Prehod v tednik S štev. 13 je prešlo »Naše delo« v tednik. Zivljenjski, delovni in raz-vojni tempo v okraju je dokazal, da mu 14-dnevno lokalno glasilo OF ne more slediti, še manj pa uspešno vršiti funkcijo propagatorja in orga-nizatorja v vrstah članov OF. Urad za informacije pn Predsed-stvu vlade LdS %n Izvršni odbor Osvobodilne jronte v Ljubljani sta zagotovila in tudi dala vse objektiv-ne pogoje za redno izdh}an}e tednika do prehoda v dnevnik. Določeni kontingent papirja m tehnična iz-vedba tiska sta nam na razpolago. Subjektivne pogoje moramo ustva-riti sami. Med člani OF v okraju moramo najti in vzgojiti dopisnike, ki bodo prispevd.i s svojim sode-lovanjem z množicami in z opisova-njem njihovega dela in uspehov, %z-kušenj in napak, da bo »Naše delo« list, ki bo res kolektivni propagan-dist, agitator in organizator, da bodo dopisniki tisti Ijudje iz vrst delov-nega Ijudstva, ki znajo ločiti na-prednost od zaostalosti, borbenost od strahopetnosti, resnico od laži, pomoč od Zaviranja, uspehe od po-razov itd. in Jci znajo nasprotja svoje okolice ustmeno in pismeno naka-zovati potom »Našega dela« vsem članom OF v okraju in izven njega. Pri temeljitem zajetju tekočih občedruibenih in lokalnih proble-mov, pri strogi in podrobni analizi vsch gospodarskih koristnih in škod-Ijivih pojavov, pri stalnih spopadih s pojavi zaostalosti, birokratizma, omahovanja in neodločnosti ni dvoma, da bodo bralci »Našega dela« tudi dopisniki in obratno. Pri tem je izključeno, da bi se »Ured-niški odbor« zadovoljeval samo z naslovnim napisom na zadnji strani. ' Neplačniki skromne naročnine ne bodo zanemarjali svojih obvez na-pram upravi »Našega dela«. Vse te izboljšave bodo tvorile sestavni del pogojev za dosego naslednje višje stopnje, za prehod v dnevnik. Ni slučaj, da je začelo »NaŠe delo« izhajati kot tednik v času, ko se de-lo/o jugoslovanskim narodom velike zgodovinske krivice s strani nekate-rih voditeljev držav Ijudske demo-kracije. Oblike junaškega zadržanja, volje po življenju, po dolgem in boljšem življenju, oblike borbe proti nepri-jateljem in oblike zmag hoče teden-sko prikazovati »Naše delo« in s tem pomagati nepoučenim, omahljivim in neodločnim Ijude v okraju, da se pravočasno in sigurno rešijo iz močvirja svojih slabosti, zapostav-Ijanja samih sebe in svoje zavesti in da zrastejo v krepke, odporne in odločne delovne Ijudi, ki se ne umi-kajo težavam, temveč jih pomagajo premagovati in jih zamenjavati z zmagami. V kolikor je te naloge uspešno vršilo »Niše delo« v obliki 14-dnev-nika, gre za to zahva^ dopisnikom, ki so pripomogli do uspeha, da so člani OF in nečlani radi čitali »Naše delo«, spoznavali uspehe in težave gospodarsizega razvoja v okraju ter nove naloge^ ki so bile postavljene pred članstvo OF. S tem so poma-gali Okrajnemu odboru OF v Ptuju ustvariti aktivista, ki je prvotno 14-dnevno, sedaj pa bo tedensko infor-miral in povezoval v močno frontno organizacijo desettisoče delovnih Ijudi v okraju in z njihovo pomočjo izvajal naloge za dosledno izpol-nitev vseh točk povojnega programa OF in utrjeval disciplino napram direktivam KPJ, ki ji načeljuje ge-neralni sekretar tov. Tito. LF. V Moškajncih je ustanovljena kmetijsko obdelovalna zadruga V Moškanjcih pri Ptuju se je 14 posestnikov z družinami vred opo-gumilo za zadružno obliko gospodar-stva. Dne 19. junija t. 1. so dali na obč-nem zboru svojo zadnjo m odiočno besedo, da so obračunali s predsod-ki o zadrugah m začeli gospodanti na način zadružnega gaspodarstva pod pogoji možnosti rn prednosti, ki jiJh nakazuje novi zakon o zadruž-ništvu v FLRJ. Sprejeli so pravila in na svoj način dopolnili čl. 26. m 27. pravil. S pnpravami za ustvaritev kme-tijsko obdelovaine zadruge je biio v Moškanjcih težko začeti. Vendar so našii prve sonušljenike m sodelav-ce. Obračunaii so z mediebojnim ne-zaupanjem, ki ga je skozi desetletja ustvarjaia borba za obstoj, ko so izkoriščevalci goljufaii naivneže, ko so ienuhi odirali delovne ljudi in Ko so špekulanti iznvali s posestev poštenjake itd Združili so premože-nje in delovne moči ter začeli z za-I družnim življenjem. Iz dosedanjih izkušenj vsi vedo, da je zemlja zve-sti zaveznik ljudi, ki znajo z njo iav-nati, ki znajo negovati in čuvati, kar na njej raste in spraviti, kar je dozorelo ter pravično razdeliti, ka-kor je kdo zaslužil. To je pravični način življenja. V. zadrugi ne bo več govora o bogatih in revnih. o špeku-lantih in skromnih, o delovnih in lenih. Sporazumno delo, skupne skr-bi in težave, uspehi in napake bodo prevzgajale površne člane v resne, lahkoverne v razsodne, lahkožive v delovne ljudi. Kmetijsko. obdeloval-na zadruga v Moškanjcih je nova živ-Ijenj&ka šola, ki šteje v začetku le še del vaščanov Sčasoma se ji bodo pridružili še novi, ker ne bodo ho-teli zaostajati za prvimi, ki bodo r]o-kazali, da je čast biti prvi v kolek- tivu in da je sramota biti zadnji in osamljen. Začetno gospodarsko moč kmetij-sko obdelovalne zadruge v Moškanj-cih predstavlja 14 druiin s 63 družin-skimi člani, od katerih je 34 delov-nih članov, 63 ha rijiv Ln nad 55 ha ostalih površin, 35 konjev, 5 krav, 1 bik, 9 glav mlade goveje živine, 6 plemenskih svinj, 21 prašičev in go-spodarska poslopja. Za dodatne živ-ljenjske pogoje (ohišnica) je ostalo zadružnim družinam okoli 13 ha zemlje, 14 krav, 7 komadov mlade živine, 15 plemenskih svinj in 22 prašičev. Začetni investicijski kre-dit 1 milijon din, obratni 500.000 din in sezonska 500.000 drn jim bo v pomoč za uspešnejži začetek. Občni zbor 19. junija t. 1. je bil po svoji živahnosti poslovilni dan za ločitev zadružnih članov od starega načina gospodarstva in svečani dan prehoda iz vrst razkropljenih kme-tov v brigado smelih in podjetnih zadružnikov. 