Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Cclovec-Klagcnfurt, Gasometcrgasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. letnik XII. Celovec, petek, 7. junij 1957 Štev. 23 (788) Po ustanovitvi slovenske gimnazije odločno naprej za naše pravice! Z razpisom sprejemnih izpitov, ki ga objavljamo' na posebnem, mestu, je sedaj ‘Udi uradno potrjeno, da je postala slo-venska gimnazija končno le dejstvo. Še v®dno pa je zagonetna, zakaj ni bil obeljen tudi ustanovitveni odlok sam in zakaj še ni prišel dekret o imenovanju tavnatelja, čeprav sta zastopnika prometnega ministrstva že pred več ko tre-^ tedni izjavila, da je oboje že na poti v Celovec. .O ustanovitvi lastne slovenske gimna-smo že povedali, da je šele prvi in oslej edini korak, ki ga je naša vlada v dveh let po podpisu Državne pogod-storila za uresničitev člena 7 in da vse določbe tega člena še vedno ča-Kai° uresničitve. Podčrtali smo in v zad-tednih tudi na dveh medsebojnih ^turnih srečanjih skupno z gradiščan-kimi Hrvati javno in nedvoumno izpove-da smatramo člen 7 Državne pogodbe 23 celoto, ki se ne sme razkosati, marveč je treba uresničiti kot celoto v vsem °usegu. Lastna gimnazija ostane torej v živi je-ju koroških Slovencev tako dolgo neznanski drobec, dokler ne bodo uveljav-^°ne tudi vse ostale določbe člena 7, ki Ugotavljajo slovenski in hrvatski narodni , uujšini iste pravice pod enakimi pogoji, ^akor jih uživajo vsi dnigi avstrijski Pavijani, ureditev šolstva kot celote in Seh z njim povezanih vprašanj, enako-ravnost slovenskega oziroma hrvatskega |'adnega jezika v vseh upravnih in sod-' okrajih s slovenskim, hrvatskim ali esanim prebivalstvom, nadalje določbe tj, , otjezičnih napisih, o udeležbi v kul-^ upravnih in sodnih ustanovah ter Uhčno določbe o zaščiti narodnostnega acaja manjšin, ki prepovedujejo dejav-ust organizacij, ki merijo na to, da od-amejo hrvatskemu ali slovenskemu pre-Vfljstvu njegov značaj in pravice kot uujšine. .^ole z uresničitvijo vseh teh določb 7, ki smo jih koroški Slovenci po-^ razčlenili v skupni Spomenici in ^'pčanski Hrvati v sporednem memo-za umu, bo dobila tudi lastna gimnazija Mn'na^6 j'udstvo sv°j pravi in popolni d Iz tega vidika se je bomo Korošci občega slovenskega jezika krepko ‘I&H kot lastne vzgojne in izobraževalce U.stanoVe' ki bo kot enakovredna z la ^ drugimi avstrijskimi srednjimi šo-p. 1 budila mladini naših krajev ustrezne za na^'m razmeram najbolj pri-izobraževanje v obeh uradnih jezi-ter možnost in sposobnost izvrševa- nih Uja Ujej.^aeh na srednješolski izobrazbi te-P°'klicev med ljudstvom sloven-oze^j'. dvojezičnega in vsega državnega ha uikogar ne motijo izpadi in sovraž-hpvp°nia' so i° tudi proti komaj ustali Jeni lastni slovenski gimnaziji že za-ži^^tniški šovinistični krogi. Poka-številnimi prijavami in vpisom ho / °t:ro,k, da nas tudi vse protipostav-H°db Varienie *b hujskanje z Državno po-^ ubranjenih šovinističnih in razna-organizacij, kot so Sudmarka, stj a dienst in podobni ostanki preteklosti^ ° more omajati v našem hotenju po °Pravnem življenju in razvoju. Ce Svo,jos' s skupnimi napori znali priboriti tlim.. astno srednjo šolo, si bomo z na-vQ ''m zavestnim in odločnim prizadejalo111,., *n trudom uspeli priboriti tudi >ice demokratične in narodnostne pra-Cvn' 1 50 bam zajamčene v členu 7 Dr- e Pogodbe. Italija in Francija v borbi za vlado Sprejemni izpiti na Slovenski realni gimnaziji v Celovcu Francija in Italija sta nedvomno tisti dve državi zahodne Evrope, v katerih spremembe v državnem vodstvu že nikogar ne presenečajo več. Razmerje med posameznimi strankami v eni kot drugi teh držav je tako zamotano, da, visi po zadnji vojni usoda vsake francoske in tudi italijanske vlade dobesedno na zelo tanki niti in zadostuje navadno- že najmanjši sunek, da izpodnese stolček ministrskega predsednika. Tudi pred tedni je v Parizu in Rimu potegnil spet ostrejši veter in obe državi sta ostali brez vodstva. Dočim so Italijani takoj začeli iskati rešitev v enostranski vladi in po prvotnih nesoglasjih v krščan-sko-demokratski stranki sami tudi razmeroma hitro prebredli največje težave, se Francozom doslej še ni posrečilo najti izhoda iz vladne krize. Novo italijansko vlado je sestavil senator Zoli, ki se je medtem tudi že predstavil senatu. Zaupnica mu je bila izglasovana s 132 glasovi proti 93 glasovom in je pri tem zanimivo', da, so zanj glasovali tudi neofašisti, čeprav jih je Zoli poprej ostro napadel in dejal, da ne potrebuje njihovih glasov, ker je antifašist in se je kot partizan bojeval proti fašistom. Poleg neofašistov so s krščanskimi demokrati glasovali še monarhisti, proti Zoliju pa so se izrekli komunisti, socialdemokrati, liberalci in republikanci. Danes ali jutri se bo Zoli potegoval za zaupnico parlamenta in šele potem bo njegova zmaga zagotovljena. Bistveno drugače pa se razvijajo stvari v Franciji, kjer se je takoj po odstopu Molletove vlade začel začarani krog, kdo od bivših predsednikov ali vsaj članov dosedanjih vlad bi imel največ izgledov. Ker pa ti izgledi očitno niso preveč rožnati, je prvi kandidat, predstavnik socialdemokratske unije odpora Rene Pie ven, le neobvezno prevzel nalogo, da prouči možnosti za sestavo nove vlade. Nekoliko bolj obvezal se je ljudski republikanec Pierre Pflimlin, ki pa je propadel zaradi socialistične odklonitve sodelovanja v njegovi vladi. Naslednja dva kandidata, socialist Guy Mollet in radikalec Rene Billeres, sta poveritev takoj odklonila in šele dosedanji obrambni minister v Mol-letovi vladi Bcurges-Maunoury je obljubil, da bo skušal najti pot iz sedanje vladne krize, ki traja že tretji teden. Atomska nevarnost narašča Medtem ko se v Londonu trudi pododbor Organizacije združenih narodov, da bi uspel doseči kakršen koli delni sporazum v vprašanju (razorožitve, tri tako imenovane atomske velesile — Amerika, Sovjetska zveza in v zadnjem času tudi Anglija — kar tekmujejo, katera bo iznašla in preizkusila, več in boljše jedrsko orožje. Da je V sibirskih pustinjah eksplodirala nova sovjetska atomska bomba, je javnost že nekoliko pozabila, ker so splošno zanimanje pritegnili Angleži s svojimi pripravami na atomske poskuse na Božičnih otokih. Komaj je svet zvedlel za prvo angleško eksplozijo', pa so že Američani zagnali krik o svojih poskusih v Nevadi, kjer bodo preizkušali različne vrste jedrskega orožja prav do* prvih dni septembra. Nevarna tekma pa se nadaljuje "kljub temu, da je ves svet zajelo široko zasnovano gibanje proti slehernemu preizkušanju jedrskega orožja. To gibanje ni več omejeno le na posamezne dežele in posebno na prebivalce področij, ki so- že doslej trpela škodo vsled atomskih poskusov, marveč so se mu pridružile najširše plasti prebivalstva tudi v tistih državah, ki proizvajajo in preizkušajo to nevarno orožje. V posameznih državah so povzdignili glas proti atomskemu oboroževanju tudi najvišji predstavniki, tako pri nas v Avstriji novi zvezni prezident Scharf in v sosedni Jugoslaviji predsednik Tito, medtem ko se je zahodnonemški kancler šele po prvotnem oklevanju pridružil obsodbi atomskih poskusov, ki so jo- objavili znameniti nemški znanstveniki. V tem vprašanju najbolj vpliva na javnost mnenje' raznih znanstvenikov, zdravnikov in drugih strokovnjakov. Zato je razumljivo, da so ameriški zdravniki — na ljubo svojim gospodarjem — do' zadnjega skušali dopovedati svetu, da atomski poskusi nikakor niso' tako nevarni za človeštvo', kot bi to hoteli prikazati gotovi krogi. Sele zadnje čase so se tudi v Ameriki pridružili splošnemu prepričanju, da pomeni Vsaka atomska eksplozija veliko nevarnost za vse človeštvo, čeprav zle posledice morda niso takoj vidne. Tako je pred dnevi naslovilo 2000 ameriških znanstvenikov pod vodstvom treh Nobelovih nagrajencev poziv »vladam in Šmihel v Podjuni je bil prizorišče skupne kulturne manifestacije koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov ter izraz njihove težnje po enakopravnem življenju. Z ozirom na odlok prosvetnega ministrstva, z dne 9. 5. 57, št. 43.833-21/57 objavljamo sledeče: Sprejemni izpiti na Slovenski realni gimnaziji v Celovcu so v ponedeljek, dne 8. julija 1957, od osmih zjutraj naprej v poslopju državne realke, Celovec, Ler-chenfeldgasse 22. Sprejemni izpit v prvi razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo^ V drugi in tretji razred lahko vstopijo učenci in učenke iz srednje, glavne in neposredno iz ljudske šole. Pozitivno spričevalo srednješolskega razreda omogoča, po opravljenem izpitu iz slovenščine vstop v naslednji razred. Učenci in učenke glavne šole, ki s svojim spričevalom dokažejo najmanj dober napredek v šoli, bodo izprašani le iz slovenščine. Vsi drugi učenci iz glavne šole pa bodo morali polagati izpit iz vseh važnejših predmetov v okviru učne snovi absolvi-ranega razreda. Učenci in učenke pa, ki pridejo neposredno iz ljudske šole in bodo hoteli v drugi ali tretji razred Slovenske realne gimnazije, bodo morali napraviti sprejemni izpit iz vseh važnejših predmetov, pač pa so morali pozitivno že končati 5. oziroma 6. šolsko leto ljudske šole. Prošnje za sprejemni izpit naslovite na: Direktion des slovvenischen Realgymna-siuras, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22 (Bundesrealschule). Podrobna pojasnila glede gornjih izpitov dobite lahko pri g. prof. dr. J. Tischler-ju isto tam. Govorilne ure: Sreda 14.30 do 17.00 in četrtek 09.00 do 12.00 ure. Pismene prošnje za sprejemni izpit je treba kolkovati s 6.