si. Jfnftti. ^^—^—————— IUMM. 11 MA ff. Mm* m. BLMi. .SknrcniU Narod« v^fa p» 9MM1 M ka)e bhrfe AvstroOgnke: xg NcaOHo: Sbtleti ; lili 15 - M A»«fl» * *« đrege dežele: M bcmc . • . . t 5*50 cdo lete aaprej . . . . K 70*— Vpnđanjgn glede Inseratov te naj priloži za odgovor doptank* ali mamica. ■*»iaJMi» (ipodij, pritll^e, lcvo). Kaafl#va vllea it. S, toMm ftt 90. iMenti ae mCmmJo po poraMjealaai Maatani !■ afeoar 1 aw vtsok tcf 54 m Srok prastar: eakni po 12 *•«, feafcaat po U vla, trfkrat po 10 vta. Poateso («i ptoater) 30 vta., partt ta irii iIl (enafc paostor) 30 vtaariev. ^ • rili |«aM«iUk m *■__-___ " * "^ ni vucjm BBNRBjn po dogovora, ■ft aaaM piaaicaa mutbe *ei pasialft 4eiarta aa m auriaa aftatar •dratL »Slovenski Narod- velja v LfvblluUl dostavljen na dom ali Če se bodi pon}: cdo leto aaprej . . . . K 58— I četrt leta oaprej . . . . K 19-* pol leta...... 29*— | na meaec . . . • . K 5*— Posamesna itevilka velja 30 vinarjov. Dopisi na) se frankirafo. Rokoplsi se nevračajo. 1wšmU*wmt ItillOfi «ltea) ftt. 9 (v L aadstr. lcvo), ttUta M. 94. Opozhe o razsotKttu. Jugoslovanski delegati so predložili jugoslovanski-italijanski spor Wil-sonu v razsodišče. Dasi ni nikjer oficijelno rečeno, kaj jih je prisililo k temu, sta predvsem dve možnosti, ki sta bili merodajni: prvič upanje, da bo Wilson pač uvidel, da pripadajo sporni kraji nam ne samo na podlagi narodnosti, ampak ludi na podlagi zgodovine in trgovsko-politične in zetn-Ijepisne lege in drugič, ker priznava konferenca kot celota še Londonski pakt. Bila je torej zavest pravice in sile, ki jih je dovedla do tega. Zdaj nastane vprašanje, ki je za nas življenske važnosti: Ali bo hotel Wilson sprejeti razsodišče in ali mu bo konferenca dovolila, da ga sprejme? Že takoj prvo vprašanje je jako težav-no. Wilson je na konferenci član, ka-kor so člani Gemenceau, Llovde Ge-orge, Sonnino in drugi, nima "nobenih predpravic in si jih tuđi ne lasti. Ka-kor hitro pa prevzame razsodišče, se on sam nekako naredi za vrhovno in odlocujočo moč. To bi še ne bilo tako hudo, kvečjemu greh zoper skromnost. Priđe pa še hujše. S tem, da se apelira na Wilsona kot najvišjo instanco, se obenem sumničijo, hudo sumničijo Člani — podtika se jitn pristranost. Ali bo torej hotel prevzeti Wilson razsodišče ? In drugo: Ali ga bo smel prevzeti? Prva posledica bi bila abolicija Londonskega pakta. Na skrivnem si najbrže nobena velesila ne prikriva, da je čas že zdavnej prerasel to tajno pogodbo, ali v diplomatskem svetu so bili do zdaj taki pakti vsaj formalno v veljavi in če so se jim ognili, so se jim ognili na diplomatski način. Gotovo je Še več zavez med velesilami, ki so v večjem ali manjšem interesu kakega kontrahenta - in ali se ne bo ta zbal, da zgube vsi pakti kolikorto-liko na svoji moči? Lahko bi ćelo eden vstal in izjavi!, da bosta podpis miru in zveza narodov tuđi samo pakta, in če se jima že vnaprej takorekoČ iz-podnesejo tla, čemu sploh vsa konferenca? , Pa če bi se že velesile, ki so sklepale to pogodbo, med seboj zedinile, da je vsled različnih nepredviđenih dogod-kov postala pogodba neveljavna, ampak tu priđe država, ki ji sicer nihče ne odreka velikih in glavnih zaslug na zmagovitem iziđu vojne, ki pa vendar ni preživela tištih vročih dni, ki ne pozna vse strašne grozote in trpljenja, ki je rodilo to pogodbo, in ta država kratkomalo bagatelizira vse te žrtve in si lasti pravico, da si jih razlaga po svoje. Ali bodo to zavezni-ki pustili? Mirovna konferenca je vrhovna instanca, ki sodi o usodi sveta za dol-go dobo in mora vživati primerno av-toriteto. Zato so bili Angleži takoj v začetka ranenja, da naj se povabijo tuđi boljševiki, ki so sedaj pravi vla-darji Rusije. Francija je ta predlog briskno odklonila, bako se je sestala socijalistična konferenca v Bernu, je j bil na enkrat ogenj v francoski strehi, j Zakaj? Reklo se je, da se je sklicala socijalistična konferenca, torej kot neka nadzorujoča oblast. Seveda pri pred-logu, ki je bil poslan vsem ruskim ; strankam, da se snidejo na otoku Prin-kipo in vstvarijo nekak „mondus viven-di", je bila udeležena tuđi Francija, ker pač ve, da brez miru v Rusiji tuđi v Evropi ne bo miru. Tukaj se torej nišo držali strogih prinripov, kajti Pariška konferenca bi morala biti me-rodajna za ves svet, seveda z interesi se da mnogo prikriti, zlasti če se reče, da je ta ruska konferenca samo sekun-darnega pomena, ker bi se nredile samo notranje ruske rarmere, razmere Rusije napram Evropi bi se tako po- J tem uredile na mirovni konferend. i Pa naj bo kakor hoče, gotovo je, da ; hoće odločati konferenca o vseh vpra-šanjih skupno in da hoče pokazati vsako odločiiev kot rezultanto pred- i vsem petih velesil. Zato se mi ne zdi Čisto gotovo, tuđi brez ozira na Londonski pak^ da bi prišlo do razšodi-šča. Kajti stvar trna brez vseh formal nosti, ki jih mogoče vsebuje, tuđi še drugo jako resno stran, ker bi pokazala, da na- konferenci ne vlada so-£lasje, kar bi bilo v marsikakem slučaju lahko fatalno. Da Wilson in za-vezn ki nišo istega mnenja glede po-gojcv, ki se morajo naložiti Ncmčiji, ni nobena tajnost. Če sprejme Wilson razsodišče v jugoslovanskem sporu, je jasno, da bodo zahtevali tuđi Nemci, da jim Wilson stavi mirovne pogoje in ne Francija. To vedo vsi, kakor vedo vsi, da bi se W.lson v tem slučaju ne mogel upirati — in Če bi se, da bi Nemčija upravičeno trdila, da v enem konfliktu razsoja pravični Wilson, v drtisem nepravična konferenca! Nastale bi pa lahko še druge po-sledice. Znano je. da je držal Antanto skupaj en sam cilj — da porazi na-sprotnika, dasi so imele posamezne države mnogo interesov, ki se izklju-čujejo. Ni sicer na prvi pogled jasno, kje bi si pravzaprav nasprotovali interesi Francije in Amerike, a na svetu je vse mogoče. Če bi se ne mogli ze-diniti, ne bi bilo drugega izhoda, kot da pokličejo na pomoč že zopet posebno razsodišče. In vzemimo slučaj, da bi bila Amerika razsodila nam v prilog in bi bila sedaj ona razsodnik — ali se ne bi skušala maščevaii? Kakor se vidi, je razsodišče polje ne-omejenih konsekvenc — zato je dobro, da si ohranimo primerno porcijo pesimizma ... J. J. Dr. Pa veli Grošelj: Vseutillšho vpraianls. u. Ako bi ostal ves slovenski teritorij brez lastiiega visokega šoistva, tedaj bi ta razdelitev pomenila preneenako-merno, da, ćelo krivično gmutno obre-menitev obsežnega dela iugoslovanske kraljevine. iSe samo, da bi bilo to ozemije oro-pano matci jjaiiiiU uouriii, ltVLicmjcui | iz visotun ±>oi, iu vzuizojejo touiLo in toiiKO proieborjcv, ieiitoiicv, itiiji^iu-čarjev, siug m Ki tK>j>pec»ajcjo roz-voj obrti in trjcovine ^raui2i>tr^iiice, zaioz-nistva. tvornice uuu. učineK. teaiiute na stavbarstvo. industrijo in oi^rt, vpiiv zaravnibKe iaivulte na Higijeno, zaruv-Ijenje bouiikov po klniiKah itd.) — bi moral vrhu teza ravno oni del ju^osio-vanskesa naroda, ki Droizvaja soraz-merno naj već dija^tva. trošiti ojcronuie vsote za vzdrževanje in solanje svoje-jca naraščaja. in to ni malenkost. Na^Ui 8uO visoketeoleev (sedaj jm je radi šti-rih vojnih let brezdvomno več) nas v današnjih razmerah stane v Zagrebu najmanj letniii 4 mil. kron-V domaći re-žiji bi to opravili mnogo ceneje in de-nar bi se stekal v one roke nazaj, ki so ga izdale. Vpraianie je tedaj samo eno: »Ali Slovenci nujno potrebujemo in vsled tega z vso energijo zaiitevamo lastne visoke šoie — ali ne?« Odgovor pa je tuđi samo eden: Kategoričen ; da! [ S tem odgovorom pa se samo ob sebi rešijo vsa ostala vprašanja. Kdaj hoćemo lastne visoke sole? — Danes! Današnji trenotek je za ustanovi-i tev slovenskih visokih sol izredno ugoden, morda je sploh zadnji ugodni trenotek. Iz vseh krajev bivše monarhije se zbirajo najodličnejši znanstveni delav-cl v Ljubljani. In prav tukaj jih caka naš naraščaj, že štiri leta odtrgan bla-godejnetnu vplivu sole, odtujen stro-gemu delu, na slepo prodan duševne-mu boljševizmu, Če mu pravočasno ne preskrbimo resnega visokošolskega po-duka* ki bo naravnal njegove mlade* nebrzdane sile v pravi tir. štiri vajna leta so nam zajezila naš visokošol-ski naraščaj do Izredne visine, tej množici pa so se pred kratkim pridružili še vsi oni, ki so jim nemška vse-učilišča zaprla vrata. To mno&co dija-štva preživeti in izšoiati izven ožje domovine, za to podvzetie nimalo naši srednji slaii niti iidakka "ifatf-f* jemotnih sredstev, in vrhu vsega tega: Praga zaprta, Brno kompletno, Beograd oropan in v Zagrebu take življenj-ske ter stanovanjske razmere, ki iz-ključujejo vsak resen studij. Ako pa ne izšolamo svoje mladine, nam bo zmanj-kalo hkrati kar štirih letnikov inteli-genčnih poklicev v bodočem konku-renčnem boju, ki sra borno morali voditi predvsem ob naših meiah, tako da ne borno mogli niti Nemcev nadontesti-ti s polnovrednimi lastnimi močmi, kaj šele zasesti vsa ona mesta, ki bodo I vsled novih razmer postala v naši kraljevini potrebna. Zakaj bi odlaŠali, ko nas vse oko-liščine silijo k nagiim, odloćnim ukre-pom? — Profesorjev ni! — ugovarja so-botni člankai Dasi smatram personalne zadeve naših bodocih visokih šol za Dre diskretne, da bi o njih razpravljai po diievaikiii. hoOem člankarju vendarlc nekoliko postreći. in sicer ravno glede tehnike, o kateri trdi, da nimamo zanjo niti ene kvalificirane moči. Za matematiko imamo vseuč. proL Josipa Plemlja, za opisno geometrijo