LJUBLJANA, 9. SEPTEMBRA 1964 v. ‘ ' ■ m ■ji W PROSVETNI DEIAVEC GLASILO PROSVETNIH IN ZNANST ,v' ENIjH DELAVCEV SLOVENI JE Studiozno proučevanje vsebinskih problemov Ob koncy preteklega šolskega .rfta je republiški sekretar za šolstvo Boris Lipužič na tiskovni konferenci povedal nekaj misli o kritikah šolske reforme v naši javnbsti in se dotaknil tudi drugih vprašanj našega šolstva. Zdi potem določene dopolnitve in manjše spremembe predmetnika in učnega načrta sprejeli v začetku leta 1965 ter tako dali dovolj časa šolam, da se z njimi temeljito seznanijo. Tako korigiran KAKŠNI SO NAŠI STATUTI Kcko so delovni kolektivi v osnovnih šolah opravili eno najvažnejših nalog zadnjega časa - izdelavo statuta, tega »temeljnega normativnega samoupravnega akta delovne organizacije«? se nam koristno, da objavimo predmetnik in učni načrt bi REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN KOMISIJA ZA DRUŽBENO SAMOUPRAVLJANJE PRI RSS STA NAPRAVILA PODROBNEJŠO ANALIZO NEKATERIH STATUTOV OSNOV- njegova izvajanja prav zdaj, začenjamo novo šolsko leto. * Že nekaj časa lahko med kritiko na račun šolstva zasledimo tudi tako imenovano kritiko, za katero bi težko trdili, da je dobronamerna, ker zviška ocenjuje današnje šolstvo in prizadevanja na tem področju in hoče marsikaj, kar je v zvezi s šolsko reformo, ironizirati in osmešiti kot nekaj, kat je nedognano in bolj v škodo kot v korist stvari. Karikirajo in zavračajo pravzaprav vse, kar je bilo z reformo šolstva doslej ustvarjenega, se vprašujejo, ali ne bi bilo treba vzpo- čel veljati v šolskem letu 1965'66. Torej ne gre za nikakršno prenagljeno spreminjanje, marveč za solidno proučevalno delo, ki mu bodo sledile korekture, kot sem jih omenil. Ob tej priliki, ko govorimo o kritičnem spremljanju uresničevanja ' šolske reforme, lahko ugotovimo izredno pozitivno dejstvo, da večina ljudi s prizadetostjo sledi dogajanjem v šolstvu, ki mora biti odprto očem javnosti. Menim, da je v prizadevanjih za izboljšanje materialnega položaja šolstva in za dvig kvali- NIH SOL V SLOVENIJI. ČEPRAV JR BILO TAKO ANA- bistvenega napredka v financira- dom za šolstvo niso dovolj jasno programom vnaprej določen, opredelile, saj lahko ugotovimo, možnosti za prihranek pri mate-da so tovrstna določila dokaj rialnih izdatkih pa so majhne, pomanjkljiva, pogosto formalna Pretirane štednje bi nujno vpli-in ne pomenijo in ne pogojujejo vale na slabšanje kvalitete pouka. doslej opravil zelo pomembno vlogo tisk, zlasti pokraijinski tisk, ki je blizu konkretnim dogajanjem v šolstvu in se je s te- staviti status quo in jadikujejo tete vzgojnf>izobraževalnega delg nad staro, dobro solo. Taki pojavi kritike sedanjega vzgojno-izobra-žsvalnega sistema in ukrepov na tem področju niso tako redki bodisi med vrsticami ali pa direktni tijko v naši publicistiki kot tudi v ostalem tisku. Nekateri med kritiki šolstva, ki so celo sami sodelovali pri soustvarjanju reformirane šole, so se sedaj, ko je skoraj že moda kritizirati in karikirati šolsko reformo, začeli apbstrorirati šolsko reformo in posamezne ukrepe, posamezne slabosti in negativne pojave pa posplošujejo. Nekateri celo napadajo družbeno-idejna izhodišča reforme, kot npr. načelo enotne osnovne šole, in se navdušujejo za restavracijo starega šolskega sistema. Nekateri brez globljega poznavanja problematike udrihajo npr, po prosvetno-pedagoški službi in podcenjujejo njeno eksistenčno vrednost in upravičenost. Drugi površinsko, brez poglobljene analize kritizirajo učni načrt osnovne šole. Menim, da vseh kritikov ne moremo jemati resno, žal pa vnašajo zmedo in vcepljajo nezaupanje do današnje šole, ker jo ocenjujejo s Starimi merili, izhajajoč iz izkušenj svojega lastnega šolanja, ki je ostalo v njihovem spominu že bolj v nestvarni podobi preteklosti. Ob tem, da tudi sam nekoliko apostrofiram nekatere kritike, pa želim hkrati poudariti pozitivno vlogo, ki jo ima kritika, ko globlje analizira in argumentira vzroke za posamezne negativne pojave in težave in si prizadeva najti ustrezne rešitve. Šolstvo je tako pomembna in tako široka družbena dejavnost, ki zadeva vso družbo, tako rekoč sleherno družino, in je že zato razumljiva prizadetost večine ljudi, da ustvarimo čim boljše pogoje za čim kvalitetnejše šolanje mladine in izobraževanje za poklice. Večkrat slišimo tudi neupravičene očitke na račun učnega načrta osnovne šole. Želimo poudariti le, da ne gre za nikakršno nepremišljeno eksperimentira-nije, marveč prav nasprotno. Učni načrt za osnovno šolo je bil Pred šestimi leti pripravljen v LIZIRANIH LE 60 STATUTOV, PA VELJA UGOTOVITI. DA SO REŠITVE POSAMEZNIH VPRAŠANJ V STATUTIH SOL RAZMEROMA ENAKE ZA VSO SLOVENIJO, TAKO DA LAHKO ZA DOBLJENE REZULTATE Z VELIKO VERJETNOSTJO REČEMO, DA ODRAŽAJO STANJE STATUTOV OSNOVNIH SOL V VSEJ REPUBLIKI. DANES OBJAVLJAMO ZAČETNA TRI POGLAVJA IZ TE ANALIZE, V PRIHODNJIH ŠTEVILKAH LISTA PA BOMO IZBRALI ŠE NEKAJ VAŽNEJŠIH UGOTOVITEV IZ NASLEDNJIH POGLAVIJ. L FINANCIRANJE ŠOLE Financiranje šolstva je ureje' no s temeljnim zakonom o fina- oblika urejanja odnosov med ciranjtf šolstva, po katerem je skladom in šolo, kljub nekaterim obveznost financiranja šolstva pomanjkljivostim. Praksa namreč prenesena na občine. Večina ob- kaže, da so pogodbe pogosto le formalen enostranski akt sklada za šolstvo. Ni slučaj, da sklad izdela (in ciklostira) pogodbo, ki To pomeni, da šole praktično dobivajo le sredstva za osnovno dejavnost, da sredstva amortizacije ne zadoščajo za nadomeščanje starih učnih pripomočkov s sodobnimi, sredstva skladov pa so pogosto le simbolična. Zato šole le počasi uvajajo modeme metode pouka, prav tako pa ne čin je ustanovila sklade za financiranje šolstva, v katere se stekajo sredstva iz različnih virov. V statutih šol so iskali različne nju šolstva. Pri analizi statutov' nas je nadalje zanimalo, katere so osnove za izračun vrednosti dejavnosti šole. Zakon o financiranju šolstva določa kot osnovo ‘financiranja kategorizacijo šol, vendar smo ugotovili, da navaja kategorizacijo šol kot osnovo finan- morejo skrbeti za dvig družbe-oiranja le 10 % analiziranih sta- nega standarda iz sredstev sklada tutov. skupne porabe. Po zakonu o financiranju šol- Med skladom za šolstvo in šo-stva naj bi predstavniško telo lo ni prave koordinacije. Šola družbpno-pblitične skupnosti, ki opravlja naloge, ki jih mora in godb. Ta podatek pomeni, da se je' šolo ustanovilo, postavilo na- kakor jih zmore, sklad pa po me- pogodbe močno uveljavljajo kot 'čela ža določanje sredstev, ki rilih, ki jih sam določi, razdeli pripadajo šolam za njihovo os- razpoložljiva sredstva med šole, novno dejavnost. Zato so dolo- ne upoštevaje kako so bile naloge čene kategorije šol in vsaka šola opravljene. Trditev, da med skla- je uvrščena v eno teh kategorij dom in šolo ni prave povezave, tako, da imajo vse šole iste ka- nam potrjuje tudi podatek, da le tegorije približno enake potrebe dva statuta navajata, da sklad za po finančnih sredstvih. Pri raz- šolstvo lahko s predlogi in smer-vrščanju šol v kategorije naj bi upoštevali vrsto šole, njene naloge, normative za opremo posa- je obvezna za vse šole v občini V pogodbi določi kriterije za delitev sredstev na šole, omeni ob- veznosti šole, skoraj nikjer pa ne meznih šol, specifične pogoje, v zasledimo rokov za izpolnjevanje katerih šole delajo, in druge ele-pogodbenih obveznosti, sankcij za mente, ki lahko vplivajo na po-neizpolnjevanje obveznosti, dolo- trebe šole. čil, kdo in kako ugotavlja, ali šole izpolnjujejo pogodbene na- izvršile kategorizacijo šol na svo-loge itd. Takšno pogodbo obrav- jem področju, so od sprejetja navajo (običajno samo podpišejo) zakona dp danes v glavnem od na relaciji sklad—direktor šole; nje odstopile, ker se je pokazala medtem ko kolektivi šol na vse- kot neprimerna. Šole so po obse-bino pogodbe sploh ne morejo gu dela, po opremljenosti in po- vplivati. Z vsebino pogodbe in s tem z višino finančnih sredstev, ki jih prejmejo za svojo dejavnost, so kolektivi običajno seznanjeni naknadno kot z dejstvom, ki se ne more več..: spremeniti. Tako je tudi samoupravna . pravica, da kolektiv (oziroma njegovi opuščali, predstavniki) sprejmejo finančni t plan, s katerim se ovrednoti de-lovni program, le deklarativna! Na videz kaže, da šole v takih pogojih v statutih sploh niso mogle postaviti kriterijev za sklepanje pogodb in določiti tudi nicami vpliva na izdelavo delovnega programa šole, vseh ostalih 58 statutov pa o tej možnosti sploh ne govori. Zanimiva je tudi ugotovitev, da 77 % statutov sploh r e govori o tem, da bi katerikoli organ Kljub temu, da so vse občine ugotavljal, ali je delo šole v skladu s sklenjeno pogodbo ali s kvaliteto dela v drugih šolah. 10 % statutov navaja, da to ugotavlja svet za šolstvo pri občinski skupščini, 12% zavod za pedago-(Nadaljevanje na 2. strani) gojih dela zelo različne, tako da bi, zlasti v manjših občinah, skoraj vsaka šola spadala v posebno kategorijo. Zato so občine oziroma skladi kategorizacijo dopol-njevjali; z nekaterimi dodatnimi elementi, ali pa so jo popolnoma DELOVNI PROGRAM — OSNOVA ZA IZRAČUN VREDNOSTI DEJAVNOSTI ŠOLE Večina šol (72 %) analiziranih statutov navaja kot osnovo za vsebine pogodb, ker je to < poraba vode, za čiščenje ce- vrednosti inventarja in njegove lični logiki, obe vprašanji sta mladi prav gotovo vzrok sam datum šemi- cielki debile enaka sredstva za lin steklenih sten je treba plačati dotrajanosti. Posebej pa je nujno veji matematike, zlasti logika, ki pa narja — bil Je med 22. in 28. junijem mateiriaine izdatke ne glede na poklicne čistilce itd., skratka čim spremeniti to prakso že zato, ker frMnjelikemlr^ramu^Vddeže^ce ^pSlen% maturo^'drugtoi ^csUab letno višino amortizacije, ki so mo^™ei4e so šole, teto večji so za njeno nadaljevanje ne najde-seminarja je posebno navdušil prof. zaključku leta. Organizatorji prihod- j0 šole dolžne izločati iz redne stroSkl, če želimo takšne tud) mo v pozitivnih predpisih nobe- dr. Vidav s predavanji o abstraktni njega seminarja bodo morah vseka- oorai>e yemo ima še vedno ohraniti. S starimi šolami bi ka- nih »Členov«. Sivegrm Uo JvSk^u°S k0r tum ° tem- v. p. pretežno število osnovnih šol v zalo opraviti pošten obračun. Ce I. B. prispevala J. Koren, ki se zavzema za zboljšanje pouka matematike, in I. Andoljšek z zapiskom »Ob r&b k našemu izražanju«. Dr. S. Gogala podrobno ocenjuje knjigo dr. L. Žlebnika »Psihologija otroka in mladostnika« (II. del, ki ga je izdala DZS v Pedagoški knjižnici št. 17—18), medtem ko nas zaključna rubrika »Doma .in po svetu« seznanja tokrat s strukturo članstva v naših pedagoških društvih. M. K. Nove knjige RUSKA VADNICA ZA ŠESTI RAZRED OSNOVNE ŠOLE, Napisal Jože Gole. Izdala Mladinska knjiga, 1964. Ilustriral in opremil Milan Bizovičar. FRANCOSKA VADNICA ZA TRETJI RAZRED GIMNAZIJ. Pripravil dr. Anton Grad. Izdala Državna založba Slovenije, 1964. ANGLEŠKA VADNICA ZA OSMI RAZRED OSNOVNE ŠOLE. Pripravil dr. Anton Grad. Izdala Državna založba Slovenije, 1964. POUK ZGODOVINE V OSNOVNI SOLI. SPECIALNA DIDAKTIKA. Napisal Josip De-marin. Izdala Državna založba Slovenije, 1964. Naslov originala: Josip Demarin, Nastava povij esti u osnovno j školi (Spe-cijalna didaktika). Pedagoško-knjdževni zbor Zagreb 1961. Prevedla Marija Jamar-Legat. NUMERIČNO REŠEVANJE ENAČB. Napisal Zvonimir Boh-te, izdala Mladinska knjiga, 1964. Knjižica »Sigma«. POTOVANJE SKOZI CAS. Oris gospodarske zgodovine za mlade ljudi. Napisal Edvard Kardelj. Opremil akad. slikar Ljubo Ravnikar, ilustriral akad. slikar Janez Vidic. Izdala Pomurska založba Murska Sobota 1963. (Prva. izdaja leta 1933, nova nredelana i/daja.) SVET ZVOKA IN GLASBE. Napisal Miroslav Adlešič. 