SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogerskoi V« leta K 2-— Va leta K 4-— celo leto K 8'— za inozemstvo:	„	* 2*50	*	* 5*—	„	„10-—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Ceto li.	Posamezna števillta 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 6 kron.		Štev. 9.
Lov na tigre v Indiji.
Angleški kralj Jurij (X) in napalski indijski knez Maharadija (XX) s spremstvom na lovu
v Napalu v Indiji.

Beneški Slovenc-. Oče osmerih sinov. 40 let stavec. Brat Martin. Bolgarski princ Boris.
Poslednja žvepljenka!
Izvirna črtica. — Spisal Š.
Pravijo, da ženske mnogo govorijo, če skup pridejo. — Pa če taki strici dobri prijatelji skup sedejo, — moj ljubi ! — ti tudi kaj znajo.
Stari Fajfar, bogat mlinar tam ob Sotli, je imel tudi gostilno, krasno, novo-zidano enonadstropno poslopje ; pa njemu na čast bodi povedano, da je v gostilni vladal strog red Zato se je že skrbelo od druge strani.
Bilo je v februarju, meglen večer. Veliko gostilniško sobo razsvetljuje električna žarnica kot beli dan, okolo velike mize pa sedijo Fajfar in njegovi prijatelji : Andrašekov Peter, Rizman, Predikaka in Angelc. Malo pijejo, pušijo in se pomenk-vajo: „Kako se je kateri ženil?“ Bog sam vé, kako so danes na ta predmet prišli ! Bile^so navadno kratke zgodbice : „Božja pot — nazaj grede muzika — hudičeva pot — ples — moraš!“
„Fajfar, ti še povej !“
ki je stala ravno na mestu, kjer smo zdaj, in tu pil cel popoldan.
Proti noči se podam na pot. Droben sneg je naletaval in oster krivec mi je bril v obraz.
Prižgem si „porcelanasto !“ si mislim. Nažigal sem, nažigal, — slednjič imam še le eno edino žvepljenko ! Zdaj še le pridem na to, da mi jih je veter sproti vgašal. Obrnem vetru hrbet, potegnem suknjo čez glavo, — no hvala Bogu, s poslednjo sem vžgal ; potem grem pogumno naprej.
Dolgo sem hodil, slednjič zagledam ob cesti hišo in luč. Ali sanjam ? Naš sultan mi primaha nasproti ter me veselo pozdravlja in prej, ko sem mogel ziniti besedico, me prime stari mlinar za rokav in potegne v hišo — ono, ki še zdaj tam-le stoji. In Marička me s solzami v očeh pozdravlja : „Franča, Franča, saj sem vedela, da boš nazaj prišel !“
Se tisti pust sva se vzela.
Čez leto dni mi je zaupala skrivnost, da sta tisto nedeljo popoldan in še pozno večer z materjo očetu tako „glavo vmi-
Hrvatske narodne
Fajfar si prižge svojo „prcelanasto“, potegne krepko, pogleda skoraj plaho po sobi, če ni kje „mati“ tu — ni je bilo ! — potem začne :
Jaz nisem tu rojen — jaz sem Pem (Čeh) iz Morave. V ta mlin sem prišel kot ubog mlinarski pomočnik. Stari je bil grozen sitnež. Noben pomočnik ni zdržal dogovorjenih štirinajst dni, mene pa je zadržavala njegova edina hčerka, brhka Marička, že tretje leto. Obljubila sva si zakon ; mati je vedela za to in dajala potuho, kjer je le mogla ; stari pa je vpil: „Rajši jo zadrgnem, kakor bi jo dal kakemu mlinarju !“ Tako je sovražil svoj poklic.
Bilo je tisti teden po Treh kraljih. Moja stranka v hiši je sklenila, da sem moral v nedeljo stopiti pred očeta in brez ovinkov prositi za roko brhke Maričke.
„Človek, ali si znorel? Kaj misliš, da sem jo za plotom našel ? ! Poberi se!“ je rohnel stari mlinar.
„Torej mi je ne daste?“ sem še enkrat vprašal.
„Ne!“
„Potem pa si jo obdržite do sodnjega dne!“
Te besede so ga tako osupnile, da je molče vzel moje bukvice s police in mi jih zagnal po mizi. Vzel sem in šel.
V veži sta me že čakali ženski. Marička se je cmihala in me lovila za roko, njena mama me je za suknjo zadržavala, jaz pa sem se njima izvil in šel v gostilno,
noše v Dalmaciji.
mali“, da jima je na cesto pobegnil. In jaz sem ji povedal, kako sem si s poslednjo šibico nažigal „porcelanasto“ :	da sem
obrnil vetru hrbet, potem pa se pozabil zopet naprej obrniti, in sem tako zopet nazaj prišel. To je naredila poslednja žvepljenka !
*
* *
Stari Fajfar, bogat mlinar tam ob Sotli, še ni do cela izgovoril zadnjih besed, ko se začno odpirati vrata gostilniške sobe in prikaže se velik sod, . . . okolo njega privezan snežno-beli predpasnik, . . . nad njim glava... To ni sod, to je gospa Marina Fajfarova, nekdanja — brihtna Marička !
S komaj znatnimi koraki se približa mizi in ostro pogleda svojega Frančo : „Si pa že zopet kaj golomodil ! “
„Jaz nič! O letini smo govorili !“
Sicer pa gospa Marina ni zlobna ženska ; dober je vsak tolsti človek. Prijazno se obrne k pivcem, po-žvenklja s ključi, ki so ji viseli ob boku in reče : „Deveta ura bo kmalu!“
„To se pravi : Plačaš, pa greš!“ zagodrnja Andrašakov Peter. Tudi ostali so bili istega mnenja in plačali. Vedeli so, da je od nekdaj strogi hišni red tako.
„Pa škatljo šibic mi še dajte“, pravi fant, ki je pil z drugimi vred, „kajti ni dobro, če človeku poide . . .“
„Zadnja žvepljenjka“reče gostilničarka, dobrovoljno pogleda svojega moža, ter da fantu škatljico žvepljenk.
Gostje so se namuzali ter se razšli.
Zunaj je nekdo krepko zankal : „Ju-uuu-huhuhu!“ Najprej rezko in glasno, potem dolgozategnjeno, nazadnje v presledkih vedno bolj tiho, kakor bi se izgubljal jek v daljavi.
Ženitna ponudba.
Novela. — Spisal Starogorski.
Upravnik nekega ljubljanskega dnevnika, gospod Radoslav Leander, je sedel v upravništvu in pregledoval ravnokar došlo jutranjo pošto. Bili so to po večini inserati in naročniki. Inserate je odbral, da je takoj vpiše, zakaj do desetih morajo biti v stavčevih rokah. Drugo ima čas počakati. Tu je bilo naznanilo o prodaji posestev, kupčija vsake vrste, iskanje služb, priporočanje gostilne in nekaj ženitnih ponudb.