profesor ja na dunajski tehniki Rik. Zupančiča. za mineralogijo in petrografijo rudar, svet dunajskega geološkega zavoda Karla H! i n t e r•-lechnerja, za tehniško fiziko in elektrotehniko dr. ing. Milana V i d-m a r j a, ki se je habilitira! na dunajski tehniki Jn bi bil postal naslednik prof. Czaia« da ni rodom Slovenec. To so moči, ki jih lahko postavimo na vsa-ko svetovno vseuč^US^e, pa tuđi za geologijo, klimatologijo hi metereologijo, stavbno mehaniko itd. so na razpolago izvrst-ne učne moči — ti predmeti pa tvori-jo, do enega sameza, ves studijski program prvih dveh let lehniške visoke sole. Ne ponižujmo samega sebe! Pomislimo samo, koliko izredno redkih okoliščin se mora strniti, da se more mlad človek uspešno posvetiti znanstveni karijeri. Tu ne zadostuje samo talent in pridnost, potreba je predvsem naklonjenosti vseučiliških profesorjev, izpodbude in podpore od njih strani — ter slednjič tuđi nekoliko premoženja, ki človeku pomaga preko trdili in laćnih prvui docentskih let. Ako se je kljub neugodnim* ćelo so-vradnim raznieram po nemških vseu-čiiisčih in većinoma brez denarnili srcustev povzpelo toliko naiih ljudi do vseuciiiskili mest, nam to dokazuje, da je naša mladina obdarjena z zdravim znanstvenim instinktom in jek leno vztrajnostjo, tako^da bosta iz nje bla-godejni vpliv domaćega vseučilišča in gmotna podpora države v najkrajšem času vzgojila zadostno prvovrstnih učnih moći iz vseh strok človeškega j znanja, bicer pa ni potreba, da bi koj ' prvi dan pričeli s predavanji iz teoretske astronomije ali paleoklimatologije aii sanskrita, dasi imamo Slovenci za sleđnjo stroko tuđi svetovno znanega specijalista. Znanstvenih institutov ni! — mi od^ovarja nato sobotni člankar. — Ali . on morda res pričakuje, da se bodo ti I instituti z vsem svojim inventarjem in s knjiznicarni vred sami od sebe opre- i mili ter javili na razpolago našim docentom? Najprej mora biti profesor — ' potem sele nastane institut. Po lastnem preudarku in znanju si bodo profesorji • uredili in opremili svoje institute; naj-hitrejše in najuspešnejše pa jim bo vzpelo to delo sredi iz učne prakse, zato naj vsak do izmed njih brez odlo-ga prične s predavanji. Argumentacija z institnti me prav živo spominja stare avstrijske prakse ob priliki. ko smo zahtevali slovenskih srednjih sol. »Kaj vendar mislite?« so nam rekli, »saj nimate niti slovenskih učnih knjig!« A ko smo zahtevali, da vlada podpre in forsira izdajo slovenskih učnih knjig, so nam odgovorili: »Čemu vendar, saj nimate niti lastnih srednjih sol?« Nekam podobno se giasi tuđi mišci sobotneca člankarja, da pri naro-dih s komaj dvamifijoftsknrj ozadjem vspevajo le stara vseučihšča. Torej — ker si sa nismo že izdavna ustanovili, nimamo starega v^cnčiliSča. in ker nimamo staraca, si mladeica ustanoviti ne smemo. Potem nam pač ne preostane drugega kot tolažba. da kdaj v bo-dočaotti ndodaren meoes ooboi »staro še dobro ohranieno univerzo« in io pokloni milemu slovenskemu narodu. Še nekaj mi je pri srcu, kar bi ob tej priliki rad omenil. Zadnje čaše se pojavi ja vedno češče v pismu in bese-di neko odurno samoskrunjenje na5e-ga naroda. S tem da ponižujemo sebe, povdarjamo svojo slabost in ničvred-nost ter se slikamo za kulturne in moralne razbojnike, s tem dejanjem me-nijo nekateri, da izpričujemo ljubezen do svojih južnih bratov in si pridobivamo njih naklonjenost in simpatije. Vsem onim, ki delajo tako, tiči še v kosteh in mozgu stara Avstrija, ki je hotela su?njcv in hlapcev in se je veselila vseh. ki so klečali nred njo v prahu in se trkali na prsi rekoč: »Gospod, jaz nisem vreden!« Ne! — ne nonujamo svojim južnim bratom poldnis: miliion helotov, pol dru sr mili i on ponosnili. enakovred-nih borcev i im nudimo v večno zavezo. — Prepričan sem. da bo Še nisala z^o-dovina neknč. kako !e <»tala peščica ljudi osamljena na zanadnem braniku jueoslovanske zemlje, kako je kljubo-vala skrv^i stoletia brez moralne in materitr*t"e nodpore silnemu navalu nadmočnih t"icev, knVo si je v večnem bofu in trdih odnošniih gradila in ti^h'-anln lastno kulturo — in sicer kulturo, ki io r»!»sa domovina s r>ono-«ottt inhko no1o?i r>red iu^^e brate — kot doto ob vstopu v novo zvezo, Italija in Juioslsvonl. Glavni urednik uglednega fran-cosko -švicarskes:a lista .Journal de Geneve* g. Edouard Chapuisat ob-jdvlja na uvodnem mestu svojega lista (dne 20., februar]a) članek pod gornjim naslovom. Pisec govori najprej o dunaj-skem kongresu pred stopetimi leti in trdi, da se pariška mirovna konferenca moćno razlikuje od njega. Oni, ki so imeli možnost priti v dotiko z delegati, so se mogli prepričati, da ti opravi ja jo prav znatno mnogo posla. Brez dvoma pa bi se moglo želeti, da čimprei padejo gotove odločitve jrlede narodov, koiih trpljenje je prav posebno težko. Trpljenje pojednostavi misli. Žrtve ne morejo razumeti, da se njihove rane ne bi takoj obvezale. Roke miliionov ljudi so sedaj obrnjene proti Parizu in glasovi, ki kriče: „Resite nas!", se vzdigujejo od vseh strani. Belgija, ki nanjo preži pravcat gospodarski polom in opu-stošena severnoiraneoska okrožja se strrsajo pri pomisli, da ne bodo še tako v kratkem energične mere ute-šiie njihovo nesrećo. Navzlic temu je vendar treba priznati, da ima korferenca pred seboj ćelo vrsto jako važnih problemov, kojih nobeden se ne bi smel raz-pravPati s prenagljenostjo, ako se noče definitivno upropastiti resi tev drugih vprašanj. Eden najzamotanejših problemov je gotovo vprašanje pripadnosti Reke. Teritorijalno formiranje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se vrši na podlagi ženevskega pakta od 9. novembra 1918, ne gre brez gotovih ovir. Dve zaveznici nekdanje Srbije, Italija in Romunija, zagovar-jata pred mirovno konferenco teorije, ki so nasprotne teorijara novega kralj estva. Mi smo pustili, da se čujejo v vprašanja Reke v našem listu zvo-ki obeh zvonov: doČim Jugosiovani trdijo, da je Reka absolutno potrebna njihovi državi, da bo ta luka prava njena pljuča in da se brez nje njihova kraljevina ne samo ne bi mogla razvijati, temveč ne bi mogla sploh živeti, se Italijani sklicujejo na itali-janstvo tega inesteca in na njegovo željo, da se politično priklopi domovini Mazinijevi. Prav pred kratkim je rUlijanski ministrski predsednik gosp. Orlando sprejel v avdijend delegacijo mesta Reke, ki ga je prosila za po-moč. Kako bi mogel ta tako patnjo-tični državnik ostati neobčuten napram podobnomu koraku? Jngoslovani, ki žele dokazati svojo iskreno željo, da se na prijateljski način resi vprašanje, ki jih zanima v najvišji stopnji, in ne dvomeč v osta-lem v simpatije Italije za bivšo kraljevino Srbijo, so prosili predsednika Wil5ona, da sprejme vlogo razsodni-ka. Predsednika Wilsona je ta dokaz zaupanja najgloblje ganil. Istočasno je srbska delegacija — v kateri je minister zadev g. Trumbić, rodom Hrvat, eden najodličnejših zastopni-kov — naznanila to odločitev gosp. Clemenceau s prošnjo, da vporabi ves svoj vpliv za sprejem njenega pred-loga. In nastalo je pričakovanje. In je-ziki so se razpleli. Po salonih hote-lov, kjer se danes osredotoča politično življenje sveta, se je pripovedovalo, da Italija sprejema predlog samo pod gotovimi pogoji; kmalu se je zopet trdilo, da predsednik Wilson zahteva, da se mu razsodba poveri brez pri-držkov ali pa da se mu sploh ne poveri. Danes zjutraj nam pa naznanjajo telegrami, da italijanska delegacija, navzlic spoštovanju, ki ga goji napram Wilsonovi osebi, ne pristaja na predloženo arbitražo, temveč smatra, da ni nikakega razloga za to, da bi se vprašanje Reke odtegnilo razsodišču kon-ference. Potrebno pa je naglasiti takoj, da izjava, s katero Italija odbija razsodbo Wilsonovo, nikakor ni sestavljena ▼ tonu, ki bi bil razžaljiv za Jugoslova-ne. Slabo bi poznal g. Orlanda, kdor bi ga smatral zmožnim trdovratnosti, ki bi nedvomno morala ogorčiti na-sprotno stranko. G. Trumbić, logičen, vztrajen in metodičen duh, se pa zo pet preveč zaveda medsebojne podpore, ki bi si lahko v bodočnosti da-jali Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, da bi dopustil, da se razgovori okrenejo k razporu. Po vsem se zdi, da bo prišlo do prija-teljskega pomirjenja, seveda le pod pogojem, da se bodo ljudstva, o kojih se odločuje, odrekla vporabe brutalnih sredstev in se zavedala, da re-šitev spora zadeva svetovnž mir sploh in specijalno bodočnost Sredozemske-ga morja ravno toliko kot njih same. Zdi se, da so diplomatje, zbrani v Parizu, resno odločeni pretresati vsa vprašanja v mtrnem duhu. Govorili smo pravkar o italijansko-jugoslovan-skem sporu. Isto moralno držanje se nahaja v vprašanju Banata, ki je sporno med Romuni in Jugoslovani in Čigar ostrost pretiravati bi bilo škodljivo. Srbska in romunska država ništa nikdar poznali med seboj konfliktov: živeč ena poleg druge ob Donavi, sta sklepali koristne trgovske zvez^. Da bi se še tu izognil diskusijam med zvestimi prijatelji, je g. Trumbić pred-ložil mirovni konferenci, da naj se ljudstvo Banata samo izjavi glede svoje usode potom glasovanja. Gospodu Bratianu, ki ga istotako vodijo povsem pacifistični nametu in ki ima pristne »manire11 veščega in preudar-nega diplomata pod zunanjostjo velikaša, je prosil za posvetovanje s svo-jimi romunskimi tovariŠi. G. Chapnisat zaključuje svoj članek z nade, da bo prišlo do sporazuma pri raznih spornih vprašanjih in da bo s tem omogočena ustanovitev Društva Narodov. G. Chapuisat se je par dni, predno je napisal ta članek, mudil v Parizu ter se je sestal z raznimi udeležena mirovne konference. Če so njegove informacije točne, je na dnevnem redu samo vprašanje Reke, dočim o Trstu in o Gorici sploh ni govora. Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze**. Stran % •SLOVENSKI NAROD* dne 97 tebroarja 191«. Ml. «ev. HovlnsM pregled. „Slovenec* 26. t m. govori t »vodniku poslancem na pot. Njihova pot z Beograd pomeni, da so prešli veki suženjstva in da je vstala pred nami nova doba zgodovine. Z^odo-vinski trenotek je to. Od njih bližnjega in bodočega čela je ocivisna konsolidacija mlade države, njena politična moč in gospodarska sila. Eno vprašanje je, ki nas Slovence tako neizmerno boli: kaj bo z našo Gori-ško, Trstom in Istro? Iz Beograda naj gre klic tja v Pariz, London, Wa-shington in Rim: Goriška, Trst in Istra so del našega živega telesa. En-tenta, boriteljica za pravico in svo-bodo malih naredov, ne bo smela dopustiti, da bi triumfiralo nasilje nad pravico, imperializem nad duhom sa-moodločbe malih narodov. -— „Jugoslavija* nadaljuje „Koroske elegjje". Ivan Teptani izvaja: Sodil sem v ne-kdanjih lcpših časih, da naj bodo voditelji naroda kaljeni v borbah in v trpljenju, kakor jeklo v ognju. A kje ste bili vi, ki ste zasedli po lastr.i volji in volitvj, prva mesta, in ste igrali z usodo naroda, kje ste bili v dneh trpljenja našega ljudstva? Mnogi, ki kriče danes sirom domovine in prodajajo kakor Žid na trgu z znešz-nimi besedami plehko svojo inodrost in slcpijo lahkoverne ljudi s ponare-jeno robo, nlso li bili v iiitih žalost-nih dneb trapisti najhujše observanse? — „Naprej" zahteva, n-j serazpišejo obeinske volitve po vsej Sloveniji, češ, da pred vojno je bila pri nas, zlasti na kmetih, velika većina ljudi pravza-prav brez vsakih političnih pravic. Vse je tako urejeno, da mora reven in gospodarsko odvisen občinski volilec nbogaii tište, ki so vsled svojega pre-moženja ali pa drugih dobrot, kalerih so deležni, že vnaprej določeni, da gospodarijo v občini po svoji volji in vesti. S svojimi glasovi so morali kriti koristi in težnje drugih ne svojih. — Graški „Tagespošti" je pri srcu usoda Nemčije. Kriza v Nemčiji je prispela na višek. Od tam do katastrofe ic le še en korak. Eno je gotovo, da ako pojde le Še malo Časa naprej po do-sedanjih metodah in ako ne postavi jo na mesto sedanje delomržnosti skupne volje do dela, je Nemčija izgubljena. Dela ne manjka, samo delo pa je zaslomba miru in samo delo jim more biti rešltelj. — Dunajska »Zelt* priobčuje popis Trsta pod ita-lijansko upravo. Velika trgovina se sploh ne more razviti, ker vse želc?-nice služijo le vojaškim svrham. Se vedno ni govora o pravera brodovnem prometu kljub vsem lepim obljubam. i Industriji manjka surovtn. Število brez-poselnih znaša 80.000. Uprava je do-slej pokazala bore malo razumevanja razmer in potreb v pristanišču. zato rastejo skrbi za bodočnost in Trst in njegovo zaledje, se boji konkurence Reke in dalmatinske obali; zato so interesentje naklonjeni internacionalizaciji Trsta. — „Neue Freie Pres-se" se bavi z žigosanjem bankovcev, ki se prične v Nemšk[ Avstriji te dni, pa izvaja: Odredbe Čehov so pripravile Nemško Avstrijo do tega, da je sklemla glede dolgov samostojno politiko. Upanje, da se bo dalo vprašanje vojnih dolgov urediti na temelju pravičnosti in prev'.dnosti, se je izjalo-lovilo. Lastno politiko dolgov pričenjajo z žigosanjem bankovcev. Bankovec s češkim ali jugoslovanskim žigom je tuj denar in nikogar se ne more siliti, da ga vzame in kdor ga hoče vzeti, bo poizvedel za vsakokratno tržno ceno. — O nevarnosti vedno več-jega naseljevanja v Švici razpravlja »Neue Zuricher Ztg.*, pa pravi, da prihajajo tujci na „kratko bivan:e", iz katerega pa nastane stalno in tako so se že prav dvomljivi elementi mogli nastaniti v Švici. Zato hočejo v bodoče strogo ločiti kratko in daljše bivanje in drugo, omejiti, ker preti prenapolnjevanje Švice. — ,Hrvat* vsklika v uvodniku „Ipak uspjeval" Vrhovno načelo mu je, da se vstvar-jenje narodne države ne srne prepustiti nikaki samovolji. Zato pa je vsial proti .pogreškom" in pravi, da uspeš-no, kajti pogreški se popravljajo. In ako kontrolira pogješke ministrov, o katerih veruje, da nišo hotene, ali ga more kdo radi tega šteti med separatiste? — „Narodna Politika" pri-naša članek »Sveučilište — medresa8, v katerem pravi, da vsi kulturni narodi pazijo, da jim visoke sole ne izgube dobrega glasa. Zato ne pripušča-jo nekvalifikovanih ljudi na vseučili-$če. V Zagrebu pa se opaža, „kao da misle fabrikovati talma-inteligenciju. Ima ljudi na sveučilištu, koji so bili u vojni pa su švereovali, bogme i sa Školom, svjedočbama i ispitima, napravili za jednu godinu sve ispite od četvrtog do osmog razreda pa i maturu.* Poziva akademike, da onemo-cijo taktm dostop na vseučilišče. — .Grazer Tagblatt" piše o dolžno-sti za red. Pač vidi, kako ogromno škoduje nered in kake posledice se kažejo. Zato pa izvaja: Svoboda, ki smo si jo izbojevali, se ne sme zadužiti v krvi in dimu, Ipdstvo ne sme priti na beraško palico. Potem W MR še te prav izgubljeni. Kako je sedaj krotak! PolitiCne vesti. NOVA VLADA, Danes bo imenovana nova vlada, ki se sestavlja po kompromisa JDS, SLS in JSDS. Ob tej prlliki se je treba v spomin poklicati, kako je prišlo do tega dogovora. Najprej je SLS predlagala, da se stranke vneprej od-rečejo pravici „veta", na kar sta obs napredni stranki pristali. Potem je bi! dogovorjen v velikih potezah politični program vlade, ključ za narodno predstavništvo in ključ za posvctovalni in kontrolni zbor deželne vlade. Š? Je ka je bilo vse to dovršeno in potem ko sta bili JDS in JSDS že dr'j ča;a imenovali svoje kandidate, je SLS prezentirala svojo listo. Ta lista naravno je bila vsled zgoraj omenjenega položaja vnaprej za vse stranke obvezna in nespremenljiva, ako v kako pre-membo morda ne bi privolila SLS sama. AGRARNA REFORMA. Ministrski svet je že pred 14 dne-vi sprejel nacrt zakona, kateri vsebuje glavna načela agrarne reforma. Ta zakon odrejuie takojšnjo podržavljenje vseh veleposestev. Kaj jp veleposestvo. se bode sicer ugoiovilo še le v poseb-nem zakonu, vendar že zdaj velja kot tako vsako oose;;vo nnd 500 juter (oralov). Med tem. ko bo plodna zemlja razdeljena med take Jugosio-vane, ki sami nimajo nič ali ne do-volj zemlje in sicer po kutegorijah, v katerih bodo uvaževani pred vsem vojni ponesrečenci, bodo gozdi ostali v gospodarstvu države vsnj po većini. Znaten del na bo prepušeen bližnjim seiom, vendar ne kolikor treba za gospodarske arogiranje kmećkih posestev. Potem ko je bil ta zakon sprejet, se je minlsiritvo jelo pečati z organizacijo za provedbe agrarne reforme. Do-sedsj se ni doseglo popolno soglasje in ker preneha tunkcija ministrskega sveta kot začasne zakonodajne moči z jutriSnjim dncui, pr.de stvar pred parlament, ako ne bo morda ta Čas vendar le sprejeta. Stvar je radi tega nuina. ker se je bati, da ostane velik de! slavonskih veleporestev letos ne-obdelan in treba poskrbeti, da stopijo vsaj provizorični najemniki do 15. marca v pesest. Končno bodi še ome-njeno, da zakon o agrarni reformi stoječ na staiišču zasebne lastnine, določa. da bodo veleposestniki dobili odškodnino. Visina te odškodnine bo odmerjena s posebnim zskonom. Glede glavnih načel agrarne reforme ni bilo med strankami nobenih nesogla-sij, glede na-r:na provedne pa nlso bi:; vsi predloži socialisttčnega ministra Korača enodusno sprejeti. Zato je Korač grozil z demisijo, vendar ^rožnjc ni uresničil, ker je uvidei, da s lem v nevarnost spravlja agrarno reformo sploh. Pač pa je podpis za razglasitev zakona odrekel muslimanski minister Mehmed Spaho, ki pa je med tem že odstopil. UREJEVANJE. Generalni ravnatelj hrvatskih državnih železnic Masirević včied ukrepa železni§kega ministra odstopi s 1. majem. Obžalujemo samo, da že ne odstopi s 1. marcem, ker smo prepričar;, da se v naši kraljevini najde prav lahko za to mesto pnosobna oseba. Madžarskim železničarjera se je dose-daj dobro posrećilo zadrževati izobrazbo domaćih želc7nixarjev zlasti za uradniška mf.sta. Slovenske organizacije že delj časa poziv jajo, naj bi vendar na Hrvalskem bili že organizirani kurzi za izvežbanje uradnikov domačinov. Slovenski ž^leznićarji bi biT" drage volje pripravljeni voditi te Kurze in bi bilo prav koristno, če bi aspiranti prakticirali na naš h postaj?h. Na ta način bi Hrvati dobili domaČ p?rsonal in uradništvo. Vkljub temu Ma d zaroni sp:-mo s:riio po Hrvat-sicem vest, da hočejo Slovenci izpod-riniti Hrvate iz železnice in priznati se mora, da tega obrekovanja ne ži-rijo brez uspeha pri lahkovernem za-greb kem rnesčanstvu, ki sploh rado verjame vse. kar o Slov^ncih pripo-veduje kak Žid ali Mažaron, ISTRA ZA JDS. Zagreb, 26. februarja. (Ljub. kor. u rad.) SnoČi so iirreli v Zagreba istr-ski emigranti shod, na katerem je veČ govornikov razpravljalo o političnem položaju v Istri in programu nove đr-žavnotvorne stranke. Sprejetc rcsola-cije istrskih emigrantov, ki žive v Zagrebu, pozdravljajo osnova nje jugo-slovanske demokratske stranke, ker se zavzema za popolno narodno edin-stvo. Nadalje pozdravljajo ministrskega predsednika