2. knjiga »Svet žive fizike...« Mladinska knjiga 1964. Strani 928, 1123 slik, 109 razglednic, 48 notnih vzgledov in 1 priloga. (»Oris obče, fiziološke, glasbene, arhitektonske in elektro-akustike z nadrobno obravnavo nauka o instrumentih, govora in petja, akustike ropota, reprodukcije zvoka, elektronskih glasbil in elektronske glasbe za vsakogar ...«)' SLIKOVNI BESEDNJAK, NEMŠKI IN SLOVENSKI. Tuji jeziki v besedi in sliki. Slovensko izdajo pripravil Janez Gradišnik. Pripravljeno po licenci »Verlag Eruj^topSdie Leipzig«. Mladinska knjiga Ljubljana — Grafos Beograd. 510 strani SLIKOVNI BESEDNJAK, FRANCOSKI IN SLOVENSKI. Tuji jeziki v besedi ih sliki. Izdajo sta pripravila Branislav Grujič in Janez Gradišnik. Mladinska knjiga Ljubljana in »Grafos« Beograd. 505 strani. SLIKOVNI BESEDNJAK, ANGLEŠKI ' BI SLOVENSKI. Tuji jeziki v besedi in sliki. Pripravljeno po licenci »Verlag Enzyklopadie Leipzig«. Slovensko izdajo pripravil Janez Gradišnik. Mladinska knjiga Ljubljana in »Grafos« Beograd, 509 strani. l?r. Leo Žlebnik — »Psihologijo. otroka in mladostnika II«. Državna založba Slovenije je v zbirki Pedagoške knjižnice izdala II. del Žlebnikove »Psihologije otroka in mladostnika«. Zajetna knjiga govori o detin-stvu (zgodnje otroštvo) in o pravem otroštvu z vsem nadrobnim razčlenjevanjem. Šele ko avtor poda fiziološke svojskosti neka dobe otroka, pristopi k značilnostim posameznih razvojnih stopenj, tako da do podrobnosti označi psihološke pojave in reakcije, upoštevajoč poleg zunanjih manifestacij emocionalni razvoj, socialno odražanje, moralni in osebnostni razvoj ipd. Ob branju poglavja o predšolskem otroku bi marsikateri pedagog zavoljo svoje prakse lažje soočil razlike v razvoju kot pa nekateri starši, zlasti tam, kjer sta oba roditelja zaposlena. Premik od ožjega okolja (igre, socialna navezanost ipd.) k širšemu, se po predšolskem obdobju še naglo-ma izpopolnjuje skladno z otroštvom posameznika. Žlebnikovo »Psihologijo otroka in mladostnika« odlikujejo strokovne kvalitete, ki jih. je znal podati v občerazumljivi obliki, upoštevajoč, kjer je ootrebno, različna mnenja psihologov, pri tem pa bralca ne pušča v negotovosti. Sistematika in metodologija psihologije je vzorna, ilustrativni primeri iz leposlovnih del lepo dopolnjujejo izvajalčevo razlago. Knjiga bo dobrodošla zlasti pedagogom, v enaki meri pa tudi staršem. J PROSVETNI DELAVEC RADIO IN SOLA Nižja stopnja: 11. in 12. septembra: FANT IZ I. B 18. in 19. septembra: URE — VELIKE IN MALE 25. in 26. septembra: Štiriperesna deteljica 2. in 8. oktobra: KAJ STA POVEDALA DEDEK IN BABICA 9. in 10. oktobra: JESENSKE PODOBE Srednja stopnja: 8. in 9. septembra: OTROCI USTVARJAJO GLASBO 15. in 16. septembra: POTOVANJE PO AVTOCESTI BRATSTVA IN ENOTNOSTI 22. in 23. septembra: POSLUŠAJTE VREMENSKO NAPOVED 29. in 30. septembra: PREVERJANJE ZNANJA IZ PRAVOPISJA 6. in 7. oktobra: SESTANEK RAZREDNE SKUPNOSTI Višja stopnja: 8. in 10. septembra: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI 15. in 17. septembra: GRČIJA — TO SO ATENL 22. in 24. septembra: SPARTAK 29. septembra in 1. oktobra: OLIMPIJSKE IGRE 6. in 8. oktobra: O RAZVOJU SLOVENSKEGA JEZIKA _ PROGRAM RADIJSKE ŠOLE 1964/65 Malone hkrati z novim šolskim letom bo stekla’ tudi nova sezona radijske šole v želji, da bodo oddaje kot pomožno učno-vzgojno sredstvo pomagale uresničiti cilje naše osemletne šole. Pri sestavljanju programa je uredništvo upoštevalo zahteve šolskega učnega načrta (na vpogled je dobilo tudi podrobne načrte za posamezne stopnje). Upoštevalo je tudi pripombe pedagogov-praktikov, ki jih je dobilo deloma iz ocen stalnih ocenjevalcev oddaj, deloma iz priložnostnih stikov in pogovorov z vzgojitelji, predvsem pa iz podatkov in mnenj, ki jih je o oddajah RS zbrala lanskoletna anketa sekretariata za šolstvo. Uredništvo si je prizadevalo, da iz gmote učne snovi izbere tista snovna jedra, ki se dajo dobro oblikovati za zgolj slušno dojemanje, ki bodo bogatila šolarjevo splošno znanje in razgledanost in mu bodo pomenila čustveno oporo, saj je večina oddaj oblikovana v tej ali oni (široko vzeto) literarni zvrsti, malone sleherna pa trka tudi na poslušal-čevo čustvo. Tako pripravljen program je na posebni seji predebatiral in končno odobril še sosvet radijske šole, ki ga sestavljajo aktivni prosvetni delavci in člani pedagoških služb oziroma sekretariata. V programu predvidene teme je uredništvo že dalo v obdelavo posameznim avtorjem (pedagogom, strokovnjakom, literatom), v celoti so v delu teme za prvo polletje, kolikor ne bomo letos vključili v program tudi določneje število uspelih oddaj iz prejšnjih let, ki jih hranimo v arhivu. Število oddaj ostane tudi letos nespremenjeno, nespremenjen pa ostane tudi urnik. Tako bo na sporedu: VIŠJA STOPNJA: v torek ob 14.05 in v četrtek ob 8.55; SREDNJA STOPNJA: v torek ob 8.55 in v sredo ob 14.05; NIŽJA STOPNJA: v petek ob 14.05 in v soboto ob 8.55. RADIJSKA SOLA ZA NIŽJO STOPNJO bo kakor doslej spremljala šolsko delo prvih, drugih in deloma tretjih razredov, se pravi, da ga bo iz svojega zornega,kota in z možnostmi, ki jih ima, dopolnjevala, poglabljala ali kakorkoli ilustrirala. Predvideni program vsebuje ' oddaje, ki naj vzbujajo v otrocih zanimanje in ljubezen do narave, oddaje, ki govore o življenju okrog nas, oddaje, ki rišejo odnose med ljudmi, oddaje, ki vzbujajo v otroku zanimanje za lepo besedo in knjigo, oddaje, ki so posvečene spominskim dnevom, glasbene oddaje, oddaje z risanjem. Časovna razporeditev programa za prvo polletje: 11. in 12. 9.: FANT IZ I. B (brez znanja in napredka) 18. in 19. 9.: URE — VELIKE IN MALE (smotrna razdelitev časa) 25. in 26. 9.: ŠTIRIPERESNA DETELJICA (drznost, objestnost in nevarnost na cesti) 2. in 3. 10.: KAJ STA POVEDALA DEDEK IN BABICA (glasbena-Ijudska pesem) 9. in 10. 10.: JESENSKE PODOBE 16. in 17. 10.: POSLUŠAJ IN POVEJ PRAVO BESEDO (aktivno sodelovanje učencev) 23. in 24. 10.: SAMOROG IN LEV (priredba mladinske literature) 30. in 31. 10.: SKRIVNOSTNI KLJUČ (pred 1. novembrom — iz NOB) 6. in 7. 11.: VSAKDO NAJ VZAME SVOJE (vrednost domačih živali in odnos do njih) 13. in 14. 11.: POJTE Z NAMI 20. in 21. 11.: KAJ NEKI BO TO (aktivno sodelovanje poslušalcev) 27. in 28. 11.: IZ DNI NOB (pred 29. novembrom) 4. in 5. 12.: BELE POSTELJICE (Strah pred bolnišnico ni na mestu) 11. in 12. 12.: RIŠITE Z NAMI 18. in 19. 12.: DROBNO PISMO POTUJE 25. in 26. 12.: KRALJ MATJAŽ SE ZABAVA (ob novoletni jelki) 1. in 2. 1. (odpade) 8. in 9. 1.: PUHEK IN ŠTIRJE LETNI ČASI (priredba mladinske literature) 15. in 16. 1.: STOG SENA V ZASNEŽENEM GOZDU (živali pozimi). RADIJSKA SOLA ZA SREDNJO STOPNJO Kaj bo v letošnjem programu novega? Uvedli bomo počasi tudi oddaje iz računstva. Za zdaj sta v programu dve takšni oddaji. Razširili bomo program o mladinski literaturi. Predstavili bomo šolarjem nekaj jugoslovanskih mladinskih pisateljev in pesnikov, predvsem tiste, ki jih mladina po njihovih — v slovenščino prevedenih delih že pozna (Desanka Maksimovič, Grigor Vitez, Andjelka Martič). Utrdili bomo skupino oddaj, ki nosijo skupen naslov »Naši kraji in ljudje«. Izkušnja nam je pokazala, da so tu najprimernejše reportaže. V bistvu ostane torej smer programa RS za srednjo stopnjo ista kot prejšnje leto. Poleg omenjenih področij bomo obdelali še nekaj tem iz spoznavanja narave, spoznavanja družbe in zanimivosti, s katerimi želimo naš program popestriti. Časovna razporeditev programa za prvo polletje: 8. in 9. 9.: OTROCI USTVARJAJO GLASBO (Orffov instrumentarij) 15. in 16. 9.: POPOTOVANJE PO AVTOMOBILSKI CESTI BRATSTVA IN ENOTNOSTI (od Ljubljane do Djevdjelije) 22. in 23. 9.: POSLUŠAJTE VREMENSKO NAPOVED (njena splošna uporabnost) 29. in 30. 9.: PREVERJAJMO ZNANJE PRAVOPISA (obravnava najbolj vsakdanjih napak) 6. in 7. 10.: SESTANEK RAZ- REDNE SKUPNOSTI (za primer in opozorilo) 13. in 14. 10.: ZGODBA O PRAVEM ŠPORTNIKU — Miro Cerar: pred olimpijado v Tokiu 20. in 21. 10.: TAM, KJE POJO NA JESEN KLOPOTCI (Slovenske gorice) 27. in 28. 10.: KOLIKO TRUDA IN DENARJA STANE SOLSKA MALICA (poskus računske oddaje) 3. in 4. 11.: V SLADKI TOVARNI (reportaža iz tovarne čokolade in bonbonov) 10. in 11. 11.: V DEŽELI, KJER VZHAJA SONCE SAMO ENKRAT NA LETO (potopis z Norveške) 17. in 18. 11.: JEKLO IN GORA (jeseniška železarna) 24. in 25. 11.: SFRJ — (najsplošnejše o naši domovini) 1. in 2. 12.: ŽALOSTNO LETO 1212 (kot zanimivost iz zgodovine) 8. in 9. 12.: OKOLI IN OKOLI — (mladinska pisateljica Branka Jurca) 15. in 16. 12.: SVET ONSTRAN MURE — (naši kraji in ljudje) 22. in 23. 12.: POL URE V GLASBENI SOBI — 29. in 30. 12.: STAVČNI ČLENI SO OŽIVELI — (slovnična oddaja) 5. in 6. 1.: VIDA BRESTOVA — 12. in 13. 1.: LJUBLJANA — GLAVNO MESTO SLOVENIJE 19. in 20. 1.: RAČUNSKA ODDAJA — (urjenje mišljenja). RADIJSKA SOLA ZA VIŠJO STOPNJO V letošnjem programu radijske šole za višjo stofmjo ne predvidevamo kakih bistvenih sprememb v pri- meri z lanskim, za katerega lahko po splošnih ocenah rečemo, da je uspel ne glede na skorajda nujne spodrsljaje. Med novostmi naj omenimo la dvoje: po dve jezikovni in dve računski oddaji. V naši radijski šoli doslej nismo posvečali dovoljšnje pozornosti problemom jezika, saj v prejšnjih programih tovrstnih oddaj malone — da — nič ni. Vzrok tega je v glavnem iskati v bojazni, da ne bi bile kake oddaje preveč dolgočasne in suhoparne, preveč »šolske« in premalo radijske torej z drugimi besedami, v pomanjkanju primernih avtorjev, ki bi znali in tudi bili pripravljeni take oddaje napisati dovolj živo in zanimive. Isto nekako velja tudi za računstvo. Oddaji O razvoju slovenskega jezika in O slovenskih narečjih, ki nista tako suhoparni kot njuna naslova, bosta na sporedu v prvem polletju, dve računski oddaji pa v drugem. Od ostalega programa naj omenimo še ponovitev ciklusa treh oddaj o ledeni dobi. V prvem polletju bo razpored oddaj naslednji: 8. in 10. 9.: KOZLOVSKA SODBA. V VIŠNJI GORI — (dramatizacija Jurčičeve »lepe povesti iz davne zgodovine«) 15. in 17. 9.: GRČIJA — TO SO ATENE (potopisna oddaja) 22. in 24. 9.: SPARTAK — (o uporu sužnjev v Rimu) 29. 9. in 1. 10.: OLIMPIJSKE IGRE — (o izvoru in razvoju olimpijskih iger) 6. in 8. 10.: O RAZVOJU SLOVENSKEGA JEZIKA — (od Trubarja do Levstika) 13. in 15. 10.: PO SLEDEH LEDENODOBNEGA LOVCA — (opis študentske odprave v kraško jamo) 20. in 22. 10.: LADJE — (iz cikla o prevoznih sredstvih) 27. in 29. 10.: UPORNIK IZ FLORENCE — (Galileo Galilei) 3. in 5. 11.: O SLOVENSKIH NAREČJIH 10. in 12. 11.: LEDENA DOBA IN NJENI SLEDOVI 17. in 19. 11.: ŽELEZNICA — (iz cikla o prevoznih sredstvih) 24. in 26. 11.: VESELI VETER — (o partizanskih gledališčih) 1. in 3. 12.: POVOJNA SLOVENSKA KNJIŽEVNOST — POEZIJA I. 8. in 10. 12.: UMETNIK LEDENE DOBE — (Altamira) MLADINSKA RADIJSKA IGRA (vsako nedeljo ob 8,90) 6. sept. — Muse Dalbrajr: GODEC CI-PAHAN (ponovitev) 13. sept. — Svetislav Ruškuc: I VOZLI (prva izvedba) 23. sept. — Franci Puntar: PACKE (ponovitev) 27. sept. — Willis Hall: VLADARJEVA KOPE!, (ponovitev) 4. okt. — Ivan Kušan: MELITA VIDI MODRO SONCE (prva izvedba) 11. okt. — Leopold Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA (ponovitev) 15. in 17. 12.: AVTOMOBILI — (iz cikla o prevoznih sredstvih) 22. in 24. 12.: POMOČ JLA OB SKOPSKEM POTRESU — (delovni naslov) 5. in 7. L: POVOJNA SLOVENSKA KNJIŽEVNOST — PROZA I. Srednja stopnja: 12. in 14. L: MLADENIČ Z LADJE BEAGLE — (o Charlesu Dar-winu) 19. in 21, 1.: LETALA — (zadnja oddaja iz cikla o prevoznih sredstvih). 