Gospod Radoslav Leander je jel urejevati te inserate po vrsti, meril 'velikost in petitne vrste, kakor je kdo zahteval, prebiral in popravljal tuintam besedilo brez posebne pozornosti. Navajen je bil že temu tako, da ga niso zanimale niti ženitne ponudbe, kar se bo gotovo cenjenim bralcem in bralkam zdelo malo čudno. Da bi ga ženitne ponudbe ne zanimale? . . . In vendar ga niso. Dasi neoženjen, vendar jih je bil že tako navajen, kakor kakega drugega inserata, kjer se govori o kaki prodaji in kupčiji. Pregledal je le, če morda ni kak slovnični pogrešek in na ime, da je vedel vpisati v inseratno knjigo.
Tokrat je bilo pet ženitnih ponudb. Trije gospodje so hrepeneli po zvesti ženski duši in dve dami po ljubečem moškem srcuv—
Se zadnjo in konec.
Nastavil je pero v rubriki ime inse-renta. Roka mu je omahnila, lice obledelo.
Sklonil se je k pismu in še enkrat počasi prebral ime :
„Ada Pavlič. Trst, Via Acquedotto.“
Kako dolgo je gledal ta podpis, ni vedel niti sam. Vzdramil se je še le, ko je nekdo trkal na vrata njegove pisarne.
„Prosim.“
Glas je bil trepetajoč, zamolkel.
„Gospod upravnik, prosim za inserate, če jih je kaj. Zadnji čas je!“
Bil je stavec.
v Radoslav Leander je pogledal na uro. Četrt na enajst. Kdaj je minil čas?
„Tukaj so. Pravkar sem vam jih mislil poslati v stavnico.“
Stavec je odšel. Radoslav Leander pa je podprl glavo z rokami in pred očmi mu je plavalo še vedno besedilo zadnje ženitne ponudbe:
Gospodičina, 23 let stara, iz boljše hiše se želi v svrho možitve radi premalega znan ja seznaniti z boljšim, ne nad 37 let starim gospodom.
Pisma s sliko na upravništvo tega lista pod „Nada“ do konca tega meseca!“
Težak, bolesten vzdih se je izvil iz Leandrovih prsi.
„Ada? . . . Ti? . . .“
*
Bilo je pred petimi leti. Mesec maj je razsipal ves svoj naravni čar. Vsak grm, vsako drevo se je odelo v praznično obleko in dehtelo je življenje, brezskrbno in smehljajoče . . . Solnce je poljubljalo cvetje, kakor ženin nevesto in njegovi žarki so ogrevali in božali tako prijetno in ljubko, da je vse stvarstvo dehtelo sladke blaženosti in razkošja. Morje je ležalo mirno, kakor bi spavalo, le lahen dih spavajo-čega je vznemirjal valčke, ki so bežali po tej gladini, kakor razposajena otročad, ter se obešali na čolne, ki so nalahno pluli po zelenomodri gladini.
(Dalje prihodnjič.)
Angleški kralj na lovu tigrov. Angleški kralj Jurij ni hotel opustiti za časa bivanja v Indiji, da bi ne šel na znamenit lov na tigre. Sprejel je z zadovoljstvom povabilo Napalskega Maharadja, v katerega državi se nahajajo v veliki množini te nevarne pisane mačke — tigri, ki imajo tako moč v šapah, da z enim udarcem usmrte vola, kaj šele človeka. Lahko si mislimo, da se je pri tem kraljevem lovu ukrenilo vse, da se prepreči vsaka nevarnost. Za lov uporabljajo za to dresirane slone, na katerih jahajo ter z varnega sedeža na njih streljajo na zverino. Stojišča lovcev, h katerim so priganjali tigre, so bila postavljena tako visoko, da bi je „gospodarji Džungle“ (kakor tam imenujejo tigre) komaj v silovitem skoku preskočili. V bližini kralja so bili najboljši angleški in indijski strelci. Vsekakor je bil lov zelo razburljiv, in kralj sam je usmrtil štiri tigre, katerih krasne kože se bodo razpostavile v londonski kraljevi palači. Naša slika nam kaže slone, na katerih so preganjali tigre in celo vrsto ustreljenih tigrov in druge divjačine.
Oče in osem sinov. Redke so rodbine, ki bi se lahko ponašale z visoko starostjo roditeljev, a še redkejše so, ki bi lahko ponosno rekle : To so moji potomci, vsi zdravi h\ čvrsti. Današnja slika nam kaže rodbino Štolfa iz Sežane na Primorskem z očetom Valentinom, starim 86 let in osmero njegovih sinov. Oče Valentin Štolfa je znan daleč okrog kot trgovec ter je splošno priljubljen. Začel je z malim in še povspel do veleposestnika. Z ženo Katarino sta vzgojila osem sinov in tri hčerke,
100 let stara praprababica Alojzija Kertu pestuje svojo pol leta staro prapravnukinjo Hilarijco Zorn v Gorici. (Besedilo glej v prejšnji številki.)
od katerih so omožene že vse tri. Sinovi, ki so bili vsi vojaki s prilično 20 let skupne aktivne službe, so že tudi vsi samostojni gospodarji. Najstarejši, Ivan, je prevzel očetov posel kot trgovec in gospodar na starem domovju v Sežani. Drugi sin pa je prevzel manjšo trgovino na novem domu ob postaji v Sežani. Tretji je kavarnar in restavrator^ četrti je trgovec z mešanim blagom in župan sežanski. Dva sta v Trstu v prosti luki, eden pri južni železnici v Divači in najmlajši davčni kontrolor v Sežani. Vsi pa so vrli, zavedni Slovenci. * Če ohrani usoda do februarja 1913 pri življenju očeta Valentina in mater Katarino, bodeta obhajala zlato poroko. Vrlima slovenskima staršema kličemo: Bog ju ohrani čila in zdrava mnogo let, da bodeta
Valentin Štolfa v Sežani in njegovih osem sinov, ki so bili vsi vojaki.
mogla obhajati ne le zlato temveč tudi demantno poroko.
Mlad hrvatski skladatelj. Dne 8. t. m. so priredili člani „Brača hrvatskoga zmaja“ svojemu velezaslužnemu skladatelju Ivanu pl. Zajcu k njegovi 801etnici svečan večer, katerega so se udeležili mnogobrojni odlični gostje iz vseh meščanskih krogov mesta Zagreba.
