by $ 't*' • lAZA iBsenM alt ee sačasisajs pe & 1JP-cd em>rediMi psfifUgie pri večkratnih «aw®fi& •— popust „Stiraža" izhaja v p«» deäfek, sredo in pesdì Rokopisi se ne vwttefe péliiièees lifi« mm gsii^CfMsfeii IJiidsfta»» 2$ »rejništvom se mm* govoriti vsak d» ®» 11. do 12. iirs dopotóa* lèi ttsirilkn. Maribor* to© 31. decembra 1920. Letnik XJX j y Razmejitev pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. \ :V zadnji številki „Straže“ je razsodba poslani-gke konference glede državne meje pri Sv. Duhu o-značene kot naš vspeh. Zalibog, to ni vspeh, mar -sreč nov udarec in sicer prav občuten za nas. Naj »©koliko pojasnim obmejne razmere pri Sv. Duhu. Gorski vozel okoli Sv. Duha je za geograia in geologa zanimiv problem in ustvarja čisto posebne razmere. Dočim gre razvodnica med Dravo in Saka-ivo (oziroma Muro) do blizu Lučan popolnoma v ,vz -Sadni smeri ter dela jezikovno in občinsko m jo, se zahodno od Lučan med toök’ama 697 in 684 naenkrat obrne proti jugu, pri cerkvi Sv. Duha za par sto metrov zopet proti vzhodu, potem, gre v severovzhodna: in severni smeri proti lučanski okrajni cesti, katero preseka pri gostilni Kreuzwirt in gre še naprej w severni smeri do Lubi-brega (641), kjer se obrne proti vzhodu v Slov. gorice. Tako napravi pri Sv . Buhu razvodnica velik, podkovi podoben lok. Mirovna pogodba določa za mejo razvodnico med Sakavo in Dravo do one točke, ko se na razvodnici srečata lip-aišfei in mariborski okraj, potem pa gre državna mela v vzhodni smeri ob dosedanji okrajn i meli do Mure, 2© ta določitev popolnoma prezira kakovost tega kraja in ustvarja popolnoma nenaraven položaj in je zelo dvoumna. lesa, ki ga v veliki množini spravljajo k Dravi, Po -vsem pravično in naravno bi torej bilo, da so mejo potegne ali po bivši demarkacijski črti, ah vsaj ob meji davčno občine Veliki Boč in tako skrajša velik zavoj, ki ga dela razvodnica. S tem bi se rešila e -noiuost župnije, davčne občine in šolskega okoliša Sv. Duha. A poročevalec ententine komisije se ni zmenil za predlog naše delegacije in ni maral koga vpra -šati za svet o krajevnih razmerah, temveč si je delo storil prav komodno, določivši za mejo razvodnico in potem okrajno mejo. Nestvor, ki je vsled tega nastal, bi bila lahko popravila poslaniška konferenca, če bi proglasila za 'državno mejo dosedanjo okrajno mejo šele vzhodno od Lubi-brega. Pa ne! Okrajna meja jo državna meja že od Sv. Duha, 200 metrov od, cerkve. S tem se napraVi' velika zareza avstrijskega ozemlja v naše ozemlje globoko proti Dravi, raztrga se cela župnija in šolski okoliš Sv. Duha ter kafastralna obema Veliki Boč. Župna cerkev pride v Jugoslavijo, pa tik ob mejo, nova šola in pokopališče pa v Avstrijo! Mi izgubimo skoraj vso popolnoma slovensko občino Veliki Boč, potem katastralno občino Pesnica., face je leta 1910 bilo 54.14% (431 Slovencev in 863 Nemcev) Slovencev in Klanjec s 85.9% (376) Slovencev (63 Nemcev). V bodočo Veliko Nemčijo pridejo vrhovi vzhodno od Sv. Duha, ki tako obvladujejo celo Kje je tista točka, od katere naprej velja okraj- ........... ua meja kot državna? To vprašanje je razmejitvena | Dravsko dolino in Maribor, da so n. pr. na Petrovo 'teMBiaija 'predložila poslanički konferenci v Parizu, iz nekega griča lahko z daljnogledom opazovali do- Okraja se'srečala, na razvodnic* kakili 200 metrov hod regentov v Maribor. Videli so zastave in celo Se vzhodno od svetoduške cerkve, potem gre okrajna mola precej časa na jug in potem na sever in severo -.vzhod, dočim pogodba pravi, da gre od imenovane točke meja v vzhodni smer i. To je pa par sto .metrov od Lubi-brega nad Sv. Jurijem ob Pesnici . kjer se okraja zopet srečata ob razvodnici. Mirovni pogodbi je priložena karta in na tej k v rti državna meja res napravi mal zavoj, toda takoimenovani Kolarjev vrh (Kolar-Kogel 980) je zarisan v Jugoslavijo, dočim je doslej bil v lipniškem okraju, torej ta ikafia ne smatra v tem oddelku okrajne meje kot državne, ker bi drugače imenovani vrh moral biti za -risan v Avstrijo. Pogodba tudi določuje, da če je na torti kaj dvomljivo, odločuje besedilo pogodbe, tukaj pa pogodba izrecno pravi, da gre državna meja proti Ilari v vzhodni smeri, to je pa le onstran Lubi-brega, m pa pri Sv. Duhu. Na tem stališču je stala naša delegacija pri jMfzmfijltveni komisiji ter se je po pravici opirala tu- j. ‘Avstrija „lojalna soseda!“ Bodete videli: z dano raz-M «a splošno intencijo mirovne konference. Ta se je j mejitvijo se je ustvaril nevzdržljiv položaj in to bo belo oblečene d klice na dravskem mostu. Ta razmejitev je veliko bolj reakcionarna, kakor je bila vlada Jožefa II., ki je za te težko pristopne kraje ustvarila pri Sv. Duhu duševno središče , Mirovna konferenca leta 1920 je to delo razdrla in pahnila slovensko prebivalstvo v najneugodnejši položaj. Od občin Pesnica in Klanjec so že pod staroavstrijsko upravo spadali najvzhodnejši deli pod šolski okoliš Sv. Jurij ob Pesnici, kamor imajo k večjemu %,uri, v Lučane pa blizu tri ure. In po zadnrtm volilnem zakonu so ti kraji bili priklopljeni «užnošta jerskemu slovenskemu volilnemu okolišu. Vkljub temu so jih pritegnili k Avstriji. Da je odločitev v Parizu padla tako neugodno za (to jo Avstrija storila vse mogoče diplomatične korake, ker njej ni premalenkostna nobena ped zemlje. Našemu poslaništvu pa !se je najbrž cela reč zdela premalenkostna, da bi se pobrigal za to. Pa saj je aamreč načeloma držala etnografskih mej in določila Kot smernico pri določevanju mej, naj se čuvajo u -pravne enote in jemlje ozir na lokalne gospodarske razmere. Glavni