— šil. ter priložiti rojstni list in dokument o državljanstvu. Za predsednika deželnega šolskega sveta: Dr. Kristler, 1. r. narodom sveta«, v katerem se zavzemajo za takojšnje prenehanje jedrskih poskusov. Poudarili so, da bo vsled sedanjih jedrskih poskusov pri vsaki izmed prihodnjih 20 generacij 200.000 otrok utrpelo telesno in duševno škodo*, milijon ljudi po vsem svetu pa bo zgubilo* 5 do* 10 let svojega življenja, ako* s poskusi ne bodo’ takoj odnehali. To je le eden izmed številnih pozivov, ki se vrstijo* v najrazličnejših deželah sveta, svoj višek pa dosegajo na Japonskem, kjer je gibanje za opustitev atomskih poskusov zajelo' dobesedno* vso deželo. Človeštvo se vedno bolj zaveda usodnih posledic, ki jih bo* imelo atomsko izžarevanje in padanje radioaktivnega prahu za prihodnje generacije. Odgovornost današnjega, rodu pred bodočimi pokolenji je tako velika,, da bodo prej ali slej morali tudi merodajni činitelji opustiti nevarno igro z atomsko silo*, ki lahko pomeni smrt in pogin za človeški rod. Arabske države stremijo za skupnostjo Arabske države, ki so združene v Arabski ligi, stremijo' za čim tesnejšo medsebojno povezavo ter se prizadevajo, da bi zlasti na gospodarskem področju dosegle skupno politiko. V ta namen se ekonomski svet Arabske lige že dalj časa bavi z vprašanji carinske unije, olajšav za prelivanje kapitala, izvedbe skupnih projektov ter zlasti skupne petrolejske politike. Tudi na svojem sedanjem, zasedanju v Kairu se je ekonomski svet bavil s temi problemi ter sprejel določena priporočila strokovnjakov zlasti glede ekonomske unije. Vendar imajo sklepi tega sveta le (Nadaljevanje na 8. strani) Kako dolgo bo pri celovškem sodišču še veljalo: „Karntner, sprich deutsch!” V predzadnji številki smo poročali o tiskovni obravnavi pred, celovškim okrajnim sodiščem, v kateri je bil odgovorni urednik »Volkszeitung« obsojen zaradi zanemarjanja skrbnosti pri izvrševanju svojega poklica v zvezi s člankom, ki ga je v tem listu objavil deželni poslanec OVP »vindišar« dr. Valentin Einspieler in ki je vseboval za slovenskega župana v Zgornji vesci p. d. Sramsičnika žaljive trditve. Kakor znano je celovško! okrajno! sodišče tudi v tem procesu kljub jezikovnim določilom člena 7 Državne pogodbe in kljub tozadevni razsodbi Vrhovnega sodišča ponovno odklonilo zahtevo pripadnika slovenske narodne manjšine po slovenski obravnavi. Tozadevni pismeni sklep, ki ga je sodišče te dni dostavilo pravnemu zastopniku slovenskega župana iz Zgornje vesce, obstoji iz enega samega dolgoveznega stavka, ki se v dobesednem prevodu glasi: »Predlog zasebnega tožilca, da bi se izvedla obravnava v slovenskem jeziku, se odkloni, ker je treba, po čl. 7 štev. 3 zakona z dne 15. 5. 1955 BGB1. 152/55 samo v gotovih sodnih okrajih s hrvatskim ali slovenskim ali mešanim prebivalstvom dopustiti dodatno k nemškemu jeziku tudi slovenski ali hrvatski jezik kot uradni jezik, torej se to določilo ne nanaša na vso Na Črni deski: Partizanska romantika v Celovcu Pod tem naslovom je izpovedal svobodnjaški listič »Karntner Nachrichten« svoje (za nikogar presenetljivo!) mnenje o slovenskem filmu »Dolina miru«, ki ga je A vs t r i j s ko-j ugos 1 o vans ko društvo pred nedavnim z velikim uspehom predvajalo v Beljaku, Celovcu in St. Vidu ob Glini. Razumljivo,, da filmi, ki prikazujejo zverinsko početje hitlerjanskih hord v okupiranih deželah, ne morejo ugajati ljudem, ki se še danes navdušujejo' nad »zmagami« in »junaštvi« bivše nacistič-no-nemške soldateske. Ljudem, ki bi že spet radi javno nosili razne viteške in železne križce, s katerimi je bil njihov Fiih-rer zelo radodaren, ko je nagrajeval zločinsko divjanje SS-ovskih in drugih vandalov nad miroljubnim prebivalstvom širom Evrope, pač ni prijetno obujanje spominov na njihovo krvavo poslanstvo' v službi nacističnih kulturonoscev. Zato tudi njihovo klavrno lajanje, ki zelo spominja na psa, kateremu stopiš na rep. Številni obiskovalci navedenih filmskih predstav pa so skupaj z vsemi tisoči in desettisoči, ki so gledali v Sloveniji in izven nje film »Dolina miru«, seve drugačnega mnenja, kot pisuni pri »Karntner Nachrichten«, kateri so s svojim pisanjem Je spet potrdili, kaj so in kje jih najbolj boli. GOSPODARSKI DROBIŽ Poraba cementa močno narasla Ker se je letos pri nas že zelo zgodaj začela sezona gradbenih del, se je tudi poraba cementa v Avstriji močno stopnjevala. Tako so' cementarne od januarja dot aprila 1957 razposlale različnim podjetjem 560.000 ton cementa, kar je za 460.000 ton več, kakor lani v istem času, ko so ga razposlale samo 100.000 ton. Strah pred inflacijo v Franciji V Parizu zopet mnogo razpravljajo o nevarnosti inflacije, to je razvrednotenja franka. Trenutno' je frank popustil samo na borzi, toda nevarnost bi nastala, ko bi pričele splošno skakati cene življenjskim potrebščinam. Gospodarstveniki in finančniki poudarjajo, da ni rešitve ne za delavce in ne za podjetnike v razvrednotenju denarja, ker nihče ne jamči, kje je tista meja, ob kateri se razvrednotenj ei denarja lahko1 ustavi. Ustaliti je treba čimbolj cene in preprečiti njih dviganje. V Franciji nastopa pač isti pojav kot v mnogih drugih deželah, da je namreč povpraševanje po blagu preveliko1, blaga pa na trgu premalo'. Izhod iz tega pa je edino v povečanju proizvodnje. deželo*, temveč samoi na gotove sodne okoliše, za okoliš Celovec pa pogoji niso dani.« Kakor je ta stavek problematičen že zgolj po svoji dolgovezni jezikovni in gra-matikalni plati, tako! jei nemogoč in povsem samovoljen po vsebini. Sodniku, ki se sklicuje na besedilo zakona, bi prisojali, da ga bo navajal dobesedno in da ga ne bo po svojem okusu dopolnjeval in maličil z besedami, ki jih zakonodajalec ne uporablja. V členu 7 nikjer ni rečeno, da je treba slovenski uradni jezik dopuščati samoi v goitoivih sodnih okrajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom, marveč velja to določilo' za vse upravne in sodne okraje s slovenskim ali mešanim prebivalstvom. Člen 7 tudi ne pozna besedne igre o sodnih okrajih in sodnih okoliših, kot se je poslužuje celovški sod- nik, marveč jasno' pravi, da sta slovenščina in nemščina enakopravna uradna jezika v vseh upravnih in sodnih okrajih Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom. Zanikati v celovškem okraju obstoj slovenskega ali mešanega prebivalstva pa pomeni, zapirati oči pred stvarnostjo in dejstvi ali pa živeti v miselnem krogu tiste temne časovne dobe, koi so> s poveljem: »Karntner, sprich deutsch!« in drugimi nasilnimi ukrepi skušali našim krajem in ljudem vsiliti tuje lice. Naše ljudstvo pa niti takrat ni klonilo, marveč se je proti nasilju in krivici odločno postavilo' v bran, zato se tudi danes in nikdar ne bo odreklo svojim zakonitim pravicam, ki si jih je priborilo' z zmago demokratičnih načel in ki so glede njegovega enakopravnega življenja zasidrane tudi v členu 7 Državne pogodbe. Svetovna konferenca za energijo To sredo se je v Beogradu začela XI. posebno zasedanje Svetovne konference za energijo, na katerem sodeluje nad 1000 delegatov iz 43 dežel vseh petih kontinentov. Zasedanje, ki je pod pokroviteljstvom podpredsednika jugoslovanske zvezne vlade Edvarda Kardelja, bo trajalo do ponedeljka. Glavna tema tega zasedanja je energija kot faktor razvoja nezadostno' razvitih dežel in je glavno poročilo o> tem vprašanju pripravil jugoslovanski delegat Janez Stanovnik, namestnik direktorja instituta za mednarodno politiko in gospodarstvo. V celoti je bilo prijavljenih okoli 200 referatov in poročil, diskusijo pa vodijo v sedmih sekcijah, ki jim načelujejo ugledni znanstveniki. Zasedanje obsega tudi vrsto referatov častnih govornikov, kot so predsednik indijske atomske: komisije Horni Bhabha, bivši sekretar Ekonomske komisije OZN za Evropo1 Gunnar Myrdal, častni predsednik Svetovne konference za energijo Harold Hartley, znani mednarodni delavec na področju energetike Wa,lker Cisler in ugledni francoski sociolog Alfred Sauvi. Za čim boljši potek tega pomembnega zbora energetikov so v veliki dVorahi Doma sindikatov izvedli Vse potrebne priprave in med drugim montirali tudi naprave za istočasno prevajanje v štiri delovne jezike konference, to je v angleščino', francoščino1, ruščino in nemščino1. V glavnem poročilu na tem zasedanju je bilo poudarjeno, da si brez razvijanja energetike ni mogoče predstavljati gospodarskega. napredka, kar je še posebnega pomena za gospodarsko zaostale dežele. Ker pa je razvijanje energetike problem gospodarskega razvoja oziroma industrializacije in bi gospodarsko! zaostale države same od sebe ne zmogle visokih stroškov, bo to breme padlo na javno oblast. V ta namen bo nujna ustanovitev novel komercialne ustanove v okviru Združenih narodov. Kakšna bo prihodnost Sueškega prekopa? Kljub agresorskemu napadu anglo-fran-coskih in izraelskih oboroženih sil na Egipt je Naserju uspelo' ohraniti svoj vpliv V Suezu in je kljub temu tudi ostalo pri podržavljeni sueški upravi. Agresorska Vojska se je morala umakniti in razmere so se v toliko že normalizirale, da danes zopet plovejoi po prekopu ladje skoraj Vseh držav, ki so pred sueško* krizo prevažale tovore skozi ta prekop, ki je sedaj popolnoma v egiptski posesti. Tako danes tudi ladje zahodnih sil plačujejo Egiptu za plovba ladij skozi Suez pristojbine V čvrsti valuti. Izrael pa se do' danes še ni drznil, da bi poslal skozi Sueški prekop poskusno ladjo, ker so' Egipčani zagrozili, da bi s silo preprečili vstop tej ladji v prekop. Vprašanje Sueškega prekopa pa je trenutno postalo pereče v drugi smeri. Velike petrolejske družbe so namreč skle- nile speljati nov naftovod iz Perzijskega zaliva čez Irak in Turčijo doi pristanišča Iskendleron na Sredozemski obali. Po tem naftovodu bi prevažali po 800.000 ton nafte na dan. Naftovod bi bil dograjen do leta 1960; pozneje bi mu dodali še drugega. Delo bo1 stalo okrog 850 milijonov dolarjev. Po! tem naftovodu in sedanjih bi lahko prepeljali več petroleja, kakor ga prevažajo' danes z ladjami skozi Sueški prekop. Poleg tega gradijo petrolejske družbe okoli 300 ladij petrolejk (vsaka po 40.000 ton), ki bodo tako velike, da ne bodo mogle pluti skozi Sueški prekop. Ko bodo do leta 1965 dograjene vse te ladje, bodo lahko plule okoli rta Dobre nade v Južni Afriki s tovorom štirih milijonov sodov petroleja na dan. Prevažanje petroleja v takih množinah okoli rta Dobre nade je cenejše