Na tem večeru je nastopil prvič v javnosti Zajčev učenec, g. Božidar oirola, sin hrvatskega učitelja in književnika g. S tj. Širole — s svojo moderno in lepo skladbo : overtura „No vìa od Stanca“. Overturo je izvajal popolni orkester izborne domobranske godbe pod osebnim vodstvom kapelnika g. Ivana M uh vica. Skladba je že pri prvih akordih osvojila občinstvo, ki je mladega skladatelja burno pozdravilo in mu poklonilo lovorov venec.,
Vsi zagrebški časopisi so se pohvalno izrazili o mladem skladatelju. Pokazal je, da je izboren talent in sijajno bodočnost. I njegov učitelj skladatelj Zajc sam je ponosen nanj.
Gosp. Božidar Širola, katerega sliko prinašamo, je prijatelj našega lista. Rojen je v hrvatskem Žakanju (kraj Metlika), kjer je bil njegov oče več let učitelj. Gimnazijo je dokončal z odličnim uspehom v Karlovcu in Zagrebu in študira sedaj zadnje leto na modroslovni fakulteti zagrebške univerze kot odlični dijak ter se poda po-I tem v Monakovo.
Glasbe se je jel učiti že v ljudski šoli, in nato je s prirojeno nadarjenostjo in marljivostjo nadaljeval svoj pouk, dokler se ni pod slavnim maestrom Zajcem povzpel do glasbenika in skladatelja. Mladi umetnik ima že veliko skladb še neobjav Ijenih, med njimi tudi veliko kantato „Krst pri Savici“ našega Prešerna, zloženo za solo, zbor in veliki orkester in opere „Kri-jer“ in „Bijeg“, lepe pesmi „Mrazove se-j strice“, simfonije itd. Kot diletant ni hotel v javnost, nego čaka trenutka, da se lahko predstavi kot umetnik. Tudi mi se veselimo sijajnega uspeha g. Božidara Širole, ki ga je dosegel 8. t. m., ker tudi nas Slovence srčno veseli vsak napredek milih bratov Hrvatov.
Štirideset let stavec. Redko slavje je praznoval Ivan Teršelič svojo štiridesetletnico kot stavec. Rojen je bil I. 1847. v Veliki Dolini na Dolenjskem. Oče je bil učitelj in pozneje nadučitelj v Čatežu. Umrl je šele pred dvema letoma star 90 let. Slavljenec se je učil tiskarske obrti v Za-
grebu in je imel pozneje pri ustanovitvi tiskarskega strokovnega društva velike neprilike in sitnosti od oblasti. Služboval je kot stavec še v Sisku in Mariboru. Leta 1872. je vstopil v tiskarno „Družbe sv. Mohorja“ v Celovcu, kjer je še danes. Akoravno sta ga sluh in vid že nekoliko zapustila, vendar je še čil in krepak in izvršuje svoj poklic v občno zadovoljnost.
Na čast jubilarju se je zbralo tehnično osobje in uradništvo „Družbe sv. Mohorja“ v mali dvorani hotela Trabesinger. „Družba“ mu je pri tej priliki poklonila večji denarni znesek, o_sobje pa mu je izročilo dragoceno darilo v spomin na redko slavje štiridesetletnice.
Brat Martin. V ormoški čitalnici se je vprizorila v nedeljo 21. januarja t. 1. igra „Brat Martin“. Dasi v majhni dvorani
Mlad hrvatski skladatelj Božidar Širola v Zagrebu.
in na tesnem odru je dosegla vendar jako povoljen uspeh ; posamezne vloge so bile namreč zelo srečno razdeljene. Prinašamo sliko g. Dom. Serajnika v naslovni in glavni vlogi. Enakega igralca, ki bi brez umetnih sredstev tako izvrstno zadel značaj redovnika i po zunanjosti i nastopu,
bi bilo gotovo težko najti tudi na večjih odrih. Druga slika nam kaže vse igralke, in igralce te igre.
Slovenski drvarji v Ameriki Iz Ta-
coma Wasch v Ameriki nam je poslal naš rojak Ivan Udovič sliko, ki jo priobčujemo. V severo - zapadnih gozdovih Unije dela mnogo Slovencev in na sliki, ki jo priobčujemo so delavci vsi Slovenci. S slike lahko razvidijo čitatelji, kako velikanska drevesa še rastejo tam in kako težavno je delo amerikanskih drvarjev, ki podirajo sto- in stoletna drevesa.
Pustni orači. Minil je Pust, ta čas presneti, kakor je rekel pesnik Prešeren in z njim vrvenje. V slovo prinašamo danes sliko „Pustnih oračev“. Orači so skoraj povsod ha Štajerskem običajne pustne maškare. Izposodijo si od deklet krasne svilene robce, ki si jih navežejo na hrbet, prsa, roke in ledja. Vsa skupina je jako slikovita. Kakor drugi narodni običaji, izginja čedalje bolj tudi „fašenkovanje“ in ' le tuintam se še dobi par dobrovoljnežev, ki se našemijo sebi in drugim v zabavo. Fantje se vprežejo našemljeni v pljug ter gredo po vasi od hiše do hiše orat za „debelo repo“, kakor pravijo. Pri tem delu vriskajo in pokajo z bičem. Dva druga pa imata jerbase in pobirata „plačilo“ za orače. Radodarne gospodinje dajejo krape, klobase, slanino, jajca in druge take reči, s čimer si potem skupno narede pojedino, ali pa prodado. Ponekod so še ti „Pustni orači“ tako v navadi, da bi se čutili gospodarji in gospodinje razžaljeni, ako bi šli „orači“ mimo njihovega doma. Naša slika nam kaže „Pustne orače od Sv. Barbare v Halozah na Štajerskem.
Beneški Slovenci. „Slovenski Ilustrovani Tednik“ hoče seznaniti svoje čitatelje tudi s Slovenci izven avstro-ogrske države, ki se nahajajo v Lombardiji, sedanji italijanski pokrajini. Dobili smo od tam nekaj slik, katere bomo priobčili. V Videmski okraj (provinca di Udine) spadajo Slovenci iz Rezije in tvorijo samostojno občino (comune di Resia), ki je razdeljena v štiri podobčine : Bilo (S. Giorgio), Njiva, Osojani (Oseacco) in Sölbica (Stolvizza).
Rezijanci so bistroumni in jako samozavestni. Ponosni so tudi, če se kdo zanima za nje in za njihovo deželo. Beneški Slovenci ljubijo svoj jezik in zelo radi poudarjajo : „My nysömö Laške, my sömö Slavinske, Rozojanuvi!“
Šole, katere ima vsaka podobčina eno, so priproste, triletne ljudske šole z izključno
laškim učnim jezikom. A vkljub temu Rezije ne bodo poitalijančili, zakaj Rezijan preveč ljubi svojo govorico in je ne opusti.
Brat „Martin“ v Ormožu : Učitelj D. Serajnik kot brat Martin.
