184. številka.
Ljubljana, v soboto 13. avgusta 1904.
XXXVII. leto.
j&aja vsak dan zvečer, hriniai nedeije in praznike, ter volja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 2& K, za pol leta 13 K, *sa četrt leta 6 K BO h, za eden mesec S K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem as dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja delala toliko kolikor znaša poštnina, — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, Ca §a trikrat ali večkrat tiska. —  Dopisi naj se bsvolc" tiankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uradnlitvo in upravnlatvo je v Knaflovib ulicah Bt. S, in sicer orednifitvo v L nadstropja, upravnifitvo pa v pritličja. —
DpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije! oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
—
Zaradi praznika izide prihodnji list v toreK, 16. avgusta 1904.
Epitafi] slovenskemu politiku Šukljeju.
(Piše dr. Kari Triller.) I.
Gospod urednik! Vam je najbolje znano, da stojim jaz na najskrajnejšem krilu narodnonapredne stranke; na ono stran namreč, kjer je prepad med nami in treznejšimi klerikalci starega kopita najožji in najlažje premostljiv. In tudi ob koketovanju z rdečimi socijalisti ste me že parkrat zasačili! Pa kaj hočete — natnram si expellas . . . Toda danes se Čutim prav zaradi te svoje strankarske nezanesljivosti poklicanega, da dvignem svoj šibki rapir v obrambo narodnonapredne stranke pred malo ka-valirskimi napadi najmlajšega njenega uskoka; onega spokorjenca, ki je srečno Še ob meji Človeškega življenja dolgosti Asi slovo mladeniskim zmotam" ter rešil svojo rimskokatoliško dušo v blagoslovljeno naročje proroka Gospodovega v OvijaČevi hiši. — G. urednik! Vi mi morate potrditi, da sem bil jaz z ^rodoljubnim veseljem, katero ste Vi nazvali naivnim, p:zdravil zopetni vstop bivšega c. kr. dvornega svetnika Šukljeja v politično areno, ker sem videval v njem talent, ki je davsi slovo ne sicer „mladeniškim zmotam", pač pa značaju pogubni ča-stihlepnosti, poklican, da strmoglavi nekronanega kralja-klativiteza naših klerikalcev ter zgradi obema strankama mostiček do — unitatem in necc3sariis! Strankarske zagrizenosti sem torej v tem slučaju prost! In vendar moram danes vzpričo zadnji politiški emanaciji (naj se mi oprošča ta evfemizem!) gospoda graŠcaka s Kamna priznati, gospod urednik, da ste imeli prav Vi, da sem se varal in da sem bil v resnici naiven jaz, ker sem iskal čistega rodo-Ijubja in značajnosti tam, kjer sili na dan z elementarno silo zgolj brezmejna nadutost in zelena nskoska strast, ta najzoprnejša politiška prikazen. — Jaz nisem bil in nisem prijatelj Vašega včasih sila krepkega — kako bi hitro rekel? — načina izraževanja, a v tem
slučaja popolnoma razumevam, da ste slekli snažne rokavice ter segli po naj-debelejšem loparju. Druzega brezmejna infamnost uskoka s Kamna zares ni zaslužila ! Pardon, da postajam masiven tudi sam, a zares težko je ohraniti mirno kri vzpričo dejstva, da se npa reklamo vati zase „hladni preudarek in strogo stvarno raz motri vanje- oni mož, ki se v isti sapi drzne očitati celi politični stranki, kateri pripada, hvala Bogu, še vedno cvet slovenstva, ne morda politično zmoto, temveč najostudnejše narodno izdajstvo, Češ, daje „velika, do vrha p o 1 n a W e r t h e i m a k a blagajna ono bitje, pred kojim pristen cimentovan „N a-rodovec" vestno opravlja vsakdanjo svojo bogosluž-n o s t." In to psovko je imel pogum zapisati oni edini slovenski politik, ki je prejel in še prejema za svojo politiko bogato c. kr. plačo; imel je Čelo zapisati jo v prvi vrsti ca naslov onih dveh mož, ki sta za slovensko stvar žrtvovala več težko prisluženih fo-rintov, nego je imel, ima in bo imel pamfletist s Kamna kocin v svoji gosti bradi. — In tudi sicer naj nam gospod dvorni svetnik iz milosti naivnega slovenskega naroda slobodno imenuje onega moža v naših vrstah, čigar finančna politiška bilanca je aktivna, kakor je aktivna njegova. Ne, gospod graščak iz milosti c. kr. založbe šolskih knjig na Dunaju, takih infamij iz vaših ust .ne bo požirala poštena narodna stranka. Iz vaših najmanj ! Ako hočete že za vsako ceno pobirati za „Slovencem" tisti konjski odpadek naše dozdevne „zveze z Nemci" — prosta bodi cesta vašemu nesnažnemu vozičku;  na to vabo ne boste ulovili
niti najskromnejŠega gorjanskega ljudskega   učitelja.    In   tudi   očitanje -po-I manjkanja obsežnejše splošne izomiko :
bo slovensko razumništvo s krščansko strpnostjo prenašalo iz ust malkontent-nega konvertita, vajenega le še občevanja v zadehiih farovŽih ob leni Krki. Naše I in naših voditeljev zasebno in politiško i poštenje pa blagoizvolite rešpektovati j I tudi tedaj, ko vas je vaš gospodar in j ! imperator, na čigar migljaj ste pred \
dvema letoma po malo častnem dvoboju ponižno zlezli pod klop, izposlal, da mu privabite v njegovo vodo z vabo vaših „finančnih študij" naše neposlušno ljudsko učiteljstvo; ono trdno falango naše stranke torej, ki se je slovom vašega elegičnega nvoda „z nerazsodno strastnostjo zakadila in zagrizla v politično protislovje proti ogromni večini našega ljudstva in njegovim zakonitim zastopnikom." Jako lepo povedano! — Samo to vprašam, čemu je bilo treba za tako pravično stvar, kakršna je po naši sodbi in vaših besedah izboljšanje gmotnega stanja ljudskega učitelj s t va, zlomiti in za plot vreči nekdanji „elegantni rapir" ter zagrabiti za Štilet beneškega bravo-ja? Qai trop embrasse, mal entreint — rekli ste sami, gospod svetnik, in zategadelj je uprav komično, ako reklamujete „šege in navade, označevalne za gentlemana" v tistem hipu, ko ste izlili polno golido smrdečega gnoja obrekovanja na stranko, ki vas je rodila in dvignila na Ščit, obrekovanja notabene, ki s predmetom vaše „razprave" nima niti najmanjše zveze. Slovenski Aristofan, zares kje si? Na Kamnu te Čaka tvojega peresa vreden sujet. Videl boš Človeka, ki se pritožuje, da gineva „gentlemanstvo", ker ga je za ušesa prijel oni mož, na katerega je izza grma metal cestno blato! — In zategadelj je, g. dvorni svetnik, poulični ton vaše „razprave" pač prvi dokaz, da je bilo vam, pokornemu slugi dompterja nekdanjega liberalnega leva s Kamna na srcu vse drugo preje, nego beda učiteljskega stanu. Uskok je vabil uskoke! To resnico občutevali ste tudi sami, kličoč svojim „klevetnikom" že a priori v spomin svoj deželnozborski govor, s katerim ste baje že pred 17 leti
na vislice obsodili „liberalizem". Oprostite, gospod dvorni svetnik, tudi ta izgovor narekaval  vam je Machiavelli !
Takrat ste govorili izrecno zgolj o gospodarskem liberalizma Adam Srni thove šole, katerega je tudi naša narodno-napredna stranka že sto in stokrat slovesno in javno zavrgla. Visoko pa ste tačas z nami vred držali prapor poli-tiškega liberalizma, katerega je rodila velika francoska revolucija (morda
j se, Četudi neradi, še spominjate svoje j tozadevne tiskane zgodovinske razprave?) in temu liberalizmu ste pač postali z osivelimi lasmi malo časten uskok. Hrepeneli ste pač po politiški karijeri in ker je časa tok slučajno tak, da ima klerikalna stranka na razpolago več mandatov nego narodnonapredna, se niti trenutek niste premišljali dati slovo „mladeniskim zmotam". Lauda-biliter te subjeci — saj imamo v svetovni politiki eksemple, da so se častihlepni politiki celo obrezati dali za
parlamentarni mandat. In morda.....
Torej z eno besedo: pege politiskega konvertita propter bonum proprium si ne boste oprali raz lice tudi tedaj ne, Če prepišete brumnim „Slovenčevim" bravcem polovico Krekovega „Socijalizma o gospodarskem liberalizmu. O slovenskih „plutokratih" pa naj celo ne govori mož, ki si je nakopičil za razne liberalne c. kr. vlade toliko zaslug, da v najboljših letih sme lenariti ob državni penziji, čije visokost težko doseže najsrečnejši narodno - napredni „plutokrat" s trdim vsakdanjim delom! Naj bodo oproščene skromnemu prostaku od vas sramotno zapuščene stranke te trde besede, toda pljunili ste nam v lice vsem, brez vsakega stvarnega razloga in brez najmanjše provokacije in zategadelj je poklican vsakdo izmed nas brez razlike starosti in dostojanstva, da vam vrne v brk resnico. Imunitete za infamije ne dajo niti sivi lasje, niti V. Činovni razred.
In s tem prehajam v stvarno polemiko z vašimi stvarnimi predlogi, glede katerih hočem v prihodnjem članku poizkusiti dokaz, da ste se srečno prilagodili politiški taktiki, katero označuje italijanski pregovor (oprostite, da vam ne
morem služiti s francoščino !) jako drastično z besedami: Con arte ed inganno se vive mezzo 1' annorj ma con inganno e con arte, se vive v altra parte! — Tak politik pa je za pošten in razsoden narod mrtev in zapisati mu je zgolj še — nagrobni napis, epitafij, pa makari, da mu belorumena livreja pomaga tudi še na stol — deželnega glavarja! Tam gori so vajeni lakajev. Na svidenje!
Sadovi vladnih grehov.
Iz Trata, 12. avgusta.
Tržaški Slovenci bi so zdaj lahko prav od srca smejal«, kajti de nikdar se ni pokazalo tako jasno, kot sedaj, da je Slovencem sovražni vladni z istem grobokop Avstrije na Primorskem.
Prav je omenil zadnjič neki dopisnik iz Istre, da so v zadnjih 25 letih vse kar so počenjali iredentovei proglašali za otročarije. Starejši Tržačani vemo, kaj pomenijo laške bombe. Dobro se še spominjamo tiat _ bombe, ki je za Časa razstave počila med slavnostnim sprevodom na čast casarja Franca Jožefa na K o rs u in ranila celo vrsto oseb, med njimi takratnega zapovednika veteranskega zbora in takratnega urednika »Triester Zeitung« dr. Dorna. Tudi nam je še v živem spominu nameravani atentat na cesarja samega. Prav te bombe so takrat ugnale vso dunajsko vlado.
Zgodovinsko pribito je, da tisti dan, ko so Oberdanka obesili, se je začelo na Primorskem brezobzirno preganjanje Slo ve n cev. Prej sicer Slovenci nismo bili deležni nikakib pravic, ali življenje je bilo vendar laglje. Naših ljudi vsaj niso tako sistematično in hudobno preganjali, kot jih preganjajo in ob kruh spravljajo sedaj. Depretis Rinaldini Goessov zist^m gre na to, da z vednim popuščanjem in odjenjavanjem zadovolji Lahe in da jim gre na roko v boju zoper Slovence. Kako daleč je v tem oziru šla vlada, kaže dejstvo, d a 2 51etni boj za slovenske šole v Trstu zgolj in edino po vladni krivdi Se danes ni dobojevan. Vlada ne da in ne da Slovencem šol. Kake ozire inu pri tem na pravico in na zakone, kaže dejstvo, d a so slovenski rekurzi zastran ljudskih šol ležali 20 let pri vladi — nerešeni. Sole ne smejo d biti Slovenci v Trstu — to jo eno prvih načel vladnega zistema in nobena reč
Netka.
Soparnega dne proti večeru sem zlezel pri južnem kolodvoru v električni voz. Par fijakarjev je sedelo na svojih kozlih ali stalo blizu konj. Da bi se ognil njih zaničljivim pogledom, sem se skril s stalnice noter v vagon. Dolgčas me je tri samega na klopi.
Za mano je pripuhal debel dedec in sedel meni nasproti. Da bi pregnal dolgčas, sem ga prijazno pogledal in ga nagovoril.
„Vroče je danes, gospod!" sem začel. On pa se ni zmenil kar nič za mojo odkritosrčno izjavo. Še pokimai ni. Moral sem ga torej podražiti malo hujše.
„Ljubljanski Slovenci napredujejo preklicano počasi," sem zabavljal s po-vzdignjenim glasom. Debeluh senigenil.
„Na misli so mi namreč Slovenci, M žive tukaj okoli južnega kolodvora", sem nadaljeval vztrajno. Rejeni gospod je izvlekel iz žepa obsežno pisano ruto, celo zastavo, in se useknil tako gromovito, da je vzdignil bližnji fijakarski konj glavo, menda misleč, da je zatro-
bil njegov bivši dragonski trobar alarm. Moj sosed pa ni zinil nobene.
„Poglejte, gospod, tamle tisti steber ob vrtni ograji!" sem dejal z žalostnim glasom. „Tam stoji: Bo prošeno, ta kraj ne oskrumniti! — Ta škandal! Precej ob vhodu v prvo slovensko mesto, taka božjastna slovenščina, gospod, kaj ? Bo prošeno! Es wird gebeten. Spodaj je zapisal nekdo, ki še ni izgubil vsega jezikovnega čuta : Kdaj pa bo prošeno ? — In oskrumniti! Kakšna spakaje to? Škandal, škandal !u
Govoril sem z rastočim navdušenjem, toda trebuh ar moj se ni odzval z nobeno besedo. Le Čakaj, sem mislil, moram te zdramiti iz tvojega mrtvila, naj bo, kar hoče. Vstal sem torej in presedel na drugo klop. Obtem pa sem mu navlašč s prav krepkim poudarkom stopil na nogo. Gospod je vzdignil roke kakor bi hotel zleteti po tičje v zrak, in zarenčal zaspano. Veselilo me je,, da je dal vsaj majhno znamenje življenja od sebe. Prosil sem ga zamere in se mu sočutno priveril, da mi je hudo žal, če sem se v svoji nerodnosti dotaknil morebiti katerega njegovega cenjenega kurjega očesa. In glej! Naposled je mož le izpregovoril po človeško.
„Kurjega očesa nimamo nobenega", je izjavil. To je bilo pa tudi vse. Po-greznil sem se zopet v puščobo in gagal v morju ljubljanske dolgočasnosti.
Tedaj pa si prišla ti, deklica usmiljena! Kakor angel rešitelj si prišla in pred tabo je zbežal ves dolgčas!
Z lahnimi koraki je prihajalo proti nam vilinsko bitje v beli obleki, s pisanim solnčuikomj Lepemu dekletu je bilo menda k večjemu osemnajst let. Imela je Črne lase in modre oči.
Že sem se bal, da ostane vitka krasotica zunaj na vozovi stalnici. Toda bržkone je zapazila moje občudujoče poglede. Prišla je k nam in sedla meni nasproti.
Moje srce se sploh nič kaj rado ne zoperstavlja Ženski lepoti. Po stari navadi se zaljubim takoj na prvi pogled ali pa nič. Ni trajalo dolgo in že sem Čutil, da sem očaran zadosti za prvo potrebo. Precej sem bil pripravljen, da vržem lepemu dekletu zanko ljubezni okoli drobnega srčeca.
„Gospodična, čestitam vam, da imate dvoje neenakih oči", sem začel z lahkim priklonom in povzdignil slamnik.
Oj — kako srdit obrazek je zdaj
naredil ta fletkani demonček! Kako viharno so se zabliskale čudovito lepe oČi! Ze ji je zamigal jeziček, da bi mi povedal par skeleČih, toda prestregel sem jo o pravem trenotku.
„Eno vaših krasnih oči je lepše kakor drugo", sem pristavil hitro in takoj se je spremenil jezni obrazek. Lahno zardela lica so se umilila in iz pohlevnih modrih oči me je zadel hvaležen žarek naravnost v srce in me je ohrabril, da sem se predstavil mladi boginji. Šepetaje je odgovorila, da ji je ime Netka.
Netka! Ljubil sem že nekatero MariČko in marsikatero Anko ; tudi več eksotičnih imen se lesketa v bogati zbirki mojega mehkega srca — Netka pa ni kraljevala dosihmal še nobena v njem. To sem ji hotel povedati, pa je prišel izprevodnik. Debeluh je kupil listek do pošte ; Netka pa je bila namenjena popotovati do Čevljarskega mestu in takoj sem vzel tudi jaz listek do tja. Voz se je jel pomikati.
Trebuhar je zasmrČal v svojem kotu, kondukter pa je sedel zadaj na stalnici. Še nikdar nisem napovedal ljubezni v tramvaju, danes pa se je ponujala lepa prilika.  Treba je bilo Čas
dobro porabiti. Neutegoma sem prisedel k lepi Netki.
„Le Škoda, gospodična", sem hitel in jo prijel za ročico, „le škoda, da se peljete samo do Starega trga! Z vami bi se vozil najrajši okoli sveta!"
„0 kako ste poredni, gospod Frauu je šepetala z koketnim nasmehom in izknŠala izviti roko.
„KakŠno dražestno ročico imate, gospodična Netka!" sem vzkliknil. „Kar noče mi v glavo, kako more Živeti kakšno bitje s tako drobkanimi prstki!"
„Oh, saj ni tako lepa moja roka**, me je zavrnila ponižno. „Lejte, gospod Fran, kako sta ta dva prsta opikana od šivanke."
„To nič ne de, gospodična! Ali se učite šivati?"
„Da, gospod Fran!tt
„Saj sem si precej mislil."
