146
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Pri obravnavanji postave o samostanskih zadevah je vlada p ropal a. Pri 1. §. se je, dasiravno je minister nauka odločno izrekel se zoper to, sprejel dostavek (oziroma prememba) poslanca Fuxa, po katerem naselitev novih samostanskih družeb ni — kakor govori predlog odseka — odvisna od ^državnega dovoljenja", tedaj od ukazov dotičnega ministerstva, timveč od ^državnega zbora". Ta prenaredba poslanca Fuxa je bila v zboru sprejeta s prav veliko večino glasov in g. Stremayer je bil po tem osebnem propadu pri §. 1. tako omamljen, da je še le pri §. 12. se toliko opomogel, da je izrekel, da vlada te v odseku in zbornici poostrene postave ne more priporočiti cesarju za potrditev. Desno središče se pri speci-jalnem razgovoru ni vdeleževalo  in  je  s tem  doseglo
to, da so si ustavoverci, kakor se to v enakih slučajih navadno godi, sami med seboj v lase planili. Kako bi se ta „domači prepir" v hiši ustavovercev še le razcvetel, ako bi jih konservativci v vseh prašanjih same pustili! — Pri glasovanji se je pa tudi pokazalo, da cel6 štirje „ml a do si o venci" niso edini. Poslanec Dittes je stavil nek predlog, po katerem bi naselba cel6 že obstoječih redov se sploh ne smela dovoliti. In za ta predlog so glasovali trije ,;m!adoslovenci" (Vošnjak, Pfeifer, Nabergoj), dasiravno je dr. Razlag kot poročevalec zoper njega govoril. Dr. Razlag čedalje očitnejše kaže, da jadra na ministerski barkici.
—  Laško-tirolski poslanci državnega zbora so vvedli svoj predlog za samostojen deželen zbor v Trientu s „spomenico", ki naj dokaže/ da je tak predlog opravičen. Tej „spomenici" se pač podd znana beseda, da zamore eden norec več prašati, kakor deset učenih odgovoriti", pravi „Vaterland", in — prav ima.
—  Poslanec Vitezič in tovariši so v seji 29. aprila stavili do denarnega in ministra notranjih zadev vprašanje in se pritožili zarad tega, zakaj neka davkarska uradnija v Istriji ni hotela sprejeti vloge v srbsko-hrvaškem jeziku in zahtevala, da mora biti laško pisana? Enaka se je pripetila stranki pri nekem okrajnem šolskem svetu. To je zoper postavo o narodni enakopravnosti. — Kaj in ali sploh mislita ministra odgovoriti, to še dozdaj ni znano.
—  Tudi dr. Herbsta je slana po Avstriji iznemi-rila, kajti v zboru 1. maja je rekel, da cesarstvu našemu po vremenskih nezgodah preteklih dni žugajo velike nadloge. Kam pač so ustavoverci pritirali ubogo Avstrijo s svojim vednim klicem: „naprej!" če slabe letine enega leta prestati ne more!
—  Zanimiva je tudi interpelacija Wickhoffa, Giskre, Herbsta itd. do denarničnega ministra. „Kaj misli vlada storiti, da se v okom pride vsaki dan veči revščini, ki se kaže povsod pri nas?" -— No, kje je tiati hvalisani „volkswirthsebaftlicher Aufschwung" lanskega leta?
—  Zbornica poslancev je v „samostanski postavi" pritrdila neki spremembi zbornice gosposke, ker je minister Stremajer rekel, naj zbornica poslancev s prepirom z gosposko zbornico ne zavleče izgotovljenja te postave.
—   Govori se, da državni zbor prestane 8. dne tega meseca.
Turčija. Iz Carigrada. — 30. aprila je došel knez Srbski Milan sem. Sprejet je bil odlično. To potovanje je gotovo važna politična dogodba.