del župnije Sv. Duha tvori davčna isibčina Veliki Boč, katero razvodnica deli v severni 3tt Južni del; slednji se spušča strmo proti, Dravi. V tfg občini je, leta 1910 tjilo 99.3% Slovencev (707) in Is pet N moev. Vkljub vsemu pritisku od svetne in cerkvene oblasti se je tu ohranil slovenski živelj. V ^gospodarskem oziru imajo ti kraji glavni dohodek iz Avstrija svoj čas dobro porabila, dà utemelji sv.,.,e težnje čez Dravsko dolino in še dalje ... F. K. Pismo is KoreSke. Nikdar predragi bratje, M ste ujedinjeni v lepi Jugoslaviji, še nismo mi koroški Slovenci obhajali tako žalostnih in burnih božičnih praznikov kot letos. Čimbolj je prekipevalo našo navdušenje, ki ste ga lahko'opazovali na naših taborih minulega leta, * I LISTEK. Peslednfl b«n Pravijo, da je z banom Laginjo izginil posted-ban hrvatski — prenehalo je dostojanstvo, ki je Sdo Vid začetka hrvatske zgodovine tako tesno združeno s pojmom hrvatske državnosti. Tega ali onega Hrvata bo bolelo, da je nova doba Jugoslovanstva požrla tudi starega častitljivega bana,'mi, ki'Smo pri #em popolnoma neprizadeti, ostanemo tudi spričo tega dogodka popolnoma hladni. Nam gre samo za sedanje praktične potrebe, a ne za stare zgodovin-alce spominke. Moj Bog !. koliko čast tkivih dostojanstev je že sedelo nad našim narodom, različnega pro izvoda in različne kakovosti! Bil je paša s tremi konjskimi repi v Beogradu, bil je vezir v Sarajevu, Kranjska 'je imela ves čas avstrijskega gospodstva .svojega „Landeshauptmann“. Seveda se vsa taka do 'stoj an st va glede svoje čast (live starosi' in skrivnostnega izvora ne morejo meriti s hrvatskim banom. iTo je zelo stara in- zelo častitljiva figura — obrske-ga ali pasjeglavskega izvora. Beseda „ban“ pride od «Bajan8, a to je bil naslov . najviših načelnik®v G. " brov, katere imenuje naša narodna pripovedka „Pa-sjeglavei.“ Imamo dokaze, da so Hrvatje bili nekoč pod nadoblastjo Obrov in ti so jim dali načelnika, katerega so v svojem jeziku imenovali bajana ali bazna- Ta najstarejši hrvatski ban, oziroma obrski namestnik nad Hrvati, je vladal na ozemlju, ki se je\ raztezalo približno od Raše v Istri do Velebita v Dalmaciji, Prvi ban je bil torej znak hrvatske suž -njosti. Ko se je razvila hrvatska kneževina, a še pozneje kraljevina, je moral tudi „ban“ priznati nadoblast kneza, postni je dostojanstvenik dvora, povelj-’ nik bojnih čet. Kolikor močnejša je bila država in kolikor vplivnejša kneževa oblast, toliko bolj brez -uplivni so bili dvorni dostojanstveniki in nosilcti banske časti. Kolikor slabejša oblast kneza, toliko obla- I stnejši dvorjani in drugi velikaši. Podoben pojav o-pažamo’ tudi po vseh drugih državah, Ban torej rti bil,znak moči, ampak znak slabosti naroda. Ko so se Hrvatje združili z Madžarsko. Hrvatski Velikaši so se nalašč pridružili Madžar j em, da bi lažje pod svo_ I jo nadoblast o obdržali ljudstvo. Domači kralj jim je. j bil preblizu in jim je preveč gledal na prste, Hoteli * so kralja daleč, ki M jim doma pustil, naj delajo , j kar hoöe'o. Plemstvo vseh dežel je bilo vedno sebič I no in izdajalsko» hrvatsko n| bilo- boljše, kakor poli- tem večja in lem globokejša je naša bol, ki tare sedaj naša razočarana srca. Zapustili so na« naši stari i boju osiveli narodni bojevniki, ker niso več življenj* varni in nas ostavili zapuščene grabežljivim in nikdar maščevanja sitim volkovom in izdajicama M mislijo sedaj, da nimajo nad seboj nobenega zakona i a nobene postave, ki bi jih ovirala v njihovem maščevanju . Slovenska pesem, ki je tako veselo donela pred kratkim po celem Korotanu, je sedai potihnila in vlegia se je globoka potrtost in tiha resignacija v sfati zavednih Slovencev. Jugoslovanska vlada 15.000 glasov, ki set Mi oddani za Jugoslavijo nikdar ne bo pozabila in ne zapustila, to so besede jugoslovanske vlade ob ponesrečenem plebiscitu. In te besed© nam zavednim Korošcem, ki smo bili pripravljeni za naše ujedinjepj-vse žrtvovati, niso izginilejiz spomina. Zato se obra čarno do vas, mili bratje v osvobojeni Jugoslaviji, in upamo, da celotni jugoslovanski narod nikdar ne,bo pozabil svojega rodnega brate, ki še čaka osvobojeni;.* in je sedaj vklenjen v težje suženjske verige, kuj feedaj poprej. Kako načrtoma in s kakšno satansko doslednostjo Nemci preganjajo in z silo zatirajo narodni živelj na Koroškem, nam priča, dejstvo, da hoče deželna vlada pod vsakim pogojem oropati ljudstvo inteligence. Z malimi izjemami je koroška deželna vlada odrekla vsem narodno zavednim učiteljem Korošcem sprejem v službo. Brez vsake utemeljitve jih kratko-malo odkloni in se jih hoče za vedno odkrižatL V popolnoma slovenske kraje kot v Podjunsko dolino pa pošilja vse polno novih, slovenščine popolnoma nez -možnih učiteljev in učiteljic, Üboga mladina, H.Jo bodo ponemcevali taki zagrizene!! "-v.-... Isto delajo načrtoma z našimi duhovniki.