171. iteviiko. V muljam, v nedeljo 30. Julija mi Leto LV. Izhafa vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ta praanlke. insaratl: do 9 petit vrst a 1 D. od 10—15 petit vrst I 1 D 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inscratov naj se priloži znamka za odgovor« Cpravnlitvo „Slov. Naroda1' in „Narodni tiskarn** Kaatlora nllca it 9, pritlično. — Tololon it. 304. Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflova nllca it 9, I. nadstropje TeleSon sto*. 94. Dopise spretemn le pedpieane in sadostao frankovane- ejSsT* Rokopisov so no vraio. "fJM WtT Posamezne Številke: "«■ v Jugoslaviji navadna dni 75 par, nedelja 1 O v inozemstvu navadna d »i 1 of nedeije 1-25 O Poštnina platana v gotovini. „Slovanski Narod" vella v Linblianl in po poeti: v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . D 120-— polletno........60 — 3 mesečno. .„.-;. . 30-— 1.......10 — V tnoieotstvms celoletno ...... D 316— polletno .. •ft%Tj&Q'• • 1C8-— 3 mesečno '.*\¥m. . 9 54 — 1 ........ IS — Pri morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvi* naročnino vedno C**^* r° nakaznici Na 5amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Vozne Kraljeve smernice za nafoijno politiko. — Beograd, 29. julija. (Izv.) V parlamentar. in političnih krogih se je, kakor javlja Vaš dopisnik, zelo živahno komentiral nenavadno hitri povratek ministrskega predsednika Pašića z Bleda v Beograd. Gre v prvi vrsti za imenovanje državnih svetnikov, v drugi vrsti pa tudi za važne osebne izpremembe na dvoru. Znano je. da sedanji minister dvora Jankovič ni povsem kos težki nalo* gi in da kralja ne informira popolnoma objektivno in točno. Dolgo biva* nje atenskega poslanika In bivšega dvornega maršala Balugdžiča je tre* ba razmotrivati s stališča daleko* sežnih novih izprememb. Balugdžič Je bil vedno najboljši svetovalec in najvernejši prijatelj kralja Petra L Velikega Osvoboditelja. V Švici pred nastopom vladavine je kralj Peter intimno občeval z Baiugdžičem. Oba sta spisala mnogo socialističnih in gospodarskih člankov. Balugdžič ie znan, da je precej modernosocijali* stičnega mišlienia. Tudi kralju Aleksandru je kralj Peter ob smrtni po* stelji priporočil Balugdžiča za naj* boljšega svetovalca, rekoč, da, kadar je država v težkih in kritičnih polo* žajih, naj kralj pozove Balugdžiča na posvet. V parlamentarnih krogih nava* jaio, da je kralj Aleksander ministrskemu predsedniku Pasiču dal nove smernice glede nadaljne naše politi* ke. Predvsem je priporočal Pašiču: 1.) dvig dinarja do višine francoskega franka; 2.) ne* obhodni sporazum s Hrvat* s k o; 3.) omiljen je vseh od* redb proti kumunistom; 4,) obnova solunskega procesa in 5.) vzpostavitev dipl o* matičnih stikov s sovjet* S k o Rusijo. V parlamentarnih krogih je ta vest vzbudila splošno odobravanje. Europski položaj mdm bali zapleten. Kdo in kako resi nemški problem? Z najrazličnejših strani so že poskušali reševanje, pa ni uspelo no* beno. Vanderlip je te dni v Berolinu v pogovoru z novinarji načrtal bo* dočnost Evrope v zelo temnih bar* vah. Polovičarske odredbe po nje* govem presojanju ne bodo Nemčiji čisto nič koristile, mala posojila bi i > -:Ta tak učinek, kakor ga ima kap-vode, izlita na razgreto opeko. Ako pade Nemčija, potegne za seboj Evropo v splošni polom, najprej pa Francijo, katera sedaj iz strahu, da ne bi se Nemčija dvignila previ* soko, dela zapreke obnovi Nemčije. Na vprašanje, kako bi se dobil izhod iz te mučne situacije, je odgovoril Vanderlip. da ne vidi nobenega na* čina. ki bi vodil sigurno iz sedanje zamotanosti. V kratkem se zopet sestaneta Lloyd George in Poincare. V Londo* nu bo zopet za vso Evropo važna konferenca. Za reparacijsko vpraša* nje prinese Poincare s seboj nov načrt in ž njim pride več strokovnjakov. »New York Herald« meni, da se ie francoska vlada odločila za rese* nje reparacijskega vprašanja z med* narodnega stališča, pri čemur se ozi* ra tudi na ameriško mnenje, ki ni na* klonjeno Franciji, ker Američane navdaja prepričanje, da ie nepomirljivo nastopanje Francije samo pred* igra za vojaške sankcije. V Poincare* jevi okolici se govori, da hoče Fran* cija dati Nemčiji kratek moratorij, definitivna regulacija pa bi imela slediti po poti, da bi se francoska zahteva spravila v sklad z Lloyd Georgeovim prizadevanjem, da se namreč ta zahteva odkloni in zniža celokupna vsota reparacij. Medna* rodni jamstveni odbor, ki bi bil na to sklican, bi bil postavljen pred novo činjenico za sodelovanje in mogoče bi mu bilo, da na tej podlagi iz* > dela takoj načrt za mednarodno po* 29. julija. sojilo, od katere :a b] en del pripadel Francih, drugi Pa bi se porabil za sanacijo nemških financ. Načrt na načrt, toda pravega leka, ki bi po* magal Nemčiji in zadovoljil Franci* jo, pa le ni od nikoder! Samo ugibanje in zapietavanje položaja. Govorili so te dni tudi angleški industrijalci, ki so se izrekli za energične korake proti Nemčiji. Na zbo* rovanju zveze angleških trgovskih zbornic je povedal Arthur Balfour« predsednik trgovske zbornice v Sheffieldu mnenje angleškega industrijskega in trgovskega sveta o re* paracijah. NaglaŠal je, da je brzo in končno reŠenje tega vprašanja nu* jen predpogoj za trgovino s sreclnio Evropo. Balfour je rekel dalie: Vedno jasnejše je, da Nemci ne izpolnjujejo Častno svojih obveznosti na* Dram zaveznikom. Zato ra treba z Nemčijo postopati tako. kakor se po* stopa z nečastnim dolžnikom. Upniki se sestanejo, ne da bi pognali dolž* nika v propast, marveč da določijo pogoje, pod katerimi bo mogel dalje voditi svoie podietje, da mu bo mo* Koče počasi izplačati ves dol* Ako se govori o znižanju reparacijskega dolga, se ne godi radi tega. da bi morda krogi, katere zastopa Brlfo-ur, ne priznavali upravičenosti francoskih zahtev, marveč vidi se v tem edino pot. kako naj se odstrani iz zo* spodarskega življenja negotovost, Ki mu jo daje Nemčija. Irrdustriici in tr* govci na Angleškem žele. da bi se od Nemčije dobil maksimum tega, kar more ona dati. Postavi naj se do* ločeni znesek in plačilni način, za* jedno pa nai se Nemčiji pojasni, da ako ne plača, ne bode sledile nove konference, marveč eksekucija. Zavezniki lahko narekujejo uvoznine in izvoznine. katere bi sami pobirali. Balfour misli, da bi Nemci radi plačali, samo da se izognejo eksekutor* jev. Anglija potrebuje trgovine, iz* voz ie velik del njenega življenja, brezposelnost se množi, zato pa tako siliio angleški industrijalci in tr-govci po obnovi rednega prometa. Te dni se je čulo iz Pariza nekaj izrednega. Francoski politik je govoril o potrebi industrijskega sodelovanja med Francijo in Nemčijo v svrho rešitve gospodarske krize. To je bil poslanec Dariac, predsednik fi* nančne komisije v zbornici, ki je pre* potoval zasedeno Porcnie v infor* macijske svrhe. V svojem poročilu prihaia do zaključka o omenjenem sodelovanju. To ie prvi francoski glas o prijateliskem sporazumu z Nemčijo na gospodarskem polio. V Berlinu je napravil najboljši vrisk. V Londonu pa prevladuje pesimizem. Poincare je trd in pričakuje se Iju t boj med njim in Llovd (ieorgem. V Poincarejevih izva;anjih k sestanku v Londonu se smatra za svetlo točko samo to. da Poincare sicer še govori o eventuelnem vojaškem na-stor-u, toda nič več z onim ognjem* kakor doslei. Glede na Poincarejevo Bet stopnost angleškim nasvetom I se ie izjavila odlična angleška lič-j nost. da se utegne zgoditi, da ne pri* de le nemška marka ob vsako velja* vo, marveč da pade občutno tudi frank, na kar šele izprevldi Francija potrebo bistvene odjenliivosti. Vse* polno mnenj, izvajanj, sodeb. t\gi* ban t, poti do prave obnove Evrope pa kar ne naidemo še kmalu, ker so se odločnjoči državniki s nrvega početka preveč odstranili od človeškega stališča in hoteli po svoje urav* nati tok povojnega časa. Toda realno življenje hodi svojo pot in je v ved* no večjem sooru s sklepi pri zelenih mizah. Tako se razmere v Evropi vlečejo dalje in zarlctajo, valuta ie neurejena in draginja se šopiri po= vsodi. Rusija je za trenot'c potisnjena v ozadje. V ospredui evronskega razpravljanja stoji sedaj Nemčija... Na konferenci v Haagu je izjavil predsednik, da Evropa ne pride do miru in do blagostanja, dokler se ne bo Rusiia zopet udeleževala svetov* nega proizvajanja in svetovne; trgovine. Evropi ie potrebna Rnsfla, pa še boli je Rusiji potrebna Evropa. Nemčija in Rusija! Ako so v Nemčiji preokrene na slabo stran, grozi nolom vsej Evropi! Dokler Rusije ne bo sredi evropskega prometa, ne bo med nami miru in blagostanja! Ako premotrimo delovanje evropskih vodilnih mož, vidimo, da si* cer po svoje že!c obnove mini. toda vsa prizadevania so preozkosrčna hi preveč navezana na bojno polje. Za* to pa nikar ne pričakujmo od Londo* na in Pariza čudežnega ozdravljenja evropskih razmer! Mi v Jugoslaviji, poglobimo se v svoje življenje !n trpljenje, pa mislimo boli np svojo moj in manj na zunanjo pomoč. Iščimo dobre odnošaje s sosed] [n pomagajmo si naprej po svoji poti. Kajti da« leč ie še cTo onega časa. ko i rcvlada po Evropi spoznanje, kako smo potrebni drug drugemu. KRITIČNI POLO/A.I V SEVERNI ITALIJI. — Milan, 29, julija. (ItvJ Nad R a ven o in ok o 1 i c o je proglašeno obsedno stanje. Ve like dimenzije zadobiva anarhistično gibanje. Vlada je poslala močne vojaške čete v Raveno m bližnje kraje, da vzdrže mir in red. Splošno je konstatirati veliko gibanje med ko* munisti. socijalisti in anarhisti. Fašisti pripravljajo nove akciie proti komunistom. SPORAZUM MED MUSLIMANI IN VLADO RADI RAKA. — Beograd, 29. julija. (Izv.) V zadnjem času nastale diference mre1 muslimani centralistične skupine in vlado so izravnane. Vlada se je \%* javila pripravljeno, da izplača nu -manskim vdeposesetnikom hak v znesku več milijonov. Pr. F. G.: Glasbsnes žiolfeaije o Linblianl. Ljubljana j^ pred vojno nadkrilje-vala v muzikalnom življenju druga mesta iste velikosti, po vojni pa so vredno kosa v tem oziru z velikimi, svetovnimi mesti. Dočim so se preje prirejali v prvi vrsti pevski koncarti, so se sedaj razvile orkestralne prireditve. Gledališki, Matični, zlasti pa vojaški orkester so nam podali že veliko vrsto eimfoniS-nih koncertov. Naš neumorno marljivi kapelnik dr. Čerin je dviernil svoj orkester do velike popolnosti. So7nanil nas je z najboljšimi deli slovanskih in drugih svetovno-slavnih skladateljev. Največja zasluga dr. Derina, za katero zasluži priznanje in hvalcžno3t našega naroda pa jo, da v vsakem koncertu poda tudi kako novo skladbo naših mladih slovenskih skladateljev. Tako jim nudi priložnost, da sernanijo narod s svojimi deli ter zaje- | maio oporo in nosnim za nadaljne delovanje. To jfe domo rodno in kulturno rlelo, za katero mu jo hvaležno poslušal-ctvo in ptooelmo 98 na.M slovenski srlas-heniki. Dr. Cerin pa se je spomnil tudi (losl^i nekoliko preveč preziranih oratorijem. Če tudi modernemu duhu ne od-p-ovariajo vec v Isa meri, kakor so v i roslih čnsih, dasi so zla?ti na Angleškem 66 vedno v navadi — vendar imajo pr«*mno2;i svojo stalno muzikalno vrednost, ki opravičuje njihovo uprizori lev. Dr. Cerin je tudi povsem pravilno STvtznal, da niih proizvajanje v cerkvi deluje raoapoSneJS© neejo v koncertni dvo-rnni. Tako smo čuli Bachov >Matejev napi j one in na^o Sattnerjevo >Marijino vnebovzetje«. Želeli bi, da dr. Cerin v tej sm^ri nadaljuje. On je mož, ki je kos nn^težjim nalogam, in tako upamo da tndi v Ljubljani čujemo veličastne skladbe svetovne slave, kot Handlove- ga >Mesijo<, Lisztovega >Kristusa<, Dvofakbvo «Stabat mater> in Verdijev >Requiem«:. Komorna glasba se poprej« tudi ni gojila v Ljubljani (razen v intimnih krogih nemškega filharmoni&nega društva), čuli pa so se včasih kaki priznani tuji umetniki, n. pr. >Češki kvartete. Sedaj imamo domači >Žikov kvartete, ki si je pridobil priznanjo in od katerega upamo slišati redaie prireditve. Tudi posamezni virtuozi na gosli ali na klavirju so prirejali svoje koncerte, in tudi tu imamo rojake (pianista Trošta, Keplerjevo itd.), ki vredno tekmujejo s tujci. Slovenska pevska društva imajo že od nekdaj dober sloves, slasti >Matieac je prvovrstna ___ in ssdai na^ noseča jo Se češka (>Smetanac) in hrvatska (>Ko-io<) ter nam kažejo veliko popolnost pevskih koncertov ori bratskih narodih in tekmujejo i našimi. Upamo, da bomo čuli šb večkrat tudi znamenite pevce soliste in solistinjes tako 3lovenske, kakor drugorodne. Koncertna sezona je bila letos izredno boarata. Na isti višini naj ostane tudi v bodoče. Naša opera, žal, Še ni dosegla predvojne visino. Tudi pri uprizoritvah premalo uooiiteva Slovane in preveč neguje Italijane. Ker se nam obetajo od rasnih slovenskih komponistov oper*s upamo da jih v istini tudi uprizori naS oAsr, ki fa prvi v to poklican. Letos je, žal, povsem pozabil na Vilharjevo slavje, kakor je pred leti povsem Ignoriral Foersterja — tega za slovensko glasbo prezaslužnega moža. čegar >Gorenjski slavček« trohni v arhivu, dasi M njegova uprizoritev bila naša narodna dolžnost. Opereta fe v pregnanstvu. In vendar bi bilo primerno, da se priznane, muzikalno dragocene operete (>Neto-pir«. >Cii?an barone, >ZvonOvi Corn-villski*. >Lepa Helenac. Dolarske prin-eesec itd.), ki so bile ie veo uprizor- jene na slov. odru — zopet uorizarj-ijo. Imamo veliko ljubiteljev lahke glasbe, in tudi tem moramo včasih nuditi kak glasbeni užitek. Tudi gledališka blagajna pri tem pride goto vb na svoj račun. Balet naj bi ostal v večjih operah in v manjših samostninih delcih. Kdor je videl >Kraljico lutke na Dunaju in v Ljubljani, nas razume. Meni vsaj se baiet ne zdi primerno namestilo za opereto. Kako *e fe joIHd ženil. Prijatelj Joško j* bil dober človek, telo vztrajen, a silno neizkušen. Zaradi svoje neverjetne naivnosti je dal mnogokrat povod, da so hudomušni kolegi ž njim brili svoje norc<*. Bil je sin ubogih staršev iz Trsta. Oče, delavec na pristanišču, in mati sta želela, da bi Joško postal duhovnik. Gojila sta to željo iz egoizma kot je trdil Josko. Hotela sta pri njem, ko postane žuonik, udobno preživeti svoja stara leta. Mogoče pa je oče v istini želel, naj bi se sin povzpel do boljšega kruha, kot ga je užival sam. Fantiča so tedaj dali v šele in neprestano priganjali k učenju. In res, Josko se je učil in gulil, tako da je bil, dasi ne talentiran, iz gol© pridnosti vedno odličnjak. V dobesednem učenju jo videl svoj ideal tudi š© na univerzi. Vstopil je v semeniSčeT a že čez pol leta ga je ostavil in prišel na Dunaj študirat medicino. Starši niso bili s tem nič zadovoljni. Podpirati ga niso megli, a k sreči je imel štipendijo še izza gimnazije ter Je pri raznih podpornih društvih dobival še toliko, da je izhajal. Seveda ono učenje, ki ga je gojil popreje, ni bilo ugodno; še ga Je držalo precej časa nad vodo in omogočilo teoretske izpite, a pri praktični izkušnji iz kirurgije se je izkazalo kot pov?em neprimerno. Naš Josko je tedaj sijajno pogorel. Ker pa je imel le še eno leto nad ab-sclutorijeTT* štin^ntij, bi bi! ostal srd^j v največji stiski. Bas za dovrsitev študij mu je bilo najbolj potrebno denarja! Prišla mu je tedaj na misel ž"i*nitev. 