Protića, ki ođločoo braoi skupne edinstvene interese. KonCno pozivljajo resoludje vse rojake Istre, naj se prikljnčijo novi stranki, ki te je osnovala v Sarajevu. proc s ceijJsko nbmsko enofA- ZIJO; Celiski nem&ki UM »DevteelM Wacht< ee ie v đveh člankih dotaknil 5W*wtowttl ker i« nfaMI p» ojilolni ViSieca šolekaea svet* učeno© slovenske narođnoati pozvaL d* presto-piio t alovenske temeline razreda Temu posiT« se nišo odsrali vsi điiakt pač pa eo> ee nUhori fiUr&l in nekatere nepoklieaaeo^ebe urednnile proti temo upravifieiieinu ukani prostirati pri K-višiem dolskem nadzorniku dr- Poli ancii. Ob^oi nornških vaporednic na dr- ža\Tii irironaziu v Celin bi bil baie po iraitvi >Deutscho Wacbt< vlađno wn5i-puran tedai. ako bi štel veai 100 nem-livih diiakov domačinov- Z ozlrom na zeornie trditve so na itodlaeri nradp.o statistike aeotovili ^rodnješolski profesorii v Celiu slede-re: stevilo vsch iavnih rednih učencev n* np»mžkih vsnoreHnicah znnSa eedai 10 i- Ot toh ie 42 ali prinadnikov tuiih držav ali Iz oddalunih kraiev. ki eo bili nr^etnim potom pritecrni^ni na zavod. da so d:u varovali nomžki značai Po ns^raileiM in naikulantneiM eodbi ostane zr vsnorednire ^o &J iičcncev. za ka-tr-«> kraliestvo Srbov. Hrvatov in Sln-\ c- ir-w vz^rzuie ćeli zavod. do-Vim ie Dovsod v Ncnjski AvMriii naša šolska mladina vrrona na cesto- Na podlaei na>-rdeni!i deistev za-htevf.mo, da se nemžke vsporednice na kr- drž^\iii srininaziii v Celiu takoi zapro- C e 1 i e, dne 25. feoninria 1910 Slede podn!?=i" SEPARATIZEM ZAGREBSKEOA ŽUPANA. Zagreb, 26. februara. Zagn*bški župan dr. Srkulj je izvoljen od Lorko-vireve politične skupine v narodno za-stopništvo. Ker je bil Srkulj izvoljen kot pristaš srbo-hrvatske koalicije za za^rebškcn:n župana, vlada v hrvatsko-srbski koaliciji radi tega koraka velika nezadovo!|nost. Znan je bil sicer se-paratizem župana dr Srk ulja, vendar pa do sedaj tecrn še ni javno kazal. Današnja wRječ SHS" kritizira županov korak in mu namiguje, da je pričakov?ti v kratkcin krize na župan-skem stolcu sCrallevina Sitov, Hrvafov in Slovencev- SPREJEM BiVŠTH AVSTR[J<>K!H ČASTNIKOV V ARMAOO KRAUE- VINE SHS. Beograd, 26. tebruaria. Do vče-raj se je javilo nad 600 častnikov bivše Avstro-Ogrr-ke za sprejem v ar-mado kraljevine SHS. KOMPETENCA VOJAŠKIH SODIŠČ ZA VSE ŽELEZN1ČARJE. Zagreb, 26. februarja. „Narodne Novine41 priobčuiejo uradno izjavo bana ćr. Patečka, da je odredilo vrhovno armadno vods.vo kompetenco vojaških sodišč za vse železničarje. (Ta odredba je naoerjena zlasti proti stav-kujočim madžarskim železničarjem v Banatu.) STROKOVNE ORGANIZACIJE TN NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Zagreb, 26. februarja. Včeraj se je vršila v mestni posvetovalnici kon-ferenca članov narodnega predstavništva z odposlanci zsgrebških strokovnih organizacij. Na konferenci je bil izvoljen odbor petih članov, ki bo izdelal memorandum o glavnih točkah, ki.naj jih zastopajo hrvatski Člani narodnega predstavništva v Beogradu. Srbske zahteve po odškodninl. Pari z, 26. februarja. (Ljub. kor. urad. Brezžično.) V včerajšnji seji so bili od predsednika Tardieua zaslišani Pašić, Vesnić in Cvijić o zahtevah Srbije po odškodnini. Dr. Korošec nadomešča Spaha. Beograd, 26. februarja. (Ljub. kor. urad.) Juojoslov. dopis, urad poroča: Posle odstopivšega ministra za go-zdarstvo in rudarstvo dr. Mehmeda Spaha bo vodil začasno ministrski podpredsedntk dr. Korošec. Prvi brzovlak. Beograd, 26. februarja. (Ljub. kor. urad.) Jugoslovan. dopisni urad poroča: Danes je odpe-Ijal prvi direktni brzovlak iz Belgrada preko Budimpešte in Dunaja v Pariz. RADIĆEV LIST USTAVLJEN. Zagreb, 26. februarja. (Ljub. kor. urad.) Današnji u rad ni list prinaša odredbo bana, s katero se ustavlja izda-janje glasila Radićeve seljačke stranke „Doma", ker s svojim pisanjem ogro-ža javni red in državne interese. NemcI In Madžari nečeio miru. Lj. kor. ur. poroča z dne 26. februarja ob 5. popoldne iz uradnega vira: Štajersko: Dne 25. t. m. so Madžari neprestano streljali s strojnicami čez Muro. Pri Radendh so 24. t m. ob 8. zvečer ustrelili pešca Pečovnika ma-nborskega pehotnega polka in ranili enega kmeta. — Koroško: Nemci so dne 25. t. m. streljali s težko artiljerijo zapadno od Velikovca, Položaj neizpremenjen* ______ Prljttl tlbotapcf. Maribor, 25. februarja. (Ljub. kor. urad.) Danes so na tukajšnjem glamem kolodvora prijeti tri tihotapce, ki so od tnkaj vti-botapljali večje mnofine blaga, zlasti slanine« na Dunaj. Ker se je proti trn-pjembi blaga pritoitl leleznitar Frmnc Zosentb, nato se je % Dunajt tuđi oglasil neki Dunajčan Ađalbert Pantola, ki je priznal, da je na vsčnn zaplenjenes^ blaga pUćsl Zdcnidm 1200 krai m da je v to kupč^o *a- ploken tuđi neki Mariborčan. Ker je PantoU izjavU, da je vsa ta kupd)a goljofija, se je zadeva izto61a sodtšču. Maribor, 26. februarja. (Ljub. kor. urad.) Včeraj so na naši meji za sledili pod vozovi vlaka 13 zaklanih prattčev in več vinskih sodov, napol-njenih s slanino. Dognano je, da so pri tihotapstvu največ udeleženi nem-ški železničarji. NEMIR OB MEJAH. Maribor, 26. februarja. (Lj. k. u.) Madžari so v Spodnji in Zgornji Bistrici nastanili svoje čete. V Spodnji Bistrici so se skušali nastaniti v soli, proti Čemer se je ljudstvo uprlo. Re-kvirirajo Živež, p!ačajo pa ničesar. V Zgornji Bistrici so med streljanjem 2adeli tuđi eno žensko. Na Moti pri Ljutomeru so Madžari suoči obsh'e-Ijevali neko hiSo. — Nemci pobirajo v nevtralnem pasu pri Lučanah visoke davke. — Danes se na naši fronti doslej ni zgodilo nič posebnega. — Nemške vojaške oblasti ne priznavajo premirja. Tu sem je došel originalen dokaz njihovega postopanja. Nemški inženir Pleschintschnigg iz Celja je imel od naštii oblasti izkaznico za potovanje na Nemško Koroško. Ko je prišel na mejo pri Labudu, ga je ustavila nemška posadka ter se mu je reklo, da ga ne puste preko meje, ker ne poznajo premirja. Mož ni hotel tega verjati in je zahtevaJ potrdila. Dali so mu pismeno potrdilo, ki slove: Obmcjno obrambno poveljstvo v Labudu 18. febr. 1919. Podpisano poveljništvo potrjuje, da g. ing. Ple-schintschnigg ne sme prekoračiti kraja, dokler ni nastalo premirje. O pre-drznosti tukajšnjih Nemcev dokazuje nastopni dogodek. Josip Kikmajer, kanliner v tukajšnji topniški vojašnici, je v nekem državnem uradu zagrozil; Tuđi proti vam se bodo morale iz-vajati represalije. Sploh pa bo tako ali tako prišlo do povračila. — Kikmajer je bil samo policijsko obsojen na 100 K globe. ZNANA DUNAJSKA „ZEIT" poroča v svojem današnjem listu (26. februarja), da je izvedela iz dobro informirane strani, da so dnevi jugoslo-vanskega kraljestva šteti in da bo kraljevina že v par dnevih razpadla v tri samostojne republike. Te informacije }e dobila „Zeit* baje od dobrega poznavalca jugoslovanskih razmer. — Tfava raste, „Zeit* jo slili. ifeolreienn domovina. Radi slovenske zastavice. V Brezovici pri Hcrpeliah so Italilani zagrli brata Hoteža Franca in Jožefa. če6. da imata ^krito orožie* V resnici pa so nažli pri niiiu le maihno slovensko za-fetavico- In s to zastavico iu ie posrne-hovaiedrezalneki tenente pod nosom in i ima držal revolver na prsa, rekoč: >Ne zastave, to bo za vas!« Mi pa pravimo: >Oboje bomo imeli za vas, z zastavo in revolveriem vas bomo posaiali kot zai-co z naše zemlje!< LaŠka dobrodeinost. V Postojn-skem okraju je vojaška oblast te dni delila med prebivalsvo obleko, ali bolje rečeno cunje. Razdeljena obleka je popolno ma nerabna, na pol gnila, za-mazana, smrdljiva in ušiva. Neko 18 letno dekle ni hotelo sprejeti ponuđene obleke in jo s stadom odvrnilo od sebe, nakar so razdeljevanje takoj ustavili. Ko so naši ljudje nosili to obleko domov, se jtm je vojaštvo posmeho-valo in neki poročnik se je rogal: .Dobro je dobro? Vse bodo vzeli če je še tako ušivo!* Dobilo se je le vo-jaško blago, kakor hlače, bluze nogavice, srajce in gnile čevlje/ Niti eden kos ni bil cei, čist ali sploh še kaj poraben. Izgledalo je vse, kot bi Ita-lijani pobrali to robo padlim na bo-jišču. Nedolžne žrtve. Pred nekaj dnevi je prišlo u rad no poročilo v Postoj-no, da je v ječi v Đenetkah umri sla-bounini, 621etni Janez Geržina, baje radi preobilice mrčesa. Omenjeni je bil obsojen na 5 let ječe (dasiravno so občina in oba domača zdravnika izdali spričevalo, da je slaboumen), ker so ga karabinerji v njegovi hiši dobili s puško v roki, katero se jim je branit izročiti. Odpeljali so ga v Trst, tam obsodili in nato odgnali v ječo v Be-netke, ker je po poldrugomesečneni trpljenju umri. V isti ječi se nahaja tuđi trgovec Jožef Geržina iz Koč pri Prestranku, obsojen na 18 mesecev težke ječe, ker so karabinerji našli v njegovi hiši nekaj municije, za katero še on vedel ni. Je žrtev denondjanstva. V tržalke zapore so ognali brzojavne* ga mojstra Ciča iz Postojne, ker se je v pijanosti izdal, da je prinesel nekuj časopisov iz Ljubljane. P. P. ZoveznDtL Tndi Americmnl postajalo ne-strpol. Bern, 25. februarja. (Lj. kor. vr.) Olasotn dan. kor. orada poroča »Times* iz Washingtona o rastoci ameriikl nepotrpežljivosti radi zakas-nitve sklepa nirn. V svojem govora v senata je izlavil demokratični senator Reed, med burnim odobravanjem s gakrij. da naj se amerikanska vlada ztviame za svoje lastne naloge in da naj ameriške vojake pripdje domov, nikar pa da trati čas z nacrti za zvezo narodov in za trajni mir. Reed je prebral potem pritožbe kmetov, če§, da se njihovi sinovi Še pri-držujejo v vojski in pritožbo častaika iz Bresta o pomanjkanja živil, ker sta Angleška in Francija odpoklicali ladje, katere sta posodili Amerikancem. An-glija in Frandja naj se opozorita, da bo Amerika, ako se ne dajo takoj potrebne ladje na razpolago, ovrgla vse prednosti, katere sta imeli na ameri-škem trgu in katere so obstojale v tem, da so bile cene določene na troske ameriških producentov. Anglija po-trebuje ladje ne samo za prevoz svojih lastnih vojakov, temveč zlasti za osvojitev svetovne trgovine. Senator Poindexter je govoril proti zvezi narodov, ki je nasprotna ustavi Zedinje-n'h držav, ker veže njihovo neodvis-nost in ki jih bo morebiti še prisi'ila, da smejo Japond z istimi pogoji vstopiti v deželo, kakor Evropejci. Galerija je bila polna vojakov, ki so vsako izjavo proti zakasnitvi miru spremi j ali z navdušenim odobravanjem. NAMERAVAN ATENTAT NA WILSONA. VVilson. New York, 25. februarja. (Ljub. kor. urad.) (ĐrezžiČna brzojavka dunj koresp. urada.) Preden je predsednik Wilson dospel v ponede-Ijek v Boston, so razkrili zaroto, ki je imela namen, v trenotku, ko bo Wil-son zapustil ladjo, zagnati bombo. V zvezi s tem je bilo v New Yorku are-tiranih 14 Špancev, kas ne je pa v Fi-ladelfiji še 9 Špancev in 1 Kubanec Baje je bil pripravljen še drug atentat na predsednika V/ilsona. Neki An-drew Rogosky, baje anarhist, je poiz-kušal vdreti v predsednikovo sobo v hotelu. Aretirali so ga na stopnicah. Izrazil je, da je hotel videti predsednika. Predsednika Wilsona so sprejeli z velikanskim navdušenjem. Po povratku je imel govor, v katerem je označil Ameriko za upanje sveta. Ako Amerika ne bi izpolnila tega upanja, je izjavil predsednik, bi bile posledice za svet nedogledne. Če bi podpisali samo tak mir, kl je ob se-danjih okoliščinah še raogoč, bi ve-deli, da smo v Versatllesu podpisali samo kos papirja. Ureditve miru ne bi mogle trajati za več generacij, ako ne bi žanje jamčile združene sile ci« viliziranega sveta. AMERIKA ŠE OBDRŽ1 V/t MILIJON VOJAKOV. London« 26. (Lj. k. u) Reuterjev mad poroča iz Washingtona, da je finančna komisija za vojaške posle vsled proSnje vojnega tajnika in generala Marcha v armadne predloge zopet sprejela določbo o pridržanju armade \xh railijona mož. Italija. NAŠE VESTI O NEMIRIH V ITALIJI SE POTRJUJEJO TUĐI Z DRUGIH STRANL Berlin, 26. februarja. (Lj. kor. n.) Čeboslov. tisk. urad javlja: Iz Basla se poroča, da so v Italiji izbruhnili veliki delavski nemiri. V. severno-itali-janskih mestih, kakor v Bologni, Turinu in Milanu je prišlo do velikih delavskih demonstracij. V Bologni je korakalo delavstvo v velikih izprevo-dih po mestu. V izprevodu so nosili rdeče zastave z napisi, ki proslav-Ijajo revolucijo. UPOR V MILANU? Berlin, 26. februarja. (Lj. k. ur.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Glasom brzojavke lista „Berliner Tagetjlatt" iz Berna, so dospele tjakaj privatne vesti, ki javljajo, da je v Milanu izbruh-nil upor, ki ga je dala vlada udu siti s strojnicami in z artiljerijo. (Ta vest popolnjuje naše včerajšnje direktne brzojavke.) Mirovno bonferenci ITALUANSKO-JUGOSLOVANSKI SPOR IN RAZSODIŠ1.E. .Journal de Geneve" poroča iz Pariza z dne 17. februarja pod naslovom .Italijansko-jugoslovanski spor in razsodišče". Poslanstvo Srbov, Hrva-tov in Slovencev je poslalo sledečc pismo, datirano z dne 11. februarja predsedniku mirovne konference: „Po-slanstvo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci ima čast sporočiti V. E., da popolnoma zaupajoč visokemu duhu pravičnosti Woodrova Wilsona, predsednika Žeđi* njenih držav in pooblaščeno fonnelno od kraljevske vlade v to svrho, je pripravljeno, da podvrže razsodbi predsednika Wilsona teritorijalni spor med kraljestvom Srbov. Hrvatov in Slovencev ter Italiju. Prosi Vašo eks-celenco, da vzamete to blagohotno na znanje in sporočite konferenci. Poslalo ie že analogno sporočilo Nj. E. predsedniku Zedinjenih držav. Porab-Ija priložnost, da izrazi V. E. zagoto-vilo svojega spoštovanja. — Pašić, Trumbić. Vesnić« Žolger* .Matin* poroča, da je ttalijansfca Vlada zaprosila z ozirom na artMto 50. štev« .SLOVENSKI NAROD", dne 27. fcbruarja 1919. Strm 3* eahtevo po razsodišču, đa se ji da čas pomisleka. G. Orlando, ki je zdaj v Rimu, je vprasan za svet in rtalijan- sko stališče bo brezdvomno precizirano jutri Že sedaj pa vidijo krogi konference, če tuđi kažejo veliko za-upanje v Wilsona, v jugoslovanskem koraku čin, ki lahko zmanjša avtori-teto kongresa. Ta metoda grozi, da onemogoči rešpektiranjc njegovih od-loceb tuđi v drugih konfliktih, ki na-stanejo lahko ne samo med zavezniki, ampak tuđi med zavezniki in sovraž-nikom. V franeoskih krogih ne prikri-vajOj da je tako postopanje čisto iz-redno in se da sprejeti samo s pritr-ditvijo vseh zaveznikov. A. D. Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turske. OGRSKE VOLITVE — ZA „VSO OGRSKO". Budimpešta, 26. (Lj. kor. u rad.) Ogrski kor. urad poroca. Današnji mi-nistrski svet, ki je zboroval od petih popoldne do enajstih ponoći, je skle-nil, da se bodo vršile volitve za narodno skupščino v prvi polovici me-seca aprila. Vlada stoji na stališču, da se razpišcjo volitve za vso Ogrsko, brez ozira na to, ali so kateri kraji zaseđrni po sovražniku. Volitve se bodo vršile po sistemu volilnih list in z zagotovitvijo manjšinjskih zastopstev. FGferaflnsftB in tone šesti. Vsem našim narodnim društvom, somišijenikom In prijata-Ijem. Kakor smo že javili, je mestna plinarna vsem brez izjeme ustavila plin za kurjavo. Radi tega stoje vsi stavljalni stroji, pri katerih je ta plin topil svinec. Listi se morajo za to staviti na roko. Ker ni dovolj stavcev, ki bi v istem času postavili dovoljno množino gradiva na roko, bo moral list nekaj časa biti omejen na tri strani teksta. Vsled tega uredništvu dotlej ni mogoče priobčevati nobenih društvenih vesti, izkazov daril itd. brez izjeme, ker se moramo omejiti na nujno politično in ostalo gradivo. Naša narodna društva, ravnotako tuđi vse somišljemke in prijatelje lista prosimo, da potrpe in uvažujejo težavne razmere, v katerih se nahajo vsi listi, ker mestna plinarna nima na razpo-lago potrebnega inozemskega prvo-vrstnega premoga. Upamo, da nedosta-tek ne bo trajal predolgo, ker je pre-mog že na potu. Važno za one, ki potujejo v Nemško Avstrijo! Kdor potuje v Nemško Avstrijo ali skozi njo, mora imeti potni list odnosno vizum. Nem-ška Avstrija ga je 24. t. m. uvedla. Naši sodržavljani, ki potujejo v nera-ško Avstrijo, morajo svoj potni list predložiti v vizum (pregled) zastopst-stvu nemško-avstrijskega državnega ura-da za zunanje zadeve v Ljubljani, Val-vazorjev trg št. 6. pritlično na levo, ob delavnikih od 9. do pol 11. ure predpoldne. Za potrditev potnega lista se piača pristojbina 5 K. Državljanom Nemške Avstrije, ki potujejo iz Jugoslavije domov, istotako izdaja odnosno potrjuje potne liste ista agencija. Naše ljudi, ki potujejo na sever, opozar-jamo na to določbo, da ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti. Krajevna organizacija JDS za Dvorski okraj opozarja še enkrat svoje člane in somišljenike na občni zbor, ki se vrši v četrtek dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v realki (geome-trična risalnica 1. nadstr.) Slika regenta Aleksandra. V založbi umetniške propagande je iz-šla te dneve slika regenta Aleksandra. Njen avtor akad. slikar Iv. VavpotiČ je poda] ž njo lepo portretno delo, Umetniški propagandi pa je čestitati, da je njena izdaja najbolja in najdo-vršenejša. Slika je izšla v tren veli-kostih 40/60, 60/75 in 70/100 ter stane posamezna 10, 15 in 25 K. Tuđi predlog k stanovanjskl mizeriji. V listih se dostikrat čita o stanovanjski mizeriji v Ljubljani in je bilo tuđi enkrat rečeno, da se bodo porabila stanovanja od toplic v Ro-gaški slatini in Dolenjske toplice. Do-brnske toplice so od železniške postaje Celje oddaljene 18 km in imajo poštno vozno zvezo s Celjem, pozimi enkrat in poleti dvakrat na dan. Pred vojno je bila vpeljana tuđi avtomobilna vožnja. Na Dobrni je 8 hiš oziroma vil za stanovanje in bi se lahko dosti tacih, katerim ni ravno neobbodno potrebno v Ljubljani stanovati, poslalo tja. Med vojno je bilo 120 častnikov v toplicah, da so se zdravili. # Poleg tega je na Dobrni še veČ privatnih stanovanj, to so: hotel Styriaf hotel Union, grad Dobrnca, grad Novigrad. V vaši Lemberg, eno uro od Dobrne je čisto prazen gradić .pri stari Lan* gerci* in na gradu Lemberg (ltstnik kranjski Nemec z Vrhnike) bi se tuđi dobilo kaj stanovanj. V Celju tuđi ni takšna stiska za stanovanja« Potem so pri postaji Laški trg topite, imenovane „Franc Jozefove toplice*, potem so Rimske toplice, tnkaj bi se povsod | dobilo dosti stanovanj, kanor bi k i lahko umakniK n. pr. begunđ in pen-ztjonisti, aU sploh takSni tujd9 ki to sc preselili v Ljubljano, pa ni ravno potrebno, da bi v Ljubljani stanovali, kjer je tako natlačeno ljudstva Kakšen soiisel pa na) to Ima? Neki nemški upokojeni podpolkovnfk Lfiser, Čigar sin te Še po prevratu vstopil kot častnitc v vojno službo Nemške Avstrije, ki ima v Ljubljani obširno stanovanje, je dobil kakor drugi nepotrebneži od magistrata od-poved. Preskrbel si pa je od bivšega poverjeništva brambe neko potrdilo, da srne Še nadalje ostati v Ljubljani, češ da ima namen preseliti se v Gorico in da sme v Ljubljani na to ča-kati. Na ta način morajo drugi, katerira bi ono stanovanje prišlo v prid, stanovati v nedostatnih sobicah ali hote-lih. Nerazumljivo je, kako je bivše poverjeništvo za brambo moglo izdati takšno dovoljenje in s tem preklicati magistratovo odpoved, ko to poverjeništvo v kaj tacega sploh ni bilo upra-vičeno, V kolikor se z odpovedmi in izselitvijo sploh da pomagati najnuj-nejši potrebi, se morajo izvršiti brez ozira in protekcije. Izvoz prtljage In žlvll. Kralj, mi-nistrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je z odlokom št. 856 od 10. februarja odredilo, da smejo pri prehodu iz Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvo potniki vzeti s seboj brez posebnega izvoznega dovoljenja najpo-trebnejšo prtljalo, obleko, perilo in obutev za izključno osebno potrebo potnikov za čas potovanja in istotako živila za tri dni. Ta določila veljajo tuđi v slučaju selitve v inozemstvo. Za vse drugo blago in istotako za živila, v kolikor presegajo gorenje množine, potrebno je izvozno dovoljenje. ki je izdajajo dosedaj v to določena mesta. Kje je tržaška slovenska deca? Odposlanke iz Trsta so želeie izve-deti, kje je za prehrano nastanjena slovenska deca iz Trsta. Državno ode-Ijanje zazaščito dece iz Beograda nam sporoča: Vsa deca je nastanjena po Hrvatskem in sicer v kraju Ludbrag 116, Požega 72, Varaždin 16, Nova Gradiška 14, vsega skupaj 218 dece. Smrtnega slučaja đosedaj, hvala Bogu, ni bilo. Deci je dobro in skrbi za njo ^Državno odeljanje za zašitu dece" (pod vodstvom dr. Korošca). Deca se redno nadzoruje. Anketa za preosnovo šolstva. Višji šolski svet sklicuje anketo za preosnovo učiteljišč ter ljudskega in meščanskega šolstva v območju de-želne vlade za Slovcnijo na četrtek, dne 6. marca t. 1. ob 10. predpolu-dne. To posvetovanje se vrši v pro-storih knjižnice vladne palače v Ljubljani (Bleiweisova cesta, II. nadstr.). Poštni promet z zasedenim ozemljem ustavljen. Poštno in brzojavno ravnateljstvo razglaša : Ker je s kraji, ležečimi na po Italijanih zase-denem ozemlju, vsakršna poštna zve-za ustavljena, poštna uprava ne more odpošiljati v te kraje namenjenih po-šiljk. Občinstvo naj z dopisovanjem v te kraje preneha za toliko časa, da bo promet vzpostavljen, kar se bo pra-vočasno objavilo. Od višjega orožniškega povelj-stva. Orožniškemu odboru vobče ni dano osebno se udeleževati obrambe naše ljube nove domovine Jugoslavije, ker je njegov poklič posvečen skoro izključno notranjosti dežele. Takoj ob početku obmejnih bojev, spominjali smo se žrtev, ki ne morejo izostati v boju za pravico in prostost. Stavili smo si čast no dolžnost sodelovanja pri domovinski stvari ter smo vpeljali pri naših prijateljih in pospeševateljih zbiranje denarnih prispevkov za vdo-ve in sirote, oziroma invaltdno mo-štvo. Dosedaj se je nabrala vsota 15.000 kron, katera se vpošlje na pristojno mesto. Vsem darovalcem izre-kamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Sprememba posestl. Gosp. ing. Uhlif je prodal hiše št. 46, 48 in 52 v Hradeckega vast g. Bergudacu, Gal-letu in ge. Wlassak skupno za 120 tisoč kron. "Izprememba imen poštnlh ura-đov* Poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja: Poštni urad Mahren-berg se imenuje odslej Marnberk, poštni urad Daljne njive odslej Trnovo ob Muri, poštni urad Polirane odsiej Poljčane. Oslepell vojakl na slovenskem odru. Slovenski oslepeli vojaki, ki se začasno nastanejo v prvi jugoslovan-siri bolnišnici, se uče tam icetarske in pletarske obrti, glasbe, petj*, čitanja in pisanja. Dne 1. marca t I. ob pol 8. uri zvečer prirede v dramskem gle-dališcu burko enodejanko »PottM skrivnosf, poslovenil Fran Ribar, in Finžgarjevo barko enodejankp .Vse nafte*. Naša znana ametniika arač, ieficiacr draoiskega giedaliKa gosp, X Nudč je radevolje prevzd vodstvo predstav. Oslepeli vojaki so naprosOi ravnatelja Olasbene Matice gosaoda Mat. Hubada, da on prevsaaM pet je in tako upopolni česar ooi xa i krat ie nišo zmožni. Gosp. ravnatelj 1 Mat Hnbad se je kijub napornerao delu, Id ga ima ravno sedaj, velikodušno in radevolje odzval proSnji oslepetih vojakov. Sodelovil bo pevski zbor Glasbene Matiee pod njegovim vodstvom. — Predstava se bo ponovila v nedeljo, dne 2. marca t. I. ob 3. uri popoldne z istim sporedom. Ker je prireditev slepih vojakov do sedaj prvo delo na tem polju, bo splošno zanimanje, zato se opozarja slavno občinstvo, da se preskrbi pra-vočasno z vstopnicami. Iste dobivajo kakor običajno pri blagajni dramskega gledališča. Omenjeno naj bo, da je čisti dobiček določen fondu za osle-pele vojake. PreplaČila se za dobro-delni namen pri vbodu v gledališče hvaležno sprejemajo. J. S. Poštni oflcljantskl tr-aj. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani sporoča, naj se ne vlagajo več prošnje za sprejem v poštni oficijantski tečaj, ker se bodo komaj dosedanji prosila, pri katerih so zahtevani predpogoji, mogli sprejeti v prihodnja dva tečaja. Hirnen. V sredo, dne 26. t. m. sta se poročila gdč. Pepica Šribarjeva iz veleugledne narodne obitelji iz St. Petra v Sav. dol., z gosp. Rudolfom Horvat, posestnikom, gostilničarjem in mesarjem iz Žalca. — Mlađemu paru obilo sreće! Umri je v Imenu pri Devici Mariji na Pesku trgovec in posestnik Albin Pecar. N. v m. p.! Umri je na Javorniku 25. t. m. gosp. Josip Hkavc, posestnik. Pogreb bo 27. t. m. ob 10. dop. Pokojnik je bil vedno zvest pristaš naše stranke. Bodi lahka zemljica vrlemu možu! Tedenski fzkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske. V času od 16. do 22. t. m. je bilo novoroencev 31, mrtvorojenca 2, umrlo je 20 oseb, med temi domačinov 10, tujcev 10; za jetiko so umrli 4, vsled mrtvouda 1, za raznimi bolez-nimi 13, za pljučnico 1, za influenco 1. Za malarijo je obolelo: 4 domači-ni (bivši vojaki), 9 tujcev in 8 vojakov. Kulturo. Dijaške gledališke priredltve. V četrtek so ljubljanski srednješolci nastopi v dramskem gledališču ter nam uspešno predstavili igro „Matič>k se ženi*. Da se naše dijaštvo seznani z dramatsko umetnostjo in igralsko tehniko, je gotovo v vsakem oziru odobravati. Kajti kdor je že sam igral, bo gotovo veliko laglje razume! tuđi težje drame, kot pa tišti, ki ni bil še nikdar na odru. Toda take dijaške predstave imajo še drug, mnogo važnejši pomen. Mnogo izmed teh dijalrov bo prišlo pozneje na deželo. S seboj bodo pri-nesli zanimanje za gledališke prire-ditve in posfili dobri aranžerji in re-Žiserji na naših malemestnih in vaških odrih. In to bo za naš kulturni na-predek neprecenljivega pomena. — Zato bi bilo pa predvsem potrebno, da se k takim prireditvam pritegnejo v prvi vrsti oni dijaki, ki so name-njeni, da bodo vršili pijonirsko službo med najširšimi masami našega naroda. M:slim učiteljiščnike. Poznam učiteljišč-nike. Poznam učitelje, ki bi zelo radi aranžirali gledalJško predstavo v kraju, kjer so nameščeni, pa si ne vedo po-ma^aH. Ne vedo, kako napraviti oder tam, kjer ga nimajo, ne vedo, katero igro bi igrali in Če imajo že to, pa nimajo pojma, kako razdeliti vloge in voditi režijo. Neobhodno potrebno bi bilo, prirediti za uciteljiČŠnike posebne kurze, kjer bi se jih seznanilo s tehniko vodstva različnih društev, predvsem ljudskih knjižnic. Sem spadajo tuđi gleda^ške igre, ki so za vsako društvo navadno glavni vir dohodkov. Za take kurze pripravljam podroben nacrt. Za sedaj je pa važno, da se k draSkim predstavam, kakor je bila zadnja, pritegnejo pred vsem učite« ljiščniki. — Brko- Repertoar Narodnega gledali-šca. Dramsko gledališče V če-trtek, 27. t. m. ob pol 8. zvečer „La-terna* v opernem gledališču izven abonementa. V petek, 28. 1. ra. ob pol 8. zvečer „Voznik Henschel-. Gostuje g. tenacij Borštnik. Abonement WA-. — V soboto 1. in v nedeljo 2. marca gostuje dramsko gledališče v Celju. V soboto zvečer se predvaja Cankarjev .Jakob Ruda", v nedeljo zvečer Nušičev »Svet*. V dramskem gledališču igrajo ta čas slepi vojaki v j prid ljubljanskega oddelka oslepelih vojakov. Predstave se vrše v soboto zvečer ob pol 8. in v nedelio popoldne ob 3. V ponedeljek, 3. marca ob pol 8. zvečer se ponovi dijaška predstava .Veseli dan" ali .Matiček se ženi" iivrn abonementa. — Operno 4 gledališče. V četrtek, 27. t m. ob t pol 8. zvečer „Laterna" izven abone-nenta. V petek, 28. t. m. ostane gle- f dahšče saprto. V soboto, 1. tnatc* opera .Manon" za abonement »C* ob pol 8. zvečer. V nedeljo, 2. marca sve&r ob pol 8. .Prodana nevesU* isven abonementa. — V poaedeljak, a. marca oata»e atedaliiče zaprto. fc Kabioveiša porobila. Posebni brzojavna poročila »Slov. Narodu*. S PARIŠKE KONFERENCE. Geneve, 26. februarja. Po zadnjih informadjah iz Pariza stopajo vsi razni ero ma manjši teritorijalni problemi v ozadje, in sicer pod globokim vpli-vom dogodkov v Nemčiji in izjav nemških državnikov. Mesto njih se pa pripravlja začasna odločitev v nem-škem in raskem vprašanju. Kako bo izpadla odločitev glede Rusije, je še čisto negotovo. Za Nemčijo se pa pripravlja novo premirje, ki bo v bistvu obsegalo vse pogoje preliminarnega miru in prineslo popolno razoroženje Nemčije, ngotovitev načel glede od-Škodnin, garancije za Poljsko in raz-Širjenje ozemlja, ki ga imajo Poljaki zasedenega. Ni še gotovo, kako se bo v vseh teh vprašanjib držala franeoska diplomacija, ki pridno deluje v smeri, da se mora Nemčija obvezati, da se podvrže odločbi konference v vprašanju združitve Avstrije z Nemčijo. DELO V TERITORIJALNIH KOMI-SIJAH. Geneve, 26. februarja. Včeraj v torek je obmejna komisija obdelovala vprašanje jugoslovansko - romunske meje v Banatu. DOGODKI V ITALIJI. Geneve, 26. februarja. Danes čr-pamo iz laškega časop'sja ćelo vrsto izrazov nezadovoljnosti z laško amnestijo, ki ni nikograr zadovoljila. Ćelo radikalna „Idea Nazionale* se huduje. Konservativcem se zdi, da je amnestija preobširna, socialistom je mnogo premajhna. Stavke se množe na vseh straneh. Splošnemu stavkarskemu gibanju so se pridružili uradniki denarnih zavodov v Turinu. To veliko industrijsko mesto je popolnoma podni inirano z boljševiškimt idejami. Ofi-cielna laska politika še vedno išče zaveznikov proti nam. „Corriere d' Ita-lia* objavlja „intervju" z nekim „crnogorskim generalnim konzulom* Po-povićem, ki pravi, da ostane Crnogorska politika, kakor doslej, samo da se bo še bolj naslonila na Italijo. (To radi verujema) PARIŠKA KONFERENCA O VPRAŠANJU DRŽAVNEGA DOLGA BIVŠE AVSTRO-OGRSKE. Geneve, 27. februarja. Dosedanji razgovori pariške konference o vpra-šanju državnih dolgov bivše Avstrije veljajo kot predhodnik solidarnega posredovanja Antante, da se doseže gospodarski dogovor med vserai narod-nimt državami, na katere se je bivša Avstrija razdelila. V to svrho se bodo pričela pogajanja deloma z direktno udeležbo obstoječih vlad potom njihovih dosedanjih organov, odnosno tuđi s sodelovaniem nemško - avstrijskih, ogrskih, čeških, poljskih in jugoslovan-skih delegatov. Zlasti se tuđi imenuje kot udeleženec dr Žolger. Za vse slu-čaje naglašajo v Antantinih krogih in sicer soglasno, da že iz gospodarskih razlogov ne more biti niti govora o tem, da bi se Antanta sploh ne zanimala za usodo bivše Avstrije t. j., da se ne bi vmešala v likvidacijo. POLITIČNO VAŽNA IZPREMEMBA PRI „TiMES". Genćve, 27. februarja. Za novega urednika vodilnega angleškega lista „Times" je imenovan Viljem Steed, znani pisatelj knjige o razpadu avstro-ogrske monarhije (1915) in veliki prijatelj Jugoslovanov in Cehov. Imeno-val ga je lord Northdiffe, ker dosedanji vod ja lista Dawson zlasti v istočnoevropskih vprašanjih in glede Italije ni soglašal z lordom. Novi kurz „Ti-mesa" bo zelo priiazen Slovanom in še ostrejši proti Nemcem, nego doslej. Vsled tega tuđi ne bo ugoden za Lane. POZNO KESANJE. Gen€ve, 27. februarja. Turski prestolonaslednik obtožufe v „Petit Parisienu* Enver pašo, Talaat pašo in Djemal pašo, da so vodili v Turčiji nemško propagando in s tem poteg-nili Turčijo v propast. VENIZELOS. Geneve, 27. februarja. Venizelos je v nekem intervjuvu oštro nastopil proti albanskim zahtevam. S tem se je postavit tuđi v nasprotje proti la-škim aspiracijam. NOVI LAŠKI SENATORJI. Genćve, 27. februarja. Iz Rima se 25. t. m. poroča, da so imenovani novi laški senatorji namreč: namest-nik Sefa generalnega štaba gen. Ba-doglio, generala Pecori in Caviglia, podadmiral Cagni (komandant Pule), tržaški župan Valerio, tren*inski župan Zippel, tržaški mestni knjižničar pes-nik Hortis itd. To imenovanje je torej demonstrativne^* značaja. CLEMENCEAU. Oeneve, 27. februarja. Danes poj* de Oemencean prvikrat po atentatu na sprehođ. V kratkem prevzame no* vo vodstvo pariške konference. bouSeviki vabuo. Oeneve« 27. februarja. Boljševi-ika vlada je mirkffng bernskega kongresa z breržičnirn brzojavom po-vabila, naj obiičejo Rusijo v svrbo informacij. ^ JADRANSKO VPRAŠANJE. ANGU- JA STOPA IZ REZERVE. Geneve, 27. februarja. Bivši laSkž ministrski predsednik Luzzatti objavlja v .Gorriere dela Sera* razpravo, v kateri zahteva Jadran za Italijo is gospodarskih razlogov. Londonski .Times" pa objavljajo 25. i m. uvodnik o jadranskem vprašanjn. Ta uvodnik je v političnem svetu vzbudil veliko pozornost. Glavno glasilo lorda Nortb-cliffa piše: .Upamo, da bo ia$ka vlada po tehtnem prevdarku dala vzgled moraličnega poguma in da se bo v svojem sporu z Jugoslovani podvrgla Wilsonovemu razsodi$ču.s Ta senzacionalni uvodnik potrjuje činjenico, ki je v informiranih krogih znana, odkar se je laško angleška zaroka definitivno razbila, namreč da se Anglija nagiba k ameriško-franeoskemu nazira-nju, da je londonska pogodba ne* vzdržna, samo da Anglija v nasprotjn z Francijo želi, da se jugoslovansko-laški spor razreši z Wilsonovim raz-sodiščem. Italijanski listi so v svojih včerajšnjih številkah polni ogorčenja in čisto obupani radi tega. „Secolo* piše: „Povdarek, s katerim najugled-nejši angleški list ponovno diskutira pred log, kakršnega je i talijansko za-stopstvo na pariški konferenet kot ne* sprejemljiv odklonilo, je da milo rečemo, naravnost čuden. List ponavlja, da po njegovem mnenjtt Italija razso-dišča ne more sprejeti, priznava pa končno, da je londonska pogodba za* res postala žrezpredmetna._________ Društvene vesti in priredltve. Društvo bivših voinih certiiikatk- stov vabi vse člane na važni sestanek. ki se vrši 1- marca 1919 ob 7- zvečer v poslopiu realne gimnazije na Polianski cesti. Liubliangko easilno in reševalno društvo bo imelo svoi redni občni zbor v nedelio dopoldne ob 9- v dvorani Mestnega doma._____________________ Aprovizaciia. -4- Prodajalci sladkorja se va- bijo, da se zglase pri tvrdki Elbert, Kongresni trg, radi nakazila soli, in sicer: trgovci v L, U. in IH. okraj u dne 28. t m.; trgovci v IV., V. in VI. okraju dne 1. marca; trgovci v VIL, VIII., IX. in X. okraju dne 3. marca. Sol se bode prodajala na nove sladkorne karte za marec Način prodaje se bode objavil v listih. Pred objavo v listih ne sme nihče proda jati soli. -j- Krušne komisije bodo tira-dovale v petek, dne 28. t. m. Izda* jale se bodo izkaznice za kruh in tnoko. 4- Gg. krušni kotnisarji se pro-sijo, da prineso s seboj h komisiji škarje ali nožić radi rezanja kart. -1- Stranke, kl dobivajo meso pri Kozak Milanu in Vnovčevalnlti, se imajo z glasi ti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13A- v petek, dne 28. t m., kjer dobijo nove izkaznice za meso. Prinesti je seboj: 1. staro izkaznico za meso; 2. rumeno ali zeleno legitimacijo za živila; 3. železni-čarji nakupne knjižice, oziroma potr-dila o ste vil u oseb in 4. kdor jo ima izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. -f Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna a provi zaci ja v petek, dne 28. t. m. in v soboto, dne 1. marca v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: v petek, popoldne od 3. do pol 4. štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. — V soboto, dne 1. marca popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2, štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800, od 3. do pol 4. štev. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5» štev. 2401 do konca. Poizvedbe* Z doma je izglnil pretečeni leden 161etni deček. Oblečen je bil v kratko rjavo suknjo, imel je crne jir-baste klače in sivkasto-rjavo čepioo« Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli proti povračilu stroškov to naznaniti upravništvu „Slov. Naroda*. 247J> Kdor izmed vjetnikov iz Rusije ali slovenskih legijonaricv, bivajoOh na solunskem bojišću, bi mogel dati kaka pojasnila o enoletnem prosto-voljcu Brnotu Borštnik u, ki je bfl vjet dne 13. avgusta 1916 na rasici fronti. Njegovi sorodnlki lepo prosio za morebitne podatke o njegovi usodi na naslov Marija Borštnik, Ljubljana, tobačna tovarna.____________ 2487 bdaiatafi la oacoTond arednft: Valeatia Kopitar. Stran 4« .SLOVENSKI NAROD*, te 2T tebniaija Iil& SOlter. tmm m ajtafa* đelroiaUviil dfcran za UH K pUH. vogal. Ogleda se lah-ko na Sr. Petra cesti it 17. 2463 Umatan baroča. se kapi. Ponuđbe IUHDU,nft Bftstri prcđll it 127, Ljt> IjlM. 2462 DEIZnia IflMI StdibfaoapriRađffOBi Istotja je vposlati ponudbe, ^4i5 ■aMavmmi »ina eventuelno s hrano KIlllllH UH iš& boljSi uradnik s Usuicem. Cenjene ponudbe pod .bpn ka„J2454 na opravo lista. 2454 mm ntn uprin mse: no steno tndi za prolajalno porabna. proda Scotct, Jctciiice, Gercnjsko. 2237 fari* lain v originalnih zabojih a 0iUl UJU 1440 komadov proda po 12 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzcmaoJTJ ali plačllo naprej Em. Sap-ptaz. Hfitet Si. Štajersko. 1434 PnilVI 8 DP. «pr. „Slov. Natoda-pod .Etol»BtJa/2J»'* 2395 fn fcaai 175 cm visok fin tekat Ino-Ul 1U] zemske pasme, m kapi Naslov pove upr. Slor. Nar. 1738 [ulema tafflda £&;&,»,; Drini rijn MrcETzSE SaaJ,a Hrvatska. 1614 2njnaii4jnriiite££r Kovftćlt, to ^« M«rtl« T«» rexlj« c«rt/™5 "•"• " 2058 ■ BI* w» llebm Im fraeS uv.9 & pB{« sve vrste sira ln skute (topferv sir) maslo kuhano in surovo. Poiude ?rosim slati na gornju mlekarnu sa cenama i količinom. 1615 Dobro obranjene mobilije 2a spalnico in jedilnOOO*—» Proda se le Slovenca ter vsa pojasnila daje Stane Ja'-sa. Črnomelj. 