19,79 ha zemlje je svojčas služilo Furbasovi družini, 16,90 ha Bezjako-vi, 15,95 ha Majeričevi, 5 ha Kolari-čevi,* 6,23 ha Kekčevi, 6,58 ha Plo-šenjakovi družini itd. Kaiko so ti zemljo obdelovali in kaj od nje ime-li, sovaščani iz Moškanjcev dobro vedo. Na teh pcn-¦';'--'- — njivah, travnikih in go? — ne bodo več delali težaki. Na koncu leta ne bo več obračuna med gospodarji in težaki za vrste, vožnje, oranje in druge medsebojne usluge. Ta zemlja bo v bodoče služila ljudem, ki ne poznajo razlik po dedekih in babi-cah, po posesti in revščini, temveč edino po poštenju, delavnosti in vztrajnosti ter zaupanju, da daje za- ' družno gospodarstvo za vsakogar do-volj možnosti, da bo dostojneje ži-vel kot član velike obdelovalne za- %iruge. kakor pa kot samostojni last- nik malega in nerodovitnega pose-stva. Clani novo ustanovljene kmetij-sko obdelovalne zadruge se dobro zavedajo, da bodo njihovi delovni uspebi krepili zadružno gospodarsko moč, njihove slabosti pa bodo du-ševna hrana neodločnih in zaostalih go&podarjev, ki si domišljajo, da so najpametnejši} v resnici pasona ne-zavidni stopnji, ker ne vidijo dalje kot do svoje ograje. Zadružniki iz Moškanjcev se ne bodo hvalili, da jim sedaj ni treba delati. Vstopili so v zadrugo, da bodo v njej delali, da bodo v njo pritegovaM nove člane. Odrasli bodo pomagali delati mlaj-šim, otrokom pa bodo dali prUiko, da se izšolajo za sposobne kmetijske strakovnjaike, mesto da bi doma ča-kali na doto po starših. V upravni odtoor so bili izvoljeni na obcnem zboru: Strelec Ivan, Bez-jak Alojz, Antolič Franc, Lievanič Ankai, Valič Franc, Muhič Franc in Majerič Alojz ml. Nadzomi odbor tvorijo: Plošinjak Alojz, Kolarič Franc, Majerič Alojz st., za delegata OZKZ je bil izvoljen Strelec Franc. Vsaikdo od novodzvoljenih je znal do-slej delati in živetL Skupno bcdo znali tudi v bodoče pravilno reše-vati vsa vprašanja o skupnem go-spodaretvu. Paaaetae pzedloge bodo. uveljavili, slabe izkužnje pa bodo izločali in skrbeli, da bo pri vsakem delu in pridelku čim manj škode. Sli bodo tudi na oglede v druge za-druge ter prenašali starejše zadruž-ne izkušnje na svojo zadrvngo. Tru-dili se bodo, uvrsti^i se med dobre za-druge. DokazaH bodo vsem priletnim in mladim sovasčanom v Moškanj-cih, da skupno delo marljivih in poštenih zadružnikov nikdar ne more biti težje od živijenja posa-mezniikov. JV Naše delo Kolektivna pomoč kmetijsko obdelovalnim zadrugam je živi dokaz povezave mosta z vasjo ZdravJ c^nos delavcev in nameŠčen-cev v produkciji napram potrebam po dvigu zadružnega in državnega kmetij-skega gospoclarstva prihaja do izraza s tem, da odhajajo delovni koleklivi v okviru ironlnih prostcvoljnih delovnih brigad v delovno pomoč kmetijsko ob-delovalnim zadrugam in s tem dokažejo ljudstvu na vaseh, v čem je praktična po-vezava delavcev s kmeti in da bo zem- Ija tam več rodila, kjer Ji bo Ijndstvo posvečalo več pozornosti. V Središču in okolici je dosegla do-ber odmev delovna pomoč delovnega kolektiva Tovarne perila v Ptuju, ki je pomagal dne 1. in 14. junija t. 1. celo-dnevno okopavati krompir in koruzo. Po 57 članov in članic se je ctoakrat razvrstilo po njivah tn rešilo plevela in trave do 10 ha površine, nasajene s kromplrjem in koruro. Prl okopavanjn je sodelcvalo tudi več članov in čla-nic iz KOZ Središče. Delo na n)ivah je hitro napredovalo. Zdrava in močna de-kleta iz tovarne perila v Ptuju so va-jena tudi poljskih del. Okopavanje jim je šlo lepo in hitro od rok, zraven tega pa so vzdrževala ves čas dela veselo in prijetno razpoloženje, ki je ugajalo tudi članom in članicam KOZ. Narodne 1 in partizanske pesmi so pele med potjo, raed vožnjo in tudi med delam. Član zadruge tov. Goršič Vlado Je razdelje-val in kontroliral delo. Za to se }e zelo zanimal tudi predsednik toa našo Partijo, n-aše državno vodstvo in na naše narade jih niso niti malo zmedli. Zauspajo v svoje sile in v KPJ. Naipadi im Mevesle gredo mirao n.jih kot neprijetna stvar, ki jo ^icer čutijo, istoča&no pa vodo, da je tapotaritev in pTO&egaaaje "piaimskrh obveznosti v proizvodn-ji najboljšl in najdosleduejži odgovor vsem, ki noče}o spoznati oa4e s*vamo«ti. BA. Na dan učencev v gospodarstvu je bila v Ptuju dobro obiskana razstava V nedeljo, 19. jtmija 1949 je bila r Ptuju v okviru »Dneva učencev v go-spodarstvu« razstava izdeLkov učencev v gospodarstvu in sicer v bivSi deški ioli, (nasproti okrajnega ljudskega od-bora. Razsteva je biia 19. t. m. »večano otvorjena. Po otvoritvi so si zastopniki Partije, oblasli in množiiiiih organiza-cij ogledali krasne -.zdelke nfencev Iz raznih obratov v Ptuju in iz okolice. Najlepše izdelke je razstavila šola \z Strnišča, kjer so učenci izdelali pred-mete iz Iesa in kovine. Razvoj viaogTad-ništva in sadjarstva je nazorno prika-xaJo na razstavi Državno posestvo v Podlehaiku. Lep sortiment pletarskih iz-deLkov je razstavila Pletarska zadniga v Ptuju. Vsi predmeti so bili izdelki učencev. Iz poročil na otvoritveni svečanosti in iz ogleda predmetov, se je ljudstvo h: Ptnja lahko prepričaio, da dana&nfl učenci niso več vajenci, ki bi slu^tli svojim mojstrom kot hišni pomočniki, snaiilci stanovanj itd., temveč koriistno iTiraibljaio čae za stTokovuo ia:o4»raieva-nje v poklicu, kateremn so se posretili in za šolsko izobraževanje. Učna doba predstavlja čas pridobivanja osnovnega, praktičnega in teoretičnega znanja za dosego pomočniškega rvanja. Zaradi slabega vremena učenei r gospodarstvu na ta dan aiso mogJi od-iti na izlet na Boč, kakor je to bil na-men, temveč so si sanvo ogledali mnzej v Ptuju, kleti RKGS tm balet maribor-skega gledališča. Na svoja učna mesta so se