'	Poštnina pavšaiirana.
¥ Ljubljani, dne 13. avgusta 1920«	Letnik II.
Kraljestva Srbov, Hrvatov ti Slovencev.
URADNI EJMT
äeMizm wlmde mm Slovenijo*
Vsebina: Ls „službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Pravilnik za izvoz hrane v okupirane dele Dalmacije in Istre. — Izpremembe in povišbe v tarifah, veljavnih na državnih železnicah v kraljevini Srhov, Hrvatov iu Slovencev in zasebnih (vicinalnih) železnicah, ki jih upravljajo državne železnice, potem na progah južne železnice »a ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in na lokalnih progah, ki jih upravlja južoa železnica. — Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo : Naredba poverjeništva za javna dela o šoferskih izpitih. — Kazglasa osrednje vlade : Razglas glede izdaje novih poštnih znamk. Razglas glede uvoza bankovcev avstrijske banke v avstrijsko republiko. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Razglas o veterinarnih odredbah zaradi prometa s prašiči, da se zatre in omeji prašičja kuga. Razpis službe okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Železnike. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 7. avgusta 1S20. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 19. do dne 26. julija 1920. — Razglas delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani: Razglas glede preselitve davčnega urada iz Radgone v Gornjo Radgono.
— Razglasi raznih drugih uradov in obla štev.
Is „SlužbeiiM Hovfs telfevstva Srba, Hriata ! SlevaMca“.
številka 161 z dne 26. julija 1920.: Naredba Njegovo kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 7. julij a
1920..	, s katero se dr. Andrej Drnškovie, tajnik I. razreda ministrstva za notranje zadeve, imenuje za inšpektorja III. razreda pri ministrstvu za socialno politiko.
Številka 166 z dne 31. julija 1920.:
E odlokom ministra za trgovino in industrijo »o bili v gospodarski svet imenovani: Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, na predlog iste zbornice; Viktor Turnški, inženjer v Ljubljani, na predlog urada za pospeševanje obrti v Ljubljani; Dragotin Hribar, podpredsednik Industrijske zveze v Ljubljani, na predlog iste zveze; Karel Kobi, vele-tržec v Mariboru, in Janko J o v a n, direktor Zadružne zveze v Ljubljani — oba po svobodnem
imenovanju-
Številka 167 z dne 3. avgusta 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti pre-itolonaslednika Aleksandra z dne 14. julija
1920.,	s katero se sprejemlje ostavka, ki jo je «r. J anko 01 i p, inspektor II. razreda pri ministrstvu za trgovino in industrijo, podal na državno službo.
Objava generalne direkcije neposrednjih davkov, da je Jožef Zazula, davčni kontrolor v p., imenovan za davčnega kontrolorja IX. činovnega razreda; službeno mesto mu določi delegat za Slovenijo.
Objave ministrstva za pošto in brzojav, da so imenovani: poštni oficiant Avgust Brejc za poštarja v Stični; Anton Su.hač, poštnobrzojavni koncipist v okrožju poštnobrzojavne direkcije v Ljubljani, za komisarja IX. činovnega razreda,
I.	stopnja; bibši poštni asistent Vladimir Vojaka za poštnobrzojavnega asistenta pri direkciji aa pošto in brzojav v Ljubljani v začasni lastnosti XI. činovnega razreda, I. stopnja; v okrožju poštnobrzojavne direkcije V Ljubljani za poštnobrzojavne oficiale (ofiexalke) X- činovnega razred,a, I. stopnja, poštnobrzojavni asistenti (asistentke) : Konrad Dvorak, Ferdo N a d r a g, Jnri Pintar, Josip Turk, Kristjan Theuer-schuh, Vekoslav Jagodič, Franjo: Albrecht, Vendelin Simone, Janez Amon, Milo T r o š t; Maks Jean, Gregor Hribar, Bogdan K n r b o s, Jožef O r t a n, Leopold R i h a r, Josip Gradišnik, Aleksander Jakša, Franc Kozo g 1 a v, Dragobert P o k a, Janko F i r b a s, Ivan K i t, Franc Koren, Zdravko Simonič, \ Viljem P up p is, Edvard Hofman n, Rafael T r a m p u š, Lidija Pečenko in Elizabeta M o-d r i j a n.
številka 169 z dne 5. avgusta 1920.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 16. julija
1920.,	s katero se imenujejo pri generalni inšpekciji voda v Ljubljani: višji stavbni svetnik inž. Ivan Sbrizaj za šefa generalne inspekcije in obenem za predstojnika I. oddelka; stavbni svetnik inž. Karel P ick za predstojnika II. oddelka
in stavbni svetnik inž. Karel Šturm za predstojnika III- oddelka.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 19. julija
1920.,	:s katero se imenujeta pri ministrstvu za socialno politiko: inž. Mihael M i h o r, profesor državne obrtne šole, za inšpektorja dela II. razreda s sedežem v Ljubljani; inž. Alfred Dej a k, načelnik vzdrževalne sekcije pri poštni direkciji v Ljubljani, za inšpektorja dela III. razreda s sedežem v Celju.
Objava ministrstva za pravosodje, da sta imenovana za višja pisarniška predstojnika pisarniška predstojnika: Henrik Mravljak v Ljubljani za Celje in Josip Soban v Celju za Novo mesto.
Objava generalne direkcije carin, da so se ustanovili nastopni carinski oddelki: pri Sv. Ku-nigundi oddelek carinarnice mariborske; v Ma-renbergu oddelek carinarnice dravograjske; v Bregu oddelek carinarnice sincavaške. — Oddelek bobinjskobistriške carinarnice na Jesenicah je ukinjen.	_____
Naredbe osrednje vlade.