„Zakaj?"
rKer ste tako zalo dekletce in ker gledate tako sanjavo! Vse mlade Šivilje so brhke skoraj brez izjeme in gledajo tako sanjavo. Res! In po navadi rade bero sentimentalne zaljubljene romane.14
„Vi pa tudi vse uganete", se je smejala.
Že smo bili pri mitnici na Dunajski
ne veseli vlade tako, kakor žalostno dejstvo, da se v laških šolah leto za letom poitalijanči toliko slovenskih otrok. Vlada pospešuje poitalijanče-vanje kolikor more; vzgajanje slovenskih renegatov, to je njen ideal. V laških vrstah je na tisoče slovenskih renegatov. Postali so renegatje vsled vladnega zistema in danes plačujejo to vladi z bombami. Le po-glejmd, kaki ljudje sO udeleženi pri aferi z bombami, kake krvi je ta iredenta. Lepa imena so to: Raskovič, Paterlin, Prezelj, Barbič, Mrak, Pahor, Stanič, Vižnoski itd. Puro sangue italiano! Renegatje, ki jih je vlada sama vzgojila, ki so vladnega zistema, bo steber iredente in njene glavna moč. In mi naj bi se ne smejali, ko vidimo, kake gade si je vlada vzredila na svojih prsih, mi naj bi se ne smejali, ko vidimo, da je vladni zistem, hoteč nas Slovenee ugonobiti, vzgojil ljudi, ki zdaj z bombami nastopajo proti državi. O da, smejemo se, ker trepet vladnih krogov je za nas najlepše zadoščenje.
Vlada pa naj nikar ne misli, da se morda vdajamo kakim iluzijam in morda celo upamo na kako spremembo zistema. Nikakor ne. Zato nas pa puščajo najdene bombe popolnoma hladnokrvne. Te bombe nas nič ne brigajo. Kaj imata vlada in iredenta med sabo, to je stvar, zaradi katere se mi ne razburjamo. Za avstrijske vladne zisteme ne poj-demo Slovenci nič več po kostanj v ogenj.
Zdaj se pripravlja v Trstu za dan 18. avgusta avstrijska demonstracija, ki naj dvornim krogom pokaže, da Trst še ni iredentovski da je v Trstu še mnogo cesarju vdanih ljudi. Lahov bo za tako demonstracijo seveda preklicano malo dobiti in zato so že začeli loviti Slovence, Časih so delali Slovenci z veseljem avstrijske demonstracije. Slovenci so bili tako neumni, da so igrali patrijotične Lahe. Vlada je za te dokaze lojalnosti dajala mastna plačila, seveda — Lahom. Ia Slovenci kaj druzega tudi niso zaslužili. Toda Čas je poskrbeti, da se kaj takega več ne primeri, Čas je, da se postavimo Slovenci na stališče: Dokler se bo na Primorskem pra-kticiral D e pr e t i s - R i n a 1 d i n i -Goessov zistem, dotlej a e Slovenci ne moremo udeležiti nobene izjave lojalno si. Če hoče grof Goess uprizoriti potemki-jado, naj to sam stori, zavedni, možati in narodni Slovenci mu ne bodo delali štafaže.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Japonsko kršenje mednar. prava.
Kako so se Japonci proti določbam mednarodnega prava polastili ruske torpedovke »Rezviji« v nevtralnem pristanišču Ctfu, smo že včeraj poročali. Iz Cifua se o tej za devi brzojavlja:   Danes v petek ob
cesti. Ko smo se odpeljali, sem prisedel Netki še bliže.
„Gospodična", sem vzdihnil, „vi - ne veste, kako ste me očarali!"
„Bežite no, vse kar je prav!" se je branila, pa ne preveč.
Bližali smo se kavarni Evropi.
„Ne, gospodična Netka", sem dejal in glas se mi je tresel, kakor se spodobi ob takih lepih prilikah. „Res, očarali ste me na prvi pogled — kaj pravim! — moja duša vam je hitela nasproti še preden sem vas . . . sem te zagledal, angelček moj! Netka, ljubim te!"
„Bogve koliko dekletom ste že govovili tako!"
„Netka, edina, prva Netka mojega srca!  Povej, povej ali me ljubiš kej?
„Ljubim te, Fran!" je zašepetala. Hitro sva se poljubila ravno pred kavarno. Videl naju ni nihče za za-storČkom. V naglici sem ji prisegel večno zvestobo pri Trubarjevi bradi ker sem sam poleti navadno obrit.
Bil je pa tudi že skrajni čas. Voz se je ustavil in vstopilo je par ljudi. Ko smo se vozili proti glavni pošti, je jel kapljati dež.
„Oh, kaj bo", je tožila ljubica, j,Nimam dežnika!"
1. ponoči ste pripluli v tukajšnje pristanišče dve japonski torpedovki. Poročevalec »Daily Telegrapha« je šel na krov ene izmed torpedovk in je izvedel, da imata ladji ukaa, se polastiti ruske torpedovke »Rezviji«, ki se je usidrala v luki. Ob 4. uri zjutraj so Japonci napadli rusko ladjo, dasi je bila le-ta že razorožena. Vnel se je ljut boj in Japonei so poskušali torpedovko razstreliti, kar je rusko posadko prisililo, da je skočila v morje in se na ta način rešila. Japonska flotila je ob pol petih zapu stila luko in odvedla sabo rusko torpedovko.
S tem so Japonci na nečuven način kršili mednarodno pravo in rušili pravice nevtralnih pristanišč in »Daiiy Telegraph« naglasa s posebnim poudarkom, da še lahko t o neza slišano d e j a n j e J a p o n -cev izzove nevarne diploma-tične konflikte.
V isti zadevi se še poroča: Japonski torpedovki, ki ste napadli rusko ladjo »Rezviji«, se imenujete »Avazozimo« in »Kazumi«. Japonoi so poslali na krov ruske torpedovke svojega odposlanca, ki je Ruse pozval, da naj takoj zapuste pristanišče. Poveljnik Roščakovski je odgovoril, da je »Rezviji« razorožen in so njegovi stroji že neporabni in da je cela zadeva sedaj v rokah Kitajcev. Nato je Roščakovski dal baje povelje, ladjo razstreliti; istočasno pa je prijel japonskega oficirja in skočil z njim v morje. Čuje se, da je Roščakovski utonil, drugi viri pa zatrjujejo, da je samo težko ranjen in da so ga njegovi prijatelji skrili. Deset minut kasneje je pod povelj-nikovim mostičem počila bomba in ga raznesla, ladja sama pa je ostala nepoškodovana. Splošno začudenje vlada povsodi, da Kitajci niso ganili s prstom, dasi so Japonci na tak na čin v nevtralni luki kršili mednarodno pravo!
Kje je sedaj portarturško bro-dovje ?
V četrtek je poslal namestnik Aleksejev carju Nikolaju to-le brzojavko: Po poročilu portarturškega poveljnika se je naši eskadri posrečilo doseči široko morje. Eskadro spremlja parnik »Mongolija«. Na obzorju se v tem času nahajajo od japonskega brodovja 3 križarke 1. razreda, 3 manjše križarke in 17 torpe dovk. Japonci že štiri dni streljajo s težkimi topovi na pristanišče. — Ruska eskadra je odplula na široko morje, nastane torej vprašanje, kje se sedaj nahajajo te ruske ladje? Pozitivnih poročil v tem ozira ni. V Čifu so predvčerajšnjem videli 16 ruskih ladij pluti proti vzhodu, iz Sanghaja pa se poroča, da so se ruske ladje v Četrtek večer pojavile n a vz h o d n e m o br e žju japonskega otoka Kiušiu, zopet drugi viri pa trde\ da so ruske oklopnice priplule do Saddle-otokov južnovzhodno od Sanghaja.
„Jaz tudi ne. Skupaj v tej nesreči bova vsak za polovico manj mokra."
Pri pošti se je vzdignil debeluh. Ko je taval mimo mene, mi je stopil na nogo, da sem slišal peti in muzicirati vse kerube in serafe.
„Zdaj sva kvit!" je dejal škodoželjno in se izkobacal.
„Gospod, preveč ste natančni", sem klical za njim. „Saj bi bil rad počakal z računom!"
Dež je prignal vedno več ljudi v tramvaj in midva z Netko sva se pogovarjala le še z očmi. Cas nama je minil kakor bi trenil. Še je lil dež, ko sva izstopila in krenila po Čevljarskem mostu.
„Veš kaj, Netka, poj diva kam vedrit!"
„Saj res. Pojdiva v sladičarnico ! Ni daleč."
Kmalu sva stopila v sobo za sladko-snedene ljudi. Prodajalka je pozdravila Netko kakor staro znanko in ji prinesla krožnik z nožkom. Moja ljubica je hodila okoli polnih polic in izbirala raznih sladkosti. Naročila si je limonade, jaz pa pelinovca.
Netka je prišla s polnim krožnikom
Iz vsega se torej kale, da se admiralu Togu ni posrečilo preprečiti ruskemu brodovju odhoda proti Vladivostoku.
Na Japonskem tega seveda ne ver j ama jo in tolažijo se s tem, da se je admiralu Togu le posrečilo vsaj razgnati rusko brodovje. V tem oziru se poroča uradno iz Tokija: Po semkaj došlih vesteh je rusko brodovje zapustilo Port Artur, nakar ga je japonska eskadra napadla južno od Yentava in ga razpršila. Krišarki »Askold« in »Novik« in Še neka druga križar k a in ena torpedovka so se zatekle v zaliv Kiaočao, tor pedna uničevalka »Rezviji« pa v čifu. Ruske oklopnice, pet na številu, ena križarka, najbrže »Diana«, parnik »Mongolija« in več torpedovk se je v četrtek, kakor se kaže, vrnilo v Port Artur. Japonsko brodovje je ostalo, kakor se misli, nepoškodovano. Drugi brzojav iz Tokija pa pravi: Admiral Togo poroča, da se je ruska oklopnioa »CesareviČ« najbrže potopila. Tukaj se domneva, da se je veČina ruskih ladij zopet vrnila v Port Artur.
Ali niso imenitna ta uradna poročila?! Ničesar gotovega ne vedo povedati, vse kar navajajo, je zaklav-zulirano z »n a j b r ž e«, »k a ž e s e« , »m i s 1 i se« in »domneva s e«. Ali se morejo smatrati taka uradna poročila za verodostojna in zanesljiva? Mislimo, da ne bo nikdo, kdor ima le še količkaj soli v glavi, verjel takim poročilom, marveč bo iz njih jasno raz videl, da japonska vlada o dogodkih na morju pred Port Arturjem ali ničesar ne ve, ali pa iz strahu pred bodočimi dogodki neče verjeti na ruski uspeh, ki bi bil odločilnega pomena za nadaljni razvoj cele vojne, in se sedaj še tolaži b tem, da na žive in mrtve de-mentuje nji neljube dogodke, misleč, da jih bo s tem tudi spravila s sveta, ali vsaj iz javnosti. Pri tem pa ne pomislijo Japonci, da se takšnim njihovim uradnim poročilom ves svet smeje, ker se iz njih jasno vid', da jih je narekoval samo strah in zadrega!
Izpred Port Arturja.
Ruski častniki v Čifu pripovedujejo, da so Japonci včeraj teden pričeli b tridnevnim bombardiranjem Port Arturja. Granate so padale v mesto kakor toča, a prodajalne so ostale zaprte samo prva dva dni; tretji dau so trgovine zopet redno poslovale. Napadi z bajoneti so bili na celi črti odbiti in Japonci so imeli kolosalne izgube. V mestu je jela neka hiša goreti, a ogenj je bil skoro pogašen. Kapitan »R e z v i j a« je kategorično izjavil, da Japoncine bodomogli zavzeti trdnjave. Okoli trdnjave je bojišče posejano z mrtveci, vendar pa so ruske izgube neznatne. Pred tremi dnevi so Japonci navalili na glavno črto utrdb; pehota je naskočila pozioije  z bajo-
k moji mizici. Že medpotoma je izginil rumen zavojec s celo smetano v njenih predražestnih ustih. Prisedla je k meni, pridno je lizala in zobala pecivo, in pila limonado, ki jo je prinesla sladi-čarica. V odmorih pa se je nagnila Netka k meni in tedaj sem pil zares medenosladko ljubezen iz njenih ust.
Moja ljubica je imela izvrsten tek. Ko ni bilo nobene drobtinice več na krožniku, si je šla izbirat iznova k policam.
Mene pa jelo skrbeti. Imel nisem dosti več premoženja nego nekaj nad krono. Netka se je vrnila k meni s prijaznim nasmehom in s celim kupom piškotov, bonbončkov in kaj vem, kaj je še vse natovorila na krožnik. Zazeblo me je v duši, ko sem premišljal, kako naj plačam vse to. Netka, nepokvarjena, nedolžna dušica, je prejkone mislila, da sedim na tisočakih. Morila me je črna skrb.
Toda zaljubljenec je srečen. Skozi okno sem zagledal prijatelja na drugi strani ozke ulice. Glavo je nosil po-koncu, klobuk postrani. To znaČi pri njem, da je namenjen krokat, da ima torej denar. Stopil sem brez slamnika na ulico in ga poklical.
neti; Rusi so ji zastopili pot takisto s bajoneti. Vnelo se je krvavo klanje, vkaterem so bili uničeni celi japonski polki.
Pretekli torek so Rusi nenadoma napadli Takušan. Splezali so preko skal in gorskih sten ter pobili japonske predstraže. Vnel se je ljut boj, v katerega je poseglo tudi rusko brodovje: Končno so Ruti znova zavzeli Takušan. Klanje je bilo grozovito in japonske izgube naravnost strašne.
Kapitan Bradley v Port Ar-turju.
Kapitan Bradlev, čigar ladjo »Hipang« so Rusi potopili in ki je iele 2. t. m. zapustil Port Artur, zatrjuje, da je v trdnjavi živil v obilici. Položaj v mestu je tako ugoden, da bi nikdo ne mislil, da se trdnjava že mesese oblega. Oiicirji so bili elegantno opravljeni in disciplina in morala med posadko je bila občudovanja vredna. Prodajalnice in skladišča so bile otvorjene in bo delale izborno kupčijo. Trdnjava je bila neprestano v zvezi s Čfuom. Kapitan »Retvizana« je zatrjeval, daje Port Artur preskrbljen z živili za tri leta. Tako pripoveduje angleški kapitan!
Iz tega brec dvoma verodostoj nega poročila se pač vidi, da položaj v Port Arturju ni malo ni tako obupen, kakor bi ga radi naslikali japonofilaki listi!
Zadnji dogodki pred Port Arturjem in Japonsko,
Po poročilih iz Londona vlada na Japonskem radi zadnjih dogodkov veliko vznemirjenje. Ni malo se namreč ne dvomi, da se je večjemu delu portarturškega brodovja posrečilo uiti v smeri proti Vladivostoku, in javnost si je v svesti, kako nevarna je postala Bituvacija. Ve se namreč, da čim odpluje Ksmimura s svojo eskadro nasproti portarturškim ladjam, da bodo vladivostoške križarke nemudoma napadle japonsko obrežje in ga bombardirale, to tembolj, ker so v Vladivosto k že tudi dospele one križarke, ki jih je Rusij« kupila od argentinske vlade. Japonska vlada je z ozirom na to ustavila ves promet trgovinskih in transportnih ladij.
Pred Liaojangom.
»Standardu« ee poroča, da ima general Kuropatkin namen, zbrati pri Liaojangu ogromno armado, da bi ž njo prekrižal poskus generala Kurokija, da bi pretrgal zvezo ruike armade z Mukdenom.
Rusi še vedno stoje en masse pred japosko fronto in drže svoje pozioije severno od Hantova. Najbrže nameravajo napasti japonsko levo krilo, ki se nahaja pri Anpingu. V obližju Anpinga pa je tudi zbrana močna ruska armada. V centru in na levem krilu se od 31. julija ni ničesar spremenilo.
„Kaj je? Greš krokrat?" me je vprašal.
„Danes ne, Milan. Resno besedo!" Milan je dobro vedel, kaj pomeni „resna beseda." „Koliko?"
„Pet kren do prvega."
„Tri ti dam lahko."
Kaj sem hotel ? Usmilil sem se ga in vzel samo tri. — Globoko sem se oddehnil, ko sem plačal Netkino pojedino.
„Dež je prenehal", je dejala, rzdaj pa ne maram domov, je prelepo!"
Sla sva torej pod Tivoli in tam ob romantičnem ljubljanskem jezeru uživala mlado srečo. Vse je bilo tiho in pokojno. Obstala sva in se poljubila. Netka je znala poljubljati kakor v Benetkah, namreč z glasnim mlaskom. Precej prvikrat je zacmakala tako naglas, da je štrbunknila tivolska Žaba prestrašeno v temno vodo in se ni upala več na kopno. Njen čot se je slišal kakor odmev najinega poljuba. Kakor rečeno, bilo je hudo romantično . ..
Toda moja sreča ni trajala dolgo.
Izprehajala sva se Še pol urice po gozdu. Hoja po svežem zraku je okrepčala Netko iu oživela njen apetit. Na-
O izidu vojne.
Velezanimivo je mnenje polkovnika Tanere, pruskega vojnega zaupnika na mandžurskem bojišču, o končnem izidu rusko-japonske vojne. Polkovnik Tanera piše: „Mnogi me sprašujejo o končnem izidu rusko-japonske vojne. Izpovedal bom torej odkrito o tej zadevi svoje mnenje.
Glede  vprašanja  v  Port Arturja stojim jaz na popolnoma drugem stališču, kakor general Meckel, učitelj Ja poncev. On veruje v skorajšnje zavzetje Port Arturja, jaz  pa tega ne ve rujem.