vrnili v zavesti, da predstavlja njdhovo dedo primerni doprinos za raz-voj social zma v FLRJ. Znanje, ki ga pridobivajo v šolah, jim mncgo koristi pri vsem delu. V. J. Industrijska šola za pletarstvo v Ptuju je končala s poukom Na indufitrijski ho\\ za pletaitstvo ˇ Ptuju je bil dne 18. jttnija 1949 v okri-ru »Dneva u&encev v gospodanstvu« za-ključen pouk. Na dan zaključitve poixka je imel ho\-ski kolektiv konferenoo, kateri &o pri-sostvovali referent za strokovne kadre pri poverjeništvu za delo tov. Cigla-iiče-va, tov. Fuilan Dušasa za okrajni komi-te LMS in tov. Rojic Jože za Doan učesn-cev v gospodarstvu. Koinandirka mladineke IV. Ie4e^e če-te, tov. Zicenfraj Slavica, je dala pr€-gled do&eienih uspehov šole, grajala pa je tudi napake, ki so zadrževale po-let v četi. Od skuipno 25 učenoev vseh treh razredov šole je zacistal samo eden zaradl pomanjkanja predlzoibrazbe. 2a-vršni i^pit so položilc z odliko Hedl Emica iz Vičave, Zicenfraj Slavica iz Nove vasl in Hedl Marica; 6 prav do-brim uspehom pa Kokol Milona ti Mestnega vrha ln Vrze) Tončka iz Ho-doš Postale so pletarske poraočnice in so se takoj vključile v zadrugo. V 1. razredu z 11 ufend Je bil povpre^no dober uspehi v II razredu pa z 9 učen-cj prav dober u^peh Zanimivo je. da je strokovno znanje iz praktičnega ple-»arstva prišlo do irraza po«cbno pri de-kletih. Po lastni zamisli »o tzdela)e lepe irdelke. kot n. pr kasete za ročna d€'a. ko^arice za papir tn za kruh Itd. Upravmk §ole in zadruge. tov Ogo-relec Mirko, \v dal podrobeii pregled šolskih uspehov v zadiijeia šolskem le-tu. Uprava zadruge je nagradila 10 naj-boljših urencev z ideološkovcgojnimi knjižnimi nagradami, peiorici učcncev pa je dala po 500 dm denaiiie nagrade in jih 6preje*a v zadrugo kot član«. Mladina šol« je doipoliiila to slaTr.no6it z raznimd recitaci>aini in pevskioni toč-kami. Iz upravTvi&ovega poročila j« bilo lazvidno, da je bil proizvodiii plan za-druge, ki je letos mnogo višji od leta 1948, na dao 31. maja 1949 presežen za 32,74 odst. ter dia se je tega dne de-lalo v posameznih oddelkih že za 2. VIII., odnosno za 1. VII. in 27. VI. 1949. Ta delovni uspeh je bil kljulb ogromnlim težavam glede nabave surovin dosegljiv \e s poraoČjo vztrajnega in požrtvoval-nega dela zadružnikov. Izdelki zadruge, ki se pretcžno vnov- čujejo preko. re'puiblišk&ga podjerja »Dom« v Ljubljani, so glede kvalitete ln nlzke cene gotovo med najboljSirai v naši državi, kar bo po veem pričaku-joč dokazala tudi razstava lokalne obr-ti in mdustrije v Ljubljand, kamor je zadruga poslala asortimeoit svoje pro-izvodnje. O. M. Nov mlin za cement v tovarni Anhovo Kovinarji Tovarne cementa Anhoro so izpolnili svojo obveznast, da borio dovrsili ;n pustili v pogon nov tnlin za cement, kl so ga razen. plašča sami iz-delali. S požrtvovalnira delom so do-segli, da bo tovarna, ki ji pnmanjkti.e e!e',;trične energije zarudi nizkega otanja vode reke Soče. pravočasno zvriiia pollelni plan proizvodnje cementa. V Mestnih obrtnih delavnicah delajo novatorji in racionalizatorji V Mestnih obrtnih delavnicah v Ptuju, ki so naivečje lokalno obrtniško pod-ietje v okraju, delovni uspebi niso slu-čajni. Med večiimi nalogami obrata so bila dela za obnovo opekaine v Janežev-cih. Montaža celotne elektro- in vodo-vodne instalacije ter strojev, kateri so bili sestavljeni v MOD iz starih in na-domestnih delov, ni bila vezana s ta-kirni težavami kakor vpraSanje nabave trikotnega stikala za elektromotor moči 80 KS. Nikjer ga ni biio mogoče naba-viti. Obratovanje se brez njega ne bi mojf)o za6eti. To vprašanie ie »speSno rešil poslovodja elektrooddelka MOD tov. Kramberger Branko. Izdelal je stikalo in omogočil postavitev stroja v pogon. Elektromotor podvodne sesalke, tipe »Garvens«, je bil neuporaben, ker ga zaradi manjkafočega materiala ni moRel nikdo previti. Podvodne sesalke so za-radi teea stale. Razne ustanove so bile raradi tcjja brez vods. Tov. Kramber-ger Branko je samoiniciativno rešil tudt to vprašanje. Popravil in na novo je previl >etektromotor. Njegovemn vzgledu je sledfl kliučav-nfčarski pomočnik MOD tov. Toplak Martin. V prostcm časa ie izdelal na-pravo zz stiskanje xapiračev ta po- hiStvo, po katerih je bila velika potreba in jih pri nas nismo izdelovali. Pri stroju ra barvanje so v barvarni nameSčeni železni valjki. Zaradi riave-nja površinc valjkov je nastajala na blajju precejšrva škoda. Ovijanje valjkov z blagom, lakiranjem itd. ni pomagalo. Strojni ključavničar tov. Štajnberger ie temu napravil konec. V prostern času jc prevlekel valjke s svinčeno plastjo. V barvarni ni več okvare na biagu. Od-pravljena jo možnost ponavljaioče $e škode, kar ie gotovo izdaten doprinos k izboljšanju dela barvarne Vsl omenjeni delavci so z vloženim trudorn in doseženirni uspehi dokazali, da je mogoče rešlti mnogo delov ii> na-prav v obratih, če hoče delovni kolektiv za vsako ceno obdržati obrat v pogonu in premagovati težavo za težavo. S temi delf niso samo preprečene občutne škode, temveč je doprinešen dokar, da znaio marljivi delavci ceniti svoje obrate in pravilno uporabljati svoje sposobnosti ter nesebično dopri-našati svoj maksimalm delež za dvig našega gospodarstva iz zaostalosti in za činiprejšnjo dosego socialističnega go-spodarstva. B. S. Sindikalna podružnica pri "Ogradu" v Ptuju ima svoj sindikalni dom lt nmoiglh itra^ev naše domcrrtne fli-tamo o deiu in uspehiih delovnih. kaleflc-tivov, o dete sindikahriih podTiižnic, o tekmovamjtb *n drugo. To nam da;je moč, da neifcaj napdSeano tod! o uspehih naSc s*nd&ahi€ pocbnjižiiice v tretjem tetu Titove pe.tletke. Velik uspeih tmžg podruinAce 1« rgra-dltev kra«n©ga in pro*tOTnega sdrndHkal-oega doima. S