2ena mu naj donose toliko dote, da doseže svoj cilj! Poznal je v Trstu bogatega, soda rja, ki je imel hčer edinico. JoČko nam ie sem pripovedoval, da jo vzel dva moža kot svedoka s srboj in'šel k vodarju tor mu stavil ponudbo: Ako mu da gotovo vsoto, s katero se preživi še ^no leto na Dunaju, da dovrši doktorat, tedaj vzame njegovo hčer. Ta kontrakt j© bil nlflnujm in zaroka praznovana. Josko je nato nadaljeval svoje študije, a omenjena nezgodi ga je tako bplasila in zamudila, da tudi v tem roku ni prišel do cilja, dasi se mu je precej približal. Starši pa niso bili m S kaj zadovoljni z Joškovo namer3, kajti upanje, da bodo dobro preskrbljeni za starost, jim je zdaj splavalo po vodi. Ko so prište počitnice, je Josko seveda hotel iti v Trst, a ne k staršem, temveč k nevesti. Domu pa je pisal, da ostane na Dunaju, kjer ima dosti uc'enja. Mene, dasi starejšesra, so je __sa.m ne vera zakaj__oklenil s posobnira zaupanjem, in ker sem, -=tara hiša, ostal čez počitnice na Dunaju, me j^ prosil, naj včasih pogledam na njegovo stanovanje, in ako dobim kako pismo, naj ga pošljem za njim. Ko grem zopet enkrat po kosilu pogledat, dobim tam -dopisnico. K sreči sem znal italijanski in iz njo posnel, da pride mati že dru^esa dne obiskat na Dunaj sina. Ta bi bila lepa, ako bi me sreča ne bila zanesla tja! Da rešim Jo*kn. hitim na brzojavni urad in mu sporočim materino nakano. In tako sta se drugega dne mati in sin vozila na lainaj v Istem vlaku, seveda vsak :^m zase; Josko v velikem strahu, da j^a m^ti spotoma ne or>.**ri. Doapevši na Dn-uaj, skoči iz voza tor se postavi, kakor bi željno pričakoval in pozdravljal m»-- ter, ki jo došla sen k sinu orj oi,isk. Da gospodinja nj zakrivita Izdaj- stva, j-* bila zoprt Joškova ;:o-». Mati je namreč govorila le «lovon«ki in lažki. gosoodirna pa, lo seniki, in .To^k.^. ee is tolmačil. ^ je skrbno ornbnl, ^toiiti sebi nopriliko — gaprisežen ni bil, to,-a.j je žo -TiiPl la^nri in .siopariti. Kdo bi bil sploh JoSfea p^iskri.i! k'sj take^.i. krvr j» zdaj storil in uganjal! Mati pi je p.-vr dni ogledovala Donaf, potem pa ?e »pel odpeljala ri-:r.*.i r TY«t-dan za. njo tudi Jblko. ki p,^ |e vrnil konoem počitnic. T'pal j<\ da pranerlfj do božica, a stvar ni Ba tako nagle. Zdaj pa so jo uprl sodar. Nič vfč mn n> hotel dajati rovr.ev, snj jo itak ?* prekoračil dogovorjeno v*oto — in kakor Shvlok jo obstajal na Fvoji pogodbi Josko se jo torej odpeljal za bo£i£ v Trst in no rovom letu so vrrrl kot .rre-c^n zakonee s svojo ženico na Duna^. Stanovala ^fa v edini goM in v aj? kuhala na špiritu svojo kosilo. To j« bilo skrajno primitivno gospodarstvo! Da je zdnj £lo učenj« so slab&e- oj rok. nerro pr^je, da se jo doktorat se Kol j zavlekel, je umevno. Joško jo končna nvidel, da tako gospodinj-tvo vendar 1* ne j?re ter da bi bilo zlasti neprimerno, kadar M mu pomnoži družinira. Zato jo k veliki noči odposlal svojo dratro Š^n-ko k očetu, sam pa se polotil intonaiT-no svojih študij ter srečno dosagel svoj cilj. To jo historija o Jo3kovi ženitvi! Življenje včasih prinese slučaje, ki *i Zde neverjetni in nemogoči, a so vendar resnični. Severinv stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 30 julija 1922. štev. 171 K vprašanju primorskih zadrug.*) Pred približno tednom dni me ]e lisi >Jutro« z očito zbadljivim namenom vprašal, zakaj da nisem nič dosegel za zaščito naših manjšin v Italiji in zlasti za slovenske zadruge. Odgovoril nisem tako), temveč si pri-držal odgovor za takrat, ko bo sporazum s Italijo perfekten. Neglede na uradno tajnost, ki je pri merodajnih pogajanjih dose-daj Še obvezna, me zadržujejo tudi ozlri na korist naše države in naših bratov v Italiji, da ne iznašam v diskusijo stvari, Id bi mogle škodovati našemu stališču. To sva g. dr. Hacin, ekspert na naših Ičonferencah, in jaz sporočila tudi predsedstvu demokratske stranke ter se obenem izjavila pripravljenima, da na zaupnem sestanku podava vsa potrebna pojasnila glede onega vprašanja. Najina ponudba ni bila sprejeta. Z ozirom na to pa, da Je te dni lisif ♦ Jutro« objavil te Beograda vest, ki ml naravnost očita, da sem protezi ral banke proti narodnemu zadružništvu, akoprav Je bila italijanska vlada baje pripravljena z nnmi o tem vprašanju razpravljati, sem takoj poslal »Jutru« popravek, ki je bil pa objavljen v povsem nepopolni obliki. • * Jutro« je Izpustilo več stvari, ki so baš za razumevanje stvari največje važnosti. Prosim zato si. uredništvo, da blagovoli moj popravek v svojem listu v ne-skraišanl cbllM objaviti. Popravek se glasi: »N! res, da je italijanska v!*da kcHJ fztavila, da Je mogoče resiti vprašanje temen? a ve a. o. bankovcev, ki Jih ima Jo primorske zadruge naložene v iusoslovenskih zavodih le v sporazumu med ftal. in Jugo-s!ov. vlado: res je marveč, da ie ona stala vedno na stališču, da more to vprašanje le ona sama rešit!, ako ga reši istočasna tudi za laške zavode. Ni res, da sem z naše strani Jnz vodil pogajanja. V Sv. Margarin" fn ("Tenovi Je vodil pogajanja glede evakuacije g. đr. NinčiČ skupaj m g. Antonllev!-ćem. ^lede zadrške in ž njo zvezanih konvencij v Sv. Margarirl in Rimu pa g. dr. Krste!!, kateremu je bil dodeljen kot ekspert iz početka sam g. dr. Hacin, a šele v zadnjem tednu tudi laz. Ni res, da so se protežirali bančni zavodi proti narodnemu zadružništvu. Res je marveč, da Je naša delegacija pač bila legitimirana v zmislu čl. 215. senžermen-ske mirovne pogodbe za reševanje vprašanja o odškodnini za škodo, ki je vsled konverzije a. o. bankovcev nastala denarnim zavodom s kapitalom jugoslovenskih državljanov (med katere so spadale ne samo banke, temveč tudi Zemaljski veresij-ski zavod za Dalmacijo, Srpska štedionica in Hrvatska štedionica v Zadru), da pa glede slovenskih primorskih zadrug, kot italijanskih v državnopravnem zmislu, nI imela nobene pravne podlage, pa tudi ne pooblaščeni^ da postopali; snlošne obreze pa da ne morefo prevzeti. Tudi so rekli. «*a lf?n fe nemogoč« rediti to vprnš'jmle za sloren-•rfc« zadruge, ako ra ne rešilo oh enem za ta*ke zavode, k! fmafo na mflffone tak?h v!o* v Avsfr'11. Pn sam zavod da Ima ve-lio miliionov kron ?erjatf fn fe hiči fe foflt pa le bil odHt?. Ogorčenje, da W bPo prt rtatffonffi splošno fcl rarumliivo, Eo M se 5*4fa| Šimencem dalo. Icar se »e e*lo p*Tf-fa#mn rdMlo. 1 * v l*to mMof*evUnfy sln-rVith da so pro*nl*m «a zamenlavo ngo-&v § to Iz posebnm razlogov. V«*m na 7a a*td*1 z ozirom na sta^e italijanskih flnan-cij d** ne norelo ugoditi. Qi,,,r-,if ^rrtn drveči. #.*» nT se (fcvMtTa ^^^^^ ^orf d^gim naslovom. Tod* Tta-IM*nj so odgovorili, da rega ne morejo rl- •T Uredniško priobSuJe ra Članelf rao> volja brc* vsakega preju-jte* o rivali. skirati, sicer pa naj povemo« kake koncesije, posebno v jezikovnih vprašanjih, bi mi lahko za to dali. Omenili so posebno vprašanje izvrševanja advokature s strani italijanskih odvetnikov v Dalmaciji, ki so optiraii za Italijo. Tu pa nismo smeli popustiti. Da tu res nismo mogli drugače ravnati, se vidi po tem, da so bile celo one jezikovne in Šolske določbe, ki smo jih sprejeli v konvencije strogo v okviru obstoječih mednarodnih obveznosti, podvržene pri nas najostrejši kritiki ter so bite med drugimi vzrok, da niso konvencije Še od naše vlade potrjene. Glede v popravku navedenih zavodov pa smo se glede* zadrskih lahko sklicevali na člen 204. senžermenske pogodbe, po katerem mora italijanska vlada zamenjati vse, na njenem ozemlju se nahajajoče a. o. bankovce, kar ravno v tem slučaju ni storila; glede bančnih zavodov v Trstu in Gorici pa na Čl. 215., ker so to zavodi s jugoslavenskim kapitalom, ki So prišli v zadrego vsled dejstva, da Jih je italijanska vlada od konverzije zunanjih depozitov Izključila, dočlm jo je dovolila italijanskim in nemškim bankam. Tudi smo bili pooblaščeni pristati na reciorociteto, ker ie !sca glede dalmatinskih oseb In zavodov itak Že določena v členu 204. in ker v vseh teh slučajih ne more Imeti škodljivih posledic. Kar se pa tiče tržaške »Jadranske banke«, ni bila ista še priznana kot italijanski za-vnd. »Jutro« pozablja, da Ima Italija Po Bt 75. senžermenske pogodbe glede bivših avstrijskih zavodov pravico, da ilh ne prizna. Banka bi bila obvfsela med Italijo In Jugoslavijo in bi bila z drugimi gori omenjenimi zavodi vred prišla v veliko zadrego, kar more Želeti le, kdor ne vidi, kaka škoda bi to bila rudi za naš narod v Italiji. Ravno goriške zadruge čutijo, kal po-menja to. da italijanska vlada ni do sedal Še zamenjala goriški podružnici Ljubljanske Kred'tne banke onih kron, ki Jih Je Imela pri centrali v Ljubljani. Razlika v postopanju napram bančnim zavodom in zadrugam ne izvira torej iz kake posebne simpatije Italijanske vlade za banke, temveč Iz načelnega stališča naše vlade, ki odklanja glede zadrug sprejem konvencije, ki bi to vprašanje uredila, in ker noče italijanska vlada več storiti za slovenske zadruge, nego je storila za večino laških. Soglašam z »Jutrom«, da bi polom primorskih zadrug pomenjal katastrofo za naše primorsko prebivalstvo; obžalujem pa, da niso gospodje pri »Jutru« mogli o tem do sedaj prepričati tudi odločilnih faktorjev v Beogradu. Skoro dve leti romajo zastopniki primorskih Slovencev v Beograd in prosijo povsod pomoči. Tudi Jaz sem opetovano opozarjal na nevarnost in prosil nujne pomoči; toda razen ministrstva za socijalno politiko, ki je tu nekaj storilo (kar mu rad in hvaležno priznavam), se ni sicer nič doseglo. Pomoč ministrstva za socijalno politiko pa Je bila le kaplja vode na razbeljeno železo. In vendar se je zraven rimskih konferenc nudila še posebna priložnost ki Jo tudi »Jutro« omenja; to so pogajanja za trgovinsko pogodbo. Pil teh pogajanjih je lani sodeloval g. dr. Žerjav. On je bil še posebno od mene opozorjen, naj porabi okolnost, da zahtevajo Italijani neke koncesije za svoja zavarovalna društva, v to, da doseže izmenjao a. o. bankovcev v korist primorskih zadrug. Ali je to storil, mi ni znano. Gotovo pa je, da se do danes ni nič dosegla Pač pa se je italijanskim zavarovalnim društvom med tem dovolilo poslovanje v naši državi. Dosegli so torej brez vsake protikoncesije (vsaj javne ne) to, proti čemur se je naša delegacija v Parizu in tudi ona na rimski konferenci vedno upirala, dobro vedoč, da se bo to dalo izrabiti za pridobitev kakih italijanskih koncesij. Nisem povedal vsega, kar je oviralo ugodno rešitev vprašanja zadrug. Zlasti nisem nič omenil o načelnem stališču naše vlade glede zaščite naših manjšin v Italiji. O mnogih stvareh moram molčati z ozirom na dolžnosti, ki sem jih imel kot delegat, in z ozirom na položaj naših bratov v Italiji. Vsekakor bom prosil kr. vlado, da me odveze od dolžnosti nadaljnega molčanja in potem stopim z vso resnico na dan. Morda sem Že sedaj preveč povedal; toda če je aktivnemu ministru dovoljeno, da svojo, po mojem najintimnejšem prepričanju, krivično kritiko in sumničenja o postopanju svojih kolegov In vladnih delegatov prenaša iz sej ministrskega sveta v javne liste, potem mora tudi meni biti dovoljeno, da se branim, kl sem bil pri defi-nitivnem sklepanju sporazuma le ekspert Ravno na zahtevo gg. dr. Žerjava, dr. Kramerja in njunih somišljenikov sem Jaz leta 1918. zapustil Trst in si uničil svojo eksistenco; fašisti so ml razdejan pisarno in odnesli ekspenzarne knjige; v Jugoslaviji se me je označilo za tulca In se ml ni hotelo dati stanovanja, niti možnosti za pošten zaslužek. Ostala mi je le družina in moje pošteno Ime. Tega si ne dam blatiti od nikogar; tu Ima moja dolžnost do varovanja uradnih tajen svoje meje. Ako ne zadostujejo ta pojasnila, govoril bom le jasneje. Ljubljana, dne 38. Julija 1922. Dr. Otokar Rybtf• JUTRI VSI NA SEJEM ŠENTJAKOBSICFGA NAPREDNEGA DRUŠTVA NA VOJAŠKEM STRELIŠČU DOLENJSKA CESTA! ! ! ! ! Dr. P. Defranceschl: Ifiza ztova i ML Pod tem zaglavjem je priobčil Tabor« dne 4. julija t I govor po* slanca dr. Kukovca, ki ga je le*ta imel na svojem shodu v Razvaniu dne 2. Julija t. 1. Vže tedaj sem zastavil pero, da odbijem neupravičeni napad na slovensko zdravništvo in dokažem dr. Knkovcu, da ie napačno informiran. Kar naenkrat čitam odgovor ministra za narodno zdravje na tozadevno vprašanje nekega slo* venskega poslanca, glaseč se isto* tako, kakor govor dr. Kukovca. Ker ie minister pristavil, da bo dal ta* ko j preiskati nezdrave razmere in krivce eksemplnrično kaznovati, sem ukinil svoi članek in čakal na to, kal dožene obljubljena preiskava. Ker ie Kukovec koncem svojega govora pozval zdravnike, »naj sami stvar vz u mejo v roke in razkrinkajo krivce«, sem predlagal na izrednem občnem zboru »Slovenskega zdravniškega društva« v Ljubljani, nai pred* sedstvo preskrb] vse potrebne informacije in na to sMiče zopet občni zbor, ki bo potem o zadevi sklepal. Ta občni zbor se je vršil dne 27. juliia ob 5. uri popoldne ob obilni udeležbi članstva in po živahni in burni debati, soglasno sprejel to-le izjavo: vsled pomanjkanja po* zitivnih podatkov se slov. zd. d. ne more podati v meritorno debato v zadevi govora dr. Kukovca in mora z obžalovanjem prepustiti obrambo prizadetim faktorjem, odklanla ra ta govor, v kolikor se v njem enostransko zvrača krivda na zdravstveni odsek in tukajšnje zdravniške kroge. Društvo izjavlja, da bo branilo zdrav* niške in zdravstvene zadeve in in te* rese proti vsakemu poskusu, izno* stavljati jih nevarnosti strankarske zlorabe, kakor se tudi samo ne more identifikovati z onimi, ki jim ni konsolidacija države vrhovni princip. Društvo zahteva, da izpolni minister narod, zdravja svojo obljubo in odpošlje takoj preiskovalno komisijo, ki naj ugotovi dejanski peležaj in do* žene krivce. Brez odloga pa naj se vzpostavijo normalne razmere v na* ših bolnišnicah.