“ Veliko izmed njih je itak takoj po plebiscitu moralo za -pustiti Koroško, drugi, ki so še imeli dobro voljo o-stati na svojih mestih, tako dolgo preganjajo, pretepajo in psujejo, da jim je nemogoče obstati. Samo en slučaj, ki se je zgodil v najnovejšem času,, naj to potrdi. Gospod kanonik Stih iz Velikovca je šel po o -pravirih v Celovec, Od „Heimatdiensta“ najeti pretepači, k! pazijo na vse iz dežele dohajajoče, so ga do jansko na cesti napadli in pretepli. Isti dan so napadli v Celovcu tudi prejšnjega gerenia v Velikovcu gosp. Carfa in ga močno pretepli, da so morali osi -velega starčka peljati z vozom domov. Gospod župnik Treiber, mirna in blaga duša, ki ga vsak Slovenec spoštuje, je dobil od kn. šk. ordinarijata v Celovcu nalog, da mora še pred prazniki zapustiti svojo župnijo Sv. Rupert pri Velikovcu, drugače ga bodo s* silo odstranili, Zal, da je postal tudi škofijski ordinarijat v Celovcu pokorni sluga nemškega „Hei matsdiensta“, da Še on pomaga gromadlfi krivice na slovenski narod, kateremu odvzame zaslužnega fe* spoštovanega duhovnika. Večina drugih duhovnikov te bila na pritisk liemčurjev od ordinarijata prisiljena zamenjati svoje dosedanje župnije, tako da skoraj v nobeni župniji naši ljudje nimajo voditeljev. Ako si upajo Nemci in nemčurji delati tako z inteligenco, koliko bolj trpi še le slovenski kmet to delavec, M si znata Še manj pomagati. Dan na dan prihajajo pritožbe, koliko morajo pretrpeti od nem ~ čurskih sosedov in najetih pretepačev. Dan in noč sko, nemško ali Irancosko. Priznalo je madžarskega kralja, a njegov predstavite^ na Hrvafskem Je postal („ban“. Banska oblast je bila torej znak odvisnosti od tujega naroda, a prvi med domačini zatiralci lastnega naroda. Nekateri bani so se hrabro bojevati proti Turkom, toda to je b i boj za lastna posestva in dohodke, katere bi plemstvo izgubilo, ako zavladajo Turki, kajti po turškem načelu je samo mosti m za -mogel posedati ženilo. Ban torej ni domačega izvora, ni znak neodvisnosti naroda, dali so ga prvič Obri, bil je potem vedno znak slabosti države in odvisnosti od tujčeve pete. V zadnjih desetletjih je bil ban samo eksponent madžarske vlado, samo Jelačič je postal narodni junak,v a on Jo bil dunajski hlapeč, vsi drugi od začetkov hrvatskega preporodnega gibanja so bili izdajalci naroda, hlapci Madžarov, rènegati. Banski stol, katerega so umazali možje, kakor Kuen Hedervary In Čuvaj, ne more imeti v očeh'zunanjega sveta nobenega sijaja več. Razumemo, da ima v u -šesih nekaterih Hrvatov bansko ime še častitljiv odmev in se jim krči srce pri misli, da ne bode več bana Toda zgodovina pojde svojo pot in polagoma se bode navadil mlajši narod glodati na bansko stolico z drugačnimi očmi. moralo poslušati psovko „dol s čušU itd, nahujskana šolska mladina vpije za zavednimi Slovenci in biv -èbniì vzgojitelji., Ubogi, ki hö bili od nekdaj navezani na aprovizacijo odrekajo aprovizacij^ in jih povrh Se ■j asmehuiojrO- narodno zavednim delajo hišne preiskave, pošiljajo jim vsak trenutek orožnike v hiše poizvedovat, pobijajo jim okna v najhujši ziini. Ge se zavedni Slovenec vozi po železnici jih zasledujejo nem-' č irji. jim grozijo z umorom, jih pretepajo,, in izpostav z ijajo javnemu zasmehu. Nevedne ženske in drugo opravljajo za njih jugoslovanski denar, s Item da jih strašijo z lažnjivimi novicami, žigosanjem itd, S peli Jensko zlobo šikanirajo dosledno slovenske posest -uike tako dolgo, da tem upade pogum, da uvidijo, da jun v takšnih razmerah ih živeti, in marsikateri se •o dal prestrašiti, da je prodal svoje posestvo — za ničvreden nemški denar, Na drugi strani pa prirejaj« po vseii občinah kak „Siegesfest11, kjer si izberejo kakšnega Sloven -ca ali Slovenko izdajalko, ki se v znak sprave m mirnega skupnega življenja javno poljubljajo z aoto-I čnimi Nemci, jedo z njimi po jugoslovanski stari navadi kruh in soL Poštenemu človeku se studi taksno postopanje in.nimamo izrazov označiti takšno hinavščino. Proti zavednim Slovencem vlagajo neutemcije -«a tožbe, radi hujskanja, denunciranja itd,, medtem ko pritožb od Slovencev niti ne sprejemajo. Sodnik v .Velikovcu, neki nadut in neotesan Nemec, vpije nad obtoženci in jih psuje brez dokazov. Pdroča se nam, da je neka Kumer Terezija iz St Vida v Podjuni bila v Celovcu napadena od nem-čurskega posestnika Lipana v. Kamenu in pobita fla ila dq nezavesti, hotela vložiti tožbo pri okrajnem so clišču v Dobrlivasi. Znani nemčurski sodnik dr. Ehr lieh jo vpraša česa želi. Ko je tožilka povedala, kaj se ji je pripetilo, so se začeli vsi uradniki in doktor Ehrlich ubogi ženski smejati. Ko je dr, Ehrlich iz -vedel, da se je to zgodilo v Celovcu, je odgovoril, da je v Celovcu tudi sodnija in da tam lahko toži.. .Toženec in, obtoženec stanujeta tukaj. Dne 16. decembra je šel Tomažič Matevž pd. Lah v St. Vidu k Taschek Antonu, predsedniku prehranjevalnega odseka za občino, ter prosil, da bi se mu dovolilo jemati moko pri aprovizaciji, Taschek je odgovoril, da takim ljudem ne morejo dajati moke, ki si lahko sami pridelajo,. Imenovani ima približno dva hektara njiv in 6 oseb za preskrbeti. Polje je nero -dovitnq in hribovito, na kar mu je Taschek odgovoril: „to mene nič ne briga!“ Izmed mnogih slučajev, ki so s pričami vred na razpolago, omenimo tukaj le enega v dokaz, ka ko zaupniki Heimatsdiensta napadajo na potovanjih r uše ljudi in jih. pretepavajo. Dne 22. novembra 1020 ja šel Jernej Anko iz Mline obč. Rikarjavas v Celovec, da obišče tam omo-ženo sestro. Na postaji Rikarjavas je nahujskal škocjanske nemčurje Srienc Josip pd. Lipš v St» Vidu, ■la. so ga napadli, ker je služil pri orožništvu. Izmed • jih se je posebno odlikoval Drčejev Florijan iz Ldinjevasi, M ga je klofutal, da mu je tekla kri, brcal z nogo in ga nazadnje,vrgel iz vlaka. Orožmštvo v tem slučaju ni hotelo nič ukreniti, ker baje ni imel nobčne rane. Zavednega Slovenca Urbana Peser so nemški orožniki zaradi njegove zavednosti gnali iz Dovfaer-skih gor do Velikovca vklenjenega. .Tako izgleda o-i.akopravnost v Koroški. In kaj pri vas v Jugoslaviji? Ali se ne more j omagati ubogim Korošcem s tem, da vrnete vašim Nemcem milo za drago. Koliko notoričnih hujskačev ui,zaupnikov nemškega Heimatsdiensta se mirno spre. l aja ob naši meji v Jugoslavijo, verižijo