8. septembra ob 8.55 9. septembra ob 14.05 0TBOČI USTVARJAJO GLASBO Kot dragocen pripomoček v rokah sodobnega glasbenega vzgojitelja se je v zadnjih letih po mnogih deželah uspešno uveljavil Orffov instrumen-tarij, ki ga poznamo tudi že pri nas. Sodobni nemški skladatelj Carl Orff je skušal otroku svojevrstno odpreti pot v glasbeni svet in dal v ta namen zgraditi poseben instrumen-tarij, vrsto instrumentov ,ki omogočajo otroku že po nekaj urah dela živo sodelovanje v skupinski igri in petju. V instrumentariju najdemo ritmična glasbila, od preprostih lesenih paličic in ropotulj, prek trikota in činel do različnih bobnov, pa tudi instrumente z uglašenimi zvočnimi ploščicami: ksilofone (instrumente z uglašenimi lesenimi ploščicami), metalofone (instrumente s kovinskimi ploščicami iz lahke kovine) in zvončke (instrumente s kovinskimi ploščicami iz jeklene zlitine), ti instrumenti pa se lepo družijo še z nekaterimi glasbili, tako z žveglo (blok-flavto), kitaro, in s petjem. Ob uporabi teh instrumentov dobiva otrok tesnejši stik z glasbo, utrjuje si ritmični in melodični čut, spoznava večglasje, raba tega in-strumentarija poživlja glasbeni pouk in omogoča vrsto zanimivih oblik glasbenovzgojnega dela, predvsem pa močno vzpodbuja otrokovo ustvarjalnost. Naša oddaja želi seznaniti poslušalce z nekaterimi oblikami uporabe instrumentarija, predvsem ob otrokovi ustvarjalnosti; vodi nas od preprostih, a zanimivih ritmičnih vaj do spremljave živahne otroške pesmi. Višja stopnja: 8. septembra ob 14.05 10. septembra ob 8.55 KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI Kot uvodno oddajo radijske šole za višjo stopnjo smo pripravili šaljivo Kozlovsko sodbo v Višnji gori, pravzaprav ponovitev omenjene zgodbe, ki je lani bila na programu za srednjo stopnjo. Za to smo se odločili iz dveh razlogov: ker smo letos proslavljali stodvajsetletnico Jurčičevega rojstva in je prav, da se je spomnimo tudi v naši radijski šoli, in ker je ta duhovita zgodba gotovo gned najbolj primernimi za konec počitnic in uvod v novo šolsko leto. Ostri prehodi navadno niso nikjer zaželeni, ta »lepa povest iz stare zgodovine«, kot jo je imenoval pisatelj sam, pa bo napolnila razrede še s tisto praznično počitniško veselostjo, ki se mora počasi umakniti resnemu učenju. rajši kar v šofersko šolo. Učiteljica mu dovoli in Srečku se obesi za pete seve tudi Bubo-namestnik. Tudi učitelj v šoferski šoli ve takoj, za kaj gre. Srečku predloži vpisno polo, ki je ta seveda ne zna izpolniti, in mu pokaže kup knjig, ki jih mora prebrati vsak šofer. Brez znanja pisanja in branja torej ne bo šlo. Fanta sta v škripcih. Premislila bosta, kako bi se dala stvar rešiti. Poslovita se. Kako sta spotoma stvar med sabo reševala, zgodba ne pove, pač pa ju postavi spet v razred. Srečko pove učiteljici svoj sklep, da bo spet sedel v svoji peti klopi, a da se bo poslej pridno učil črk in vsega drugega, ker zdaj pač ve, da bo vse to potreboval. Srednja stopnja: 15. septembra ob 8.55 16. septembra ob 14.-95 POTOVANJE PO AVTOCESTI BRATSTVA IN ENOTNOSTI V tej oddaji bomo popotovali po veliki cesti, ki povezuje Ljubljano z daljno Djevdjelijo ob grški meji in še vsa mesta, ki leže blizu te ceste ali pa na njej. To reportažo nam je napisal Drago Kralj. Višja stopnja: 15. septembra ob 14.05 17. septembra ob 8.55 GRČIJA - TO SO ATENE »Odhajamo. Za nami ostajajo luči splitske luke. Morje je mirno in zrak slan — dobra volja je naš sopotnik. Čaka nas več kot 48 ur prijetne vožnje. Mimo belega, sončnega Dubrovnika, skozi zatišje skalnate Boke Kotorske, ob zveriženi in pusti albanski obali — kam? Grčija! Iz Pireja doživljat Atene, od tod čez Korintski prekop na potep po Peloponezu ... Zboleli bomo od nestrpnosti in vendar, ko je trdna noč, poležemo po klopeh in podu — razlezemo se povsod. »Istri« se ne mudi nikamor: z devetimi vozli na uro brazda morje. »Istra«, veste, je poltovorna ladja, stara nekaj nad 50 let. Z njo potujemo. Pelje nas in druge potnike in nylonsko predivo — vračala se bo s tovorom južnega sadja ...« To je začetek naše oddaje. Mar ni z njim že dovolj povedanega? Ce dodamo še to, da gre za šolski izlet in da nam v oddaji otroci posredujejo svoja doživetja in spomine, potem veste malone vse. Oddajo je pripravil novinar Marjan Kunej. Nižja stopnja: URE - VELIKE IN MALE 18. septembra ob 14.65 19. septembra ob 8.55 Nižja stopnja: FANT IZ L B 11. septembra ob 14.05 12. septembra ob 8.55 Za uvodno oddajo radijske šole, ki je namenjena najmlajšim šolarjem, radi izberemo kaj lahkotnega, zabavnega, kar pa ima hkrati v sebi udi zrnce česar takega, o čemer je redno razmisliti, prav takole za -•od. Tako nam je prišla letos prav ica, ki smo jo dobili od Miljenka j.iažurja. Pripoveduje o fantu iz prvega b, o šolarčku torej, ki je tolikšen kot naši mali poslušalci, ki si želi podobnih radosti in se otepa s podobnimi nevšečnostmi kot oni. Zgodba nam je bila všeč, prevedli smo jo in pripravili malim šolarjem za prvo srečanje ob radijskih sprejemnikih v novem šolskem letu. Srečko — to je fant iz prvega b — ni navdušen šolar. Ne da se mu sedeti v šoli, ne da se mu vleči črt niti pisati črk. Ko tako ves naježen hiti tistega jutra v šolo — hiteti mora, ker ne sme zamuditi — ga sreča Bubo, pobič petih let, bister in radoveden. Srečko mu skuša potoma orisati šolo, seveda jo riše bolj v temnih barvah, a ker se mu zdi, da v prijatelju vendarle hi vzbudil dovolj jasnih predstav, da povabi kar s seboj v razred. Solo pa sta zamudila. Pred vrati se ustavita in zdaj prešine Srečka domislica: Bubo naj bo njegov namestnik. Stisne mu v roke torbo in mu veli, naj gre kar v razred, pozdravi in sede v njegovo, peto klop. Sam bo še malce prisluškoval, potem pojde v šofersko šolo, popoldne pa ga bo za plačilo »za namestništvo« še vozil z kamionom. Bubo je v razredu, pozdravi in poprosi »teto«, naj mu pokaže kako klop. Učiteljica brž sprevidi situacijo in se ji prilagodi, zato njun razgovor zabava njo in ves razred. Sele čez čas postane jasno, čigav namestnik je Bubo. Ker je Srečko še vedno pred vrati, kjer prisluškuje, ga po--kliče Bubo v razred. Tu pove fant odkrito, da nima rad ne šole, ne Tcnjig, ne zvezkov, ne črk in da pojde Oddaja, ki jo je za male šolarje napisal Tone Pavček, hoče povedati otrokom, da človek ne more in ne sme živeti tja v dan, da mora čas pametno razdeliti in odmeriti pravšni del tako dolžnosti kakor zabavi in počitku. Ura nam je merilo časa in zato so ure velika in dragocena stvar. Mali Pepek je hud na uro. Jezi se, da ga kriče ob dvanajstih h kosilu, da mora ob uri spat, da ga vrže budilka ob jutrih iz postelje. Pravi, da imajo ljudje ure zgolj zato, da njemu nagajajo. Ko je popoldne sam doma, razdre mamino budilko, češ da ne bo več kar naprej tiktakala in ropotala. Mama seveda zdaj sinu »navije uro«. Pepe se odloči, da si poišče deželo, kjer ni ur. Sede na vlak — in ker nima vozne karte, se skrije pod klop med košare; a še tu ga moti pogovor popotnikov, ki kot nalašč govore spet o času in točnih urah. Srednja stopnja: 22. septembra ob 23. septembra ob 8.55 14.65 POSLUŠAJTE VREMENSKO NAPOVED Vsak dan jo poslušamo, a prisluhnemo ji le malokdaj; pozorneje samo ob sobotnih popoldnevih pred izletom v poletnih dneh, kadar.se odpravljamo na kopališče, in seveda — pozimi. Vreme nas prizadene — ali pa razveseli, če je lepo — samo osebno. V šolo, tovarno, v pisarno ali v trgovino navadno pridemo, četudi še tako sneži ali dežuje. Oddaja, ki bo spregovorila o vremenskem poročilu in njegovem pomenu, pa se bo ustavila predvsem pri tistih, ki so od vremena v resnici odvisni in jim nikakor ne more biti vseeno, kakšno bo vreme. Spomnimo se samo kmetovalca, pilota, šoferja tovornjaka, vrtnarja, planinca in še marsikoga. Vreme — tako ali drugačno — jim onemogoči delo in prepreči načrte ali pa se morajo pošteno pripraviti na spremenjene vremenske pogoje. O tem, kakšni bodo pogoji vremena, pa jih obvešča vsakodnevna vremenska napoved. Oddaja bo v uvodu na kratko pojasnila, kako v vremenskih opazovalnicah ugotavljajo vreme, in sicer z živim reportažnim opisom ene izmed takih opazovalnic. K temu sodi seveda tudi razlaga tega, kako sestavijo iz posameznih podatkov celotno poročilo in kje se to zgodi. V nadaljnjem poteku bo oddaja približala nekaj posameznikov različnih poklicev in pokazala, v čem je njihova odvisnost od vremenskih razmer in na kaj vse morajo paziti, ko slišijo tako ali drugačno vremensko napoved. Oddaja bo pokazala, kolikšnega pomena so posamezni podatki, navedeni v vremenskih napovedih. Pri temperaturah okoli ničle je odločilna vsaka stopinja. Važen je pritisk zraka, njegova vlažnost, moč vetra, važno je, kakšno je vreme v sosednih pokrajinah, in še marsikaj. Osnovne pojme z metereološkega področja morajo učenci seveda spoznati že pred poslušanjem. Pepe izstopi v neznanem kraju, jo mahne v gozd in dalje na pašni-1 ke. Tu ni ur, zato je srečen. Toda pastir Sime pove fantu, da si mora tudi on razdeliti čas. Tudi on ima uro — sonce in po njem se ravna že od rane mladosti. Razloži mu, kako je ura vendarle dragocena in potrebna stvar. Pepe spozna svojo zmoto in steče nazaj k postaji. Tam pa ga ulovi mož postave. A km lepo se pomenita, odpelje ga domov in tu se zgodba srečno konča. Višja stopnja: 22. septembra ob 14.05 24. septembra ob 8.55 SPARTAK Po delu francoskega avtorja Jeana Defrasna nam je sodelavec dr. Kajetan Gantar pripravil oddajo o uporu sužnjev v starem Rimu in o voditelju upora — Spartaku. S prvo sceno uvede avtor poslušalce v ozračje, ki je vladalo v Rimu neposredno pred uporom. Gre za nesramno kupčevanje s sužnji na trgu v Kapui, ki niso več le delovna sila, temveč tudi zunanji znak razkošja, igrača bogataških gospa, predmet, na katerega so brezdelni gospodje stresali svojo slabo voljo. Nič bolje niso ravnali s sužnji v gladiatorski šoli v Kapui, kjer ce je rodila misel o uporu in kjer se je končno tudi pričel. Voditelj upora Spartak je bil izkušen vojak. Služil je v pomožni četi rimske armade, ko pa je ta odšla v boj zoper njegove rojake Tračane, je pobegnil. Ujeli so ga in tako se je kot suženj znašel v gladiatorski šoli v Kapui. Spartak je čutil, da je velikanska armada sužnjev nenehna resna nevarnost za Rim, in to armado je hotel uporabiti, da bi sebi in svojim sotrpinom priboril svobodo. Upor je sprožil s peščico gladiatorjev, toda potem, ko se je to jedro znašlo na svobodi, so se mu v trumah pridružili sužnji z vseh koncev Apeninskega polotoka. Spartak in drugi voditelji upora so si na vso moč prizadevali, da bi to množico po vojaško uredili in oborožili z uplenjenim orožjem. To jim je sprva tudi uspevalo. Vojska upornih sužnjev je imela velike vojaške uspehe: uspešno se je vojskovala 2 Stran S rednimi rimskimi legijami in izvedla zahtevne vojaške premike. Nesoglasjem v vodstvu upora glede končnega cilja vojskovanja, predvsem pa težavam s preskrbo se je pridružila še ostra zima. Kljub neizmernemu pogumu sužnjev so rim- ske čete zadušile upor in do zadnjega moža pokončale Spartakovo vojsko. Ostal je le spomin na junaško dejanje: opomin gospodarjem in zgled za zatirane — ne samo v starem filmu, temveč povsod in vedno. 