303.
Pravilnik za izvoz hrane v okupirane dele Dalmacije in Istre.*
Ölen 1.
Hrana, določena za aprovizacijo prebivalstva v okupiranih delih Dalmacije in Istre, se sme izvažati iz našega kraljestva brez zavarovanja valute, toda proti plačilu predpisane carine ob pogojih, označenih v naslednjih členih.
Člen 2.
Pokrajinska vlada v Splitu, oziroma kotarsko oblastvo v Crkvenici, mora kar najverodostojneje ugotoviti število našega življa za vsako posamezno občino v omenjenih krajih Dalmacije in Istre ter po tem določiti najnujnejšo količine hrane, s katero bi bilo mogoče mesečno zadoščati aprovizacij-skim potrebam vsake posamezne občine.
V tem oziru dobljeni rezultat naj se zapiše v seznamek, ki naj ga pokrajinska vlada v Splitu neposredno, kotarsko oblastvo pa po deželni vladi v Zagrebu z obrazloženim predlogom pošlje ministrstvu za prebrano. V seznamldh mora biti istotako označeno, koliko hrane in na čigav naslov naj se izvozi preko carinarnice v Splitu in koliko preko carinarnic v Bakru in Borovnici.
Člen 3.
Minister za prehrano in obnovo dežel naj v sporazumu z ministrom za finance ugotovi končni mesečni kontingent ter naj o tem obvesti pokrajinsko vlado v Splitu, kotarsko oblastvo v Crkvenici po deželni vladi v Zagrebu, pokrajinsko vlado v Ljubljani in carinarnice v Splitu, Bakru in Borovnici.
* Razglašen v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 161, izdanih dne 26. julija 1920.
Da se prično takoj zalagati okupirane pokrajine v Dalmaciji in Istri, naj odredi kontingent hrane za mesec julij posameznim občinam okupirane Dalmacije odsek za prehrano v Splitu, občinam okupirane Istre pa kotarsko oblastvo v Crkvenici; o tem je naknadno obvestiti ministrstvo za prehrano in ministrstvo za finance. — Mesečni kontingent za julij naj se določi po najnujnejši potrebi na podstavi podatkov, s katerimi razpolagata pokrajinska vlada v Splitu in kotarsko oblastvo v Crkvenici. Ista kontingenta veljata za mesec avgust, v kolikor ne bi ju pravočasno določilo ministrstvo za prehrano.
Člen 4.
Pokrajinski vladi v Splitu in v Ljubljani in kotarsko oblastvo v Crkvenici izdajajo v kontin-gentnem obsegu dovolila za izvoz brane. Dovolila se smejo izdajati samo za vsako posamezno občino in največ za dva meseca.
Člen 5.
v
V vsaki posamezni občini morajo biti organizirane občinske aprovizacije, pri katerih naj bodo nastavljene osebe, ki uživajo med narodom popolno zaupanje; v teh aprovizacijah mora biti sorazmerno zastopan tudi delavski stan in poroštva mora biti v njih dovolj, da se brana podeljuje izključno našemu življu brez lastne koristi za člane aprovizacijske organizacije.
Dovolila, izdana v zmislu člena 4., se smejo glasiti samo na ime take aprovizacije, ki je edina upravičena sprejemati brano.
Dovolilo mora navajati vrste in količino blaga, kraj izvoza in uvoza kakor tudi kraj carinarnice, preko katere je izvoz dovoljen, rok, za katerega velja dovolilo, ime osebe, ki za občinsko aprovizacijo izvršuje izvoz, oziroma uvoz, naposled številko in dan pooblastila za to osebo.
Člen 6.
Izvoz brane se prijavlja carinarnicam v Splitu, Bakru in Borovnici, preko katerih edino je tak izvoz dovoljen. Carinarnicam v Splitu, Bakru in Borovnici se naroča, naj nadzirajo ekspedicijo brane; posebno pa naj skrbe za to, da se odobreni kontingent ne prekorači niti v celoti, niti v posameznostih.
Cai’inamice naj dovolila preertuj e j o tako, da ostanejo čitljiva, da pa jih ni mogoče uporabiti drugič.
Člen 7.
Na koncu vsakega meseca morajo pokrajinski vladi v Splitu in v Ljubljani in kotarsko oblastvo v Crkvenici pošiljati ministrstvu za prebrano in obnovo dežel seznamek živi jenskih potrebščin, za katere so bila v dotičnem mesecu izdana dovolila v zmislu člena 4. tega pravilnika. Carinarnice v Splitu, Bakru in Borovnici naj istočasno obveščajo ministrstvo za finance, generalno direkcijo carin, koliko hrane, določene po dovolilih pokrajinskih vlad v Splitu in v Ljubljani in kotarskega oblastva v Crkvenici, se je izvozilo v dotični kraj.
Člen 8.
Posamezni prebivalci iz okupiranih delov, ki pripadajo našemu življu in ki prihajajo v svobodne pokrajine kraljestva, smejo ob povratku s
seboj jemati, brez carine in drugih davščin in brez kakršnihkoli carinskih formalnosti, po en kilogram mesa in kruha in manjše količine zelen-jadi.
Dokler pa se popolnoma ne izvedejo organizacije za zalaganje, se dovoljuje posameznikom, da smejo proti plačilu carine izvažati:
3 kilograme moke ali 5 kilogramov kruha;
2	kilograma svežega, ali 1500 gramov suhega mesa ali 1 kilogram suhe slanine;
3	kilograme krompirja;
1 kilogram zelen jadi in 300 gramov sira.
Ta pravica ne sme trajati več nego mesec dni izza dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo.
Člen 9.