in trgujejo a njim se nič ne zgodi. Oni rujejo in hujskajo še zdaj očitno proti Jugoslaviji. Naše oblasti pa iso to mirno trpe. Korošci morajo neznosno trpeti pod naču tost jo nemških uradnikov in se pustiti pobijati, če ravno se niso pregrešili z svojo narodnostno agita -ti jo za časa plebiscita zoper noben obstoječi zakon* V Jugoslaviji pa smejo očitno izvrševati temni l'emeriti svoja protidržavna rovarstva, kljub vsem obstoječim zakonom. Caveant consoles, da ne bo zo- * ek prepozno! Koliko nemškutarjev in nemških Židov itela bogate' dobičke, koroški begunci pa hodijo od t raja do kraja iskat službe, in nihče se ne pobriga za- nje. Tako n. pr. koroški begunec Turko Jurij, ki m bil pri Malem St. Vidu zapoden od nemčurjev «ioji na cesti brez vsake podpore — brez službe. Ce i-i se mogla dobiti za njega kot rekonvalescenta kakšna lažja služba, se prosi da /mu naznani naslov na begunski odsek, Vinko Möderndorfer, Dravograd, I-.slotako se slovenski podjetniki naprošajo, da naznanijo isto tja, Če imajo kakšno primerno službo na raz l olagd. Zima je, brez dela in brez gmotnih sredstev stoje begunci, ki so žrtvovali najdražje, domovino, iakorekoč na cesti, a dostikrat se morajo prepričati, 4a se jih gleda po strani, in če zaprosijo kakšno podporo, .se jim dostikrat hladno reče: Pojdite nazaj na Koroško, Žalostno, a se je opetovano zgodilo, S tem postopanjem se mora z silo izbiti takšnemu n©-sročhežu še zadnji idealizem in navdušenje za na - ”0(1, " : !■ itili"- zadev®: načelnik Rus Čjčerin, članov 1'?, Judo v 14, 1 Armenec, 1 Lotiš. 1 Nemec. 4. Finance: Članov 80, Judov 26, Rasa 2, Lotiš 1 Poljaki. 3. Pravo: Judov 16, Armenec 1, Raa 0. 0, Zdravje: Judje 4, Nemec 1, Rus 0. 7, Prosveta; Ju* lov 44, Rasa 2, ostali Nemci. 8. SocljaSoa polivka: sami Judje. 9. Stavbe; Judov 7’ Nemec 1. 10/ Komisija za preiskavo bivših carskih činov* aikov: Judov 5, Rusa 2. 11. Komisija, sa preiskavo umora bivšega carja: Judov 7, Rusa 2 in Armenec 1. 12. Komisija m obnov® mesta Ja-roslavlja; sami Judje, 18, Rdeči križ: Judov 8, drugih nič. 14. Vrhovni svet splošne uprave: načelu! k Rus Rakov, Judov 45, Rusov 5, Nemci 3, Lotiša 2, Armenec 1. 15. V osrednjem odboru V. vseruskega kongresa Sveta delavcev., vojakov, kmetov In kozakov je bilo 62 članov (Judov 48, Rusov 6, Lotišev 6, Armencev 2, Nemec'1, čefe 1, Gruzinec 1, Mongolec 1, Karajit (stara židovska sekta) 1. Vegeto JVoeo teto h%ii seoßim mmroémiiimm mveđniŠŠeo (n tpraeništvo Mm&e. Pnevne testi. Politični prejietlj fffigegiavtja. P a š i č je poverjeni mu mandat za se -stavo nove vlade vrnil regentu. Demokrati so bili u-verjoni, da bo sestavljal za Pašičem vlado Ljuba Davi dovlč, a so se tokrat vrezali. Regent je izrazil Pa-šiču željo, da se naj radikali ter demokrati med seboj sporazumejo. Vsled te posredovalne želje regenta prevladuje mnenje po Beogradu, da bodo demokrati popustili glede svojih zahtev po portfelju agrarne reforme, ' ' ■■ ' ' L \ Z e danes lahko beležimo kot uspeh opo -zicije — spremembo poslovnika. Za 29, t. m. je bila sklicana seja načelnikov vseh strank radi spremembe poslovnika. Do tozadevne se je ni prišlo, pač pa so predložiii načelniki klubov predsedništvu pisme -r im potom predloge o izprememai poslovnika. Jugoslovanski klub zahteva kvalificirano večino in prisego po sprejetju ustave.. Muslimani so stavili zahtevo uvetret inske kvalificirane večine in izpremembo še-sterlh členov začasnega poslovnika. Zemljoradniki še niso izročili spremembnih predlogov. Socijalni demo-kratje so za možnost, da zamore tudi opozicija zavzeti svoje stališče v vseh vprašanjih in da je potreben njen vpliv pri sklepanju ustavnih zakonov» So -djallstični predlog je predvsem naperjen proti besedi tu prisege, ki .bi se naj glasila: „Jaz (ime in priimek) se Obvezujem z vso svojo častjo In vestjo, da hočem svoje poslansko, delo vršiti le v dobro narodu in edinstvenosti države.“ Demokrati pa predlagajo da se dopuste pridržki glede prisege. Hrvatska zajednica je imela 29. t, m, svoj sestanek v Zagrebu, na katerem so bile zasto -pane vse županije po »svojih odposlancih. Pri tej priliki so sklenili zajedničarji, da se podpira delo radi-reveev, v kolikor je krito s programom Zajednice» Zborovalci so sklenili tudi resolucijo, ki naglaša, da mora biti našabodoča ustava delo sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ustava pa, ki bi bila sprejeta brez trobratskega sporazuma se ne, more ' smatrati kot obvezna za Hrvate in Slovence. Po tej resoluciji, hi je bila sprejeta na predlog poslanca Segviča, so bili sprejeti še strankini Statuti in je bil po teh Statutih izvoljen predsednikom enotne strànke bivši ban dr. Laginja, podpredsednikom pa: dr, Larkovič in dr. «Papratovič. Zborovalci so izrekli tudi zaupnico Narodnemu klubu kot parlamentarnemu zastopnika Hrvatske zajednice. Italija. Uradna poročila iz Reke javljajo, da je d’Annunzìjo uklonil svojo samodržnost pred bloka-dno premočjo. D'Annunzi o je odstopil od svoje ro-gence in izročil vlado reškemu občinskemu sveto Po'odstopu D’Annunzija je reški župan javil generalu Cavigiii pogoje predaje-in ga zapros i za sesta nek. Caviglia je pristal na ta poziv in odredil sestanek v Opat ,i v vili Gisella, kjer so ©p sestali zastopnik generala Caviglije* reški župan Gigante in ka- petan Borst-Ventur, Zastopstvo generala Caviglije m zahtevalo brezpogojno kapitulacijo ter priznanje ra-pallske pogodbe. Po teh predanih pogojih so zastop-■ j Ud Reke odšli in se zopet vrnili z odgovorom, da opušča d’Annunzi jo vsak odpor JLn je za razorožitev iegijoharjev. S tem