kakor skozi Sueški prekop, ker je za plovba skozi prekop treba plačevati visoke pristojbine. Izseljenci radi obiskujejo staro domovino Vsako leto zabeležijo v Sloveniji številne obiske iz vseh najrazličnejših krajev in dežel, kjer prebivajo pripadniki slovenskega naroda — slovenski izseljenci. Samo v lanskem letu je obiskalo staro domovino okoli 1800 izseljencev, ki jim je Slovenska izseljenska matica pripravila prijetne dni ali tedne v krajih, kjer so bili rojeni. Posebno' veliko število izseljencev pa so lani zabeležili v času posebnega Izseljenskega tedna, ki je bil v prvi polovici avgusta. Tudi letos se obeta množičen obisk Slovencev iz vseh krajev sveta v stari domovini. Mnogi posamezniki in skupine izseljencev soi prispeli v Slovenijo že v zadnjih tednih, za poletne mesece pa so napovedani kar celi posebni vlaki predvsem iz Nemčije, Holandije, Francije, velike skupine pa tudi iz Amerike in drugih krajev. Obiskovalci iz Amerike nameravajo tudi letos — kakor je bil to slučaj že lani — organizirati v stari domovini posebno praznovanje svojega ameriškega praznika (Independence day). Izseljenski teden bo' letos od 8. do' 15. julija, katerega glavne prireditve pa tokrat ne bodo v Sloveniji, marveč v Makedoniji. Ob tej priložnosti bo' organizirala Slovenska izseljenska matica poseben dvanajstdnevni izlet, ki bo vodil izletnike skozi najvažnejše zgodovinsko zanimive kraje Jugoslavije na obisk prireditev v Makedonijo!. Program Izseljenskega, tedna v Makedoniji je zelo' pester. Prvega dne bodo v Skopju, glavnem mestu Makedonije odkrili spominsko ploščo na novi kliniki, ki je bila zgrajena in opremljena s prispevki makedonskih izseljencev. V Ohridu bodo nastopili najboljši kulturni ansambli Makedonije, zadnji dan pa bo prirejen »Ohridski večer« z vožnjo' po Ohridskem jezeru. Predvidene so tudi številne športne tekme za pokal Izseljenske matice, odprta pa boi tudi posebna izseljencem posvečena razstava. Portland. — Čez državo Oregon je plaval radioaktivni oblak, ki je v mestu Portland povečal radioaktivnost štiri-inpoikrat nad normalo. Raidioiaktivni prah je priplaval iznad Nevade, kjer se je nekaj čaša! pred tem razpočila atomska bomba, ki soi jo preizkusili ameriški vojaški strokovnjaki. Kakih 250 vojaških opazovalcev se je mudiloi 12 km od kraja eksplozije. Moskva. — Predsednik sovjetske vlade Bulganin je v pogovoru s skupino ameriških žena izjavil, da je glede bodočnosti narodov sveta velik optimist. Nedavna vojna je prinesla človeštvu mnogo gorja in težkoi ja verjeti, da bi še kdaj ubralo takšno pot. Bulganin je še dejal, da napredne sile v svetu nikomur ne bodo dovolile, da bi zanetil svetovni požar; pri tem je zlasti poudaril vlogo žensk pri delu za mir. Wilhelmshaven. — V katoliški cerkvi V WilhelmshaVen je bila ob navzočnosti bivših admiralov Donitza in Raederja odkrita spominska plošča vsem v drugi svetovni vojni padlim pomorščakom Vseh narodnosti. Nemška vojna mornarica je izgubila v drugi svetovni vojni 79.000 oficirjev in mornarjev in 100.000 uslužbencev, mornarskih pomočnic in pripadnikov trgovske mornarice. Rim. — Italijanska policija je v teku zadnjih šestih let odkrila in zaplenila V skrivališčih 100 topov, 507 metalcev granat, 2420 težkih in 4054 lahkih mitraljezov, 17.000 samokresov, 85.000 pušk, 206 oddajnikov, razen tega pa še Velikanske količine municije. Hamburg. — Nekateri zahodnonemški listi pišejo o možnosti, da bi zahodno^ nemški kancler Adenauer obiskal Moskvo še pred 15. septembrom, ko bodo V Zahodni Nemčiji parlamentarne volitve. List »Bild am Sonntag« javlja iz krogov krščansko-demokratskei stranke' da je Adenauer pripravljen obiskati Moskvo verjetno avgusta. »Welt am Sonntag« pa piše', da je prišla pobuda za Adenauerjev obisk s sovjetske strani’ El Ariš. — Drugi del moštva iz prve sestave jugoslovanskega odreda ^ Egiptu je odšel iz El Ariša in se bo vrnil V domovino. Izmena za ta del odreda je že na poiti v El Ariš. Po šestih mesecih službovanja v sklopu mednarodnih sil OZN V Egiptu se bodo pripadniki JL^ te dni vrnili v Jugoslavijo1, kamor potujejo z ladjo »Jugoslavija«. Washington. — Kakor je izjavil ame' riški državni tožilec Herbert Broiwnelb bodo' ZDA V prihodnje lahko sprejele samo omejeno število madžarskih beguncev. Sprejemalei bodo' v glavnem jf tiste begunce, katerih sorodniki že žive v ZDA. Od lanske jeseni do' letošnjega maja se je preselilo' v ZDA na 32.000 madžarskih beguncev. Bonn. — Zahodnonemško obrambn0 ministrstvo je sporočilo:, da bo okrog 60 ladij zahodnonemške mornarice sodelovalo v pomorskih manevrih, ki bodo v Baltiškem in Severnem morju 18. do 28. junija. London. — Predsednik britanske vla de MacMillan je odklonil predlog, nal bi britanska vlada povabila v gosi0 predsednika Kitajske Mao Ce Tunga * kitajskega predsednika vlade Ču b. Laja. Govoreč v Spodnjem domu o1 t l zadevi, je britanski predsednik dejal, po njegovi sodbi sedanji čas ne bi D primeren za tak obisk iz Kitajske. New Delhi. — Tu poročajo, da, je ^o vjetska zveza obvestila Indijo1, da i pripravljena dobavljati ji orožje, m drugim tudi letala vseh vrst. Priprf ljena je tudi dovoliti Indiji dolgoroco posojila. Indija je že enkrat odbila ta šne predloge, vendar jih bo sedaj P učila na novo. Prav tako so Rusi P011 . dili orožje in letala Mig 17 indonezijs vladi. f Ženeva. — Bivši visoki funkcioo^ svetovne zdravstvene organizacije Brockchisholm je izjavil, da bodo P sledice jedrskih poizkusov zelo' veh Po njegovi izjavi je po' sleherni P°,g kusni eksploziji jedrske bombe mo9 ^ pričakovati na tisoče novih obolenj levkemijo'. I. festival slovenske telesne kulture Kakor smo že poročali, je Slovenija 25. maja oib rojstnem dnevu maršala Tita, Proslavila dan mladosti. To pa je bil hkrati tudi začetek »I. festivala slovenske telesne kulture«, ki bo trajal vse do konca junija. Festival bo dosegel s Voj višek v zadnjem tednu junija, ko se bodo iz vse Slovenije zgrnili v Ljubljano' tisoči članov iz vseh slovenskih telovad-nih in drugih športnih društev, sodelovale Pa bodo tudi sorodne organizacije, ki se trudijo pri Vzgoji mladine. Za čim lepšo ih uspešnejšo' izvedbo: zaključnih festivalskih prireditev v Ljubljani so sedaj v raznih večjih krajih Slovenije sektorski Zelo impozantna in slikovita bo velika parada v soboto, dne 29. junija ob petih popoldne. V povorki po Prešernovi ulici bo sodelovalo okoli 8000 ljudi, med njimi blizu 6000 telovadcev in drugih športnikov, pa tudi taborniki, planinci, gasilci, strelci, brodarji, mladinska brigada, avtomobilisti, motoristi in letal u ter pripadniki ljudske armade, milice in civilne zaščite, zvečer nato pa bo slavnostna akademija na letnem telovadišču v Tivoliju. Največji nastop pa bo za zaključek »I. festivala slovenske telesne kulture« V nedeljo, dne 30. junija ob 16. uri popoldne na velikem stadionu Odreda. V dVe in pol urnem programu bodo gledalci lahko občudovali množične telovadne nastope in proste vaje, ki jih bodo izvajali člani telovadnih društev od najmlajših do odraslih v barvnem razkošju slikovitih krojev. Nastopili bodo tudi najboljši orodni telovadci, najboljši slovenski atleti pa se bodo pomerili v štafetah, tekih in skokih. Tekma najboljših slovenskih kolesarjev, nastop gasilcev s simbolično točko ter nastop pripadnikov jugoslovanske ljudske armade bodo nadaljnje točke pestrega sporeda te glavne prireditve ob zaključku I. festivala slovenske telesne kulture v Ljubljani. hastopi, na katerih udeleženci že priprav- točke * sporeda^ ° festiValske vaje in dreg\, Na V. Ljubljanskem festivalu bodo gostovali tudi naši pevski zbori V tednu od 23. do 30. junija bodo v Ljubljana bo tudi v juliju središče ve-hjubljani različne športne prireditve, na likih kulturnih dogodkov. 2e 29. junija bo prva prireditev V. Ljubljanskega festivala, ki bo trajal do 21. julija. Večer za večerom se bodo v znamenitih Križankah odvijale predstave ljubljanske in zagrebške Opere, Vrstili se bodo godalni, zborovski in solistični koncerti, baletne predstave ter jugoslovanski folklorni nastopi. katerih se bo' v tekmovanju pomerila Gladina v atletiki, plavanju, košarki, odbojki, boksu, rokoborbi, dviganju uteži, tenisu in drugih športnih panogah, tisoči Pripadnikov slovenskih telovadnih društev pa bodo tekmovali v orodni telovadbi, Ekipe družbenih organizacij, šole ter enote ljudske armade in milice bodo 23. junija izvedle pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« po vsej 35 km dolgi poti P01 tistih krajih, kjer je bila v času narodnoosvobodilne borbe speljana bodeča ^ica, ki je med okupacijo oklepala Ljubljano*. V okviru letošnjega Ljubljanskega festivala je predviden tudi koncert koroških in tržaških pevskih zborov. V tej zvezi smo izvedeli, da pripravlja Slovenska prosvetna zveza gostovanje dveh skupin: združenih podjunskih moških zborov, MED NOVIMI KNJIGAMI MARTIN EDEN — Ta roman sodi med Najboljša dela znamenitega in splošno priljubljenega: ameriškega pisatelja Jacka Londona. Je to predvsem avtobiografsko delo ter se odlikuje z vsemi značilnostmi Pisatelja. Roman, ki je v slovenskem pre-Vodu izšel pri Cankarjevi založbi v Ljub-‘iani, je mojstrske delo, polno življenj-skih resnic, prepojeno z globokim humanizmom do človeka, ki se neuklonljivo “°ri za svoj »prostor na soncu«. RUMENOOKI — Pri Mladinski knjigi 'zšli živalski roman pisatelja R. Mont-9orneryja spada gotovo v vrsto najboljših khjig o živalskem življenju, saj ga je na-Pisal avtor, ki je živali opazoval na kraju sujnem, jih torej spoznal take, kot v resici tudi soi. Glavni »junak« tega romana 1®' kakor pove že naslov dela, Rumeno-°ki, veliki srebrni lev ali puma, proti kakemu se je zarotil lovec Kuguar Žorž. . AZIJE ŽIV — Knjiga Marka Derby- »Iz Azije živ« spada med tiste knjige, ^ jih je težko' odložiti le na pol prebrane. bistvu je to' napeta pisana povest o* bor-1 bivšega agenta angleške obveščevalne s^užbe Larga Martindala s starim sovraž- nikom, kriminalcem