25. septembra ob 14.05 Nižja stopnja: 26. septembra ob 8.55 ŠTIRIPERESNA DETELJICA To je oddaja, ki naj opominja k previdnosti na cesti in . sploh povsod, kjer preti nevarnost; otroke naj odvrača od nepremišljenosti, bahaške korajže in objesnosti. Sodimo, da spričo velikega števila nesreč, ki jih otroci zakrivijo ali katerih žrtve so, besede o tem niso odveč. Ker pa hkrati vemo, da besede in opomini bolj malo zaležejo, upamo, da bomo več dosegli z živim, iz življenja vzetim primerom. V naši oddaji gre za bahaško korajžo in skoro že na hudobno objestnost štiriperesne deteljice. Tako pravijo štirim fantičem, ker tičijo zmerom skupaj. Tistega jutra jih zvabi Boris, ta je namreč kolovodja male družbice, da gredo v šolo ob progi, čeprav je tam prepovedano hoditi. Spotoma jim razloži, kako je moč po tračnicah slišati, kdaj se bliža vlak. Pri zapornicah morajo čakati, ker so spuščene; pripeljal bo vlak. Boris predlaga, naj pretečejo progo tik pred lokomotivo. Fantiči se mu upro, ker jih je strah takega početja. Zato se hoče izkazati sam. Ko se bliža vlak, se ustopi na sredo tračnic in maha s torbo, kot da ga hoče ustaviti. Strojevodja ga opazi, piska in divje zavira. Boris odskoči malone zadnji hip, pade in obleži na robu tračnic. Situacija je tako grozljiva, da celo kurjač ves v strahu grabi za zavore. Toda vse je le Borisova grda šala. V pravi čas potegne noge s tračnic in se železničarjem nemarno reži v brk. Smolo ima pa vendarle, pod kolesi ostane njegova aktovka. No, strojevodja je spoznal fantiča, zato Borisu doma ne uide huda nevihta, ko se vrne iz službe zvečer oče. Vendar je zdaj šele jutro in pred štiriperesno deteljico je še ves dan. Opoldne, ko se vračajo iz šole, naletijo na delavca, ki koplje ob cesti jamo. Pove jim, da postavlja tablo z abecedo, s takšno, ki jo znajo brati po vsem svetu. Postavil bo namreč cestno znamenje. Opozarjalo bo na splošno nevarnost, na bližnji ovinek, ozko cesto med hišami in podobno. Ker pa se pobiči nemarno vedejo in jezikajo, jih mož nažene in vrže za njimi lopato zemlje. Boris zagrozi, da bo znamenje razbil, drugi trije pa mu v svoji naivnosti pritegnejo. Naslednjega dne pride v šoli do razprave: nekdo je sinoči razbil cestno znamenje in pripetila bi se bila skoro nesreča; avto se je zvrnil v jarek. Delavec, ki je bil znamenje postavil, je na milici že povedal o fantinih. Krivci naj se sami javijo Prvi se obtoži Franček in nehote izda, da ni bil sam. Pod pritiskom vstanejo še drugi trije. Spet štiriperesna deteljica! Zakaj so to storili? — Ker jim je delavec vrgel zemljo. — Zakaj pa jo je vrgel? — Ker so jezikali. Zdaj jim je žal. Frančku odleže šele, ko izve, da se šoferju ni nič zgodilo. In potlej? — zgodba ne pove, kaj se je zgodilo za stenami domačih hiš, razen tega, da so morali starši poravnati stroške za novo cestno znamenje. Pove pa, da drži štiriperesna deteljica tudi poslej trdno skupaj, vendar jim takih nemarnih porednosti ne moremo več očitati. Naša oddaja je priredba zgodb Draga Suhija. Srednja stopnja: 29. septembra eb 8.55 30. septembra ob 14.05 PREVERJANJE ZNANJA IZ PRAVOPISA Za takšno oddajo, oddajo o pravopisu ali pa o kakšni podobni »šolski« temi, je vedno nevarnost, da bo dolgočasna in suhoparna. Vendar upamo, da smo z omenjeno temo dosegli dvoje: učni smoter in živahnost. Otroci so v počitnicah pozabili marsikaj, kar so se lani naučili. Prvi tedni v novem šolskem letu so namenjeni zato tudi ponavljanju in utrjevanju že znane učne snovi, ki pa je temelj vsemu, kar bodo spoznali v novem šolskem letu. Naša oddaja »Preverjanje znanja iz pravopisa« je takšna šolska ura, v kateri se ob nekaj spisih, ki so jih napisali otroci za šolski časopis ali pa za domačo nalogo, razvije sproščen razgovor o napakah, ki jih zagrešimo pri pisanju in govoru. Izbrali smo zelo žive in skoraj vsakdanje primere pravopisnih in govornih napak. Pogovarjamo se o lepem knjižnem jeziku in o lepem govoru, o razvoju knjižnega jezika, ki je dragocena kulturna vrednota vsakega naroda in ki jo ohranjuje in izpopolnjuje vsak posameznik. Pogovarjamo se o obširni knjigi Pravopisu in o tem, kakšna navodila najdemo v njem. Jedro oddaje pa so pravopisne napake, ki smo jih že omenili. Ne odpravljamo jih s pravili, temveč le z živimi primeri. Tekst za oddajo nam je napisala Nataša Stanič. Višja stopnja: 29. septembra ob 14.05 1. oktobra ob 8.55 OLIMPIJSKE IGRE Pred letošnjimi olimpijskimi igrami, ki bodo v Tokiu od 11. do 25 oktobra, smo v radijski šoli za višjo stopnjo pripravili oddajo o njihovi zgodovini in razvoju. Na kamnitem trikotnem slemen-skem zatrepu Zevsovega templja v Olimpiji je ohranjena prastara zgodba: V tem kotičku stare Grčije je nekoč vladal kralj Ainomaos. Prerokovali so mu, da bo umrl, če se bo poročila njegova hči Hipodameja. Strah pred smrtjo ga je tiral v brezumno hrabrost. Kadarkoli se je pri njem oglasil snubec, ga je Ainomaos izzval k tekmovanju v kakšni telesni spretnosti. Ainomaos je vedno zmagal in vedno je svojega nasprotnika prebodel š kopjem. Nekoč pa se je pri njem kot snubec oglasil Pelops, vnuk samega Zevsa. Premagal je Alinomaosa v dirki z bojnim vozom, osvojil njegovo kraljestvo in v spomin na ta dogodek osnoval vsakoletno športno tekmovanje v Olimpiji- To je izmišljena zgodba iz sive davnine, ena izmed mnogih. Vseka- kor drži, da so bile športne igre v stari Grčiji od nekdaj v navadi, in da še niso pojasnili niti pravega vzroka za njih začetek niti njihove zveze z verskimi obredi še niso pojasnjene. Bržkone pa so imele športne igre velikanski pomen že davno prej, preden so dobile igre v Olimpiji, ob velikem Zevsovem svetišču, vsegrški značaj. To se je zgodilo leta 776 pred našim štetjem. Odtlej pa do danes je minilo več ko poltretje tisočletje. O tem, kakšna je bila usoda olimpijskih iger v tem času, kako so prešle v pozabo, kako in kdaj so jih spet oživili in kako so se razvijale, vas bo v naši oddaji seznanil Vlado Žlajpah, glavni urednik Poleta. Nižja stopnja: 2. oktobra ob 14.05 2. oktobra ob 8.55 KAJ STA POVEDALA DEDEK IN BABICA To je prva glasbena oddaja v novi sezoni. Malim šolarjem želi predstaviti našo ljudsko pesem in čisto preprosto razložiti njen nastanek, pomen, lepoto in vrednost. Dedek in babica — pri njiju je preživel Tinček počitnice — sta se čudila, da fant ne zna pravzaprav nobenih pesmi, sama pa kljub starosti še vedno rada prepevata. In Tinček ju je rad poslušal. Dedek je hranil celo še pesmaričko iz svojih mladih let. Pokazal mu jo je in pel iz nje. Same ljudske pesmi. Pa mu je razložil. Danes imamo radio, televizijo in še druge priprave za vsakdanjo rabo in tudi za zabavo. Takrat pa so potujoči pevci in godci hodili iz kraja v kraj ter ljudem peli in godli in jih razveseljevali. Vse svoje pesmi in viže so znali na pamet. Marsikatera njihova pesem se je ljudem tako priljubila, da so jo kmalu peli povsod, koder so ti pevci hodili. Peli so jo doma, pri delu, vselej pač, kadar so bili razpoloženi. Tako je iz pesmi, ki si jo je bil nekoč izmislil nekdo, neznan pesnik, nastala ljudska pesem. Tako je razlagal vnučku dedek. Babica pa mu je povedala nekaj zabavnih pesmic, s katerimi so včasih, ko je bila še sama otrok, oponašali ptičje ščebetanje. Pa tudi zapela mu je nekaj pesmi, ki govore o ptičkih. Obema starcema je bilo všeč, da sta v vnuku vzbudila zanimanje za ljudsko pesem. In ob slovesu mu je dedek stisnil v roko svojo pesmaričko, češ — pokaži jo še v šoli; če vam bo katera pesmica prav posebno všeč, pa si jo naučite. Naša oddaja je sicer dovolj preprosta, vendar sodimo, da bo za prve razrede le še prezahtevna in ji bodo verjetno laže sledili učenci drugih in zlasti tretjih razredov. 6. oktobra ob 8.55 Srednja stopnja: 7. oktobra ob 14.05 SESTANEK RAZREDNE SKUPNOSTI Oddaja je primerna predvsem za tretji in četrti razred. Z novim šolskim letom pridejo nove naloge, novi načrti in želje in predvsem skupno življenje v razredu. Razredna skupnost ima svoje pravice, a še prej svoje dolžnosti in odgovornosti. Tako smo rekli, preden smo oddajo pripravili. Zdaj je oddaja pripravljena in vam bo prinesla prijeten otroški živ-žav, kolikor ga že sami nimate v šoli dovolj, obenem pa bo dala šolarjem kakšno vzpodbudo za podoben sestanek razredne skupnosti za podobne ali pa še pestrejše načrte v novem šolskem letu. Morda boste celo rekli, da so V naši oddaji vse preveč pridni in vzorni otroci, a mislimo, da je tudi v resnici tako, da so pri načrtih in pri vsem novem otroci resnično zavzeti in navdušeni in naj nas ne razočarajo, če potem marsikatero navdušenje med letom ugasne. Znova jih moramo vzpodbuditi in jim seveda tudi pomagati, da svoje naloge izpeljejo. Tekst za oddajo nam. je napisala Milka Kovič. 8. oktobra ob 14.05 Višja stopnja: 8. oktobra ob 8.55 SLOVENSKEGA JEZIKA 0 RAZVOJU Vsem Slovenzom Gnado Myr Mjdhost inu prauu Sposnane boshye skusi Jesusa Cristusa prossim. S tem in sorodnimi stavki, prvimi napisanimi v slovenskem knjižnem jeziku, ki jih je sredi 16. stoletja zabeležila roka Primoža Trubarja, se začenjš oddaja o razvoju slovenskega jezika. V radijski šoli za višjo stopnjo doslej nismo posvečali dovoljšnje pozornosti problemom jezika. Vzrok za to je v glavnem treba iskati v bojaz- ni, da ne bi bile tovrstne oddaje preveč dolgočasne, preveč »šolske« in premalo radijske. Naša oddaja bo poslušalce vodila od Trubarja mimo njegovih sodelavcev in učencev, mimo jezikoslovcev 17. in 18. stoletja do Kopitarja, Čopa, Prešerna, Vraza in Levstika. Rdečo nit razvoja bodo ilustrirali primerni odlomki iz del raznih avtorjev, da bo slika razvoja čimbolj živa. — Pripravil jo je Rado Rupar. 9. oktobra ob 14.05 Nižja stopnja: 10. oktobra ob 8.55 JESENSKE PODORE 2e naslov sam pove, da želi oddaja dopolniti razredne pogovore, ki se sučejo v tem času okoli dogajanja v jesenski naravi, okoli vsega, kar nam da jesen dobrega in lepega, pa tudi okoli priprav na zimo. Avtor oddaje, Viktor Konjar, vodi malega opazovalca od nadrobnosti do nadrobnosti in je dal zato oddaji naslov — jesenske podobe. Za osrednjo osebo je izbral fantiča, ki trdi, da jeseni ne mara, češ da je jeseni konec počitnic, sonca, toplote, kopanja, iger — sploh vsega lepega, predvsem tistega lepega, kar je skoraj dva meseca užival pri teti na morju. Na prošnjo, da bi za zmerom ostal v ljubem obmorskem mestecu, ker vlada tu gotovo večno poletje, mu je teta razložila, da pride tudi sem jesen, najprej mila in vsa zlata, potem pa hladna in vetrovna kot pri Primožu doma: tudi tu bi se moral skrivati pred burjo za zidovi in nekaj mesecev potrpežljivo čakati na novo pomlad in poletje in radosti, ki jih prinašata. Skupaj sta odpotovala v mesto pod gorami, Primož v šolo, teta na (Konec na zadnji strani) PROSVETNI DELAVEC TELEVIZIJA IN SOLA PROGRAM TELEVIZIJSKIH UL ZA ŠOLE SEPTEMBRA IN OKTOBRA 1964 21. septembra ob 11, 40 in 15,20 zemljepis: Najzanimivejša področja Sovjetske zveze, redaktor Marko Marion, avtor Mitja Baloh. 28. septembra ob 11,40 in 15,20 zgodovina: Francoske vojne in Ilirske province, redaktor Jožica Weingerl, avtor Branko Eeisp. 5. oktobra ob 11,40 in 15,23 kemija: Voda, redaktor Marko Marion, avtor dr. Marko Kolar. 12. oktobra ob 11,40 in 15,20 kemija: Lahke kovine, redaktor Marko Marion, avtor dr. Marko Kolar. 19. oktobra ob 11,40 in 15,20 estetska vzgoja: Folklora narodov Jugoslavije, a) pri Slovencih, redak- tor Jožica Weingerl, avtor dr. Zmaga Kumer. 26. oktobri ob 11,40 in 15,20 biologija: Zobje, redaktor Jožica Wein-gerl, avtor dr. Niko Arnež. Vse teme so namenjene 7. in 8. razredu osnovne šole. Opozorilo. Celoletni program televizijskih šolskih ur je bil objavljen v prilogi Dela RTV dne 18. juliia 1964. 