23P0 Kupujemo ve<5e količfne krovne Ijepenke (Dachpappe), kao i meko drvo «» gradi«« Opširne ponude sa naznakom količine i najnižje cijene, te rokom ođ preme, moli se priposlatf na 2333 8rađ]«T. pođueće Stjepan 1 V. Urftić, Zagreb, IUea 169. Prodala posestva Dne 3. marca 1919 se proda na drob no posestvo z vsemi neprimičrrinami in premičninami na Hribu št. 20 pri Lukovici. Prodalo se bode razno gospodarsko orodje ter 18 parcel njiv travnikov in vrtov, 20 parcel gozda ter dve hiši s pripadajocimi gospodarskimi poslopji. Resni kupci so vabljeni. ra RAZGLAS. ~ Poverjenittvo za javna dela in obrt potrebnje v smisu sklepa deželne vlade za Slovenijo za gradnjo stanovanjskih hiš v Ljubljani f el sliThDlii partel oz. za razđdilev v stav dne parcele uriinerDeia les a Nekolkovane ponudbe z vserai podatki, opremljene po mož-no»ti z legopisom, prevzema poverjeništvo do 15. marca t. 1. Poverjenik za javna dela inobrt lug. Re«nee. Milo za britje 661o gr 50 K2-— komad ; Prvovrstno PULU dobro peneče Jugoslovanske tovarne prodaja in razpošilja vsa poStna naročila Janko Stupica, Ljubljana Soba elita prtino milo 20% gr. 100...................,komad K —'40 pralno milo 3Oc/o gr. 200.................... . . 120' toaletno milo 409/o gr. 100.................... » 250 pralni prašek 10" o..............,........... kilo . 2*c9 pri večjem odjemu popust« Ne zamudite, dokler je 4e zaloge! S potrtfm srcem Javljamo vsem sorodrtlkom ta mificcm :-t v*o vtft, da je naš dobri soprog, oče in stric, gospod Albin Petar trgove« in posestalk dne 18. svečana ob 7. ori zv&btr po dolgi moćni bolesni, previđen s sv. rakrameoti v 63. letu mirno v Gospoda zaspa I. Pogreb oeporabnega pokojnika bo v petek ob 8. uri zjutraj iz b0a žalosti na pokopatišče pri Devici Mariji na Petku. hneno, dne 18. svečana 1919. 2472 FranUika Ftčar, soproga. Albta, Josip in Umšmtt, sinovi. Potrtim arceti Mninl—n vsan aoroditikom. prilateljon in zeancem preto2no vest da je naS ljubljeni sin ozir. beat, svale* goepod Mafcs Kazafura đaaas, dne K. tebraarj* ob ia mi đopoldnt P© dolgi, BNh»-poloi boleani, previđen s toUlili ar. vere, bofuvdano preaairal. Pogreb predragega pokojaika at bo vriil v petek, dne 28 febr. ob. 4. uri popoldne U kiše ialoatf v Rožni detei Vita Ceh« št 268 na pokopaliiCe na Vič. V LJUBLJANI, dne 36. febnaatla |19I9l T^S. vjetntttvo), brata. — ■«<—. Tfaial^ti fci M>» teatre. 1 — favla Samslani roj. VOlaupart, staldaja. 1 Va^fam ««*^ •• prodajo. Kta-|aWW» kov^i mlp laprttBejt IfcMf aa fotoyai za 1. marec v Ljubljani ali oko id. Ponudbe na upcavniStvo pod „BfOda« tlaaio"/"M44. 2444 i JW?)H! K IDU ki na) bo tuđi %e-s a šivanja perila in popravljani?! oblek. trtierija CveakeU Sv. Peter v Sav. dol. 23 • ndđstl 13* Wertbeiniova b»ag*fn*ra. tfuCill y . stara ok^a, vrata, h ?n \rata, crv iz Utega železa 8 cm prc ter žele na vrata in okna itd Ponudbe na ttftiif predal St. 70, LJiMjata. RilDrJtliK, vim s!ad venskega Naroda. 2457 Kipfesi tmkif to, In^bukov'bodi i si ok/ogel ali rezan. One sa les n?!o-žen v vfloon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-lodvorotn, Ljubljana. 2048 SmM hi«fitHtSDriliji. Dridna, poSiena, zmožna vsacega dela -sri gospodinjstvu, tw starejSa, to tako! tpro'aa« na posestvo z 10 o»e> bimL Cenj. ponodbe pod .It 114/3393* na upr. Slov. Narooa. 2393 K« M zelo moćan, s privesnim vo-RU uif zom in dobr^ ohr«tnlen, s pred-*ojno pnevmatiko, 701X^0, in lahko đirkalno k«to se zamenja nairaje za ^oeh ali moko ozir. tuđi proda. Na-vov se poizve v uor. SI Nar. 2478 Les eintti pniJnik u1""^?,' Si»k6 (cheviot), bela obleka za ples • Crni ženski jopi "in nava jopica se pro4« ali zamenja z% moko. Poizve se: St. Petra cesta ti v ararski trftTlal. 2488 EBouMron njmiBka lib v Mariboru, 2 veliki stan ovan ji, man-zarđa, predvrt, zelertfadnf vrt, hkv, olinova razsvetljava, vodovod, kopal-na soba itd, at) or+tf». Ponnibe na taroaa Drftta, Marltor, 0ria4el{aste 1 2*70 f■ laanf— velik, dobro obranjen, s ■tlUIIII, 35 ploSCami, a* pra^a. Zelo priporočltiv za gostilno ali enako obrt, ker ima pripravo za vlofek po 10 v. Cena zmetna. Ogleda se v kavani .Ceatrar Sv. Petra aaslp itevt 37. 2489 Caaa^iifa« z ^10 dobrlmi izpriCevali HlpnUI, Zeli prerreniti mesto kot eospodinja, zna delati domaja in po-ttedelskadela. Gie tadi nakakšno aja-sčino. PlaCa po dogovoru. Najrair nen na HrvaSko. Dopisi nai se po-Simio podJEtve, St. teaa, Jertteva a)L SK/L Btatlr. L WMB ttttt^« 3419 f^ailB« ■a^a^hi 34-lehii dri. podurad-£BW PHHL Bik, lepe ztmaojoati ta aaimcgi auCtK žcH zsanjt zalado n^finTfjrai kl U iflMlt veselje a tatlo gutuudlujttfo ki alTai ter Mceko iako«. Cetjeoe po—dbe u atiao, M te vrat, Je poatatt Bt a^Mavflitlvo Swv. Navoda pod UdetI*_____________________ »434 Josip Jug ^■^V^Pf) WB pPSsaV HBBa%ai ■■ Wk- Mbjj taW — *>M ▼ aredlai ateatlT IB VI Poaaulbe pod ^FnlHta% gtl ta vrt»r|a ■otela »UaJoa*. 2367 tUfa oankai Mi M ^«- ^<» MpWMHI na grad 2/12 Wm #••!• tavasjesa tenu n Jt* II tUtt teke. Naslov pove aprav-ntftvo .SJovenskega Naroda-. 2456 1 aa#fri hl9li 2 Pten^MM k*bii i WMM 11111» hl 4 matnoj preSiCi so naprođaj. Poizve se Potjanska c St. SS.________________________2447 CaalavM ffths £e "">*"£« ^ hrano, ESIUflCld HBI, kafeia je lah stannliiia ^l\ najr«)e v odvetni&ki pisarnl. Nastop takoj. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 2479 Lepo OTtieaa srta Ju"k^Z\. 1 javo, posebnim vhodom in vporab> kooalne sobe. se atftfa taktj. Na^'ov pove upr. Slov. Naroda. 2490 lanrnabi ii* leoa om9r* za kn''^e nopltnlj |C • noćna omarlea, svet;'v.e podmizna preproga, kit ara, post"'ma pocriniala in slike Ptljattka c 2\V 24«2 MnVn't* dobra poštena, M l*e» za MIlttfliLi, na dezelo, stara 25-30 let Prednost imajo take ki se razumejo v gospodinjstvu. Kje, pove upr. Slov. Naroda. 2461 Itf a m za f no hišo ali in Irakarfca IhC le s r>lačo 70—80 K mesečno in 2 solMiiet s plačo 4—50 K mese?no. PonGd^e na gospo Jelka ir. NlktUtetić Ktna, Slavtaija. 2394 Bft a inrjn ii spretn ntsar Ponudbe % zahtevo plače nai te vr»o-§!'*jo na rudniSko ravnateljstvo v Ti-bovljab. 2450 Fr^Tiiitt Rirttini m mnA (Doppelaniistigmat) in en trtodf >O#r> V6 (Feldstccher) se proda. Krilevtlska altca I, dvariste levt, 2446 umiriM nn i ban 2£T"L gospodična. Prispeva tuđi z živili Cen-; ine ponuđbe pod „bnailttfia crsta/ 2453** na opravo .Slov. Naroda*. 2453 JdHi 19 11{B|E stih Prymath-Roks kokoiU najboljle zfmake jajfarice, raz-p^iUia a K 1*60 komad rroft povzetju *W plačllo v naprej. Klika Hataćtt. I4«lii|a«0f Itaim pajl m. t. 2422 fhfhtti tihftit se spreime eventu* jllfRHf ICBMI etno tuđi samo za popo!danske ure. Pismene ponudbe z zahtevo plače je vlož't' pod šifro: .Stavtol tekaik v ptsttl tredal Stev. 44, t Ljabljaai. 2493 CflUI Dnevno veCerno i^ranie na grla-■UyM sovir v javnem lokalu proti 3 K od ure se sprejme. Ponudbe poliljatl je na urravni-§tvo Slov. naroda do pod Večerno igranje. 2451 sviho izvežbanja v trg. stroki, stopiti v ve€jo trgovino z meSanim blagom. Nastop tako i ali nekoliko pozneje. Cenj. ponudbe cod .Trfvvski stfrađaik 23Ma nt upr. Slov. Naroda. 2366 Ittl BMtal 5-iIII II £>"?£ jetje brez nevarnostJ, Kapital bi se vplatal 1. aprila t 1., vtnil 30. sept t I. torej za pol leta, s 15 °/«. Po* nudbe pod .15 °/o/M07a na uprav. Si Naroda. 2497 )Mtt« MM Ali Mladenit, 27 let UMUM PHIII star, Jugoslovan, 2eli vstoptfi v svrbo ženitve v kore-spondenco z brhko gospico. Ceniene nonudoe s sliko pod .Mrk9/Ht\m na upravotitvo Slov. Naroda. Slika se vine._________________________2471 »fc 10 kg. n»ila» Dob« K 30*— co-Hll, Siljam po povzetju poitnlne prosto ter franko zaboj'ek. Pri odjemu več orig*nalnih zabojev popust. Dalje nudim tndi veCjo lMioftao zelo dobrega malCobnega mila, ter nad 100 J?!?0. hjastovlh todor Tvnfka liPJtal kaV^hll Gospod, star 2^ IM p>"ll let,tpreoMlcnfem, ieli v svAo zenttvc znanja s goapo-dično ali vdMPO v stamti »-JOfe, s posestvoai wM precejtaHai amS ieniem v dentrju. kl ima veselje i gttpodintjrom. Otiimte amooi M te vrne pod Jtkmmf ptMM leftet TMMdt* ŠIbJMbil 9HS I^^^^^HiB^Ht) >*l BtvUBOav ODVaBOB] im^MsVi shvcbjM bfVBtsiri octu* Meim liBBnBMkl aM Iraaotakl j^r^r. B BeBitflBjt SBIBBBjt, BHUB SXrOiBSB)IUI VpfBlBBJB |a Btvcdbo aahtevane pteBe ptd JL vmomtm obi. Slov* Kar. Premo9Okop duMttftBOlOL btaflo li kakovottL tik Baalaltike, je radi nastalib razmer na prodaj. NataaCacja pojasoBa daje S. littfctvtt. HUMjamt, Utrška ulica 29. 24» WtF DaMS S7. svečana 1919. "Val VELIKI PLESNI KABARET. v vtllkl toraal JtaMflta MIMA." Iii»l>k «h ft. ari sv. Vstop^M K 1S'—. 2494 ^k^A ^jw C Ba^ ^^ ^^, ft^ S 2bi ^k^ z vrtom in po molnostt Halllnfj nlSCl nek*J ^nljK2a v Ljub-■ ■VMIVII%bT ■■■v%bT ljani ili predmestju ozi-roma posestvo v okolici — kupim. — Ponudbe z natančnimi po kalio« la »»tevlM ln aekml strtle* ia arleer v psa^dollvk, ta« 3. ■•*•• rt •• «H dspolda« v treManl m Selo, t t*r»* *■• 4. bitm «b S. «H «a |«ta«m k«Uiv«ni. Povertenlk u lavna dela ln obrt: ______ teg. ¥. M—.m, L r. jTH Alfonz J. P. Gill^ r^ fp Wanda Gilly roj. pl. Milkowska ^R ^0 poroceno. ff 81 Ljubljana Lassnitzhfihc pri Gradcu fl M Višnjagora Montevideo (Jui. Amerika) M U dne s. suftea 1919. H R. Bras p»Bibalh eb»—tfli V# tanin »litirJDJI fiHilK kuke nađometIHo za ^ sveie in Špirit ^ Naprodaj povaod baez dovolflok. Poizknsne poM^tve poraboJkom ta te s ovojbIbo vređ. as*— fevBai Ivaaka p# p#VBaa]S. PrepaDaijaleenod5ig napre) ka> K •••—. bi «i|MB •« tS k§ -tapre] apoolataie e«i«i EiiM iajt«yrtfo za poaantzae provlače ob odjenu 500 kg. ftBpiodaJakcBi aasaaai bogat reklami mateiflai ■ Iadaatrita ia r»«po*iljev»lriica ^URAlT GnKtoCt (Otaa), Strauch#roasse 25t telefon 231. Mi VBjatajft gutft pmvizljBtriB aBttopstev ali niaaliai ?pnilMBii¥ vaoratv, se ni moči oziratL 3tf2