in morilcem. Ta zunanja, napeta zgodba pa ne hlasta le za spretnimi triki in zunanjimi učinki, temveč velikokrat zadene ob vprašanja humanosti, plemenitosti in pravičnosti. Zelo primerna je knjiga za doraščajoče dečke. Izšla je pri mariborski založbi Obzorja. POTOVANJE PO SONČNIH DEŽELAH — Aleš Bebler je kot jugoslovanski delegat pri Organizaciji združenih narodov prepotoval mnogo sveta, med drugim tudi vrsto' dežel Južne Amerike', Mehiko, Indijo-, Burmo in druge. Vtise s svojih potovanj je zbral v zbirki zanimivo- napisanih potopisov, ki niso' le navadni potopisi, marveč doživet opis krajev in ljudi, med katerimi je spoznaval njihovo bedo in potrpljenje, ponos in upanje in borbo za boljše življenje. Delo krase reprodukcije barvnih fotografij, ki jih je Bebler kot navdušen fotoamater posnel sam. Slovenski prevod je izdala Državna založba Slovenije. Kupujte in naročajte slovenske knjige, časopise in revije pri »Naši knjigi« v Celovcu, Wulfengasse 15. ki jih bo vodil tov. Folti Hartman ter združenih mešanih zborov z Gur pod vodstvom tov. Pavleta Kernjaka. Obiščimo festivalske prireditve Naše bralce, zlasti pa mladino opozarjamo na posebno objavo na 4. strani, kjer Slovensko prosvetno društvo »Bisernica« v Celovcu napoveduje, da bo za 29. in 30. junij organiziralo avtobusni izlet v Ljubljano'. To bo edinstvena priložnost videti v zaporedju najprej v soboto popoldne veliko parado' telovadnih in drugih telesnovzgoijnih društev, ki bodo- v nedeljo popoldne sodelovala na pestri in doslej največji telovadni in športni prireditvi na stadionu, zvečer pa prvo predstavo letošnjega Ljubljanskega festivala: znamenito Hrističevo »Ohridsko legendo« v izvedbi baleta ljubljanske Opere. Iniciativo- »Bisernice« toplo pozdravljamo' in vsakomur priporočamo, da ne zamudi te ugodile priložnosti združitve obiska zaključnih prireditev I. festivala slovenske telesne kulture in uvodne prireditve V. Ljubljanskega festivala. „Zgodovina slovenske književnosti4* v novi izdaji Pri mariborski založbi Obzorja je leta 1954 izšla Janeževa Zgodovina slovenskega slovstva. Ta izdaja je doživela precej kritike tako v Sloveniji kakor tudi v inozemstvu. To pa predvsem zaradi tega, ker je bilo pereče vprašanje, kateri od še živečih in že umrlih književnikov pride v knjiga, koliko je a posamezniku treba napisati in kaj poudariti. Kritika te izdaje pa je prof. Janežu mnogo koristila pri sestavljanju in urejanju nove izdaje Zgodovine slovenske književnosti, pri kateri mu je pomagal prof. Miroslav Ravbar. Druga izdaja »Zgodovine slovenske književnosti« je pravtako izšla pri mariborski založbi Obzorja. Knjiga obsega 750 strani, je tudi ilustrirana in obravnava slovenske pesnike, pisatelje in literate do najnovejših dni. Mednarodna razstava otroških risb V oktobru bo v Zagrebu mednarodna razstava otroških risb z Vseh petih kontinentov. Razstava bo obiskovalcem pred-očila, kako si otroci zamišljajo' vsem skupno in bližnjoi temo — Moj dom.. Za to I. mednarodno razstavo otroških risb, ki bo od 1. do 15. oktobra v Zagrebu, so- doslej že prispela dela otrok iz Avstrije, Finske, Bolgarije, Sovjetske zveze, Amerike, Egipta, Izraela, Danske, Norveške, Češkoslovaške-, Kitajske, Nemčije, Libanona, Belgije, Brazilije, Japonske, Kanade, Malte, Francije, Holandije in Mehike. Doslej je center za* likovno- vzgojo otrok, ki organizira razstavo, prejel nad 22.000 risb, izmed katerih bo poseben odbor izbral za razstavo 950 najbolj uspelih. Tudi iz 140 krajev Jugoslavije je prispelo veliko- število risb. Za najbolj uspele risbe bodo podelili zlato, srebrno in bronasto kolajno mesta Zagreba. Iz Zagreba bodo razstavo preselili v Beograd in nato v druga republiška mesta;. Dunajski slavnostni tedni 1957 V soboto' je bila na Dunaju slovesna otvoritev letošnjih Dunajskih slavnostnih tednov. Prav letos je program tega festivala, ki bo trajal doi 23. junija, tako pester in obširen, da se lahljo meri z vsako- tako prireditvijo' v Evropi. Poleg vseh znamenitih dunajskih zborov in ansamblov bo sodelovala tudi vrsta slavnih dirigentov in umetnikov iz raznih dežel, tako med drugim Schillerjevo' gledališče iz Berlina, Comedie Francaise iz Pariza, Shakespearovo gledališče iz Stratforda, Narodno gledališče iz Helsinkija, Nemško gledališče iz Hamburga., iz Švice- Orchestre de la. Suisse Romande, Simfonični o-rke-ster iz Clevelanda, orkester bavarskega radia, Musiche Rare di Roma iz Italije in drugi. Prireditve v okviru Slavnostnih tednov zajemajo- vse gledališke in koncertne dvorane, odprte so bile odnosno še bodo- razne razstave, na sporedu pa so tudi številne prireditve na prostem ter športni nastopi. Najbolj značilno za dunajski festival pa je nedvomno dejstvo-, da v teh tednih ne nastopajo le poklicni umetniki, marveč sodelujejo- najširše plasti Dunajčanov; vsi dunajski okraji se postavijo z lastnimi prireditvami in je dobesedno celotni Dunaj eno samo prizorišče za ves čas Slavnostnih tednov, ko- je velemesto o-b Donavi še posebno privlačno- za vse od blizu in daleč. r- mirt zwitter JUžna Tirolska— manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) ■L Odstavek 2: Avstrijska zvez-® vlada ugotavlja, da od posebnih v Paškem sporazumu naštetih ukrepih doslej 6 more biti govora, da bi bila izpolnjena ®haki položaj nemškega in italijanskega ^edka v javnih uradih« (odst. 2 b) ter Enakopravnost glede nastavitve v javne Urade« (odst. 2 d). a) e n a k i položaj jezika (odst. 2 b): Avstrijska vlada kritizira, da nemški jezik ni enakopraven uradni jezik, marveč samo- pomožni jezik. To da potrjuje tudi izvid posebne komisije italijanskega državnega sveta z dne 6. junija 1956, ki nadalje ugotavlja, da so bile pred Pariškim sporazumom veljavne širokogrudnej-še jezikovne določbe z uveljavljenjem Posebnega statuta za avtonomno ozemlje celo razveljavljene. Takšna razlaga statuta o avtonomiji bi pomenila, da bi predstavljal člen 84 kršitev Pariškega sporazuma.13) Avstrijska spomenica ugotavlja, da je pripuščen po dosedanji praksi nemški jezik v provinci Božen doslej samo- kot pomožni jezik pri uradovanju z nemškimi strankami, ne pa kot enakopravni uradni jezik pri uradovanju na, zunaj in še manj v notranjem po-slovanju uradov, kot bi to odgovarjalo jasnemu besedilu Pariškega sporazuma. Po mnenju avstrijske zvezne vlade zato- ta točka Pariškega- sporazuma ni izpolnjena. To- dokazuje tudi primer najnovejše zavrnitve zakonskega osnutka v Deželnem personalnem redu, ki je bil zavrnjen vprav zaradi v njem, vsebovanih določb o možnostih uporabe nemškega jezika, v poslovanju med- deželno upravo in njej podrejenimi uradi, korporacijami in ustanovami. b) E n ai k o p- r a v n o- s t gl le d e namestitve v javne službe Ig ■ — > Pripomba: Člen 84 Posebnega statuta se glasi: „Ob upoštevanju načela, da je eficielni jezik na (avtonomnem) področju italijanski, je ga- rantirana uporaba nemškega jezika v javnem življenju po predmetnih določbah tega statuta in po posebnih zakonih republike”. (odst. 2 d). K tej točki navaja avstrijska zvezna vlada najprej približno sedanje stanje razdelitve mest med obema narodnostnima skupinama na najvažnejših področjih uprave v provinci Božen. Po tej navedbi se nahaja: V državni upravi: Direkcija drž. železnic Božen Direkcija pošte in telegrafa Delovni urad, Delovni inšpektorat, Socialno in nezgodno zavarovanje Kvestura1'*) Šolska uprava: Konceptnih uradnikov Pisarniške moči Sodstvo Finančna uprava Regionalna uprava: 620ur-____ ____________ Provincionalna uprava: 174 uradnikov 94 uradnikov (ter dodatno 12Ladincev) Občinske uprave: 4,6 sekretarjev 32 sekretarjev (samo 6 od 110 občin ima italijansko večino) Javnopravne ustanove: Trgovska zbornica Božen 16uradnikov Deželni urad za tujski promet 10 uradnikov Regionalni kreditni zavod 9 uradnikov Komisija za posredovanje dela pri Uradu za delo, Božen 13 uradnikov Bolniška zavarovalnica province Božen 90 uradnikov Italijanov: Pripadnikov manjšine: 93.5 N < E D R L O 7. junij 1957 c—*« VELIKI OVINEK Od tistega večera mi je nekaj ostalo še prav jasno v spominu, drugo pa je zbledelo v zmedene sanje. Prav nič več ne pomnim, zakaj sem se peljal v London in zakaj sem se vračal tako pozno. Ampak od trenutka, ko sem zapustil postajico, mi je vse tako jasno pred očmi, da bi lahko do najmanjše podrobnosti obnovil. Kako dobro še vem: postajna ura je bila osvetljena, kazala je pol dvanajstih in vprašal sem se, ali boim lahko še pred polnočjo doma. Tedaj pa mi je prišlo na misel, da zunaj stoji moj novi avto z bleščečimi žarometi, ki je šele danes prispel iz tovarne. Vprašal sem Perkinsa, šoferja, kako voz teče«. »Izvrstno«, je rekel. Sedel sem za volan: »Preskusil ga bom.« — »Ne storite tega, sir, ne poznate še dobro1 voza. Naj peljem raje jaz.« — »Ne, rad bi ga preizkusil.« Tako sva se odpeljala. Do mojega doma je osem kilometrov. Prav kmalu se mi je zdelo, da novi model že dodobra obvladam. Seveda je popolna norost, v taki temi voziti docela nepoznan tip avtomobila. Vendar dostikrat počenjamo1 takšno neumnost, le da ne plačamo vselej tako visoke šolnine. — Do Claystall Hillsa je še nekako šlo, potem pride eden najbolj zoprnih klancev vse Anglije. Dva kilometra je dolg, s tremi strmimi ovinki. Ravno ob vznožju leži moj park, vrata, se odpirajo v smeri proti Londonu. Čez strma mesta je še nekako zdrknil, ampak potem se je začela nesreča. Vozil sem s tretjo brzino in hotel sem preiti v prost tek, ko se je nekaj zataknilo tako, da sem moral spet nazaj v tretjo. Zavore druga za drugo niso prijemale. Mahoma se je zlomila pe-dalna zavora, pa; si tega nisem preveč Vzel k srcu, ko je: pa: še ročna1 zavora odpovedala, me je oblil mrzel pot. Za rezko svetlobo' žarometov sem, drvel proti prvemu ovinku. Srečno sem peljal tudi še skozi drugega, čeprav je viselo na nitki. Sledilo je nekaj sto metrov ravne ceste do« tretjega ovinka in za njim so bila, vrata parka. »Če se mi posreči zdrkniti skozi, bo bitka dobljena,« sem mislil ves čas. Perkins je bil videti brezhiben, ohranil je mimoi kri in pazil na vse. Hotel sem voziti skozi ovinek v naskoku, a, uganil je mojo namero: »Izključeno, gospod,« je rekel, »ne s to hitrostjo!