tem domom ©e radi po-aaiaano. Po svoji arhiitdkturi tn praijrtjč-nosti >e t okr&s roesta Ptujo. Claai D«Se «ln.d}!kalne podtwznilce so Tfoiili t <*om preko 2000 prosrtovoljmflh^ delo^rrfh nr te to t zefto kratkem čaisuv NaiS stndaS:afciM donn je bil zgrajen ˇ 3 mesecih. V istem času simo gredili velika ekl«e»dS*ča in garaiže za tovome avtCTmablle. Gara^e, s&ladiifia in skidii-kalni dom so pod eno streho. Gradiili «mo V98 ob istem času. V sindfkaflaetn dtxrmi tmamo krasno m lespo urejeno dvora.no z gled«Miš.ki(m odroon, fci je prkneren tudi za večje gledatiske nastop«. hnajno sindilsalno sobo, ki jo narivamo »Rdeči kotiček«, V njej imamo čitalnico, knjiinJco in radao aiparat. Obljubljon nam je tudl iah. Dn«vno od 1Z do 13. tiTe se zadr-iujejo v njej delarci in na>me<ščenci. Eni čitajo dne-vne t««of)is«, dragi knjl-ge, tretji poslušajo ransika tla v latoo-ratoriju lekame predstavljejo &e dane« svojevrsten problem, kl je ostal prak-tično nerešljiv. Upravniku lekarne, tov. Rizevskemu, se doslej še ni posrečilo doeeči pri MLO, da bi d-obila ta be- ' tonska tla leseno prevleko. Lafooranfmja tov. Volfova se ie morala sprii^^.iti 7 dejstvom, da mora zaradi te^koga r&vmatlfrieqa obolenja nog veakoletno na šesttedensko zdrarljenje, kljuh, te-rnn pa se ji ©tatije vedno br>li slabša. : Lekarnižki prostor in prostor laborato-Hja se porimi elabo ocrrevata. Te o^ke Deč-]ebo, ali pa last zadružnikov, če jih U vložijo v zadrugo v skupno uporabo. Pridelki in drugi dohodki. ki jih za-druge pridobijo z uporabo državnega premoženja ali premoženja svojih čla-'nov, ki ga ti vložijo v zadrugo, &o državna last. 8 člen V&i dohodki zadruge se uporabljajo za to, da se poveča zadružna lastnina in s tem razširi pndelovanje, da se iz-polnijo druge naioge zadruge, da 6e po-ravnajp njene obveznosti in plača delo za-družnikov. 9. člen Zeinlja, ki ie zadružna last, o« more na aikekršen nacin preiti v zasebno last. V6ako pravno opravilb, & katerim se odsvoji zemlja, ki je zadružna last, ]e nično. Zadruge smejo prenesti zadružno zemljo v laet države ali kakšne druge zadružne organizacije, smejo jo pa tu-di zamenjati za drugo zemljo. ZemJja, ki je zadružna last. «e ne sme dati nikomui v uporabo. razen fce zakon določi kaj drugega Z drugim zadružnim premoženjem razpolagajo zadruge v mejah predpisov, ki jih rzda vlada FLRJ. 10. dlen Zaaru'no premoženje vziva isto var-stvo ifot splošno ljudsko preanožeiaje. M. člen Kmetijska zemljišča, ki so državna iaet, se lahko dajo kmetijskim zadru-gam v brezplačno uporabo za določen ali nedoločen čas. D?ža\mo zemljišče dodeli zadrugamor-gan, ki ga iina v svoji upravij če pa ima to upravo okrajni ali krajevni Ijud-ski odbor, dodeli zemljišče okrajni Ijud-ski odbor s privolitvijo oblaeuiega Ijudskega odbora, prej pa mora zasli--šati še krajevni Ijudski odbor, če gre za zemljišče, ki je v upravi krajevne-ga ljudskega odboTa. Državno zemljišče se dodeli s po-godbo. Državno zemljišče. ki je dano zadru-gi v uporabo. ee sme dati v uporabo komu drugemu samo z dovoljenjera drT žavnega organa. ki ji 1e zemljižče do-delil. V uporabo dano državno zemljišče se lahko zadrugi.odvzame samo v izjemnih primerih, ki ^ določfeni z zakonom 12 člen ProirvajalTia sredstva. ki so državna last. daje lahko drzavnt orqan, ki \m& pravico do njihove uprave, s oogodbo y uporabo km&tijskim zadrugam, in si-cer za plafilo ali zastonj S pogodbo se do'ofti, kako in r kakSnimi pogdsi se ta sred«tva lahko uporabljajo. 13 Clen Zadruqe morajo varovati. ohranjevati in večati splošno Ijudsko oremoženle. ki jim je dano v uporabo. 14. člen MedseboJTie pravice in dolinosti za-družnikov in zadruge, ki se tičejo v za- dr\tgo vloženega premoženjr« zadružni-kov, se določijo s predpisi državnih or-ganov im z zadružnimi pravili. 15. člen Kmetnjske zadruge roorajo pTemože-nje 6vojih članov, ki 6o ga vložili v zadrugo, uporabljati ali kako druga^e z njim razpolaga^ v skladu s svojo vr-sto in s svojimi nalogami in v okvlru zadružndh pravil. 3. Gospodarski plan zadruge 16. flen Kmetijske zadruge delajo na podlagi svojega gospodarskega plana. Gospodarski plan zadruge obsega po-leg gospodarekega delovanja zadruge tudi še gospodarsko delo, ki ga zanjo opravljajo zadružniki na lastnih pose-6tvih., kolikor ne gre za delo na ohišju. 17. člen Gospodarski plan kmečke zadruge )e sestavni de! gospodarskega plana okraj-ne zveze kmetijskih zadrug in je po njem zvezan z državnim goepodarskim planom. Okrajna zveza kmetijskih zadrug se-stavi in sprejme svoj gospodarski plan na podlagi planskih nalog, ki jih dobi od okrajnega ljudskega odbora. Plan okrajne zveze kmetijskih zadrug je se-stavni del okrajnega plana. Gospodarski plani zadjug ln zadruž-nih zvez se s«stavijo tn sprejroejo v skladii s pravili planiranja. 18. člen Gospodareki plan kmfetijeke zadruge potndi okrajna zveza kmeUjskih za-drug. Pri deln za potrditev plana kmeti]-ske zadruge sta navzoča predsednik za-druge in en član upravnega odbora. Predsednik kmetij&ke zadruge in en član upravnega odbora smeta biti na-vzoča tudj na seji kvršilnega odfoora okrajnega ljudskega odibora, na kateri 6e v okviru plana okrajne zveze kme-tijskih zadrug obravnava potrditev go-spodarskega plana njiuie zadruge. 4. Zadmga in zadružnlki 19. člen Vsd člani kmelijBtke zadrttge lmajo enake pravice. 20. člen Kmetijska zadruga uporaiblja za svo-je delo praviloma eamo delovno 6dlo svojih članov. 21. člen ZadTuinikl dobijo za svoj« d«9o ˇ zadrugi plačilo, kakoT ga določajo pra-vila In določbe tega zakoBa. 22. člen Premoženje, k.i ga vložijo v zadrugo, marajo zadnižniki izročifci zadrugi v takšnem stanju m na taJcšen način, ka-kor fo d<)loča]o zadružna pravila. Clani kmečkih obdelovalnih zadrug obdržijo ob pristopu k zadrugi v svoji osebni lasti ohišje in delovne pripomoč-ke, ki so jitn potrebni za njihovo laetno gospodarstvo. Prav tako obdržijo tudi potrožne pred-mete in predmete za osebno rabo. 23. člen Zadruga mora ohranjevatl in varovati premoženje, kl ga zadružniki vložijo v zadrugo. II. Ureditev 1. Ustanovitev 24. člen Predlog za ustanovitev kmetijske za-druge lahko poda z republiškimi pred-pisi določeno števllo delovnih km«tov ! (ustanovnikov). j Ustanovnikj morajo sestaviti načrt zadružnih pravil, ga podpi6ata in pred-ložiti izvršilnemu odlboru tistega ob- j lastnega ljudskega odbora, na katerega obmačju na/ bi zadruga tmeta sySne kmetijske zadiruge sklepa upravni oč-bor zadruge z večtoo glasov. Zoper ta sklep se lahko v petnajstih dneh vloži pritožba na zadminil rb-or. Skleip uprav-ncga odbora o sprejemu ald o iiz!klju6itvi mora potrditi zbor, česp-rarv m bila vio-žena pritožba. Dokler j4>ot n« iadb takšnega sklepa, vel>a sprejeti sklep upravnega odbora. i O sprejemu ali iakljwatvl iz kirae<*» obdelovalne zadruge sklepa »admftni zbor z v&čino glafiov. Zoper sklep zbora o tiprcjeimi *e laihko pritožj tiisti, ki nd bil sprejet, in vsak zadružmlk, zoper sklep o izklju^a-vi pa samo tiefi, ki je bil izkljufen. Pritožba se vložj n-a okrajino zv«zo kme-tijskih zadrug v petnajistih dneih. Če okrajna zveza km^etijisikih zadrtK? agoto-vi, da je sklep zbora neipravilen, ee fiklife nov zbor, na kaierem moratn bi-ti navzoči najmanj dve treitjmj zadruž-nikov. ki imajo glasovalno pravico. Sklep zbora se sprejme z večino glasov navzo^fh zadružnikov. Ta fikJep zbora je dokončen. 33. člen Z zadružnimd prariLi &e laiiko določi, da se ob prtetopu k zadrugi pla^a pri-stopnina. 3. Organl 34. člen . Organd kmetijftke zadruge so: zbor, upravni odibor in nadizor®tveni odbor. 35. čJen :, Zbor kmetijske zadrug>e sestavljaj-o Tsi člani zadruge, ki imajo pravico od* ločanja. Spiošne kmetijske zadiruge, ki imajo več kot petato članov, lahko v svojih pravilih določijo, da sestavljajo 2adruž' m zbor odposlanci, ki jib na svojih shodjh izvolijo zadružniki. 36. člen Zbor, ki je najvišji ovgnn zadruge, sprejema sklepe o vseh splošnih m po-membnejših vprašanjih. ki se tičejo za-drug«. Zbor opravlja posebno lele za-deve: sprejema ln spreminja pravlla zadru-ge iii svo) poslovnik; i voli, razvezuje in odetavlja predsed-ni!w ra en dw\ in potem veljavno «klepa s tistkn šte-vilom zadružnikov, koJikor jih je na zboru navročih. Kadar se eklepa o spreraembi aii do-poliiH-tvi zadružnih pravll, o prenehajiju, razdelitvi, združitvi aii pridružitvi za-driige adl o ločitvi od zadruq«, monrta biti na-vrzoči najt»a»ij dve tJretjini xa-družnikov. Zbor sprejema sklepe z večino g*a-sov navzočih zadn*žm«Bkov. 39. č!en Redni letni zbor vodi delovno pted-sedstvo, !ti ga izvoli zbor izmed eebe. V delovuvem predseds^vm so p-redftednik rbora, trtje čsland ip zapisniScaT. Druge zbore vodi predsednik zadruge. Zapi&nik zbora podpižeta predeednJk. zbora ki zapiisnikar. 40. člen. UpTavni odbor vodi v*e delo zaditige. Upravnd odbor laihko naioti v okvirti zadiružnih pravil nekatera opravila po-sanneznim svojizn članom. V upravnetn odboru zada-ttgc so pred-sedmik in štiri do deset zadtružnikov. pTedsedrifk upravnega odbora je pred-sednik zadjnige in osebno v»di nj€no dc-lo. Predsedlmik predstavlja in za«to«pa zadorago in ran}o podpisuje t hncndbora se mpora-Jo držaK vsi zadnŽniiki. Za svoje dtelo je \jpjslvtA odbor od-gcrroren. zadro*neimi zboru. 42. člen Predeedffiik in ti«*i člaani npravn«ja odbora, ki »talno d*la>jo t vodstvu za-druge, dobiv^jo za svoj« delo plafo, ki se r«vna po aklepu zbora. 43. &en Na'de1o rse možno«ti, da bi knjižnica v urejeneim stanjti končno shižila evojemu n-amena in da ne M leta 1951 do^akala neure- ŠAHISTI POZOR! Vnak ponedeljek in četrtek se vr§i}o v prostorlh Sahovskega drnštva lgralnl veterl ob 20. url. Vabljo se vsi, ki ie zanimajo za šah. Dolžniki naročnine nam one- mogočajo nagrajevanje marlji- vih dopisnikov in druge teh- ničnc izboljšave glasUa. Uprava Rdečica - navarna svinjska bolezen Z o. Rdečica je raziirjena y vseii driavah Evrope. Iagtada, da j« raoHHrjenbst v ozki zvezi z r«]o bolj občutljivih in mani odpomlh gvtujekiii paaem, kakor tudi s fftalnim dfržamjem v hlevih in hranjenjem 6 preteino kutHino hra-no. Rde&co *o vse do leta 1882 *ma-trali za vranični priaad. Porzročitelja je odflcril ielc leta 1885. nemSki učenjak Loffler, čeprav je že dve letd prej veliki Pasteur iznažel uspešen način njenega zatiranja s cepljenjem Rdečico povzro-ča bacil rdečice, ki je vsepovsod raz-širjen ter ga najdemo ivkII v telesu po-polnoma zdravih «viinj. Po domnevah, ki jlh za6topa danes ttidi veterinarstvo. pride do izbruha rdefice pod zunanjimi škodljivimi vplivi, katerhn ao «vin]e od ča«a do časa izpostavljene. Ti vplivi zmanjšajo odpornost svinj protl rdečič-nim bacilom, fai se nahajajo v telonj. Od teh vplivov pridejo pri na« posebno v postev nenadne vremeuske tepremem-be poleti, ko so izbruhi rdečice posebno pogosti. Prvi znaki rdečlce 6e večkrat po}av!-jo že 24 ur po takih nenadnih vremen-skih izpremembah. Navadno traja inkuba-cija 3 do 4 dni. Po poteku bolezni mo-remo razlikovati tri oblike rdefice: a) nagla, tako zvana septikemična oblika rdečice. Značilnost te oblike je nagel potek. Svinje naenkrat prenehajo jestl. Telesna toplota poraste takoj na 42° C Bolne živali se rivajo v sfeljo, pojavi se zapeka Na ta način obolele svinje poginejo pogosto ie prvi ali drugi dan bolezni Navadno «e pri tcj obliki bo-lezni pojavi)o drugega dne all pa ne-posredno pred fitnrtjo na podtrebuiju, raed zadnjimi nogami, na vratu ter na ušefiih manjše ali večje fdeče p&ge, ki pod prstnim pritjskom izginejo V teikih primerih se fem znakom še pridružijo: oslabelost zadtijega de!a teleaa, težko dihanje kot po^ledica pljučne oteklosti (oedema) ter modrikavost 6lu2tiic. b) Rdefira koprivnica je navadno ze-lo mila oblika. Svinje tudi pri tej obll-ki rdečice navadno prenehajo naenkrat jesti. Telesna toplota poraste do 42° C. V nadaljnjem poteku se že prvi ali dru-gj dan, pojavijo na raznih delih telesa ostro omejene, kakor tolar vellke, okro-gle, pogosto tudi štirioglate pege, tem- j nordeče ali tenmovijoliča6te barve. Pe-j ge se vzdigujejo nad površino kože, tako da Jih moremo pri svinjah črne barve tudi s prsti otipati. Bolne svinje so klavrne in pobite. Pogosto se iz te oblike zna razviti septikemična oblika rdečice. v drugih primerih preide ko-privnica v kroničen potek. c) Krontfjna oblika rdečice se iahko razvije ix ob^h ptej opisanih oblik. Znaki kroni^ne oblike rdečice »e poja-vijo ka«no, ko mislimo. da 3o svin>e rdecico že popolnoma prebolele Vsi znaki kronične oblike izvirajo iz obole-nja srčnc mižice. Svlnje s to obliko rdeflce zao6tajajo v rasti. se pri vsa-kem telesnem naporu hitr.o upehajo. Po takih naporih jirn sluznica. pa tudi ko-ža naenkrat pomodri \n svinje oble-iijo. Neredko se pridružijo tiidj znaJd vodenice ter vnetja sklepov Ta oblika rdetice se razvlje pogosto tudi po \em, ko nam je z zdravilnim cepljcnjem sicer tuspelo rešiti za rd«-čico bolne svinje od pogina. Mnogi svinjerejci doižijo potem cepljenje kot vzrok vseh zgoraj opisanih posledic kronične oblike rdefice. V vseh pritnerih trbruha rdečice bo zaradi tega vsak pameten svinjerejec flmprej poklical veterinarja Pravočas-no zdravljenje bolnih svini z vbrizga-vanj«in veliklh količin seruina in po potrebi še drugih zdravil, reii skoraj 1008'« za rdečico obolelih fivinf od po-glna. To ždrav!jenje pa moramo v veeh primerih rdefice podvzeti y prvib Se-stih urah po izbruhu bolezni. Za ka&neje izvedeno zdravllno cepljenje. ko «o 6vinje *g modre po V6em telesu, ne more noben veterinar jamčiti za uspeh. V vsakem primeru pa bomo z zasilnim cepljenjem še zdrnvfh 6vin| preprečlji obolenje. Nevarnost j« namreč, da s« posamezne na videz zdrave svinje v okuzenero dvorcu že okužene In se na-hajajo v fnkubacij^. Izbrube rde^ice preprečimo vedno z zasčitnirn cepljenjem. 2e Pasteur j« uvedel uspeien način cepljenia protl rdeČici. Zarsdl občutljlvostJ na^ih svinj pri na* ne ceplmo po njegovem narkiu. Pasteur |e namre^ cepil svinje samo z nrn^mo oslsbljenitni rdefrfrnimi bnctll. Pri tem nariuu ceolienja obstofi velika nevarno6t da ceoljene svlnie zb^liio za cepilno rdečico. Ta nevarnost Je prt na-ših sviniah. ki so posebno občutljive za to bolezen, Se vefja, če cepljente iz-vršimo v inkubaciji. V. četa nameščenske mladine je opravila v 4 mesecih 2200 prostovoljni ur Četa je bila osnovana 13. marca t. 1-ter je lmela že od svoje ustanovitve do danes lepe in vidne uspehe. Imeia je v začetku samo 10 brigadir-jev m brigadirk. katero število se je kasnejo dvigniio na 24. Mladinci in mla-dmke so anpravili od 13. marca do vključno 23 junija 2000 udamiških ur. Četa je dala 5 kulturno-prosvetnih pri-reditev, in sicer dve v Ptuju in td na terenu ob priiiki obiska kmečke mla-dine. Z rednim obiskom študijskih se-stankov je 8 mtadmk dosegJo sprejem v aktiv inštruktorjev OK LMS. Za kulturno-proevetno delo si |e četa že dvakrat osvojila prehodno zastavico, katera ji je biia nnriphona na brtgad-nih kcmferencah Se večje uspehe pa bo četa imela ta-krat, ko ji bo uspelo pritegniti v četo še vse nevključene nameščence in pa tiste, kateri še danes ne gledajo pra-vilno na organizacijo: n. pr Brat'Jšek Terezija, stara 16 let tn celo uslužben-ka OLO-ja, se kljub večkratnim obve-stilom ne odzove sestankom aktiva niti čete, akoravno ima na poverjeništvu le-po število vzglednih mladink. Isti slu-čaj je opaziti tudi pri uslužbenki Na-rodne banke Zižek Milici. Iz navedenih primerov je razvidno, da so še danes mladinke, katere nimajo vpogleda v mladinsko organizacijo ter upamo. da bodo postopoma same uvidele uspehe in življenje vključene mladine ter stopile v organizacijo. V življenje s Titom naprejf Nedisciplina napram planskim nalogam ni brez posledic Vrsta gospodarskih akcij v ptuj-skem okraju sčasoma razkriva po-edince, ki jim ni vedno dano, da bi se neopazno izmazali na škodo ljudi, ki vedno disciplinirano sledijo front-nim vabilom ali oblastnim naročilom z delovno ali vprežno pomočjo. Veliki kmet V } n d i š Jožef iz Leskovca 10 se je moral zaradi ne-izpolnitve obveznosti prevoznih sto-ritev v gozdarstvu in lesni industriji zagovarjati pred okrajnim ljudskim odborom v Ptuju. Ker ni mogel za-dostno opravičiti, zakaj se ni udeležil akcije za prevoz lesa iz slovenj-graških <|ozdov, ga je Izvršilni odbor OLO v Ptuju kaznoval z denarno kaznijo 15.000 din, plačljivo v 14 drteh. Imenovani je dal na razpolago za prevoz lesa samo enega konja, za drugega pa se je izgovarjal, da je hud in da se ne pusti voditi po dru-gih osebah. IO OLO v Ptuju tega za-govora ni upošteval, ker je ugotov-ljeno, da je drugi konj sposoben za vsa dela. Zraven tega, da se je nešteto voz-niikofv z večjo ali manjšo težavo od-zvalo oblastnemu pozivu za pomoč v gozdnem gospodarstvu z vprego, ni mogoče dopustiti, da bi ostali taki poedinci nekaznovani, ki se jim je sicer posrečilo ostati s konji doma na škodo kmetov, ki morajo mesto njih vršiti gozdno-prevozne naloge. LF. Zavlačevanje oddaje zakolne živine povzroča netočno preskrbovanje z mesom V zagotovitev osnovne prehrane de-lovnega Ijudstva v okraju z mesom in za izpolnitev obvez napram industrij-s5clm centrmn v LRS. se 1e vršil v okra-ju odkup nedelovne klavne živine. Ve-čina obveznikov-kmetov ie svoio dolž-nost izpolnila. dočim se naprajn manj-šini zaostankarjev izvaja prisiina izter-java zaostankov. Da bi se izognili administrativninl •ukrepcmi, so bili prizadeti kmetje pis-meno posvani, d>a ispolnijo 6voje ob-veze najpozneje do 23. in 24. juniia 1.1. Ker se na ta poziv poedinci niso od-zvdli. so bili ti poklicani ha OLO Do-kazati niso mogli neupravičenosti pred-pisa obvezne oddaje niti vztokov za-mude. OLO v Ptuju je izrekel 16 de-narnih kazni na skupno din 248.300.