Jaz sem prepričan, da se Japonci ali sploh ne polasti-Port Arturja, ali ga pa za v zemo šele takrat, ko bo že zanje brez vsakega pomena. Po mojem mnenju so Japonci vojno že zaigrali! Oni bi mogli računati na gotovi uspeh samo v tem slučaju, ako bi takoj pri prvem navalu na Port Artur zavzeli to trdnjavo in se na to močno utrdili v severni Koreji. Njihovo prodiranje v notranjost Mandžurske smatram jaz za veliko uapako in ver jetno je, da jih dovede to prodiranje do popolnega končnega poraza. NaglaŠam, da temelji naloga ruske armade sedaj v tem, da zadr žuje japonsko prodiranje proti severu z brezpomembnimi boji in si s tem pridobi Časa za svoje okrepljenje. Ako se Rusi pri tem tudi začasno umaknejo iz Mukdena in drugih mest, ne more to ni malo Škodovati končnemu smotru. Umikanje se ima nadaljevati do tega časa, dokler ne bo zbrana v Mandžur-ski dovolj Številna ruska vojska, dokler se ne združi baltiška eskadra z vladi-vostoškimi križarkami in z ladjami, ki operirajo v Rdečem morju in dokler ne razbije to združeno ladjevje japonskega brodovja in se ne polasti gospodstva na morju. V tem trenotku stopi šele ruska armada — četudi morda iz Harbina — v ofenzivo, s tem pa se tudi prične umikanje Japoncev na celi Črti — druga Berezina, samo s to razliko, da bo v tem slučaju Be rezina — okean! In to se zgodi za časa strašnega mraza pozimi ali v ram spomladi 1. 1904—05. To bode tudi konec Japonske!"
Dr. Korberjevo potovanje v Galicijo.
Dunaj, 12. avgusta Dasi mi nistrski predsednik še ni stopil na ga liska tla, prinaša njegovo poluradno glasilo »Fremdenblatt« dolge hvalospeve, ki jih baje pripravlja gališfeo prebivalstvo dr. Korbrrju. To precej neslano reklamo zavrača pošteno »Gazeta Narodowa«, ki pišs: »Gospod Korber še ni nastopil svojega potovanja, in že se tradijo poluradni listi, dati temu potovanju v politične reklamne namene značaj zmagoslavja. Zakaj to? Vsekakor zato, da se pokaže, da so Poljaki zadovoljni z vlado § 14. in z zatiranjem parlamenta in da z navidezno dernonstra
|^ Oalie v pr»ilooi- '©■P'
enkrat se je ustavila iu mi rekla s sa-njavim pogledom, da bi šla rada ! večerjat.
„Oh, Netka, zakaj ne", sem ji od vrnil. „Ostalo mije še nekaj. Z veseljem žrtvujem poslednjo krono na oltarju na jine ljubezni."
„Kaj? Samo Še krono?- je vpra-Šala začudena in zopet se je pojavil na njenem obrazu jezni demoncek.
„Tako je, zlata moja mucka!-
„Gospod Fran!" je dejala Netka razjarjena in glasek se ji je tresel. „Veste kaj? Zapojte tisto: Pet kr.. carjev mam pa jih lahko izdam! Samo krono imate? In marele tudi nobene V Lep kavalir? Najina pota sta ločena' Z Bogom!"
„Z Bogoma, sem ji odgovarjal z umirajočim glasom. Sicer sem bil pa vesel, da mi ni pripeljala ene okoli uftos
Z Bogom, nezvesta Netka, bodi zdrava! Globoko si ranila moje si.-..-ostrimi škarjami svoje lepote, vendar zaradi malenkosti nisi hotela zašiti rane s Šivanko usmiljenosti in s cviruoiu prave ljubezni! Navzlic temu mi ostauc*
vedno v dragem spominu, zakaj tvoji sladki poljubi so bili natanko po gro&u.
— B.
eijo za vlado sankcionirajo rešitev nagodbe in trgovinskih pogodeb brez parlament*. Ravnotako vladno cin-canje v češkem vpnšanju, v kate* rem imajo sicer Čehi tudi svojo krivdo, ker ne poznajo prave mere, še veliko večja pa je krivda vlade, ki je zavrnila opravičene češke Želje ter je s svojo pasiviteto onemogočila nov poslovnik v parlamentu. Te napake ne more odtehtati uvedba slovanskih paralelk v Sleziji, zakaj dasi je naredba pravična, pomeni vendar samo en del, iztrgan iz celega. Vsled tega je dr. Korberja sieer lojalno in prijazno pozdraviti, kakor zahteva poljska tradicija, toda hladno in brez posebnih znakov veselja, ker
k takemu sprejemu ni dal nikakega povoda.
Trgovinske pogodbe.
B u d a p e š t a, 13. avgusta. Včeraj so bila skupna posvetovanja med ministrskim predsednikom, finančnim in poljedelskim ministrom ter z ogrskimi delegati, ki so se vrnili od pogajanj iz Italije. Glede italijanskih predlogov se je doseglo popolno sporazumljenje. Uspeh se naznani avstrijski vladi.
Dunaj, 13. avgusta. Grof Go-luchowski je odpotoval včeraj v Išl, baje po nove informacije za italijansko trgovinsko pogodbo.
Klerikalci na Ogrskem.
Budapešta, 13. avgusta. Klerikalne stranke so si povsod enake. Kdor po pasje pokorno ne sluša, se izključi. V zadnji seji ogrskega državnega zbora je v neki debati za-klical posl. Žoltan Peczkal, seveda klerikalec: »Primas ni vrhovni poglavar ogrskih katolikov!« Zaradi tega medklica je katoliška ljudska stranka sklicala posebno sejo, da Peezkala izključi.
Iz Srbije.
Belgrad, 13. avgusta. Častniki, ki so uprizorili svoječasno protiza-roto ter so bili vsled tega vpokojeni, začno z jutršnjim dnem izdajati nov list, v katerem bedo kritikovali razmere v srbski armadi.
Položaj v Macedoniji.
Belgrad, 13. avgusta. Kakor se poroča iz PeCa (Ipek) oblegajo mesto Albanci. Iz Mitrovice je odšla tja velika turška vojaška četa.
Carigrad, 13. avgusta. V armenskih krogih čimdalje opasneje vre. Zaprtih je že nad 400 Armencev.
Solun, 13. avgusta. Guverner v Prizrendu Rašid pasaže odstopil, ker ga je vrhovni guverner Hilmi paša zaradi poslovanja ukori!.
Solun, 13. avgusta. Na zborovanju zaupnih mož macedonskega odbora v Kilkušu dne 4. t. m. se je nasvetovalo tudi, naj se nad Solunom izvrše novi atentati. VeČina pa se je izrekla proti, ker bi se turški prebivalci in vojaki grozno maščevali nad bolgarskimi meščani. Nadalje se je sklenilo, da se sme vsak vstaš
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. (Dalje.) XI.
Ciganski naskok na starodavni mogočni samostan je razburil vso deželo in po vseh krajih se je začelo velikansko preganjanje ciganske nadloge. Vzpričo temu napadu so za nekaj Časa potihnila celo nasprotja med evangeliki in med papisti, kakor tudi nasprotja med ošabnimi velikaši in njihovimi zatiranimi kmeti. Nova „Zigeunerhatzu je trajala skoro vso zimo. Bil je to grozen lov. GraŠČaki so s psi lovili cigane in kogar so dobili, je bil na mestu obešen. In cigani so postopali ravno tako ter poklali precejšnje Število kmetov ter upepelili marsikako selo. Cigani so tisto zimo izginili s Kranjskega in se nekaj let niso upali v večjem številu prestopiti deželne meje.
Samostanu je bil ciganski napad vzlic ogromni škodi, ki so jo imeli, vendar le na korist, kajti veliko sovraštvo proti samostanu se je vsaj deloma in vsaj za nekaj časa poleglo. Ljudje so 8odili, da je vendar še bolje, prenašati uasilstva in krivice samostanskih mo-gočnikov, nego cigansko nadlogo, kajti
vrniti domov, ker so vstaške čete močneje, kakor je potrebno za aedaj. Ako pa bi se odredila iz Sofije večja akcija, bodo čete vsak trenotek pripravljene.
Francija in Vatikan.
Pariz, 13. avgusta. Skupina svobodomislecev franooske zbornice je izdala ▼ »Petite Republitjue« resolucijo ter poziva vse rupublikance, naj jo podpišejo. V resoluciji se protestuje proti temu, da se katoliki papeHvu na ljubo odpovedo svoji narodnosti. Nadalje se poziva parla ment, naj se republika preustroji na popolno posvetni podagi.
Italijanska policija v ruski službi.
R i m, 13. avgusta. Ruski poslanik V Rimu je zvedel, da je prišel tja neki ruski nihilist. Ker pa bi italijanske oblasti ne bile imele vzroka, proti njemu postopati, sporočil je ruski poslanik italijanski policiji, da je dotični mož ruski tajni agent, ki pa je hipoma zblaznel. Caru je na tem, da v blaznosti mož ne izda razrih političnih tajnost', zato želi, naj bi se ga spravilo domov. In res je policija moža prijela, mu oblekla prisilni jopič ter ga spravila v Benetke, odkoder ga je odpeljal ruski parnik. Vsled tega sta bila dva rim ska tajna agenta odpuščena, a italijanska vlada je naročila najstrožje vsem policijskim ravnateljstvom, naj kaj podobnega ne store več nobeni državi na ljubo.
Ameriško-turški spor.
London, 12. avgusta. Kakor znano, je nastal spor med Turčijo in Zedinjenimi drŽavami zaradi tega, ker noče Turčija priznati ameriškim državljanom istih ugodnosti, kakršne uživajo podložniki evropskih velesil. Tozadevna nesporazumljenja pa že trajajo več let, da pa so ravno sedaj prikipela do vrhunca, razlagajo si v Ameriki tudi s tem, da potrebuje predsednik Roosevelt velik politični uspeh, da izpodrine pri pred stoječih volitvah svojega nevarnega tekmeca. Kakor znano, sta si Roose velt in njegov protikandidat, demokrat Parker, ravno v tem vprašanju popolnoma nasprotna. Parker namreč noče ničesar slišati o ameriških državljanih, ki se potikajo izven domovine. Pa tudi Turčija ne more ameriških zahtev kratkomalo priznati, ker je največ ameriških državljanov Armencev, ki so Turčiji zelo neljubi prebivalci. Armenci si namreč nalašč izposlujejo ameriško državljanstvo ali pa se postavijo vsaj pol varstvo ameriškega konzulata s tem, da plačajo le vpisnino. Ker je bilo pri zadnjih armenskih nemirih v Mali Aziji mnogim Armencem, ki so na omenjeni način pod ameriško zaščito, poškodovano imetje, zahte vajo Zedinjene države tudi za to primerno odškodnino od Turčije.
Carigrad, 12. avgusta. Ameriško brodovje se je v Smirni zasi-
cigani so kmetom ravno tako malo prizašali, kakor velikašem, in so kmetom dostikrat provzroČili še hujšo Škodo, nego katerikoli graščak.
Eden pa je bil ciganskega napada na samostan naravnost vesel, in to je bil pater Celestin. Iznebil se je bil svojega najhujšega in najnevarnejšega sovražnika. Kralj David je bil edino bitje, katerega se je grozni Celestin tako bal, da je zatrepetal, kadar se ga je spomnil. Zdaj je bil divji ciganski poglavar mrtev. Ko ga je videl pater Celestin ležati mrtvega na samostanskem dvorišču, obšlo ga je čuvstvo neskončnega triumfa in to čuvstvo se je spremenilo v blaženstvo, ko je zazrl bledo upadlo lice prijorja Ahacija.
Gluhega Tobijo je pater Celestin bogato obdaroval. Stari stražar je bil, ko so cigani naskočili samostan, na tistem koncu na straži, kjer je bila voda. Skočil je z zida v vodo in se skril v mali vili, a ko je zagledal približajo če se Vrhničane, je splezal zopet na zid, pograbil svojo puško in ustrelil cigan-skego kralja. Ko so bih Vrhničanje odšli, je gluhi Tobija po naročilu patra Celestina stesal visoka vešala in jih postavil tik samostana ob cesti in na ta vešala je obesil kralja Davida. Tam
dralo nasproti oarinskemu uradu ▼ taki razvrstitvi, da je pričakovati vsako uro, da se začne akeija.
Carigrad, 13 avgust*. Kot odgovor na američke zahteve je turška vlada danes ustno zagotovila, da bo dala zadoščenje! Dasi taka obljuba Še ni merodajna, vendar je upati, da se spor poravna še mirnim potom. _
/Masi sovražniki.
K. Vaniček: Sokolske epistoly. IX.
„Na Mojzesov stol so se usedli pismarji in farizeji. Zato vse, karkoli vam reko izpolnjevati, izpoluujte in delajte; po njihovih delih pa ne delajte, ker govore, pa ne delajo. Vežejo težke in neprenesljive butare in jih nakladajo na ljudska ramena, a s svojim prstom pa necejo ganiti.
Gorje pa vam, pismarji in farizeji, hinavci, da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; vi sami namreč ne greste vanj in tistim, ki bi hoteli, ne puščate, da idejo notri.
Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, da dajete desetino od mete, kopra in kumine, a opuščate to, kar je težjega v postavi, to je: sodbo, milost in vero. Te reči bi morali storiti in onih ne opustiti. Slepi vodniki! Komarje oeejate, kamele pa požirate, steklenico in skledo čistite zunaj, znotraj ste pa polni ropa in nepravičnosti . . ."
Besede že pred 19 sto leti izgovorjene, veljajo vendar tudi za našo dobo, kot bi jih ulil. Naša družba je, kakor da bi se bila naučila od starih farizejev in pismarjev njih praktik, na zunaj sama nravnost in lesk brez najmanjšega madeža, a notranjost polna grehov in nravstvene bede. Njih medlo oko, izžete poteze pripovedujejo mnogo onim, ki umejo čitati v človeških obrazih, Ti novodobni farizeji in pismarji vežejo po starem vzoru butare fermalitet in jih nalagajo Človeški družbi na pleča, dajejo desetino modi, navadam in predsodkom, toda obenem opuščajo to, kar je od vekomaj težjega v Človeških postavah : resnico, ljubezen in vero. Komarje čiste odkritosrčnosti ocejajo, vel-blode polzkega licemerstva gladko požirajo. V domišljiji svoje „stanovske vzvišenosti" prezirajo posamezne stanove, da bi zaboga ne oskrunili svoje uboge dostojnosti v dotiki z „nižjimi sloji-*. Sami med seboj pa grešijo pri zatvorjenih dverih neštetokrat in padajo še globoko pod nivo ljudstva v izobrazbi najnižje stoječega. Gd časa do časa zablisue oster žarek javnega Škandala iz njihove sredine, ki nam pokaže družbo modernih farizejev v pravi luči. Ti največ proti nam vpijejo ter s tem zapirajo kraljestvo Sokolstva onim iz svoje srede, v katerih še ni ugasnila iskra boljših težeDJ s skrbjo za dobro jed in pijačo . . . Obdajajo jih z zapahi predsodkov in obrekovanj, da ne morejo spoznati resnice. To so oni, ki gledajo na človeško družbo s prestola svoje ^stanovske vzvišenosti", ki vidijo v Sokolu mnogolično mešanico, ki radi raznolikosti svojega življa ne more koristiti niti poedincem niti celoti. Pri tem pozabijo na vzneseno misel Sokolstva, na bratsko ljubezen, ki izenači vse raznolične stanove. Kje je pri njih bratska ljubezen? Draga jim je le lastna oseba, njihov dragoceni rjaz" jim je os, okoli katere se suče vsemir — njihov vsemir. Medtem se pa pomikajo kolesa vesoljstva mimo daije, teroč ta uboga peščena zrnca, ki jih predstavljajo ti bebci z vso svojo nadutostjo . . •
je nekdaj tako mogočni ciganski poglavar visel več dni. Ljudje so se strahoma prekriževali, če so Šli mimo vesal, okrog katerih so se zbirali vrani in razne roparske ptice ter trgali meso s trupla. Ko so čez teden prerezali vrv in ostanke kralja Davida zakopali na polju tik ceste, našli so na vešalih nabit listek, na katerem je bilo zapisano „Hodie mihi, eras tibi" in tedaj je še patru Celestinu postalo tesno pri srcu.
Že nekaj dni po ciganskem napadu je zapadel prvi sneg in Ž njim se je začelo zimsko mrtvilo, tisto uničujoče dolgočasje, ki Človeka na deželi prižene v pijančevanje. Samo Magajna in Erazem sta bila zime vesela, kajti to je bil pravi čas za propagando. In izrabila sta ta čas kar se je dalo dobro. Ni ga bilo dneva, da bi ne Šla v kako vas oznanjat nove nauke. Sicer sta vedela, da se pravzaprav ne strinjata, da vlada med njiju nazori precejšnja razlika in Erazem je svoje znance tudi večkrat opozoril, da Magajna ne stoji ne na katoliškem, ne na evangeljskem stališču, nego da ima svoje posebno prepričanje, ali združevalo ju je odločno nasprotje do papistov in zato sta delala roko v roki ter opuščala vse,
Drugi nas zopet natolcujejo, da smo prekucuhi, nevarni javnemu redu in podobno. Hinavci ! Pokažite nam davčni denar! Čigav je ta obraz in napis ? Cesarjev! Mi dajemo torej cesarju, kar je cesarjevega, in narodu, kar je narodovega.
Vse naše dejanje leži kakor odprta knjiga pred javnostjo in prav zato, ker je nezakrito, ker ne taji svojega smotra — nravno in telesno blagostanje narodovo — ker je ta smoter resničen in ne pretveza kakih koristolovskih teženj, nam vriska ljudstvo nasproti in vsak, kdor ima še kako dobro jedro v sebi, naj podpira naše težnje posredno ali neposredno. Kaj zahtevate od nas več, kakor poslušnost zakona? HudeČi smisel za red, goječ prostovoljno disciplino, nismo li tako sami podpora dobrih zakonov? Nismo li tega opetovano dokazali s čini, osramoteč one, ki lažejo? Čemu naj tedaj še hlapčevsko hrbte krivimo? Kakor sova ne prenese dnevne svetlobe, tako ne more pogledati Da-ravnost resnici v oči oni, ki ima slabo vest. Mi pa smo Sokoli, ostudna nam je družba sov in netopirjev ] torej glave pokonci !
A še druge „varuhea imamo, ki „skrbe za nase zveličanje." Tem smo brezbožniki, sovražniki cerkve itd. Hinavci in farizeji! Kje je pri vas: sodba, milost in vera?
Ne kažemo se pri cerkvenih slav-nostih, na božjih potih in pri procesijah. Kaj ima Sokolstvo s tem skupnega? Mi ne nosimo svoje vere na prodaj in celo tisti naši „brezverci" (kolikor ste jih našteli med nami) ne delajo tako s svojim prepričanjem. Zapoved ljubezni „ljubi bližnjega kakor samega sebe** (ki je poleg pobožnega spoštovanja do stvarnika in božjega nazarenškega učitelja, vsa religija), ni li ona najjasneje izražena pri nas v bratski ljubezni — temelju Sokolstva? Glej „nevernike" z navdušenjem spolnujoče prvo in največjo zapoved. Kdo ima bližje do spasenja: hinavski svetohlinec, Čigar duša je kakor pobeljen grob, polna mrtvaških kosti, uničenih dobrih načel, skritih prestopkov in vsake nečistosti ali človek poštenjak, ki prosto veruje v pravičnega Boga, dobrega očeta in strogega sodnika, Čigar prvo in najvišjo zapoved spolnuje z vsem navdušenjem. Varujte se torej vsakega bleska v spolnjevanju svojih nravnih dolžnosti. „ Varujte se pridno, da ne bodete dajali milodarov pred ljudmi, zato, da bi vas hvalili, ker drugače ne bodete imeli zasluženja pri svojem Gčetu, ki je v nebesih. In kdor bi molil, ne bodi kakor so svetohlinski farizeji, kajti oni molijo v shodnicah in na voglih ulic, da bi jih ljudje videli. Amen, pravim, želi bodo svoje plačilo l* Toliko je rekel Kristus o farizejih te vrste; pridejati nimam ničesar.
Se ena vrsta pismarjev nas napada pod geslom napredka, modernosti in zrelosti. Napredek so oni, nazadovanje smo seveda mi. Pri njih delo, pri nas brezdeliea. Dobro — govorjeno! Besede so krepke, krasne, a kje so dejanja? Gd nas zahtevajo delo in zopet delo, a sami niti s prstom ne ganejo in tonejo v frazah in nepraktičnih teorijah. Če pa gremo mimo dalje svojo začrtano pot in delimo potrebnim od sladkega bremena, ki sta nam ga naložila naša otca Fiigner in Tyrš (zakaj bi k temu še dajali nakit iz tujih njivi, smo — irazerji.
Slepo iarizejce! Pometaj pred lastnim pragom! Mirno delovanje, gotov in krepak naš korak, pri Katerem se pa ne oziramo niti na levo, niti na desno od smeri, ki so nam jo določili ustanovitelji Sokolstva, vse to je plod 401etne skušenosti. Na pot praznega besedičenja
kar bi moglo provzročiti nesporazum-Ijenje.
Mučno in težavno je bilo delo, ka-rega sta se lotila, a zato vendar nista omahnila. Če je Erazem prišel po večdnevnem potovanju v polhovgraško graščino, in le en večer prebil pri sodnikovih, je imel koj novega poguma in novega veselja za delo, in lotil se ga je tem prej, ker se je bal gospe Angele in njenih vročih, koprnečih in omamljivih pogledov.
Magajna ni imel kje iskati vzpodbude in podpore. Živel je zase in celo na Vrhniko je prihajal prav redkokdaj. Dostikrat ga je obšlo tako neznansko hrepenenje, videti gospo Regino vsaj od daleč, da se je samo z največjo težavo premagal in ostal doma. V takih dnevih pa je bil potrt in žalosten, kakor da ga je  popadla  fizična bolezen.
Prišel je bil božični teden in Magajna se je odpravljal domov. Erazem ga je pregovoril, da je šel za en 1 dan ž njim v Polhov gradeč in tam je naletel na veliko družbo VrhniČanov, v kateri sta bila tudi sodnik ZavrŠan in in gospa Regina. Gdkar je bil Škof Konradus na Magajnovem domu, se Regina in Magajna nista videla, in ko sta  zdaj  nenadoma  stala drug pred
nas ne obrne nobeno geslo, noben zloben posmeh nas ne privede na pot takozvanih „ljudskih poboljševalcev", ki niti samega sebe niso mogli poboljšati. Naš napredek (in kdo se ga drzne tajiti) se vrši na temelju mirnega razvoja, revolncijski napredek pa prepuščamo onim, ki hočejo za vsako ceno trgati in podirati. Mi postavimo preje, novo, boljše domovanje, potem šele začnemo trgati to, kar nam je dajalo leta in leta streho. Podirati streho nad glavo sebi in drugim, samo da se podira (tudi delo!), s tem naj se bavijo — „reformatorji !«*
Pšice iz Medvod.
Preski f a; m oster-.
Ze zopet je začel pre&ki fajmo-Šter Jaot-z Br*?nc*»lj frčati okoli tovarne v Goričanah in tam obrekuje poštene napredne može, t*- r laže o njib, kakor zna samo tak človek, ki ni vreden, da bi ga pes ovohal. Vprašamo praškega fajmoštra: Ali rea ne morete živeti brez obrekovanja in laži? Povemu mu pa tudi, da naj nikar n* hodi prepogostokrat v tovarno. Nekateri korenjaki so se zakleli, da, ko ga zopet prvič dobe, mu odrežejo šfcrice, ko ga dobe drugič, ga pa postavijo v tisto zdravo Soro na glavo, seveda le toliko, da se mu njegovi možgani nekoliko ohlade.
Župan Smovci
Nekdo je poročal »Slovenskemu Narodu«, da bo medvodski župan Smovc dva dni zaprt. A dopisnik se je zmotil, kajti oča Smovc bo tri dni zaprt Dva dni bo otepal ričet, tretji dan pa se bo postil na čast Zaplan-karjevi Mini, da mu bo pomagala štore pokrivati.
Klasičen pogovor.
Špela: Z »kaj bo župan Smovo zaprt? Lej jo, prismodo, kaj ne veš, da zato, ker je na shodu v Preski nekega naprednega moža za vrat vzdigoval, ko je mož padel, pa še svoje umazane Črevlje ob njega brisal.
— Mina: In zato je dobil samo tri dni? Pa so pravili, da dobi vsaj 14 dni. — Špela: I no, saj jih lahko še dobi, saj so, kakor pravijo ljudje, proti njemu zopet tri tožbe vložene.
— Mina: Se ričeta bo zmanjkalo, če bodo Župana vsakikrat zaprli, kadar zasluži. — Spela: Ali ti kaj veš, kje je zdaj župana Smovca sorodnik, tisti, ki je lansko leto v neki kapelici pri pušici ključavnico vlomil ter denar pokradel? — Mina: Po svetu je šel. Kaj misliš. Oče Smovc mu menda ni dal nič plače Ali je čuda, da je potem kradel. Gotovo je bil tudi kaj zaprt. — Spela: Kajpak! Tatvina se mora vendar z zaporom kaznovati.
— Mina: Zakaj pa župan Smovc ni bil kaznovan, ko je štore pokrival?
— Spela: Saj je še zmeraj časa za to. Dotični gospod, čigar so bile smreke, naj le malo s prstom pomigs, pa bo župan Smovc zopet v arestu.
— Mina: Potemtakem je Smovčeva hiša zaprtije in aresta že tako vajena, kakor cigan mraza. — Spela: To je že kaj starega, pa aresta ni navajena hiša, marveč samo iupan Smovc. — Mina: Pa jabolko ne pade daleč od drevesa. Saj je zadnjič kradel tudi županov svak Jože, tisti, ki je pri Srrovcu za hlapca. Ali je bil tudi kaj zaprt? — Spela: Samo 24 ur je dobil. — Mina: mu je premalo, mu lahko župan Smovc kaj odstopi.
— Spela: Smovčev Jože se tudi pritožuje, da ga župan slabo plačuje.
— Mina: Zato vendar ni treba krasti.
— Špela:  Saj Jože ni zase kradel,
drugim, jima je Šinila kri v glavo in oba sta zardela do las, tako da se je marsikdo prav začudeno ozrl po sodniku ZavrŠanu. Ta pa se je smejal, prav presrČno in brezskrbno se je smejal in z buršikozno veselostjo je rekel:
— Prosim Častivredna gospoda —-prostor poleg moje žene je reserviran njenemu najzvestejšemu čestilcu. prijatelju Magajni. Taki čestilci so redki in treba jih je ohraniti pri dobri volji.
Presenečenje, ki je nastalo vsled zardenja gospe Regine in Antona Magajne, se je izgubilo v splošnem smehu. Smejala se je tudi gospa Regina in je dala Magajni roko, kakor staremu dobremu prijatelju. Debeli Kričaj pa je kričal:
— To je mož, da to je mož ! Ta pozna življenje. Le nikar ne mislite, da ni ljubosumen. O, jaz ga bolje poznam. Ali on ve, da postane vsaka žena v tistem trenotku stara, ko nima nobenega čestilca več in ker ne mara stare in sitne žene, zato protežira njenega čestilca. Tako je in nič drugače. Ali morda ni res ?
Završan ni ugovarjal in tako se je razvila vesela in neprisiljena zabava. (Dalje prih.)
marveč za župana S moro m. — Mina: Se nekaj! Ali je res, da je župan Smovc nedolgo tega ob eni ponoči v aamih spodnjih hlačah okoli nekih žensk? — Spela: Kajpak d« je res. To vedo že vsi ljud|e! — Mina: Ta č0s je bila Če ranjca živa. Kaj je neki rekla? — Spela: Lahko si misliš, da je jokala na glas To jo je Bpravilo v grob. — Mina: Kaj me niš, da je bilo to prvikrat. Zgodile so se še razne druge reči, povem ti jih drugič.
Pšice iz ribniške doline.
§ 184. Odbor pšičarjev je bil sklenil, da se s pšicami preneha  in sicer pogojema, da prenehajo tudi klerikalni politični harlekini z vednimi natolcevanji. Ker pa ti ljudje  fantalinsko  iz zasede napadajo poštene ljudi kakor razbojniki, Čemu bi jim prizanašali'?    Ker za njih ne  velja  svetopisemski  izrek:  ako te kdo udari po levem licu, nastavi mu še desno,  naj bi li veljal za nas?   Mi se bomo odslej  ravnali po naše in sicer, ako kdo nas napade, vrnemo mu z odstotki,  ako  nam kdo  skuša stati na noge,   stanemo   mu   mi   naravnost na glavo, kakor Mati božja kači. — Ste li razumeli,  da se ne bote potem pritoževali — banda brezdomovincev! Največje varalice našega naroda stanujejo po nekaterih farovžih in tem nevrednim ljudem naj bo naše dobro ljudstvo pokorno, naj jim zaupa svoje dušno stanje, dasi mu je vera v Krista samo kupčija in kmet dobra molzna krava. Ljudstvo veruje v Krista, a drugače nego farizeji, katerim je le za dobiček — za lastni žep.   Ena občinska  ali deželno ali državnozborska volitev jim je več kakor sv. maša, pa saj tedaj še Časa nimajo spovedovati, sploh deliti sv. zakramente. A naše dobro ljudstvo veruje in veruje. In zakaj veruje? Zato ker je verno. — Sicer si ta „gospoda" dan za dnevom prizadeva, s svojo nesveto roko izru-vati ta kal ter vero nadomestiti z verskim fanatizmom. Ako se to popolnoma posreči, pokaže bodočnost. Verujmo in in zaupajmo v bodočnost, da tega dobri Bog ne bo dovolil, ampak da se bode naš kmet popolnoma otresel farovškega jerobstva, delal z lastno pametjo, zaupal sam v sebe in   delal z lastno močjo. Tedaj bo zasijala našemu trpinu lepša in boljša bodočnost, tedaj bo iz pre pričanja veren, ne pa le fanatiziran po duhovščini, katera je že  davno svoj poklic izgrešila.
§ 185. Pri Sv. Gregorju je kmet, kateri ni tamošnjemu Krumpestarju nič prav po volji. Radi tega mu dela vedno neprilike. Ko se je šlo za gostilno, se je na vse mogoče načine trudil, da mož ne bi dobil gostilniške obrti. Ko vse to ni nič pomagalo, pričel je z ovaduštvom; ko še to ni pomagalo, prišel je ta za »božjo čast" vneti „božji namestnik^ pijan v kmetovo gostilno in hotel kmeta zadaviti. Pa to še ni bilo zadosti. Ovadil je tega gostilničarja, daje rekel, da sta se št. kocijanski in turjaški Župnik po blatu valjala. Kmet je trdil, da tega ni rekel, in pravi, bi bil lahko kaj drugega rekel, kar je vedel, da je res, in kar je tudi sam videl. Krum pestar je pa — prisegel. Ako je gostilničar resnico govoril, je duhovnik Št. gregorski gotovo po krivem prisege 1. Bog bodi njegovi duši milostljiv.
Urhovec.
§ 186. Župnika Miškota gotovo pozna cela ribniška dolina. Res kavalir od nog do glave! Nedavno tega so bili v Turjaku dobre volje; bili so starši s svojimi hčerami v veselem pogovoru, kar jo primaha poosebljena nedolžnost župnik Miško ter prisede k dvema brhkima dekletoma. Spodbujal jih je k petju, katero pa je bilo vse kaj drugega kakor spodobno za katoliškega duhovna. Oče je svoje hčere poklical, da naj gredo domov s pripomnjo : far bi mi še dekleta pohujšal.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. avgusta. — Po zborovanju na Poljani- Iz bel jaške okolice se nam piše: Ko sem danes Čital poročilo v 182. številki „Slovenca" o zadnjem shodu našega takozvanega „Kat.-polit. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem", ki se je vršil preteklo nedeljo na Poljani pri Prevaljah, pograbila me je pri nekaterih izvajanjih kar jeza, ko sem videl, da se javno drugače govori, nego se v resnici dela. Ali se ne pravi sipati pesek v oči našemu nerazsodnemu kmetskemu ljudstvu, ako govori g. posl. Grafen-auer, „da je g. dr. Brejc gospodom pri naših sodni jah štreno zmešal". K j, mili bože, kaj bi tako otročje govorili. Dr. Brejc je imel gotovo dober namen ali ves uspeh njegovega nastopa je, da smo izgubili še tiste male drobtinice pravic, ki smo jih Slovenci do tje pri koroških sodiščih uživali. Prej je bilo mogoče vsakemu Slovencu pri naših
sodiščih posluževati se slovenske za jezika, od dr. Brejčevega nastopa naprej
pa morajo baje vsi obtoženci, priče in zagovorniki, ki so zmožni nemškega jezika, posluževati se le slednjega, in ne svojega slovenskega maternega jezika. Temu se je sedaj menda tudi g. dr. Brejc sam uklonil, vsaj slišali Še nismo, da je že kaj proti tej nezaslišani krivici ukrenil. Poslužuje se rad ali nerad nemščine v gavdij naših nasprotnikov, ali pa pusti celo v zadnjem trenutku svoje klijente na cedilu, kakor je to storil nedavno pri župniku S v a t o n u, ker se poleg tega odločnega Slovana ni upal z nemškim zagovorom   nastopiti,  slovenskega jezika bi se pa ne bi bil smel poslužiti po najnovejši praksi naših sodnikov. Toliko v tej zadevi. — Značilno je tudi, kar je povedal   ljubljenec nemškega škofa dr. Kahna, g. msgr. Val. Pod-gorc. On je poudarjal v svojem govoru med drugim tudi to-le: „Učiteljev nimamo na svoji strani. Ustanovili smo „Učiteljski Dom", a čudno: letos nobeden ni prosil podpore". Temu se ni čuditi.  „Učit. Dom"  naj  bi skrbel za narodno vzgojo slovenskih učiteljev, pa bi bilo dobro; dokler pa se bode zahtevalo od njih, da morajo znati ves veliki katekizem na pamet in da morajo vsekdar in povsod Živeti in delati na podlagi edino zveličavnih Podgor-čevih  krščanskih  načel,   bode  se pa težko dobilo dovolj potrebnega materijala. — Dalje pravi: „Tudi v „Mari-niŠče" je prosilo jako malo slovenskih kmečkih fantov. Če nasprotniki kaj dobrega, storijo, pustijo vas plačati. Vi se pa še teh dobrot ne poslužujete! Na celem svetu ni tako neumne vzgoje, da bi se poučevalo v tujščini in ne v materinem jeziku.   In   zakaj   taka  šola nima uspeha?  Ker  otrok učitelja tujca sovraži. Mir hočejo imeti Nemci v deželi. Kako ga razumejo? Da bi Slovenec  hlapčeval  in  molčal!" — Lepe besede so to! Poglejmo si pa sedaj tudi, kaka so dejanja: V celovško škofijsko „Marijanišče" je vstopalo do sedaj vedno precej nadarjenih slovenskih dečkov iz dežele, ker so za to poskrbeli v prvi vrsti duhovniki iz raznih krajev, ponajveč le  zavoljo tega, da se ni preveč naše nadebudne mladine podajalo na visoke šole v Gradec in na Dunaj,  kjer baje vsak izgubi najprvo vero, potem pa še svojo dušo. V „Marijanišču" pa ti naši ubogi slovenski trpini ne smejo slovenski čutiti, ne smejo se posluževati svojega   maternega slovenskega  jezika,   ne   smejo med seboj govoriti slovenski, ker je treba, da se bolje izurijo v nemščini (slovenskega jezika iz koroških ljudskih šol itak ne znajo) in strogo, strogo je zabranjeno slovenskim dijakom  v „MarijanišČu" govoriti slovenski,   ako  je le   en sam nemški   dijak   slučajno med njimi.  Da pa je tako, zato že poskrbijo razni nemški in slovenski prefekti te škofove kosarne. Posledica temu je ta, da naši slovenski fantje v „Marijanišče" ne s i 1 i j o več tako zelo in se podajajo  raje na  druge gimnazije, v Kranj itd. In kdo ima nad Slovenci v „Marijanišču" danes odločilno besedo? G. msgr. Val. Podgorc, tisti Pod-gorc, ki bi nas vse najraje v žlici vode utopil, samo da bi videl uveljavljena svnja pogubna načela in zmago nemškega škofa dr. Kahna nad koroškimi Slovenci. Šele nedavno je neki odličen kmet izustil precej pomenljive besede, ko je dejal: „Gospod Podgorc so sicer en fajn gespud, le načela nimajo pravega", in to je tudi resnica. Načela glede na slovensko narodnost sploh nima nobenega in  on je  našim  slovenskim težnjam bolj nevaren, nego katerikoli najhujši nasprotnik Nemec, ker nam je slednji odkrit v svojem nastopanju in delovanju, prvi pa na vse strani zapet in neizprosen v svoji klerikalni trmi. — Čudno je tudi to, da je zborovanje otvoril in vodil ter navzoče pozdravljal kar g. Podgorc, ko je bil predsednik društva g. Grafenaucr vendar sam navzoč. Ali res  že mora gosti g. Podgorc povsod  na prve gosli? In ti Grafenauer, ruski kolos, nekdaj up in nada za boljšo bodočnost našo, ti si mu počel opravljati hlap-
čevska dela? Dogme, da se ne sramuješ; več ti danes ne morem reči!