« Kajpada je imel Domislice Z vso zagrizenostjo se brani samo tisti, ki je kriv. * Največ lepote je v resnici, četudi je še tako strašna. * Sočutje tolaži tudi tam, kjer bolečine ne more omiliti. žarki so« zagledali na mizi razprt psalter, iz katerega so se svetile črke 69. psalma, razgrnjenega, v poznem večeru pred ikono Krista Pan tokrat or ja: O Bog, pridi mi na pomoč; Gospod, hiti mi pomagat! Zavrnejo naj se in sram jih bodi, kateri mi hudo žele ... Iztok ni tisto noč skoraj nič spal. Do> zore mu je modroval Radovan, v katerem se je zbudila z vso' silo« nemirna narava pevca popotnika. Zahrepenel je na pot, kakor oblak pod nebom, moral je proč iz Bizanca, in če bi bil vedel, da gre naravnost pod Tunjušev meč, šel bi in bi se ne mudil ure več. Ko si je nadel Iztok bojno opravo, da bi odšel za svita na vežbališče, ga je starec objel in po sivi bradi sta pritekli solzi resnične ljubezni. Radovan je šel po slovo« k Epafroditu. Ni čakal dolgo pri vratih. Zakaj Grk je delal in računal ob jutmjem hladu. Začudil se je: »Ne hodi! Ni ti sile pod mojo« streho!« »Moram, gospod, godec mora križem sveta. Sin naj ostane, ker ni moj sin.« »Ni tvoj sin?« »Ni moj sin, pravim, ni, zato« ker je bolj za meč kakor za strune. Kako sem ga rodil? Iz strune — meč? Zato naj ostane pri meču, oče pa gre in z njim gre pesem. In tebe, o dobrota veličastna, prosi oče, da prav. Segel se čez moje roke in izklopil; zdaj sva bila v prostem teku, ampak še vedno z noro brzino. Položil je roko na volan: »Prep«ustite ga meni, sir! Poskusite srečo in izskočite. Čez ovinek ne pridemo. Raje skočite, sir!« — Jaz ne, skočite vi, če hočete!« — »Potem tud!i jaz ostanem!« Če bi bil to moj stari voz, bi si nemara pomagal z enim izmed trikov, ki sem se jih naučil pri Le Cordieru v Monaku. Pri tem vozu pa sem bil popolnoma brezmočen. Ves je pokal in stokal v vetru; bil je grozljiv pogled — tuleč, žareča poguba za vse, kar je ležaloi na poti pred mano. — Z enim kolesom visoko« v zraku sem zavil v ovinek, Zdaj sem srečno skozi, sem mislil. Voz je za hip zanihal in švignil v poslednji ovinek. Le še vrata parka so« tik pred mano, a na žalost ne naravnost, temveč malce« na leVo«. Morda bi kljub temu šlo, toda v ovinku se je moralo nekaj zgoditi s krmilom: kolo« se je le težavno obračalo«. Levo« od mene so Hotel — rekli so mu »Pri zlatem kljunaču« — je stal na pobočju precej visoko nad vijoličastim dimom Velikega mesta. Končno sem le imel mir, ki sem si ga želel že toliko časa; rad bi bil dal svoji kantati dokončno obliko«. Zaigral sem prve takte, sonce« je sijalo«, izkoristiti je treba te prve pomladne dni, sem se spomnil in odprl okno«. Tik zraven hrušk, ki so« stale v lepi vrsti, je bila čedna hišica:, takšna, da se oib njej spomniš na trud in znoj pridnih ljudi. Pri odprtih oknih so« se zibale« bele zavese, v zaboju peska, na levi so« bile raztresene igrače. Otroka nisem videl, iznenada pa sem zaznal glas. Nekam hre«-ščav je bil, kakor da njegova lastnica govori že sto« let. Stopnjeval se je in nazadnje po dolgih tiradah prešel v visoki fis. Vmes je bil včasih dveminutni odmor, nato pa se je začelo iznova: »Ne, Reinhold, pesek moraš spraviti z lopato nazaj V zaboj, pa prsta ne smeš vtikati v no«š. Pazi na predpasnik, nov je in tako lep! Kar spomni se, teta Margritti ga je dala. Saj veš, kako težko ti ga je kupila, gotoVO si je pri trgala pri hrani. Pa nikar spet ne posedaj na kamenju v senci! Da se tega ne moreš odvaditi! Kamen je v senci mrzel, pa lahko« dobiš tisto kot lani. Se veš? Kar tresti te je začelo, tvoja uboga mamica pa je morala po« doktorja Forsterja, ki je tako drag.« In spet: »Kolikokrat ti bom še rekla, Reinhold, da ne smeš ven iz zaboja s peskom. Tam zadaj je zid, pa bi te lahko kača pičila. Ko ti je bilo leto dni, je vrt- ga čuvaš, svariš in kaznuješ, če treba:. Sedaj je tvoj, do«kler ne pridem ponj! Za tvojo dobroto« naj ti bogovi varujejo ladje in zlato* naj se ti množi v skrinjah kakor skvašeno testo!« »Kako boš potoval?« »Kakor potujem že petdeset let, po« cestah in stezah, po gorah in dolinah, med volkovi in tatovi, sit in lačen, pijan in žejen, vedno vesel in vedno brez skrbi. Drugačna je pot godčeva kakor trgovčeva.« »In če ti ponudim voz do Odrina, bi se li peljal?« »Ni napak na vozu, ne rečem. Ali voz gre in se ne ustavi. Veseli ljudje so ob cesti, voz gre mimo«. Godca kličejo«: Prijatelj bodi naš, udari na plunko — voz gre dalje. A da te ne razžalim ob tej uri, se tudi peljem do« Odrina, kakor želi tvoja veličastna dobrota!« »Melhior ima opravka tam in še danes odide. Torej prisedeš. V Odrinu te priporoči trgovcem, morda te pospremi kdo« preko Hema. In na, da ne potuješ prazen!« V Radovanovo« nedrje je izginil mošnjiček zlatov. »Kakor sem rekel, ne razžalim te in se popeljem z Melhiorom. Ali vrnem se, k tebi se vrnem in k sinu, moje srce bo« jokalo za teboj, in moja plunka bo« opevala tvoje dobrote med Sloveni. Bogovi naj te zibljejo v zlatih nečkah! Sreča nate«, Epa-frodit, zdravje jasno« tebi in tvojim!« zijala široiko odprta vrata. Na vso moč sem potegnil in pritiskal volan. Perkins in jaz sva se z vso težo vrgla na stran; potem je« desnol sprednje kolol zadelo« v steber mojih lastnih vrat. Slišal sem trušč, bilo mi je kot bi letel poj zraku — in potem — potem — in potem... Potem ko« sem spet prišel k zavesti, sem stal v grmičevju pod mogočnimi hrasti ob dovozu. Poleg mene je stal neki moški. Mislil Sem, da je Perkins, potem pa sem videl, da je to Stanley, kolega z univerze, ki je bil pred leti moj najljubši prijatelj. Vedno sem ga imel rad in on mene tudi. Presenetilo me« je«, da ga tako« nep«ričako-Vano vidim, a v glavi se mi je še vrtelo« in bil sem pretresen. »Tak sunek!« sem rekel. »Sveta nebesa,, kakšen sunek!« Pokimal je«. V mraku sem ga videl, kako se smehlja milo, z razumevanjem,, kot sem ga imel v spominu. Nisem se mogel premakniti, a moji čuti s,oi bili budni. Videl sem ostanke avtomo«bila, razsvetljene od nar za tistim zidom ubil mo«dra,sa. Pravega modrasa,, ti rečem! Če se spominjam nanj, me kar spreletava. Sploh bi bili morali bolje premisliti, p«re«den smo se odločili za zidaVoi na tem kamnitem pobočju! Reinhold, že spet si brišeš umazane roke v predpasnik! To je strašno, tako« velik fant, kot si že ti, tega ne dela več. Če imaš umazane roke«, pridi k mamici in ji povej! Pa po«kon,ci hodi! Strašno grdo hodiš! Le kaj bo rekel stric Joseph? Tal ti Vsako« leto prinese trideset franko«v, dor brih švicarskih frankov, ki jih potem damo v hranilnico«. Če bi te videl stric Joseph, bi dvignil svojo« veliko roko« in bi bil jezen. Glej ga,, že spet imaš kamenček V čevlju! Zakaj moraš vedno tekati tam, kjer je pesek najbolj debel? Sploh si poglej...« Zaprl sem o«kno«, minilo« me je veselje do dela. »Kdo je ta žena?« sem vprašal sobarico, ki mi je prinesla čaj. »Sosedova gospodinja. Majhna je in debela, nikoli ne« gre Ven,, govori pa: dan in noč.« Do« večera sem že« pozabil na tisti dogodek. Mesec jei veslal nad; griči in ptiči so se oglašali. Spet sem se, spomnil na; kantato« in vzel flavto« v roke«, tisti trenutek pa se je javil znani glas. Prihajal je s, terase« pred sosedovo« hišo«. Spet je bilo« nekaj grozečega v njem. Na terasi je« stala nekakšna, španska stena. Žene nisem, videl, pač pa noge njenega« moža v copatah. «... poguma ti manjka, poguma! Že stric Joseph mi je rekel takrat, ko« smo« po- Pred vrati je« posegel Radovan v nedrje in potežkal mošnjiček. »Ni potrebno« tole« za godca,, a koristno« je vendar.« Na dvoru se je« srečal z Mel-hiorom, ki je v popotni opravi dajal povelja. »Melhior, s« teboj pojdem, tako« je« ukazal Velemogočni gospod:. Ali si pomislil, da utegne biti vročina na cesti? Ko« bi naložil kak Vrč, saj ne« uteži.« »Dobrol, doibro«! Vesela družba,! Radovan bo pel in,godel, Melhior gotova poskrbi, da ne boi suho« tvoje grlo«.« »Bogovi, kaj sem vam, storil, da me tako ljubite?« Tako« je« vzkliknil Radovan, ko je z mladostnimi koraki hitel po« plun-ko. Šestnajsto poglavje Po Propontidi se je razlilo« sonce, v pristanišču so se gugale ribiške ladje, nad Bosporom so poletavali galebi. Tedaj so« nenadoma onemela kladiva pri stavbi cerkve svete« Soifije«. Sto nadzornikov je zaklicalo stokrat sto« zidarjem,. Visoko na! predrznem zidu se je pojavila dolga«, suha postava. Preprosta praž-njena, halja je krila v gubah sloko telo. Preko ledij jo je tesno« stiskal jermen, glava je« bila ovita, v volneno« ruto«, desnica se je« opirala ob palico. Bil je despot Justi-nijan, ki je prišel nadzirat stavbo« cerkve — Hagije Sofije. Edini spremljevalec mu premikajočih se« luči, videl spredaj majhno skupino ljudi in slišal pridušene glasove. Bili so hišnik, njegova žena in še dva, trije. Nisoi se« brigali zame«. Zaslišal sem boleč krik. »Vse leži na njem! Previdno« dvignite!« — »Saij: je samo« moja noga,« je rekel drug glas. Bil je« Perkin-sov. »Kje je gospod?« jei vprašal potem. —■ »Tukaj!« sem odgovoril, toda ni me« slišal. Ljudje« so« s,e sklanjali nad nečem, kar je ležalo« pod vozom. Stanley mi je položil ro«ko« na ramol. Bil je nepopisno doiber občutek, tako lahek sem bil, srečen, kljub vsemu. »Saj te nič ne bo«li?« me je vprašal. — »Prav nič.« »Nikoli ni piri tem bolečin.« In nenadoma me je« prevzelo« brezmejno začudenje. Stanley? Pa seveda;: Stanley je Vendar v Vojni padel! —• »Stanley—«, mukoma sem izdavil te« besede«: »Stanley, saj ti si vendar mrtev?« Gledal me je. Stari, mili in razumevajoči nasmešek mu je igral na ustnicah. Por tem je rekel: »Ti tudi!