proti povzetju, nli Cc s« znesek napre| vpoSlje. — Čistilni praši k zanio 20 vin. — Pristno le z zraven natis- , njeno varstveno znntnko (zdrava kovina), — Izvleček Iz pohval, pl- ▼ sem: Bil sem s poSiljatvijo krasne • Q • garniture lako zadovoljen. L|ub- 4 1 A Ijana. Oton Bartusdt, c. kr. stotnik ^ jTjcV v 27. peSpolku. — S pat. srebrno garnituro sem |ako zadovoljen. TomaŽ liozanc, dekan v Mariboru. - Ker |e vaSa garnitur« » gospodinjstvu |ako koristna, prosim, da ml pošljete Sc cno. Sent Pavel pri Preboldu. Ur. inllo Bflhm, okrožni In tovarniški zdravili*.-S poslanim namiznim orodjem sem zelo znoo-I voljen. Mihael KovaCevIC, ravnatelj petnem uraduv dež. pri vladi v Sarajevu. Snralcva 22. oktobra l