— „Slovenac" je priobčil več
člankov pod naslovom »E»h%ristični shod«. Nas je silila naša dolžnost, da smo to grozno čvekarijo prebrali. Bralci nam lahko verjamejo, da smo pri čitanju teh člankov trpeli kakor duSe v vieah. L% prav na koncu teh člankov smo dobili nekaj pametnih besei, ki pa seveda niao zrasle n% zelniku    »Slovenčevega«    člankarja,
nego so prepisane iz sv. Pavla. »Nun enim in sermone est regnum Dei, Bed in vir tu te«. Kako pridejo te besede v »Slovenca«? Kar čudili smo se, da Čitamo v umazanem glasilu kranjskih klerikaloev izrek, ki ga nihče tako ne tepta, kakor ravno ti naši dulni pastirji F aro v sk i škandali — tisti, ki so prišli v javnost, in tisti, ki smo jih velikodušno zamolčali — oznanjajo glasno in jasno, da se na Kranjskem »velečastiti gospodje« za povelje sv. Pavla nič več ne brigajo kot za lanski sneg. Molitev in posebaa krepost — to nima pri klerikalc h na Kranjskem nobenega kredita več; kraljestvo božje iščejo ti ljudje v političnem i t osebnem hujskanju, v konsumih, v posojilnic ih itd. itd. Zgledi kreposti, ki nam jih dajejo klerikalci, so taki, da vsak spodoben človek že pljune, če se nanje le spomni. Naj bodo klerikaloi v prihodnje previdnejši pri izberi citatov, sicer se sna zgoditi, da bomo njih katoliško krepost ilustrirali.
— Vojaštvo in konsum v Trnovem. Pojasnili smo nečuveno postopanje vojaškega provijantnega oficirja v Trnovem, ki se je za en dan vpisal v kontum in, dasi sme kot Član le svoje potrebščine dobivati is konsuma, kupil in vzlic gla-varstveni prepovedi dobil blago sa vse vojaštvo. Predrsnejiegs krčenja veljavnega zadružnega zakona si je težkj misliti. »Slovenec« pa to kršenje postave veselo pozdravlja. Ti blagoslovljenci stoje na stališču: Po« stava gor ali dol — samo ds kaj odpade za tisto znano bisago, ki nims dna. Čč pravica ni če postala pojem, s katerim se ima ljudi samo za norca, potem je brez dvoma, da zadene konsum trnovskih maziljencev pa tudi dotičnega provijantnega častnika ostra kazen. Potrudili se bomo izvedi ti, kaj so pristojna oblastva storila.
— Novo malo bo imeli v nedeljo v Mengšu. Novomašnika so častili kakor kakega imenitnika Mladeniču, ki je čital novo maš % so postavili šest slavolokov. Daleč smo prišli! Zdaj se že postavlja mladeniču po šest slavolokov samo zato, ker je šolske nauke dovršil in si pomagal do lahkega kruha. Udarno, da najde ta zgiei mnogo posnemovalcev. Ce zasluži absolviran leme* natar šest s avolukov, potem zasluži vsak abiturijent vsaj tri in kdor do vrši četrti razred ljudske šole, vsaj enega. Radjvedni smo le, koliko slavolokov postavijo Mengšani seda njemu novoma?niku, če bo kdaj res kaj koristnega storil. Končno moramo še omeniti, da je imel pri ti novi maši kranjski tehant Tone Koblar »sedanjim razmeram zelo primeren govor«. No, to je moral biti lep govor!
— Izstopi iz katoliške cerkve. Zabeležili smo po nemških listih, da je letos v prvih sedmih me-ste h v Galju že več ljudi prestopilo k protestantizmu, kakor lani v celem letu in vprašali Brno, če je to odgovor na u duge, ki jih dela opat Ogradi nemškutarjem. »Slovenec« ne taji, da dela slovenski opat celjskim nemškutarjem usluge na škodo Slovencev, pač bi pa rad vedel, kateri nemški listi so to pisali. Priporočamo mu, naj pogleda »G raz er Tagblatt«, kije gotovo poučen o oeljskem protestantskem gibanju.
— Škof Bonaventura — in politična oblast. It gornjegrsd-skega okraja se nam pile: Szof Bo-naventura ima v našem okraju naj večje lovišče, saj je skoro tretjina vaeh gozdov v njegovih roke h, a vendar ie a tem ni zadovoljen, marveč hoče imeti ves lov v našem okraju
▼ svojih rokah. Letos so kili vsi občinski lovi po preteku zakonite dobo raipiaani na dražbo, nad temi tudi občinska lova v Luftah in na Ljub-nem, katera je imel sedsj za bagatelo v najemu ljubljanski škof. Ker so pa v teh lovih smeli loviti samo prijatelji škofovega oskrbnika — večinoma Nemci in nemškutarji — in se je divjačina tsko razplodila tekom let, da je delala kmetom ogromne škode, ne da bi j h škof za to oškodoval, so kmetje v teh občinah sklenili, da napno vse sile, da letos izdražbalov kak domačin, naj stsne to, kolikor hoče. lik res je izdražbal lov na Ljubnem Pran Bulna, v Lučeh pa A. Pečovnik, in sicer vsak za 401 K, dooim je preje Škof plačeval zakupa
samo nekaj nad 100 K. To pa seveda škofovemu oskrbništvu ni bilo prav in vložilo je na politično ekspozituro priziv proti oddaji lova. Ia dasi ta priziv ni imel nikakega zakonitega temelja, je okrajni glavar Suppsnch-ch rekurr.u vendarle ugodil in dražbo razve javil, češ, da je »utemeljeno domnevanje, da lov ni dražbal posameznik, marveč cela skupina udeležencev«, kar pa je baje po neki ministrski naredbi iz leta 1852. nedopustno. Nečemo se spuščati v raziska-vanje, dali je dopustno na podlagi samih »domnevanj« razveljavljati pravomočne odredbe, pri katerih je interveniral sam glavar, konstatiramo samo, da doseže Škofovo oskrbnistvo pri o. kr. politični ekspozituri vse, karkoli hoče. Med drugim spominjamo tu samo, kako se dovoljuje škofu brez sadrtka sekati les, kako se je dala škofovemu oskrbništvu predpravica plavbe lesa na škodo vsem drugim posestnikom in lesnim trgovcem v celem okraju itd. Umestno je torej vprašanje, ali je g. okrajni glavar v Mozirju samo za škofa in njegovega oskrbnika tukaj, ali ni morda tudi poklican v to, da ščiti tudi interese prebivalstva v tem okraju proti pre-šernOBti škofa in njegovega valpta? OČividno je, da obstoje neke čudne razmere med škofovim oskrbnikom in politično ekspozituro in da te pojasnimo, se bodemo potrudili. S cer pa bodemo poskrbeli, da škofova drevesa pri nas ne bodo rasla v ne besa, četudi jih zaliva aelemožni g. Suppanchich.
— Ljubljanski hajlovci bo edini civilni ljudje, s katerimi občuje katoliško narodni dr. Viljem Scbwei-tzer. Mi mu tega paidišenja s hajlovci Čisto nič ne zamerimo. Brez družbe človek vendar ne more biti. V napredne družbe dr. Schvveitzer seveda ne sme, v klerikalne pa ne more, ker se klerikalci, s katerimi bi mcgel advokat in doktor Suhweitzer občevati, lahko na prstih ene roke naštejejo. In tako se je nesrečnik oklenil nemških hajlovoev, tem raje, ker je njegov občevalni jezik v rodbini nemški. V tem oziru je nepotrebno vsako zavijanje; koliko se je kdo slovenskih besed naučil, je postranska stvar: istina pa je, da govori dr. Schweitzer v svoji rodbini samo nemški, čeprav bi rad iz kupčijskih nagibov veljal za slovenskega rodoljuba. Narodno mišljenje se kaže najprej v rodb ni. Zapomnite si to, gospodine dr. Schweitzer!
— Zveza slovenskih odvetnikov. Kakor se nam poroda, je deželna vlada odobrila pravila tega velevažnega društva ter se bo vsled tega ustanovni zbor sklioal še tekom tega meseca. Gradiva čaka že dovolj!
— Deželnozborska volitev na Štajerskem. Dne 11. t. m. popoldne so se zaupniki iz sodnij-skih okrajev Ptuj, Rogatec, Ormož, Ljutomer, Kozje, Sevnica itd. v Poličanah posvetovali zaradi kandidata v četrti kuriji. Posvetovanje je trajalo kratek čas, vsi navzoči brez vsake izjeme bo se izrekli ss kandidaturo državnega poslanca dr. Ploja. Vprašanje glede kandidata je sedaj tudi sa volilni okraj Ptuj itd. rešeno; volilni odbori in politična društva morajo sedaj povsod pričeti vsestransko energično agitacijo.
— Kdo ja izdal iredento. Iz Trsta se nam poroča: Znano je, da so različni italijanski listi dolžili
kanonika Fajduttija v Gorici, da je njegov netjak isdal tržaški policiji, da imajo v laškem telovadnem društva skrite bombe in da pripravljajo več atentatov. Kanonik je vsled tega nastopil pot tožbe proti iredentov-ikemu »Independentu«, ki se je prvi zaletel v Fajduttija, A glej, kaj je zdaj prišlo na dsn? Da je prav »Independentejev« reporter Petronio svoje prijatelje in somišljenike ovadil polieiji.
— Sramota za slovenske
trgovce! Gjvom se, da je nedavno tega obiskal zastopnik nemszega smrdečega mlina v Gelju tudi slovenske ljubljanske trgovce Nade|ati bi se bilo, da bi mu bili vsi odločno pokazali vrata in mu energično pre povedali še v bodoča prestopiti prag njihove prodajalnice! Poroča pa fe nam, da se povsod ni tako godilo, marveč da je celo neki slovenski trgovec naročil pri nemškem mlinu v Celju cel vos blaga. Fej. škandal, da ima Slovenec tako milo narodnega ponosa, da pl,uie v svojo skledo! Za sedaj še molčim' ; ako pa še izvemo, da bo še kdo sprejemal agente celjskega smrdečega mlina, bodemo do-tičnikom brez pardona stopili na prste in poučili slovenske odjemalce, kaj jim ie v tem slučaju storiti'
— Jutri na Drenikov vrh l Spored koncerta, ki ga na korist učiteljskemu konviktu priredi pevsko društvo »Zvon« iz Smart-nega pri Litiji jutri popoldne na Drenikovem vrhu je: 1. B»rtl: »Novinci«, moški zbor 2 ". * »Slovo <>d domovine«, mešan zbor. 3. Z*jo: »Večer ns Savi«, moški zbor. 4 ' . * »Vss mine«, mešan zbor. 5. Zaje: »črno gorac Crnogorkt«, moški zbor. 6 Vo-Isrič: »Gospodov dan«, mešan zbor.
7. Ipavec:   »Savska«,   moški zbor.
8. Nedved: »Nazaj v planinski raj«, mtšan zbor. 9. Zaje: »Zrinjaki Fr»n-kopan«, moški »b r — Začetek koncerta ob 5. uri. Vstopnina 60 vin. Z ozirom na dobrodelni namen se preplašila hvaležno »prejemajo. — Kakor čujemo, je mešani in moški sbor ped vodstvom g učitelja Pleskoviča vrlo dobro izšolan, da bi čast delal marsikakemu večjemu kraju
— Izredni občni zbor zadruge krojačev, klobučarjev rokovi-carjev in krmarjev v Ljubljani se bo vršil v nedelio 21. avgusta ob pol 10. uri dcp. v mali dvorani »Mestnega doma«. Dnevni red : 1 ) s) Ustanovitev zadružnega razsodišča d) odobrenje pravil za razsodišče, c) Volitev štirih članov in dveh namestnikov v razsodiški odbor. 2) Razstava vajenskih del v Ljubljani 3) Ustanovitev obligatorne mojstrska bolniške blagajne. 4 ) Posamezni nasveti v korist zadruge. — Pri posameznih nasvetih poroča gosp. G&s-sermaun o zdravstvenih razmerah v krojaških delavn'cah za konfekcijo. Genjeni gg. mojstri in mojstroe! Zaradi važnosti dnevnega reda bi bilo v korist vsakega mojstra krojaške zadruge, da se tega shoda gotovo udeleži. Posebno pa opozarja odbor na točko III dnevnega red«, ustanovitev obligatorne mojstrske bolniške blagajne. Ker bo moral, ako se ta blagajna osnuje, vsak mojster b ti član bolmšze blagajne, in ker se bodo t*ke blagajne v najkrajšem času postavnim potom morale ustanoviti, zato prosi odbor vsacega posebej, da se tega shoda gotovo udeleži.
— „Slovensko zidarsko in tesarsko društvo11 v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 1-1 avg. veliko vrtno veselico na vrtu restavracije g Frana Remica »Pri novem svetu«, Marije Terezije eesta st. 14 B sodelovanjem slavne »Ljubljanske društvene godbe.
— V prospeh Kadilnikove koče na Golici priredi podružnica Slov. plan. društva za kranjskogorski okraj veliko gozdno veselico na Jesenicah, ki se vrši v nedeljo, 21. t. m., v Milanovem logu. Zgradba Kadilnikove koče se bliža koncu; njena prekrasna lega popolnoma na vrhu Golice (1836 m) je nekaj izvanrednega. Malo je planinskih koč v Alpah, ki bi se v tem oziru mogle meriti z njo, istotako tudi glede na izvršbo in zunanjost. Umljivo je, da mlada podružnica jeseniška ne more samo iz letnih prispevkov članov pokriti ogromnih stroškov, ki jih ji povzroča ta stavba, ki bo veljala okrog 9000 K. Zato je že lansko leto podružnica priredila veliko planinsko veselico, ki se je izborno obnesla in dala Čez 1000 K Čistega prebitka za kočo ter je vsem udeležnikom go-tovo Še jako dobro v spominu. Letošnja veselica pa obeta glede na kraj prireditve in razne druge zanimivosti Še prekositi lansko. Prekrasen park, po srbskem kralju imenovan „Milanov log", leži ob Savi in je najbolj priljubljeno
HT Dalja v prilogi. "VB
sprehajališče Jeseničanov. Od tam se ti nndi krasen razgled na Stol in Rožico, par minut hoda proti zahodu pa vidiš Golico in s prostim očesom tudi našo Kadilnikovo kočo, ki je že pod streho. Vzpored veselice ho jako zanimiv in bogat, priobčimo ga prihodnji teden, le toliko povemo, da je skrbljeno za izborno godbo in da se postavi plesišče na prostem. V okusno napravljenih paviljonih bodo prodajale nase dame najrazličnejše predmete. Kdor Želi preživeti prihodnjo nedeljo v veseli družbi, naj pride na Jesenice, zabave ne bode pogrešal. Vse dobitke in druga darila, za katera se odbor priporoča radodarnemu občinstvu, sprejema hvaležno podružnica Slov. planinskega društva na Jesenicah.
— Razpisana podpora. S
pričetkom   tekočega šolskega leta padeliti   je   občinskemu   svetu v ubijani v hvaležen spomin na c* sarco Elizabeto določeno podporo v inesku 400 K, do katere imajo pra-fioo deklice, ki so dovrš le tukajšn,o strokovno šolo in se žele v umetnih fcnskih ročnih delih ali v njih po poznih strokah fovspeti   do v.šir.o sedanjega   časa ter v ta namen cb skovati dunajsko  strokovno solo za tno  vezenje,  centralni Čipkarski kurz ali   pa   državno umetno obrtno solo na Dunaju ali v Pragi. Prošnje ia podelitev le podpore, ki se dovoljuje  za  vso  uČno  dobo,  vložti je ao konca  t. m. pri  meBtnem magi štr^tu ljubljanskem.
— Redek slučaj. V Domža ah cvete  sedaj  na  vrtu g Kirnla barska  kostanj, p; i gosp. Franu Kuharju (5t. 45) pa  cvete  grozdje kar iravtn zcrečega!
— Na Dobravi pri Kropi
prirede domači fantje in dekleta 14. n 16 t. m. igro »Divji lovec« in iicer na vrtu g Pogačnikove gostilne. Jistt preostanek je namenjen za ne-rečne pogorelce. Začetek ob 2. uri »poldne.
— Postojn&anom v preudarek« Naprošeni smo priobčiti na slednje: Že delj časa pridno zasledujem Tse dogodke in novice iz Postojne, objavljene v „Slov. Narodu", in kar Čuditi se moram tolikajnemu napredku in vztrajnosti vrlih Postojnčanov. Vršijo se zabave in veselice zdaj tega, zdaj onega društva; res, vsa Čast napredni Postojni! V soboto zvečer praznoval je „Sokol", in sicer v ožjem krogu, desetletnico svojega obstanka, kakor je bilo razvi-detiiz „Narodovega" poročila. Ali kako sen se začudil prebravši notico, v kateri se objavlja, da je pri omenjenem jraznovanju koncertirala slavna vojaška godba c. in kr. pešpolka itev. 87! Čudno, prav čudno se mi zdi, da se Postojnčani poslužujejo tuje ?odbe, ko imajo vendar dobro izvezeno domačo godbo. Postojnska godba )ila je zmirom na dobrem glasu in Ivomim, da bi tudi zdaj ne zadostovala tamošnjim razmeram. Sicer pa nič iuduega, drugi časi, druge navade! 'ostojnski „Sokol" dobil je zdaj novi jdbor, v katerem je zastopanih tudi tekaj tistih odbornikov, ki so svoje-asno pri neki veselici tudi delali na o, da bi se ovrgla domača godba ter iaročila vojaška, kar jim pa k sreči ni ibveljalo. Sodelovala je domača godba fi občinstvo je bilo povsem zadovoljno, u nemalo začudil sem se dalje, ko lajdem v sobotni številki „Edinosti" lotieo gasilnega društva v Postojni, v lateri poroča o slavju povodom svoje ietindvajsetletnice in med drugim tudi iledece: „Vspored je zdaj zaključen in Jridobi svoj posebni sijaj s tem, ia slavnoznana vojaška godba c. n kr. pešpolka št. 87 koneertuje l jami in v hotelu „pri kroni" z iz-
fcraiiim vsporedom". — Postojnska sodba je zdaj za staro železo! — Res, »asi se spreminjajo in ž njimi tudi mi. ■ostojnčani, tu ne velja izrek svoji k Ivojim!
i — Predor skozi Karavanke bo že tudi skoro končan, zvrtati je še okoli 1030 metrov in tr se vsak dan prevrta približno metrov, bo predor dograjen meseca ecembra t. 1. V celem bo predor olg 7969 metrov in se bo za nje-ovo prevrtanje porabilo tri in pol sa. Ako ne bo posebnih zaprek, bo s železnica preko Tur in Karavank "očila prometu jeseni 1. 1905
— Umrl je v Celju Anton Sko trne,  gostilničar   »pri Zamorcu«, lož, dasi je bil rojen v slovenski ^bukovci in da si je pridobil prednje premoženje edino od Sloven-
zlasti od Savinčanov, je bil pri atkih vol tvah vedno naš nasprot ik Se pri zadnjih volitvah v okrajni »atop, ko je bil že skoro popolnoma *b*8t, bo ga privlekli nemškutarji 'so brezobzirnostjo na volišče, kot 6l° v mesnico, da je z Nemci volil, 6 tadi so vzlic temu žalestao po-ojeli. Blaga njegova gospa, ki je iz °štene Blovenske hiše v Savinski nii je imela zaradi tega britke re- Oe bo ona v bodoče ne bode istiia tako slepo komandirati od ^"zenega brata ran;cega moža, *>tem bodemo tudi Savinčani rajši
obiskovali njeno gostilno in mesarijo. B d*»m^» videli!
— Nove preiskave v Trstu.
Včeraj d( poldne je prišel na tržaški magistrat odposlance policijskega ravnateljstva z nekaterim redarji in je p-eiakal mize onih magistrat nin uradnikov, ki ao v preiskovalnem zpp^ru zaradi afere z bom-btmi.
— Slovanska narodna in obrtna razstava pod pokroviteljstvom Slovanske Zveze v Cleve-landu, Ohio, bo od 21. do 27. nov. 1.1. Ta razstava bo prirejena tako, da bi uspevala ne samo poučno, vzgojevalno, temveč tudi gmotno, da bi otvorili tu v Ameriki trg za slovanske okraševalne in druge koristne izdelke. Mnogokrat se pritožujejo rojaki v stari domovini, da so izselniki svojemu narodu popolnoma izgubljeni. Mi izselniki bi se morali potruditi, da bi dokazali, da moremo tudi v tujini biti koristni svojemu rodu v njegovem boju za narodni in dostikrat tudi za Življenjski obstanek. Ako se nam posreči pridobiti in razširiti tu v Ameriki trg za mnoge slovanske izdelke, ki so nam posebno lastni, se poveča vir dohodkov in obstanek našega naroda bodisi tukaj bodisi v stari domovini. Na primer na Češkem v Sumavi, kjer bi jejo Čehi trd boj za narodni obstanek, izdelujejo eeške žene kra9ne Čipke, katerih prodajo posreduje dostikrat živelj, neprjazen našemu narodu in nenaklonjen izdelovalkam samim. In ono korist in dobiček, ki bi ga morale imeti naše Češke žene kot zameno za njih trud, spretnost in umetniške izdelke, pogoltnejo njihovi izsesovalci in neprijatelji našega naroda — in oni vir, ki bi moral služiti našemu narodu v ojačenjc, se vporablja proti njegovim koristim. Na Slovaškem, kjer se izdelujejo ti krasni všivki, vladajo podobne razmere. Neko plemenitaško madjarsko društvo pokupi od naših Slovakinj te umetne izdelke za neznatno ceno in jih prodaja z velikanskim dobičkom. Ko oropajo na ta način slovaške žene za njihovo pravično plačilo, se niti ne zadovoljijo s tem, temveč oropajo jih nadalje še vsakega kredita za njihovo delo, ker prodajajo potem te izdelke po svetu — kot pristne madjarske izdelke. Naša razstava bo skušala izpre meniti to neopravičeno stanje stvari in obruiti vir dohodkov in časti našega nesrečnega naroda od njegovih nepri-jateljev v svojo lastno korist in korist svojega naroda. S tem dokažemo, da tudi v daljni tujini nismo prenehali biti koristni svojemu narodu. — Razstava bo razdeljena na sledeče: 1. Razstav-ljenje raznih predmetov, spadajoČih v polje ornamentike (okraskov) in domaČe koristi, kakor: všivki, tkanine, Čipke, pleteni in vezeni predmeti, vsa okraše-valna dela, noše, orodje, kinči, igrače, hišna oprava, domače orodje, tiskarije, risarije itd. — vse, kar dokazuje narodni čut in ukus. 2. Fotografije itd. pokrajin, mest in poslopij, da se vzbudi pozornost ameriške javnosti na krasoto slovanske zemlje in vzbudi zanimanje turistov. — Fotografije iz raznih slovanskih naselbin v Ameriki z ozirom na objašnjenje našega položaja in napredka v tej novi domovini. Zbirke slovanskih časnikov in knjig. 3. Razni slovanski izdelki. — Oddelek za naše tovarnarje in trgovce. 4. Muzejski oddelek za zgodovinske predmete vsake vrste. Za vsak dan za časa razstave bo skrbljeno za kratek godbeni program z ozirom na slovanske narodoe pesni in na sve-tovnoznano slovansko godbo. Predmete se more dati na posodo samo na razstavo in se po razstavi vrnejo — ali pa tudi za prodajo. Predmeti za prodajo se izroče posebni komisiji in zahtevana cena bo v .slučaju prodaje izročena razstavljalcu. Predmete se more tndi darovati v korist razstave.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukaj, deželnem sodišču. 1.) Anton Mrzel, delavec v Lazab, je dne 19. t. m. popoldne v Leskovčevi gostilni prodajal koso. Ko mu je Anton
Subelj omenil, da je kosa ukradena, udaril ga je preko ušes s koso ter ga ranil, da je začel Subelj močno krvaveti. Obsojen je bil na 6 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 2.) Antonio Cantonio, iz Aciane na Laškem doma, sedaj delavec v HrnŠici, je osleparil trgovca Amadeja Franka za 190 K 50 h s tem, da mu je Franko dajal živila na upanje, katera je Cantonio obljubil a prislužkoin plačati. Obdolženec je potem neko noč na skrivnem pobegnil, vendar se je posrečilo ga na laški meji prijeti. Obsojen je bil zaradi goljufije na C tednov s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 3.) Trgovec Ivan K. je napovedal o svojem imetju konkurz. Akoravno je dobro vedel, da je pasiven, je vendar delal nove dolgove in dajal plačila; tudi je predpisane kup Čijske knjige tako pomanjkljivo vodil, da se po njih ni dal soditi stan njegovega premoženja. Deficit znaža 19.790 kron 81 v.; obsojen je bil na 10 dni strogega, z dvema postoma poostrenega zapora. 4) Andrej Orehar, zidarski pomočnik, sc jc dne 29. rožnika t. 1. stepel v gostilni Marije Rozman v Gor. Beli. Najprvo je z odprtim nožem sunil
Janeza Stulerja, ne da bi ga bil ranil, na to ga je še sunil v levo stegno, Aleša Robleha je pa z nožem dregnil v desno ledje. Orehar je bil obsojen na 6 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 5.) Marija Koncilja, vdova in posestni ca v Pod-rečju je 25. junija t. 1. pustila tri otroke, ki jih ima v svoji oskrbi, in sicer: po 9 let stari Terezijo in Cecilijo S elan, ki sta dvojčki in 4 leta starega Antona Sharza brez nadzorstva iti v gozd borovnice nabirat. Ko so otroci gazili čez potok Rača, je padla Re zika, ki je nesla Tončka, in je pri tem odnesla voda fantiča, ki so ga kasneje mrtvega iz potoka potegnili. Marija Koncilja je bila pregreška zoper varnost življenja krivim spoznana in obsojena na H dni strogega zapora, poostrenega z dvema postoma. 6 ) Nikolaj Koder in Janez Šolar, tovarniška delavca na Jesenicah, sta o priliki neke svatbe v Olifčičevi gostilni izmaknila 3 steklenice žganja, a ju je natakarica prijela. Ko ju je hotel občinski redar iz gostilne odpraviti, je rekel Šolar, da mora iti policaj preje vun nego on, na to ga je redar Koritnik prijel in ga hotel skozi odprta vrata iztirati. Zdajci se je zavzel Koder za svojega tovariša, zgrabil redarja za prsi in ga tresel ter pri tem ubil 2 šipi. Koder je bil obsojen na 2 meseca težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe, Šolar pa na G dni zapora z dvema trdima ležiščema.
— Gias iz občinstva. Že leto dni je minulo, odkar smo prebivalci velikih Čolnarskih ulic prosili si. mestui magistrat, da bi nam napravil par stopnjic k vodi k Malem grabnu, da bi nam ne bilo potreba hoditi pol ure daleč k vodi, dasi nam teče ista pred nosom. To se še dosedaj ni zgodilo! Prosimo nujno, da bi se ustreglo naši upravičeni prošnji!
— Izreden fižol iz amerikanskoga semena je vigojil vrtnar Ivan Goričan na Poljanskem nasipu št. 16. Fižolovi stroki so dolgi po pol metra in še več, okus pa spominja živo na šp*rgelje.
— Koncert v proslavo lOOiet niče cesarstva in cesarjeve g* rojstnega dne vrši se 17. avtrusta t. i. na vrtu hotela »Ilirija« g. F. Novaka S deluje popolna društvena godba pod osebnim vodstvom kapelnika b pop)lncma novim sport dom.
— Brzoparnik ,,La Ga-seogne" franc3ske prekmorake dru žbe (sastop potovalna pisarna E 1. Šmaada v L ubijan) je odpiul it IIivr-4 30 julija in erečno dospel v N* \v York 7. avgusta. Vozil je 7 dni 19 ur
— Poštena najditeljica. G
I^inija Djdanova, z*sebnioa v Tr*tu je iigubila s;noči v Kolodvorskih ulicah rjavo ročno torbico, v kateri je bilo dragocene zlatnine v vrednosti nad 2000 K. Torbico je našla in z vsebino vred oddala na magistratu Elizabeta Kuliaro, raznaševalka »la-š£ c Ker je zapriseženi cenilec vrednost najdenih dragotin ocenil na 2400 K, dobiti ima poštena najd tt-Ijica, ki je v slab h ;m ,tmh razmerah, zakr nito najdnino 240 K.
— Tatvina. G. Tereziji Žiber-tovi, šivilji v Spodnji Šiški št. 182, je d'Sidaj neznan t*t pokradel već srajc, nog.v c. žepn h robaev, postelj-n h odej in namiznih prtov. Perilo je bilo zaznamovano 8 črkama T. Ž in ima Ž'bertova nad 200 K škcd-.
— Aretovan j« bi! včeraj Jos. Fabjan?, hlapec pri nekem tukajšnjem trgovcu, ker mu je kradel iz proda-jalnica blago.
— Poneveril je ag^nt J. J. kuharici M »rjeti Takorjevi zlato verižico s srebrno uro in ju zastavil za 17 kron.
— Izgubljene in najdene r*eči. M. G je izgubila zlato z«pest-nico z granati. — M DebevČeva, xla-tarjeva hČerkiv, je izgubila kos zlita, vrednega 28 K. — Ljudmila V»drov» je izgubila zlat za 10 K. — Mestni pilioijski stražnik Fran Vrečar je našel zlato zapestnico. — G Fran Oraien  je  našel bankovec za 20 K.
— Majden denar. Na Vodni
kevt-m trgu s 3 je našla manjša svet* denarja. Djbi se pri slugi banke »S*avije«.
— Hrvatske   novice. —
Pri dopolnilni volitvi v Iloku je bil izvoljen za državnega poslanca vUdni pristaš dr. G. Ava k u m o v i 6. Srbski radikhlec dr. M Ud i no vic in hrvaški opoz c o-naltc Me tro vic sta ostala v veliki manjšin'. — Zagrebško gle d a I i I č e je izdalo svoj repertoir za bodočo si/ono. M tlo čudno se nt m zdi, d* so v prjiframu igre vseh evropskih jezikov, le slovenskih ni. — Električno razsvetljavo dobi Vukovar š» tekom t. I. ter na ti način prekosi Zagreb. — Topovi iz morju. Pri Visu )e bila let« 1811. potnerjka b tka mod an glešurr, italijanskim in franc skim brodovjem. Pri t^m se je potopila francoska fregat« »Favorita«. Poto pili so jo namreč Francozi sami, ker ■e je bila vnela, ter so uvideli, da je
ne rešijo. Te dni je cklopnlca »Mo-n&rch« po petna j iturnem napornem delu izvlekla na onem mestu dva dobro ohranjen* topa, ki sta bila na »Favoriti« — Štrajk brivcevv Zagrebu. Ker so nekU-n mojstri pristali na zahteve pomočnikov, vr nili so se isti k njim, dočtm ostali pomočniki še štrajkajo.
* Najnovejše   novice. —
Grof     Ladislav Szaparv, znani kompremitovani guverner re ški, je prevzel v Budapešti vodstvo neke večje tovarne.
— Zemske ostanke Ra-k o c z y j a pripelje iz Turčija do Donave nrka avstre-ogrska vojna ladja, po Donavi pa naj'epsa ladja podonavske parobrodne družbe. Tozadevni dogovori med Avstrijo in Tur čijo so že sklenjeni.
— Zaradi prepovedanega izvoza živinsko klaje iz Avstro O/rake so mejne nemšie pokrajine v hudih skrbeh.
— Slaba letina in železni oe Privatne železnice 8» privo I:le, da sa uvedejo znižane tarifd v tistih dtrželah, ki so trpele posebno hud«'1 vaded ujm, 1: - U;r v G Akciji, na Č bk; m. Mcravskem, G >rnie in Sp »dnje Avstrijskem Tuii drživna železnica je znižila s/oja t r -1
— Saksonskega kralja Ju rja jo napadi« sucnljiva ^!abost t_r so odpovedane vse avd?jenc«5.
— Bojazljiv vitez Ni Mfo ravskem so prijeli nekega Kazimirja viteza K .a d v a u •.><.; k o v s * e g a *i pravi, da je ruski dragornki poročnik, a je rajši zbežal cez m'jo, kakor da bi šel na bojišče
Spartanska vojska.
M stri poglavar v Spsrti, Syb-*ro!o, žd dolgo Živi v prepiru s uvojma svakom*, bratoma £yberopulo, ker mu nočeta izplačati dtdšč:ne, ki jo ima dobiti njegova žena po umrlem cčetu. Poglavar je zbral 200 obero ženin mož, da napade svaka, a tudi ti dva sta se »xobilizovai&« in sioet sta si najela nad 300 mož. Brez-dvomno bi se bilo začeo hudo klanje, da ni vladi tik pred v bitko zvedeli zi sttar ter poslala v Š )arto cel bataljon vojakov, da strtnu razoroži ter napravi mir
' Poroka iz ljubezni. Mad berolir.skim in midnJsturn »averam« vrše se v najnovejšem ča*u delikatna pogajanja, kajti ctsar Viljem namerava poročiti enr> svojih hčera s španskim kraljem. Pri vsrj zadevi, ali zaroki, kotera bode salenjena n t ravno v nebesih, iruajo tudi duhovni obilo posld. Pantžev ndržavnia tajnik, Merry del Val, kakor tudi kir dinal Vives ž-Uta »por ko iz Iju bežni«. Nemška pnncezinja mora postati katoliška.
* Služkinja — milijonarka.
ll Kolina 8d poroč*: »NVka tuša sna služkinja je postala h poma milijonarja. Deklico je dalje ćasa za^Je dovala tuja, elegantno opravljana dama. Deklica si ni mogla tolmač ti čudnega ve enja tujke, d-kler se ji ta ni izdala za mater. O-'e je ž * davno umrl. Ko je še obiskoval vse učilišče, dali so otroka najden ščnic'. Pozneje se je sled za otrokom i*gu bil, ker so ii najdeničč »ice d-j*li otroke na vse etran«. Mati se je med ti m drugič omožila, a ni nehala iskati prv« hierke, dokler je sedaj ni našla. T*fcoj je dala hčerki nakazati v b*nki 100C00 mark ter ji naznanila, da ji je oče zapust:! vič milijonov.
* Vesele bivše nune. OJkai
je franc.ifeka vlada odpravila već ne potrtbnh samostanov, je najti p • vseh večjih krajih bivše nune, ki yh sicer veže »duhovna« obljuba do smrti, vendar jih premaguje zap^ ljivo življenje. Tako je bih* nedavno pri cerkveni sl&vnostt v Toulonu ceia družba bivdih nun, ki so razpt s ijeno zajezdile lesene konjiče na k&ruUju. Marsikatera je Je tudi zaročena ali vsaj mati in spe.
Vinska letina v Italiji. Letošnja vinska letina obeia biti (glede množ ne in kakovosti pplo^no dobra, kiker v normalnih let h. Ni podlagi statistik* prejšnjih U t se pričakuje 41 do 43 milijonov hektolitrov vina.
* Žena — slonova dojilka. X k 'mu   italijanskem j   li^iu   p roča rojak iz Btngkoka (S jam) da je neka km t oi vzeta mladega  slon*, kateremu je mati takoj po por«, d u pogi* ni;*, k svo; m prJta*.   Kmetica m ra biti res nentvtd io čvr.t*,  zakaj ra zen   svijena   otroka   je   ibt Časno s svojim mlek >m res zredila tuli »Iona. Vest je skoraj  neverjetna,   t< da do tični list je prinesel fotografijo, kako doji   kmetica   nt levi strani s/ojega otroka, na dem', pa mladega a iss, ki na ima ie velikost srednjega teh ti. Ki lee zavije slon pri sesanju kmet c preko rame.
* Zakaj je tabak strupen. Splošno se misli, rla je »trup pri ta baku v nikotinu. Angleški medicin-ski 1 st »Tne Ltnoet« popravlja to im to ter dokazuje, da je tabak ne-
varen zaradi ogljikovega oksida. Brez« dvomno je nikotin tudi strup ter je v tabalnem listu; toda nikakor ni dok-z-siio. da b: ga v kadUčeva usta prišla za zastrupljen)« zadostna množina, in Uhko se trdi, da je vse, kar se navadno govori o zmtrupljenju z nikotinom, pretirano. Na t* način, da tabak nepopolno zgori, provroča aromatične spojine, pline, izmed katerih nastajajo nekMe.*: k> t strupi v mn'igo več|i mn-.iini kot nikotin, in ki so vsled množino tudi hujše uČin-kuioAi strup. Seredi se je že /davna vedtl\ da ima tabačni dim ogljikov okniJ v sebi, toda ni ae zadostno panlj na ti strupeni element. Organizem sprejema ta strup pri vdi-hanju naglo, kar lahko raz' ;ga znake zastru^ijen-a pri 8<r**l tem kadenju. Vrhutega so fuiolegh-ni učinki ni kotna ii ogljiko vevega oksida skoraj enaki: onjtica, mrtvoud nost, tresenje, živčne alsb sti itd. V količini tibhka, ki §o pokadi v nsolki ali v pipi jo 10 c čutili tre v ;evega oksida, toda nikotina veliko manj. T) demnevanj« se je praktično izkazalo Kadilcu so vzi-ii po kadenju nekaj kap'.jic krvi iz u»t ter jo raztopili v vedi, in takoj je zavzela barvo, ki je ?n>£:lna pri zafetrup-Ijenju z ogljikovim oks dom.
* Nova nedilna rastlina* Neki učenjak, Baladi po imenu, |e nedavno op-jzor.l ffmBVOeko akademijo znanosti na novo in dragoceno red ia » ra*i!ino, kmtsro už.vajo domačini v različn h kra.in tropične Afr k 8 in katero sttvak) tudi v nekaki fatgi obliki v Braziliji. Baland zat juje, da je tj edino, doslej znano relilno sredstvo, ki ima v sebi vse rUovtdk^mu organ zmu red.lne snovi. Č^tu-ii je ta trd tev pretirana, se vei.dir lahko po^neoii, di ta rastlina za pnkuhi velike tTsdsOi i. V durovern stanu ima ta rastlina oku* b- ba. pripravlja se kakor ti, a bal kuhana okui pečene/a kfi4tanja.
Sadite solnčnicel Na An gUskem trcie, da je kuretnioi naj* boljša hrana seme solnčniee. Oao pcspeSue v veliki m-ri žtevilo jajc. Tudi čebelarjem bi bilo svetovati isto, ker nudijo omenjene cvetlica do pozne jeeeai, k<i t-korai n; več drugih raathn, dobro salo Ivssaus« S peščicami s a hrarnjo pozimi lačne p t p-vke.
* Dokaz ljubezni. Mr. Dar mon v amer:a;tem m-sru F trt Clark se je *t;astno zaljubil v isstiso L B>0 Hmers. Neki dan je n »pravila večja družba iziet k reki Fecr.s. Tudi Dar-mon in kraljica njegov* g* srca sta b;ia zraven. Tcd* oboževana deklica je bila slaba volje t'^r je p.kro zavračala oboževanja Darrnona, ki je b-l res obupan t^r vprašal, kaj vendar naj štiri, da si pr.'djbi n eno na« klonjeno8t. Drklica odgOVOfi: »Divjih zverin ah z^nejev tui;aj nt, toda ako skočit-3 tam le z mo^t-*, pa tudi do-k&žete ljubezei « Mavt p:a «e vzpenja 110 metrov nad vodo Davavoa seje rdstran i, n: da bi ga kdo pogrešal. č?z nekaj čhs% pa se neado iz dru>.be slučajno ozre na m st t»-r zsgleda ts*m v vrtogiavi visočini Č.o-vesko b t;e, ki ga je bilo vdeti na železni ograji kakor pajka na mreži. Srdaj se ie. tudi deklica spomnila svoj'h nepremišljcnili besed ter nre-ble*1«-N. Zičela je ki.cati in roke ii-tegati pruti mostu, ftda v tistem hipu 8-^ ;e nož opustil z mohtu. Djbria lest do s-d^rn seku'i 1 ho ga videu letati navidoi, dokler ni treiOil ob vodno glad aot Takoj sta ski čila dva iz družba za njim ter izvlrkla mvtdeillu mrtvo, modro in rjavo truplo iz vede. Začrli so s/a o raniti, cez nekaj mir.ut je le litini, č>z uro pa sta s»i bila z dtilco is v onjrmu.
* Korejanski pregovori. Malo paprikovo zrno je ostrcjdc kot veliko. — b mno-ili praškov lahko nastane hrib. — Vsuk ima svoja <>Cal;i. — Vse nevarnosti izidejo pri ustih, VM bolezni dohajajo v tc!i» sko/.i usta. — Neu/itni sadje vuku ČOSteknU lep.— Bivši vladar jc vedno dober. — S prazno posodo se mora ravnati kakor čc bi bila polna} lahko delo sc mora opravljati kakor če bi bilo težko. — Mož, ki je sit suhega riža zamet uje celo medeno potico.
* Vebke vročine v prejšnjih stoletjih. Kakor pripoveduje kronika so imeli nasi predniki v preteklih stoletjih se mnogo kajSo vročino kakor smo jo pretrpeli mi zadnja dva meseca. Leta 10.'»^ je bilo tako vroče, da nse je jajce takoj skuhalo, ako so ga zakopali na solucu v jiesck-. Leta ULi. je bilo tako vroče poletje. <la so se gozdovi in mestu u/.igali; seno, oves in ječmen so se popolnoma posušili. Leta 1K>7. so se vse plovne reke posušile, ravnotako leta 1153. Letu 1H01 je bilo tako vroče, da se je v-e posušilo ter je po sedanjih avstrijskih in nemških deželah zavladala lako tu. ki je trajala tri leta; Žito 80 morali dovažati iz Sicilije. Leta 1314: jfvortj mest in vasi je izumrlo. Leta 141&. je bila taka suša, da so morali ljudje vodo kupovati. Leta 1472. so o sveč-nici drevesa cvetela, potem je prišlo
vroče poletje. Od binkošti naprej ni deževalo cele tri mesece. Studenci in potoki so se posušili ; ljudje so morali hoditi po več milj daleč vodo kupovat. Voda je bila dražja kot vino. Leta 1473. do 1479. je bila neprtrgoma poleti velika suša. vsled tega pa tudi splošna beda. Leta 1534. je bilo zelo vroče in velika suša, gozdovi so se užigali, velike reke je bilo mogoče bresti. Leta 1580. veliko pomanjkanje vode; deževalo in od začetka septembra do konca decembra. Vsi mlini so stali. Leta 1746. je bilo tudi zelo vroče poletje in pomanjkanje vode. V 19. stoletju je bilo zelo vroče poletje 1842, skoraj Štiri mesece ni bilo dežja. Leta 1861 je dosegla vročina v senci 30° R. Leta 1876. je bila v juliju in avgustu tudi nenavadna huda vročina in suša; toplomer je kazal v senci 33° R.
* Imenitne roke so roke slovečih igralcev Kubelika, Paderew-skija in HofTanana. Kubelik plača vsako leto 1500 dolarjev zavarovalnine za roko, s katero drži goslin lok. Če bi kdaj ne mogel vsled kake nesreče igrati na gosli pri koncertu, bi dobil 10 000 dolarjev odškodnine od vavarovalne družbe. Če bi si roko tako pokvaril, da bi nikdar več ne mogel igrati, potem bi potegnil 50000 dol. zavarovalnine. Paderew-ski plača letno 4000 dol. za svoje roke. Zraven tega je pa še zavaro van zoper začasno poškodbo svojih rok, in če bi v tem slučaju en teden ne mog*l igrati, bi dobil za teden dni 1500 dol. plače od zavarovalne družbe. Tudi njegovi managerji so tako zavarovani in v slučaju Kube-likove bolezni ali kake nezgode dobe od 5000 do 7500 dol. odškodnine. Hoffman ima zavarovano ne samo vsako roko, ampak celo vsak prst na roki posebe. Nedavno je pai iz bicikla in si je roko tako ranil, da ni dalje časa mogel igrati. Dobil je zato velik ček.
* Moderni zaprav Ijivec. Sele 29letni marki Angiesev je dosegel rekord v zapravljivoeti, zakaj v šestih letih je pognal 15 600 000 dolarjev svojega premoženja ter še napravil zraven 12,000.000 dolarjev dolga. Pa je tudi celih šest let ta-korekoč metal denar skozi okna. Preoblekel se je po desetkrat na dan, a k vsaki obleki si je vzel tudi novo uro z verižico, nove dijamantne prstane, kolikorkrat je izpremenii na dan kravato, tolikrat si je vtaknil v njo novo dragoceno iglo. Graditi si je dal prekrasne ladjice, a peljal se je ž njimi le parkrat, potem pa jih prodal za neznatno ceno. Na svojih posestvih je dal zgraditi krasna gledal sča s čudovitimi dekoracijami. K predstavam pa je vabil le svoje delavce in vrtnarje. Avtomobil si je kupil za 13000 dolarjev, pa ga kmalu oddal. Na maškarade je prihajal posut z briljanti. Njegovi kožuhi so veljali po 28 000 dolarjev. In sedaj je ponosen, daje z 29. letom posku Bil, kar življenje sploh more nuditi.
- Zakaj imata julij in avgust po 31 dni? Mesec avgust, ki je sedaj 8. mesec, je bil pri Rimljanih, ki so začeli leto s 1. marcem, 6. mesec ali „sextiliu9u. Ker pa je cesar Avgust v tem mesecu doživel več srečnih dogodkov, prekrstil je senat šesti mesec ter mu dal Avgustovo ime. Peti mesec — „quintiliusu — so hvaležni Rimljani že poprej krstili po slavnem Juliju Cezarju. Ta mesec je imel 31 dni, Avgustov pa samo 30. Ker pa se je senatu zdelo, da bi b ilo za cesarja Avgusta poniževalno, ako bi imel mesec njegovega prednika vec dni kot njegov mesec, naredili so tudi avgust na 31 dni, dan pa vzeli februarju.
* Pettenkofenjev dežnik. Učenjaki so jako pozabljivi ljudje. Eden takih je bil tudi slavni monakov-ski profesor in zdravnik dr. Pettenkofer. Če je vzel z doma seboj dežnik, ga je gotovo vselej kje pozabil. Njegova družina mu je to vedno očitala. Zato je bil revež res nekoč ponosen, ko je s svojega potovanja po Angleškem zopet prinesel na celino svoj dežnik. Ves vesel zato brzojavi iz Augsburga domov : „Jaz in moj dežnik prideva to in to uro domov." Ko pa nesrečnež stopi čez domači prag, zapazi v veliko svojo prevaro, da je bil dežnik pustil v brzojavnem uradu v Augsburgu.
* Verešcaginova zadnja slika. Z rusko ladjo „Petropavlovsk" potopivši se ruski imenitni slikar Vc-reščagin ni zapustil drugega kot svojo kmetijo pri Peterburgu in malo vilo v Kavkazu. Njegova potovanja in pa razstave so ga stale mnogo denarja in bil je tudi jako radodaren. Zapustil je pa samo eno večjo sliko „Pokopališče kraljev", katere vrednost je sam cenil na 6000 dolarjev. Njegov sin kaže tudi lepe darove za umetnika.
* Indijanskih zemljišč bode v bližnji bodočnosti zopet prodanih kaka dva milijona oralov in sicer na jugu v Indian Territorv. Gre se za jako rodovitno zemljo. Ker je sploh jako malo državnih zemljišč Še na razpolago, zato bo zanimanje za ta zemljišča gotovo veliko. Zemljo bo prodal stric   Sam seve poceni. Koliko vred-
nosti bi bilo za naše rojake, če bi šli rajši na farme kot pa se potikali po nevarnih mestih !
* Se nikdar ameriške zastave ni videl neki neznani farmer iz Coosa Co. v Peunsvlvaniji. Tudi poleg tega še pojma ni imel kaj ameriška zastava pomeni. Bilo je oni dan blizu nekega lumberskega Šotora v bližini zakotnega mesteca Juniata v omenjeni county. Četa vladnih inženirjev je ravno merila gozd blizu šotora, ko pride mimo neki farmer in ponudi merilcem v prodajo nekaj slanine. Blizu so imeli merilci zapičeno v zemljo ameriško zastavo. Farmer jo zagleda in se čudi kosu tkanine, tako lepo pisane in progaste. Vpraša inženirje, kaj to pomeni. Oni sprva mislijo, da se šali z njimi, pa kmalu so spoznali, da mu je stvar resna. Mož še nikdar ni videl ameriške zastave, še nikdar ni bil več kot 13 milj z doma in kar je pa še najbolj čudno, je to, da ni vedel, kaj je v Ameriki četrti julij. Dober dokaz, da je imel Še vse prste na rokah in na nogah.
* Prepovedano odlikovanje. Ameriški državni tajnik H a y je dobil veliki križ francoske Častne legije. Ker pa vsled ameriške ustave ne sme nihče, ki opravlja kako državno plačano ali častno službo sprejeti od druge države denarja, naslova ali daril sploh, razsoditi bo moral šele senat, ali,sme Hay prevzeti in nositi podeljeni mu red. Tudi v Švici obstoji podoben zakon ter niti vojaštvo ne sme nositi križcev ali kolajn. Kdaj se bodo ostale države tako daleč emancipirale?
* Stolnica v Koelnu (Kel-morajnu) je neki v jako slabem stavbnem položaju. Po preiskavi se je dognalo, da se mora z obsežnimi popravami takoj začeti. Poprave bodo znašale okoli dva milijona mark. Čudno je res to, ker se je še leta 1901. trdilo, da ne bo treba na stolnici nobenih večjih poprav pred sto leti.
* Mlada — stara mati. Gospa Antonio Rossova v New-Yorku je stara jedva 30 let, toda kljub temu je že — stara mati. Njena 151etna hčerka, „gospa" Gregorijeva, ima namreč že mesec dni staro dete, čigar oče je star 18 let. Mati je še otrok in nosi kratko obleko. Ako se tudi njeno sedanje dete tako rano omoži, postane mama Ross s 45. letom prababica in s 60. letom praprababica.
— Požrl prijatelju uho. V Budapešti sta se zaradi žen stepla špediter Mat. Gregoric in natakar Vojtek. V pretepu je prvi zadnjemu odgriznil uho. Vojteku je bilo do tega, da mu uho nazaj prišijejo, zato sta z ženo vred prosila Gregorića, naj da odgriz-njeno uho, česar pa ta ni hotel storiti. Poslali so ^po policijo in policijskega zdravnika. Sele temu je Gregorić priznal, da je Vojtehovo uho — pogoltnil. Zdravnik je poslal po svoje aparate ter Čudnemu „ljudožrcua izpral želodec. In res je prišlo Vojtehovo uho na dan, ki ga je sedaj veselemu ranjencu spretno prisil.
* Nagrado 50.000 frankov za najboljšo opero, katero nagrado je razpisal milanski glasbeni založnik Lonzogno. je prisodila jury, obstoječa iz štiri! slovečih glasbenikov raznih narodov, mlademu francoskemu skladatelju Gabr. Dupontu za opero »Cabrera ki se poje že letos v Parizu.
* Beli slamniki se dado iz-čistiti s pomoč,o Čistega, mehkega mila, vode in šČeti, toda pri sušenju je treba paziti, da se jih postavi na ravno podlago, ali pa čez kako posodo, ker drugače se popolnoma po kvečijo in ostanejo tudi taki. Večkrat porumeni soinee Blamo; take klobuke zopet poblediš % žvepleno kislino, in sicer le na ta način, da jih mokre zapreš v mali prostor, kjer vplivajo plini prižganega žvepla na nje. Tudi navadni žvepleni cvet, s k&t rim si večkrat drgnil mokre slamnike, do kler se nisj posušili, lahko pobledi slamnike, toda le one, ki niso post li š- preveč rumeni
* Šaljiv samomor. V železniškem vozu na potovanju se je pričel razgovor med potniki o samomorih. Neki potnik pravi: Po mojem mnenju je izvršil najbolj zanimiv samomor Irec, ki je prisegel, da se bode umoril tako, da že prvi poizkus samomora izgubi življenje. „No,w (pravi drugi potnik, „vašega Irca je brez dvojbe pre kosil oni samomorilec, ki se je naslonil na ograjo mostu, sunil bodalce v srce, se ustrelil v glavo, zavžil strup in skočil v vodo." „To je pravljica," za-kličcjo potniki, „in pravljice so nemogoče dandanes." „A kaj, to še vse skupaj ni nič," zakliČe amerikanski oberst Dollar. „Poznal sem Francoza, ki je svoje priprave za samomor tako izvršil, da je o njem govoril ves svet. Oborožen z vrvjo, revolverjem, steklenico strupa in škatljico vžigalic se je podal na most ob morskem obrežju, na katerega je privezal vrv ter si zadrgnil vrat, spil je strup, z vžigalicami je za-Žgal obleko in je skočil med tem, ko je sprožil v glavo namerjen revolver, V morje." No, ta je pa gotovo izvršil svoj
namen, so zaklicali sopotniki. A kaj še, je rekel Amerikanec, kroglja je zgrešila svoj cilj in prestrelila vrv, vsled Česar je padel Francoz v morje, ki je pogasilo gorečo obleko, pri tem je povžil toliko morske vode, da je moram izbljuvati zavŽiti strup, in ker je bila ravno plima, so samomorilca vrgli morski valovi zdravega in živega na suho.