« kopali sestrično Henny: Tvoj mož bi moral biti bolj pogumen, Annaberta, potem bi mi bil kar všeč. Ali si slišal, Hans? Ne mislim nič slabega«, toda kol vidim, kako delaš v pisarni, bi najraje šla k načelniku. Ali se zavedaš, kam bomo prišli, če boš kar naprej p-oipuščal? Kako... Seveda spet nič ne rečeš! Pa« srajce si nisi pre-oiblekel. Kolikokrat sem ti že rekla, da nosi boljše srajce« samo podnevi. Trudim se, perem in likam, šivam in krpam, ti pa nočeš svoji ženi napraviti niti tega malega Veselja. Prav nič ti ni mar, da po ves dan tekam okoli in sem zvečer n,a smrt utrujena. Tudi na vrtu nisi posadil fižo-lovk. Že davno bi moral to« storiti, pa kompost bi bilo« treba, razvoziti. Nikar ne bulji v ta časopis, pij dobro« pivo«, ki sem ti ga kupila samo; zato«, da ti ni treba« hoditi v golstilnoi! Na,, in se« držiš, kakor da imaš slabo: ženo«. Kako«? Ali si kaj rekel? Nev nikoli nič nei rečeš. Niti svojemu bratu si ne upaš ničesar reči, nič čudnega torej, če si je« kar prilastil tvoj del parcele in nam pošilja za to tako malo denarja. Teta Margrit mi je že rekla, da, tu nekaj ne« more biti v redu, in notar Schiirman, ta je tudi.. .« Nekam truden sem postal, ko« sem tako gledal nepremična stopala moža na terasi, zato sem zap«rl okno«. Naslednji dan je deževalo«. Okna na hišici pod menoj so bila zaprta, vendar se« mi je zdelo«, da slišim tisti glas in vidim malega Rein-holda, in sklonjeno glavo« njegovega ne-junaškega očeta;. Nič čudnega, če nisem mogel zbrati dovolj vedrine za tisto« kantato in sem se odločil za drugo delo. je bil Pavel Silenciarij, tajni svetnik in dvorni pesnik. Za njim sta stala Antemij in Izidor Milečan, mojstra te največje in najslavnejše stavbe tedanjega sveta. Upravda vsol noč ni zatisnil o«česa. Državni blagajnik je« razgrnil pred njim velikanske peirgamente, na katerih so zevali z groznimi žreli računi za cerkev svete Sofije. Res se je dvigal zid že blizu do kupole, toda državna blagajna: je« bila izčrpana do dna. Osem sto« dva in petdeset stotov zlata je požrla stavba, ki jo« je zidal Justinijan — na videz v čast božji Modrosti, v resnici pa je iskal le sam sebe in svoje« slave«. Vse province so ječale pod bremenom davka, Upravda še ni odnehal-Sam, zaprt V pisarni, je koval in snoVal načrte, kje bi še doibil kaj denarja. In v jutro so že hiteli brzi sli v vsa, mesta, P° Bizancu so tekači raznašali ukaz noveg3 davka«. Vsem uradnikom je bila plača d° polovice skrčena. Državna blagajna, si j® opomogla, toda uradniki soi hoteli žiVetr in zato so se kot pijavke zagrizli razn* prefekti, oskrbniki, prokuratorji in mitničarji v bedno gloto« ljudstva ter izžem3*1 iz nje zadnje kaplje«, da so tisoči obupal1; popustili selišča in utekli k barbarom 31J pa osnovali lačne razbojniške tolpe. Tod3 divus Justinianus, osnovatelj kodeksa Pra" vice, se ni zmenil, njegovo« častihlepje« je bilo« brez dna kakor morje. (Nadaljevanje sledi) Eduard S t e e n k e n : „ ALI SI KAJ REKEL? “ NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE Berimo se za socialno enakosti Letošnje vreme nam je že v zgodnji dobi oživljenja rasti prekrižalo račun na potrebni uspeh, ki smo ga zaslužili s svojo skrbjo in z delom skozi celo leto. Skrbna smo pripravili njive in travnike, razmeroma dobro smol jih tudi pognojili ter zasejali z boljšim semenom, kakor v prejšnjih letih. Sneg in mraz pred mesecem dni ter deževje in mrzlo vreme zadnjih 14 dtni pa niso samo okrnili rast jarih žit, temveč skorajda uničili pridelek prve košnje detelje, lucerne in travnikov. Sadna letina je šla po Vodi in tudi o gozdu lahko rečemo, da letos prirastka, kakor bi moral biti, ne bo. V osnovno1 kmetijsko proizvodnjo vloženo' premoženje — seme, gnojila in delo — se bo slabo obrestovalo, če pa pride še kakšna ujma (vremenska nesreča) — kljub vsej skrbi in trudu ne bomo prišli na svoj račun. Takšna je bilo in je življenje na vasi in tako nestanovitno je plačilo kmečkega človeka za njegov deset- in petnajsturni delovni dan. Mi za svoje delo nimamo zagotovljenega zaslužka, prav tako> pa tudi nimamo zagotovljenega brezskrbnega1 življenjskega večera, kakor ga ima delovni človek V drugih poklicih in gospodarskih Panogah. Naša vloga v družbi in naš doprinos k blaginji družbe pa nikakor nista manjši od teh v drugih poklicih in dejavnostih. Z vso resnostjo se sprašujemo, kakšen bo letos naš zaslužek in naš delež na narodnem dohodku, koi je v tem pogledu že Vsa zadnja leta razlika med nami in nekmetijskimi poklici stalno! naraščala! v našo škodo? Istočasna pa z vso resnostjo PMstavljamol vprašanje, kdaj bosta postala resnica *ploini zolton o kmetijstvu in rak e n o starostni renti kmetov, katerih namen je, da omilita; našo socialno zapostavljenost in pospešita prizadevanje za socialno enakost z drugimi poklici. Osnutka obeh zakonov sta že dolgo Predmet javnih diskusij, še vedno pa nima Parlament možnosti, da bi jih obravnaval. Kje je vzrok za to zavlačevanje? Oba osnutka sta naletela na trdovratne nasprotnike, ki pa jih zastonj iščemo — kakor nekateri zelo radi trdijo — med delavci in njihovimi organizacijami. Že začetek javne diskusije je za vsakogar očitnol pokazal, da so nasprotniki obeh zakonov, s tem pa tudi nasprotniki socialne enakosti kmečkih delovnih ljudi, v vrstah trgovine, industrije in finančnega kapitala, ki jih v veliki meri skupaj z Bauern-bundom najdemo v OVP. Da je njihova trdovratnost neupravičena, vidimo iz naslednjega; preudarka: Glas in zahteva po socialni enakosti kmečkih ljudi nista od danes in tudi ne od včeraj. Slišimo: jih že več let, ne samo med nami in v naši državi, temveč pov-sod, kjer sta se industrija in trgovina moderno razvili, kjer si je delovni človek v industriji in trgovini izbojeval po eni strani zajamčen zaslužek za svoje delo in ustvarjeni produkt ali donos, po drugi strani pa brezskrben življenjski večer ali starostno rento1. Slišimo pa jih tudi povsod tam, kjer kmetijstvo ocenjujejo z očmi industrije in trgovine kot neko1 pridobitno dejavnost, ne pa kot družbeno potrebo! in nujnost. Ker je naša država dežela modeme industrije in močne trgovine, ker ima moderno socialno1 zaščito mezdnega delovnega človeka,, je moralo v njej priti do naraščanja razlike v škodo ljudi v kmetijstvu. Kmetijstvo v naši državi nikakor ni le neka pridobitna dejavnost, kmetijstvo je pojem za zemljo, poslopja in živino, ki so last ca. 350.0C0 kmečkih družin, ki tam delajo1 in si morajo z delom in prodajo pridelanega žita, mesa in mleka za prehrano ostalih štirih petin prebivalstva služiti svoj kruh ter vzdrževati in obnavljati svoja proizvodna sredstva. Prav z ozirom na to: družinske kmetijske posesti nikakor ni mogoče obsoditi na; zahiranje in odmiranje. Z ozirom na posebnosti kmetijske proizvodnje, ki so v legi in možnosti rabe zemlje, V odvisnosti od vremena in drugih kvarnih vplivov na rastline in živali, za sedanjo obliko proizvodnje kruha, mesa in mleka v doglednem času ni mogoče najti cenejšega nadomestila. Ako gledamo na glas in zahtevo1 kmečkih ljudi iz tega spoznanja in če ne prezremo močnega vpliva, ki ga imata prav industrija in trgovina na vsa dogajanja v državi in na ukrepe oblasti le prečesto na račun kmetijstva,, potem ne more pravzaprav nihče drugače, kakor pritrditi, da je zahteva kmečkih ljudi po enakosti pri zaslužku in pri razdeljevanju narodnega dohodka upravičena. Kdor nesebično presoja, bo tudi pritrdil, da trdovratnost VPirlsckattsbunda ni le neupravičena,, temveč skrajno neodgovorna. Iz leta v leto se prav zaradi te socialne neenakosti rahljajo vezi kmeč- kih ljudi s svojo zemljo, odhajajo zadnji sinovi in hčere s kmetij v druge poklice, v nekoč zdravih kmečkih ljudeh pa se zaradi preobilih skrbi in dela širijo kali težkih in zavratnih obolenj. To je ravno tako huda1 posledica socialne neenakosti kmečkih ljudi, kakor pa dejstvo, da se v prizadevanju za lažje obvladanje dela kmečki gozd spreminja v kupe dragega in neizrabljenega železa in jekla in da oh tem iz leta, v leto propadajo najvažnejše gospodarske osnove kmečke družine. Naša družba ne bo: prenesla posledic, ki bodo sledile sedanji naraščajoči neenakosti kmečkih ljudi. Cenejši je pravočasno popravljati hišo, kakor pa čakati, da se prične podirati. Prav tako, je za družba cenejši, da pravočasno1 poskrbi kmečkim ljudem socialno enakost, kakor da čaka, da se bodo pričele prazniti vasi. Bremena, ki ga uresničenje te enakosti zahteva, družba sedaj ne bo občutila. Občutila pa bo, če bo pozneje treba šteti težke milijarde za obnovo in ponovno ureditev tega, kar je že bilo in kar je že dajalo iz leta v leto bolj potreben vsakdanji kruh. (bi) SV« Korcšltein odpade na vsake C. kmetijo 1 traktor Od kmetijskih traktorjev, ki jih je bilo po stanju novembra 1956 v državi 71.513, jih je največ na Zgornjem Avstrijskem, kjer pride na 100 kmetij nad 2 ha kmetijske površine 34 traktorjev. Na Nižjem Avstrijskem pride na 100 kmetij 28 traktorjev. Za tema dvema deželama sledijo Solnograška, kjer pride na vsako 4. kmetijo 1 traktor, Koroška (na vsako 6. kmetijo), Predarlska in Tirolska. Na Štajerskem pride samo na vsako 10. kmetijo 1 traktor. 2*orast števila brejih svinj in pujskov Pri štetju prašičev 3. marca t. 1. so našteli 2,359.162 prašičev. V tem številu je bilo zapopadenih 582.045 pujskov pod 8 tednov starosti, 985.905 prašičev pod pol leta starosti; plemenskih svinj so našteli 265.350, od katerih jih je bilo 148.065 brejih. V primerjavi s štetjem istega datuma leta 1956 je letošnje marčno število prašičev sicer za 3 °/o nižje od lanskega, v skupnem številu je vendar 6 °/o več pujskov, število brejih svinj pa je višji za 5 «/o. To štetje potrjuje napoved ob pregledu štetja od 3. decembra p. L, da moramo od letošnje jeseni naprej računati z naraščanjem ponudbe pitanih prašičev. Uničujmo praprot Praprot je zelo škodljiva rastlina tako na; travnikih in v gozdu, kakor tudi v živinoreji. Najcenejšim; potom jo uničujemo1 prav sedaj v začetku junija, ko so- stebla 30 do 40 cm visoka, listi pa še zaviti. V tem času stebla enostavno pobijemo. Videli bomo, da se odlomijo že ob lahkem udarcu. Iz stebel teče mnogo! soka, znamenje, da smo rastlino zelot oslabili. Sicer bodo stebla pognala še v drugič in mogoče tudi še V tretjič in četrtič. Če jih bomo vedno sproti pobili, bo praprot kmalu uničena in bo izginila. Število kmetijskih delavcev pada Po poročilu štajerske zbornice delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu je bilo leta 1950 na Štajerskem še 47.625 kmetijskih delavcev. V letu 1956 je njihovo število znašalo le še 36.559. V šestih letih je njihovo število padlo za 9.066. Najmočnejši je bil padec od leta 1955 na leto 1956, ko ja znašal 3.066. Z D RA V S TV ENI KOTIČEK Spanje kot zdravilo Steyr-traktor 80 in 80 a: | Oskrba in nega traktorja ter njegovih priključkov Predpisana maziva: Motor in čistilec zraka Menjalnik, diferencial, kfmami prenos in pogon Ležaji koles Vodna črpalka poletno!: motorno1 olje SAE 30 zimsko: motorno olje SAE 20 diferencialno1 olje SAE 90 mast za kroglične ležaje točka kapljivosti najmanj 160° C točka tekočnosti najmanj 135° C mast za vodno črpalko točka kapljivosti najmanj 120° C točka tekočnosti najmanj 100° C Splošno1 znano* je, da je spanje za zdravje potrebno1. Spanje tudi V precejšnji me-ri pomaga pri zdravljenju mnogih bolezni. Vsaka bolna žival počiva in spi več kot zdrava. Bolnik tudi čuti povečano1 potrebo po počitku in spanju. Zato je nekako haravno1, da uporabljamo spanje in počitek kot zdravilno1 pomoč. Naravno1 spanje Poglabljamo in podaljšujemo1 z uspavalnimi sredstvi, ki večinoma tudi olajšajo th celo1 popolnoma izključijo; bolečine. Glavni namen je odstraniti vse zunanje notranje povode in dražljaje, ki bi preko živčevja neugodno1 in vznemirjajoče delovali na telo in na potek ter razvoj bolezni. Nekatera zdravila delujejo1 na naše živ-cevje in preko; njih na odrejena živčna središča, ki vplivajo uspavajoče. Pri tem **as vodi misel, da pri marsikateri bolezni 116 nastopajo' takoj od vsega, začetka spremembe v samem tkivu ali organu, tem-da se ti nahajajo) le v nekem razdra-zenem in vznemirjenem stanju. Saj mo-remo tedaj ugotoviti samo povečano šte-ydo krvničk, pospešen utrip srca in bitje de ter povišan krvni tlak. Diuge slične d vidne spremembe so tako neznatne, a nam ne povedo- še odrejeno1, katera bo-ezen se bo iz te splošne nelagodnosti razda. C e tedaj, torej res prav v začetku Pojavljajoče1 se bolezni, ležeš in zaužiješ kako pomirjajoče, uspavajoče zdravilo1 in po njem dobro prespiš, se začetne splošne spremembe kaj kmalu poležejo, ne da bi bolezen sploh izbruhnila. Ta pojav opažamo predvsem pri prehladnih boleznih, kot so nahod, prehlad, gripa, hripavost, vnetje dušnikov in porebmice, pa tudi pljučnice in črevesnih vnetij, drisk. Podobne ugodne uspehe opažamo tudi pri prehladih s trganjem ali bolečinami v sklepih in udih. Učinek je močnejši, če nastopi še znojenje, s čimer se precej bolezenskih strupov izloča iz telesa. Dobro1 je tudi, da bolnika ne obremenjujemo v tem stanju s hrano1 ali preobilico1 tekočin. Siliti človeka, ki se ne počuti zdravega, da naj je, ni koristno. Saj bolnik itak nima teka. Vsakdo pa razpolaga s tolikšno1 zalogo1 v svojem telesu, da brez vsake škode nekaj dni lahko živi ob neznatnih količinah hrane. Ko prestane nevarno dobo1 bolezni, se javlja izdaten, navadno povečan tek. Ta pojav je tudi znak, da je nastopila doba okrevanja, da je vsa nevarnost minila. Hitro- bo bolnik spet pri močeh in sposoben za delo. Gospodarska možnost in korist takega postopka je tudi jasna. Cesto uspevamo tako- preprečiti kako dolgotrajnejšo bolehanje z veliko potrošnjo zdravil. Izognemo se tudi pogosto daljšim ali težjim okvaram zdravja,, ki jih rada pušča kot posledico skoro vsaka bolezen. Upravljanje traktorja Priprava za vožnjo: 1. Kontroliraj in po potrebi napolni rezer-var z gorivom. Ce se med obratovanjem rezervar izprazni, pride zrak v brizgalno napravo1. Izzračenje pa je zamudno! 2. Kontroliraj gladino1 vode v hladilniku! Pri hladnem motorju naj sega gladina vode 10.5 cm izpod gornjega roba polnilne odprtine! 3. Kontroliraj olje v motorju! Gladina olja ne sme biti nikdar nižja od spodnjega znaka na merilni palici. Dopolni in menjaj olje pravočasno! 4. Kontroliraj pritisk v pnevmatikah! 5. Preizkusi takoj, ko začneš voziti, ročno in nožno zavoro! Startanje motorja: Pri startanju motorja z ročnim ali z električnim zaganjačem upoštevaj pri hladnem ali ogretem motorju tovarniška navodila. Ko je motor v pogonu, ne uporabljaj dekompresorja, ker bi nastala velika okvara na krmilni napravi ventilov. 6. Motorja ne obremenjuj s težkim delom, preden ne doseže hladilna voda 50° C. 7. Upoštevaj varnostna navodila za vožnjo s priklopnikom še posebno pri vožnji v klancih! POMNI! Tudi priklopnik mora imeti predpisom ustrezne in brezhibno delujoče zavore! 8. Uporabljaj deljena nožno; zavoro samo pri poljskih delih za ozko obračanje pri najmanjši hitrosti! 9. Uporabljaj zaporo diferenciala samo-, če eno kolo spolzi! Pred vkl j učenjem zmanjšaj plin in izklopi sklopka, da ne pokvariš to napravo! Z vključeno zaporo ne smeš voziti V ovinek ali uporabljati krmamo (deljeno) zavoro! Ko spustiš izvod, se zapora samodejno1 izključi. Nega in mazanje Splošno Skrbna nega in pravilno upravljanje sta predpogoj za dolgo življenjsko dobo traktorja in da bo vedno delazmožen s čim manjšimi vzdrževalnimi stroški! PO končanih glavnih kmetijskih delih ha polju, najmanj pa vsakega pol leta, moraš traktor temeljito očistiti in vse vijake pritegniti. Enkrat na leto se mora popraviti odrgnjeno barvo, kolesa pa očistiti rje in prepleskati. Ob tej priliki preglej pnevmatike in odstrani zadrte predmete! Če je potrebno, daj pnevmatiko v popravilo! Stran 8 Celovec, petek, 7. junij 1957 Štev. 23 (788) Tekma med Sovjetsko zvezo in Ameriko Prvi sekretar CK sovjetske komunistične partije Hruščev je na letošnji otvoritvi industrijske in kmetijske razstave ZSSR dejal, da bo reorganizacija, upravljanja v sovjetski industriji in ustanovitev okrožnih gospodarskih svetov pripomogla k nadaljnjemu razvoju gospodarstva, in omogočila tesnejše sodelovanje vodilnih organov z delavci in ljudstvom.. Hruščev je še nadalje dejal, da ta reorganizacija: ni v nujni povezavi s strateškimi potrebami, kakor hočejo svet napačno informirati nekatere zahodne države, marveč da gre zgolj za težnjo, da bi se sovjetsko gospodarstvo še intenzivneje razvijalo. Razen tega. je Hruščev poudaril potrebo, da morajo sovjetski delavci čim hitreje zbirati moči v prizadevanju po* ureditvi dežele. Ves naš socialistični tabor se veča in utrjuje, je dejal, sile, ki se zavzemajo* za miroljubno sodelovanje, so na svetu čedalje močnejše in narodi nočejo vojne, zato se vztrajno zavzemajo) za mir, odločnost ljudstva in njegova volja pa imata veliko moč. Govoreč o velikih nalogah sovjetskega ljudstva za razvoj kmetijstva, je Hruščev dejal, da si je sovjetska partija postavila veliko nalogo, da bo v prihodnjih letih prehitela ZDA v proizvodnji mesa, mleka in masla v sorazmerju na prebivalca. Sovjetska! zveza bi lahko povečala količino mesa za 20 do 21 milijonov ton letno* in tako* bi lahko* že pred koncem sedanjega petletnega načrta presegla proizvodnjo ZDA. Kar pa zadeva maslo), lahko* SZ prehiti ZDA že* letos, po količini mleka! pa prihodnje leto. Razen tega! je -Hruščev še omenil, da se sovjetski kmetje trudijo, da bi letos dosegli rekordno* žetev žita, bombaža, sladkorne pese, krompirja, sočivja in drugih pridelkov. Gospodarsko sodelovanje ugodno vpliva na pomirjenje Japonska, je doslej ostala še izven različnih vojaških paktov in namerava tudi nadalje ostati na teh pozicijah, kakor je nedavno izjavil predsednik japonske vlade Kiši, ki se mudi na uradnem obisku v Siamu. Na tiskovni konferenci je poudaril, Arabske države stremijo za skupnostjo (Nadaljevanje s 1. strani) značaj priporočil in postanejo* izvršni le tedaj, če jih potrdijo* vse* države članice. Po mnenju poučenih pa je trenutno* le malo) Verjetno*, da bi načrt odobrile vse države-članice, ker politično* niso povsem enakega gledanja in liga vsled tega; tudi ne dosega tiste učinkovitosti, ki bi bila potrebna za izvedbo* tako široko zasnovanega načrta. Glede petrolejske politike* pa je ekonomski svet sprejel priporočila izvedencev o uvedbi arabskega petrolejskega' brodovja in arabskih rafinerij. S tem si hočejo arabske države ustvariti možnost, da bi del svoje proizvodnje izvažale* že kot predelano* blago, kar bi močno* utrdilo njihov položaj, zlasti nasproti zahodnim državam, katerih velike družbe zdaj izkoriščajo arabski petrolej. Vsekakor bi taka preusmeritev pomenila za arabske narode veliko zmanjšanje njihove odvisnosti od zahodnih dežel, kar bi podkrepilo njihovo samozavest ter njihov položaj v svetu. da japonska zunanja politika temelji na načelih ustanovne listine OZN in na, temelju sodelovanja z, vsemi svobodoljubnimi in demokratičnimi državami. Japonski premier je govoril tudi o* trgovini z Ljudsko republiko Kitajsko* in dejal, da bo* med svojim bližnjim obiskom: v ZDA o* tej zadevi govoril z ameriškimi državniki. Baje se bo* zavzel za, olajšanje trgovanja s celinsko Kitajsko. Kiši je* še dodal, da mu je* žal, da je Velika Britanija tako* enostransko* reševala to* vprašanje, ko je trgovanje s Kitajsko izboljšala samo z nekaterimi ublaženimi omejitvami. Od sedaj namreč Veljajo za trgovino* med Kitajsko in Veliko Britanijo iste omejitve kot za trgovino s Sovjetsko zvezo* in deželami sovjetskega bloka. Po* teh novih ukrepih se bo* angleški izvoz na Kitajsko podvojil v primerjavi z, lanskim. Ta angleški sklep je imel zelo ugoden odmev v nekaterih deželah, zlasti v Kanadi, Zahodni Nemčiji, Franciji in Italiji. Pričakovati je, da bodo zgledu Velike Britanije sledile še druge države in sprostile trgovino z Ljudsko republiko* Kitajsko, ker le taka politika razbija blokovsko usmerjenost. Gospodarsko' sodelovanje vedno ugodno vpliva, tudi na pomirjenje in je uvod za, sodelovanje tudi na drugih področjih, kar je za ohranitev miru v svetu danes še posebno* velikega pomena,. Še vedno brezvestno vežbanje vojakov Navade in razvade, ki so se jih v hitlerjevski vojski posluževali pri vežbanju mladih Vojakov, so tudi pri nas še vedno V najslabšem spominu, saj so bili tudi nešteti avstrijski možje* in fantje prepuščeni na milost in nemilost brezvestnim vaditeljem, kateri so mnogokrat s pravim sadizmom uživali, koi so v mladem vojaku načrtno* ubijali vsak ponos in dostojanstvo) ter ga vzgajali k slepi poslušnosti. Pri novi avstrijski vojaščini že od vsega početka zagotavljajo*, da tako ravnanje z mladimi vojaki ni Več možno* in so morda Vojaški zakoni res taki, da nudijo! slehernemu pripadniku vojske potrebno zaščito pred kakršnim koli izkoriščanjem. Vendar se je v zadnjem času že večkrat zgodilo, da sO pripadniki vojske zapustili svojo edinicd in se skrivali pred zasledovanjem. Pred kratkim pa so posamezni mladi vojaki, ki so bežali iz, vojske, iskali zatočišče celo na Madžarskem. Višek brezvestnega ravnanja z mladimi vojaki tudi v novi vojski pa so ta, ponedeljek zabeležili v Zahodni Nemčiji, kjer je pri neki vaji utonilo 15 vojakov, eden pa je pozneje v bolnišnici podlegel poškodbam, ki jih je utrpel pri vaji. Nesreča se je zgodila,, ko je* skupina, vojakov dobila povelje, da prebrede reko Iller, ki je na tistem mestu globoka nad tri metre. 15 vojakov je takoj zginilo pod Vodno gladino in so kljub takojšnjemu iskanju našli truplo le enega ponesrečenca. Preiskava, ki jo je uvedla pristojno ministrstvo, je pokazala, da je povelje za prekoračitev reke dal vaditelj Julitz, katerega so potem takoj aretirali. Svojih dolžnosti sta bila začasno razrešena tudi pristojni komandant kompanije in komandir bataljona. Razumljivo* pa prevladuje v nemški javnosti mnenje, da z aretacijo krivca in odstavitvijo neposredno nadrejenih oficirjev zadeva nikakor še ni rešena. Nemško ljudstvo se z vs:0 upravičenostjo zgraža nad duhom, ki še Vedno Vlada V novi vojski in ki je zelo soroden proslulim metodam hitlerjaltskih vojaških Vaditeljev. Kaj ve vzhodnonemški list o Speidlu Znano* je, da je povzročilo imenovanje bivšega nemškega nacističnega generala Speidla! za vrhovnega poveljnika sil atlantskega! pakta veliko* ogorčenje* in razburjenje. Posebno* prebivalstvo* Francije je že pogosto demonstriralo in protestiralo proti temu generalu. Velika senzacijo* je vzbudil pred nedavnim članek V vzhodnonemškem časopisu »Neues Deutschland«, ki je objavil, da je Speidel organiziral umor bivšega jugoslovanskega kralja Aleksandra in fran- coskega zunanjega ministra Barthouja, kar se* je zgodilo V Marseillu leta 1934. Dalje piše list, da ima dokaze, da je bil Speidel od leta 1930 nacistični vohun v Franciji, ki je imel tudi nalogo*, da je organiziral! omenjeni atentat. Speidel je bil takrat še* stotnik in po uspelem umoru ga je* Hitler sprejel in osebno pohvalil zaradi njegovega dejanja. Od takrat je z Veliko naglico napredoval v nemški vojski ter je baje pozneje pripravljal tudi nemški napad na Francijo*. V enem tednu spet štirje Pretekli teden se jei pri koroškem cestnem prometu pripetilo 132 nesreč. Pri nezgodah sta bili 102 osebi poškodovani, 4 pa mrtve. V vsej Avstriji je bilo* skupno 1395 nesreč in, pri teh 1175 hudo* ali manj poškodovanih, vznemirljivo število* 43 oseb pa: je bilo* usmrčenih. Žalostna številka, enotedenske bilance prometnih nesreč je vedno in vedno* opozorilo* in svarilo*, da sei naj vse prebivalstvo prizadeva za omejitev prometnih nesreč, do katerih pride* v največ primerih telaradi neprevidnosti in lahkomiselnosti voznikov, zaradi omalovaževanja promet- Dentistka Helena Galle 11. t. m. z dopusta nazaj. Škoda 440 — leto* izdelave 1956 — (Eintauschfahrzeug) — kakor nov, 26.000 šilingov pri: Opel-Vertretung Kirchbairmer, Celovec - Klagenfurt, Rosentalerstrasse 24. / mrtvi na koroških cestah nih predpisov ter pod vplivom alkohola. Posebno V bližnjih dveh praznikih poja-čimo pozornost, da ne boi marsikatera izletniška vožnja usodna za brezskrbne izletnike. Prirodoznanstveno društvo* za Koroško bo v sodelovanju z Avstrijsko-jugoslo-vanskim društvom priredilo danes ob 20. uri v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu predavanje: Elektronski mikroskop v službi naravoslovja. Predaval bo dr. Z. Devidč z zagrebške univerze. Na, prodaj je manjše lepo* urejeno kmečko* posestvo, 6 ha njiv in travnikov ter 6 ha gozda. Četrt ure od industrijskega kraja, Bistrica v Rožu ter 1 minuto od glavne ceste Celovec—Št. Jakob V Rožu. Podrobnejše podatke pri Hranilnici in posojilnici Št. Janž v Rožu, pošta Svetna ves (Weiz,elsdo*rf). i iR A D I O* iPii? OCR A M RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 0.45, 7.45, 12.30, 17.00 20.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šiagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa. Sobota, 8. junij: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Širni pis*ani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Mesto in podeželje — 16.15 Igra zabavni orkester Radia Dunaj — 16.30 Ljudske šege in navade — 17.10 Odlični izbor — 18.10 Za dobro voljo ob koncu tedna (slov.) — 20.16 Revija dobre volje — 21.30 Naša radijska družina. Nedelja, 9. junij: 6.10 Svečani jutranji pozdrav — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Melodije Hansa Lohra — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroški običaji ob binkoštih — 14.30 Pozdrav nate — 17.45 Glasbeno srečanje dežel — 19.00 Nedeljska športna poročila — 20.15 Radijska pripovedka — 21.15 Šiagerji o ljubezni. Ponedeljek, 10. junij: 6.10 Šopek melodij — 7.20 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 8.15 S pesmimi in plesi od Schwarzwalda do Črnega morja — 9.00 Dobro razpoloženi na praznik dopoldne — 10.45 Igra godba na pihala Rudi Platzer — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 19*.00 Športna poročila — 20.10 Ena proti nič za Evo. Torek, 11. junij: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Človek in vreme —14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež: O trakulji (slov.) — 15.30 To so bile binkošti — 15.45 Glasba iz filmov — 16.45 Otroci, mi pojemo — 18.25 Radijska prijateljica — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 Orkestralni koncert. Sreda, 12. junij: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Obisk pri koroškem slikarju Avgustu Čebulu (slov.) — 15.45 Zveneče strune — 16.00 Oddaja za žene — 16.45 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.15 Lepa pesem — 18.15 Pesmi in glasba iz Koroške — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.16 Zabavna glasba avstrijskih komponistov. Četrtek, 13. junij: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Fantje se zbirajo (moški ansambli, slov.) — 16.00 Predavanje zborov — 17.15 Popoldanski koncert — 18.30 Avstrijska oddaja za delavce — 20.16 Št. Vid žene živino na planine — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 14. junij: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Matilda Ko-šutnik: Poplačana ljubezen (zvočna igrica za otroke, slov.) — 16.45 Znanje za vse — 17.15 Popoldanski koncert — 18.15 Oddaja za mladino — 18.45 Narodne pojeta Dušan Pertot in Franc Novina (slov.) — 19.05 Mednarodna alpska vožnja — 20.20 „Solna koračnica", slušna igra. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00. Sobota, 8. junij: 9.30 Lepe pesmi, znane melodije — 10.10 Zabavna matineja — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Izpod Triglava — 13.30 Od arije do arije. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila — 18.00 Okno v svet. — 20.00 Veseli večer. Nedelja, 9. junij: 7.35 Zabavne melodije — 7.20 Pisan spored narodnih in domačih napevov — 10.15 Zabavni zvoki — 10.30 Javna glasbena oddaja — 13.30 Za našo vas — 14.00 Naši poslušalci čestitajo in voščijo — 16.30 Glasbeni mozaik — 17.30 „Dreyfusova afera", radijska igra —18.30 Melodije za dobro voljo — 20.00 Zabavna glasbena oddaja. Ponedeljek, 10. junij: 10.10 Za staro in mlado — 11.35 Domače pesmi in napevi za dobro voljo — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pisan spored zabavnih melodij — 14.35 Voščila — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.15 Po Koroškem, po Kranjskem... — 18.40 Mladinska oddaja — 20.00 Simfonični koncert. Torek, 11. junij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Slovenski zbori in samospevi — 10.10 Za vsakogar nekaj — 11.15 Za dom in žene — 12.00 Igra kmečka godba — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Pisan operni spored — 14.20 Zanimivosti iz zna- nosti in tehnike — 14.35 Voščila — 18.00 Športni tednik —* 18.30 Iz zakladnice slovenskih samospevov — 20.00 Češka zborovska glasba. Sreda, 12. junij: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Iz filmov in glas-benih revij — 10.10 Dopoldanski koncert 11.00 Za ljubitelje narodnih pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 V zabavnem ritmu — 13.30 Narodne pesmi bratskih jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert po željah — 20.00 Večerni operni koncert. Četrtek, 13. junij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Fantje se zbirajo ... — 9-20 Od popevke do popevke — 10.10 Iz oper m baletov — 11.00 Pesmi za naše male — 12.02 Južni ritmi — 12.30 Kmetijski nasveti ' 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti ' 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 14. junij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Jutranji divertimento 10.10 Tisoč taktov zabavnih melodij — U-° Za dom in žene — 12.00 S pesmijo po do mači deželi — 12.30 Kmetijski nasveti ^ 13.15 Ritmi in melodije — 14.35 Naši poslU' šalci čestitajo in voščijo — 15.40 Tkalec * ljudski pesnik Miha Andreaš — 17.10 Z3 športnike — 18.15 Slovenske narodne ~~ 20.00 Prenos otvoritve zabavnega festival iz Beograda. V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 11.00 ure oddaja na valu 202 m.