21. septembra ob 11,40 in 15,20 NAJZANIMIVEJŠA PODROČJA SOVJETSKE ZVEZE Tema naj bi prikazala obsežnost in raznolikost regij Sovjetske zveze in najznačilnejši način življenja v teh različnih predelih. Kraji ob Severnem ledenem morju, pb Tihem oceanu, Altaj, Kamčatka itd. Temo nam pripravlja Mitja Baloh. 28. septembra ob 11,40 in 15,20 FRANCOSKE VOJNE IN ILIRSKE PROVINCE Šolska televizijska oddaja Francoske vojne in Ilirke province, ki bo 28. septembra ob običajni uri, bo prikazala čas od začetka francoske revolucije do Napoleonovega padca. Meščanska revolucija, ki se je začela v Franciji — v tedaj gospodarsko najrazvitejši državi — je odpravila fevdalni sistem in odprla pot za razvoj v kapitalizem, ki je bil nato dobrih sto let — do oktobrske revolucije — osnova meščanskega družbenega reda. S svojimi posledicami se revolucija ni omejila le na Francijo, ampak je v kratkem času vplivala v vsej Evropi. Sprožila je vrsto vom, ki so trajale triindvajset let in v katerih je tudi slovenski narod prvič v zgodovini prišel v neposreden stik s Francozi in pridobitvami njihove revolucije. Francozi so na delu sedanjega jugoslovanskega ozemlja ustanovili celo posebno državno tvorbo — Ilirske province. To dejstvo je bilo izrednega pomena za poznejše slovenske politične načrte. V oddaji bo poleg političnega razvoja prikazano tudi delo naših pro-svetljencev na kulturnem polju, ^odmevi tega obdobja v slovenskem leposlovju in ljudskem izročilu. Poleg običajnih šolskih učbenikov priporočamo za razširitev znanja B Grafenauerja Zgodovino slovenskega naroda, V. zvezek. Opozarjamo še, da je Narodni muzej v Ljubljani izdal letos publikacijo Napoleonove Ilirske province, v kateri naši najboljši strokovnjaki za to obdobje obravnavajo v kratkih, jedrnatih prispevkih politično in gospodarsko zgodovino, vojne pohode, kulturno življenje in slovensko ljudsko izročilo o Francozih. Publikaciji je dodan še tabelaričen pregled zgodovinskih dogodkov, številne slikovne pri- (Nadaljevanje s tretje strani) svoje počitnice. Jesen je bila lepa. A ker bo prišel dež, ker bo postalo hladno, ker bo moral nositi čepico iz dlak, je Primož kar naprej trmoglavil, da jeseni ne mara. Teta se je trudila, da bi jga ozdravila in ga je vodila po šoli na sprehode, da bi mu pokazala jesen — lepo in darežljiva Šla sta iz mesta na polje. Povsod so spravljali pridelke. Povprašala sta kmeta, ali ima rad jesen. Da je ne bi imel? Vse leto — 6d prejšnje jeseni, čez zimo in zgodnje pomladi sem je delal — oral, sejal, gnojil, branal, plel, da so obrodili sadovi v zemlji in na drevju. To so plodovi njegovega dela, pa niti ne zgolj zanj, ampak tudi za Primoža. Sla sta v vinograde in povprašala fanta, ki je vriskal na trgatvi, ali ima rad jesen. Pokazal je z roko na vinske gorice, ki so se zlatile v soncu, pokazal na bogato obloženo trto, na vesele trgače, na mošt, ki se nabira v kadi, pokazal pa je tudi svoje dlani, na katerih so mu ostali žulji še od pomladne kopi; a zavoljo njih veeno ne toži, saj te trta bogato obrodila. Sla sta k pastirjem na pašnik. Tudi ti so povedali, da imajo radi jesen. Kostanj pečejo in krompir, vedno imajo kaj početi; tista nadlega, ki jih prinese kdaj dež, se dajo pa tudi zlahka pozabiti. Primož je z veseljem užival darove, ki mu jih je dajala jesen, a je vendarle še kar trmoglavil, da je ne mara. Tistega dne sta šla s teto v mestni park. Se vedno se je svetil v neštetih barvah, a tudi stezice so bile že nastlane. Selestelo je pod nogami. Tedaj je Primož zagazil v nagrabljen kup suhega listja in se razveselil. Brodil je po njem z rokami, z nogami in se razživel, da je kar žarel. Prvič je teti priznal, kako mu je vse to všeč. Sla sta v živalski vrt in tu je stari čuvaj pripovedoval o pticah, ki se jeseni selijo na jug, o živalih, ki se že zdaj jeseni pripravljajo na zimo, pa tudi o tem, da mora za te, ki so zaprte v kletkah, poskrbeti on. Primož je z zanimanjem poslušal. In ko sta se s teto vračala iz živalskega vrta, se je zgodilo nekaj čudnega. Poprosil jo je, naj še ostane, da bosta še hodila na jesenske' sprehode, zakaj jeseni pač res ni niti dolgočasno niti pusto. Oddaja je živa in pestra, hkrati pa tako preprosta, da ji bodo zlah-ka sledili vsi tisti, ki jim je RŠ za nižjo stopnjo namenjena. loge in zemljevid. Hkrati je v Narodnem muzeju odprta razstava pod naslovom »Napoleonove Ilirske province«, ki z bogatim muzejskim materialom ponazorjuje to za nas pomembno obdobje. Razstava bo odprta do začetka novembra, strokovna vodstva po razstavi so vsako nedeljo ob H. uri, pa tudi po dogovoru. Branko Ueisp 5. oktobra ob 11,41) in 15,20 VODA Uvodne besede opozarjajo na razširjenost in vlogo vode v naravi in življenju. Besede spremlja odlomek iz filma (USIS »Water-Friend cr Enemy«). Sledi ugotovitev, da voda ni element, kot so to mislili še v 17. stoletju, ampak spojina, kar potrjuje poskus (elektroliza). Na podlagi fizikalnih lastnosti vode je pojasnjeno načelo kuhanja v posodah pod pritiskom in uporaba antifriza v avtomobilskih hladilnikih. Poskus segrevanja kristalohidrata kaže na vsebnost vode v trdnih spojinah. S kristalno vodo razložimo načelo v uporabi mavca pri zlomih kosti in modelih za odlitke. Topnost soli v vodi demonstrira prikaz množine v 1 nv* morske vode. Poskus pokaže penjenje milnice v trdi in mehki vodi. Sledijo opisi, kako lahko čistimo vodo, ter avtomatske destilacijske naprave in ionskih izmenjal-cev. Oddajo zaključuje komentar o pomenu pridobivanja pitne vode iz morja, ilustriran z odlomkom iz fil- ma o tovarnah za čiščenje morske vode v ZDA (USIS, »Fresh \Vater from the Sea«), Oddaja je namenjena 7. razredu osemletke in obnavljajoč ali manj znano snov iz prejšnjih razredov, predvsem pa opozarja na posledice in izkoriščanje fizikalnih in kemičnih lastnosti vode. Oddaja je primerna tudi za obnovitev znanja v 8. razredu osemletke, kjer določeno poznavanje osnovnih kemičnih zakonitosti omogoča učitelju, da v razgovoru po predavanju opozori na bolj »kemično« razlago opazovanih pojavov. Po gledanju oddaje naj učenci obnovijo znanje, najbolje na podlagi vprašanj, kot npr.: Kako je narejena Celzijeva temperaturna skala? Zakaj so ljudje do 17. stoletja mislili, da je voda element? Kako čistimo vodo bakterij? Kako čistimo pitno vodo za naselja in mesta? Kakšne nečistoče lahko pričakujemo v rečni vodi? Zakaj je važno dobivanje sladke vode iz morja? Morda ni odveč opozoriti učitelje na poljudno, vendar zelo zanimivo pisano knjižico T. Kinga: Water, Miracle of Nature (Coliier Books, New York, 1961). Več izvodov te žepne knjižive je še v prodaji v Cankarjevi založbi v Ljubljani. 12. oktobra ob 11,40 in 15,2« LAHKE KOVINE Uvod oddaje nas spomni, da je človeštvo do 19. stoletja znalo industrijsko dobivati in uporabljati le omejeno število kovin. Odlomek iz filma »Aluminij« pokaže vsestransko uporabnost aluminija. Tehtnica opozori na nizko specifično težo aluminija, raztapljanje v kislinah in »pa-sivizacija« pa na pomen zaščitne oksidne plasti. Oddaja dalje govori o naših nahajališčih boksita, pokaže glinico in glavne faze pri pridobivanju kovine. Tudi magnezij in njegove zlitine vse pogosteje uporabljamo v tehniki namesto »standardnih« kovin. Predvsem sta pomembni njegova nizka specifična teža in lahka strojna obdelava, nevarna pa je vnetljivost, kar pokaže poskus in odlomek iz filma »Magnezij, čudovita kovina«. Oddaja je namenjena 8 razredu osemletke. Pred oddajo bi morali biti učenci seznanjeni s pomenom in osnovnimi lastnostmi kovin (barva, sijaj, trdota, kovnost, vlečnosti. Po oddaji pa lahko zastavimo več vprašanj, npr.: Katere lastnosti aluminija in magnezija omogočajo njuno vsestransko uporabnost? Katere so pomanjkljivosti čistih lahkih kovin in zakaj uporabljamo zlitine? Zakaj v prejšnjih stoletjih .niso mogli pridobivati aluminija? Zakaj je aluminij korozijsko obstojen? Kako gasimo požar, ki ga povzročijo magnezijeve zažigalne bombe? Kateri pogoji omogočajo razvoj industrije aluminija v Jugoslaviji? O kovinah in o elementih na splošno zanimivo pripoveduje knjižica J. S. Meyera The elements (Washington Square Press, New York 1962). Cenena žepna izdaja, ki je v prodaji ali pa se lahko naroči v ljubljanskih knjigarnah, podaja v poljudni obliki vrsto podatkov o pomenu elementov v vsakdanjem življenju. Bolj strokovno obdeluje snov Melorova moderna neorganska kemija, ki jo je v prevodu izdala Na-učna knjiga, Beograd 1958. Dr. .Marko Kolar 19. oktobra ob 11,40 in 15,2« FOLKLORA NARODOV JUGOSLAVIJE A) PRI SLOVENCIH Iz neizčrpne zakladnice folklornega bogastva smo se namenili pripraviti ciklično oddajo po narodnostih. Letos nam bo dr. Zmaga Kumer pripravila oddajo o folklori pri Slovencih. 26. oktobra ob 11,40 in 15,2« ZOBJE Neprestano napredovanje zobne gnilobe že pri otrocih v najnežnejši dobi zahteva splošno pozornost. Prav zaradi tega smo se odločili, da se vključimo tudi s šolsko uro v akcijo, ki naj pojasnjuje, razlaga in opozarja, da so vendarle sredstva za preprečitev zobne gnilobe. Hkrati, bomo seveda pokazali tudi zgradbo in funkcijo zoba. Povsem biološko temo, ki se po učnem načrtu vleče skozi vse razrede, smo sicer namenili istim razredom kot druge naše ure, vendar pa bo ura primerna tudi učencem od četrtega razreda dalje. Oddajo nam pripravlja dr. Niko Arnež. O francoskem zrelostnem izpitu PREŽIVELA TRADICIJA Nemški tednik »Die Weltwo-che« je pred nedavnim objavil obširen sestavek Francoisa Bon-dyja »LE BAC« ALI SVETI DOKUMENT. Za naš časnik ga je prevedla Mira Gantarjeva, vendar ga objavljamo zaradi pomanjkanja prostora v nekoliko skrajšani obliki. »Le bac« je okrajšava za »ba-ccalaureat«, kar pomeni maturant ali abiturient. Zanimivo je, da ni bilo nekdaj v vsej Franciji toliko maturantov, kot jih je danes v samem Parizu! Število maturantov je naraslo namreč dvakrat hitreje kot število vsega francoskega prebivalstva — na tak naval pa srednje in visoke Šole niso bile pripravljene, čeprav ga je bilo pričakovati, in ta plaz, ki jih je pred tremi leti zajel, jih je naglo pokopal. Ni Prostorov, ni dovolj učnih moči — o vsem tem pa razpravljajo šele sedaj,.. To, kar so imenovali včasih prvi »bac«, je danes »examen probatoire«, preizkusni izpit, ki spada še k srednji šoli. Toda, za izpraševanca ni dosti razlike, kaj- visoko šolo. Še eno leto mora prišepetavanje ali varanje. Uči- OBVESTILO 0 H. KONGRESU PEDAGOGOV JUGOSLAVIJE 1. II. kongres pedagogov Jugoslavije bo v Zagrebu 18., 19. in 20. januarja 1965. 2. Organizacijski odbor II. kongresa sestavljajo: B. Aksentijevič, D. Frankovič, S. Gogala, Lj. Kmeta, D. Pazman (se kretar odbora), B. Petrovski, N Potkonjak (predsednik odbora), P šimleša, V. Schmidt in N. Vučenov Naslov odbora: Odbor za organi zaciju II. kongresa pedagoga Jugoslavije, Zagreb, Titov trg 4. orizemno lijevo. žiro račun: 400-181-608-107 z oznako: »Pedagoško — književni zbor — za II kongres pedagoga«. Telefon odbora: 24-563 — Zagreb. 3. Tehnični odbor sestavljajo tovariši: Stjepan Jakopovič, Ruža Grubič, Mira Pečar, Mira Peteh, Drago Pazman in Josip Popovački. Naslov je isti kot za organizacijski odbor. 4. Kongres bo delal v olenumu (glavne teme) v treh komisijah. 