« »Slovensko zdravniško društvo« ie sedaj govorilo, dr. Kukovec in drugi slovenski poslanci pa naj vpli* vajo na ministra narodnega zdravja, naj takoj izvrši v resoluciji ozna* cene zahteve, osobito nai odpošlje takoj dva prava strokovnjaka, jed* nega zdravnika in iednega upravite* Ija. Ob jednem pa naj se odredi, da se zopet cdpro bolnikom vrata v bol* nišnice, ki so sedaj malodane zaprta. V to svrho bo pa treba denarja in ne oistrih fermanov! Dr. Kukovec, osebno mi znan kot razsoden, prevdaren mož, poln lju* beznjivosti in takta, ie postal nervozen — ni čudo v sedanjih časih — in je v tej nervoznosti omalovaževal ne samo zdravstveni odsek ampak vse slovenske, sedaj živeče zdravni* ke. Osebno mu tega ne štejem v zlo, osobito, ker ie v pismu na predsed* nika Slov. zdr. d. sam priznal, da ie ravnal optima fide hoteč doseči, da se zdravstvo čimprej uredi. Ravno to pa žele tudi slovenski zdravniki, ki odločno odklanjajo politično iz* rahljanje sedanje krize in zahtevajo od vlade naj opusti svoie nevzdržno stališče: »da ne dobi Slovenija za svoje zdravstvo niti vinaria. dokler načeluje zdr. odseku mož, ki ne vžl* va simpatij dr. Stamparja v Beogra* du koč čez noč izboljšati, bo pač moralo počakati na svoi čas. Nikier ni vse v redu in tudi pri nas ne more biti drugače. Kar pa se da zlahka opraviti, ie treba storiti brez okle* vanja. Izpolnimo pošteno vsak svojo dolžnost do tujcev, kakor to zahte« vata resnična kultura in civilizacija, upoštevajmo, da ne gre samo za ugled Ljubljane, ampak za ugled celokupne domovine, ki io gleda zji* nanii svet tako rad skozi črne očali. Mislim, da se zaveda važnosti bližnjih dni vsak izobražen Ljubljančan, zato se mi vidi nepotrebno, da bi na tem mestu našteval pravila lepcera vedenja. Prepričan sem tudi, da bodo posamezna Izobraževalna In dru* ga kulturna društva primerno vpli* vala na svoje Člane, da bo vsak znal, kaj mu je storiti v slavnostnih dneh. Ljubljana se mora postaviti, ne z oderuštvom In primojdušaniem. am* pak z gostoljubnostjo in tatkom! Omeniti hočem samo nekaj nedostatkov javnega značaia, ki jih je treba v Interesu tujskega prometa čimprej popraviti. Ne bom omenjal vseh, saj mi tudi zdaj ne padejo v misel in prav tako ne navajam tega, kar bi terjalo prevelike stroške. Vsekakor bi bilo treba napraviti nekaj velikih načrtov (planov) LJubljane In jih postaviti na najbolj prometne točke v mestu. n. pr. pred glavnim kolodvorom, pred magistra-tom in morda še v Zvezdi ali pred pošto. To bi bilo tudi v orijentacijo Ljubljančanov samih. Kdo pa ve da* nes. kje je n. pr. Lipičeva cesta? In vendar bo morda kak tujec vprašal za to cesto, sal ie tam nastanjena — invalidnica. Pa ie takih cest in ulic še precej, da lih pozna komai vsak stoti meščan. Dalje le treba fiksirati na grai* skem stolpu točne smernice do glavnih vrhov naših planin in hribovja z označbo nadmorske višine. Manjka nam tudi dobrega* vodnika« po mestu, ki nai bi bil sestav« lien tudi v jezikih tistih narodnosti, kole orldeio pri nas za tujski promet v poštev. Ker imamo dovoli lepih klišejev naših ulic, javnih poslopij in zgodovinskih spomenikov, bi ne bilo težko sestaviti prav čeden »vodnik po LJubljani«. Saj nam tudi strokov* Štev. 171. »S L O V t N S K I N A I* <> I L dur 30. milja 1922 stran 3. njakov ne manjka. Založniki, zgani* te se! Tajcu je treba ponuditi tu(Ji okusnih razglednic in albumov, ki jih pa zaman iščeš po vsei Ljubljani. V vsem mestu ne najdeš posode za odlaganje raznih odpadkov, kar se posebno težko občuti v parkih in drugih lavnih nasadih. Tudi ta nabava bi menda ne bila zvezana s prevelikimi stroški. Izgovor, da se take naprave pokvariio ali celo pokrade* jo. ne velia. ker ie preveč komoden. Treba je pač izbrati primeren mate* riial. primeren kraj in če ni drupače, je treba tudi primernega nadzor* stva ter orav eksemplarične kazni za vandala, ki bi mu bila taka naprava npoti. Urediti ie treba tudi stolpne ure, ki so pravi monstrum v LJubljani. Če greš danes opoldne od Šentpeter-ske cerkve proti mestu, pa se ti prav lahko primeri, da bo kazala šent* klavška ura na eni strani 11.30, na drugi strani Pa šele 11. I* ko prideš k frančiškanski cerkvi, boš videl, da je komaj 10. Tu bi bilo menda treba samega Napoleona, da bi zopet malo potipal ljubljanske mežnarje. Tudi iavna stranišča je treba nekoliko urediti, da nam ne bodo še V večjo sramoto, neco so nam že. Po mestu ie še zmerom preveč umazanih stoinic in raznih barak, Proč s to navlako. Čimrrei nai iz* gine tista cieanska kolonija ob Vod* Bikovem spomeniku! Opozoriti 3e treba tudi ravnateljstvo cestne železnice, da bo preskrbelo v slavnostnih dneh potrebno število priklopnih vozov, da se ne bodo tlačili tujci kakor teleta v enem samem tesnem vozu in to še ob nai* večji vročini. Da je treba poskrbeti za naj* večto snaeo in točno postrežbo v gostilnah, je to v interesu lastnikov samih. Vsak slučaj oderuštva naj se najstrožje kaznuje, magar z od* vzetiem koncesije! Povsod morajo biti označene cene. Pa naj že enkrat obvelia vsepovsod dinarska vrednost, saj krona vendar že davno ni plačilno sredstvo. Saj je še za domačina mučno nerodno preračunavanje, kaj šele za tujca! In navsezadnje is tu moment, ki more kazati samo na našo razdrananost. To so ob kratkem stvari, ki fca* žejo nedostatke, na se iih da zlahka in poceni zbolišati. Samo dobre vo* IJe ie treba in nekai uvidevnosti. V. M. PoIliKne ugstl. — Italijani v naši državi. Splitski :>Živote poroča s Kvara, da je prišel v Starigrad kot učitelj na tamkajšnjo italijansko šolo neki Scalice Umberto iz Hialabrije. Ker se je za italijansko šolo I>rijavilo samo troje otrok, se je preselil imenovani učitelj na italijansko šolo v Hvaru. Ko je učitelj potreboval nravstveno izpričevalo od naših oblasti mu je hvarska občina izdala spričevalo v italijanskem jeziku ter pohvalila njegovo moralno obnašanje. In ta učitelj, ki je na poziv občine, nai razobesi na dan kraljeve poroke zastavo, odgovoril >non Vogliamoc, je bil na podlagi spričevala naše oblasti oproščen vojaške službe v italijanski vojaki, da more še naprej voditi italijansko propagando 1 Tako se godi pri nas Italijanom, nafti ljudje pod Italijo pa trpijo kot italijanski državljani vse mogoče krivice. = Pred meščansko vojno v Nemčiji. >Freiheit« piše: Posledice sklepa bavarske vlade vsebujejo v notranje in zunanje političnem oziru veliko nevarnost meščanske vojne in razpada državne enote. V času, kb> nalaga antinta Nemčiji težke pogoje in ko je zaupanje inozemstva v Nemčijo zelo omajano, pomeni ta konflikt zločin nad celokupnim nemškim narodom. = Tajna nemško - roška monarhist? čna organizacija. Policija v Al toni je odkrila tajno nacionalistično organizacijo, ki j a stremela s pomočjo ruskih re-akeijonarcev za vzpostavitvijo nemška monarhija. Altonska policija je zapazila, da jo prihajalo v AltonO vedno več bivših ruskih oficirjev, ki so izjavili, da jih je poklical neki ritmojster Rabe, ki je vodil tajno organizacijo >Maščevalna roka«. Med pravili td organizacije je našla policija točko, ki vsebnje glavno nalogo organizirancev: vzpostavitev nemške monarhije. Rabe se je aktivno udeležil Kanpovega puča, pozneje je pobegnil na Madžarsko ter se je vrnil po razglašeni amnestiji. Policija je izgnala vse bivše ruske oficirja ter aretirala več članov tajne organizacije. — Papeževa akcija sa Rasi jo. Par než je poglal vsem patrijarhom, nadškofom in škofom apostolsko pismo, v katerem se zavzema za lačno rusko prebivalstvo, prosi za novo pomoč med katoliškimi verniki. Obenem sporoča, da ho nosi al v Rusijo ponovno 2 in pol milijona lir. bs Boljševik! in Enver nafta. >Mes-sarrero« poroča, da se bo v kratkem odločila usoda med bbliševiško in Enver načino profiholjševiško vojsko v Ktur-dfstamt Ruska sovjetska vlada je koncentrirala v severnem Kurdistanu znatno voino silo. Baje se je posrečilo Enver paši pridobiti priljubljenost kurdl-etanskega prebivalstva. J. Lapa j ne: NAŠE TERJATVE V INOZEMSTVU četrto leto že tečo, ko trpi jugoslo-vensko gospodarstvo vsled tega, da ino-zemci ne izplačajo Jugoslovanom onih svot, katere so jim bili pred in med vojno zaupali. Slovenci smo naložili veliko prihrankov v bivši poštni hranilnici in raznih bankah na Dunaju. Tudi v Gradcu, ker so bili zlasti štajerski Slovenci v zvezi z ondotnimi hranilnicami in nekatere nase posojilnice z praškim gospodarskim »Verbandom«. Te in druge n^m^ko dolžnike že do cela in dobra tri leta terjamo brez prestanka in brez uspeha. Za naš dobri denar ponujajo nam vsi ti dolžniki svojo slabo valuto, s čimur seveda ne moremo biti zadovoljni. Sedaj je čitati, da hode poštna hranilnica zadovoljila svoje vlagatelje. Kako? O tem javnost še ni bila obveščena. Menda se še vrše pogajanja med avstrijsko in našo vlado, kakor so se že večkrat vršila, toda brez potrebnih zaključkov. Kakor se splošno sodi v naši javnosti, je naša vlada preveč* popustljiva. Bila je baje pripravljena k temu, da bi naši upniki dobili od svojih avstrijskih dolžnikov le 65 %, čemur pa se od naše strani nikakor ne more pritrditi. Avstrijci sicer ugovarjajo, da so njihove terjatve napram Jugoslovanom večje kakor nasprotno. To povdarjanje pa glede Slovencev nikakor ne velja. Slovenci Imajo visoke svote v Gradcu in na Dunaju, v poštni hranilnici, v drugih hranilnicah, v bankah itd. Osobito imajo kmetske spodnje štajerske posojilnice v-eliko naložb v Gradcu. Znan nam je denarni zavod, ki Ima milijon naložen pri nekem nemškem centralnem zavodu v Avstriji. Ako bi so on moral zadovoljiti » 65 %* izgubi 550.000 K In morebiti še večjo svoto na % letnih obrestih. Padi tepa moramo svetovati, da se naj naši upniki na hitro in slepo ne pobotaio kar tako s premetenimi Avstrijci, ki sedaj pritiskajo in bi nas radi opeharili tudi v tem vprašanju. Res imajo sedaj ©burmo slabo valuto. Vendar nikakor ni izključeno, da se vsled nove vladne >Avstriiske banica utegme zbolišati. In Sim boljšo valuto s Časoma deseželo, tim boli«& bode za nje same in za niihove upnike. Lre-tem se na ni bati velike izsrube uri tistih avstriiskih dolžnikih, ki imajo posestva ali hipotečne terjatve v Sloveniji bz. Jugoslaviji. Za te dolžnika so me-rodajne naše postave in pristojna in koirmetentna nsša sodišč*. Slovenskim upnikom treba le poiskati njihove realitete in vkniižene terjatvi, na jih tožiti pri naših sodiščih. Avstrijci bodo sicer nsrovarjali in vrtali na vse načine. Toda naša sodišča so že in bodb še v v-3eb teh pravdah izrekla svoie na vse strani pravične sodbe na podlagi naših postav in v smislu vseh onih postavnih predpisov, ki nai ščitijo pravice in pravične zahteve naših jugoslovenskih državljanov. ~-g Žitno poročilo. LJubljana, 22. luliia 1022.: Pšenica nova K 15.50 vtovoma postala, stara K 16.50. Moka Đačka K 23 št 0, K 19 St 3. Koruza Bačka K 12.80. Oves Bačka ali Srem K 12. Tendenca le 5e vedno čvrsta. Vsi mlini in tudi inozemstvo hočejo kupiti, ponudbe pa ni. V Đački prevladuje mnenje, da kmetje radi tega ne pripeljejo blaga na trg. ker so zaposleni s delom na polju. Pričakuje se, da cene v kratkem padejo. V Ljubljani pomanjkufe moke .ker je bil promet dalje časa ustavljen. Vendar že zopet prihajajo znatni dovozi fn večje poSiljke. — g Promet z usnjem je bil v preteklem tednu precej živahen. Konzn-mentje si pač prizadevajo nakrmiti blaga še po kolikor mogoče nizkih cenah. Kaže se tudi nadalje pomanjkanje težkih podplatov. Tovarnarji ponujajo le neznatne količine, ki ne odgovarjajo dejanskim potrebam. Današnje informativne cene so sledeče: Krunoni 280 do 300 K kg, podplati v polovicah, lahki 1&5 do 195 K kg, podplati težki 200 do 220 K kg, notranjski 190 do 195 K kg, okrajevne (aferni) 130 do 140 K kg. crne gladke ki pse 320 do, 345 K kg, črna gladka teletina 420 do 450 K kg, rjavo usnje za 20 K pri kg dražje, boka-tel e-tina Ia. 80 do 85 K ha 1 angleški kvadr., boks-tefetina Ha. 75 db 80 K za 1 angleški kvadr. —g Kmetijski list |e priobčil včeraj obilo zanimivega gradiva. Obširno razlaga ves historijat in pomen doseženih železnic, o čemer smo tudi mi ta teden že poročali precej obširno. Dan%s z velikim veseljem ugotavljamo velik vseslovenski uspeh ministra Puclja, ki ga Je dosegel ta neumorni in požrtvovalni v vsej resnici ljudski zastopnik in voditelj. Tako je tedaj zagotovljena prekmurska železnica Morska Sobota — Ljutomer — Ormo*, železnica Sevnica ___St. Janž in železnica Kočevje ___Severi« — Vrbovsko. Ker vsa 5a potrebna dela ne bodo nič več počivala, Je pričakovati, da dobi Slovenfia v šestih letih svojo zvezo z morjem. Tega se mora veseliti ves -slovenski svet in tudi vsi tisti naši podjetni trgovci In posestniki, ki so se navduševali In potezali za drage proge. Stvarni In splošni razlogi edine so odločili za gori navedne proge, ker so se spoznale sa najbolj nujne. S tem pa nI Izrečena zadnja beseda sa vse drage načrte in Želje, ki lih nikakor ne smemo odstaviti iz našera železniškega programa. Zveza med Rakekom ali Le- I gatcem In Pedbrđom je In ostane se vedno važna in nujna. Ravno tako se mora Rakek, elavna notraniska nostsia za les itd., združiti In spojiti čimpreje s novo naša svezo s marfi, ki Sb nam J* prijateljski Italijani a svojima leno- I ntenalnimi mejami za enkrat prestrigli, kamor pa bomo sedaj zopet naiii pot z navdušenim in kar je giaviiu, 6 oložuim navdušenjem in delom. __g podružnica Jadranske banke na liledu. V poslopju, kjer se nahaja poštni in brzojavni urad Bled 1, oh glavni cesti, ki prihaja iz Lesc k jezera, je Jadranska banka Otvorila svojo najmlajšo podružnico Bled. 8 tem ie ustreženo v veliki meri gospodarskim potrebam zgornj. gorenjskega kuta. Bled in njegova okolica se bujno razvija po čim-dalje veCjem obisku tujcev in le Jviščar-jev, ki prihajajo zlasti iz južniji krajev naše kraljevine in iz inozemstva. Pa rudi s svojo domačo obrtjo in trgovino, posebno lesno, se dviga Bled in okolica ter se je industrija začela "vrsto in raznovrstno razvijati. Ker se bo podružnica Jadranske banke na Bledu bavila z vsemi bančnimi posli, je s tem vsem tem gospodarskim faktorjem v njihovemu poslovanju zelo ustreženo. Tudi za promet ima ta novica svoj pomen. Kajti tujcem in letr»\ išcarjem se lahko postreže z denarnimi nakazili, s kreditnimi pismi ter drupinu bančnimi transakcijami, s čimur lahko vzdrže svoje neposredne denarne zvezo v zasebnih in kupčijskih poslih. Z veseljem pa utegnejo lefoviščarji na Riedu in okolici pozdraviti nadaljn© dejstvo, da ima podružnica Jadranske banke na Rledu v svojih modtemo In okusno urejenih poslovnih lokalih tudi svoje lastne zanesljive >Safe depots«, za shrambo vrednostij in dokumentov. Pričakovati je tedaj, da se blejska podružnica Jadranske banke iz praktičnih ozirov in razlogov hitro in lepo razvije. — —« Na državni kmetijski soli na Grmu (Novo mesto) se prične novo šolsko lete v pričetku novembra t. I. Šola ima dva oddelka. Celoletna Šola |e namenlena pred vsem za učence Iz vinorodnih krajev, zimska Šola pa za učence Iz nevinorodnih krajev. Letna Šola traja od 1. novembra 1 L do 31. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska Šola traja dve zimi po Šest mesecev. Učenci imajo na zavodu vso potrebno preskrbo, to ie stanovanje, hrano in snaženie perila. Preskrbovatnfna, ki se plačuje polletno na-prej, znaša 200 Din mesečno. V slučaju rastoče draginje se pa lahko zviša. V plačilo se sprejemalo tudi živila po dnevnih cenah, šolnino 10 Din mesečno plačujelo samo učenci, ki niso Iz Slovenije. Oddati Je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskromne in nekaj prostih (brezplačnih) mest, to Pa le revnejšim kmetijskim sinovom, kf se Izkažejo z uradno potrjenim ubožnhn spričevalom in ki se zavežejo, da ostanejo Po končanem šolanju na domačem posestvu, šola Ima sploh v prvi vrsti namen, da vzgaja dobre kmetske gospodarie in zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost Pogoj za sprejemanje je starost najmanj 16 let neoporekljivost telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Prošnje za sprejem je pisati lastnoročno ,na celo polo. kolkovati s kol-ko 4 Din in priložiti en kolek (10 Din) za rešitev. Prošnje je vložiti najpozneje do 20. septembra t L pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list Z. domovnico, 3, odpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, 4. zdravniško izpričevalo, 5. spričevalo o nravnosti, 6. izjavo starišev, oziroma varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna iziava staršev ali varuha, ki prosijo za prosto ali polprosto mesto, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju, da povrnejo zavodu prejete zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost po čl. 8. zakona o ustrojstvu vojske, t |. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Bližnja pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstva —g Trgovdka in obrtniška zbornica v Ljubljani Je, fc ©žirom na nedostatek žita in mlevskih produktov, ki je zavladal v Sloveniji posebno v Ljubljani, zbog ograničenja prometa, brzojavno zaprosila Direkcijo državnih železnic v ZagTebn, da se izpreraeni odredba o prte-metnem ograničenju, * dne 17. julija t 1. Na to vlogo je dobila obvestim, da je ves promet v smeri Vzhod — Zapad popolnoma prost. —g Obrtna razntavm v Celju od 12. do 22. avgusta. Vse predpriprave so v najlepšem teku. Glede polovične vožnje ■se vsi posetniki izven Celja opozarjajo na sledeče? Južna železnica je dovolila polovično vožnjo na vseh onebnih vlakih za vpe posetnike. kakor tudi za razstavo namenieno blago. Vsak razstavlja-lec naj naslovi svoje blago na >JavnO skladišče in prevozna družba v Celjuc in zaradi polovičnih transportnih stro-SkOv naj deklarira istega »Razstavni predmetic. Pri potniški blagajni se kupi cel vozni listek v Celje, ki ima potem na podlagi izkaznice od obrtne razstav* že veljavo za nazal takrat, ako si pbeetnik da potrditi, da je obiskal obrtno razstavo. Izkaznica se mora žigosati od blagajne vstopne poetaie in pri od-hndu iz Celia. čim prejmejo postaje o-menjene izkaznice, so objavi v časopis-ju. —f Gospodarska Izložba 1 vinski sa-Jm • Zagreba leseni o. g. Hrv.-slav. gospodarsko društvo k. s. z. v Zagrebu pri-redJuJe n lesen tekuće godine Jednu Izložbu konta, goveda, povrća, voća. grozdja I vina I s time n savezu vinski salam u prostorijama netom minulog velesajma. Izložba I salam počimlfu 17. rulna (septembra) o. g. te traje Izložba stoke do uVTJ. 10. mina a ostala I vinski »afam do ukll. 2.1 rujna. Na vinskom safmu mogu svdlelovatt prolz-vadlačl I trgovci vinom iz čitavoga područja Hrvatska | Slavonije, na izložbi Imao* pflidnost oni iz Sirje okolice Zagreba. Za utuka osje^iuane su sagrade do K lO.ooO za najbolju kohilu-plcmku, b^.a i kra\ u. Za z anajbwlju kobiiu-plernku, bika i krava. Za povrće i voće podijeliti će grada Zagreb posebne nagrade. Osim novčanih nagrada POdMvaH će se i takove u gospodarskomu orudju i strojevima te poćasne dipkme i priznanice. Kako su zalihe vina kod nas još vrlo velike a izgledi za novu berbu svuda vrlo povoljni, to je interes za vinski sajam osobito iiv. Prijavnice za izlr/bu kao i za vinski sajam mo^u se dobiti u Hrv.-«Jav. £-ah zabranjen. Tiikaišnia pokrajinska monopolski direkcija nrvznanin, da jn v smislu remenja finanCoiC^-a ministrstva za>>ra-n;ten promet s solio iz ITrvatsko- v Slovenijo po privatnih o«ebah in da 96 ho v vsakem slučaju tako pr-oti uvozniku, kakor proti knoeu no*topilo najstrožje v smislu zakonGkih prHpisov. —g" Veliko zannanj** do slovenskega denarnega zavoda v Ameriki. M*»f=to Cl^veland je sredi teko'-r-rra mp^eca zopet vložilo veliko svoto lč.7.000 dolarjev v slovensko banko Th* Nnrth American Bankinjr and Savin^s Oo, Tako imajo sodai naloženo CTOja fondo v slovenski banki državne bbla^ti, čolFki odbor in javna knjižnica in mestne oblasti, kar prir-a o m i vetjem zaupanju do slovenskega zavrvh. ki f,* je v kratkem ca-pu svojega obstanka pridobil izvanredno veljavo in velik vnliv. __ £ Stiona na PoleniMcem, 27. julija 1922. Nedavno smo čitali v >Slov. Narodu«:, da so rev na^i občini pojavila pri prašičih rdečica, ki je pa potem pre>-nehala. — Sedaj so na pojavlja covej-ska bolezen na prrkliih. — Ta bolezen ie tudi nevarna in na to opozarjam^ našo gospodario. Bolezen izvira najbolj iz razlog, ako eoved lezi na — mokrem. Žival mora imeti ponori dobro in snrio eteljo. kairi v mokri stelji dobi bolezen v pnrklje. V slučaju hude potreba naj so nafti gospodarji obrnejo na živinozdravnika! — Pri na-? je pšenična žetev končana. Naši proračuni so nas varali, kaiti pridelali smo manj, nego smo se nadejali. Nekoji so celo komaj pol ali tretjino ali četrtino od lanskega dohodka spravili pod streho. Temu je bila kriva suša ob času setve, kajti pšenično seme, vsajeno za časa sušV, ni izdatno. Klasje je bolj šibko in redko, a zrnje drobnejše. — Tudi letos nas muči — suša. Zaradi toga so se zmanjšali vsi poljski pridelki. Tudi vode, čeprav imamo potoke, ki £To-nijo mline in ž^ee. primanjkuje. Hvala Bogu, je včerajšnji izdatni dež še dobro namočil in napojil žeino zemljo, kar bo izdatno zboljšalo nadaljne pridelke. Lluhllansld ueleselm. Predhodna reklama In propaganda razstav* ljalcev pred otvoritvijo semnja. Čim se razdeli prostore se nemudoma obvesti vso razstavijalce o dodeljeni mu koji in njeno številko. Priporočamo, da si puste za tem nemudoma napraviti pisemske pritožne letake z vabilom na svoie odjemalce, naj ga obiščejo na velesejmu v njegovi koji. Istotako bo razposlal urad Ljubljanskega veicseima vsem razstavljalcem in na želio tudi drugim interesentom male letake kot priloga h korespondenci, katere se nai blagovolijo posluževati v največji meri, Vlzamske usodnosti. Ministrstvo financ Je z odi. št. 13.240 od 2. iun. odobrilo, da se pobira cd inozemskih državljanov, ki Žele posetiti našo kraljevino izključno radi II. Ljubljanskega velikega semnja v mesecu septembru 1922, ob priliki vidirania potnih listov v ta namen po 10 Din. Dodelitev prostorov. Razstavljalcem se bodo prostori odkazali prvi teden meseca avgusta. Vsi strankam odkazani prostori se oddajajo v najem popolnoma prazni in si mora stranka potrebno opremo preskrbeti sama ali pa jo na v prijavi izrečeno željo preskrbi na njene stroške sejmski urad (stole. mize. police). V splošnem ie pa radi priredbe prostorov vezan vsakdo na navodila, ki jih bodo dajali pooblaSenci sejmske-jra urada. Posameznim strankam odkazane prostore preskrbi sejmski urad s tekočimi Številkami in tvrdkino nadpisno tablo. Oboje se zaračuni razstavljalcem po lastni ceni. Vsak razstavlialec preime pravočasno poročilo m skico, kje in kateri prostor se mu je odredil. Gradnja privatnih paviljonov. Vsi oni razstavljala, kateri nameravajo letos na sejmišču Ljubljanskega velesejma zgraditi svoie lastne paviljone in se jim Je vposlani načrt od uprave Ljubljanskega velesejma že odobril, se opozarjajo, da naj nemudoma prično t delom, ker se jim je prostor fe d~de!M. Glasom sejmskega reda mora bi« naviljon z vsem razstavnim blagom dne 9H avgusta v ropotnem redu. Ver Ima v n««nrofn^m s%*Ca|a se*m njooo ohraniti* Nai naraicaj in nafta dara, se hoda v.eokdar z tglednim Uvija- r.j^n in s poMonim sokolakira drlrvnt vredno kazati va^o ljubezni, ki ste ■ njo razpalili naae navdušenje r vi«ok» plamene in ste tisoča ^rr nn^o sokolaka ml.idino priklenili vekoma] nase! Xaj ostanejo bratske vezi. sklen^ens m^d mladimi srci obeh navascajar, rn»(-no poroštvo, da bo naiH svota skupna pr,ico]=ka ptvar mogočno napredovala v kropkem razmahu, zbirajoč pod .:^>kol-ekimi prapori vsa sinova in heera rai«^-p.9. in našega naroda, ki liceje vanoa-hnde in utehe giojsiu d Mu v ravienoa^| in enakosti nepr^tano stati na straži fca oliranitev nafta svobode, ozarjana in poveličane od topline sokolFko^a br«%t- istva! Zato morat^ brox prt stanka, nrtti. krepiti vse svoio nra\-wtvr>n^ in tel^^n« t mooi. da nihće- o\ vas ne> omahne t borbi fhrltenia, necro r!a vsak in v^aka do dna izpolni svoie dolžnosti, dn vsak in vsaka dozori v eelejra 5k)kola in v celo Se* kolieo, ki bo STt>iomu naroljane sirom naše očetnjave in na svojih ljul>-lj<*nih domovih obnavljate spomine n» veliki dan ter pripovedujeta roditeljem, prijateljem, znancem, kaj vss %te doii-veli in videli, sprejmite od nas aahvalo in priznanje za odlično delo, ki ste ga brezhibno in požrtvovalno izvršili v po-veličanjd lepote in vzviienoeti sokolaka misli! Vaše duše so tea* misli priseglo srve-stobo in so se ob najvočii navdnsonoati nas vseh zaobljubile služiti ji do poslednja diha z naraščajočo tvornostja vseh vaših nravstvenih in telesnih kreposti ! Vaši češkoslovaški bratci in »estri-re so vam prinesli v dir in v trajen spomin za vse veke sklenjenega pobratimstva med njimi in vami dragocen prapor, ki se naj vedno ponosen in neoskrunjen vije na čelu vaših nepreglednih od dne do dne množočih *e vrst! Ponosen in neoskrunjen prehajaj iz rok v roke, ko novi naraščainiki stopijo na vaša mesta, a se vi zgrnete pod vnema-jočim sijajem čestitljivih sokolskih praporov na mesta nas. ki vas objemamo z vso linbeznijo ovojih nrc! Ostanite, bratci in SUStrlea, neustrašeni, zavestni, vedno deloljubni, svojim dolžnostim pokorni, vztrajni, na pripadnost k Sokolstvu ponosni, vsrkdar pa stvarno dostojni in požrtvovalni glasniki in Širitelji našie neminljive sokolske ideje bratstva, enakosti in svobode! 1 Uverjeni smo, da se na varamo t sva- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD- dne 30. julija 1922 štev. 171 Jem pričakoraniu: iz vašiH vrst rasta in se množi bodoči naš sokolski rod na Čast domovine, v njeno moč, veličino in hrambo! V prepričanju, đa se ob prihodnji priliki fcopet snidemo v pomnoženem številu, v povečanem navdušenju in ▼ s a popolnejši pripravljenosti vam poši-ijamio iskrene, bratske pozdrave! In razmahnite takoj vse sveže In tdrave moči svojih teles in duš k novemu, še vnetejšemu delu in k novim še lepšim uspehom! Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokol* skega Saveza. V Ljubljani, dne 26. julija 1922, Starosta: Dr. Vladimir Ravnihar. Tajnik: Dr. Riko Fux. ZAHVALA LJUBLJANI! Ob dnevu naraščaja, ki je otvoril Mavnosti I. Jugoslovenskega vscsokol-skega zleta, je prebivalstvo našega mesta jugoslovenski -sokolski naraščaj pri-jaznb sprejelo. Skoro vsi hišni posestniki so okrasili svoje hiše z zastavami, premnogi meščani so vrhutega okitili svoja stanovanja. Ljubljana si je nadela slavno s tn o obleko. Velike množice so prisrčno pozdrav, Ijala nas naraščaj in našo deco, posebno iskreni in navdušeni pozdravi vse Ljubljane pa eo veljali cesk oslov aške-mn sokolskomu naraščaju. Vsa sokolska mladina je spričo ljubeznivosti in gostoljubnosti našega mesta, ki ji je z njima, izkazovalo svojo pozornost ves čas njenega bivanja med nami, ponesla s seboj najlepše utiska in spomine. To bodi v čast beli Lfubljani in Vsemu njenemu prebivalstvu! Smatramo za svojo dolžnost, da vsakogar, ki je kakorkoli pomogel, da jo dan naraščaja kar nailepše in najslo-vesnejše uspel, zahvaljujemo za vse> kar je storil po zapovedi lastnega srca in bratske -naklonjenosti! Tej zahvali pridružujemo prošnjo, na? nam bela Ljubljana ostane enako naklonjena tudi v bodočih dneh naših velikih sokolskih praznikov! Zdravo! starešinstvo Jugo-^lovenskega Sokolskoga Saveza. Julifska hraiina. — O goriškem sporu. GoriSko republikansko glasilo »La Liberta« prinaša svojim čitateljem o slovenskem goriško-tržaškem sporu sledečo informacijo: »In vendar slovensko ljudstvo ni ravno tako brezpomembna manjšina, kakor bi jo hoteli prikazovati naši naivnetejši nacijonalisti. Politični tok, ki loči na zunaj malo slovensko četo, zanima celo »Piccolo«, ki je te dni bil tako velikodušen, da je objavil dve koloni, došli mu od goriškega dopisnika glede pod-tikanega programnega spora med duhovnikom Sčekom in odvetnikom WiIfanom, Milimo, da se ne motimo in da nikogar ne zavajamo: oba sta dva voditelja — imata identičen maksimalen program in bi bilo naravnost otročje jima to zamerjati. Za nju oba vidijo politične koristi slovenskega ljudstva samo eno rešitev, ki se le sicer zaveda tudi zadnji njihov pastir. In Če je tako, smo pripomogli k njegovemu postanka in obstoju tudi m! Italijani. Oba sta prepričana, da pride tekom kakega desetletja gotovo do revizije meh In tako sta tudi oba složna v tem. da mora vse strankarsko delovanje stremeti za edinim ciljem: nhraniti po možnosti neizpremenjeno politično stanje, ker jima je pač nemogoče Izboljšati ga. Nasprotno sta si edina v sredstvih, ki jima služijo za dosego cilja. Dočim daje n?.mreč dr. Wilfan prednost jasni politiki ne prikrivajoč svoje nespravljivosti. hoče druci. duhovnik §ček, izrabljati priliko In izvabiti Italijanom kolikor mogoče veliko koncesij z ozirom na to, da imajo Slovenci tudi dolžnosti Če pa Ima zadnje imenovani več privržencev. Je iskati vzrok edino v propagandnem načinu: dogod'lo se je celo. da Je obljubljal Slovencem oproščen je od vojaške službe.c Glasbeni uestnlk. — Pevci, pozor! Prihodnja skupna vaja vseh ljubljanskih zborov, ki so priglasili svo[e sodelovanje v skupnih nastopih ob priliki I. jugoslovanskega so-kolskega zleta se vrši v ponedeljek srvečer v pevski dvorani Glasbene Matice, vhod iz Vegove ulice, in sicer za I. in JI. base točno ob pol 8. zvečer, za I. in II. tenorje točno ob četrt na 9 zvečer. Arhivarji naj prineso s seboj partiture oziroma glasove zborov >Čuj nas zemljac, >Molitev« in >Bože pravde«. Ne zamudite! Koncertni odsek za I. jugoslo-venski zlet. — Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Prva pevska vaja celokupnega pev-skega zbora Glasbene Matice za koncertni nastop v Rogaški Slatini se vrši v torek, dne 1. avgusta t 1. v dvorani pevskega zbora ob 8. zvečer, nadaljni dve vaji pa 3. in 4. avgusta. Nastop obvezen. Odbor. — Pevski zbor Glasbeno Matice. Kakor že javljeno, priredi pevski zbor »Glas« bene Matfce« v proslavo 301ernlce svojega obstoja dne 6. avgusta t I. zlet v RogaSko Slatino in nastopi ob pol 9. v dvorani zdraviliškega doma s koncertom, na katerem bo proizvajal jugoslovenske umetne In narodne