odgovorom se pa ni zadovoljilo zastopstvo Caviglije, ampak zahtevalo d’Annunzijev podpis, id bi potrdil sprejem kapitulacije. Pogajanja za d’Annunzijev podpis so v teku, dovolilo se je samo kratko premirje» Po razglasitvi premirja je za -vladat na fronti mir. Italijanski parlament se je posve -io v al radi dogodkov na RekiJ Parlamentarni zastopniki so sklenili, da se skliče zbornica, ki bo podala svo,o izjave o reških dogodkih. Radi zadnjih reškilt dogodkov bo zboroval tudi te dni laški ministrski svet, V Zadru in v od Italijanov zaseden m ozemlju je sedaj mir, ker so razoroženi vsi arditi in za -plenjeno vse orožje po stanovanjih zasebnikov. Razpuščene so tudi vse bojne organizacije. Novi zadrski guverner je zagrozil zatreti vsak protidržavni puČ nasilnim potom. politična poročila. Lici ad ja 9 kom ni tičnem radikalizmi!. V Beo gradu se je osso vala stranka „radikalnih komu* uis^ov. Na dan sv. Štefana prvega mučenika so m izlegli v gost Ini pri „Črnem Orlu,“ Svoje delo so pričeli s tem, da so izobčili S mo Markoviča, predsednika kluba komunistov, ia vse ko raunističae poslance iu se izjavili, da ne priznavajo sedanjega vodstva stranke, ker so prekršili osnovna načela komunistične stranke. Udeležili so se namreč volitev iu s tem sodelovali z „meščanskimi“ strankami, radikalni komunisti pa poznajo samo eno takt ko in to je' priprava za revolucijo. Obenem j8 stopilo v B ogradu skupaj aekaj socialističnih vodite jev, ki so bili izklju feni iz komunistične stranke radi svojega pre-inajhaega radikalizma in ustanovili novo socialistično stranko: centrum. Cepljenje komunistov ise torej dobro razvija Judje med buSjševiki. Solidni angleški Ust .^Morning Post“ je priobčil statistiko Jodov na vodilmh mestih pri ruskih boljševikih. Po tej statistiki, katero moramo smatrati za zanesljivo, je nn Rink e m: 1 v vojaem k»misarija a načel nik Jul Troekij (Bronsfce n), članov 43, izmed njih Judov 34, Lotišev 8, Nemos 1, Rus 0. 2. komisarijat n tranjih zadev: načelnik Jud Žiuov jev (Apfelbaum), članov 64, Judov £5 drugi so Lotiši, Armenci, Nemci ia 1 Poljak. 3. Zunanje Strabèt stane zm četa teto 190 S» za pot teta Go Ä, za betet teta Go JE» mesečno M9 S. V Inozemstvo stane celoletno S.»o S. Me pozaOite oOmovttš naročnine o pravem basu. Prihodnja številka „Straže“ izide radi praznikov v torek. Dr. Žerja i v spentiti! Izdajatelj „Jutra“, Mv-Si predsednik in poverjenik v deželni vladi za Slovenijo ter sedanji narodni poslanik v Beograda je gotovo že zgubil iz spomina, kdo je pri pogajanjih z dr. Kaanom v Maribora zakrivil, da smo zgubili železnico Spille—Radgona, M n&m je zabarantai Apačko kotlino itd. Dr. Grega je tedaj sanoiastno pričel pogajanja s Kaanom. Oil je popolnoma desinteresiran in desorientiran o razmerah in položaja oh Mari. Še svojih prijateljev dr. Rosine iu generala Maistra ni vprašal prav nič za svet. Zakaj bi neki to? Saj je «n veliki a grom er kur despot dr. Grega vseveden. Saj so mu graški Nemci dajali „zanesljive* informacij©. In od tega časa naprej se je začelo ono nesrečno kravjo barantanje za Radgono, špilje, za železnico Špilje—Radgona. Prvo podlago za to barantanje je dal slavJ agromerkur dr Žerjav, Pred temi pogajanji smo še imeli Lučaoe, Cmurek, bližal se je čas, ko bi bili zasedli še Širas, Ernovž in Lipnico. Ker bo kmalu obletnica tega zgodovinskega barantanja, ti kličemo: Slava tebi veliki talent pri barantanja slovenske zemlje ! Kako dolgo bomo Se gledali? Graška „Tagespost" je prinesla v svoji 357. številki od dno 28. dec. ro^focijo, ki so jo, kakor že znano, Stavili ptujski neuiškutarji ob priliki svojega zborovanja v graški so m dvorani Südmarke. Po razmotri van ju, kniet ega namen je bil, proučiti vse možnosti, ki bi znafo priti glede „rešitve Ptuja izpod jugoslovanskega jarma“, so prišli do sledečih zaključkov: „Senžermen.Ai mir je pridel.il Ptuj in z njim vred velik del nemške zemlje p!) državi SHS. Ali naj zgubimo upanje na zopetno združitev s Spodnjo Štajersko? Ne! Av»tolja je poslala članica Zveze narodov, njen glas morajo, slišati, krivica se mora um&niti pravu sdm ) » llofjbe narodov Pred kratkim je bilo čitati, da nauc-rava v.ada Tavstrijska) na konferenci Zveze narod)v d meči spremembo južne meje potom plebiscita. Kak>r je bila ta vest tudi razveseljiva, tako žalostna je M’.a # ravno glfede Ptuja. Ptuj je ostal spet pozablja. Mi ' Ptujčani protest'rafno slovesno in odločno pril pod-jarml en u. Stoletna zgodovina je družila Sta-oree ^ eni veri in brez razlike. Od tega ne odneham). Zahtevamo, da vodi avstrijska republika v teh razoltatiU zgodovinskega in gospodarskega razvoja natanoue račune, da bo cela nemška, dosedaj v posmeh vs dkl samoodločbi raztrgana dežela združena v nedeljiva Štajersko. Avstrijska republika je po polomu v svoji skromnosti (?) zahtevala samo (!) sodne okraje Maribor, Ptuj, Marenberk in Svf Lenart. Njena S’et® dolžnost je, pridobiti potom glasovanja vsaj to, kas je zahtevala že ob polomu. Zbrani Ptujčani iz mff!« in dežele stavimo v imenu celokupnega (!) prebivalstva, ki ga zastopamo, sledečo zahtevo, naslovih:)® na avstri.sko zvezno vlado, štajersko deželno vlado« in deželni centralni urad: Pri Zjvezi narodov ;e zar-htevati združitev mesta Ptuj z okrajem v ono oono* ki bo s pomočjo glasovanja odločila, ali ima optati Se nadal e pod jugostovansko oblastjo, ali naj am vrne svoji materi. Plebiscit bo dal —* in to je neä’) svete prepričan'e, — pravi odgovor: nazaj k materni deželi I Nočemo äiü tujci v tujini, temveč ŠtajtUBvl včt® l'V ■'3 Iv 1#2©, Sira?