5. Program kongresa je sestavljen takole: a) Prva glavna tema: DR. DRAGUTIN FRANKOVIČ: Vagoja socialistične osebnosti v naši družbi, b) Druga glavna tema: DR. VLADIMIR MUŽIČ: Program nadaljnega razvoja znanstveno raziskovalnih ustanov v pedagogiki. v I. komisiji: a) DR. ZLATKO PREGRAD: Pedagoško izobraževanje učiteljev kot vzgojiteljev socialistične osebnosti. b) DR. LJUBO KRNETA in NIKOLA VUČENOV: Vloga pri vzgoji socialistične osebnosti. c) DR. VLADIMIR JANKOVIČ: Prosti čas in oblikovanje osebnosti. v II. komisiji: a) DR. PERO ŠIMLEŠA: Oblike in metode pouka pri vzgoji socialistične osebnosti. b) DR. NIKOLA POTKONJAK: Razvijanje ; delovne kulture učencev. c) DR. MIHAJLO PALOV: Vsebina in metode vzegoje jugoslovanske-Sa socialističnega patriotizma. v III. komisiji: a) DR. LEON ŽLEBNIK: Sistem vrednosti v družbi kot faktor vzgoje. b) DR. STANKO GOGALA: Vsebina sodobhega izobraževanja. c) DIVNA MIRKOVIČ - LEBL: Vzgajanje Za samoupravljanje. Za kongres je prijavljenih 51 poročil. Odbor je podaljšal rok za pošiljanje poročil do 15. oktobra 1964 za koreferate pa do 15. XI. 1964.. Poročila naj bodo natipkana, ob-segajo pa lahko največ 5 strani s Dresledkom (do 15 minut branja). Koreferate in poročila pošljite na naslov odbora za organizacijo kon-Eresa. , Poročila bo pregledala posebna komisija, ki bo določila, katera bodo Uvrščena v program dela kongresa. 0 čemer bodo pravočasno obvestili vse avtorje poročil. c Komisijo bodo sestavljali: Dr. Brankovič in dr. Krneta (Beograd), ut. Kantardžijev (Skopje), dr. Man-r1c (Sarajevo), dr. Polak (Zagreb), 'n dr. Schmidt (Ljubljana). . 6. Kongresa se bo udeležilo tudi določeno število gostov iz naše drža-^ in inozemstva. Predsedstvo Zveze Pedagoških društev SFRJ je že do* !oc>lo, koliko gostov bo prisostvovalo songresu in kako jih bodo vabili. 7. Udeleženci kongresa plačajo ko-tžacijo v znesku 3000 din. Ta sred-f v bodo uporabljena za kritje 'skarskih stroškov za gradivo s kon-“fksa, ki ga bodo udeleženci prejeli j n prihodu na kongres. Referenti n avtorji poročil so oproščeni koti- ‘kcije. , Denar za kotizacijo pošljite na ko»e<*eni *ir0 raLun z oznako »za II hgres pedagogov«. r , Vsi udeleženci kongresa (razen tudrent°v ’n koreferentov) plačajo tj.!.1. Potne stroške, stroške za pre-..jp-sče in hrano sami, ali pa usta-Ve> ki jih pošljejo na kongres. lova8'- Formularje — prijave za sode-t'er» e na kongresu in prijave za iahvVacii° prenočišča in prehrane Šote dobite pri republiškem peda-!fwCrn- društvu. Tovariše, ki se na-da Chai.° udeležiti kongresa, prosimo, T.l'1!1.,izpolnijo in pošljejo na naslov žar d'- °8 odbora II. kongresa SPRI, Prav Prav'ocasnih in čimboljših pri-b0rn' Cene za prenočišče in hrano iežen Pravočasno sporočili vsem ude-cl(w,Ccm - ker bomo lahko sklenili Pnki:?re šele, ko bomo vedeli za uzno število reflektantov. ODBOR ZA ORGANIZACIJO H. KONGRESA PEDAGOGOV , JUGOSLAVIJE ti to je še vedno izpit, pri ka- ZANEMARJANJE so velike razlike glede na uči- terem lastni učitelji nimajo vpli- KOLEKTIVNE DISCIPLINE tel j e in na duh in milje posa-va in — kar je važno predvsem meznih šol. Kar pa lahko opazi- v manjših krajih — pri katerem »Agrežiranci« si pomagajo pri mo, je oblikovanje duha in' ne pomaga dobro ime in ugled predavanjih s svojim temeljitim mentalitete, v kateri fantazija in staršev. znanjem in pa z učbeniki, ki so samostojno mišljenje ne igrata Prvi »bac« je z velikim tri- odlični, ker jih vedno znova po- ravno največje vloge., umfom formalno odpravljen, toda pravljajo. To so v resnici pre- Tu je danes vidna razlika med za večji del abiturientov so — davanja. Učencev skoraj nikoli potomci humanističnih šol in na manj triumfalno — uvedli tretji ne spodbujajo k aktivnemu sode- drugi strani drugačnim svetom »bac«. Tisti, ki se namerava po- lovanju ali k skupinskemu (team- moderne industrijske družbe, ki svetiti kateremukoli duhovnemu skemu) delu. Nasprotno: vsako si je v Franciji utrla pot. So in-študiju, z maturo še ni zrel za tako težnjo strogo kaznujejo kot dustrijalci, ki tudi maturantom, ki jih sprejemajo v službo, najprej diktirajo tekst, da bi se prepričali : o njihovem znanju pravopisa. Ne verjamejo več v sveti dokument. Tu velja predvsem perspektiva razvoja, nadaljnjega učenja in prilagojeva-nja na novosti. ISjasprotno pa ne zahteva licej s stališča »agreži-ranca« nobenega napredovanja več. »Agrežiranec« je enkrat za vselej dosegel vse. Naj bo za pouk še tako nesposoben, medtem ko je pomožni učitelj (»auxilia-ire«) lahko dober pedagog, »agrežiranec« se bo smel potegovati za najboljša mesta, medtem ko se mu ta'drugi ne bo mogel približati niti glede na finančno stanje, niti kar se tiče zaslužhosti. Toda v glavnem ostajajo isti profesorji, ki so na političnem področju napredne osebnosti, v tem svojem izbranem interesnem področju sovražniki nepotrebnih reform. REFORMA, KI JE ŠE NI In po »bacu«? Ce se obiskovalec liceja čuti kot visokošolec, ki posluša predavanja, pa ostane obratno študent še dolga leta. le učenec. Francoz si bo znanje za »licence« pridobil na šolski način in bo opravil izpite, toda univerza zanje ne bo mesto raziskovanj. Kako je torej z mnogo obetajo čpreformo? Starši'bi komaj dali povod za reformo. Niso sovražniki »baca«, dokler, ga njihovi otroci zmorejo. In njihov pritisk in vpliv ni najmanjši. Kajti čeprav je splošni nivo kadidatov padel in so zahteve programa večje, je pred nekaj leti opravilo le kakih 40 % učencev maturo, v-zadnjih letih in tako tudi letos pa' dobri dve tretjini. »Agrežiranci« so imeli v borbi zoper reformo, ki si je že skoraj utrla pot, dobrega zaveznika v ministrskem predsedniku Georgu Pompidouju, ki je sam »agreži- Pariz — pogled na Montmartre absolvirati (propadeutieum) na telj ima pred sabo snov, ki jo šoli sami, prav tu pa je izbira rhora približati štiridesetim ali ranec« in nekdanji licejski prestroga. Tako lahko naval, kate- petinštiridesetim dijakom. Kmalu fesor. Marsikateri uradnik pro-remu so izpostavljene univerze — opazi tiste štiri ali pet dijakov, svetnega ministrstva je . sicer predvsem Sorbona — vsaj za ki resnično sledijo in odslej velja navdušen za reformo, toda na čelu silo zadržujejo... , njim vsa njegova pozornost. Vse je — tradicionalno pojmovanje... Nikjer na svetu niso šolski druge vlečejo za sabo, ne da bi Pred nedavnim je bilo veliko problemi tako v središču pozorno- Pm skušah vzbuditi zanimanje govora o velikem škandalu od-sti, nikjer ni zaradi mature toliko za .suov; ki jim jo nudijo. Ime- kritih maturitetnih tem v Mar-razburjanja v ožji in širši dru- nujejp jih »les cruches« (»trdo- seillu. Mnogo so zabavljali zoper žini, matura ne razburja nikjer ni6"), vendar je med njimi še korumpirani Marseille — sedaj tako duhov kot v Franciji. »Bac« Precej takih, ki opravijo »bac«. pride to ravno, prav, ko je župan je sicer le ena izmed etap med r*’a klasifikacija se začne že pri mesta Marseilla, Deferre, de Ga-šestim . (nižjim) razredom liceja 12. najnižjem razredu, torej pri ullov tekmec. Toda delovna špi-in vstopom v »Ecole normale po- petih do šestih letih. onaža prihaja iz Pariza, iz samega lytechnique« ali v kako drugo Pedagogika? To je za mnoge rninis*rstva’ in i® v zvezi srtem, izmed visokih šol, ki nudijo dobro »agrežirance« beseda, primerna da mPrajo tudi tu pomožne moči, plačo in (v splošnem) zagotavljajo samo za norčevanje. Le-to ne sodi ki nirnajo niti »baca«, opravljati kariero. Kdor tako ali drugače k znanju, ki ga od njih zahtevajo odgovorna dela. Kontrola izpitne: doseže, da preskoči leto, dve in zato zanj0 nj prostora v njiho- tajnosti Je tako stroga, da celo maturira s šestnajstim ali celo vem najjjvu pouka ali predavanj, sestavljale! sami dobijo le nekaj s petnajstim letom, je predmet ^o preizkusnega izpita je vklju- vrstic iz teh tem, tako da nihče vsestranskega občudovanja, gre {ena S;nov predvsem klasična ne P°zna vse naloge. Še, pred nese naprej in opravlja druge izpite, francoska literatura. Na tem kai ^eti so teme sestavljale aka- Danhs slišimo vedno več kri- področju vsiljujejo učencem henrije same. Od tedaj dalje je tike na račun vsega sistema. Po- estetska mišljenja, in sicer s po- ahsurhna centralizacija še da-javlja se vprašanje,- če je izo- močjo čtiva. Od učencev, ki ni- ^ie ^n.. Pariz daje teme za vso brazba, ki jd nudi licej z vedno majo nobenih izkušenj in ne po- Francijo. Torej so teme skrivnost večjim številom živčno bolnih in znajo literature, pričakujejo, da Prvg vrste in ravno take skriv-samomorilcev, še primerna za ta bodo znali formulirati različna d05!1.. PJitegujejo radovednost. Da-čas. Vprašujemo se, čemu služi in mnenja ter da bodo znali natrpati n?s ;1e obtožena uradnica in celo za kakšno nadaljnjo izobrazbo svoje sestavke s citati, ki bodo niem P°h ključem. »Sve dokazovali, da poznajo kritike od ternu dokumentu« je treba vrniti Boileauja do danes. njegovo vrednost. Toda. pomanj- kanje personala je skupno prosvetnemu ministrstvu in šolstvu in to je , glavni nauk škandala. Ali ima »bac« bodočnost? Njegova kriza je že stara. »Bac« je ostal simbol meščanstva, čeprav so to dostikrat tajili. Zelo malo je učencev iz delavskih in kmeč- pripravlja? ! UPOKOJENI OFICIRJI — UČITELJI V Franciji imenujejo osnovno šolo, licej in visoko šolo krogotoke, po katerih pelje pot izobra- spomin, retorična umetnost izra-zevanja. Značilno je, da imata- žanja, opuščanje vsega, kar bi OKRNJENO LASTNO MIŠLJENJE Predavanja, naslanjanje na nega kot osnovna in srednja. Na osnovnih šolah so zaposleni uči TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS srednja in visoka šola več skup- jaj1ko iz razreda napravilo delav- kih družin, ki pridejo tako daleč. no skupnost, pomanjkanje vsakrš- Največ je otrok uradnikov sred-nega znanja o pedagogiki — to njega, stanu, ki se s tem doku-telji, na liceju pa — prav tako je ias4n0 vsakemu liceju, čeprav mentom ovekovečuje... kot na univerzi — profesorji, ki nimajo le skupnega naziva, tem- mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm več imajo v principu enako izo- 1 1 brazbo ter so na isti socialni ravni. Profesor z nazivom »agregč« poučuje najprej na liceju, dokler ga ne pokličejo na univerzo. Teh »agrežirancev« je malo, zato so letos nastavili po licejih na njihova mesta (kot pomožne učne moči) tudi oficirje. Le-ti imajo mnogo bolj skromne diplome in plače, sicer pa znajo za potrebe srednjih šol dosti preveč in mnogo premalo... Med osnovno šolo in licejem je velikanski skok, ki ga zmore le majhen del učencev. Na eni strani je učitelj, ki uči vsd predmete, na drugi specialist, ki terja — ne glede na ostali program — enciklopedično znanje iz svojega predmeta. V osnovni šoli prevladuje abstraktnost in medtem ko se uči do zrelostnega izpita učenec dejstev in mnenj, se komaj poizkusi s predelavo kakšne teme ali s pravo metodo. S prireja vsak dan od 5. do 20. septembra 1964 izlete v | ! ZAGREB | NA MEDNARODNI JESENSKI VELESEJEM največjo letošnjo sejemsko prireditev v Jugoslaviji j | Za šolsko mladino bodo . po zelo ugodnem voznem redu vo- j ( žili posebni šolski vlaki, po želji pa so za izlete na razpolago fi 1 tudi avtobusi. K Informacije zahtevajte v najbližji poslovalnici KOMPASA, p ki sprejemajo tudi prinrave za izlete v ZAGREB. Omogočite g 1 šolski mladini ogled mednarodnega jesenskega velesejma v p ZAGREBU! 1 I - ■ llllll!lll!llllllllllllllllll1lllllll!ll!l!!l!llli!!li!l!l!!inil!llll!lllll!IIIIIIMIIIII[!i!lllllll!;!!!l!!!i|llll!ll!lllll]!lllllllllllllll!lll!!ll!lll!l!!!!!ll!ll?i!!l!l!llllllillllllllllll[lllll|i!li!lillillili|'fl:W!'::'' Dolgujemo jim več kot le spomin Tovarištvo med"*-prosvetnimi delavci nam narekuje, da se spomnimo vseh tistih, ki smo jih v preteklem šolskem letu za vedno izgubili. Prav je, da posvetimo nekaj besed vsakemu od njih. V začetku letošnjega leta se je poslovila od nas Angela Vomer roj. Po-rekar, rojena 1. 