Zastave kitajske republike. Kitajska republika je zunanjim državam naznanila svoje nove oficielne zastave. Narodni prapor ima pet prog rdeče, rumene, modre,
bele in črne zastave, ki označujejo petero na Kitajskem živečih plemen. Zastava armade je rdeča in ima v sredini zvezdo z devetimi žarki, ki nosijo na koncu rdeče kroglje. Mornariška zastava je tudi rdeča, v gornjem notranjem kotu pa ima modro zvezdo na belem polju.
Cenjenim naročnikom.
Zgodi se, da ta ali oni naročnik ne dobi katere številke našega lista. Prosimo, da se raditega ne razjezi, nego naj reklamira. Reklamacije so poštnine proste in mu torej treba zapisati samo na kos papirja naš naslov in katere številke ni prejel. Mi mu takoj dopošljemo zahtevano številko. Ni pa vedno naša krivda, če naročnik ne prejme te ali one številke, zakaj mi odpošljemo vse vestno in redno. Največkrat je krivda na pošti, ali pa kdo drugi vzame list in ga ne odda naslovljencu.
Letos se je število naših naročnikov več kot podvojilo, kar je posebna zasluga naših prija -teljev in poverjenikov, katerim izrekamo tem 'potom našo iskreno zahvalo. Gotovi smo, da se to število še pomnoži, da bo list lahko vršil stavljeno nalogo in se povečal.
Pri tolikem številu novih naslovov se pa prav lahko zgodi, da dobiva kdo po dva lista. Prosimo, da nam enega vrne z opombo: „imam že en izvod!“ Nove in stare naročnike prosimo, da z vpo-šiljatvo naročnine ne odlašajo, ko jim ista poteče, temveč da jo nemudoma obnove. S tem nam prihranijo mnogo dela in sitnosti. Kdor ne obnovi naročnine pravočasno, mu bomo brez vsakega obzira ali je Peter ali Pavel ustavili list. Imamo dovolj bridkih izkušenj v tem oziru. So ljudje, ki imajo celo narodnost v zakupu, ki si dajejo pošiljati list in če se jih „drznemo“ opomniti na njih dolžnost, pa je zamera na vseh koncih in krajih. Ker je pa bolja prva zamera nego druga in da se obvarujemo škode, bomo ustavili list vsakomur, ki ga ne plača ali ki ne obnovi naročnine pravočasno. Poglejte nemške, laške i. dr. liste, bodisi delavec ali minister, kmet ali meščan, vsak mora plačati list in če ne obnovi naročnine pravočasno, se mu brez obzira — in če je tudi dostojanstvenik ali minister — ustavi lisi. in nikdo se ne čuti radi tega užaljenega. Mi bi pa pri naših bor n Vi slovenskih razmerah morali imeti najmanje kakega Rotschilda, da bi nas zalagal s cvenkom če bi hoteli izhajati. Ker pa nimamo ni Rotschilda in nikogar, ki bi nam dajal le vinar podpore, moramo pač zahtevati od naročnikov, da izpolnjujejo točno svojo plačilno dolžnost. Prosimo pa ludi, naj vsakdo, kdor je naročil list, ali obnovil naročnino napiše svoj natančen naslov in pripomni ali je nov ali star naročnik. Dobili smo nekaj naročnikov s površnimi naslovi in jim pošta lista ne more dostavljati. Prosimo jih, da nam vpošljejo natančen naslov. Ce se komu izgubi kaka priloga romana, mu je radovoljno brezplačno dopošljemo, da bo imel ves roman skupaj.
Ker sedaj urejujemo vse naslove, ter jih bomo dali potem razmnožiti, da jih bomo imeli za celo leto, prosimo vljudno vse, da pogledate sedaj in prihodnjič ovitke, in če opazite v svojem naslovu kak pogrešek, da nam to nemudoma javite, da se še pravočasno popravi.
Odveč je, da bi vnovič klicali: širite naš list; vzamite ga v roke in uverjeni smo, da ga ne odložite, da bi ne sklenili, da si ga naročite ali ob-
7ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni im,če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid“. Mi smo se sami £ј(л V ZjIJ Lvv) prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo K 5'—, 2 tuca ta K 8-60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feiler v S tubici štev. 280 (Hrvatsko).
Pustni orači pri Sv. Barbari v Halozah na Štajerskem.
novite naročnino. „Slovenski Hustrovani Tednik“ je del naše prosvete in komur je mar prohuja slovenskega naroda in p o v z di g a njegove kulture, ta bo podpiral in širil naš list. In z zavestjo, da delamo za svoj narod in njega dobrobit idimo na delo kot bratje in prijatelji, na delo za razširjanje „Slov. Ilustr. Tednika“.
NOVICE.
Zračno brodovje. — Francija bo imela najbrže v kratkem času že silno zračno brodovje. O koristi aviatike je predaval na pariški Sorboni častnik, ki je pozival Francoze, naj prispevajo za zračno brodovje. Nekaj tisoč ljudi je bilo navzočih. Hrupno so odobravali njegove besede: nabrali so hitro 3000 frankov, fabrikant Michelin pa je podpisal 100.000 frankov za zračno brodovje. — Tudi Nemčija hoče imeti kar največ aeroplanov in vodljivih zrakoplovov. V Nemčiji že fantazirajo, kako polete s temi zračnimi ladijami nad Pariz ter ga uničijo.
40 let stavec: Ivan Teršelič v Mohorjevi tiskarni v Celovcu.
Vojaštvo na Primorskem. Prihodnji mesec zapusti 19. pešpolk Dunaj ter se nastani v Sežani, Tolminu in Kobaridu in sicer v vsakem kraju po en bataljon. Štab pešpolka pride skoro gotovo v Tolmin, kamor pride novo brigadno poveljništvo. — Nekaj topov, vojaških voz in vojaštva je že došlo v Vipavo.
Madžarske šole na Hrvatskem. Do leta 1890 je bilo na Hrvatskem samo 6 madžarskih šol, in sicer ena javna in pet zasebnih. Danes jih je že 70. Vzdržuje jih ravnateljstvo ogrskih državnih železnic in šolska družba „Julian“ (ogrski šulferajn). S posebno silo so se vrgli Madžari na Slavonijo, katero sma-
Iz Beneške Slovenije : Možnica.
trajo za del Ogrske. — Ogri in Nemci so enaki.
Grozen zločin pri poroki. Iz Madrida poročajo, da je tovarniški delavec Diario Perez napadel neko nevesto, ki je ravno po poroki zapuščala z ženinom cerkev, ter ji z nožem prerezal vrat, tako, da ji je skoro popolnoma odrezal glavo od trupla. Nevesta se je zgrudila na licu mesta mrtva na tla.
Vojaški nabori. Ker so vojaški nabori, kakor smo že poročali, preloženi na nedoločen čas, se bodo vršili meseca marca in aprila prostovoljni vojaški nabori za tiste mladeniče, ki pozneje ne bi imeli časa, iti k naboru. Dotični se naj zglasijo pri svojih občinskih uradih.