* '1* • -*• Izpeljava akcije „Vertretung der Petbm-«-* '3^ ; bila poverjena strupenemu ptujskemu renegatu Dolesehellu (Dotežalu) In deželnemu uradnika WeissenjSteinu, .sinu ptujskega krčmarja. Kako (tòlge % bomo redili to gadjo zalego v naših spodnještajerskih ‘ gnezdih ? Ugotavljamo,'’da je Ptuj domena slov. frakariid. 'Ako bodo stegnili nemškutarji svoje prsta j»o Ptuju, bodo krivi naši „državotvorni“ ptujski politiki, ki mobilizirajo proti slovenskemu klerikalcu, a pestijo nemškutarju rovariti po poljubi in ne vidijo Damoklejevega 'meda nad lastnimi glavami. Dokler se ne bodo1 našo oblasti zganilo in posvetile, protklr-žavncjn« -rovarjenju nemškutarskih petelinov Vößjo •pozornosti, ■ se takim stvarem ni čuditi. G. Otmar, ali life vidite starega Weissenstoitia?' Sin je v pfiprav-'jjalnem- odlio.ru za „odrešitev nemškega Ptuja“, ä Vi b vsem teni ne. veste ničesar ? Afcq odvzamete očetu gostilniško koncesijo, mu niti ne, storite kaj hudega . G. glavar, kako dolgo boste Še gledali ptujske geritane? Pričakujemo energičnih odredb, ki bodo po stavile .Ornikovo kliko pred fait accompli. Toliko, da ?? razumemo! Pfesf —- „Fettass?“ Kakor vsa znamenja kažejo» s® 'pripravljajo naši „narodnjaki“ na veliki iogodek. ¥ vsoti prijateljskih krogih gojijo nemih© k©BV©rzapiJò s tako vnemo, da se mora $ov©k ’ros' fediti požrtvovalnosti, ki jo do prinašajo v ta svrho. Ta nepotrebnost postaja res nerazumljiva I Ali se boji morda naša inteligenca, da bi stegnila pozabiti „die zweite Landeaspra-she ?" Sramota 1 ,• Ko bl no bilo okoliškega prebivalstva, ki še varuje slovenski značaj Ptuja, M še doživeli, da bi Ornig napravil s svojimi nemškutarji iz Ptuja drugo „Reko“ po D’Annun-zijevem vzoren, ker je naša liberalna inteli gen-ea Se vsa v objema ptujskih Velegermanov. Ke-daj foodo zginili dosledno germanski hijerogJifi a la ■ „1L Friedrich“? Gospod okr. glavar, tu i mate dovolj terena za „državotvorno“ politikovaoje ! 'Pa radikalno, ako nam je dovoljeno presiti ! ^Sažseski- štrajk in militarizacija. Vlada je radi rudarskega štrajka zagrozili} z militarizacijo rudarjev. V danem slučaju je ta grožnja nepotròtnn* in škodljiva. Gotovo ima tudi država pravico, da kakor vsak drug organizem brani svoj obstoj. To mora priznati vsak, tudi če ne priznava, opravičenosti sedanjega državnega: Veda. Tudi vlada" sovjetov posega k nasilnim sredstvom v boju za svoj obstanek. Milita -macija je pa poslednje in jako ostro sredstvo, ki se siga uporabljati samo v skrajnem slučaju. Z njim sme •država- braniti samo sebe, ne pa posameznih kapitalistov.- Premog spada k najpotrebnejšim predmetom in država bfež njega ne more živeti. Alto bi ntdàrji «aštrajkali za to, da vržejo državo in bi ne bilo proti temu nobenega drugega sredstva, bi militarizacijo o> dobrava!!. Jasno je pa, da v danem slučaju njihov Štrajk,.hi naperjen proti državi, kvečjemu zumeremo reči, da so njihove zahteve pretirane. Toda to je reč baiantanije, ne pa vojaške pesti. Istotako je jasno, c!i!e -vati,- da bo tudi skrbela za kulturne potrebe rudar - a če treba, se mora k temu prisiliti. Cen paini sp avi monopolov v Beogradu. Koncem mesca avgusta sta vložila invalida gg. Geč in Gnus kot lastnika glavne zaloge duhana v Maribora v svoji zadevi prošnjo na centralno ispravo v Beogradu. Dobro vem, da je b la ta jpri fin ravn. v Maribora m fin. del. v Ljubljani ekspeditivno rešena, da pa leži sedaj že več kakor 3 in pol mescev na miži odločujoččega načelnika v Beogradu. Dvakrat — začetkom oktobra in začetkom novembra — sem naprošen kot takratni posanec v Privr. Nar. Predat, osebno urgiral rešitev in obakrat sem dobil zagotovilo, da bo prošnja takoj rešena in prosilcem ugodeno. Sedaj je konec leta In rešitve še ni. Mislim, da g. odločujočemu g. nače niku in tudi g. glavnemu direktorju ne b<» ljubo, ako javno povem razloge, zakaj se rešitve pri ceatralai u-pravi monopolov tako nedopustno zavleče]». Prosim tem potom rešitev. V Mariboru, dne 29. december 1920. — J. Vesenjak, profesor. Umrl je na jetiki 28. decembra v starosti $8 let učitelj v Brežicah, Rudolf G *bec. Bolezen je nakopal v vojni Svetila mu večna luč t Nekaj o volitvah v Laš*eai Ugtt Volitve, ki so bile dokaj zanimive, so hvala Boga za nami. ¥a volišču Marijagradee, kjer je predsedoval gospod vskaltant Klenovšek, je volilo 300 Pollice v — med tem ko je prišlo na volišče Sv. Krištof La- •ko v Istem času komaj 180 volilcev na vrsto, M nam še popolnoma jasno, iz kakšnih „vzrokov“ so gospodje tako vestno zavlačevali glaso-anje. Najbrže so si mislili: čim več jih ho šlo domov, ne da'bi oddali glasove, tem bolje bo za nas! G. demokratski kandidat Elsbaeher so pa v svoji demokratski navdušenosti dali nabiti pri trgovini veliki plakat, ki je sramotil ir. Antona Korošca, češ, da j© gonil med vojno naše ljudi v trelske jarke. Ali Vas ni sram, g. Eisbacher, ko Vas moramo radi tega nekoliko ceradi opominjati na ognjevitost, s katero'ste propagirali podpisovanje avstrijskih vojnih posojil? Na one čase, ko ste igrali žalostno vlogo avstrijskega inkvizitorja, se najbrže tudi ne spominjate več. »prostite torej, ako Vas opomnimo na suha dejstva. Zapomnite si, da je metanje kamenja iz steklene hiše skrajao drzna Igrica. — Odkar so socijalnopatrijotfčni poslanci začeli igrati v Belgrado ponižne sluge demokratov, ni med njihovimi volilci v našem kraja opaziti nič več tiste ga ponosa, s katerim so tako objestno stopali v volilno borbo. „Živela republika!