1897 na Humu prj Ormožu, hči priznanega šolnika Antona Porekarja. Službovala je doma, pri Duhu, v Ormožu, Središču in Mariboru. Med dvema vojnama je bila A. Po-rekarjeva članica in odbornica naprednih društev, med drugo svetovno vojno pa v okupiranem Mariboru pomembna aktivistka. Umrla je tudi Fromova mama — Elizabeta Fromova, roj. Zemljič, hči nadučitelja, rojena 1887 v Limbušu pri Mariboru. Kot učiteljica v Lenartu v Slovenskih goricah in pozneje (od 1. 1920—1938) v bližnji Kungoti je bila pogumna borka za narodove pravice (v narodnoobrambnem CM društvu), izredno delavna ljudska prosvetarka in daleč znana kot odlična pevka. Svojemu možu, znanemu šolniku Vekoslavu Fromu, je dajala vrsto vzpodbud za sestavo učil, med katerimi je bila posebno dobra njegova stavnica. Med okupacijo je moralno in materialno pomagala slovenskim zapornikom v sodnijskih . zaporih ter opozarjala osumljene aktiviste in narodnjake na nevarnost, ki jim je pretila s strani okupatorja in njegovih pomagačev. V začetku julija je v Mariboru nenadoma umrl JANEZ KADIŠ. Njegova smrt je bila tembolj tragična, ker ga je zadela v najbolj ustvarjalnih letih njegovega življenja. Bil je ustanovitelj PLG (Pionirskega lutkovnega gledališča) pri KUD Jože Hermanko v Mariboru (od 1. 1943), kjer je nesebično delal polnih trinajst let. Priznanje za delo — Prežihovo nagrado v znesku sto tisoč dinarjev — je poklonil društvu. Pripravil je nad osemsto predstav v Mariboru — večinoma kot solist — okrog dvesto pa v ostalih krajih Slovenije. S svojini potujočim lutkovnim gledališčem je gostoval tudi na Hrvatskem. Kljub bolezni je še štiri mesece pred smrtjo prirejal lutkovne igre, s svoje zadnje turneje por Prekmurju. (od 1—15. 3. 1964) pa se je vrnil ves izčrpan. Janez Kadiš je služboval v Postojni, Mariboru-Teznu, Radvanju, Razvanju, na osnovni šoli O. Župančiča, I. Cankarja v Mariboru, v Podvleki in na Radljah ob Dravi, od koder so mu težko bolnemu in brez sredstev, poslali tik pred smrtjo odpoved s tolažbo: »Sicer pa glavo pokonci, tovariš Kadiš, dobremu učitelju so šolska vrata vsepovsod odprta«, kar ga je dokončno potrlo. Kljub temu, da je bil ves predan učiteljskemu poklicu, rojen pedagog in psiholog, inteligenten, nači-tan ter zelo priljubljen med učenci, je Kadiš ostal vse življenje osamljen in nerazumljen. Obveznice posojila za Skopje — v vrednosti 10.000 dinarjev je prepustil Janez Kadiš pionirjem tiste šole, ki mu je letošnjega 24. junija vrnila sicer administrativno ali birokratsko in po predpisih upravičeno personalno mapo, — šole, ki je bolnega človeka takore-koč vrgla na cesto brez socialnega zavarovanja . . . Pri tem niso pomagale niti besede njegovega najboljšega prijatelja, ki je zaman skušal pojasniti, v kakšnem težkem položaju je bolni Kadiš. — S stanovanjem, hrano in zdravili ga je do smrti oskrbovala njegova stara gospodanja Katarina Blok (sama z desettisoč dinarji socialne podpore). Mar tovariš Kadiš po petnajstih letih službe res ni zaslužil nekaj mesecev bolniškega dopusta? Bal se je namreč, da ga ne bi med poukom vrgla padavica, zato je menil, da se bo lahko prčtivljal z lutkarstvom. Kadiš je bil bohemske, cankarijanske narave, zapostavljen od prirode in srčno dober človek. Ob napadih silnih bolečin v glavi se je zatekal k mamilu, kar pa so na šoli smatrali kot castis dimit-tendi. ' Pogrebne stroške je s posredovanjem prijateljev Toneta Česnika in ravnatelja Karlina — edinega, ki se je zavzel za tovariša in mu obljubil službo — prevzelo KUD Jože Hermanko. Kaj pa je storil zanj sindikat prosvetnih delavcev? Janez Kadiš je bil pravzaprav od svojega rojstva (rodil se je 1. 1927 v Pamečah — Tolsti vrh pri Slovenj-gradcu) popolna sirota. Mali mu je umrla ob porodu, oče pa je odšel čež mejo in se tam drugič poročil. Njegovi rejniki so bili kmetje, ki so sami imeli Številno družino in za nadarjenega fanta niso imeli tistega razumevanja, ki bi ga rejenec zaslužil. Zato ga je vzela k sebi varuhinja iz internata v Mariboru, ga doštudirala na učiteljišču in v resnici skrbela zanj do smrti kot prava mati. Kot lutkar je Janez Kadiš izšel iz lutkarske šole Cirila Hočevarja, Emila Smaska, Jožeta Kerta in Franja Ula. Napisal je vrsto dobrih in vzoVnih iger: Zlatorog, čarobni vodnjak, Pavlihove zvijače itd. Vanje je vložil vso svojo ljubezen do mladine. Kadišev primer — ki nrav gotovo med prosvetnimi delavci ni edini — naj bo vsem kolektivom v opomin. Kolikokrat govorimo o alkoholizmu in drugih pojavih kot o bolezni, ko pa M morali pri tovarišu to bolezen zdraviti, odpovemo. Vsem, ki smo zvedeli za Kadiševo smrt, je bilo neizrečeno hudo, da zanj v zadnjem letu nismo dovolj poskrbeli In mu Jrjšali vsaj zadnje ure. Storimo vse, vsaj v naši bližnji okolici, da naše tovarištvo ne bo zgolj oficialno in da ne bomo več našli primerov takšne brezbrižnosti do bolnega aktivnega ali upokojenega tovariša. V zadnji polovici julija je umrl tudi Janko Šajna. Nenadoma ga je pobrala zavratna bolezen — pljučni rak. Tov. Šajna, ki je bil rojen 1. 1903 v Podgori pri Gorici, je bil predmetni učitelj v Mariboru, nazadnje na osnovni šoli Angele Besednjatk. Že pred drugo svetovno vojno je bil nameščen v ministrstvu prosvete v Beogradu, kjer je končal VPŠ. Med NOB in po osvoboditvi Beograda je skupno z drugimi slovenskimi prosvetarji skrbel za izseljene prosvetne delavce in storil mnogo dobrega za svoje tovariše. Bil je odkritega značaja in zelo priljubljen učitelj. Upokojena učiteljica Alojzija Vreček, koroška rojakinja, ki je bila rojena 1. 1889 v šentlipšu, je umrla letošnjega 26. julija v Mariboru. Bila je dolgoletna solnica v zamejskem Koroškem, po plebiscitu v Mežici pa do 1. 1941 v Mariboru, kjer je bila nazadnje šolska upraviteljica n jevi dekliški osnovni šoli. na Žolger- Nenadna smrt MILOŠA LEDINEKA je 27. 7. 1964 zaključila njegovo nelahko, toda z delom izpolnjeno življenjsko pot. Rojen je bil 1. 1905 v Primožu nad Muto kot kmečki sin. Obiskoval je pripravnico in učiteljišče v Mariboru (kjer so bili tedaj ravnatelji H. Sch-reiner, Ivan Vreže in Matija Pirc), svoj značaj pa si je izoblikoval tudi pri znanem narodnem učitelju, organizatorju in šolniku Antonu Hrenu v Studencih ter pri Cirilu Hočevarju, predvsem pa v gestapovskih ječah in pozneje v NOB, kjer je aktivno sodeloval kot komunist. Po maturi na mariborskem učiteljišču 1. 1924 je služboval Miloš Ledinek na enorazrednici na Ojstrici nad Dravogradom, v Prevaljah, v črni in na Teznem v Mariboru. Strokovno, pedagoško in ideološko se je šolal tudi v Pedagoški centrali v Mariboru in v marksističnem učiteljskem pokretu kot sodelavec, odbornik in pedagoški učitelj. Pedagoški tisk je izdal 1. 1939 njegovo delo »Moj razred«. Mnogi njegovi članki so izšli v Učiteljskem tovarišu, Roditeljskem listu, Popotniku, Sodobni pedagogiki, Prosveti idr., po dnevnih časopisih in revijah. Bil je tudi soavtor Računice za osnovne šole. Med NOB je bil, medtem ko je bil zaprt v mariborskih sodnih zaporih, izgnan z družino v taborišče Rajhen-burg in Požega. Z družino je živel težko življenje izgnanca v Razboju in Banja Luki, od koder je odšel v partizane, kjer je imel odgovorne položaje kot obveščevalec in borec — funkcionar v XI in L1II. diviziji v centralni Bosni. Po osvoboditvi je bil — čeprav se je vrnil bolan — prosvetni načelnik mariborskega okrožja, pomočnik ministra za prosveto Ivana Regenta, član IS vlade LRS, predsednik MLO Maribor, sekretar OOZK v Murski . Soboti in v Mariboru, nazadnje pa je bil direktor Mariborskega tiska. Na vseh položajih je posebno skrbel za kulturo, šolstvo, zdravstvene ter socialne ustanove in šport. Miloš Ledinek je vse do smrti zvesto služil ideji in ciljem naše socialistične družbe, za kar je bil odlikovan z mnogimi visokimi odlikovanji, veličasten pogreb pa je dokazal, kaj je pomenil za našo skupnost. TOVARIŠI Pred nedavnim je umrl Vinko Požar, šolski upravitelj v pokoju. Rodil se je dne 21. III. 1892 v Celju. Potem ko je 1. 1911 diplomiral na učiteljišču v Mariboru, je bil na svojem prvem službenem mestu v Cirkovcih pri Pragerskem. Tu je bil dve leti začasni učitelj, mesto stalnega učitelja pa je nastopil na Ptujski gori. L. 1919 se je V. Požar preselil v Vojnik, po štirih letih pa je prevzel mesto šolskega upravitelja v Šmartnem v Rožni dolini, kjer je ostal vse do okupacije. Takoj po njegovem prihodu v Šmartno je^ kraj kulturno, gospodarsko in politično zaživel. V njegovem vsestranskem delovanju je videi okupator veliko nevarnost, zato ga je, kot zavednega Slovenca, izselil v Ljubljano, kjer je živel v velikem pomanjkanju kot slikar — begunec. L. 1945 se je vrnil v Šmartno in nadaljeval z delom. Poleg svojega pedagoškega dela in vzgoje mlajših tovarišev je opravljal Vinko Požar še vrsto drugih družbenih funkcij. Tudi potem, ko je bil 1954 upokojen, je bil še vedno aktiven predsednik ŠO, sodeloval pa je tudi v raznih komisijah in odborih. V. Požar je bil častni občan in odlikovan z redom dela. Vsem, smo znali ceniti njegove človeške kvalitete in ki smo bili deležni njegovega znanja in nesebične pomoči, je bilo težko ob njegovi smr-to- L. T. V nedeljo, 9. avgusta smo se Borovničani poslovili od upokojene učiteljice Ide Papler. Kot enajstletna deklica, ki je že v zgodnji mladosti . izgubila starše, je prišla I. Paplerjeva iz Breznice na Gorenjskem k stricu nadučitelju v Borovnico, ki jo je vzgojil in izšolal za učiteljico. Nastopila je službo v Borovnici. kjer je kot vzorna učiteljica vzgajala mladino več kot štirideset let Tudi potem, ko je že bila upokojena, je še vedno z zanimanjem spremljala delo borovniške mladine. Vzljubila je Borovnico in Borovničane tako, da je ostala pri nas, čeprav je imela svoj lepi dom na Gorenjskem. Ostala nam bo vedno v lepem spominu. S hvaležnostjo se je bomo spominjali vsi: njeni učenci, stanovski tovariši in ostali vaščani. Sredi junija nas je zatulila učiteljica Vera Rotman iz Radovljice. Priljubljena učiteljica Rotmanova je vzgajala mladi rod, da bi znal pošteno prijeti za delo, sama pa jim je bila s svojim vestnim delom najboljši zgled za to. Njena pot je vodila iz Prekmurja na Gorenjsko: v Mošnje, Kropo, Bohinjsko Belo, Bohinjsko Bistrico in Nomenj, dokler se ni ob upokojitvi vrnila v Radovljico. Vera Rotmanova je bila vedra in dobra učiteljica, nam vsem pa ljuba kolegica. F. M. 19. avgusta 1964 je umrl v Celju v 94. letu starosti Jože Pečnik, upokojeni šolski upravitelj. Osebnost pokojnega tov. Pečnika je bila dobro znana Celjanom in okoličanom, saj je njegovo delo in življenje močno povezano z njegovim javnim udejstvovanjem tako v stari Avstriji, stari Jugoslaviji in po osvoboditvi. Tovariš Jože se je rodil v zavedni slovenski družini na Bizeljskem L 1870. Kot nadarjen mladenič se je vpisal na mariborsko učiteljišče. Bil je dobro vzgojen za učiteljski poklic in pripravljen za težko delo na Spodnjem štajerskem, ki je bilo v zadnjih desetletjih stare Avstrije trd boj za slovensko nacionalno zavest med kmečkimi in delavskimi množicami. J. Pečnik se je. vključil kot mlad učitelj v pedagoško in kulturno-prosvetno dejavnost najprej v oddaljeni kmečki vasi v Šentvidu pri Planini pri Sevnici. Od tam ga je vodila pot za krajšo’ dobo v Brežice, nato pa je dobil mesto šolskega upravitelja v Kapelah pri Brežicah, kjer je vztrajal v službi polnih 32 let — do svoje upokojitve 1. 