—. Z naivečjo denarno kaznijo din 32.000.— je bil kaznovan kmet z 22 ha zemlje Klajnšček Anton iz Pleterja št. 66. Kmet z 19 ha zemlje Brodnjak Alojz h. For-mina bo plačal din- 28.000.—, Goričan Franc, fcmet z 18 ha zemljc iz Strgojnc, din 25.000.— tieTianie katn\. OstaM kmotie bodo plačali kazni od 3500.— do 22.800 din. Najnižjo kare-n po d'm 3500 bosta plačali Zuran Angela iz Bresnice in Korošec Neža iz Podloža 17." Kaznovani kmet Bezjaik Jože iz Mate vasi se je izgovarjal, da mu je krava ušla tisti dan, ko bi jo rmoral oddat.i. Tudi manjši obvezniki so bili pokli-cani na OLO ter opoKorjeni na nujnost izpolnitve obveze. Nasprotno od kaznovanih pa se je i^kazal med drugimi posestnik Nemec Tomaž lz Podgorc št. 1. Posednje 4 ha zemlje. Te"kom 1 leta je oddal 1093 kg goveje živine iu pujskov. Tudi Trcko Jakob iz Šikol 21 je med posestauki, ki so razumeli smisel odkupov. Posestniiki, kd niso zadostili obvezi oddaje živine, so sokrivci pomanjkljive-ga preskrbovanja delovnega ljudstva z mesom. Zato je razumljivo, da morajo čutiti posledice nediscipline v obliki denarne kazni, 6icer bi &i domišljali, da se delovno Ijudstvo na ljubo njihovih izgovorov odpoveduje osnovnim živ-Ijenjskim potrebščinam. KZ. Odbor OF v Narapljah Vsem nam je znano, da odbor OF v Narapljah že dolgo ni sklical nobene seje. Prepričani sino, da ta slabost izvira iz pomanjkanja zavesti tajnika OF Urlep Jakoba, ki ni sklical v 3 mesecih seje odbora OF, če že tega ni mogel ali znal opraviti predsednik OF. Ob akciji za odpravo mladine v go-zdove zaradi sečnje lesa se je tajnik Urlep odtegnil podpisu vabil za odhod v akcijo. Od OOOF je prispelo navodilo, da naj se akcije KLO udeležijo tudi funkcio-narji OF. Tajnik OF je smatral, da ta okrožnica ne pride za njega v poštev. Vrnil je tudi vabilo za sodelovanje pred-sednika OF v tej akciji. Ker se je akciji sani izmikal, je poskušal odtegniti od te tudi predsednika OF, kar je dokaz, da ima s člani OF prav malo povezave. Ob takem nastopu sekretarja OF smatramo, da se od njega ne borno ni-česar parnetnega naučili, razen če se bo poboljšal in začel izpolnjevati frontne naloge kot se spodobi. Slučaj nasega tajnika OF smo iznesli pred vse ljudstvo v ptujskem okraju, da bo vedelo, kako izgledajo Ijudje, ki se ne zavedajo časti frontnih funkcionar-jev. C. N. Zakon o zaščiti matere in otroka ne dovoljuje brezskrbnega življenja Možnosti zapo&litve v vseh seiktorjih gospadarstva ne dopuščajo, da bi tudi sedaj brezvestni nezakonski očetje iz-koriščaii stisko nezakonskih mater s tem, da bi sami zanernarjah dolžnosti napram svojim otrokom ter matere na drugi strani silili, da bj se morale same boriti za vzdrževanje otrok. Posestn.k iz Zupečje vasi, Dreven-šek- Anton, se je izmikal očetovskim doižnoslim vse dotlej, doikler ga ni okrajno sodišče v Ptuju obsodilo na pla-čilo mesečne preživnine 400 din za ne-zakonsko hčerko Vuk Amalijo za čas od 1. maja 1949 dalje. Imenovani se je po receiptu nekate-iih lahkož.vih očetov spočetkoma bra-nil priznanja, da bi bil nezakonski oče Vuk Araaliji, vendar je sodišče proučilo vse okolnosti, iz katerih se Drevensek Anton ne more iznebiti svoje knvde. V bodoče bo moral upoštevati, da so minuli časi, ko ni bilo nezakonski ma-teri zlahka doseči zaščito države, ko so bili otroci prepuščens na milost in nemilost materinemu zaslužku, zato pa bo moral izpolnjevati v bodoče svojo dolžnost napram otroku s plačevanjenj VTidrževalnine. Z doslednim izvajanjem zakona o za-ščiti matere in otroka si bodo lahko-živi očetje raje premi&lili, kje se začne materina r> se neha izko- riščanje ¦¦ .c. Fizkultura Dne 15. junija je bila odigrana prven-stvena nogometna tekma med drugim moštvom Branika iz Maribora .n mo-štvom SD Drave iz Ptuja. Rezultat ie bil sledeč: SD Orava : SSD Branik II 5:0 (2:0) Spočetka je potekala igra v živahnem tempu in z izmenjajočimi napadi. S tasom pa so se domačini znašl; in začeli po-gosteje oblegati nasprotuikova vrata. Pred koncem polčasa so si po srednjem napadalcu zagotovili pred^ost. Po odmoru je igra postala živahnejša, vendar so domačini ostali do konca igre v premoči in si z visokim rezultalom zagotovili zmago. Pri gostih se je odlikoval član prvega moštva Gajšek in vratar. V moštvu Drave pa je bila dobra napadalna vrsta in ožja obramba. Gole sta dala: Sirec Maks (3) in Bei-lie Marian (2). V predtekmi sta se srečal: pionirski moštvi Maribora in Ptuja. Zmagali so zasluženo Ptujčani z rezultatom 3:1 (1:1). • V nedeljo, dne 12. junija je v Ptuju gostoval v prijateljski nogometni tekioi Fužinar iz Guštanja. Igra je bila precej nezanimiva, v drugem polčasu celo su-rova, čemur je največ pripomogel ka-petan moštva SD Drave. Zmagali so za-služeno Ptujčani z visokim rezultatom 5:1 (0:1). Za SD Dravo so dali gole: Hansel, Kolšek, Sirec in Gajzer. V pr&dtekmi so pionirji Guštanja pre-magali ptujske pianirje z rezu](tatom 2:1 (1:1). • / 19. junlja so bile odigrane v Ptuju tri nogometne tekme. Prva je bila prvenstvena med vodilnim moštvom pionirjev iz Pobrežja pri Maribom in mladim moštvom iz Ptuja. Pcr lep; lgrl so zmagali Ptujčani z rezultatoin 1-0 (0:0). Castni gol je dal Herceg Maks. V drugi tekmi sta se pomerili moš;vo iz Ormoža in drugo moštvo SD Drave. Tekma se je končala z visoko zmago drugega moštva SD Drave s 7:1 (5:0l. Zadnjo tekmo so i grali Letalci 'n §D Miličnilk iz Ptuja. Po hitri in živahni gri so zmagali miličniki s tesnim rezul-tatom 3:2 (2:1). SSD Drava : SD Fužinar 2:0 (1:0)' Prvenstvena tekma, po kateri je končnoveljavno postala domača »Drava« nogometni prvak Mariborske oblasti! 