Zaklad v puškini cevi. Neki pariški starinar je prodal nekemu nabiratelju starin staro arabsko puško. Ko je kupec pregledal puškino cev, je opazil, da je začepljena. Odprl je previdno cev in našel v njej kožnat mošnjiček, v katerem je bilo 243 dragocenih briljantov (dragih kamnov) in bisernih zrn. Med starinarjem in kupcem je nastal prepir, ker je kupec trdil, da je on s puško kupil tudi dragocenosti, za katere ni vedel ne on, ne starinar. Zaradi tega so dragocenosti shranili pri sodniji, ki odloči, na čegavi strani je pravica.
Velikanske povodnji so imeli ta teden na Portugalskem. Iz vseh strani države prihajajo strašna poročila. Cele vasi, cela mesta so bila pod vodo, železnice in mostovi so razdejani. V pokrajini Guadiana je 50.000 ljudi brez strehe in škodo cenijo na 20 mi-Ijonov kron.
Umor priznal po dvanajstih letih. V Buzetu v Istri je pred dvanajstimi leti izginila kmetica Burzič. Njenega moža so takrat zaprli, pa so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Sedaj se je javil sam in priznal, da
je pred dvanajstimi leti v bližnjem gozdu svojo ženo s koso razkosal na drobne kose.
Opozarjamo še enkrat na krasno Gan-glovo knjigo Beli rojaki, ki bi si jo naj nabavil vsak ljubitelj lepe slovenske knjige, zlasti bi pa naj „Beli rojaki“ ne manjkali v nobeni knjižnici. Knjiga se odlikuje po izborni vsebini in krasnem jeziku ter se dobiva po vseh knjigarnah ali pa naravnost v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Miklova Zala. To narodno igro uprizori v nedeljo 25. t. m. slov. kršč. soc. delavsko
1

Bolgarski princ Boris, rojen 31. januarja 1894, proglašen za polnoletnega 31. januarja 1912.
^ . ■
Ce hočeš kaj zanimivega citati S p»
2. snopič (1. se dobi zastonj) Doylovih detektivskih povesti
SHERLOCK HOLMESA
ter Se naročil TT'»p9 Pri tvrdki Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani j
na nadaljnje !	.ш:  j
Slovenski drvarji v Tacoma Wasch v Severni Ameriki.
društvo v Celovcu pri Trabesingerju. Začetek ob 4. uri popoldne.
534 potomcev je zapustila. V Spring Valley, Utah je 5. febr. umrla Mr s. Silvia A. Sandford v starosti 97 let, ki ni zapustila nič manj kakor 534 potomcev, ki se razdelijo na pet generacij. Mrs. Sandford je bila rojena v državi Vermont, toda že v mladih letih je prestopila k mormonstvu, ter se preselila leta 1848 v Utah. Podarila je osmim otrokom življenje.
Gorenjska knjižnica. Izdaja tiskovno društvo v Kranju. I. zvezek vsebuje : Kuk-manova pesem. Božič v Bosni. Prosjak Martin. Kako si je Špančev Janez izbral nevesto. Friderik II., grof celjski, na Gorenjskem. — Cena I. zvezku 30 h.
V Združenih državah je 200 milijonov konj, goveje živine, drobnice in prašičev v skupni vrednosti 5.000 milijonov dolarjev.
Slike iz revolucije. Ruski spisal M. Ar-cibašev. Poslovenil A. Melik. Ta 166 strani
broječa knjiga vsebuje 4 slike in sicer : Sence Jutra. Krvava lisa. Na belem snegu. Na vasi. Cena 1'60 K, s poštnino 20 h več. Priporočamo.
Židje. Ruski general Martinov je izdal knjigo o rusko-japonski vojni. V tej knjigi popisuje tudi vzroke, zakaj so bili Rusi v Mandžuriji tepeni. Martinov pravi, da so se slabo izkazali Židje, ker so to telesno slabotni in skrajno bojazljivi ljudje. Polki, v katerih so bili Židje, so bili najbolj demoralizirani. Težko je bilo Žide dobiti že na vojsko. Od 59.262 pozvanih jih je prišlo samo 21.371. Drugi so pobegnili, ali pa sami sebe pokvarili. V bitkah so se radi potuhnili in izmuznili ter nalašč si napravljali bolezen, da niso stali nikdar v fronti.
Pes pomagač gasilcev. V Novem Jorku ima požarna bramba izvežbanega psa, ki zna plezati po lestvi. Pri nekem požaru je načelnik gasilcev ukazal psu, da naj pleza kvišku. Splezal je po lestvi v tretje nadstropje in tam našel tri gasilce od dima omamljene. Skočil je k oknu in začel močno lajati. Gasilci so šli za njim gori in so srečno rešili svoje tri tovariše. Pes je pa dobil za plačilo klobaso.
Popravek. V zadnji številki je podpis slike: Negova pri Slov. goricah“, moralo bi pa biti „Negova v Slov. goricah. — V 4. številki je pri oglasu „Vaše zdravje dosežete z rabo „Elsafluida“, ki ga izdeluje lekarnar E. V. Feiler v Stubici, Elza trg 280, pomotoma izostalo število 280, kar s tem popravljamo ter prosimo cenjene čitatelje, da pri naročitvi „Elsafluida“, zapišejo razločno Feiler v Stubici, Elsa trg 280, če hočete, da bodete hitro in dobro postreženi.
Neizogibna potreba je postala slovenskim gospodinjam Kolinska kavna primes. Kajti samo s tem kavnim pridatkom napravijo lahko dobro kavo, ki gre vsakemu v slast in jo vsak najraje pije. To pa zato, ker
= Teodor Korn =b
poprej
Henrik Korn
pokrivaleč streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriljem, z asbest-cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Anton Presker,
krojač,
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih ha vel okov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzor cih in najnižjih cenah izvršujejo.
JOSIP REBEK, Ljubljana
Frančevo nabrežje štev. 9 stavbeni in umetni ključavničar.
Priporoča slav. občinstvu svojo dobro urejeno klju-čarsko delavnico, za napravo vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Kot napravo vrtnih in nagrobnih ograj, stopnjic, balkonov, štedilnikov itd., kakor tudi različna popravila.
Solidna in točna postrežba.	Cene nizke.
J. BAN, Ljubljana
Poljanska cesta štev. 37.
Izdelovalec vozov, zaloga in poprava avtomobilov ter raznih že tudi rab-: Ijenih voz po najnižjih cenah. :
Fotografični posnetki
===== vsake vrste.
Osebni, skupinski, hišni, športni in prostosvetlobni posnetki.