“ in prisega kraju, to pač ne gre v en Žakelj! Ofsrbffliua v bolnicah povišana. S 1. januarja ho oskrbnioa v bolnicah povišana In sicer bo znašala: V Mariboru in Celju dnevno za 3. razred 80 K. za 2. razred 120 K in za 1. razred 200 K. V Slovecjgradcn, Brežicah, Ptuju in v Morski Soboti pa za 8. razred 25 K, za 2. razred 60 K in za 1 razred 100 K dnevno. Vojaški fas a ever. Dne 30 t. m. so se vršile v okolici Zagreba velike vojaške vaje, katerih S0 je udeležila celokupna garnizija. i V bosanskih rudnikih krvavi boji. Ker so se i med bosanskimi stavkujočimi rudarji pojavili boljše -\ višku agitatorji, je dobila rudarska stavka popolnoma j pol)ličen značaj. Komunisti so se pripravili na krvav I odpor. V Kreki so proglasili sovjetsko vlado. Izselili i' so se iz rudarskih hiš v sosedne vasi, zlasti v Lip -i meo ih HuSinjel Ko se je 28. decembra približala Hit-: sinju orožniška patrulja,^ so začeli komunistični rudarji streljati na njo. Dva orožnika sta bila pri tem ustreljena, tretji pa smrtno ranjen. Alarmirano vo -jaštvo je obkolilo vas in pozaprlo 60 rudarjev; med temi jfrrteiH^F hfejMjši 'boljševišln agitator Jokovič. Vojaštvo je našlo v vasi 4 strojnice, zelo veliko pušk Sn večjo zalogo streliva. V vasi Lipnica je vojaštvo pozaprlo nad 30 komunističnih rudarjev, ostali so pa zbežali. V rudnikih v Banjaluki je še stavka splošna, Fo drugod se je vrnilo na delo veliko število stavku-? ječih rudarjev. 'i Konec đ’Aimuuziađe v Dalmaciji. V Zadru so J se dne 28. decembra d’Annunzijevi arditi zabarika -dirali v domobranski vojašnici in v nekem drugem poslopju. Civilni komisar je poslal arditom ultimat, da se morajo udati do 3. ure popoldne. Ker so ob določenem Času niso hoteli udati, je pričelo streljati vojaštvo. Z dvignjenimi rokami so arditi pribežali iz za-j barifeadiranih poslopij. Njihov poveljnik je navidezno izvršil samomor, kajti samo z bodalom se je lahke ranil na koži. Ardite, 300 po številu, so uklenjene pospravili v Jakin. Pri tem tepežu je bil 1 vojak ubit v gostilni, 1 karabinerja je usmrtila bomba in žensko, kat ra je gledala iz okna, je zadel strel iz puške, V Zadru vlada sedaj mir. Razkritje fašistovske pobune v Trstu. „Lavoratore“ poroča o izsleditvi skrbno pripravljene zarote fašistov, ki so nameravali inscenirati v slučaju , ; da se začno sovražnosti pròti Reki in Trstu, nevarno pobuno. Našlo se je velike množine bomb, dinamita, municije itd. Fašisti so bili z d’Annunzijem v zveza Poročila „Lavoratore“ so z ozirom na omenjena razkrit a zaplenjena. V afero je zapletenih več odličnih oseb. Preiskavo vodijo jako tamo. Generalna stavka v Beogradu in Zagrebu. V omenjenih mestih je izbruhnila generalna stavka, ki jo ,i6 vpj?izorilo centralno vodstvo komunistov v znak protesta proti nameravani militarizaciji rudniškega delavstva. Stavka bo trajala 24 ur in je demonstrativnega značaja. Vlada je izdala potrebne odredbe glede varnosti. Ustavitev telefonskega prometa. Med Zagrebom in Beogradom je ustavljen na dan 29. t. m. privatni telelonski promet. Ustavitev je v zvezi % enodnevno generalno stavko komunistov. Izjednačenje za o « v Posebne komiaje pripravljajo v mmistarsfevu pravd8 gradire, ki bo službo Izjednačenja zakonov Prof dr Dolenc sodeluje v komisiji za kazenski zakon, vseučiliški prof. dr. Krek oa v komisiji za civilno pravo. Zgor la pa Mn Ni Reki je zgorela velika tvora c i papirja. Rizeu.tega je zgoreo več javnih in privatnih poslopij. Mìtr’jiva zho niča Čiški državni zbor je pričel zadnjo sejo pred Bož čem ob 4 uri zjutraj. To je pač menda edini slučaj, da bi narodni za- stopniki zborovali že tako zgoda?, a še pri mrzlim zimskem Času! Morali so namreč zaključiti še celo vrsto važnih zadev, ki so se zakasnile radi nemška obstrukcije. Hoteli so pa dovršiti l delo do 7. ur8 zjutraj, da doba slovaški poslan-I ci vlak, ki jih odpelje domov na praznike. Pri I nas bi pa najbrže rekli „ima vremena“ i» odložili delo čez praznike. Iz Hlarlbom. Shod SLŠ se vrši - pondeljek 3. jan. i92f 6S osmih zvečer v dvorani Strokovne zveze. Somišljeniki pridite vsi! Govori poslanec iz Beograda. Glasbena Matica v Mariboru priredi 5. jan, pmsni venček, na katerega opozarjamo naše občinstvo. Podrobnosti prihodnjič. Glasbena Matica v Mariboru vabi pevce, da m na povabilo Slovanske čitalnice v Maribora udeleže nje Silvestrovega večera v Narodnem domu. „Nežia z Bleda“, Igro s petjem, priredi v nedeljo 2 jan, skupina JSZ v Maribora v Splavarski ulici 4 ob petih popoldne. Vabimo naša somišljenike naveliko udeležbo 1 Za Ljndsfeo kuhinjo v Mariboru je daroval g. Rudolf Welle večjo množino drobovine, ocvirkov* i:i 275 komadov jetrnih klobas, tvrdki Predovič i i Popovič drobovino in glave goveda, tvrdka Franz pa 40 kg testenine. V imenu ubogih prisrčna hvala!! U adniš ?u denarnih zavodov in industrijskih podjetij. Prihodnje strokovno predavanje DZU se vrši v torek po Novem letu, t. j. dne 4. januarja 1921 ob 19. (7) uri zvečer in sicer iz trgovskega io meničnega prava. Lokali isti, kat dosedaj. Izpred sodišča. Uboj srbskega vojaka in razredna pravičnost. i Socijalisti se često oglašajo zoper razredno pra« v sim ost, oziroma razredno krivičnost, ki vlada v nasi človeški družbi, in to popolnoma po pravici; To se j*- pr»> kar pokazalo to>»! pri sodri radi a noj a' srai. vojaka v Mariboru. Trije vojaki gredo na izprehod, bili so vsi iz podoficirske šole, torej brez dvoma bolj into J ge ritni in disciplinirani ljudje. Med potjo zagledajo jabolka, in ih nekaj poberejo. Storili so torej delo, «d s stališča našega katoliškega katekizma ni čisto nič slabega^, niti majhen greh. Toda dotični vrt je bil sni -čajno last nemškega barona Twtekla. Ako bi pobrali jabolka na' vrtu dobrega