Ako so dokaže, da se kakorkoli zlorabljajo proizvodi, izvoženi iz kraljestva, se takoj- ustavi nadaljnje zalaganje; zoper osebe in organe naših oblastev, ki bi bili odgovorni za zlorabo, pa se postopa po zakonu.
Člen 10.
če posamezne občinske aprövizacije, organizirane nalašč za to, da zalagajo posamezne kraje z življenskimi in drugimi potrebščinami iz kraljestva, ne bi pravilno izvrševale svojega dela in ne bi potrebščin tako, kakor je treba, porazdeljevale na posamezne hiše, če bi se s temi stvarmi 'trgovalo ali če bi se prodajale v inozemstvo ali neupravičenim osebam, se ustavi pošiljanje potrebščin, dokler se v osebni sestavi aprövizacije ne izvrši izprememba, ki bi dajala dovolj garancije, da se potrebščine ne bodo zlorabljale.
Člen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Kovinah kraljevstva Srha, Hrvata i Slovenaca“.
V Beogradu, dne 10. julija 1920.;
I br. 9892.
Minister za prehrano in obnovo dežel:
Jo.jić s. r.
304.
Spremembe in povišbe v tarifah, veljavnih na državnih železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in zasebnih (vici-nalnih) železnicah, ki jih upravljajo državne železnice, potem na progah južne železnico na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in na lokalnih progah, ki jih upravlja južca železnica*
I.	Izpremembe.
Dne 15. avgusta 1920. stopijo v veljavo te-la izpremembe:
a)	Tarifa I. del za prevoz potnikov, prtljage, psov in ekspresnega blaga I. del z dne 1. julija 1920.
Kajvečja odškodnina 10 dinarjev, določena v izvršilnih odredbah k § 40., je zvišana na 15 dinarjev.
b)	Avstrijsko-ogrska in bos en sko-hercegovska tarifa za blago, I. del, oddelek A, katera začasno še velja na železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (v novih pokrajinah).
1.	) Odškodnina, določena v izvršilnih odredbah II. (6) k § 54., se izpreminja ter znaša 15 dinarjev.
2.	) Vsote, določene v izvršilnih odredbah III. (3), (4) in (5) k § 63., se izpreminjajo ter znašajo 24 dinarjev; 50 par in 12, oziroma 24 di-darjev (varščina in stojnina).
3.	) Vsota predujmov, določena v izvršilnih odredbah k § '72., se izpreminja od 300 kron na 300 dinarjev.
4.	) V izvršilnih odredbah III. k § 74. se vse besedilo izpreminja ter se glasi:
„Če se od pošiljatelja zahteva naknadna odredba (dispozicija) ali če ta naknadna odredba ne dospe na postajo, kjer se blago pridržuje od nadaljnje odprave, v roku 4 dni od polnoči onega dne, ko je bilo pošiljatelju poslano obvestilo o zadržani pošiljki, po kateri naknadni odredbi bi se
* Razglašene v „Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št- 168, izdanih dne 4. avgusta 1920.
moralo blago odstraniti, se po preteku štiridnevnega roka računi pri kosovnem blagu in blagu v vozovnih nakladah ležnina, a pri polhih vozovnih nakladah, ki se iz prometnih ozirov ne morejo spraviti v skladišča itd., stojnina po določilih tarife za postranske pristojbine v tarifi I. del, odsek V.“
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 24. julija 1920.; št. 23.858.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo,
305k
■. ■ /
Naredba poverjeiištva za javna deli
o šoferskih izpitih.
Ha podstavi sklepa celokupne deželne vlade z dne 21. julija 1920. se odreja:
§ I-
Za izpraševanje šoferjev v območju deželne vlade za Slovenijo se določa posebna izpraševalna komisija. Ta komisija sestoji:
1.	) iz zastopnika gradbene direkcije kot strojnega izvedenca;
2.	) iz avtoreferenta deželne vlade;
3.	) iz zastopnika policijskega oblastva.
§ 2.
Prošnje za pripustitev k šoferskemu izpitu je vlagati najmanj štiri tedne pred izpitom neposredno pri avtomobilnem referatu deželne vlade. V prošnji mora izpraševanec navesti nastopne podatke :
1.	) Ime, priimek in poklic.
2.	) Rojstno leto, mesec in dan.
3.	) Rojstni kraj (okraj).
4.	) Domovinsko občino (okraj).
5.	) Bivališče (natančni naslov).
6.	) Priložiti mora svojo sliko v vizitnem formatu.
7.	) Havesti mora, s kakšnim eksplozijskim motornim vozilom! se misli zglasiti k izpitu.
Pri tem se razločujejo:
a)	avtomobili,
b)	motorna kolesa in
e) motorna kolesa s priklopnim vozom.
8.	) Havesti mora, kje se je naučil voziti. Podatke pod 2., 3. in 4. je dokumentarno dokazati.
Prošnjo je kolkovati s štirikronskim kolkom. Vrhu tega ji je priložiti:
a)	šestkronski kobjk za šofersko legitimaici j o, dalje
b)	6 K za legitimacijo (v denarju),
c)	takso 60 K za šoferje po poklicu, oziroma 120 K za šoferje-amaterje.
Od zadnje navedene takse 120 K gre polovica v blagajno avtoreferata.
Še nekolkovane priloge je kolkovati z 1 K.
-§ 3.
Izpraševanec mora sam preskrbeti avtomobil, oziroma motorno kolo in obratna sredstva, ter dostaviti vozilo ob onem času in na oni kraj, ki ga določi, sporazumno z ostalima članoma izpra-ševalne komisije, avtoreferat deželne vlade.
§ 4.
Ako se kandidat z vozilom ne predstavi komisiji ob določenem času, zapade izpraševalna taksa v korist komisiji.
§ 5-
Kandidati, ki so se morali zaradi nezadostnega znanja zavrniti, morajo položiti za ponavljalni izpit vnovič izpraševalna takso 60 K, oziroma 120 K.
Ponavljalni izpit se vrši najprej tri mesece po prvem izpitu.
Več kakor trikrat enemu in istemu kandidatu hi dovoljeno opravljati izpita.
§ 6-
Zoper reprobaeijo in določitev ponavljalnega termina je vsak priziv nedopusten.
§7-
Šoferji, Iti jih je izprašalo katerokoli civilno oblastvo v bivši Avstro-Ogrski, oziroma v inozem-
stvu sploh, in sicer do dne 1. januarja 1920-, in ki se lahko izkažejo z dotično šofersko legitimacijo, dobe na podstavi te izkaznice novo jugoslovansko, V tem primeru je vložiti prošnjo, kolko-vano s štirikronskim kolkom, priložiti 6 K za legitimacijo in poverjen prepis šoferske izkaznice.
§ 8..
Prosilci, ki so pred objavo te naredbe že vložili pri avtomobilnem referatu prošnje za pripustitev k šoferskem izpitu in katerih prošnje še niso rešene, morajo avtoreferatu s posebno vlogo poslati razliko med kolkovino in takso.
§ 9-
Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave. Obenem se razveljavljajo dotična prejšnja dolor čila z dne 4. februarja 1919., Hr. 1. št. XLVIII iz leta 1919.
V Ljubljani, dne 21. julija 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za javna dela.
Poverjenik: inž. Sernee s. r.
Razolasi osrednje vlade.
Razglas glede izdaje sevih poštnih znamk *
Tudi za one dele kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer so še v prometu poštne znamke v kronski veljavi, je sedaj pripravljena nova izdaja znamk v državni veljavi.
Znamke in poštne vrednostniee v kronski veljavi se smejo uporabljati za frankiranje korespondence ali zamenjati za znamke nove izdaje do dne 3 0- septembra t. 1. Po tem roku se znamke in poštne vrednostniee v kronski veljavi ne bodo smele več uporabljati za frankiranje poštnih pošiljk, niti se ne bodo mogle več zamenjati.
Iz ministrstva za pošto in brzojav v Beograda,
dne 22. julija 1920.; br. 21.701/1.
Razglas glede uvoza bankovcev avstrijske banke v avstrijsko republiko.**
Avstrijsko predstavništvo v Beogradu naznanja z noto št. 2485 z dne 16. julija t 1., da je bil doslej v avstrijsko republiko dopuščen uvoz bankovcev avstrijske banke, če so imeli ti bankovci žig Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Madžarske ali Poljske. Toda ker so bili žigi često ponarejeni, je morala avstrijska vlada obrniti večjo pozornost na uvoz in ga obenem omejiti.
Ha podstavi poslednje naredile dunajskega ministrstva za finance je uvoz žigosanih ali nežigo-sanih bankovcev avstrijske banke dopuščen samo s posebno odobritvijo imenovanega ministrstva. Izvzete so osebe, ki prihajajo iz inozemstva, in za vsoto, ki za osebo ni večja nego 2000 avstrijskih kron.
To se razglasa našim državljanom v znanje in ravnanj e.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 26. julija 1920.; I br. 20.175.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Št. 3064.
Razglas
o veterinaraih odredbah zaradi prometa s prašiči, da se zatre in omeji prašičja koga.
Ker se je v zadnjem času po večjem številu transportov 'trgovskih prašičev, ki so bili nakupa Ijeni na Hrvaškem in v raznih krajih slovenske pokrajine, zanesla prašičja kuga v razne kraje, se zato, da se prepreči nadaljnje razširjanje, na pod-
* Priobčen v „Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 169, izdanih dne
5.	avgusta 1920.
** Priobčen v „Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 167, izdanih dne 3. avgusta 1920.
stavi členov 2., 10., 11., 23., 24. in 43. zakona z dne 6. avgusta 1920., drž. zak. št. 177, in izvršilne naredbe k temu zakonu z dne 15. oktobra 1909., drž. zak. št. 178, dokler se ne odredi drugače, ukazujejo te-le veterinarne odredbe:
Iv) Prepovedano je izdajati živinske potne Rste za prašiče iz krajev (vasi), zakuženih po prašičji kugi.
2.) Prepoveidano je nakupovati prašiče od dvorca do dvorca ali od kraja do kraja v trgovske svrbe.
10.) Prestopki tega razglasa se bodo kaznovali po določilih VIII. poglavja zakona z dne 6. avgusta 1909., drž. zak. št. i.77.
V L j ubijani, dne 3-1. julija 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Paulin s. r., vladni »vetnik.
Št, 7780/20.
Eazpis.
3.	) Prepovedano je v okuženih krajih goniti prašiče na skupno pašo ali k skupnim napajališčem ali jih puščati izvun dvorcev (ograje), da bi mogli prihajati v dotiko s prašiči drugih dvorcev.
4.	) Prepovedano je prosto tekanje prašičev, psov, mačk in perutnine v zakuženih dvorcih.
5.	) Kupovati prašiče v gospodarske svrhe, to je za pleme, rejo, pitanje kakor tudi za zakol, zlasti v aprovizacijske namene, je dovoljeno le v nezakuženih krajih. Istotako je dovoljeno kupovati in prodajati prašiče vseh vrst na sejmih, ki jih nadzirajo živinozdravnild-
6.	) Glede trgovskega prometa s prašiči veljajo predpisi, ki so jih izdalet bivše namestništvo v Gradcu dne 15. junija 1910., št. 120396/4, za politične okraje slovenske Štajerske, bivša deželna vlada v Celovcu dne 15. junija 1910., št. 12.249, za politične okraje na Koroškem, in bivša deželna vlada v Ljubljani dne 28. junija 1910., št, 14.204, za politične okraje na Kranjskem.
Glede 'trgovskega prometa s prašiči v Prekmurju se uveljavljajo predpisi, ki so veljavni za politične okraje slovenske Štajerske.
7.	) Glede trgovskega prometa s prašiči se ukazuje nadalje še to-le:
a)	Vsakdo, ki 'trži s prašiči, mora imeti za trgovske prašiče oblastveno dovoljen trgovski hlev (prodajalno).
b)	Odprodajati se smejo trgovski prašiči, namenjeni za pleme, rejo ali pitanje, samo, če je dotični transport pri iztovoritvi na železnici ali, če se je prevoz izvršil z vozom, ob vhle1-vitvi v trgovski hlev, uradni živinozdravnik pregledal in ga spoznal za nesumljivega, če je bil ta transport izza dne tega pregleda najmanj 21 dni pod živinozdravniškim nadzorstvom in če ga je po preteku te opazovalne dobe zopet pregledal uradni živinozdravnik in ga spoznal za nesumljivega.
e) Vsi, ki tržijo s prašiči, morajo za vsak prašičji transport ob iztovarjanju prašičev na železnici ali ob vhlevljanju v trgovski hlev uradnemu živinozdravniku izročiti živinske potne liste, s katerimi je transport krit.
Po preteku 21dnevne opazovalne dobe izda uradni živinozdravnik, ako je ugotovil, da je transport nesumljiv, dovolilo za odprodajo prašičev. K a podstavi tega dovolila izda županstvo nove živinske potne liste, v katerih se mora navesti število dotičnega transporta.
c)	Prepeljavati trgovske prašiče iz trgovskega hleva (prodajalne) je dovoljeno le na one bližnje sejme, ki jih nadzirajo živinozdravni-ki. Keodprodani prašiči se morajo prepeljati ali na druge sejme ali v prejšnji trgovski hlev, ni pa jih dovoljeno postavljati v druge trgovske hleve (prodajalne).
CV) Nadalje se smejo odprodajati prašiči v trgovskem hlevu do popolne razprodaje toliko časa, dokler ostanejo zdravi, oziroma nesumljivi.
e)	Dokler niso odprodani vsi prašiči dotičnega
transporta in se ni očistil in razkužil trgovski hlev, ni dovoljeno v ta hlev postavljati drugih prašičev.	.-ia
f)	Ako je v enem dvorcu več trgovskih hlevov, toda v istem poslopju, je smatrati vse istočasno vhlevljene prašiče, četudi raznih transportov, za en transport. Novi prašičji transporti se smejo vhleviti samo, če so bili odprodani vsi prašiči in so se tudi vsi oddelki trgovskih hlevov očistili in razkužili.
8.) Politična okrajna oblastva so pooblaščena,
’ a smejo v gospodarske ali aprovizacijske svrhe (ovoljevati izjeme teh predpisov, ako je po izjavi llradnega živinozdravnika izključeno, da bi se Prenesle kužne bolezni-
. *b) Ti predpisi ne razveljavljajo onih kr: nl1*1 odredb, ki so jih morebiti politična okr tastva ukrenila zaradi obstoječih žival buznih bolezni.
Zdravstveni odsek za Slovesni jo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Železnike s sedežem v Železnikih.
S to službo je spojena osnovna plača letni! 1600 K, aktivitetna doklada 200 K in pa pravica do dveh petletnic po 100 K. Po naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 29. aprila 1919., št. 167 Ur. L, se je dalje okrožnim zdravnikom do preklica dovolila draginjska doklada 100 % vseh službenih prejemkov, z odlokom delegacije ministrstva financ z dne 24. januarja 1920., št. 96/V., pa do preklica, oziroma do ureditve rednih službenih prejemkov, še izredna draginjska doklada celokupnih prejemkov, ki znašajo v pričujočem primeru 110%, tako da pripadajo okrožnemu zdravniku v Železnikih letni službeni prejemki 7560 K. Oženjeni okrožni zdravniki dobivajo poleg tega za ženo in vsakega nepreskrbljen nega otroka po 90 K na mesec.
Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami, naj se vlože do dne
15.'septembra 192 0. pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 7. avgusta 1920.
Sanitetnega Šefa namestnik:
dr. Bleiwcis s. r.
Št. 3098 vet.
Izkas o glasja živ&iskiii kužnili httzmi
v Sloveniji 2 dne 7. avgusta 1920.
Opazlca: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z ležečimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Obstoje:
Slinavka in parkljevka.
Brežice: Prevorje IM. Celje: Celje okolica 1:1, Loka pri Zidanem mostu 1: 3, Nova Cerkev 1:1, Šmarje pri Jelšah 1:1. Črnomelj: Semič 1:4. Kočevje: Mala gora 1:2. Konjice: Padeški vrh 2: 2. Krško: Kostanjevica 1:12. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Begunje 2:21, Cerknica 6:101. Slov en j gradeč: Sv. Florijan 1 :-6, Šoštanj okolica 1:1. Velikovec: Djekše (en pašnik). Maribor mesto 1.
Vranični prisad.
Radovljica: Bled 1:1.
Mehur časti izpuščaj goved.
Ljubljana mesto 3.
Garje konj.
Borovlje: Bilčovaš 1:1, Borovlje 1:1, Kot-mara vas 1:2, Loče 1:1, Loga vas 2:2, MedL gorje 2:3, Št. Jakob 2:2, Vetrinj 3:3, Žihpolje 1:1. Celje: Ponikva 1:1, Sv. Ema 1:1. Črnomelj: Radoviča 1:1. Kočevje: Borovec 1:2, Mala gora 1: 2, Sodražica 1:1, Stari log 1:1. Konjice: Bezovica 1:1, Kot 1: 2, Konjice okolica 1 • 1, Skomarje 1:1, Spodnji Dolič 1:1, Tepanje 1:1. Kranj: Cerklje 1:1. Krško: Št. Rupert 1:1. Litija: Kandrše 1:1, Krka IM, Muljava 1:1, Šmartno 1:1. Ljubljana okolica: Dobrova 1:1, Zgornja Šiška 1:1. Logatec politična ekspozitura Cerknica: Stari trg 4:4. Maribor: Cirknica 1:1, Črešnjevec 3:12, Dogoše 1:1, Hošniea 1:2, Jarenina 1 M, Ješenca 1:1, Na Ranci 1:1, Pekre 1: 3, Pohorje 1:1, Rdeči breg 1:4, Ruše 1: 3, Skoke 2:2, Sv- Benedikt 1:1, Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:1, Vrtiče 1:1. Ptuj: Ju-rovec 1: 2, Rogaška Slatina 1:1, Šikola 1:1, Sveti
Lovrenc na Dravskem polju 1:1, Sv. Marko 1:1. Velikovec: Labod 1:2, Važenberk 1:3, Vovbre 1:1. Maribor mesto 2.
Garje ovac:
Velikovec: Grebinj 1:2.
Pasja steklina.
Celje: Sv. Juri ob južni železnici trg 1:1.
Svinjska kuga.
Borovlje: Medborovnica 1:2, Št. Jakob 1:1, Vetrinj 1:1. Brežice: Sromlje 2:3, Kapele 1:1. Črnomelj: Gradac 1:1, Loka 2:2, Metlika 1:1, Podžemelj 1:8, Suhor IM. Kočevje: Fara 1:7, Jurjeviča 1:1, Lužarji 1:1, Sveti Gregor 1:1, Stara cerkev 1:1, Stari log 1: 3, Videm 1: 2. Konjice: Konjice okolica 2:3, Konjice trg 1:7, Okoško 1:1, Skomarje 1:2, Zreče 2:3. Litija: Dob 2:4, Gorenja vas 1:1, Križka vas 1:4, Krka 5 : 9, Leskovec 1:1, Polica 1: 3, Veliki Gaber 1:1. Ljubljana okolica: Dobmnje 1:1, Vič 1:1. Ljutomer: Boreči 1:1, Ključarovci 1:1, Križevci 1:5. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Stari trg 1:2. Maribor: Bistrica pri Limbušu 1:1, Gabernik 1:1, Hrastovec 1:4, Jarenina 1:2, Jelovec pri Kamnici 1:1, Jelovec- Makole 1: 2, Karčevina 1: 2, Limbuš 1:1, Maina 1: 5, Pekre 1: 7, Pivola 1:1, Plač 1: 3, Ranče 1: 2, Senarska 1: 2, Slatinski dol 1:1, Spodnji Jakobski dol 1:2, Sv. Juri ob Pesnici 2:2, Sv. Martin pri Vurbergu 1:1, Zgornja Polskava 1:1. Novo mesto: Ambruš 3:11, Dobmiče 1:1, Dvor 1:3, Mirna peč 1:1, Šmihel-Stopiče 1:1, Zagradec 6:12, Žužemberk 8: 22. Ptuj: Moškanjci 1:1, Ragoznica 1:1. Radovljica: Ov-siše IM. Velikovec: Bistrica 1:1, Blato 1:1, Djekše 1:1, Pliberk 1:1, Prevalje 1:1, Pokrče 4:4, Važenberk 5:12, Velikovec IM. Ljubljana mesto 2. Maribor mesto 1. Civilni komisariat Murska Sobota, Doljnja Lendava: Čieečka ves 1:1, Črenšovci 1: 4, Ižakovci 1: 7, Krajna 1: 5, Dolnja Bistrica 1:1, Selo 1:1.
Svinjska rdečica.
Borovlje: Bilčovaš 2:5, Hodiše 1:1, Kot-mara vas 4: 4, Ledenice 2 : 2, Loče 1:1, Medbo-rovnico 3:6, Podljubelj 2:4, Radiše 1:1, Rib-nica-Otok 1:1, Svetna vas 1:2, Vetrinj 2: 2, Žihpolje 4:5. Celje: Gotovi je 1:1, Sv. Juri ob Taboru 1:2. Kočevje: Lužarji 1:1. Krško: Radeče 1:1. Konjice: Vitanje-1:3- Ljutomer: Boreči 1:1, Bučečovci 1:2, Godemarci 1:1, Stara cesta 1:1. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Bloke 2: 2. Maribor: Loka 1:1, Morje 1:1, Rad" vanje 1:1. Mozirje, politična ekspozitura: Luče 3:7, Rečica IM. Novo mesto: Št. Peter 1:1, Velika Loka 4:5. Ptuj: Cvetkovci 1:1, Hajdina 1: 2, LIardek 2: 5, Hermanci 1: 3, Hum 1 : 2, Krčevina 1:1, Litmerk 2: 7, Mihalovci 1:1, Ormož 1:3, Središče 1:1, Sv. Urban 1:1, Vintarovci 1:1. Radovljica: Bitenjska planina (en pašnik), Koroška Bela 1:1. Velikovec: Bela 1:1, Galicija 2: 2, Ruda 1:1. Maribor mesto 2. Civilni komisariat Murska Sobota: Polana 1:4.
Prestale so:
Slinavka in parkljevka.
Brežice: Drensko rebro 2:18-
Garje konj.
Maribor: Pesnički dvor 1:1.
Svinjskakuga.
Kranj: Predaselj 1:2. Litija: Žalna 1:1. Mai\bor: Dragučovo IM.. Novo mesto: Ajdovec 1:1. Celje.mesto 1.
Svinjska rdečica.
Celje: Višnja vas 1: 1. Kranj: Žiri 1:1. Ljubljana okolica: Horjulj 1:1. Ljutomer: Kamen-ščak 1: 3, Logarovci 1:4, Noršinci 1: 3, Slamnjak 1:2. Radovljica: Ljubno 1:1. Velikovec: Djekše 1:1, Važenberk 2:2, Vovbre IM.
V Ljubljani, 7. avguste 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Po naročilu: Zajc s. r.
§*. 7938/20.
Tedenski izkaz e nalezljivih boleznih m ozemlju deželne vlade za Slovenijo.
'(Od dne 19. do dne 26. jnlija 1920.)
. . Okraj	Občina	Ostalih	1 Na novo obolelih |j	1 Ozdravljenih |j	ä E &	Ostali v nadaljnji oskibi
Koze (Variola).						
Celje okolica	Sv. Ema		3		2	1	
	Koginska gorea. . .	1		1		
	Sv. Peter		2	.	.		2
	Polzela			2	1		1
Kržke	Sv. Križ		2				2 1
	Krško		1	,	1		
	Raka . 			2			2	
KonjUe	Stranice		1		i		•
	Zreče 		6	i		i	6 !
	Oplotnica		4	l		l	4 !
	Skomer		1		i		
	Brezen 		1				i
	Kozjak			5				5 I
	Sv. Jernej			i		i	
	Vitanje 			i			i
Ljubljana mesto	Ljubljana		8	3	4	i	6 j
Maribor mesto	Maribor		2		2		•
Noto mesto	Ambrus		3			.	3
Ptuj	Koprivnica ....		3		i	2
	Fiat 			2	2	1	l	2
SloTenjgradec	Dravograd		T				1 1
	Sv. Andraž ....	4				4
	Velenje		1			.	i !
	Pernice		3				3
j	1 Trebušni tifuz (Typhus abdominalis).						
Borovlje	Rožek		1	•		•	l 1
Celje okolica	Laško		1	6		•	7
	Loka		2	2			: 4 !
	Hrastnik		.	1			1
	Sv. Krištof		0	14	2		17
Celje mesto	Celje			1			H
Kranj	Preddvor 		i		i		.
	Tržič		i				i j
Krško	Čatež		i				i
Ljubljana okolica	Št. Vid			i			i
Ljubljana mesto	Ljubljana		5		i		4
Litija	Hotič		3	i	2		1
	Dole		3	•*•			3
	Polšnik			3		i	2
Maribor okolica	Studenci		i		i		
Maribor mesto	Maribor		2	i			3
Radovljica	Jesenice 		1				1
	Bled		1	i			2
	Begunje		.	i			1
	Radne 			1		i	
	Kamna gorica . . .	i				i
	Zabreznica ....		i			1
Slovenjgradec	Sv. Andraž		i				1
	Stari trg		3		•		3
	Legen		i	.			1
	Podgorje		2				2 j
	Slovenjgradec . . .		i	i		
	Gorenji Dolič . . .		2	•		M
Griža (D y s e n t e r i a).
Borovlje
Celje okolica
Cerknica
Kamnik
Kranj
Konjice
Ljubljana okolica
Ljubljana mesto Litija
Maribor okolica Maribor mesto Novo mesto Radovljica
Slovenjgradec
Velikovec
Podljubelj			1		
Žibpolje		1			
Bistrica		2			
Mala Pirešica . . .	4		2	
Tinsko		1			
Žalec		1			
Cerknica		1		i	
Lož		1	i		
Stari trg		1	i		
Mevije			3		i
Kornica		8		2	
Podhruška 			5		
Hrušovka		,	1		
Loke		2	10	2	
Vir			2		
Tržič		tl	8	4	
Križe		2			
Trata		2	.		
Mavčiče			5		2
Smlednik			1		
Žice		5			
Tepanje			i		
Sv. Kunigunda . . .		i		
Moste		2	4	2	
Ježice			1		
Rudnik			12	5	i
Ljubljana		35	40	16	5
Šmartno			4		1
Dragučova			3		
Maribor		Ü	4-		1
Mirna peč		2	11		4
Lesce		1	1		1
Kropa		2	4	2	
Dravograd			1		
Velenje		1			
Slovenjgradec . . .	1			
Pameče		1	i		
Sv. Ilj		16	i		
Velikovec			26	3	6
1
1
2
2
1
1
2
2
2
6
5
1
10
2
15
2
2
3 1
5 1 1
4 1
6 54 3
3 8 9 1
4 1 1 1 2 1
33
Okraj i	Občina	Ostalih	j Na novo obolelih	Ozdravljenih	Umrlih	:! «
Škrlatica (Scarlatina).						I
Borovlje	Žibpolje		2		•	•	2
Kamnik	Mekine		4		4	.	
Ljubljana mesto	Ljubljana		2		•	•	2
Maribor mesto	Maribor		1			•	1
Velikovec	Velikovec		2				2
D a v i c a (D i p h t o r i a).						i
Celje	Sv. Lovrenec....		i			i
Kranj	Javorje		1		1		j
	Kranj		1		1		. ;
Krško	Studenec 		3		2	i	,
	Šmarjeta .....	3		2	1	
Ljubljana mesto	Ljubljana		4				4
Maribor okolica	Ragoza			i		,	1
Maribor mesto	Maribor		1	2		l	2
Ptuj	Plat			i			1
Radovljica	Kropa			i	i		•
Slovenjgradec	Stari trg		1				1 1
Velikovec	Velikovec		1				1 ! !
	Gripa.					
Borovlje	Borovlje		21 .				2 1
	Kapla		2				2 !
Ljubljana mesto	Ljubljana			i			1 !)
Šlovenjgradec	Razbor		3	2		1	4 :[
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 3. avgusta 1920.
Za sanitetnega šefa: dr. Bleiweis 8. r.
■------ «gl ■»’»■»■ ----
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in istro v Ljubljani.
Št. 2935/pr.
Razglas,
Davčni urad v Radgoni se je preselil v Gonijo Radgono. Njegov uradni naslov se sedaj glasi: „Davčni urad v Gornji Radgoni“. Administrativno je podrejen davčnemu okrajnemu oblastvu v Ljutomeru.
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1920.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Razglasi drugiii uradov in obiastev,
Preds. 2271/13—20.
Razglas.
Dr- Josip Barle, doslej notar v Kozjem, zapusti dne 22. avgusta 1920. svojo službo na tem mestu ter prične poslovati na novem službenem mestu v Mariboru dne 1. septembra 1920.
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1920.
Kavčnik s. r.
Og la 239/20—1. '	1180
Oklic.
Zoper Hugona Robleka, lekarnarja in tvor-ničarja na Bledu, ki se je ponesrečil pri požaru tržaškega Narodnega doma, je podal pri deželnem sodišču v Ljubljani Adolf Reich, tvorničar v Ljubljani, zastopan po dr ju. M. Pircu, odvetniku istotam, tožbo zaradi 5014 K 15 v s pripadki. Prvi narok je določen na dan 19. avguäta 192 0. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
Za skrbnika ponesrečenčevi zapuščini se postavlja gospod dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I a.,
dne 1. avgusta 1920.
C 242/20—2.	1200
Oklic.
Ana Žižek, služkinja v Dolnji Lendavi, toži Janeza Kormoša neznanega bivališča zaradi preživnine.	j
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 21. avgusta 192 0. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 17.
Ker je bivališče Janeza Kormoša neznano, se mu postavlja za skrbnika Štefan Žendin, župan v Centi bi, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Lendavi, oddelek II.,
dne o. julija 1920.
Nc 213/20—1.	1202 *—1
Oglas.
Podpisano sodišče hrani1 bankovec za večjo vsoto, ki je bil najden dne 21. maja 1920. na cesti trd Cerknice do Begunj.
Okrajno tpd:šče v Cerknici, oddelek L,
dne 4. avgusta 1920.
NI 125/20—1.	1157 .8 — 2
Amortizacija.
Na prošnjo Marije Žlogar j eve, rojene Krašovčeve, preužitkarice v Boldrežn št. 13, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih knjižic, ki jih je predlagateljica baje izgubila: „Hranilna knjižica Prve dolenjske posojilnice v Metliki št. 11.248 z vlogo 7000 K, glaseča se naime: Marija Žlogar, in št. 11.572 iste posojilnice z vlogo 2820 K, glaseča se na ime: Franc Žlogar v Boldrežn št. 13.“
Imetnik teh knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestili mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da sta knjižici neveljavni.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek L,
dne 29. julija 1920.
Firm. 680/20, Rg. A I 244/3.	1146
Izbris firme.
Izbrisala se je danes v registru za firme posameznih trgovcev vsled opušta trgovine firma: Leontina baronica Marenci s sedežem v Mariboru, Gesta ob ljudskem vrtu št. 29.
obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki, eksport in import.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 17. julija 1920.
Št. 1011.	1198
Razpis nadučiteljskih in učiteljskih
služb.
Na javnih ljudskih šolali v šolskem (Jeraju radovljiškem se razpisujejo nastopne nadnčitelj-ske in učiteljske službe v stalno namestitev:
1.	) služba za nadučitelja na štirirazrednici f Srednji vasi;
2.	) učiteljske službe: 1 na petrazrednici na Bledu (samo za moške), 1 na štirirazrednici v Bohinjski Bistrici, 1 na štirirazrednici v Gorjah, 1 na dvorazrednici v Kamni gorici, 2 na šestraz-rednici na Koroški Beli, 1 na dvorazrednici t Kropi, 1 na štirirazrednici v Srednji vasi in
3.	) učiteljska iu voditeljska služba na enorav-rednici pri Sv. Križu nad J esenicami. !
Pravilno opremljene prošnje je vlagati do d»© 2 5. avgusta 19 2 0.
po predpisani službeni poti. Kdor prosi za ve© služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo. Prosilci, še ne stalno nameščeni v javni ljudskošolski službi na bivšem Kranjskem, morajo dokazati z državnozdravniškim izpričevalonu da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
Okrajni šolski svet v Radovljici,
dne 5.’avgusta 1920.
Št. 12.801.	119*
Objava.
Z odobritvijo generalne direkcije carin ^ br. 48.846 z dne 3. avgusta 1920. se dovoljuje do nadaljnje naredbe dosedanje uradno ocarinjanj® po starih obrazcih. Toda deklaranti (stranke) lahko prijavljajo ali same ali pa po carinskih po' sredovalcih blago po novih obrazcih, predpisani^ z razpisom generalne direkcije carin C br. 43.683 z dne 9- julija 1920., ki jih morajo nabaviti san*1 pri državni tiskarni.
Iz pisarne glavne carinarnice ljubljanske,
dne 7. avgusta 1920.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.