Najfin. izpeljava pri skrajno nizkih cenah
priporoča
F.DOXIE, fotograf, Ljubljana
Poljanska cesta 12.
Kdor se hoče

Gostilna in špecerijska trgovina
se da takoj
na račun
v Podutiku št. 26 pri Ljubljani. — Več se izve : Žapuže št. 14, pošta Št. Vid pri Ljubljani.

3
bolečin v pljučih, vratu in goltancu, če so še tako trdovratne ali pa astme, če je še tako stara in se zdi neozdravljiva, rešiti enkrat za vselej, naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N., Weissenbur-gerstr. 79. Tisoče zahvalnih pisem. Brošura zastonj.
Zastonj
je dvajset oralov zemljišča prve vrste, vse okrog poslopja. Kdo kupi gosposko hišo, marof, hišo, hleve korolec, živino in veliko drugih reči, v vrednosti 40.000 kron. Po vrhu pa dam še 6 njiv, lep gozd, 2 vinograda, travnike in velik zadonosnik. Vse to je 10 minut od trga in na najlepšem prostoru. Prodam vse skupa ali pozamezno.
Ferd. Polegek,
posestnik pri Konjicah
(Štajersko).
«-i—	—i--
Stalni krajevni
agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „Merkur“, Brno, Neugasse 20.
F. K. Kaiser
puškar v Ljubljani, Šelen-burgova uiica št. 6, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov, lovskih potreb-ššin, vseh del koles (bi-ciklov) kakor tudi nme-talni ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov in biciklklov točno in solidno. Conov-nik zastonj in poštnine ::	prosto,	::
II
55
n<
S
•e
o
3
to
CfQ
to
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5.
Prva in največja zaloga
gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
Mazilo za lase
napravi gospa Ana Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Pozor ! Pozor : Drože — Presgerm.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto dopust. — Naročila od 4 kg pošiljam franko. Pričakuje cenj naročil beležim z odi. spoštov
Maks Zaloker
Prva ljubljanska tovarna drož v lastni hiši Rečna ulica štev. 5 in Kladezna ulica štev. 17.
je kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek in daje kavi najizbornejše lastnosti. — Kolinska kavna primes je obenem tudi edino pristno domače blago te vrste in jo tudi iz tega vzroka slovenske gospodinje najraje kupujejo. — Mi izborno domačo Kolinsko kavno primes toplo priporočamo vsem onim slovenskim gospodinjam, ki je morda še niso poizkusile. Onim, ki jo že rabijo, nam je ni treba še posebej priporočati.
Na ženitovanjskem potovanju. On : tako te imam rad, draga ženica moja. — Ona: Veš, dragec, ljudje pa vendarle govorijo, da si me vzel le radi mojih dveh milijonov. — On : Ženkica draga, prisegam ti, da bi te bil vzel tudi, če bi imela le samo en milijon.
Pameten sluga. Poročnik : Moja nevesta je bila tukaj. Kdaj pa? — Sluga : Baš ko je bil pismonoša tukaj. — Poročnik (v zadregi, ko vidi na mizi cel kup tirjatev, ki jih je bil prinesel pismonoša) : Tristo medvedov — in videla je ta kup tirjatev ! Ali se je čudila, koliko pisem dobivam. — Sluga : Brez skrbi bodite, gospod poročnik, da bi vam prihranil zadrego, da bi nevesta vedela, da imate toliko dolgov, sem ji dejal, da so to le vse — ljubimska pisma.
Zaračunil se je. Krojač : Presneto ! Menil sem, da bo ostalo od tega blaga vsaj še za hlačice mojemu sinu, zdaj je še pa za gospodovo obleko premalo. — Tovariš : Boš pa drugikrat sinčku hlače naredil, če si se sedaj zaračunil in je blaga premalo. — Krojač : A kaj, ko sem pa sinčku že hlače napravil.
Praktična soproga. On: Kaj ti naj darujem za god, dragica ? — Ona : Ne bodi vendar tako radoveden — prihodnji teden ti že predložim račun.
Pomagal si je. Redar (stopi pred kolesarja) : Stojte, vi nimate ne svetilke in ne številke. Zapisati Vas moram. Kako se pišete? — Kolesar (postoji) : To Vam že povem. Sicer pa lahko tako tudi zveste, ker sta me
Ne kupujte druzega zoper
kašelj e==
hripavost, katare, zasliženje in dušljivi kašelj, kakor fino okusne
Kaiserjeve prsne karamele
s „tremi jelkami“. 5900 notarsko poverjenih izpričeval, zdravnikov in privatnikov, gotov uspeh. — Zavoj 20 in 40 vin. Škatlje 60 vin. se dobiva v vseh lekarnah in mirodilnicah.

To že veste ? !
Viktorija Sterniša
= Jurčičev trg štev. 3 =
ima v zalogi najboljše kakovosti obuval vseh vrst. Import.	Eksport.
Bujno polnost-krasno ■ oprsje -------------------------
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in priznalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena steklenice univerzalnega sredstva Et - Admille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij
P. Havelka, Praga-Vršovice št. 752.
Istotam se dobi „Rossin“ rožnato ličilo, 1 K 50 v; „Rossin“, tekoči puder, bel, rožnat ali krem, steklenica 2 K ; „Rossin“, puder v prašku, bel, rožnat ali krem 1 K.
Zastave kitajske republike: Zgornja je petbarvna ("rdeče, rumeno, modro, belo in črno) narodna zastava; srednja je zastava vojske (rdeča, ki ima V sredi zvezdo z devetimi žarki) in spodnja je zastava mornarice (rdeča z modro zvezdo na belem polju v gornjem notranjem kotu).
ravnokar že dva redarja zapisala. Pišem se... — Redar: No, potem pa ni treba. Že zvem vaše ime. — Kolesar (ko se odpelje) : „Dobro sem se zmazal,! pomagati si mora človek znati“.
I Premeten možakar. Gost natakarici : Danes sem moral svoji ženi obljubiti, da bom po drugem vrčku piva takoj domov prišel. Rezika prinesite mi torej najprej deseti vrček, potem devetega, potem osmega itd. in pri drugem me spomnite, da bom šel domov. Prvega bom pa jutri spil.
Človeškemu blagom je poklonjen lekarnarja A. Thierryev balsam in centifolijsko mazilo. Številno zahvalnih pisem priča o svetovnem uspehu. Obe svetovno znani, nepre-kosljivi sredstvi v zdravilni moči, ki se nikoli ne pokvarita, imata vedno uspeh in pomagata povsod. Vsaka hiša naj ima ti sve-tovnoznani domači zdravili in vse ponaredbe se naj odklanjajo, ker so brez učinka in celo kažnjive. Thierryev balzam 12 majhnih ali 6 večjih steklenic stane 5 K 60 v in Thier-ryevo centifolijsko mazilo 2 škatljici 3 K 60 v. Dobe se pristne le v lekarni angela variha A. Thierry v Pregradu pri Rogatcu.
Zadnje poročilo umirajočega. Turški listi poročajo o junaškem činu mladega turškega oficirja, ki se je dogodil v bojih pri Derni. Poročnik Ibrahim hej je dobil namreč povelje, prinesti važno poročilo z ene operacijske točke na drugo. Ker je bilo poročilo velike važnosti in nujno, je hotel častnik skrajšati svojo pot, pri čemer pa je prišel v bližino sovražnih čet. Nek sprednji italijanski kava-lerijski oddelek je opazil turškega častnika in ga pričel zasledovati. Šlo je za življenje in smrt. Poročnik Ibrahim hej je naganjal svojega konja k skrajnosti in posrečilo se je obema, da sta prišla krvaveča iz številnih ran v tabor Enver beja, kjer je z zadnjo kretnjo izročil važno poročilo. Nato se je mladi junak zgrudil s konja v roke okolo sto-
Stare dobro ohranjene in nove
v vsaki množini in vsake velikosti po naj nižji ceni priporoča I. Bllggenig, S°darm‘Jst’
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico.
Postrežba točna in solidna.
Tratnilr Zlata kaplja v Ljubljani IILel Ildlllllv Sv. Petra cesta štev. 27.
Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene.	Dobra postrežba.
Naravna vina
bela in rdeča 50 — 56 K, rizling 60 K, pristna slivovka in tropinovec K 120"— za 100 litrov prodaja
Josip Kravagna,
v Ptuju.
Josip Grogorin.
Krojačnica
prve vrste za gospode in dame se nahaja na
Dunajski cesti 20.,
nasproti kavarne „Evrope“. Tramvajska postaja. — Zaloga inozemskega in tuzemskega blaga. — Cene solidne.
Postrežba točna.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Gregorin
krojač.
Ludovika Jarz
Erjavčeva ces. 2. delikatesna trgovina in : :	zajtrkovalnica ::
se priporoča cenjenemu občinstvu.
I t-n IF^I /-->> I
V. Plachota
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav, občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne.
I k—/ innczTi
Novo ustanovljena slovenska
godba
pod spretnim vodstvom g. J. Berločnika se slav. p. n. občinstvu vljudno priporoča. Vprašanja pismeno ali ustmeno na g. Antona Hladina, Lilienberg 26, Parjavas pri Velenju.
csae^dcocsaBO
Krasna vila
v prijetnem kraju na slov. Štajerskem
z vinogradom, gozdovi, njivami in sadonosnikom se proda Primerna je posebno za letoviščarje ali penzijoniste. — Četrt ure od zdravilišča in kolodvora.
Kdor si ogleda najlepše, zgodovinsko slovansko mesto : ж л т л к гл г\ —	■ naj
== zlato 1 KAUrU
Kavarna Slovenski časopisi
Vaclavske namesti
prenočuje
v hotelu Zlata Husa
100 najmodernejše komfortovanih sob Telef. inter. 1277. HOTELIR ALOJZ JUNGER.
Lastnik palače Vacl. Klofač, državni poslanec.
ječih vojakov ter izdihnil. Ta junaški čin je nienda pripomogel k zmagi Turkov pri Derni, ker je omenjeno poročilo odkrilo četam En-ver beja namero Italijanov, napasti Turke za hrbtom.
Pozor !	Čitajte !	Pozor !
Vse cenjene čitatelje prosimo, da se pri nakupovanju v prvi vrsti ozirajo na tvrdke, ki inserirajo v „Slov. Ilustrovanem Tedniku“. Prosimo pa tudi, da se pri nakupovanju sklicujete na „Slov. Ilustrovani Tednik“ n. pr. : „Čital(a) sem Vaš oglas v „S. I. T.“ ter prosim, da mi pošljete . . .“ ali : „Ker inserirate v „S. I. T.“ naročam . . ali: „Z ozirom na Vaš inserat v S. I. T.“ prosim, da mi pošljete svoj cenik“, itd.
Če se sklicujete na „S. I. T.“ koristi to Vam, ker Vam bo tvrdka hitreje in bolje postregla, ker vidi, da ima opraviti z zave d n i m naročnikom. Če se sklicujete pri naročilu na oglas v S. I. T. imate pa tudi pravico, da se, ako Vam tvrdka ne postreže dobro, pritožite pri nas. Oglase (inserate) tvrdk, ki ne postopajo reelno, bomo pa brezobzirno ne le izpustili temveč bomo jim tudi stopili na prste. — „S. I. T.“ je tako razširjen in ima že toliko naročnikov in oglasov, da lahko tudi izbira oglase, kar bo odslej tudi delal. Priobčevali bomo oglase (inserate) le takih tvrdk, ki so res vredne priporočila. In v Vašo korist, cenjeni bralci, je torej, da kupujete v prvi vrsti pri tvrdkah, ki inserirajo v S. I. T. in da se pri nakupovanju ali naročevanju sklicujete na S. I. T. — S tem pa seve koristite tudi S. I. T., ker bodo inserenti videli, da imajo oglasi v njem uspeh ter bodo raje inserirali. In tako pridobimo čedalje več in sicer dobrih inseratov, da bomo mogli list povečati, kar bo cenjenim čitateljem gotovo prav. Torej prosimo, ozirajte se pri nakupovanju v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v S. I. T. ter se v svojo in našo korist sklicujete na naš list!
Blagoslov tripolitanske pustolovščine.
Za tripolitansko vojno navdušeni italijanski kapitalistični in meščanski listi pišejo med drugim : „Sicilski kmetje bodo prvi uživali blagoslov nove kolonije“. V socialističnem hurnoristično-satiričnem listu ,,L’ Asinu“ osvetljuje stavek Čamilo Prampolini z naslednjim razgovorom med Arabcem in italijanskim vojakom. Arabec : „Zakaj ste prišli v našo deželo in ste prinesli s sabo smrt in opustošenje ? Kaj smo vam storili hudega ?“ Vojak : „Prišli smo, da poiščemo nove zemlje“. Arabec: „Ali vam nič več ne zadostuje zemlja vaše domovine?“ Vojak: „Zemlja pri nas doma ... Ta . . . ta ni naša. Ta je vsa last naših visokih gospodov, baronov, grofov, knezov in ti puščajo zemljo celo večinoma neobdelano. Od tega nimamo mi prav ničesar, da, v daljni Afriki moramo iskati dela, da ne umremo lakote !“ Arabec : „To je čudovito ! Doma nimate moči, da bi si osvojili zemljo, sem pa prihajate, da jo vzamete?“ Vojak (presenečen od opombe, umolkne). Arabec : „Alah je velik. Ako vam podeli zmago in nam vi odvzamete našo zemljo, kateri delež dobiš ti od tega ropa?“ Vojak (z bolestnim usmevom, kakor da bi vonjal pečenko iz kuhinje svojega gospodarja) : „Eeeh, prav tako sem obupan kakor sveti mučenec. Vaša zemljišča dobi — to se razume — tisti, ki jih lahko plača, in ti misliš, jäz da imam denar?“ Arabec : „Torej jih kupijo tvoji rojaki?“ Vojak: „Tudi ne; ti so prav tako revčki kakor jaz!“ Arabec : „Pri bradi preroka, kdo pa vendar dobi deželo?“ Vojak: „Kdo jo dobi? Naši gospodje seveda, naši gospodarji!!“ Arabec (osupnjen): „Prav tisti, ki puste zemljo tvoje domovine neobdelano?“ Vojak: „Tako je pač! Ti in njih
prijatelji sami sede na denarni vreči ; mi delavci nimamo ničesar drugega kakor dvoje rok“. Arabec : „ Alah, Alah ! Zelo imenitno! Vi torej pridete semkaj, da morite in se daste moriti — ne zase — ampak za tiste vaše krasne velike gospode ? Prijateljček, nikar mi ne zameri, tako prebrisane kakor ste vi, so pri nas — kamele!“
O n : Gospodična, brez vas ne morem več živeti.
Ona: Poročite me, potem pa bi radi.
Srečna šolska mladina. Ako bi človek pripovedoval kakemu starokranjskemu „šol-maštru“, da se naši amerikanski otroci „vozijo“ v šolo, bi morda še ne hotel tega verjeti.
In vendar je temu resnica, celo po naših slovenskih rudarskih okrajih države Minnesote. Naravno je, da naši malički ne morejo gaziti več milj daleč po snegu ali slabi poti v šolo. Vsled tega je preskrbela šolska oblast potrebne konjske vozove, kateri pobirajo v okolici od hiše do hiše šolarčke, da pridejo pravočasno k pouku. Istotako jih tudi pošiljajo domov. Temu zgledu sledi tudi mesto Atlanta v državi Georgia, na jugu. V to svrho je kupila mestna občina 3 primerne vozove, da se lahko naenkrat pobere ali spravi 150 otrok v šolo in domov.
Vsled te naprave zahajajo tudi otroci veliko rajši k pouku ker jim je prosta vožnja v zabavo in razvedrilo. S pobiranjem otrok prične se že zjutraj ob 7"30 ter mora voznik obkrožiti po 8 milj daljave.
Kako umestna bila bi ta uvedba tudi v starem kraju, kjer morajo hoditi otroci na kmetih večkrat po cele ure hoda v šolo in to celo v slabem vremenu. No ja, — saj se zato kaj radi vozijo po mestih visoki in dobro-plačani uradniki v kočijah in avtomobilih, seveda na račun — kmeta !
Nekaj zgodovine tobaka. Kajenje tobaka ima razmerno kratko, a tem zanimivejšo zgodovino. Nikakor ni še tako dolgo tega, kar je kajenje splošno dovoljeno. V Rusiji so še leta 1634. odrezali nos tistemu, ki so ga zasačili pri kajenju. Ob tistem času so potisnili vsakemn mohamedancu, ki so ga dobili pri kajenju, pipo skozi nos in ga vodili po ulicah, da bi s tem odvrnili druge grešnike od kajenja. Toda že tedaj so bili navdušeni oboževalci kajenja, in neka stara zdravilna knjiga iz leta 1650. mu poje naslednji slavospev: To zelišče čisti grlo in glavo, omili bolečino in utrujenost, odpravi zobobol, obvaruje človeka pred kugo in ozdravi stare rane in izpuščaje. Pred kratkim je izdala neka tobačna tovarna knjigo, kjer je natančno popisana zgodovina tobaka.
Zanimiv slučaj draginje. Iz Škofje Loke poročajo : Pred nekaj tedni je kupil mesar „Hren“ od neke žene v Stari Loki prašiča, kilogram po 92 vin. Zgovorila sta se tako, da bo ona od svojega prašiča vzela slanino nazaj po tekoči ceni. In res, ko je bil prašič slečen, sta slanino stehtala in izračunala, koliko imata eden drugemu plačati. Slanina je toliko znesla, da je morala dati žena mesarju za slanino svojega prašiča vse prašičje meso zastonj in navrh še štiri krone.
160 tisoč delavcev odpuščenih od dela. Zveza lastnikov predilnih tovarn na Angleškem je sklenila, odpustiti od dela 160.000 delavcev.
Listnica uredništva :
Volosko, Zagreb, Amerika, Dolina pri Ricmanjih, Trst, Gorica, Sežana, Jesenice, Sv. Barbara v Halozah, Ptuj in drugim : Priobčimo, samo prosimo potrpljenja, ker vsega ne moremo naenkrat. Pozdrave vsem! Prosimo, pošljite še kaj ter pridobivajte novih naročnikov !
Kupim
Delikatesna
: trgovina :
J.Bunolini
Ljubljana
Tovarna domačih in ogrskih salam ter domačih prekajenih sunkov in parno izdelovanje kranjskih klobas. Telefon 138. C. kr. poštno hranilnični račun 24.299.
wWWWWWW
III	II	I	I
Cepljene trte.
Gutedel, mozlec, silvanec rizling laški, burgundec, muškatelec, portugizec, rulandec, prima vrste, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene, se dobijo pri P. Srebre v Mariboru,
Tegetthoffova cesta.
£ prešo
Ponudbe na upravo Slov. Ilustrovanega Tednika.
Krepak, zdrav
knjigoveški
učenec
se sprejme v Ljubljani. Taki z dežele imajo prednost. Pojasnila daje uprava „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“.
Pozor! Pozor!
Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno
Premeri & Jančar Ljubljana
Dunajska cesta štev. 20.
Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd.
Podpirajte domačo trgovino.
Nagrada bralcem tega lista.
Mi razdelimo
* * 3()()() parov čevljev! Л
Radi vpeljave naših izborih in elegantnih čevljev iz najboljšega in trpežnega chevronusnja, moderni, razdelimo 3000 parov, kakor kaže slika.
Samo delo 15 K od 3 parov se nam naj povrne. Mi vam pošjlemo čevlje, kakor želite, za gospode ali dame vsake zaželjene številke, ali po cen-timeterski meri. Za 15 K dobite tedaj 3 pare izbornih čevljev, ki vas stanejo drugače 42 K in s katerim boste gotovo zadovoljni.*) Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej Zamenjava dovoljena, zato ni nobenega
rizika Vsa naročila naj se naslavljajo na
zdelovalnica čevljev v Oswiecim št. 50, Avstrija.
*) Šele na vaše priporočilo nam naj naraste korist.