pe^mi. Sedeži In stoJISČa so že v pred-prodaii pri trgovcu T. Beranlcn v RogaiV! Slatini. Za povratek Iz zdravilišča le zagotovljen zboru poseben vlak, W odide ob 23.57 iz RogaSke Slatine In bo Imel v Oro-belnem zvezo z osebnima vlakoma v smer) proti LJubljani In proti Mariboru. Posebnega vlaka se lahko poslužilo tudi nečlani In drugi posetnikt koncerta, Jd se nameravajo vrniti le y ao<3 damon -^ -i w Dnevne vesti V Ljubljani, dne 29. julija 1922. — Razmejitveno delo na italiian* ski meji se vrši sedaj na T r i g 1 a v* skem pogorju. Sčasoma pride na vrsto rudi črta medSoricoin Javornikom. ki Je. kakor čujemo, v posameznih točkah in črtah še vedno sporna. Kako so s e r a v* no te meje določile v Rapallu, nam ni znano. Smatramo pa, da je konečna odločitev vseh naših mej postala že zelo nujna zadeva. — Ministrstvo šolstva in pro* svete čehoslovaške republike ie poklonilo ljubljanski univerzi za nleno knjižnico nad 400 knjig: visoke znanstvene vrednosti, kar je izrednega pomena za intelektualne stike med bratskim češkim in našim narodom. Za te medsebojne zveze dela z vso vnemo ljubljanski generalni konzul čehoslovaške republike g. dr. Otokar Beneš, ki mu gre v prvi vrsti zahva* la za velikodušne darove ministrstva šolstva in prosvete. — Mezdno gibanje rudarjev Trboveljske premogokop. družbe. Med rudarji započeto mezdno eibanie ie popolnoma mirno. Nekateri strastni agitatorji so skušali rudarle Trbove* liske premoeokopne družbe prego* voriti za stavko. Doslel rudarji niso sledili tel skraini metodi, skušajo do* seči svoje zahteve legalnim potom, zato je v rudnikih obrat popolnoma normalen in nrihaialo vsi na delo. Za danes popoldne ie sklical klerikalni poslanec dr. Gosar poseben shod v Trbovljah. Baje agitira dr. Gosar z_a stavko. Vest pa definitivno ni še potrjena. ___Gradnja palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Po dvadnev-itih pogajanjih z zastopniki Osrednjega urada za zavarovani© delavcev v Zagrebu je sedaj sklenjeno, da se nadaljuje gradnja palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Načrt palače pa je nekoliko rctrinsriran. Dovoljena je *rradxija trinadstropneira urof-elja proti Miklošičevi c^sti in na dvoriščni trakt, kjer se nahaja ambulatorij. Začasno ni dovoljena gradnja trakta za privatna stanovanja. Po sedanjem proračunu bo stavba veljala 60 milijonov 1-Tron. Zanimivo je dalje dejstvo, da ima Osrednji urad preveliko število uradnikov. V SIoveniH je zaposlenih pri bolniški blagajni okoli 100 zdravnikov. — Številne stcvVe. Zadnje dneve ie Ljubljana prenapolnjena hrvatskih separatističnih agitatorjev, ki hujskajo delavstvo na stavke. Kakor čujemo nameravajo stopiti v stavko mizarji in tesarji. Tudi brivski pomočniki nameravajo prihodnji teden pričeti s stavko, ker brivski mojstri nočejo baje ugoditi njihovim zahtevam od 600 na 800. K. Resno ie gibanje v tiskarski stroki. — Iz drDiomrtlSn© službe. Kakor nam lavltaio iz Beograda. br> imeno* van dosedanji šef Presbiroja dr. Aleksander Bodi za delesraciiskesra svet« nika pri poslaništvu v Prasri. — Iz novinarske slnžhe. Iz Beo^rra^ da nam javljajo, da v kratkem slede važne spremembe v uradnem Presbiroju. Za šefa Prc=biroja- imenuje zimami minister dosedanjega ravnatelja beogrmd- skecfa gledališča dr. Svetislava Predi-ć a in za podšefa dosedanjega voditelja zagTebJkecra novinarskega odreka Ante E r o z o v i ća. Splošno pričakujejo, da se izvrši temeljita, reorganizacija naše poročevalska službe. Kakor nam javljajo, so namerava tudi v Ljubljani znova otvoriti podružnica Presbiroja. — Anjrlrški konzul v Sarajevu. Novoimenovani ansri^ki konzul mr. Kri«* je dne 26. jnliia prispel v Sarajevo. Posedanji konzul sir Franci =: Jones odido na Sušak, kjer prevzame vodstvo ta-mo*n«;esra konzulata. — Umrl Je danes zjutraj na svojem posestvu v Mirkah pri Vrhniki dr. Josip Fnr-1 a n, odvetnik v Ljubljani. Zadela ga Je nenadoma kap. Ranjki ie bii zelo znana osebnost v pravniških krogih in vseh ljubljanskih slojih. Izredna Je bila 2last1 njegova neumornost in delavnost, radi Cesar je užival kot odvetnik veliko zaupanje obsežne svoje klijentele. Bodi prerano umrlemu pokojniku ohranjen blag spomin! Za svojim dobrim očetom žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje. — Umrl Je, kakor naznanja Sokol v Mitrovici, g. Djoka M a 1 e t i Ć, starosta, kotarski predstojnik in županijski tajnik. Bil Je zelo priljubljen mož. Naj v miru počiva! — Smrtna kosa. V Tržiču Je umrla ga. Ivana L a s s n i g, vdova Perko, roj. Sodi a. — V Rožni dolini pri Ljubljani Je umrl pekovski mojster Alojzij žvagen. Blag lima spomini — Delo na Uublianskf carfnamf* c| še vedno hodi svoja mnofro prepočasna pota. Vsaj tako sodimo rrri\ ki nam je znan f*za zadnjih dni zelo za* nimiv slučaj. Poroča se nam namreč, da le došlo v LlnbUano neko blago v Pet malih zaboiih približno 17. junija t. L Vsi potrebni dokumenti za ©carinjenje so bili no dobljenih zahtevanih potrdilih iz Dunaja itd. izročeni čari* namicl 20 t. m. Dasi adresat zeio nulno potrebuje vse to svoje blago* ležeče še vedno na carinarnici, ie na vsa in opetovana vprašanja odgovo* voril tukajšnji carinski urad, da $• £e McarinJeaa blago teočl adrasatu la le — prihodnjega tedna. Zakaj da se postopa na gori opisani način, si vkljub vsej dobrohotni potrpežljivo* sti ne moremo razlagati. Radi tega protestiramo kar naiodločneiše zoper tako in jednako polževo uradovanje, katerega mi — in tu govorimo pač premnogim carinsko prizadetim gotovo iz vse^a srca — nismo vajeni, kateremu se na tud| pač nikdar in nikjer ne mislimo privaditi in udati. — Verski davek. Iz Beograda poročajo, da pripravljajo zakonski nacrt o pobiranju 10 % verskega davka za vsa veroizpovedanja v naši državi. Istočasno se bo odpravila bira. ___Glede prijavijjcnja shodov politični oblasti pravi oi^n 14. naše ustave, da predpiše natančnejše odredbe o pravici zborovanja zakon. Ta zakon še ni izšel in veljajo torej še stari zakoniti predpisi o zborovanjih, kolikor ne nasprotujejo ustavi sami. Ko je u-stava stopila v veljavo, je stari zboro-valni zakon iz leta 1867, avstr. drž. zak. št 135 veljal v toliko, kolikor ni bil iz-pretnenjen 6 točko 3. naredbe ministrskega sveta z dne 20. maja 1019, o izjemah od veljavnih zakonov. Ta nar^dha se ie pravočasno predložila zakonodajnemu odboru v pregled in ima tedaj v smislu člena 130 ustave moe, zakona. Glede shodov določa ta naredba nastopno: >Shodi, katerekoli vrste, bodisi splošno pristopni, ali omejeni na povabljene goste, bodisi v zaprtih prostorih, ali pod vedrim nebom, se smejo prirojati proti predhodni prijavi politični oblasti. Shode pod vedrim nebom sme politična oblast iz razlogov drž. interesa ali javnega mini in reda zabraniti. Ta predpis ureja le nekatera načela o shodih, nima pa raznih podrobnih predpisov. Glede neurejenih rpra^nj velia z ozirom na zgoraj navedeno tedaj pač se stari avstr. zborovalnl zakon iz leta 18G7. To velja posebno srlede rokov za prijavo shodov. Za prijavo shodov je zboro-valni zakon iz leta 1867 določil plede obče pristopnih shodov rok treh dni. S členom 14. ustave se Je ta rok skrajšal glede zborovani pod mlHm nebom na 24 ur in vsled tesra pač trudi prlede ostalih zborovanj. S tem predpisom jfc ustava edinole določila, 1. da tudi za zborovanja r»od milim nebom ni treba oblastvenih dovolil in 2. da celo za zborovanja pod milim nebom zadošča prijavni rok 34. ur. Nikakor pa nt ustava določila, da za druga zborovanja sploh ni treba prijave, ali da se sklicateljem ni treba držati nobenega roka. Kjer za zborovanja pod milim nebom zadošča prijava 24 ur ponrej, tedaj se seveda za druga zborovanja ne more zahtevati bodisi daljši rok, bodisi morda celo kako oblastveno dovoljenje. — Zgradba novih vil in drugih poslopij v LJubljani. V Streliški ulici so nove tri enonadstropne vile dograjene do strehe, odnosno ie ena že pokrita. V podaljšani Pražakovi ulici $e gradi nova vila. Na Dunajski cesti stanovanjsko poslopje in pisarna dohodarstvenega urada. Na vogalu Res-ljeve in Ceste na Južno železnico le eno-nadstropno poslopje tega urada dograjeno do strehe* ono pri prelazu na državni kolodvor že dovSeno in uporabno. Ob Cesti na drž. kolodvor so postavili pretekle dni strešnik na trinadstropno stanovanjsko in trgovsko poslopje Katoliškega tiskovnega društva, ki je že skoro pokrito. Ob Celovški cesti so pričeli s kopanjem temelja za poslopje inšpektorata državnih železnic V K. Kotnikovi ulici zgradi mestna občina poslopje za osnovno, odnosno dekliško meščansko šolo. Podaljšanje Čopove ceste do Miklošičeve ceste se je opustilo. Pri Polla-okvi tovarni ie II. nadstropje malodane v celi dolžini dograjeno. Pri Tonnniesovi tovarni so zzradili nov dimnik. Telovadišče v Lattermannovem drevoredu so na novo uredili in razširili, tako da sega sedaj za-hodni! del tik do drevoreda. Prostor se planira in olepšava. Stare vojaške barake so podrli in les zvozili na prostor k vojaškim barakam na vogala Resljeve ceste, kler so zgradili večjo barako za vojaško avtogara-žo, ostali na pol ožgani na pol strohnenl les Pa nakup:čili na tem mestu kot nekake albanske barikade, Id so za naše, že koli-kortoliko moderno mesto enostavno škandal, v ostalem pa v varnostnem oziru nedopustna navlaka, ki nai bi io magistrat dal odstraniti ali vsa] od vojaške oblasti odločno odstranitev zahteval Za take ne-estetične brloge ie prostora dovolj na kaki gmajni! — Tlakovanje Sv. Petra ceste Je izvršeno že do Pollakove tovarne. Kameniti materijal (kocke) Je navožen tudi v Metelkovi ulici za tlakovanje te ceste. Pretekli teden so začeli na novo tlakovati s kockami Marijin trg ter staro okroglo kamenje odstranili. Poprava asfaltnega tlaka v Selenburgovi ulici Je dovršena. — Ali se iznreolirnejo? V Konjicah je bila velita cerkvena in politična svečanost MaSa, pridiga. Orli, Salozijan. ska podba, govori. I>r. Leskovar je to^ Sil, đa ako klerikalcem danes ne gre dobro, »o termi precej tudi aami krivi. Zato priporoča ndeležltev pri volitvah za kandidate, ki niso eamr> po krstni knjigi katoliški. Dr. Basaj je med dragim priporočal, da treba premagati evo-j* slabe strasti, potlačiti sovražnika ▼ asbi, premagati samega sebe tn kdor samega sobo premaga. J* največji junak. Vsak narod ima tako usodo, kakršna jo njegova izobrazba. Fantje in dekleta naj gredo v društva in telovadnice, da si urtio duha in mišice in se pripravljajo ▼ boj *a vero In domovino pa ne samo sa Slovence, marveč tudi za vaše brate Srbe in Hrvate. Sledili so burni živio - klici. Urednik Smodej je izvajal, da te bo*ej» NpUH prottvscskl boj, se ga klerikalci ne boje. >Tega boja pa niso krivi Srbi, pač pa slovensko in hrvatsko svobodomiselstvo.« Med Srbi se oglašajo pošteni možje, ki priznavajo, da ee proti nekatolikom ne sme vladati na sedanji način. Po došlih nam poročilih je manjkala konjiškemu -shodu vsa ona protidržavna 06trina, ki je do>lej označeval t klerikalne shode, in odpadlo je tiuli ljubimkanje s prevratniki Radi-čeve vrsto. Ali nai romeni to kom k na bolje? Ali so morda irprevideli, da ne prB več tako dalje, kakor so delali doslej? — Iradniški upokojenec nam piše: Nfoi.i lui je ravnokar dovr takih pre&rneča-njih mora izerubiti človek še tisto trohico pameti, ki ga jt> v tem kaosu obvarovala obupa. __ Pozor t\rdke, banke, sasrbniki in obrisa ohlast. Ii Telja at nam poroča, da je nabiral te dni tam n^ki ag^nt ^u' n?*jske tvrdke Biiroirtikel - Vertrieb, Exhoklcin A Aleram naročila. Mož, gotovo 2id, ni imel obrtn«*pra dovoljen;a. Kolikor se je mo^lo ugotoviti, je dobil precej nnročil. d;*i=i tvrdka «amo posreduje in naroda *ama iz tujih tovarn. Of/Tirani predmeti *o le navidezno cenejši od tnzemskih, kajti k prvotni nabavni ceni mož prida po naročilu 60__ 7f> % pribitka, tako da pridejo gotovi predmeti, kakor trnkov! za pisalne stroje, barvni Bvincnikl i. dr. do3ti dražje knkor pri nas. Pridelati pa je še treba carino in transportne laroSke. Obrtna oblast in stranke se opozarjajo, da mu no nasedlo. — K notici »Reklama za Ju$*o*laviio v Inozemstvu« v številki 162 smo dobili dve pfsmf: V prvem predsedstvo pokrajinske upravo za Slovenijo javlja imenom e. Rašica, naSega konzula v Celovcu, da ie omenjena vest neresnična. Drugo pismo pa nam je poslal g. dr. Alols Brunčlfk, advokat v Pragi, ki pravi, da očitki v omenlen! notici po njegovem prepričanju niso upravičen!. On si je bil najel na Bledu v n^-telu Toplice stanovanje za mesec julij. Odpotoval je iz Prage s svojim avtomobilom in prišel 17. julija od Hradca do jugoslo-venske carinarnice. Ta ga ni pustila v Jugoslavijo, čeprav le hotel položiti za voz kavcijo. Moral se ie vrniti v Gradec, na kar je odšel v Bruck in nato v Celovec Tam je poiskal ju gosi oven skega konzula dr. Rašica in mu obrazložil svojo zadevo. Konzul ga ie sprejel zelo Ijubeznjivo in mu sestavil takoj posebno potno dovoljenje za njegov avtomobil. Na Jesenicah pa so mu pri carinskem uradu dela'i znpet velike težkoče in na potno dovođenje g. konzula se sploh nfso hoteli nič ozirati. Dr. Brunclik zaključuje svoje pismo tako-le: G. konzul dr. Rašić reprezentira po moji izkušenosti Jugoslavijo izborno, težkoče. za Čeha nerazumljive, pa delajo obmejni carinski uradi, ki se sklicujejo pri tem na nekake ukaze ministrstva. Jaz sem g. dr. RaSIču vkljub vsemu temu za njegovo izredno IJubemli-vost zelo hvaležen. — Taksa za lovske karte. Generalna direkcija posrednih poreza ie dovolila, da se za lovske karte za dobo 1922/23 vračuna polovica celoletne takse, ki }e bila donesena za lovske karte, izdane v Sloveniji z veljavnostjo od L Januarja do 31. Julija 1922. fnterescvane kroge se opozarja v tem oziru na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani štev. B II 366/2, ki Izide v najkrajšem času v Uradnem listu. — Pozor, ljubljanske tvrdke! V zletn-h dneh pričakujemo izredno velikega Števila gostov. V svrho reklame se bodo v bližnjih dneh nudili Sokolstvu prijaznim ter naklonjenim tvrdkam majhni lepak! z zletno štamplljko. Tvrdke prosimo, da Jih Izstavijo v Izložbah fn oknih. NaV gostje se bodo na primeren način opozorili, da se pri svojih nakupih oziraio predvsem na one tvrdke, M so Sokolstvu naklonjene. — Na Šentjakobski semeni Jutri, v nedeljo, 30. Julija na vojaškem streliSCu na Dolenjski cesti 15 — v vseh prostorih — opozarjamo narodno občinstvo, da se ga udeleži v Čim največjem Številu. Originalnosti ne bo manjkalo, med temi Je ukročen mlad medved, ki se udeleži tudi sprevoda po mestu. Veselica se vr5i ob vsakem vremenu, ker Je prostora pod streho za več sto ljudi. Vstopnina 3 Din. mm Mestni posredovalni urad ▼ Lfubljani za spravne obravnave, bo radi preureditve novih uradnih prostorov — v času od 2. do 16. avgusta sprejemal tožbe le dne 8. avgusta dopoldne v mestni posvetovalnici. — Apolo-klno v SRH le prekinil s predstavami In zaključil letno sezijo. _ Pouk v rezini. V Ljubljani t >Mladikic biva češka študentka filosofi-io Englicka LibuSe, ki želi poučevati če&čfnfr. Kdor se hoće priglasiti k po-nku, nai stori to dopoldne od 9. do 11. ure. Študentko toplo priporočamo. d*. Novo zdravilišče sa Jetiko v Slovenifi. Dolgoletni strokovni zdravnik sa Jetiko, g. M. U. dr. Karel Pesnik, odpre ▼ nekoliko tednih zdravilišč« sa *%-tiko Sanatorij dr. Peonik pri Ro*ažki Sin t ini. v aredl velikih gozdov, izven zdraviliškega rogaškega rajona. To ie prvo privatno Hravilišče za premožnejše kroge v Sloveniji s izvrstno hrano, z v vaakem ožim prvorazredno dunajsko kuhinjo. Jeticniki «e sprejemajte*. Prospekti brezplačno. Vprašanja na sef* zdravnika; dr. Pe&uk, tačae Sv. Jurij obti. — Ablturijentl letnika 1912. prv© drž. gimnazije oddelka a) (razrednik proi. dr. 2mavec) se naprošajo, da pošljjo radi proslave lOleinice mature takoj svoje natančne naslove na: Vladimir Kmet, Gosposvet-ska cesta 8 Ljubljana. — Cirku«* -r«di mesta imamo to dni v Ljubljani n* Kongresnom tri^u. kior s<> ima na vrvi izkazovati n^ki umetnik. Kes -=© jo svojo ča«c? na sedanjem Krekovem tr£u premetaval na vrvi Stroh-sehneider vtc. Vendar pa so fo že davno vse to zanimivosti dopuačale in pri-rcjale izven notrinj^nn m^tn. ^edaj so so pristujno oblasti, kakor vidimo, povrnile na stnro in za-tarano stallSče, tako da nam j© pričakovati vkljub mnogoštevilnim travnikom okro-^ Ljubljano najbrž 8 več novo>ti in presenečenj Bredi m da t a. NeTeezednje se lahko še zprodi, da pride kak svetovno znani plezalec in plesalec In ra /pno svoje vrvi kar med Frančiškanskim in Benklav-M:im stolpom Itd. Ni pač naia navada in tudi ne nnm^u vmešavati ?e v uradna }>o veselico, katero pri-ed: pevsVi cd*ek Sofcnl-skega društva v Medvodah v prostorih priljubljene šttSteršičeve ^osti-n? »pri Tomc-tu«. Pet!« v zboru In solospevt, endba file-daH^kosa orke«*r», eastnp ebčeznanlh hn-moriMnv, ples itd. itd. Začetek ob !*. nrL V 'lučaju ecagodacci vremena se vr*t prf-red'tev v notranjih prostorih. — 7dravo! — Veliki po/ari ▼ Sav:n5K? dolini. Na štajerskem se mne/e dan za dnem požari, ki napravljajo ogromno škodo. Tako le v noči cd nedelie na ponedeljek izbruhnil ot;eni v co*pcdarskem poslopju pr-sestnlce Hanžič na Cor.iakovem pri Kaplji. Poslopie je rx zorelo skoro do tal. Halje le uničil oceni v BraslovČah co^r^ar^ka POalopfl posestnikom Cmuku, RerRerJii, Ažmanu in p. d. Brednecku. Skoda ie naravnost ogromna In preseda več milijonov kron. Sumi so* da )e bil ogenj podtaknjen. — Avtomobilska nesreča. Na cesti, M vodi iz Pevme v Podporo se je pripetila velika avtomobilska nesreča. Neki Ussal je pripeljal s kamionom iz Trsta večje število delavcev v Oorico, Ko je opravil s voli nalogo, ie dobil dva svoja prijatelja, kf sta ga pretvorila, da ie napravil z njima maihen Izlet Peljal iu Je s kamionom v Podgoro. Na cesti proti *o5kcmu mostu so se ustavili v neki gostilni. Ko se ie Ussal za hip odstranil, sta prijatelja sed'a v avtomobil in ga iz objestnosti poenata v tek. Ko Je slišal Ussai ropotanic motorja, Je takoj stekel za avtomobilom in se mu Je posrečilo skotiti nanj. Toda bilo !e ?e prepozno. Kajti tovariša, ki nista mala voza nstavirl. sta ga obrnila na Grajskem mostu proti ograji, mfsleč. da ca ustavita, voz pa je ograjo pretrgal fn zletel v prepad. Prt življnju le ostal samo Šofer, ki leži v bolnišnici. Pogreba obeh ponesrečencev, ki sta bila fašista, so se udeležili vsi goriški fa-Slstovski oddelki. Pokopana sta v Podgori — Strela udarila v cerkev. Preteklo nedeljo je udarila utrela v cerkvico ▼ Lfubečnu pri Poličanah. V cerkvi \e bila ravno m«?n in strela je oplazila dve finski, ki sta bili pa le> omamljeni; več o?3eb je r*>P&dlo n« ti« ter «o dobili lahke opekline. Nn^t^l« Je v cerkvi strabo-vita panika. Vso jo kričalo in a« prerivalo k vratom. Le duba prisotnosti m?.elj, poslovodkinjo Narodno knjigarne na tla, ki ja padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko pa dveh mestih. Koresar je pa nato meni iuc, tebi nic hitro pobeemil. Priče »e i?Čejo. — VK>m. V Zgornji Polskavl »o vlomili do sedaj neznani vlomilci dne 25. Julija v trgovino trgovca Bizjaka. Tatovi so bili izvanredno premeteni in so si nefenirano pri sosednji gostilni izposodili mizo, da so lafje vlomili. Bizjaku so odnesli vse manufakturno blago. Nihče naj ne zamudi obiskati Sokolske razstave, o kateri ^o prinesli n*ši dnevniki zelo laskava porodila. R*r*ta-va je na tehnični srednji £oli na Mirju in odprta vsak dan od S. do X2. in od % do 6. — Za sokolski dom v Konjicah je zbrala tržaška družba, zbrana pri zvestem tržaškem narodnjaku Oroslavu Perkllcu, znesek 43 Din 50 par. Vsem darovalcem n^jsrt'nei^a bvaln. Zdravo! — Kr. dvorna ekspedicija »Orlcnt« v Mariboru razpisuje II. em;siJo delnic Natančnejše pogoje prinaša današnji ogla*. PALAČE IN STANOVANJSKE HIŠE V LJUBLJANI. Palaca Kreditne banke ob DunaJtH cesti se Se ometava In snaži, istotnko prdača Splošne prometne banke in Trboveljske premogovne družbe ob Aleksandrovi cesti, ravno tu se koplje temelj za uradna poslopje Pokrajinskega zavoda za nameščence. V Ant Knezovi ulici $c ometava Štirinadstropno poslopje Slovenske eskomptne banke; za Tt. Stuničevo vilo se gradi temeljno zidovje. Na MlkloS'Cevf cesti sta obe poslopji Gospodarske zadružne banke d^d*-lanl In osrafenl in bosta to Jesen uporabni. Na voglu Dalmatinove ulice In tMfklof'5eve eeste so pri stavbi Vrajemne po«oi?ln:ea dograjeni pritlični prostori. Za uradno poslopje Delavske zavnrovMnice rop^r ne-rgode ter Okolne fcjlaHtn blitra'ne cb Miklošičevi cesti se konlle temelj za v*i \r\ poslopja. Na votra^u Kol dvorske Jn Praža-kovfl ulice so nričeli na stavbi^čn bfvMe predilnice kopati temelj obrežnemu nr'lop-In Juine železnice (nalačl Ljubljanski dvor) 4a«r fjrad}ia Ja aniačaaaaa aa trt laa* Štev. 171. »SLOVENSKI NAROD« dne 30. julija »922. Stran 5 nainouelsa poročila. Bauarshl honfllhte — Berlin, 29. julija. (Izv.) S pismom državnega predsednika Eberta na bavarskega ministr. predsed* nika Lerchenfelda je stopil v konflikt med Bavarsko in Berlinom v novo fazo. V berlinskih političnih krogih je vzbudilo pismo veliko zadovoli* stvo in zadoščenje. Vsi odobravalo stališče berlinske vlade. — Monakovo, 28. julija. (Urad.) Danes zjutraj ie sprejel ministrski predsednik grof Lerchenfeld tole Pi* smo državnega predsedniku Eberta, datirano Berlin, 27. julija 1922: Visokospoštovani gospod mini* strski predsednik! Stališče državne vlade napram zakonu o zaščiti republike me navdala z resno skrbjo ter me sili Vam objaviti. Od bavarske vlade k temu zsko« nu izdana naredba le no moteni in tudi do orenričaniu vlade v oroHslovlu z državno ustavo. Naredba ored* stavil* težko kršitev nemške držav* ne skupnosti, ki fe lahko nevarna za cbstoi države. Z mojega stališča kot čuvarja državne ustave in državne misli mi izvira dolžnost v smislu člena 48 drž. ustave delovati na to, da se dvigne bavarska naredba. OdloČil bi se k te* mu na podlagi ustave določenemu koraku še le, če dobim prepričanje. da so vsa sredstva za sporazum o hitri odstranitvi konflikta izčrpana. Prosim Vas torej velespoštovani g. ministrski predsednik v interesu našega nemškega naroda in dežele, ki je obema nama enako na srcu. da Še enkrat razmotrivate. Jeli ie mogoče prihraniti Vam in meni ta nezaže* ljeni korak. Porabljam priliko, da nasproti na Bavarskem izraženim bojaznim naglašam z vsem povdarkom, da ie to mišljente skoziinskozi rmnačno, da bi bila z zakonom uvedena sistematična odstranitev bavarskih suvere* nih pravic. Te v težki sili sedanjosti norclene rn le za cotovi čas vellavne določbe so žlvlfenska potrebščina nas šega ©/roženega državnesra obstoia. Ne morejo in ne smelo v Izvršitvi na noben način kršiti državnega značaja ostalih pokrajin, ki utemeljen v dr* žavni ustavi ravno predstavila moč države in katerega obrambo sem si postavil za nalogo mojega službovanja. Za nujno razbistritev notranie in zunanie enako ogrožene situacije in z ozirom iz državne ustave meni pri* stoječe obveznosti s! dovoljujem prositi, da se mi v najkrajšem Času od* pošlje odgovor.« INTERVENCIJA MADŽARSKEGA POSLANIKA PRI ZUNANJEM MINISTRU. — Beograd, 29. Julija. (Izv.) Madžarski poslanik je včeraj obiskal zunanjega ministra dr. Ninčlča. Za* hteval je v oficielnem tonu pojasnila glede represalii proti madžarskim podanikom. Zaprosil le zunanjega ministra, da bi naša vlada vse od* redbe proti Madžarrom omilila, ozi* roma ustavila. Zunanji minister te kratko odgovoril, da je naša vlada takoj pripravljena ustaviti represalije, kakor hitro bo madžarska vlada prenehala s persekucijami naših ro* jakov v iužni Madžarski. Zunanji minister ie tudi opozoril poslanika na rtrotidržavno rovarenje nekaterih madžarskih elementov, ki bivajo v naši državi. NAMESTNIK MINISTRA NOTRANJIH ZADEV. — Beograd, 29. julija. (Izv.) Na včeraišnii dopoldanski seji ie demo« kratski klub razpravljal o vprašaniu vodstva ministrstva notranjih za* dev. Demokratski klub le naprosil ministra financ, da prevzame začas* no. dokler se ne reši vprašanje imenovanja notranjega ministra, vod* stvo tega resorta. Ta definitivni sklep je predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič naznanil ministrskemu predsedniku Nikoli Pa-šiču. Pašič ie izrazil pomisleke, češ da je minister financ tako preoblo* žen s posli svoiega lastnega resorta. da ne bo mogel uspešno voditi tako važnega ministrstva notranjih del. ITALIJANSKA OPTIMISTIČNA PRESOJA NINČTČEVEGA GOVORA. — Rim 28. Julija. (Izvirno.) Vsi vodilni ital. listi živahno komen* tirajo zadnji govor zunanjega mini* stra dr. Ninčica. posebno odstavek, nanašajoč se na politiko proti Italiii. Italijo na tudi zanima debata v zbornici. Osnovni ton komentarjev ie ze* lo optimističen. Nacionalistični tisk na odklania izpraznitev tretje dalmatinske cone ponreje. dokler ni izvr* šen celokupni sporazum. SESTANEK POTNCARE*LLOYD GEORGE PRELOŽEN. — Pariz, 29. julija (Izvirno.) Lf* stf javljajo, da le sestanek Poincare* ja z Llovd Georgreom v Londonu odgođen za več tednov. ■ VELIKANSKI OBTOK AVSTRIJSKIH BANKOVCEV. —Dunaj, 29. Julija. (Izv.) Po uradnih Irvcstiih Avstro-cgrske banke le sedaj v prometu 692 milijard papirnatega denarja. VELEPRCDRZCN BEG IRSKIH POLITIČNIH UJETNIKOV. — Belfast. 28. Julija. (Reuter.) Iz Jet- nisnice v Dundalku Je pobegnilo 105 političnih nietnikov. Vržena je bila v zid »vje JetniSnice mina, ki ie z velikim pokom eksplodirala. Povzročila ie mnogo škode. Jetniki so nato pobegnili. VELIKANSKA POVODENJ NA KITAJSKEM. — Pariz, 28. Julija. (Havas.) »Dail Mail« javlja is Pekinga: Velike povodnti so popolnoma uničile žetev na severnem Kital s krm. V Pekinga le aUo 1800 hiš rad. povodnji porušenih. PRED NOVIM! VO! ITVAMI RA POLJSKEM. — Varšava. 29. julij:*. (Izvirno.) Sefm ie sprejel v vseh citanjih nov volilni red. Kakor listi lavttafo. se iz* vedejo nove volitve v sejm dne 5. no* vembra. v senat na 12. novembra. Borzna poročila. — Zagreb, 39. julija. Prosti promet (Kurzi v kronah.) Curih 62.—* 62.50, Paril 26.90, 27.10, London 1455.—, M75.—, Berlin 59.—, 63.—, Praga 7.55, 7.60, Trst 15.—» 15.15, Newyork 322.—* 324.—, Budimpešta 19.75, 21.—. Valute: dolar 320.—, 322.^. — Curih, 29. julija. (Izv.) Predborza: Zagreb 1.65. Berlin 0.9075, Dunaj 0.015. Praga 12.10, Budimpešta 0.34, Milan 24.075, London 23.397, Pariz 43 375. Newyork 5.256. — Curlcb, 28. Julija. (Preko Dunaia.) Zagreb 1.625, Dunai 00155, Budimpešta 0.34, Berlin 0.955, Praga 1220, Milan 24.15, Pariz 43.45, London 23.40, Newyork 5.2624- — MIlan, 28. julija. Zagreb 6.70, Berlin 4.05, Praga 50.—, Pariz 180.75, London 96.S0. Nevvbork 21.70, Curih 413.—. — Trst. 28. julila. Beozrad 26.95, Berlin 4.05, Praga 49.80. London 96.90, Curih 414.—> Pariz 180.85, Newyork 21.65. — Praga, 28. Julija. Beograd 54.—, Berlin 7.55, Milan 198.—, London 193 25, Curih 825.—, Pariz 358.50, Ncwyork 43.20. — Dunaj, 28. Julija. Devize: Zagreb 116.—, 116.30, Beograd 463.90, 465.10, Praga 849.—. 851.—, Curih 7043.—, 7057.—. — Valute: dinarji 463.—, 465.50, češke kront 848.50, 851.50. švicarski franki 7015.—* 7035.—. — Tečaji Dunafske efektne borze dne 28. julija. Julisiid 207.900.—, Credit 17.300.—, Severne železnice 6,000.000.—, Državne železnice 690.000.—, Alpinske 230.500.—. K. J. G. 255.000.—, Krupp 249.000.—> Skoda 410.000.—, Trboveljska 155.000.--. mmmmmmmmKmmmtmsmmmEBmmmmm Odlična kakovost testenin .„PEKATETE" izvira iz uporabe prvovrstnega gdroba, zmletega iz jeklene pSenice iz Rusije, Maroka in Amerike, ter posebnega načina sušenje. L JuioslovensM vsesoKol-sfi! ztet v LJubljani. DUAKON IN DIJAKINJAM SREDNJIH IN MEŠČANSKIH ŠOL. Jugosloveaski sokolski naraščaj je na svojem predzletnem dnevu dne 26. julija pokazal svujo številčno moć in uspehe svojega deia v sokolski šoli. Nadvse častno se nm je pridružil češki sokolski naraščaj, ki je pnhitel ta dan iz daijne severne domovine, da sta se skupno na zktišču v Ljubljani pobratila in sklenila trdno vez med severno in južno slovansko mladino, vez in prijateljstvo, ki naj ju te^no združi v močno organizacijo, ki bo kijubu\aa vsem slovanskim klevetnikom in neprijateljem ter tvorila podlago za vseslovan^ko zbližanje. Častno je rešila sokolska mladina svojo nalogo. Drugi predzletni dan I. jugoslovenske-ga vsesokolskega zleta. dne 6. avgusta, je namenjen tebi, mlad'na iz naših srednjih in meščanskih šol. Za vas, dliaki in dijakinje, udeležba ni obvezna, nihče ni prisiljen, da pride. Kdor pa čuti v sebi zavest jugoslavenske in vseslovanske ideje, kdor h;»če dokumentirati našo jugoslovensko misel ujedinjenja in kdor hoče spoznati svoje tovariše iz srednjih šol naše južne domovine, za tega le mesto v vrstah telovadcev, ki bodo ta dan pokazali, da se sokolske telesne vaje veibajo tudi v šolah naše svobodne in ujedinjene domovine- Ni lahka vaša natisa, če lo hočete dostojno izvršiti. Toda kaj je mladini In svežim močem pretežkega? Trdna in re^na volja premaga v*e> saj je prav telesna vzgoja ono sredstvo, k! nas Jač* telesno tn duševno, dn zmoremo tudi naiicžie napore, da vzrastemo v duševno in telesno krepke može in žene, ki bodi zmožni moralno in gospodarsko dvigniti moč m veljavo naše mlade drŽave. S svojim lavnim nastopom bodete položili troho svojih sil na žrtvenik velike sokolske idele, pokazali boste, da ste vredni potomci onih, ki so žrtvovali svoje živlienle, da so razbil! težke okove rob s rva in ki so s svojo krvjo nesebično izvojevali svobodo vsem mJad'm borcem. Vse, ki sto se ourJasilf, da hočete sodelovati na ta dan, veze sveta dolžnost, da izrtolnete dano besedo in da z deianji izpričujete svojo moSfco besedo. Kdor te svoie-časno zamudi! priliko za prijavo, naj Mori svo?o dc!?ncst nafcnr*d**o. Mlačnosi nai izgine iz naših src odločnost fn požrtvovalnost na! združi nas vse v veličastne skupine, ki bo v veselje vašim roditeljem in vzgojiteljem. Dol'no^t vas kliče, ći posvetite svoje mlade sile voliki ideji. Zavedajte pa se, da vsnk*-* veliko delo zahteva neka! truda, zato bodite točni in vestni, pridite vsi ?n vse. Prihod v Liuhlfano nred'te lako. da dr>sr>ete že podnevi. Prenočišče za diiake J« preskrbljeno na !. mestni šoli v Komen-sVe«a ulici, za dijakinje na ženskem nčl-telJKčn na PesJievi ce-sti. Po prihodu naj se lav! vsakdo. M želi prosto stanovanje ▼ fef KoJi, da dobi odkazan mu prostor. Kdor nima izkaznice za prenočišče, lo đnM v prenočišču. Na državnih železnicah imate za četrtino znižano vožnjo, kupite torej I polovično vozno karto, ki bo veljavna tudi za povratek, legitimacijo pa pusti ie žigo sati pri blagajni. Na juini železnici imate z enako legitimacijo polovično vožnjo, kupite tore! celo karto- Vsi, ki so poslali denar za prehrano, d 'bilo tozadevne izkaznice na kolodvoru v zletni pisnrn5. l^to velja tudi za one, ki želijo brezplačno hrano. Jedilno orodje prinesite seb, j. V rlrni pisarni dobite vsa pojasnila. Skušnje se vršijo, kakor Je bilo razglašeno, za dijake višjega oddelka v ponedeljek ob 8., za nižje oddelke ob 16.. za dijakinje višjega oddelka v torek ob 8„ za nižji oddelek ob 16. Obleka za skušnje Je običajna, za nastop vzemite seboj čisto belo s-aico. kdor Rastopi na orodju, nai ima tudi telovadne čevlje. —------------------------------------------------.—._______________________________________________________________-—■— ■ ■ '.■ — Bratskim «okoNkim društvom! Opozarjam in prosim bratska drufrtva, d\ si pravočasno naroČijo vae potreb« Ičine, kakor telovadne hlače, majice in eevljo, članice krila in bluzo; ti*U brat]©, ki pri povorki korakajo v tol. oblekah, tuni eepioe, Xaro;il«i se s^re^- Jemajo najkasneje do G. avgusta.__ Zdravo! — P. CAPUDER, dobavitelj J. S. S., Ljubljana, Vidovdp.nska 2. Trarfsfifea in spari. — Slovensko Planinsko !>rtiMv© opozarja svo;'* elane, da r^ držijo pri tumh v obmejnem gorovju takih potov in točk, koder ima Slovensko Planinsko Društvo ■"voja zavetišča in poti. Svari pa turist^ da broz poprf j^n.io napo\<*ii pri obmejnib atralah ne hodijo po t ikiU gre' k nih in prelazih, koder promet turistov ni proveden, — Plavalna tekma v ^°'jn- Športni klub Celje priredi v nedeljo, dne 6\ nv-gntsa v kopališču in plavališču >T^ia-iinc plavalno tekmo Nate se vrli vrtna veselica pri Grenanirju. Opozarjajo st na priro.litov športniki, ki *v boosjo plavalne t^kni^ odeleiltl, — Nova pot v JaHfSBia Alpah. Turt-stovski klub »Skr.la« le Egrađfl novo rn^t, r" vodi od Vodnikove koCe n^.d Velim v*" IJtm čer >?t3pce« pod. Toscem in ^c z.ČtuH na Spodnji Vrtači s staro potjo, ki Je peljala od Vodnikove koče v velikem ovfnkn čez Velo nolje — planino pod M!$el|*ke planino pod Vel. Stof-om nj Zgornjo \'rta-čo iti Mu na ?pnd. Vrtaoo. Tarlst prihrani, ako hodi čez Vole nav79^>r k Vodnikovi koči, najmanj 2 uri. Novi pot le tudi n.il-kralša in aaJhitrelSa zvem Triclava z Bohinjem (hotel ?v. Janez ob bohinjskem fe-zeru, kier je tudi avfcvpostaU). Pot nI no-\*amn in se t*AČi crledc razgled-* "^akerruj planincu toplo priporoča. Pnizsie^s. — Padevpt Jos.. nslužbonoc Blnvni-kove tiskarno, je izgubil v potek neflST 14B1 K v kuvertu, «rl/i^oiem w na nje-povo ime. Prosi se denar proti dobri nagradi oddati v pi^.trni do ti one firme. Odgovorni urednik: IVAH PODRŽAJ, Clavnt urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Lepota kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh deZel sveta za lekarnarja Fellera: „E&SA" milno mletno milo naibolje blago, najfinejSe .milo lepote* 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K r EL3A" obratna pomada um ^- strani vsako ne-j^^§£e£} , čistost kože so n- ^W Wr z omotom In po-1 ^^&9^^ Štntno 80 kron, (.SLSA11 TanooMna pomada aa raat laa krepi kožo glave, prepreCnJe Izpadanje lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 kron. Prodaialol ako naročijo najmanj 12 kosov od ednega predmeta dobijo popust v naravi. Razno i Lilijno mleko 24 K; brkomaz 10 K; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih original, ikatuljah 40 K; narti-nejii Hega zobni pralek v patent 5ka-tijah 40 K; puder ztt gospe v vrečicah 8 K; zobni praSek v ikatljah 12 K;v vrečicah 8 K; SachetdtSava za perilo 12 K; Schjimpoon za lase 8 K; rumenilo 12 !!• stkov 48 K; najfinejši parfem po 48 In | 6) K; močna voda za lase 80 K. Za te I razne predmete se zamot ia poštnina posebej računa. EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA donja, Đsa trg 238. Hrvaško. i -------------------------------------------------i Inseriralte o 7Iov. llarođu! Išče se mosoenai sobo za 1 ali 2 solidna '" bančna uradnika. Cenjene ponudbe pod »Solidna 5826" na upravo lista. ! ieiD drnžabniui r dobro Izvelbane v gostilniški Ia kavarniški obrti. Naslov v upravnlštvu. 5827 Kompanjon ■ za dobre ldoto eksportno podjetje $ Č00 000-— K In sodelovanjem aH brez I tega se Išče. Cenj. ponudbe pod „Sta-1 jerska 5830" na oprav. Slov. Naroda. H sini t vešč slovenščina Ia nemščine, dostojnega \ vedenja, ae Išče. Same plamene ponudbe aa poštni predal 138. 5828 fir. Ini Piifar začasno ne ordinira. Pnorl ZINA to®* Žimo za fimnice vsake vrsta izdeluje : In prodaja tvrdka Laos«o Jošotova ' valova, tlmoprajaf StrmUMo, j Kranj. Vzorci zastonj in poštarine pro- ! sta Kupim ščetine, kozjo dlako, grivo, ; goveje in konjske repe.___________5775 Giinlani m\\ Priporočamo svojo veliko zalogo raznovrstnih vin Iz tukajšnjih goric Dizeljsko, Sromlje, Plšece Ia stcer rudeca vina od K 22*— naprej, dobra bela vina od 24-— K naprej. Zbrana fina sladka vina rizling K 30—32*—. Točna in solidna postrežba ia tudi sodi aa razpolago, s „Globae", trg. dr. aa ekaport in im- \ port a a. z, Brtlica. 5833 h Prodana akoral nov Eandauer po zelo ugodni ceni. Poizve se: Luka Žitko, kolar, Vrhnika,__________5800 Trgovski sotrudnlk dober detajlist, se sprejme pri manufakturni trgovini Logar A Kalan v Kranju. 5815 Administrativni vodjo velikega industrijskega podjetja, vešč slovenščine, srbo' rvaščlnr, nemščine, italijanščine, francoščine in češčine, z sbsolviranim juridičnim Studijem, ko-merrijalno izobrazbo in večletno prakso Iftčo mosta ravnatelja pri podobnem podjetju v Sloveniji ali Hrvatski. Ponudbe pod .Ravnatelj 5814* na upr. Slov. Naroda. 5814 Poslovodja se sprejme v podruZnico trgovine z mešanim blagom In deželnimi pridelki na debelo. Predpogoji absolvirana trgovska Šola in dokazi o opravljanju slične službe do sedaj. Ponudbe na Butina A Kaj-f•*, Kočevje. 5822 plačilni natakar 30 let star. z lepim? spričevali, išče zn jeseni službo ravnatelja aH plačilnega natakarja izven Ljubljane. Vzamem tudi event na račun. Ponudbe pod .Plač. natakar 5674" rta upravo SI. Nar, 5674 Družabnik i kapitalom od •—IO mil. kron se Išče za veliko trgovsko podjetje v Zagrebu. Državljanstvo in Izobrazba po-itranska stvar. Ponudbe pod .Družba S784* na upravo Slov. Naroda. 5784 Proda se lep ta dobro ohranjen biljare! a kre-lalao desko (Wendebrett). Naalov pove rprava Slav. Naroda. 5816 Dva njim prejme takoj Jakob Babntk, vodo-rodnl instalater, LJubljana, Kapiteljska Uica it & 58181 Uhani in brosn za narodno nošo. lično izdelani, se prodajo za ISOO St. Naslov pove uprava , Slov. Naroda. 5793 ČeUelmll pojor! 6ooalnl vosek kupuje po najvišji . ceni Jadran, tovarna kem. Izdelkov. ; Iv. Lapa me, Ljubi jana-Moste. 5797 sSS aa dva dobra leinka psiiia. Poizve se pri tvrdki Panl Šehrauer, Gradišče 10. 5777 JKfizarstvo! Prevzamem popravila, politiranje, bru-nollranje. Poizve se na Krekovem tr«u št 10, pri hišniku. 5801 Dobro ohranjan pianino I oo bnpl. — Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. 5218 Sobo če mogoče a posebni m vbodom ter s hrano ' v bližini jufega kolodvora lšV6o Železniški uradnik. Cena postranska stvar. Ponudbe pod .Blfzu kolodvora 5795* na upravo Slov. Naroda._____________S795 prodajo se 4 psi, ©lato dobortnanoko poaana, (po . lidjskt pai), 1 samec, 1 samica po 14 : mesecev, l samec, 1 samica po 5 me- i seeev starosti. Naslov: Kapetan saar-koOf Maribor, Stolna nllca 1. 5785 Prta fvgoaloT. barvarlla, knaanivo ia strolaralo« P.Semko,Ljilli3iaf61iDte23Đ, lavelaaaa ltaiajo kota o barvo bahat vsa v to stroko spadajoča dela. Delo prevzemam v trgovini Čevljev a**- Oraalaoe ŠL tO. fMI Koanioaa koao atlviaftlao. Po nizki ceni iM\ neli malo pokvarjene krušne moke proda tvrdka M. Geriak ko m p. Kongresni trg 10. 5832 Zamenjam stanovonje obstoječe Iz sobe In kuhlnte. Več se izve v Spodnji ŠiŠkf, Železničarska ulica štev. 162. 5807 li MolM poi]e teli gospodična srednjih let, ki je zmožna opravljati vsa gospodinjska dela, obenem dobra kuharica, na večje posestvo ali tudi k boljšemu gospodu. Ponudbe pod šifro .Pridnost 321/5806* na upravo .Slov. Naroda*. Ženilna ponudba. Ka'eri poštenom sleč mol, akademik ali trgovec nad 30 let, ki ne išče denarja, ampak dobro gospodinjo, bi vzel v zakon inteligentno, mlado vdovo z zalim fantkom. — Resne ponudbe pod .Plemenitost/5844" na upravo .Sloven-skega Naroda'._______________5844 ličeni posolilo od 1SO.OOO do 230.000 dinar* jov aH pa na prvo Intabtilacljo aa Industrijo. Ponudbe pod »Indu-sttija 580^- na upravništvo .Slovenske-ga Naroda'._____________________»809 Milka 'avežbana, špecerijske stroke, se išče ra takojšnji vstop. Ponudbe pod .Spe-cerija* na an. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul- 5. 5836 I Električni aparat za clektrizfratnje je naprodaj. Naslov pove uprav. Slov. Narod.r 5S42 Potrebujom gospodično ki ima prakso v trgovin! s čevlif. Mesto lahko nastopi ta! oj. Plača po dogovvru, Boško Vojslć, trgovac cipelar, tva. Nova Gradiška, Slavoni.a. 5805 Kontoristinja zmožna slov. in ncmSkega je7ika v govoru in pisavf, veSČa strojepisja in dotua računarica, se sprejme. Nastop lahko takoj. Ponudbe z navedbo referenc pod .Dobra moč/5774- na uprav. Slov. Naroda. 577 njienka" s primerno šolsko izobrazbo se išče za v trpov.no stekla In rorcelana. Vsa oskrba v hiši. Le pridne in poštene deklice se naj predstavijo. Kje, pove uprav. Slov. Naroda. 5773 Ženitna ponudba. Vdovec, 34 let star, brez otrok, hišni posestnik in gostilničar na prometnem kraju blizu kolodvora, želi v svrho le-nitve znanja z gospodično a!i vdovo brez otrok, v starosti od 23—50 let s 100.000 do 500.0C0 kron premoženja. Ponudbe če mogoče s sliko pod .Jugoslovan 5643* poštno ležeče Ljubljani, plavna pošta. Prodam H al Fiat Torino 18 P. 2 in pol toni predpisane tež.ne. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda". 5S03 Objava. § Vsa naročila, ki se izvrše po bratih Alolii) (Slavko) ta Frane* Planloiak, katera se tičejo stavbe v Sp. Šiški, Kmetijska ulica, so likvidna % dmnainjim dnam le potom informacijske pisarne JoSko Sever, Dunajska c 5. stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 3u. julija 1932. Star, ITI« le seli in lana ia tri osebe ter po možnosti soba za bančno uradnico. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod »Dobra hrana/5762*. Prodajalka z zelo dobrimi spričevali, tsočeaa ^trgovini z mtšanira hlapom in obenem šivilja, ieH premeniti službo, če mogoče v trgovino, kjer bi lahko šivala. Za težka dela Je izključena, ker je bolj rahieca zdravja Samo resne ponudbe pod »Dobra spričevala 5837* na upravo Si. Nar. 5S5*7 Velik fotografsM spirat Izvrsten tudi za povečanje slik, prodam ali zamenjam za msmjega. Vprašati prt Fran Furian, Milanov vrh poŠta Prezid. Ml?iIWi v velikosti po 400 — 500 m- se proda v^Zg. SiSki. Pojasnila daje Albin Smer-kolj, Kolodvorska ni 24, Ljubljana Gostilna cnonadstropna hiša v Mariboru, v predmestju, se proda. Dop*si pod .Gostilna", poštno leže!.? Maribor. 5d40. Šivilja spieime delo na dom aii pa prida tudi v hffio. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. * 5821 Sprejme se takoj več mladih spretnih za E.5!?iibBrneSKtf3a,B Proda se l enonadstropna hiš>a v blizini drž. Polodvora. Natlov povt uorava Slov. Naroda. 5717 i ill; .iliC UUluSj ;'a hrasta strem \mti W\ cement dobavljam v vsaki množili na;ceneie. i I. lugeslovanska tvornica Bakula los. xt. Puh, Ljubljana, GracfaSka uHca 22. Telef. 313. Pristni - naravni f\\L fA^\\V^ ProdajP Y%V Lekarna G. Piccoli Ljubllrra (000 K nasrode kdor mi preskrbi stanovanji s 3 aH 4 sobami za takoj ali saj do jeseni v novi zgradbi v Ljubljani. — Ponudbe pod ..Mirna stranka 4364" na opravo Sloven. I Naroda, 4364 j laiiBflpiii. „Oiana", francosko žganje. Velika in stalna zaloga po originalnih tovarnifikih cenih pri tvrdki Franc Gulda v Mariboru. 3215 Psiii psriri? najboljša izvršitev v čmi barvi, sepia aH kolorirano, prevzame v kratko dobavo Kunstportraituntcrnehmuu^ Jakob H3n-del, Wlen, IV,, Karolinengasse 28. 5400 Mpnfti v vseh velikostih nudi Jago -Avto, dr. z o. z. Iiiobljana, Pelfanska c. 3. Mm M priii Miico za opravljanje notranjih ter zunanjih pisarniJkih poslov, katera je tudi zmožna nekoliko strojepisja, se sprejme z dnem 1. avgustom v pisarni Jos. Sta-dler Ljubljana, Sodna ul. 11. Predstaviti se je od 2 ~ 4 popoldne. 5.S09 ▼■oko mobilno MnlH" kupi tovarna stolov in lesnih izdelkov Jos. Siadler, Ljubljana, Sodna nlica štev. 11. 55C8 ]Ko9ek čevljev i v celih serijah iz lepenke, oo modemih kopitnih obltkrh ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuvala in čevljarje. Apartne, eiegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. Zgornje Bele izdelujem iz od naročnika mi doposla-nega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranja zgornjih delov za Tovarne obuvala Nakup, reparatura in prodaja Čevljarskih strojev zahtevajte prospekte od RALPH. F. RICHTER, Subotlca VI. ! poučevanje v vich itrokab, moderne, aichaiticac lid^iive,.ojt)uyaia. Zahtovaite firo^eiuj Svari! c, C rti št v o InajOOlilli mojstrov za Siovenija s sssloioaa v L.j'j-Ijani opozarja vse etnične hiine ro ststni!:e, gObpodarje, njih MOtestnikt i. t. j , da ne dafo pokrivati in poprav« ljatl svojih streh na poslonj*h razn m elementom in ktpucarjem, kakor se je to v večji meri dogajalo do*edai Ta*i ljudje j^rche tako pok da j I a se strokovnjaM za njimi popravili ne m^rc-o. Tudi budć odslej da!o drultvi take nekoncesi-nir-. c kvari-telje streh /a vs^k siuxaj policijsk i sleđovati ter jim takoj na mestu u saviti dtu. V Ljubljani, dne 25. julija :0^? i. Krltrtar, Gc*tl, predse d lik. t* proti proviziji išče z* Slovani o, Hrvatsko in totfi za ceio Jug »slavijo n ki nudi dober in siguren raš . De- lovanje t.ikoi al! tu !l pozneje. P n ' l^o ^od vlZaslrJŽck(> ni upravo Narod v ____________ ____ Pcsor! P:?zo?! Kdor boca dj zasluži hitro ~^n z m trudom denar naj pošlje svojo non na *irrav. Slov Naroda pod . P in sicer sa iicejo takozvani .."•", ^chrcicrji'* ki imajo veselic d * da;e v veliki množini ido<*cc;T pre< i Delovanj-- bi obsegalo sejme v v ?čjih krajih ve'jih mesti h eventualno po celi Jugnslavi I. Vse potrebne uj3jod »osti nudi podjetje, in dotični moralo ra i lagati z dobrim nastopom \ ^ tet govorenjem, hto opozarjamo na Lfnb-Ijanski velesejm in eventuclno Vsrn. I kolski zlet. ! ~~ff.~D F P ^ ? p ^ Pi • • tjrar ifr» i.* v>» Lj t> v^i *r <4» fpreje A. RASBERGER^ Ljubljana, Sodna ulica štev. S. i Zaloga vsakovrstnih gramofon s! -*h ! plo&č: koračni:c, valčki, polke, ci !- stralna glasba, opere, operete, svetovno-| s'avnf solisti i. t. d. \ Tapstnlfh^ nontočnilte, \ delavce (slogo) In ntt j sprejme Ivan Čorn9f zaloga pohištva, ! Ljubljana. Ludw"g Idndntip 8 [3. laschicnfakrik Q. EhencjIesserBl S. m. b. H. Lichtenegg bei We!s, 0. Oastr. Spocialltt e: strof! za opekcra!co ter kompletne opreme za opekarnice in tvornice za glinasto biago, komaolosiiio 1 In kompletne naprave za napravljanje gramoza in peska, transportno naprave s : prenosne naprava na vrvi in veripe, rife ! na vrvi, ranžirne naprave, krožni tnins- [ rorterji, viseče železnice, naprave za r>,r- njenjc kotlov s premogom, eleva'Grji itd. ; Stroji za Avlgan]o !?remsn: j škripci, navoji, graniki, dvigala, naprave za prekladanje za kosovno in mno^insko blago, vitli in stro;i za izpravikanje blaga, ranžirni navo;i itd. \ Opromo za stotri&reico: , oblike za predano, pihano in strojno b!a^o stroji za kompletne brasilne napravo, I armature za peči in oro.':e za vse ; stekl.TTsko I 1 " .,0. j Vzorčni S P* B v. m. •' vi t9 >■ ' c~ • ' ■ rl^a***- >i$ • I VE^ia^ v^grJ o u V \l "8,^' W* *36? ^^i'' I lf ti M fc" '^L! Cantralno trtf45e sreda-;© Žvropo. 2Va|ce^iotil izvir sfl Babrivo rair c-vnrtaiM laiolliov •ossVoavvOioao la> dnstrmč- Voosseiansvi nosli z tzl nieo stane 25 dinarjev, služi k >t permanentna vstopnica v razstavišč^ ;n upravičuje k popnstu pri vožnji po železnici Velesepsald stanovanjski ura 1 preskrbi udeL žnikom ugodna vtaaovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi i slova^ri konzulati, zastopniki I vOltStjM in velest niska pi:arna — Praga I, Staromest^ka radnic^, kj.r ie prodajajo todi znaki in izkaznice« 4876 Dr. ms. MirosUiu Kol oblastveno poverjeni stavbni inžener in mestni stavbenik liokiitn. Graoliita it. 13. Stavbno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železobetonske in vodne zgradbe, arhitektura in vsakovrstne visoke stavbe. 'zfiirttv. — Projtitflran.la. štev. 171 SLOVENSKI NAROD« dne 30 julija 1922. Stran 7 S9ESSE9S Mec* dobrim najboljie! sssseb PFAFF PUCH DUNLOP Šivalni strofi vozna kolesa plašil in cavl za rodbino In obrt |n posamesnl doli tor drugI pradntotl 55S najceneje l/^-J ||Alf o|«bl|anaf === —Mat pri tvrdki |UPI9 Wl\e Sodit« ul. ?. ■■■ 1 3?Anl#A za P11'11110 trgsTlaOf s oskrba prt starših, UlGIlKc sprejme tvrdka M. Tioar, IJnblJana. 5791 Ustanovljeno leta 1896* Ustanovljeno lota 1S9S« Mednarodni transporti Antonio Biancheri £ Comp. Postojna Centrala: Pontebs. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17), Villich (PoStni predal 51) Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. — Odprtina vsake vrsts blaga« — Specijelna odprema živil, žive in zaklane živine v katerikoli kraj. Hi za ieio sanatorij fc. H pri Rogaški Slatini« Jetičnl se vsak čas sprejemajo. Prospekti brezplačno. Vpr?.5?nia na vodilnega zdravnika (Šef zdravnika): Dr. Pečnik, tačas Št Junj ob j. ž. Spretna prodajalka vešča modne stroke« se sprelme ¥ modni trgovini A- Šinkovec nasl. K. Sosa, LJubljana. 5802 POZOR! POZOR! Potnikom, nrldoleleem in tuteem! ,GRAND HOTEL PETROGRAD' (ODStran ielrznitke postaje) Wilsonov trg 115, BEOOBAD. — Telefon 22-13. Otvorjen 5. julija t L Hntel je moderno urejen, ima 120 elegantno opremljenih sob ter v vsaki sobi topla in hladna voda Hotel razpolaga s kopel mi, saloni, separeji in vsem konfortom Parna kurjava ter električna razsvetljava. Restavracija tn kavama razpolagata z izborno jedjo in pijačo; prvorazredna francoska in srbska kuhinja. Cene solidne. Postrežba brza in točna. Ravnateljstvo. Prostovoljna javia dražba raznega pohištva in oprave se bo vorSiSa v sredo, 2. avgusta na Mestnem trgu 19, I. nadstr. sso3 SIOGRAD" $foir m ^ar ^b9 1% •wS w0 slovenska gradbena in industrijska d. d. g Tekoči račun pri Slovenski eskomptni banki v 58 Ljubljani. — Telefon interurban 180. — Tehnična pisarna v tovarni KeršiČ, Sp. Šiška, Ljubljana. Izvrluie: j stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije. Vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specijaliteta i železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. Zastopa s Patent Dr. inž. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoŽeleznimi vložkami za visoko tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, .silo" mostovih in podobno). Izdeluje s vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. GRAŠKI SEMENJ 9U cigaretni LIPA-MILL konfekcijski papir Klavna zaloga A. Lampret Li'ib-Ijana, Krekov trg 10. 5539 Najstarejša slovenska pleskarska m HHa delavnica IVAM BRICELJ, Dunajska c. 19, se priporroča. IzviŠitev točna, cene zmerne. 1001 Perutnino vsakovrstno. Živo ali na francoski način klano in čiščeno, nudi tvrdka Km^t & Lubltaa, LjyMIlana VII, Slovenska c. 290. Sveža jajca vedno v zalogi. Usodno za letovišča fn hotele. 4693 Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri Franc Cerar tovarnar v Stoka poŠta Domžale Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sreda. Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 Trsile za strope izdeluje in prodaja na debelo In drob no po na nižjih cenah Pri večji h množinah znaten popust — ANTOM STEHVZR. Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 21 ?8 lili" mestni \m\M mojster v L|miblf?.al prevzame vsakovrstna tesarska dela, kakor strešne stole.kuoo!?. stolpe, mostove, vrtne utice itd. Parna žai»a i vsemi stroji za obdeiovrmje les*. 4796 Sneli! selitve epa, enonadstroona, z vrtom. V hiši je ;odovod in električna razsvetljava. Kupcu nkoj na razpolago vse gornje nadstropje d sestoji i? 4 sob, predsobja, kuhinje n diugih prltiklln. V kleU drvarnica in pralnica. V podstrešju majhna soba trn ttanovanjc ter ves vrt Cena 250 000 linarjev. Dopisi pod »Slomškova ulica 5719" na uptavo Slov. Naroda. 5719 F. Debeljak preje A. Rasberger), Ljubljana, Sodna ilica 5. Največja zaloga gramofonov, Hkestrionov, plošč, zvočnic, igel. peres n vseh gramofonskih delov. — Cenik, jrezplačno. 5516 Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst olie - bencin ■ drago potroUOM lm vedno i zalogi r. norjancld ! Zastavice ! Izdeluje In erleeroea WL tlČAH, i: Itnbl.ana. Meto aH inkaraatno deteljo je dobiti pri Sever S Kotnp., Ljubljana, Wolf(jv« ulica 12. S739 Parcela v Idilični leg se proda. Ponudbe pod .Solnčno 5737* na upravo Slov Naroda. 5737 Bendn in strojno olie ima vedno po najnižjih cenah v zalogi družba „ZORA' skladišče „Balkan« 5010 DflTflf I Tapeciranje otreShiii ?o-i UMI! zittN - avtemiliilov po najnižjih dnevnih cenah. Izdelujem tudi vsakovrstne konjske opreme. A VINCE*, Glino© ste«. 90 pri Ljubljani. 3*12 Krnil kosalo sena do 3000 kg starne. Adolf Žabjek, mesir, Ljubljana, Poljanska c. 5/50 2 mcblovani sobi s 3 po teljami se iSče a na deželi v bližini Ljubljane za dobo meseca ?vgusta. Ponudbe rod .Avgust 1922" na upravo Slov. Naroda. 576 i Žaga z enim al! več polnojarmeniki, z bogato lesno okolico se kupi aH vzame v najem za daljšo dobo. Soudeležba ni izključena. Tudi se reflektira na dobre vodne žage z navadnimi jermen ki. Ponudbe na »Gozdna eksploatacija Bled" Želeče 6. 5793 Mecen Iri bi kupfl iz višji učni zavod ve?;ko znanstveno urejeno zbirko hrošče«, se i?če. Zbirka na o^ied. Naslov rove uprava Slov. Naroda. 5796 Kupimo proti dobremu plačilu tipki no kolo (Tvpenrad) za pisalni stroj Blickensder-fer modela 8. Ponudbe na poštni predal št 76, Ljubljana. 5758 Trgovina z železnino „pri Zlati lopati" Erjavec & Turk (prej Hammarsehmldt) Ljubljana. UaSvazoriev trg 7 nasproti krllevnlske oerkve. Zalog a eeinenta ia karbida. plavalne pasove z piutovine izdeluje tovarna zamikov Jelačn A Ko. Ljubljana. 4=>72 ELEKTROLYT-BAKER! vseh prerezov v zalogi 5817 KAROL BASTIANČIČ pisarna za tehnične in elektrotehnične potrebščine Centrala i Ljubljana, Mlkloliceva cesta 13 — Podružnica Maribor Velika zaloga 1 Samo na debelo I Zavod za inpregniranle lesa delniška družba v LJubljani prejema vsa naroČila za Inp-e^nlranja Ze'aznlSkih pragov in drugih lesnih Izdelkov. Točna Izvriitev. Cene ugodne. Pisarna: Dunajska cesta 38 L nadstr. VODIC KR02 JUGOSLOVEHSKE ALPE. — SLOVENIJA. Sestavil znani naš alpinist R. Badiura. 3raktlČen kaSpeti—Priročen format no vzorcu Bnedeki fjevcm. -Točni n zaneslj vi najnovej"! podatki. — Okrog 500 ?trani, 75 slik, 7 xemlje-lidoib kart. o?črt Ljubljane. — Neobhodna potreben priročnik za tuic\ zlete, potovanja, mora se nahajiti v vsakem plininskem domu, hotelu cavarni, domaČi knjižnici itd.! — Knjiga bo vzbudila pozornost! Izide pričetkom avgusta 1.1. !>na 100 Din. posebno opozai amo ninlo udeležence Cena 100 Din. Sokolskega i'clz ia Velikega sejma Izdala in založila Ig. Kleinmayr & Ped Bamherg v Ljubljani. Miklošičeva cesta št, 16. — Javite se po dopisnici Že v naprej' Pravkar je izšel Rudolfa Badiure "•BI 1*1 j sel *%Bf kažipot po Triglavskem no^oriu 7.-\ turiste, izletnike, 1 I lUlOafa športnike, tujce in prijatelje krasot naše domovine. 'sdala Ig. KlcinmavT & Fed. Bambergj v Ljubljani. Ctna prlb:iina 83 kron. Jilislimskl Lioyfl A. D. Beograd, Brankova ul. 12 Telegr. adresa; FORTEX. Telefon 16-32 Dobavlja 1 ELEKTRIČNE CENTRALE postavljal CENTRALNE KURJAVE sanitetne naprave kopalnice (KOrting, Hannover) MLINOVE (Kapler, Berlin) VODOVODE, TOVARNIŠKE NAPRAVE ■ssjaii.riij*. D1SELOVI MOTORI, motori na sesalni plin (izdelek KOrting), električne mašine (izdelek Maffei - Schwarz-kopff i sve druge mašine, po originalnih tvoraiskih cenah.------------ Velika zaloga tehničkega materijala. Sopstvena fabrikacija u Beogradu Predračuni, sva obaveStenja i poseta naših zastupnika vrSi se besplatno. Zastop. za Slovenijo: Inž. GUSTAV ZEMANEK, Liui>iMna. BRESLAU (VRATISLflVA^ JESENSKI SEMENJ od 3. do 6. septembra 1922 Vsa pojasnila o potnih Metih, dopotovalnent slovo* ljenju, prenočišču Itd. dajo BBESLAUEH MESSE-AMT Najboljši ikrili jugoslovanskega proizvoda izdelan ii znanega cementa znamke SALONA od tvdke SPLIT, dlon. društvo za eoment porttand. — Nalbollfie In najoenejše iredstvo za pokrivanje streh. Glavna zaloga: OBNOVA gradbena družba z o. z. v Ljubljani. Tronslujo d. d. Zi§T*bf Mainranleav trg S Telefon $t. S7-60 Brzojavi: Traosjugo Podružnice: Beograd, Kosmajska 16 Ispostave: Oitjek, Široka ulica S Soboties pri Piukovič I drug I SkopIJe Dobavlja najceneje traverze, železo, žeblje, apno, cement, mavec, tr» stiko, žico, deske in ves gradbeni materijal. Stran 8. »SLOVENSKI NAROD* dn» 30, julijd 1922. štev. 17i Prava turška alaktrično piažena in mleta zajamčeno popolnoma tfsia fn odlikovana z zlato kolajno, se dobi vsak dan svela najceneje samo pri tvrdki Jovo II. Jovanović, Tuzla (Bosna). Razpošiljamo ▼ posmin zavitkih od 5 kg naprej po povzetju. 3048 Jugoslovanska ba d. d. Deln. slavn. K 200,000-000*— Centrala v Osijeku. Rezerve K 50,000.000 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26. Hipje in prodaja devize In valute vajkulaotnetSe. 1 agg___S_____5£-J." — avtomobil, ćeli Im c-rz::.j.: «!„-„;- rta drobno •iu.UdkijE na fcJeb^!a Ljubljana, Gosposvetiika c. 14. G-iraž . Dalavnloa fglgfrjiijoa j__ b___b tođc nudi znano tekstilno blago kakor n. p. modrotisk, platna, oksforde, kanafase, hlačevlno, svilene in pavolnate robce, sukanec in vse drugo. VI LI M PICK, Zagreb, Ouga al. 6 Telefon 3238 v lastni hiši Največji davki katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poskusite enkrat z iiustrovanim katalogom tvrdke H. Suttner, (imetnik Hanrl Maire)( Ljubljana it. 3. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, specijalne znamke .IKO" iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete kakor: Škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroja, steklorezce, doze za tobak, svalčicc in smotke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki: M. SGJTTNERt (imetnik Menr. Maire), LJubljana št, 3. Vse vrste telefonskih brzojavnih aparatov in potrebščin za hišo in javno uporabo, kompletne telefonske centrale »Tungsram', EJE* *u |4-65- Nudim še, pri sedanji nroaopelri tmUzl 5732 Ciril in Metodove vžigalice ■O K Ž-04 škatljica pri odjemu celega originalnega zaboja, franko Ljubljana in franko Maribor. Priporočam takojšni nnrofbH fvrn ^errirr. L'nhUpn*. >^^—^^^^^—^^^^^—-----------------------------™ ■ ™J • o^ct h*_Ma______a^-—• — —^^^— ^*^ea._p— --— ■ m m ''^■^■eeBBBeeeMBeBBBa Sfiumifevi DOdpetniki — J In podplati vam ohranijo obu« v t«. t>a|no in * ^N. elegantno. Berson-Kaučuk d. d.. ?w& lam tj 7. » VRUĆA RftRA /•HEISSDAMPF/ El MM ZA5ICENAPARAA5ATTDAttPP/ | 1 H ^VORNICH, STRO JJEUft ||| 1 Ea20JAVi;LOKDMQBH,Pl£CHER | Zastopnik Je tvrdka: Stefci lo Tujec, L!ubljaaa, Resl'eva eesta št, 4. LuillcvDjib md\ |lil lUAlljlll LUpcl IIIali 1H S itifi^Ia^e spoznan; &A&& k,vfA f*-j"r*» M Ur* M f ? *? O I;* O 'J*v|ff^ jifoač^ Kivl*3 P*vW H3 leViV__s;ii4*# MAGGIIevo sedalo MAGG!!Q?je f?frrks neBBeeaBeeeeeHeBeeeeeeeeeeeeefnBeeeatfBeeaBeeMeeeeee dnbe se v vse Je Špecerijskih i^c inah. Glavno razprtavanje za drŽavo SNS: Fran K- Lešnik, Maribor, Cankarjeva u2. 86. ■ ^— n^ii^M ili, ■ mi \^mt trn ■■ ■—— i m ^—■ i—ll i ■ ■ ■ M— ■ I II 1 lir I Cic. (Hs. Transatlant?q!ic, French Lino. Francoska linija Hr ".-NEWYORK Najkrajša in najudobnejii vožnja. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavecs^zL baaka d. d« v Zagrebu. Vozna listno in ps»is!i!Ia za Sl^venJo daje poslovodja n£S&Rfl ^^la^^"?^ v I.«fUEIiJAX2, Kolodvorska rltcn /"*, Hod ftnfiiint ^s ^ "pisal sem pis^n^e, ki v njem m'HJonom trpečih pok-žem ed:no nogoSo pot ozdravljenja. NTc stane la vodnik niti pare in %i zas^ir:j poSliem vsakemu, U se čuti bolnega, slabo nega, nb ipune^a in nc-všečr.ega. Moje pihanje ie uspeh 501etnega mišljena ri itudiianja, ima množino bogatih, praktičnih ,z-ka5eni in mnogo dokazov od'^nih mož znanosti. Zior bi se rad rešil, naj se ravna po mojih naukih, ki so pomnili že mnogim ttsn&em Naj je Že bolezen provzroCila s'rrb. bridtast, napor, ali pa izvira trpljenje U lehkomiselnosti itt nezmernoeti, vsem potrtisi ljudem atabotne voli«, ki rt,\:,, it poka-em znanstveno m prirodno pot,