1929. Hodil je , po stopinjah svojega učitelja Schrei-nerjar—bil je vodnik mladini pri učno-vzgojnem delu v šoli. prav tako pa je bil vnet prosvetilelj odraslih na političnem, gospodarskem, socialnem in kulturno-prosvetnem področju. L. 1938 se Je naselil J. Pečnik s svojo družino v Celju in tudi v našem mestu je zarisal sledove svojega kulturno-prosvet-nega dela. že od vsega začetka je bil raznim nemškutarskim elementom trn v peti. Takoj po okupaciji so ga izgnali iz ožje štajerske domovirie. Po osvoboditvi se je vrnil v Celje, kjer se je takoj vključil v politično in gospodarsko življenje in ija vseh področjih vneto sodeloval. Do zadnjega časa je spremljal naš razvoj in se veselil vsakega napredka. LEPO OBLEČEN - ZADOVOLJEN, KDOR OBISKUJE 4 Z ♦ X X X ♦ ♦ PRODAJNI SERVIS' LJUBLJANA • MARIBOR Razpisi delovnih mest Osnovna šola Boh. Bistrica: 2 učitelja za telesno vzgojo — PRU (zaželene ženske moči); 1 učitelj za glasbeni pouk — PRU Stanovanje zagotovljeno Osnovna šola A. T. Linharta — Radovljica 1 učitelj biologije — PRU; 1 učitelj za pouk v 5. razredu — U ali PRU; 1 učitelj tehničnega pouka — — STU ali PRU Stanovanje zagotovljeno. Osnovna šola Ljuba Šercerja — Ig pri Ljubljani razpisuje delovno mesto za: 1 strokovnjaka za tehnični pouk — stanovanja ni. Na podružnici Tomišelj: 2 mesto za razredni pouk — samski sobi na razpolago. Šolski odbor osnovne šole »Dragotin Kette« v Ilirski Bistrici razpisuje naslednja delovna mesta za: I učitelja predmetnega pouka za slovenski in srbohrvatski jezik, PRU ali P; . 1 učitelja predmetnega pouka za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Harije, U. Osnovna šola Komenda — Moste razpisuje: delovno mesto učitelja telesne vzgoje — PRU in P. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Ekonomska srednja šola Koper 1 pomočnik ravnatelja, P, di- plomiran ekonomist s 5-letno prakso; 1 učitelj za matematiko, P; 3 učitelji za ekonomske predmete (gospodarsko poslovanje, knjigovodstvo, poli- Razpisna komisija Zvezdama tovarne aparatov in istrumen-tov »Jurij Vega« Dokler ne bo dokončno zgra- ci izpopolnijo znanje, pridobljeno jena zvezdama na tovarni ».Turij v šoli. Na Soncu lahko opazujejo Vega« v Kotnikovi ulici v Ljub- pege, granulacijo in bakle; na lu-Ijani, je ljudskim in srednjim šo- ni vidijo kraterje, gorovja, tzv. l'am na razpolago dober daljno- morja idr. Merkur in Venera ka-gled s 60—, 130— in 230—kratili- žeta v obdobju svojega kroženja mi povečavami. S praktičnim okoli Sonca mene, prav tako kot opazovanjem Sonca, Lune in pla- Luna. Ob posebno ugodnem oz-netov Merkurja, Venere, Marsa, račju lahko opazujemo na Marsu •Jupitra in Saturna si lahko učen- snežno kapico in nekatere podrobnosti, na Jupitru atmosferske pasove in kroženje štirih satelitov, na Saturnu pa njegov obroč. Od zvezd vidimo nekatere kopice, dvojne in večkratne zvezde, nekatere galaktične meglice, vrste zvezd po barvi in temperaturi, od izvengalaktičnih meglic pa Andromedino meglico. Posamezne skupine — največ po 20 učencev — se. morajo najaviti pismeno, vsaj dva dni pred prihodom, ustno pa vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek zve-s 6-letno čer na terasi tovarne. Opazovanja ! • X : • ! • S : • : : : • • • X S X | X t Glasbena šola Koper 1 učitelj za violino, STU ali P; 1 učitelj za pihala, STU ali P. Dijaški dom Koper 1 vzgojitelj (moški) prakso, stanovanja ni. tična ekonomija), P; stanovanj nir Gimnazija Koper 1 učitelj za fiziko in matematiko, P; 1 učitelj za telesno vzgojo, P; stanovanj ni. Italijanska gimnazija Koper 1 učitelj- za biologijo in kemijo, P; kandidat mora biti italijanske narodnosti — stanovanja ni. Šolski center kovinarske stroke Koper 1- učitelj za strokovne predmete, P; 1 strojni tehnik s prakso v konstrukciji, STU; 1 učitelj praktičnega pouka za strojno obdelavo, PRU, z diplomo na Višji strokovni šoli na Reki; 1 učitelj za strokovne predmete, PRU; 1 avtomehanik s prakso pri motorjih, PRU; 1 strugar — kvalificiran; 1 rezkalec — kvalificiran; stanovanj ni. Učiteljišče Koper 1 učitelj za telesno vzgojo, P, stanovanja ni; 1 učitelj za matematiko in fiziko, P, dru ’ žfnskb" •štzrrMčartj!.1 ’ Gimnazija v Škofji Loki razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: — profesorja zgodovine — profesorja sociologije in filozofije. Za obe mesti se zahteva ustrezna fakultetna izobrazba s strokovnim izpitom. Kandidati naj vlože prošnje z ustreznimi dokumenti na ravnateljstvu gimnazije v Škofji Loki. Osebni dohodek zagotovljen v skladu s pravilnikom o nagrajevanju. Stanovanj trenutno ni. Centralna osnovna šola Osmih talcev Dolenji Logatec razpisuje prosta delovna mesta: — ravnatelja — učitelja na šoli podružnica Medvedje brdo Pogoji: pod 1. profesor s 5-letno prakso ali predmetni učitelj ali učitelj z 10-letno prakso; pod 2. učitelj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Družinsko stanovanje pod 1 in 2. Ponudbe pošljite na naslov. Razpli* * velja do zasedbe’ rhest. zvezd so v navedenih dneh, opazovanje Sonca pa vsak delavnik, če je vreme ugodno, za skupine pa po dogovoru. — Skupine gredo lahko na streho tovarne samo pod vodstvom učitelja ali profesorja. — Naslov: Tajništvo instituta »Jurij Vega«, Ljubljana, Kotnikova ul. 18. 180 učbsnikov zc manjšinske šole Srbske založbe za izdajanje učbenikov bodo izdale letos blizu 180 različnih učbenikov in priročnikov v šiptarskem, turškem in bolgarskem jeziku. Tako bodo ugodili potrebam šoi in drugih izobraževalnih ustanov, namenjenih šolanju pripadnikov teh narodnostnih manjšin. ■S, S. »PROSVETNI DELAVEC« DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE BO IZDALA V ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA NASLEDNJE POPOLNOMA NOVE UČBENIKE • Mihelič: ŠESTO BERILO • Horvat: MADŽARSKO-SLOVENSKO BERILO za drugi razred • Grad: ANGLEŠKA VADNICA za osmi razred • Križanič: ARITMETIKA, ALGEBRA IN ANALIZA — I. del • Jurančič: SRBSKO, HRVATSKO, MAKEDONSKO BERILO I. in II. del • Kvaternik: FIZIKA — I. del • Detela: BOTANIKA za gimnazije • Grad: FRANCOSKA VADNICA za tretji razred gima*Bij V SEPTEMBRU IZIDETA ŠE: • Križanič: ARITMETIKA, ALGEBRA IN ANALIZA — II. del • Vadnal: MATEMATIKA za četrti razred gimnazij Knjige dobite v vseh knjigarnah Slovenije, naročite pa jih lahko tudi neposredno pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 v 0 Lisi izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Orago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 33-722 int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana. N a/or Jeva I, telefon 22-284 — Poštni predal 355-V1I — Letna naročnina 600 din, za šole In ustanove 1200 din — St. i | v JSk računa 60(M 4 --r Tiska CZP »Ljudska pravica* OBLAČILA ZA JESEN IN ZIMO - SAMO »VARTEKS« poslovalnica LJUBLJANA, Dalmatinova 4 » * • m e « 4 «■»» * 'i -fc- • m I Hj in m OEttSM m I in ni m in iii m I m m in nfEillEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIi? IliElllEIIIEIIIEIIIElilEI IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIs ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Program za šolsko leto 1964/65 • zbirka Čebelica v Najbolj razširjena knjižna zbirka za otroke do 10. leta. Vse slikanice zbirke Čebelica uporabljajo kot pomožno čtivo učenci 1. in 2. razreda osemletk. V šolskem letu izide devet številk zbirke in pomožno šolsko čtivo CICIBAN BERE 1965. Cena za naročnike a 100 din (r.) in a 200 din (krt.). — TRIJE MEDVEDI. Ruska pravljica.' Prevedel Pavel Golia. Ilustracije Roža Piščanec. Verzalke — BABICA IN TRIJE VNUČKI. Vera Albreht. Ilustracije Cita Potokar. — SIBIRSKI PRAVLJICI. Prevedla Kristina Brenkova. Štiribarvne podobe po ruskem izvirniku. Verzalke. — NA NOVO LETO SE NE SMEŠ UMITI. Ferdo Godina. Ilustracije Zdenka Golob-Borčič. — OTROŠKE PESMICE Z NOTAMI. Zbral Janez Bitenc. — CICIBAN BERE 1965. Zbral in uredil Cvetko Zagorski. Ilustracije Marička Koren. Cena 100 dinarjev. — MEDVED FOMKA. Vera Čapljina. Prevedel Davorin Ravljen. Ilustracije Janez Vidic. — MODRA ROKAVIČKA. Rahil Baumwoll. Prevedla Zenja Konjajev. Štiribarvne 'ilustracije po ruskem izvirniku. — JAMA, PO KATERI SE PRIDE NA DRUGI SVET. Josip Jurčič. Štiribarvne ilustracije Nikolaja Omerse. — PEHAR SUHIH HRUŠK. Ivan Cankar. Štiribarvne ilustracije Lidija Osterc. • ZLATA PTICA Elitna zbirka najlepših ljudskih in umetnih pravljic iz domačega in tujega sveta. Format 17X23 cm. Cena v polplatno vezanim knjigam je 1400 dinarjev za izvod. — JAPONSKE PRAVLJICE — SLOVENSKE PRAVLJICE V šolskem letu 1964/65: — RUSKE PRAVLJICE I. — RUSKE PRAVLJICE II. — ŠIPTARSKE PRAVLJICE — UKRAJINSKE PRAVLJICE • KNJIŽNICA SINJEGA GALEBA Popularna knjižna zbirka za učence od 10. do 14. leta prinaša obvezno šolsko čtivo za 4., 5., 6. in 7. razred osemletk. V šolskem letu izide devet knjig. Format 12 X 18 cm. Cena za naročnike je 200 din (br.), in 500 din (epi.), v prosti prodaji 200 din (br.) in 650 din (cpl.)- — MALI PRINC. Napisal in ilustriral Antoi-ne de Saint Exypery, iz francoščine prevedel Ivan Minatti. — KATA, KATKA, KATICA. Alenka Santa-rova. Ilustracije Jan Cerny. Iz češčine prevedla Zdenka Škerlj-Jermanova. — PLANET ČUDES. Nikolaj Sladkov. Ilustracije Andrej Ajdič. Prevedel Pavle Vozlič. — IZBOR IZ MLADINSKIH DEL MIŠKA KRANJCA. Pripravila Leopold Suhadol-čan in Stanko Kotnik. — INDIJANCI IN GUSARJI. Tone Seliškar. — VELIKAN IN PAJAC. Leopold Suhadol- čan. - — PRIDI, MOJ MALI ARIEL. Mira Mihelič. — ORLI ZGODAJ ZLETIJO. Branko Čopič- — TAJNO DRUŠTVO PGC. Ingolič. Izredna izdaja. t • KNJIŽNA ZBIRKA KONDOR Zbirka najboljših del iz domače in svetovne književnosti. Namenjena je učencem 7, in 8. razreda osemletk, vsem razredom gimnazij, vsem strokovnim in njim sorodnim šolam. Format knjig je 12 X18 cm. Cena za naročnike je 200 din (br.) in 500 din (cpl.); v prosti prodaji je cena posamezni knjigi 200 din (br.) in 650 din (cpl.). — POEZIJE. Simon Gregorčič. Uredil Blaž Tomaževič. — PLAŠČ IN DRUGE POVESTI. N. V. Go--golj. Prevedel Severin Šali. Spremna beseda dr. B. Krefta. — SUMLJIVA OSEBA. POKOJNIK. Branislav Nušič. — PESMI. Alojz Gradnik. Uredil Kajetan Kovič. — NESMILECNO ŽIVLJENJE. Izbor novel. Ivan Potrč. Uredil Mitja Mejak. — PESMI. Kette-Murn-Cankar. Uredil Dušan Pirjevec. — ZLATARJEVO ZLATO. Avgust Senoa. Zgodovinski roman. Komentar dr. Emil Štampar. — PESMI — JUNAK NAŠEGA ČASA. M. J. Lermontov. Prevedel in uredil Mile Klopčič. Likovne priloge dokumentirane. • PONATISI: — PISANI SVET. France Bevk. — HEIDI. J. Spyri. — OSTRZEK. C. Collodi. — SRCE. de Amicis. — Čarovnik iz oza. f. Baum. — DESETNICA. F. Milčinski. — CEZ GORO k OČETU. Prežih. — GOSPOD HUDOURNIK. F. S. Finžgar. — UHAC IN NJEGOVA DRUŠČINA. B. Jurca ' in drugi ponatisi, ki bodo potrebni šolarjem in vsem, ki tekmujejo za značke. - • ZBIRKA GLOBUS Načrtno urejevana zbirka potopisov. Format 14 X’20 cm. Cena izvodu ca. 1600 dinarjev. — ZA SONCEM. Alain Gerbeaut Prevedel. Vladimir Naglič. — KJER TIŠINA SEPETA. France Avčin. Sestavki z gora. — OD HAVAJEV DO ANTARKTIKE. Djor-dje Radenkovič. Potopis. Prevedel Jože Zupančič. Knjiga bo opremljena z zemljevidi in fotografskimi posnetki. — OD INDIJE DO HIMALAJEV. Zoran Je- rin. Potopis. Knjiga bo opremljena s fotografskimi posnetki, ki jih je napravil avtor. . . • ZBIRKA IGRA IN DELO Zbirka navodil za gradnjo cenenih tehničnih naprav za razne veščine in ročne spretnosti. Format knjig je 17 X 23 cm. Cena je 120 din za izvod. — VESELE URE. Dr. Niko Kuret. — TERARJI. Jože Belin. — NASE NEBO. Prof. Pavel Kunaver. — POSKUSI Z ELEKTRIKO. Smiljan Ogo-relec. — MALA GRAFIKA. Marija Vogelnik. — ELEKTROMOTORCEK. Smiljan Ogorelec. Ponatis. — ELEKTRIČNA ZAGICA. Jože Prhavc. Ponatis. 1 — REZLJANJE. Marj-n Jager. Ponatis. — MOTORNI ČOLN. Peter Burkeljc. Ponatis. II! IIIEIII=mEII!EIII=lll=lll=IIIEIII=lll=IIIEIIIEIII=IIIEilll=IIIEIII HIEIIIEIt! III IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEII!