. številka, Ljubljana, v četrtek 16. decembra 1897. XXX. leto. SLOVENSKI MROa lltrj* nik dan neeer, isimi. nedelj« in praznike, Ur velja po poiti prejeman sa avstro-ogertke delale aa ne leto 15 gld., za pol leta 8 glrl., aa četrt leta 4 gld., za jeden anesee 1 gld. 40 kr. — Za Lj obijano brca pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld.t aa četrt leta 3 gld. 30 kr. sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za tuje dele le toliko več, kolikor poštnina znafia. Za osnanila plačuje ae od ttirifttopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznani In jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in no 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iavole frankovsti. — Bokopisi se ne vračajo. — Dredoiitvo in upravnistvo ie na Kongresnem trgu it. 12. D p ravnifitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Toloibn At. Z l *- pobtsl v kratkem časn dvorni svetnik, deželni pred sedoik in sdaj tajni svetnik. Najnovejšo njegovo odlikovanje nas je toliko bolj presenetilo, ker je bil barcn Hsin iele povodom potreone katastrof*, torej pred dvema letoma, odlikovan a visokim redom in ker se od tedaj ni prav nič agodilo, kar bi bilo dalo povod neverna, posebno očividnemu odlikovanja. Vso to je dalo povod najrazličnejšim kombinacijam glede vzroka najnovejšemu odlikovanj u bar. Heina. Najverjetnejše jo, da je bil baron H in imenovan tajnim svetnikom ali ker je določen aa višje in važnejše mesto, ali pa v toližto aa to, ker ti ga višjega in važnejšega meeta ne doseže, ampak mora še nadalje ostati dtž. predaedaik v Ljubljani. Važnost tih odlikovanj seveda ni v nobeni primeri a važnostjo, ki t ero ima aa nas imonovosjo novega primorekegp namestnika in novega deželnega predsedniku koroškega. Z vitezom R naidinijem in baronom Schmidt Zabierivvom izstopita is državne službo dva strupene sovražnika slovanskega naredi, in in (o, da se umakneta a svojih mest, nas mora navdajati s največjim veseljem. Riaaldini je bil Italijan a dušo in s telesom. Dokler je de Pretiš vodil namestništvo tržaške, delal se je nekako pravičnega Slovencem in Hrvatom, a čim ee je povzpel na namoBtniški stolce, vrgel je krinko cd aebo in se o&itao postavil nn italijansko stran. Rinaldini ja a njemn lastno hladnostjo in previdnostjo porabil v/so svojo mo5 in ves svoj vs liki upliv v to, da otrdi pozicijo italijanske stranke in jej sagotavi popolno in neonejeno gospodstvo ns Primorskem. Delal je a brutalno brsaobairaos jo, ne meneč se ne sa zakone niti aa načela pravičnosti, da prepriči vsako napredovanja slovenskega in hrvatskega prebi vi lat va, tako v političnem kakor v gospodarskem ozira in delal je ■ oopohoaa. V ko Ukor so (rimereki Slovenci in Hcvati v lotih Ri* naldinijevoga nameetnikovanja napredovali, aa vse ss imajo rahvaliti samo samim sebi, vse, kar so si priborili, vse so dosegli proti volji viteza Rinaldinija. Prav taksen kakor Rinaldini jo bil tadi baron Schmdt-Zab:6rtw. Tuli njemu jo bik) samo sati ranja Slovencev pred očmi. Kakor se js Rinaldini na vso moč trudil, poitalijančiti S'ovence in Hrvata na Primorskem, tako je Schmidt Zabiercvv smatral pone ročen je koroških Slovencev aa svojo prvo ia nsivažnejšo nalrgo in je po tem uravnal vse svoja delovanje in ne han je. Slovansko časopisje jo počenjanje viteza Rinaldinija in barcn i Scbmidt Zab en wa neštevilnokrat pojasnjevalo tako, da ima vsakdo jasno podobo o njiju politiki in o njiju osebnem enačaju. Slovenski poslanci so ae dolgo vrsto let trud>li, da strmoglavijo ta dva javna funkcijonarja, a vsa njihova pri. zadevanja so ostsla bres nspeba. ZJaj se končno izpolni ta srčna želja vaega alovonBkega naroda in voe se veseli odstopa viteza R naldinija in barona S.hmidt Ztb erc wa, dobro vedoč, da slabše kakor aa vlade teh d« t h faakcijonarjev se primorskim ia koristim Slovencem sploh ne more goditi. Scbm dt Zab ertvr je odttopil vsled svoje starosti. Siož 1 je državi polnih 50 let in je željan pokoju. Njegov odstop ni torej nikaka usluga Slovencem. Mogoče pa je, dasi se ne d< goanr, da ja bil Riaaldini po lan v pokoj proti aveji volji. R-naldmi je še krepak, jo v državni služb* šele 36 let in bi rad še nadalje služboval. Verjet jo jo torej, da je dobil modro poio, ker je vlada spoznala, da tako kakor doah-j na Primorskem ne mjre več iti. Slovenci se ne berimo preti osebam, ampak preti načelom, in načela, ka era sta zastopala Rinaldini in Schaidt-Zab eaw v vsi svoji politiki so bila povoi, da smo ju pobijali s vso odločnoitjo. S tem, da je vlada odstranila ta dva moža, jo pač ugodila našim željam, ali hvaležni jej bodemo samo potom, če bede ta njiju naslednika sestopala v politiki droga načela, in če bodeta tadi Sloveacem pravičan, kajti samo z osebnimi premesabami nam pa ni ustreženo. ______ V UubUanl* 16. decembra. Za drugo glavno mesto Češke so poteisjo alaati nemško češki vborši". V Heba ee je sestavil velikošolski odbor, ki priredi nemško-češki .akade-na u'en dan"; odsek poživlja slušate je nemških visokih Šol v Pragi, da začno s pripravami aa prenos nemškega vseučilišča .Starodavne institucije nemškega dijaškega življenja so na praški, najstarejši nemški univerzi v nevarnosti. Pod sedanjimi razmerami je .eine gedeihlicte K »■. vvicklung der dentsohen Hocbschulen" nemežna Tadi ,Neue Fr. Press«• pisari, da ima 2l , milijona Nemcev na ^ Imenovanja in odlikovanja. i. „Wiener Zeitung" je bila sadnje dni prav za sumiva. Priobčila je celo vroto ss nas Slovence za srimivih imenovaaj in nsmsnila odlikovanje raznih jnvnib, nam dobro znanih fankoijonarjsv. Ta ime* aovanja in odlikovanja so sa nas doloma jako ve lice ga pomena ia umestno je, da ispreg overimo o ■jih obiiraejse. Z iskreno rsdostjo jemljemo no znanje, da greeta v zaelnžeai pokoj primorski nameatoik Teodor vitez R i n a I d i a i ia koroški deželni predsednik Fran baron Scbmidt-Zabierovr ia odkritosrčno jima privoščimo odlikovanja, katerib sta pri tej priliki postala deležna. Namestnikom na Primorskem je imenovan dosedanji deželni predsednik bokovinski Leopold gref Goess, koroškim dež. predsednikom pa jo imenovan dosedanji podprte! sodnik graškvga namestniitva Oton vites F r s y d en-e g g • M o n z e 11 o. Skoro zajedno s temi ve le voznimi premem* bami v opravi rasglasilo se je tndi, da je deželni predsednik krsnjski Viktor barcn Hsin imenovan tajnim svetnikom, prihodnji goriški knetonsdškof dr. Jakob Missia pa odlikovan z redom železne krone. Ta red je dobil tndi odetopivši namestnik Riaaldini, dečim je bivši deželni predsednik beron Schmidt Zabierovf imenovan velikim križnikom Fran Jcsipovegs reda. Odlikovanje dr. M is si s je poč brez dvoma v svezi z njega imenovanjem goriškim knezoaad škofom, je sahvala za to, da ss js ndal ieljsm vladinim in da zamenja mesto ljubljanskega kneso škofa z mestom goriškega asdškcfa, kar js tanj vsekakor Žrtev. Dr. Missia je storil vladi veliko oslngo ia je za to dobil take j lepo plačilo v podobi rada železne krone prve vrate. V sr o k odlikovanju dež. predsednika barona Heina ni tako jasen. Odlikovanje je znatno, ksjti doslej ni bila v aaši državi navada, da bi bili deželni predsedniki že po kratkem službovanju dobili naslov ekacelence, slasti ae mladi, šale nekaj let službujoči dež. predsedniki. Nsš gospod dež. pred sodnik baron Hoin je bil še pred nekaj leti skro men nsmtatniiki svetnik v Gradci in je cd takrat Janko Kersnik. (Govoril Konrad Vodu Rek na ,,Kersnikovem večeru" dunajsko „Slovenije".) (Konac.) ■l Tvoj dnh nam stvaril je podobe jasne. Kedo jih med Slovenci ne posna In ljubi? rrV Njim ai v ljenje ne ngssne, Krvi so zdrave, zdravega duha! Stritar. Kakšno mesto zavzema nsi slavljenec. Janko Kersnik, v slovenski knjževnoati ? Romanopisec Kersnik je r o a 1 i s t, ki posna človeško dušo v vseh njenih blodnjah, ki posna človeško srce in vse strasti, vta čustva, ki je blatijo ali uničujejo. Zlasti pa je v Človeškem življenju in pred vsem v najem domačem življenja ogle dni vse dobre pa tadi vas slabe strani, pogledal je •lovenekemu naroda prav tako do dns bistva, kakor posamezniku pretipal srce in obieti. Vse to mu je omrgočilo, da je zajenal iz neizčrpnega vira svo joga pesniškega izkustva najlepše snovi in jib kakor pristen pisatelj — realist aporabljsl v u temeljnih potezsb, v pravih pesniških oblikah. Niti na jednem mesta ga ne zasačimo, da bi se bližal naturalizmu ali verismu; vsakemu prisera, vsakemu značaja, če tadi povzetemu iz vsakdanjosti je odvzel kolikor možno poniževalnih momentov in ga (esniško pre dabnjenega vpeljal v okvir evo ji h del. Radi tega preveva vse njegove spise tudi pesniško vzneseni dob, ki blagodejno vpliva na čitatelja. K tema seveda veliko pripomore Kersnikova mojsttrska tehnika. Ta mu je takorekoč prirojena in se v prvencih ae pojavlja nič manj dovršeno, kakor v najbolj dovršen h zadnjih romanih. Kako pričenja vssk romani Takoj s prvo vratico, v prvem poglavja nam razgrne živahno podobo, katero razsvetljuje tekom svojega pripovedovanja izza preteklosti in jo končno kar najjasneje vtisne v raz vnevšo se našo fantazijo. Znsčaji nastopajočih oseb so vedno na labno odeti v plašč skrivnostij in tej nostij; in ne hipno, marveč polagoma ee dviga zavesa, da se ram celotni vtis popolni. Dospevši do srede svojega romano, Kersnik nikakor ni ntrndil ie paznega čitatelja. Vse upeljane spletko, vse pripravljene konflikte — in ti ee rešavajo večkrat v mnogobrojnom števila — in njib rešitve jako lepo razvršča, od jednoga hipoma pobiti k drugemu in narieavši jedno skupino delujočih osob, proboja nemudoma b kaki zanimivi epizodi in množi in ostri pa z nos t čitatelja pri zasledovanja vrstečih se dogodkov. Tako prehaja počasi proti koncu. Trenotek, ko se romantika iigablja v vsakdanjo prozo, si izbere pisatelj z bistrim svojim dueevaim vidom in le redko zaključuje s tragičnimi prizori in dogodki. Vrbu virtuozne tehniko dičijo Kronika še druge posebnosti, ki se vrlo harmonično spajajo v pisateljevo individualnost. Pred vsem je velik prijatelj narave. Zanjo ima takorekoč vedno odprto srce. Neko) kratkih potez, skromnih besedij in že vidiš pred seboj slikovit slovenski gradič z okolico njegovo, naj se že imenuje Žerinje, Rudnik, Drenovo ali pa Veeelka. Vender ee sentimentalnosti povsodi srsčno ogiblje in ne pooseblja rad narave in njenih prizorov, s čimor naravina slika, realna in določna, pa tudi ves roman mnogo prid.bit*. — Kakor slika Kersnik živo naravo, tako stvarja v svojih romanih tudi čiste in markante značaje ljudij. Vsakemu junaku prisodi zanimivo alogo, v kateri mu potem razvija jasno octranje čustvovanje Češkana pravico sabtevati posebno srelšče svojih narodnih gospcdtrekh in katturaih teženj. Kar so '"'"hi razbli pir študen^ovakiti bežni?, kjer an pijan čevali nemški bur-i, tnlili aDe \V, h' nm Rhain" ter se mej aeboj „vitežkiu pretepali, pravijo sila važni bnrši, da je srszla ne nužt-n. Sk Ih. da ni Pr»ge v Ameriki, kjer bi n<-rxako vseučilišče z vsem< burše'sk'rai „kneipami* in .fjchbodoi* k*r na kol' jc h prepeljali! Tako pa ostane .akaiemčai dea" b-ez mii-hi V hrvatskem saboru h ice madj»rska vočina n odtezćnjem besude in z lakljaceijsn opozeijskih poslancev dognati nag dho z 0< rik >. Tako je dr. Potočnjak iskljocen za :*0 spj! Vsesal tege se nastali v sabora tol.ki viha j1, da je nonl na silni prsdeeđatfc pretrgati al- ceh rakija^iti žj večkrat sejo. Dr. Žerjavic, Kutu^ović. dc. Za hi.r, de. Derenčin, dr AmruŠ in dr. Mazznrs eo pob ja'i nagodbr, ki m H**t,tski Ie na škodo ter ostro gr ijn'i rpg nae gr fa Hedorvarvjs. Kralj Karol rumun*ki j« sprejel veliko de puficijc 2i.1uv, ki so prišli pro it pomuči radi po-eleJnjih hgr*>dov v Bakarelfu, tekom knt rih je iz-gabilo rr.ncgo ž djv vsa svoje imatie Kralj Karol je obž»Toval te dogdke ter židf m zatrdil, da se izgredi re bodo vtč ponovili ter da boda vsi poškodovanci cdlkodovant nfieiatsrstvo mtraajib del je že sestavilo komisijo, ki bo škoda in odikoduiae določila. Dj je vi do za to toli neglo pripravljena, imajo precej zasugo tuji ooslsniki. Svobodomiseln minister j« vsaj v oapitni-cab praski nančai minute: B is je, k< jo ui banketa v i'avo 70 e!nce beroliisk'ga pisatelja, profesorja Fren zelja, z redko nnvdcšmostjo pro* »Javljal svobodno, cezivhao pisaiel st/o in svobodno znatost. D Java naj ninn nobene pravice, nobns moči nad evob -duiroi, naodviaoicni pisatelji. L' v čistem gorskem zraka svobode in popolno nezavisnosti vspeva;o plemenita deh diha. D.žava -aii lo pravico svobedao delo daha pospeševati in šči'iti Tako je govoril B isse. Ž J, da e •->-.* ia praksa raz lična, l'u 1 na Nemškem kakor na Avstnskem tš i ob steno svobedao pisatsljstvo tiskovni zakon, neodvisni časopisi ia neodvisna d&la ae laplenjajo tam prav tako, kaker pri nas. Kuba 9 isnjci se sopst babajo z dvema zma gama, ki pa menda nimajo posebnega pomena, kajti inaurekcija živi še vedno prav trdao. V pokrajini Pinar del R o je nad 2000 dobro oboroženih vstaš ^v, v Lis Villasa in 1 ' amgi« jro prav toliko, v vzhod nih proviecijah pa 8000 V španjski vojski vladajo bolezni, ker i:::a o vojaki slabo brano. V * kaže, da Španija se bo mogla za laziti vstaaka, naj Ii že pošlje tja W*y"erja ali kcg•. • h p-sezaoj* v po ! Mko, njih udeleibe pri demonstraciji pr ti Bide-nija, eaj priznavamo vsakemu svobodno mišljenje in lastno prepričanje, in da tema da duška, a to bodi v pr merni ia postavni obliki. Dib' pa bila ta oblika primerna, (ega ne moren-o pr.poznati, in da ee j* obranila v postavah merab, da ni priVo v divji boj, je jedino zasluga priianealjivoeti slovanskih akademikov. Ti so mirno in tiho posla Išli vedae tirada o tlačenema nemštva, spojene z obvojsnjem slovanskega nasilstva. A to bi Slovani le v količkaj hi tel> proti tem neopravičenim sodbam raeg ivati ali ds-moostrovati, porodili bi se gotovo ŠkaadaJi, in vie-učiliške, od rektorata eaakcijoniraoa demonstracije bi bile našle morda krvare odzi'e V sibrto si zopet dijaki imeli lepo priliko v svoje pangsrrnausks slavospeve, ko so izročili rektorjn zahvalno adreso, da tako krepko odoija policijiks izgreda. Priznati moramo, di je v tem s.u »ju rektor res eaergično postopal, in da d-jašze tožbs mi bile neopravičene. Kolikor torej zadsv« stvar te slučaj, ne bi ji mogel ogovarjati ni.eden slovanski d jak A ta prilika hi je izrabila zopet v pivdarjanjs Nimttva, boja za njegove pravice, izrase zaui ov nja onim nemškim poilancsm, kt na talijo z d vj zne e v avli protestovali jjr« ti BvHJ :n verskim to^r.'ou. A tciiaj so prihiteli nemški nacijonaici ia v.gli ,Kadirnabaco" iz avle. — litina ju, da viak židovski A>\^k, ki st je nJo ležil t k in-ni demonitrnc j S, pljnje san ssbi v obran, ia da so bili ž d]* naeijonalot p »Vtem opravičdai, da jim isra^ijo z% t * svojd ja,n • v i »;->. — A aen ški aecijoniiui, ki idi v obČfl tik) <-:e!a prasirajo in laoičajfl o, \.* si j:m š» lisi oirekli vsako pru/o m mogočnost v satisfakcijo — 83 «3 aiaj pobratili ž njimi, cafcrat so jim pisali juda^icopravni, da is šlo le proti Sovaaom V soboto je govoraik v avli povderal, da je dimški iddal v pr^testanto»ski veri in nj h glavia nal gi boj proti Rima! Ntvzo3i , Aettrijaac *, člani k-.a-M,1,'* ak id dra5t ra, tsga aeveia n so hoteli Ia n r> SvUsli cat\ brez ogovore, in zato so bili zdaj o ii potisnjeni — pred vrata! Tako gospoJuje in tio*i^ajs ^iaj na vssaoilš';a neka kiika vie d u m Si;-., d .nI-j niso protesti vali tem kiinidij-m, — ho tuli so pač pozvati shod vseb stotanskih dijakov, d^ ogovarjajo početja aem-ških kolegov, s b In jin je z^bra ijsoo od policije in od rektorata. K->fi-s *rji, kateri si pid patriaaaco vlalatj kr>j(iv vzgojili v naši deželi neho lereriaaatvo v njega a+jodarnejši poiobi. Ti nem)« profisorii so saitra-piii nenSk) mladino in jo zipaljali v najikstrsn-nej4i n icijonahzem, čegac izb-m ima no p-iln> vuk dan opazovati. Ako je daadaiei aimui ot-nsčaj navdan S oho isrerje/eg i in W>lfo/ega lihi, je tega kriva največ vlada, k-i-Ti je 'imUia profisorjem dovoljevala vas, kar so hotsli storiti, ne samo zaaaj šole, amo »k tali v šjIi, .a kit ira ša zdaj trpi to po^aajanjs, ne d i bi ss ztt) i«-niU. Z laj imim) na Kraaiikam no /o ninfko stranko, nemške nacijonalci, kateri nisj samo so-vražai nam S ovea?em , ampak tali liOaralaim icraajikim M i a o a kikir se ie tai^il vsacl) prepričal iz .O iti. Raadichan", ki js že čestokrat te liberalne domače Nemoa na najbrntalaejši način napadala, in ta nova stranka ae trudi na vse m ižae nič.ni, da raznati čim prej narodaostai boj v nali deželi. V to sveho so si niši Sclo »ere-j mol mta novdi poseben list ,D-utiche Stim asa aas Krain uni Ktiitenlaad*, koten bois lahnal kit priloga aloglosaiga ^Grazar Tigblatta". Prva številka togi lista js že iz§)a in prizaati se mora, da je dokaz v>l k j da^evae revš^iao kranjskih ia primorskih SjtiO lererj »ncev. Zi začetek napala list žapana Hribarja in d iS. odbornika dr. Tavčarja, obata pa, da bode nadaljeval v tem a ni sla. Na tem, da so si kranjski in primorski Scbo lererjaici aitanorili svoj ii t, ša ni nič posebnega. Ako jim dragi nemški listi ne zadoitajejo, naj imijo s roje posabao glasilo Mi jim te pravice ne kratimo in če bičajo bij, naj ga s, olje 'Ziaj^rehii lista „D^ntiche Stimmea" K<»ko pr d i c. kr. ur f.-to- dr. BmJsr do tega, d« 12 S- a pol t čen l-s ia še SjI (iosrer« jaaski list, je n%na nenna*vao. >li ne morimo si misMi, dn bi s« to upal btes •• io n i ivojih ored-poeta vijence v, bres privoljenja visoke vlado, H n, kateri nam obetajo Sel d er«rjevi so * je k , na dela jim dr B nJ.r, 84 n« bojimo, m trdno smo prepričani, d« ga d ž n m srn ago-!a-no ; za vse pohujšanje in aa vso noralno k do, kstero h*.de imel n š boj proti dr B ndsrjn in n eg.^vi stanki, as »s - rosl-dice, katere bode to imelo ra ljuhi|*n sko realko, pa I) do « dgovorui tisti, kateri d*jeio č*etilcn VVolfa in S -I... j-1 »v-j«, c. kr. profesorja dr. Binderju pota bo. — (Repertoir slovenskega gledališča) Daaei ae bo is tre j»rat ne.a V :■ iij.« •. o -r. „Ples v maekahV — V anboto nast>p' gospa Borit« ni k ova ket po-t, in s c*r v" uiogi M-igla v Sader* msnnoveoa lgioknza „Dnm", — (Novi civilno pravdni red ) Pred kratkim smo .'me 11 pr liko, pu b t pojaB j«Io v.eck'-rodnega gospoda barona VV n*br a, iz katerega je bili rta* vidno, ds i*ide uradni provod novega civilnega pravdnega reda morda že ta tedaa. Ker pa jansti prav eedaj ta prevod nfjnujotjSe potrebujejo, jib oposarjsmo na izvrstni prevod zakon* z d j 1. avgusta 1895 drž. zak., št. 113, kateri je oskrbel g. dr. F i I i .»io, odvetnik v Cniju. KojigO je založil g. Drag H bar v Olji. — (Hudodelstvo ali nesreča?; Ra^.ae okol nosti kažejo, 0a o-.eni v pro«ixirin elektrarni „Narodnega doma" m nastal sleč joo, avnpak da g* je zanetila slobuo roka To doirnevanje se je izreklo koj dan po pož*ru. Ogenj je namreč nastal dele kaki dve uri potem, ko je bil kurilec usta v.1 stroj ia sapustil barako. Kake pol are rr«d požarom bt* bile mestni redar in užifniaeki paznik pri elektrarni, a nista ničesar eumljivega opazila. Ž« te ^koloceti •o opravičevale mveuje, da je ogenj zanetila zlobna rokr, povrh pa se je našel š« liatak, iz katerega se js dalo ak>epati, da so ogenj zanetili socijalai de mokratje. Požigalci so s tem listkom najbrž hoteli ■vsliti sum na soc jalne demokrate, di ga t »k: od Vrnejo od pravih storilcev. Z ozimna na to in dahe a osirom na dejstvo, da je bila električna naprava ^Narodnega doma" že opetovano zlobno poškodo* vena, se je začela etvar aodno preiskovati in js bila včeraj sodna komisija, na Čsln jej svetniški tajnik g. Haofftn, na lica mesta in si je ogledala po gorišče. — (Izpred sodišča.) Včeraj se jc vršila pred tukajšnjim del. okr. sodiščem jako zabavna kazen ska obravnava. Na zatožni klopi sta sedela župan Občine Stožice J. P. in opoaicijonalec v občinskem »aatopn, ob jedoem največji osebni nasprotnik žn panov M D Kakor smo že poročali, iznebili so se iapan in njegovi somišljeniki nadležnega opozicijo Malce aa ta, esdsj ne več nenavadni način, da mn je dal iupan najprej prav gorko aanšnico, potem ga pa 0 pomočjo evoje atrvnke laetnoročno potisnil na prag. Priče eo celo potr ilv, da so možje opozicijo-nalca M. D a. dvakrat ob tla vrgli in ga pošteno okrcali. M D. ee je — kakor je iepnvedal — tudi a dešoakom branil, toda šaman. Moral je is eeje aa arak, silno presesečen, da je dobil tak odgovor aa avojo interpelacijo. Pri obravnavi je zmagala — Cvica, kajti župan in opozioijonalec sta dobila misno kasen. Goep. iapan bo plačal v abožno blagajfio 10 gld., opoaioijoaalec pa 15 gl. Značilna je bila opomba neke priče, ki je na sodnikovo oči tanje, da je tako obnašanje mej resnimi možmi v občinski seji nedostojno, prav mirno odgovorila: Saj eo ee v državnem zbora ie drugačne reči godife. — (^Preeirnovo dopisni oe") dobivajo se pri g. I Bonacu in g. Vasn Petričiča v Ljubljani, ter pri jgospodičini Amaliji Jenko v L tiji. — (Ljubljanski Sohonererjanci.) Gospod Hngon P a m m s r nas prosi koaitatovati, da ni nradnik kranjske stavbene dražbe in ni identičen s g. Odom Pammerjnm, zastopnikom meščanske pivo varaš bndjejoviške. — (Pri občnem zboru .Slovenskega bral aamjae društva ▼ Litiji") dna 14. t. m. ee je is vosu: predsednikom g. Ivan Gregorčič, podpredsednikom g. Ivan Ditricb, blsgajničarjem g. Karol PrenvcJj, tajnikom g. Josip Ver bič, knjižničarjem g. Pavel Svetac, odbornikom gg. Ignacij Klino in Rudolf Starovasnik; namestnikom gg. Anton Ko jnbvsaikai in France Hribar. — (Imenovanja) Podpredsednikom štejer-mmga namsstaiitva je imenovan aameataiški svetnik sir. Evgea Nstoliozks. — Generalni odvetnik c§ai najvišjem sodišča, Ferdinand Schrott je ime- novan eekciiskim načelnikom v pravosodnem mini ateretvn. Schrott zna dobro nlovennki. — (Lažnjivost nemškega časopisja) Is Gradca se bam piše: Po vs-h listih krt ži sedaj vest, da eo lit 'rije tnkejŠDJi srednješolci izal.učeni, ker eo peli pangermanske pesmi in iaustili več ne patnjotičnih izrazov, a vei listi trde*, da ee je to zgodilo V8'ed denuncijacije ilo venskih viso kozolcev ter nadobudnih fan^ičev. Vsa infammet r*. ;. piearjenja se razvidi iz okolnost-, da je ta v st od konca do kraja izmišljena, ker ni bil niht'e iskljočan in ni bil nhle denunciran, uajmanj od slovenskih srednješolcev, katerih v Grndc: eplch ni Nemci so si to izmislili, da bi imeli novo s-edstvo za bniskanje preti Slovencem. Iv pod o it i je pač samo h -t <-ob n graški Nemec. V očigled divjemu sovraštvu graških Nemcev proti Slova om s« moramo le i u lit , da hoče A > kateri Slo-enec tu prebivati, ako ui v to prisiljen Ako bi 'lov h k p - z on sti zapustili ukr- n" neuoatoljuhni Gradec, bi N» ne« po"»t«li kvulu pomžoejši. — (Novi zapovednik vojne mornarico ) viceadocirai bar« n fci > < o n . je bil tovar š Btemeekof v bitki pri Visu h. r odločen prijatelj S etneekov, vendar ni rdcbra»al vsepa, kar s ta ukreail ia, Če snatre »ei ■ »(• iz ; u iskih krogov dosl^mu do P '-o, ne ludi n* strinjal a tem, da je Stcrntck hrvatski element v naši moroarci biesobzirao zu-t z*\ in protez ral itabjanski deuent. V tem oziru b • je Speao dosti b >lj strinjal z nadvojvodo 3 »•: . nom. k *(r je bi zagovornik hr?a(8Ksga elementa in zategadelj nrnrrno pričakovati, da as rarm>re v mrrnnr;ci obrar.io vsjj v tem ozira na bilje, saj ve Spin i sam prav dobro, da je bilo zatiranje Hrvatov le m r - > sami na Škodo. * (Pesnika .Zla oroga" ) odličnega nemške^.« pisatel|a ko jn toli r«rj z j*mal »do.i 8/ojih po veetij iz slovenskega življ*nia in ki ie spisal svoje nnj»l . v • * m« spično d-lo .Zlatorog" po gorHniskj nar-'dni pravlj o-i vrteči se ob in na Triglava, Ri dclfa BanmbachM, je zadela k»p, da je da-^vno povsem ur,:t>n; epmal ne bo ničesar več ,Zlato riga" je nr*-*-! naispretnejši slovenski prevaj*l»-c libretov A Fn o t e k. * (Zlati križ) Cesarjevična vdoza, nsd 'nivo-dinja Štefanija je kot pokrov t*l'ca loNr»j« ra zlati križ odobrila, da ss Irtenjsko erečkanje vrši dna 20. januvsrja 1898 1. Ud dne 10. do de 20 januvarja bodo dobitki razstavljeni v dunajski u net niški bišv * (Govor dr. Leoherja) gleds negidoenega provizorija je izs«-l t* v tretji iidaji, a tu Ji t« je že razprodan B-jf> izide kmalu četrta i dsjo tega slavnega, 12 ur trajajočega govora. Or. Lv cberjev govr r se rasprodaja na korist nememu „Schulverenu* * (Mojster šaha) Šshist C b a r o u s *- v itrral v Vrlk>m ?aiad uu 25 partij najedenkra, ter jih dobil — 24. * (Andree jev naslednik.) Zrakop'ovic Kil i der iz Hamburga namerava potovati proti sew. em tečaju z zraki ptovono, kateri ostane lebko v zraka 500 dni. * (Nekaj za ženstvo ) Vesenje na ^t»-oju je že pr'Cflj razširjano Str;j za vezenje je le nekoliko iepremenjen S'ug^r;ev šivalni stroj, kateri dela j.Aj orno ter rb j1•d^^m tudi prav lepo. * (Poslance, kateri spava.) Ko je pnsVinca grofu Limborga • nemAke^i oranem ab ta odgo varjal posisnec Rr pa o bi l ubil, da bo vlada povsem nepristransko postopala, ker so jej dobro znano vse dogodite ne le v Prag', ampak tudi v Zatcu in v drugih nemških krajih. Dunaj 16. decembra. Deželni glavar koroški, Ženo grofGoeSfl je imenovan tajnim svetnikom. Priiga 16. decembra. Vsi češki državni in deželni poslanci so sklicani na konferenco, katera se bode vršila v soboto. Na tej konfe renči se b; do redigirali predlogi in p >ročila zia shod zaupnih mož. Pruga 16. decembra. Namestnik C>u-denhove se je vrnil sem in je i-^dal danes naredbo, s katero določuje, da morajo biti zasebne hi Še namesto ob 7. uri zaprte ob 10. ari, javni lokali pa namesto ob 10. uri ob 11. uri. Brno 16. decembra. Z današnjim dnevom je začela izhajati češka izdaja brnskega uradnega lista „Brunner Zutung". Lvov IG. decembra. Pod vodstvom ! kneza Sapiehe se je včeraj odpeljalo 157 naj-odličnejših poljskih plemenitašev v Busk, d« spnrorć g'ofu Bideniju svoje popolno z upvnje. .Tolonijči 16. decembra. »Kolnische Zeitang" poživlja nemško vojno upravo, naj pri čeških firmah ničesar več ne kupuje, zlasti ne več godal pri slavnoznani praški firmi t !erveny Berolin 16. decembra. V včerajšnji seji državnega zb^ra sta poslanca Ilasse (uaci-jonalno liberalna stranka) in H a h n (konser vati vec) na skrajno izzivajoč način razpravljala o notranjih ra/merah v Avstriji Berolin 16. decembra. Princ Henrik, cesarjev brat, se je včeraj odpeljal na Kitajsko. ! Cesar Viljem je imel pri tej priliki govor, v I katerem je trdi, da bode Nemčija iEvajala lo gične konsekvence iz junaških činov njegovega očeta in starega očeta, in poživljal princa Henrika, naj rabi pest, ako bi kdo nemškemu M: helju odrekel dol/no spoštovanje. Nadškofa Kopp in Stablevvski sta poslala princu Henrika svoj blagoslov, kakor da gre v križarsko vojno. Narodno-gospodarske stvari. Osebni kredit po kranjski deželi. (Spisal Ivan Lapajne.) H. Kako dobe osebui kredit mali kmetski posestniki? 2.) Oanova, delovanje in nspehl kreditnih zadrug. (Dalje.) Da more posojilnica dajati posojila, nabere denar iz priHtopn ne (navadno 1 gld., redko 2 gld.) iz deležev (1 gld., 5 gld., 10 gld., 12 gld., 25 gld., 30 gld., 1O0 tfld.) in iz hranilo h vlog neudov in zadružnikov. Ta denar nabere posojilnica navada > iz okraja samega, v katerem deluje; le malokdaj si ga more izposoditi iz drugih blagajn, katerega nalože iste kot hranilne vloge, samo na višje obresti (5 %» 4l/s°/o)- Vlagajo pa denar ljudje različnega stunu in najrazličnejše starosti; vendar prihaja najmanj hranilnih vlog od kmeta, bodisi majhnega ali trdnejšega. Izjemo delajo le nekdanji oderuhi, ki so ravno po posojilnicah prišli ob svojo obrt in ki sedaj v njo vlagajo, da jim denar ne leži mrtev. Ste v tlo dolžnikov da a« le pnblif.no določiti in se precej približuje številu udov sploh; kajti kmetje, ki »o najbolj potrebni posojila, ne prietopijo k dražbi da bi isto s svojo pristopnino ali denarji podpirali. V večina potih so namreč prisiljeni pristopiti, ako hočejo dobiti ceno posojilo, cenejše kakor povsod drugod. Obrestna mera je povprečno 6 •/<>• mt J tem k° zahtevajo zasebni upniki 7 °/, do 19a/| Znesek posojil znaša od 10 —1000 gld ; posojila, višja od 1000 gld., eo redka. Kakor smo že omenili, dovoljujejo hranilnice na Kranjskem le kredit na hipoteke; posojilnice pa dajejo posojila na osebni kredit, zahtevajo vendar redno poroke, jednepa dva ali tudi tri; žena dolžnika, ali obratno mož dolžnice je navadno prvi porok Včasih se zahtevajo oelo pri kreditu na hipoteke še poroki, ako stvar le ni dovolj varna. Posojila proti zastavi se praviloma ne dajejo, vsaj kmetom ne, ker nimajo pripravnega predmeta v zastavo. Posojilnice na Kranjskem porabljajo pri svojem delovanju ali zado'žnice ali menice, za kar imajo na podlagi svojih pravil tndi pravico. Vendar se je od p( rabljenja menic pri kmetih zelo odsvetovalo ; sicer so pa menice same na sebi izključene pri tistih zadrugah, ki so osnovane na podlagi zakona z dne 1 junija I. 1889. Ravni te zadruge pa se etnejo, kakor emo že jedenkrat povedali, posluževati pri zadolžnicab, ki so ne glase na hipofekarno zastavo, malega, navadnega uieničneg* koleka, če jc zadolžnico podpisalo tudi več porokov. (Dalje prih.) O bor »Glasbene Matice" se prisrčno sahva ljuje vsem, ki eo ss društva o pni ki njegove pet-indvajsethatoice s pismom ali brzojavno spomnili, sceebuo pa onim gospodom, ki so s svojim sedelo vaajem v orkestru pomogli svišati eje slavlje. Ljubljana, 11. decembra 1897. Tč. predsednik .Glasbene Matice* : Fran Ravnihar. Iz iiratliioua lista. Isvrellae ali rka*kntlvn«* draibei Mihaela Jamarja posestvo v GorjnSah, cenjeno 150 gld. (v drugič) dne 20. decembra v Radovljici. H. Mavri n gorja v Ljubljani, premičnine (pisalno orodje in štacunska oprava), cenj.-no 363 gld. in 179 gld. 80 kr. in Jožefa Tome a v Ljubljani premičnine (8 konji), cenjeni 180 gld., oba dno 20. decembra 1897 in 10. januvarja 1>98 v Ljubljani Anti >na Palčiča zemljišča v Igi vasi, cenjena 2769 gld. in Franceta Le In J a k a zemljišče v Ravnah, cenjeno *J."i7tj gld. oba dne 80. decembra 1897 in 19. januvarja 18i)8 v Ložu. Mihaela Habiana posestvo v Malem vrhu cenjeno 6230 gld in Lorenca Čehovca posestvo v Spod. Gameljnih, cenjeno 3470 gld., oba dne 20. decembra 1897 in 2i. jann-varja 1898 v Ljnbljani. Jerneja Prem rova posestvo v Stranah, cenjeno 3*515 gld . dne 20. decembra 1897 in 22. januvarja 1898 v Senožečah. L'rsnle Stibernik v konkursno maso spadajoče posestvo v Ljnbljani, cenjeno 3250 gld., dne 20. decembra 1897 in 94. januvarja 11:98 v Ljubljani. Ferdinanda Šchuler-j a posestvo v Udmatu, cenjeno 400O gld, dne 20. decembra 1897 in 31. januvarja 1898 v Linbljani, LiiirII so r Ljubljani: Dne 14. decembra: Ivan Tertnik, krojač1, 63 let, Prešernove alice št. 24. ostarelost. — Neža Razdrh, krčmar-jeva vdova. 86 let, Streliške nlice št. 4, ostarelost. Meteorologično poročilo. Vilina nad morjem 306-9 m. 5J -= S 8 ■ o čas opa-■ovanja Stanje barometra v mm. Iiitibi-niura v °C Vetrovi Nebo riaafiia v mm. v 94 urah 15. 9. zvečer 742 2 4-6 sr. sever oblačno 16. 7. zjutraj 749 3 30 sr. vzsvzh- oblačno 0 1 2. popol. 744 3 67 hl. sv/.h. oblačno Srednji« včerajšnja temperatura 5 91, za 7'5* nad normalom. ^■u.aaa-jsls:a* "borza. dne 16. decembra 1897. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebra .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4%..... Ogerska zlata renta 4°/s....... OgerHka kronska renta 4°/a ..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London v ista........... Nemški drž. bankovci za 100 mark . , . 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci.....j . . C. kr. cekini........... Dne 15 decembra 1897 tJ drfavne srećke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. Dunnva reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj obč. avstr. 41// , z Isti zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljtibljauske srečke......... Rudolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . Tramway drust. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.......... 101 Kld. 60 k 101 40 , 121 55 , 101 60 . 121 55 , 99 ■ 60 , 917 — 350 ■ 40 , 120 • 30 , 59 — . 11 80 , 9 n 55 V, , 60 , 5 * 70 , I6t gld. 50 ki 188 ■ — „ 129 n — ( 98 n 40 , 200 m 50 „ 23 75 _ 24 * 60 , 160 — . 442 t 50 „ 1 • dobro izurjfn v specerijeki stroki ter vešč slovenskega in nemškega jezika, želi SVOJO službo pre- menitl v Ljubljano ali v kako več a mesto. Ponudbe sh prosi pošiljati pod ,1. R. 37, Celje, poste restante-. (1875-5) Ces. kr. avstrijske jfe državne železnici. Izvod iz voznega reda -froi1a.xrx3.4fr* od 1. olctoTora 1897, Odhod Ia I.)iil»l)niw- juž. kol. Prtga Trbla. Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, CeloveOf Franzenfeate, Ljnhno; čez Selzthal v Ansse, Solnofgrad; emt Klein-Reifling v St. yr. Line, na Dunaj via Amstetten. —Ob 7. nri 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez 8elztbal v Solno-grad ; čez Amstetten na Dnnai. — Ob 11. nri 50 m. dopoludna OBobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Seli-thal, Dnnaj. — Ob 4. nri 2 m. popolndne oso".ni vlak v Trhia. Fteljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lena Gastein, Zeli oh je/.ern, Inomust, Bregenc, Cnrih, Oenevoy Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Badejevica, Pisanj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Prog« v Novo meste tka v K.xn J«>. Ob 6. uri 15 m zjntraj mešani vlak. — Oh 12. uri 55 m. popolndne mešani vlak. — Ob 6. ari 30 m« zvečer mešani vlak — Prihod v I,|ul»l|ftn«. j. k. Prog* ia Trblin. Ob 5. nri f>2 m. zjutraj osobni vlak z Danoj* via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, neba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno* grada, Linca, Stevra, Ansseea, Ljuhna, Celovca, Bo!taka, Pran-zensfeste. Ob 11. nri 20 m. dopolndne osobni vlak a Do-nata via Amstetten Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend Oasteina, Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. nri 57 m. popoln, dne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka. Ca« lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer; osohni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljuhna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prog« Is Noveg« mesta In Ia Mo6ev|a* Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 9. nri 32 m. popoludne mešani vlak — Ob 8. nri 35 m. zvečer metani vlak. — Odhod Is l.|ublj»ne d. k. v Kaaaaik. Oh 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri ft m. popolndne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano d. k. Ia Kauaalha. Ob 6. nri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludn«, ob 6. aH 20 m. zvečer. (962—287> Praktikantinja Z brzojavnim izpitom, slovenskega in nemškegm jezika zmožna, vzprejme se takoj pri postnem ur»«1 u v lir« iU'rtli ub Havi. (1916—1> Trgovski pomočnik 21 let star, epecerist, želi svojo sedanjo službo m začetkom jannvarja 1898 premen'i Ponudbe naj se bi govolijo pošiljali pod: »Zvest" poste rsstante Menglft. (I9ia—4> 5 kilo po pošti franko carine in stroškov prosto na vsaka poštno postajo proti povzetju. Rlo, najfinejši........per 5 kilo gld. 5 80. Santos najfinejši....... » „ » » ®"—'•• Malabar, jako «1 n *...... »as n 7-40. Portorloo, najfinejši......„ a „ „ 9'—. Onba, velikozrnasta, fina .... * „ „ ■ 9'40. Mooca, arabska, jako fina...... m „ 970» Jedilno olje <»»-** v plehastih posodah od 5 kil, 4'/« kile netto. Alxer olivno namizno olje . . per posoda gld. 3 60. Nlzza deviško olje, naj6nejše ■ „ n n 20» Neapoljako, jako fino...... „ „ 4'—. •Tikliot> Smerdel trgovec, Trst, Via O-lvLlia. tSt- 23» Odgovor! Povprntnjes pismeno po lepi, koristni in dobrodošli prikladi k Božičnim darilom. Lepo, koristno . in dobrodošlo združeno v jednem, to je sicer velika zahteva, a morem ti s tern ustreči. Jaz kupujem vsako leto knt priklado za vse svoje sorodnike Uoiuiue kurtouo k Dmiiu^-ovlm milo iti m sovo, Ti kartoni so prvič elegantni in jako reprezentabel, drugič koristni, kajti v vsakem kartona bo 3 komadi pristnega Doerlngr-oveg-a mila a sovo, ki je že već let na glasu kot „najboljše na svetu", tretjič so jako priljubljeni in dobrodošli, da se jib vsakdo razveseli. Ako ne Čakaš do najzadnje ure, lahko dobiš te zale kartone povsod in celo brez povišanja cene. (1795) Poskusi torej, prav zadovoljna bode&l O. DB. V Ljubljani prodajajo na debelo: Avgust Auer, Anton Kri spor In Vaso Fetrićić. Generalno zastopstvo: A. Motsoh Sc C:., Dunaj, I., Lugeck &. Sll/udno vabilo k moji, v vseh dotičnih strokah bogato asortirani boiičnh novoletni ra%stavL Cene zmerne. Postrežba solidna. Z ve/espoštova/tfem J. Giontini (,W3-') knjigarna in trgovina s papirjem. Natečaj, Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. N poćetltoni meneča |annvar|a 18f»t». leta vzprejme so v b.užbo bJ OSgr ol3^iJta«l^:i redar TB8 « z letno plačo »OO k I d., prostim stanovanjem v občinaki hiši in službeno uniformo- Prosilci, kateri eo zmožni s^venakega in nemškega jezika v govora in v pisavi, vlože naj prošnje z dokazi sposobnosti pri podpisanem županstva do «lu£ 25. t. tu. Dosluženi žandarmi in vojaki, kateri so se z jednacimi posli že pečali, imajo prednost. Županstvo Fcstcjlna, dne* 13. decembra 1897. (1915—2)_____VlČlaS župan. Lsjtnfam in tisk .Narodne Tiskarne11 2H