Človeka in bi jih gospodar-videl, bi jim želel dober tek in jih še par doložij. Ce bi jih pobral na vrtu revne ženske, bi k.večicmu nekaj godrnjala ; ako bi jih pobral na vrtu kakega sitnega kmeta, bi jih šel naznanit na poveljstva m bi donili ostro kazen. Vojaki so bili pa dobri in razumni, videli so, da je vrt last bogatega človeka >n si mislili, da je^gotovo najmanjša škoda, ako jih njemu vzamejo. Letošnjo jesen je bilo toliko sadja, da so mnogi krnele potegnili zanj stotisoč kron :n ša več. Koliko je potegnil za svoje sadje baron Tvrick!, . ne vemo. Za ta dobiček se ima poleg Bogu, ki je da! dobro letino, v prvi vrste zahvaliti srbskim vojakom, ki so nam ustvarili Jugoslavijo. Ako bi Maribor spadal pod Avstrijo, bi dobil za sadje kvečjemu nekaj ničvrednih avstrijskih kron, če bi mu avstrijska Untimi ne pokradla vsega. Ako se fantje v gostilni napijejo in med seboj stepejo, potem so pa zopet prijatelji, dobe po 2 ie«.; in še več. Toda to je navadna proletarska druhal. Ako služkinja, ki je pod pritiskom nezdravih socijalnih razmer zašla na napačna pota, pokrade gospodinji o-bleko, dobi dve leti in še več. Toda to je navadna proletarka. Nedavno so v Ljubljani obsodili na 2 leti ciganko, ker je v trgovini nekaj pokradla. Ukniaeno blago je bilo vredno nekaj čez tisoč kron, torej par predpasnikov in nekaj robcev. Toda etganka je bila pioietarka. Velikanski milijonar Knez je pa prodal 20 vagonov popolnoma pokvarjene moke in pri tem zaslužil mnogo milijonov. Obsojen je bil na tisoč kron kazni, toda višje sodišče je to kazen razveljavila, češ da je previsoka, ker sodnik ni upošteval njegovega, socijalnega stališča, kajti bogataša je treba soditi mhc.še nego reveža. Tudi zapora mu niso prisodili z izgovorom, da bi ga zadelo kot bogataša petalo * Revno branjevko pa, ki je od njega kupljjuo moko dalje prodajala, čeprav se je šlo za nekaj ki i agra -mov, so obsodili na večtedenski zapor in na hudo de« narno kazen. Branjevko, ki mora skrbeti za rodbino, zadene zapor jako trdo. Knezu je pa vseeno, ako i šel na ričet, ali se pa zabavat na Monte Kairo. Po leg tega bran evka ni vedela, da je moka nevVtl *a, Knez je pa dobro vedel to, in zanesla se je na Kne-a, ki mora kot predsednik trgovske zbornice še prav posebej gledati na pošteno trgovino. Tisoč krj.j pa m zanj niti toliko, kakor navadnemu človeku-vinar« To je naša razredna pravičnost, ki se je pokazala i pri sodbi radi uboja srbskega vojaka. Slovenci širite naše liste f a Srečno in veselo Novo leto 1921 st Sedlo vsem svojim p. n. odierna k« m» prijateljem in znancem sledeče tvrdke; Anonima ekspedicija IVAH SliAiiK StovensM ulica 15. Restavracija in hotel y,pri Zamorcu1* Jančar — Gosposka ulica. Restavracija „Maribor0* Ivan VsIeriiM Šober» Vetrinjska ulica. ■ . i . Gostilna Franc Rodi, Meljski vrh. - ‘ " ; ■>, • : ;• / , J Restovredia „Klavnica“ Ernest BirtiL Gostilna in mesarija Franc G. Dreisger, Karčoviua. Restavraciji §1 kefodror frane Stickler. Gostilna Ter. ios. Masek, Krčevina 148. .Restevrsdja Mariin Fachs Jurčičeva allea 7. Gostilna in špecerija JOSIP DERGAS, Koroška cesta 48. čabrima dvorana Aisle Račič, Gregorčičeva ulica. Gostiina „Linhartov d uor** Beti Dragotin Žohar» Tržaška cesta 47. Gastllsa in Mesarija Ljudevit VWMvtt, Aleksandrova cesta 38. 'k ■ V;- ; Gostilna Franc Prohaska S’raa uUn li. Gostilna Inn Holzfcnedit . .WoMraJste ulica. Gtstifaa «Pri Bredo4* Franc Balon ~~ Pobrežje. Restavracija pri,gl. polir Terezija Pavlič» SS®. Ra ulica. Gostilna „Beli zaje** Ivan Henigman. Meljska cesta. . Sostilo® Alojzija Safari, Splavarska ulica 5. Gostilna in mssarija Freue Zokal Meljska cesta 7. Ornim Alojzija Veber, lejašnlška ulica 10. Gostilna „Pri grozdu** Adolf Spatzek» Aleksandrova cesta 8. Gestito* pri Zlatem konju Aloji ij In-Ms ri ja Htkrep, Vetrinjska allea Rotel In restav. UNION eiril Tratnik, Slovenska altea. Gestlina fina ZiEkar Mlinska ulica. Melika kavarna F. KBcher Glavni trg. Goste Anton Koštemai üteaks uta. Slikar Franc Krajnc« Maribor, Cvetlična -šlica 8. Kavarna in fotograf , Franc Kurnik, Slovenska «dica. Ifjažaviiižarsti® Fran Schilf Koroška cesta. Papirna trgovina Zlate Brišnik, Slovenska alca 10. Tovarna vozov F. Pargfer Miraste ulica 44. Tovarniška zaloga papirja in pisalnih potrebšflB Ludvik Šef, Prešern. uL 1. Tovarna pohištva Peter Bochnegger in drei» Koroška česta. Klobučar Ivan Kvas Meljska ceste 74. Zalega pohištva Brnet Kolenka Šolska utica. Kotlar Lovrenc Tomoli Sodna ulica 14. Zaloga pohištva K. Preis Slomškov trg. Kotlar taster Glumac Vojašniška ulica. Manufakturna trgovin» Budtif MetergaL Koroška ceste. L Trgoiisa z mm ti čeijjiH. p repa. Ks« s &Hmi Slivenska ulic® 10. Ma nula Murna trgovin» Franjo Majer» ■■ Glavni trg. Zaififia čevljev in usula Josip Šalil, Aleksandrova ulica SO. Manufakturna trgovina Miroslav Nabergoj, Slovenska allea 12. 7 ’ Zalaga čevljev F. liki» Koroška cesta. Manufakturna trgovina Karl Jančič» Aleksandrova ceste 11. ' Združeni čevlj. mojstri v Harifjori in okolici Fri državnem mostu. Manufakturna trgovina Aleksender Štrka!» Trg s» obe de. Zaloga čevljev £ Blasina Slovenska ulica sSiariii »v. Sirti» v Martbc« h in s‘e«n Žepni belježni ko led prčili Učno vezan siine a poštnino vred E 7*50. Sli ladre* veltjki kièiedai® za pisarsie in urade itane s poštnino vred E li'—. ordinira razen nedelje in praznikov vmM das od It. do 13. ure v MARIBORU v Prešernovi ulici štev. 4/1.—E* Vs» k oVrstna izbera raznih torbic iz pristnega osoja kakor: Denarnice, tobačnice, listnice, damska in potne torbice, jako pripravne kot •