2e:eznlčar PtuJ : OLO PtuJ 4:1 V zadnjem času se je itied ptujskimi železničarji zelo razgibala fizkultura, posebno pa nogomet. Po prvi preizkuš-nji pred mesecem sq preuredili svojo etiajstorico in se prbdstavili ptujs]m. Prvi dve električni žitosušilnid sta bill zgraieni v letu 1945 in sd se v kratkem času svojega obstoja odlirno obnesl in to ne samo za sušenie vseh vrst žit-nega zrnja (pšenice, rži, jermena), tem-več prav tako za su^enie V.ornze. ovsa in Drosa, semen industrii!j':ih rasilin, fižola in graba. detelinih in travn;b semen, 7.elenjadneqa semena itd Poseb-na Dredno^t e^pic^roritn^ii^ilnikov nrfid vsemi druairai nartravami za su^^nie žit (n. pr žitne sušilnice, kur'fmie s koksom ali naf^o itd.), pa ie. da ni nevarnosll, da bi se žito umazalo od saj ali pa da b: se navzelo slabega voanja od dima. Ra.fen tega odlikujejo električne žito-sušilnice tudi vse dmge prednosti e^ok-tričnib strojev, nepotrebna so skladtšča za kurivo, kurjenje in odstranjevanje pepela. Zitosušilnik je stalno pripravljei: za uporabo, obratovanie samo pa je relo preprosto. Za električmo ^sušenje žila zadostuje ' en sam človek. — Tudi uravnavanje pravilne toplote je pri električnih sušilnikih mnogo lažje, kot pri drugih načinih sušenja. Kjer je elekbričnega toka dovolj na razpolago in po nizki ceni, bodo električni žito-sušilniki v bodočnosti nedvomno vzpod-rinili vse druge naprave za sušenje žita. Sušilne naprave električnih žitosuš.l-ndkov so v bistvu zelo enostavne. Naj-važnejši sestavni del električnih sušil-nih naprav so vodoravne sušilne plo-skve ali sušilne ra ze. Seetavliene so iz vziporedno zloženih kovinskih plošč in desk, prav tako kot je pod sestavljen \7. podnic. Več sušilnih miz in desk se-stavljajo 6usilno enoto. Celotni sušiln k sestoji iz poljubnega števila sušilmh enot. Od njihovega števila zavisi pred-vsein storilnost sušilrakov. Skoz: špra-nje med ploščami sušilne mize piha od e.podaj navzgor struja vročega zraka, ki ga s-egrevaio električni grelci. Voč zrak dovaja po ceveh pod sušlno mizo puhalo, ki ga goni elektromotor. Drugi elektromotor poganja tresalne naprave, ki tre6ejo sušilne mize. T.\-rndi tega se zrnje preraika vzdolž sušii-ne ploskve od enega do drugega knnca sušilne enote. Hitro6t in jakost trescnja je mogoče poljubno uravnati, prav tako s posebno napravo debelino plasti z ta na sušilni ploskvi (navadno znaša de-belina 10—13 cm). Posebn« vrteče se inešalne naprave mešajo iit«o piast med sušenjem. Razen tega so »ušilne mize opremijene tudi z napravami, ki obra-čajo vso žitno piast. Tako pride /Ito, k ie bilo spodai in je zato najbolj se-gieto, na površino, vrhnje pa na dno sušiVne pioskve. Tako je preskrbMfTio, da se žito enakoraemo euši. Pri sušen-u »emenskega blaga mora bifi to>plota m^d 40—45° C. Pri "sušenni mlevskega fMa pa smemo tonloto dvigniti na 50—60° C. Da ostane toplota vedno v zaž^ienih meiah, Siužijo posebne saraodeluioče naprave, ki so v zvez 2 nadzorovalnira toplomerom. Brž ko doseže to-pfota na|- višjo dovclieno mejo, toplomer sam iz-kijua grelne naprave. Ko pa se bliža toplina najnižji zaželeni meji, topioTier gielce spet vkijuči. Treba je le, da do-ločimo pred sušenjem zaželjeno najvisjo in namižjo toplino. Prav tako samo-delno dehijejo tudi naiprave za dovaja-nje žita na sušilne ploskve. 2ito se do-vaja na samodelno tehtnico, ki etehta posušeno žito. Tako lahko s primerjč-vanjem teže svežega in posušenega žita ugotovimo, koliko vlage stno s suše-ntem iziočli. Posušeno in stehtano zrnje se odvaja bodisi v napravo za polnjenje vreč ali pa v žlitni 6ilos. Omenjam še prezračevalce ali ventilatorje, ki so na-meščeni v stroj-u in odvajajo vlažen in ratohel zrak iz sušilnega prostora. Iz tega — seveda le površnega op sa je razvidno, da deluje električni žito-sušilnik v resnici docela samodpino Človeku ni treba drugega, kot pravMno naravnati nadzomi toplomer in dolo-čiti h trost, po kateri naj se premi^a žito čez sušilno ploskev, vključiti ele-k-trični tok ter skrbeti, da se žito nasipa. Vse pogonske elektromotorie tn druge naprave pa vključuje in izključuje teT uravnava toiplomer sam. Pri sušenju ž ta se porabi precej elsk-tričnega toka in sicer do 15 kw za vsak % izločeme vlage in vsake tone žita. Ker se pri sušenju izloči iz žita po-vprečno 10—12% vlage, znaša povpieč-na poraba toka za osušitev 1 tone 165 do 180 kw ur. Storilnost električnh su-šilnikov je seveda odvisna: od površine sušilne ploskve, od vrste in stopnje vlažnosti žita, od vremena itd. Povpr^r-no smemo računati, da suši srednievelik sušiln:k s štirimi sušdmitni cevkami skupno okroclo 50 m2 sušalne ploskve 1,5—3 tone žita na uro. Sele ekktrosušilnik je odstranil tež-koče, ki jo vse od uvedbe kombajnov; to je mlačenja sveže požetega žita na polju, predstavlja um&tno su&enje žiia, *ki je pri tem nar nu soravljania žitnega pridelka neizogibno potrebno Prav tako pa bodo elektros.uši!niki s pridom 6lu-žili tudi za sušenje vseh drugih vrst su-šen'a, morda pa tudi za sušenje drugih rastrnskih delov (n. pr gob, zdravilnih rastlin, hmelja itd.). Zato sem jo tudi kot najnujnejšo pridbbitev kmetijske tehnike na kratko opisal, če tudi takih elpktrosušilnikov mi za enkrat še ni-mamo.