Književnost
— Memiko - slovenska sodno - zdravniška terminologija. Sestavil dr. Al. H o man, deželni okrožni zdravnik v Radečah V Ljubljani 1904. Tiskal in založil Drag. Hribar. — To je drobna, a dra goeena broiuriea! Ako upoštevamo, da nimamo Slovenci dosedaj nobene zdravniške terminolog'je in da se morajo vsled tega slovenski zdravniki .ako v zasebni praksi, kakor alastt pri uradih nehote posluževati nemškega jezika v svojem poslovanju, badem o pač vedeli po zaslugi ceniti vrednost te sicer drobne knjižica, ki podaja vsa ona slovenska termina, ki jih potrebujejo sodni idravniki v svojem poslovanju. Z zadovoljstvom beležimo, da so termini v celoti izbrani i veliko spretnostjo io da se avtor pri izbiranju terminov ni rav nai samo po strokovnih pisateljih, marveč se je oziral in naslanjal tudi na tozadevne izraze priprostega ljud stva. Prav umestno je tuii, da seje terminologiji dodalo tudi navodilo za narekovanje sodno-zdravniških zapis nikov. Kolikor je nam znano, se taki zapisniki navadno pri nas samo nemški sestavljajo, kar je s narodnega stališča popolnoma nedopustno. V bodoče, ko imamo na razpolago s'o vensko sodno zdravniško terminologijo, se kaj takega ne sme več dogoditi! Slovenski zdravniki naj sestavljajo v bodoče pri sodišču svoja »mnenja« in »izvide« samo v slovenskem jeziku — po zgUdu, ki ga jim je dal dr. Al. Homan v svoji »Terminologiji«. — Dr. Homanu moramo biti hvaležni, da nam je podal imenovano terminologijo, to tembolj, ker se nadejamo, da je s tem storjen začetek, da se sestavi splošna slovenska zdravniška terminologija Brošurico kar najtopleje priporočamo in pričakujemo, da ne bo nobenega slovenskega zdravnika, ki bi ne imel te terminologije, zakaj služila bo vsem dobro!
Telefonska in brzojavna poročila.
Petrograd 13 avgusta. Car Nikolaj je izdal na rusiri narod man fest, v katerem naznanja, da se mu je rodil sin presto lonasled nik Aleksej, in v katerem poživlja, da se naj vsi podaniki z niim združijo v molitvi, da bi naj B)g ohranil carevića carju in domovini.
Petrograd 13 avgusta. Carević je bil rojen včeraj ob pol eni uri popoldne Princu bodo dali ime Aleksej.
Petrograd 13 avgusta Časopisje popolnoma molči o umoru ministra Pleh-'eja. Morilec še dc-sedaj ni povedal svojega pravega imena, vendar pa je dognano, da je po rojstvu Rus. Njegova so krivca, ki sta bila z njim prijeta, sta Žida Edea od njiju neče povedati svojega imena, drugi pa se imenuje Bernstein. Zatrjuje se, da so bili zarotniki v zvezi s finskimi revolucijonarci.
Petrograd 13 avgusta. Car Nikolaj je že podpisal dekret, s katerim je imenovan dosedanji minister pravosodstva, Muravjev, za ministra notranjih zadev.
Pariz 13. avgusta. Včeraj so prepeljali mrtvo truplo Waldeck-Rousseaua iz Corbeila v cerkev sv. Kiotilde v Parizu Madami Rousseaua so med drugim kondo lirali cesar Viljem, kralj švedski Oskar, kralj portugalski in Knez bolgarski.__
Rusko-Japonska vojna.
Tokijo 13. avgusta. Kje se sedaj nahajajo portarturške vojie ladje, nikdo prav ne ve; misli se, da se jih je večina vrnila v Port Artur Dognano pa je, da v pomorski bitki pri Round-skih otokih ni bila podko dovana niti ena ruska ladja
Petrograd 13 avgusta. Oklop-nica „Retvizan" je v bitki 26 ju-
lija močno pcškodovala dve japonski križarki, da sta se nemudoma umaknili. Obe ti križarki ste se dne 2 t. m potopili Po topljeni ladji se zove ta, kake r se poroča, „Icu kušima" in „Cioda".
Čilu 13 avgusta. Japonska križarka „Kasagi" se je v pomorski bitki dne 10 t. m. pri Roundskih otokih vzh. od PortArturjapotopiia. Kii-žarka „Kasagi" je bila zgrajena leta 1898, dolga je bila 114 m, široka pa 15 m; obsegala je 4227 ton s 17 235 konjskimi silami. Ni krovu je imela 32 topov in je vozila 22 vozlov na uro Bila je ena izmed najhitrejših japonskih križark. Posadka šteje 405 mož
Tokijo 13 avgusta. Dcsedanji japonski stroški znašajo 2 0 0 milijonov jenov ali 800 milijonov kron
Rim 13 avgusta. V tukajšnjih mornarskih krogih se sodi, da se admiralu Togu vkljub japonskim zatrdilom ni posrečilo razb ti in razpršiti ruske portarturške es-kadre in ji zabraniti odhod proti Vladivostoku Smatra se, da so Rusi svoj namen vrlo spretno izvršili.
Rim 13 avgusta. „Popolo Romano" priobčuje brzojavko iz B-rolina, da so priplule v Tsing-tao (pristanišče pri Kiaočavu ni nemškem ozemlju na kitajski obal) štiri ruske vojne ladje in sicer oklopnica „Cesarević" križarka „Novik" ia dve torpedovki. Na oklopnici rCesarevioi4 je bil ubit admiral Vithefc in 6 častnikov. „Cesarevič" je bil mečno poškodovan in se je skoro na to potopil. V resnih krogih se ti vesti ne verjame
Liaojang 13 avgusti. V bližini Lacjanga imajo sedaj Japonci koncentriranih 8 diviz'j s 250 000 možmi in 1000 topovi. Japonska armada je zopet zač-ala previdno in p:časi prodirati proti severu.
VVashington 13 avgusta. V tukajšnjih vladnih krogih vlada bojazen, da bi se Kitajska, ker ni nastopila proti kršenju med narodnega prava po Japoncih v zadevi luske torpedovke „Resviji", zapletla v rusko japonsko vojno, kar bi lahko imelo nepreglednu pesledic
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V drugi polovici tekočega tedna šele zajezilo se je vedno in vedno dviganje cen cerealij in izdelkov iz le-teh — to pa deloma vsled dežja, ki je ta teden obilno napojil suše zevajoča tla ter vsaj onim rastlinam, ki niso še popolnoma izgubile življeuske moči, v zadnjem hipu vlil leka v prizadete rane. K zgradbi tega jezu pa je tudi pripo moglo inozemstvo, posebno Kumunija, ki je preplavila trg z ugodnimi ponudbami pšenice ter preprečila nadaljno dviganje pšeničnih cen za domači pridelek. Mnogo pa je k temu pripomogla tudi prepoved vsakojake živinske krme iz Avstro Ogrske. Ta prepoved stopi z današnjim dnem v veljavo in traja do preklica. S poslednjim korakom se hoče priti pomanjkanju krme v naši državi v okom ter s tem preprečiti že vse stransko pričeto prodajo živine, kar bi bilo za kmetijstvo in pa tudi za konzumente v veliko ter lahko leta obstaja jočo kvar. Češka, Moravska, Slezija in Galicija nimajo prav nič otave, istotam je bilo tudi občutno nedostajanje vode, kar je kmete tiralo, da so za zimo pripravljeno mrvo pričeli že sedaj polagati živini, mnogo zopet jih je pričelo že sedaj goniti živino na prodaj, obupni korak, katerega stori kmet v najskrajnejši sili. S prepovedjo izvoza se je ukrenilo, da ostane vsa Živinska krma v deželi, kar utegne zadostovati do prihodnje spomladi, posebno ker so južne provincije glede otave na boljšem, posebno Tirolska,v Solnograška iu Nižje-Avstrijska ter Štajerska se ne pritožu jejo radi suše in bodo imele vseskozi povoljno jesensko letino. Razun prepovedi izvoza se poljedelsko ministrstvo obeh polovic zaenkrat ni posluŽdo drugih sredstev, kakor začasno suspendiranje uvozne carine za iste pridelke, znižane voznine — pač pa je ogrski poljedelski minister pl. Tallian razposlal tudi Že okrožnico na gospodarska društva, naj se proti mali odškodnini prepelje na krmo živina iz krajev velikega pomanjkanja v kraje, koder je več krme, ter
odredil, naj se znižajo na ogrskih Se leznicah tarifi  za prevažanje sena, kar se je s strani veČine železnic tudi že storilo.
Prepoved  izvoza  ima  sicer tudi svojo slabo stran, vendar pa je od obeh državnih  polovic hvalevredno, da si ministrstvi v prvi vrsti s tem korakoru vzeli v zaščito kmetijstvo in to v času, ko še ni prepozno — in, da s pazohu očesom zasledujeta na dalj ni razvoj t sta pripravljeni vsak hip poseči tudi -po drugih sredstvih.
Pšenici je pri vedni kos zasta vila pot poleg drugih momentov v i/ datni meri rumunska pšenica, katere v   tekočem tednu mrgolelo  na na> tržiščih. Ponudbe so se glasile za av gust-september. Posledica temu je b da se je prej divje nakupovanje hipu prenehalo, ogrski trg je postai mlač-ter odjenljiv za točno blago, pa tudi / i poznejše pošiljatve.
Koruza  se  vzlic  dežju  ne bo mnogo   popravila.   Na   mnogih kraj rastlina namreč ni prišla pred suše i do cveta, med  sušo  pa se popolimu i posušila — tem okrajem dež  ni od^ mogel  in takih   krajev  bo do' - , \ koruzne letine. To je tudi vzrok, da je koruza le malo odnehala.
O v e s je kakovostno in kolikovo pomanjkljiv, trpel je poleg koruze vsi suše najbolj. Zrno je po mnogih kraj skoraj prazno, dozoritev je bila p? ljeno prezgodna.
Otrobi se vsled nedostajanja dr ti. krme rapidno   draže,  čemur tudi \< poved izvoza ne bo delala ovir.
Špirit se je  podražil za daljno eno krono ter se utegne še da za 1 krono podražiti, ker se suro draži dalje. Oferti se glase le do koti oktobra.  Za novo kampanijo še ni p nudb, ki  pa, ako  že ne višje, goto ne bodo nižje. Kupčija je zelo živali! denaturirani špirit notira G kron vi-
R i ž. Italijanski glaces notira i spremenjeno, nasprotno  pa so indi in japonske vrste za 1 krono višje, u i je v kratkem pričakovati nadaljnili viškov, ker nedostaja surovine, na-Japana  pa  tudi  provzročajo pretc tržno situacijo. Zdrobljeni riž je le te in drago dobaven.
Petrolej.   Štrajk v Morislavu že doinalega končan. Cene nespre njeno trdne.
Olje. Cene so se iznova nap in so za 3 do 4" , višje. Coton-oljc iznova doseglo višje cene. Teudci. je prav trdna in dvigujoča.
Kava. Mali dovozi v Rio so pi vzrocili povišek od 2 do 3 „. Sedaj j se še poroča, da je znani amer kan*. Špekulant „Suliyu, ki je že lansko let dvigal cene, zopet pokupil ognmn množine kave, vsled Česar se lman nadejati tiste bos kakor lausko 1 Točne cene so 2 kroni za 50 kg vii
Sladkor.   Cene  za ratiuado osrednja pisarna  10. t. m. podra/ zopet za 1 krono, to pa vsled tega, k se tudi surovina draži. V juliju zna;a je poraba v tuzemstvu 425.475 m stotov   ter se proti isti dobi lanske leta dvignila za 90..">9.'> metr. stol Ta večja poraba bo gotovo tudi vzr višjim cenam.   Celotna  poraba od -ptembra 1903 do junija 1904 laals je  4,489.2o5  stotov,   proti  3,791.:> enake dobe prejšnjega leta — prirasti konsuma je manjši nego razlika | Številk, ker leta 1903 v septembru bilo več zalog, vsekako pa se lahk trdi, da se je konzum dvignil. V 11 burgu je hosiral  za 40 pt. — vzrok živahno povpraševanje v Ameriki ter n dostajanje  blaga.   O stanju sladkorni pese se iz Češke poroča slabo, pouek. je polje doeela uničeno.   Na Spodi Avstrijskem  se   pričakuje nepovol|i letina, enako V šleziji, Galiciji in vsfcod Ogrski. Po preskušnji laboratorija tralue družbe industrijcev pesnega sla korja je povprečna teža pese letos 1". gramov proti 225 lani,  to je za 23 manj,    doČim   obsega   sladkorja let« 17*6% proti 13 7   , lani.    Večji obst sladkorja bi manjšo pezo pese več n« paralizoval, bati pa se je, da bi nast. dež dosedanje množine ne reduciral.
Južno sadje. Nove fige utcgiu prihodnji teden priti na trg, cene pa nerazmeruo visoke. Za konee septeuibi zahtevajo 10 kron več  nego  za dobi ohranjene stare. Letina obeta biti pra dobra.   Nove dalmatinske Carrobbe že v Trst  dospele;  blago je sicer močno sveže,  vendar prav lepo iu gr po dobrih cenah v denar. Od sultani so prve partije dospele, ne zadovoljujej pa kvalitativno,  pričakuje se lepšega blaga pozneje.   Letina bo po ceuitv znašala le polovico lanske.   Grozdje jt' krasno, cene pa visoke.
Bratje Sokoli!
»Ljubljanski Sokol« se zbira jutri dopoldne toči ob 11. uri v restavraciji na južnem kolodvoru. Vsakdj naj ima s seboj znak z na pisom »Ljubljana« ter pelerino. Pridite polnostevilno!
Nazdar!
Odbor.
Dalja w prilogi-
Avstrijska specijaliteta. Na Želodca bo-iehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega Jfoll-ovea-a Seldlit-epraska", ki je pre-sku&eno domače zdravilo in vpliva na želodec krepimo ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj. DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 8—11
Foulard-svila
po 60 kr. do gl. 3 70 meter za krila in
obleke. Franko in ie ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se posije s prvo poŠto Tovarna mm svilo HeniifberK, Zurleft. 2 75—5
Uydrove žilne kave
1
POSKUSITE« «— . : .   r«   J  n... ... k
poaum 6 . t pot-,-* » * k 60 b
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
I)
ti-icvoDiizzaiunsie.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-805       Jim očesom, žuljem itd. 21
Glavna zaloga :
L iCIOK-ova
Dunaj -Meidling.
SLnser-JeY-^
Dobiva se v vseh lekarnah.
Proti zobobolo in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Ulelusine ustna in zobna voda
katera utrdil dlesno in odstranjuje neprijetno sapo lz ust. 1 steklenica z navodom 1 K.
Mefusine zobni prašek
1 skatljica BO vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno po3to. ---Edina zaloga. =====
Zaloga vseli preizkušenih zdravil , medic, mil, medicinalnih vin, Specijalitet, najfinejših par-fumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leustska
y Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
Deleg novozgrajenega Fran Jožeiovega
inbiL mosta. 38— 32
Eru  de Frldeno  pure, steklenica K 5*—, specialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim.
Higienski preparati za otroke.
Vstna voda za otroke K 1*—, najnovejša pridobitev na polju gojitve otrok, za gojitev ust in za zabranjenje proti nalezljivim boleznim, kakor: ošpicam, škrlatici, davici itd.
Oeme »a otroke K 1'20,   proti ranje-nju dojencev. Prašek K —"80, najboljše za otroško kožo.
Ceniki s številnimi zdravniškimi
priznanji gratis in franko.
Vpeljano v otroških bolnicah.
Svedočbe od vojvodinje Baenske, barDnice Gorizzuti,  baronice Rothachild, vojvodinje Manchestrske itd.   Razen tega spričevala odličnih zdravniških avtoritet.
Dobiva se v vseh boljših lekarnah in par« mmerljah, kakor tudi
v generalni zalogi: Dunaj, l.9 Graben 28. 664-23
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
Cami: I M
Trst-Barkovlje.
Vt steklenica K 6'—, ste" I  klenice K 2*60. — Na proda] w bopb trgovinah. 43
vsakdar še» le* mm t o vimm ietmrmmrjm nccmtijm v MJmmmmmi mm M*mmmjs*i cmsti In zavračajte izdelka, ki obsegajo la neznatna množina ialaza In nimajo zatorej nikakršne zdravilna vrednosti. Zunanja naročila po 6 povzetju. 1864-11
„Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—83 I Dru af*M: Dnu], L. ftH|H|iw i
Mnogo denarja f
prihranite, Ce doma barvate
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd, itd. Pobarva se brea truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, Ce rabite sa to zak. zavarTbarvilo za blago „aPaLQ3L". Poakn-sni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (črno in višnjevo tegetthof-blau) 10 h več). Poskusni zavitki ao zastonj, ker se za to založenih 20 h pri na-kupn originalnega lončka odšteje.
„F JL O X" a031"38
podjetje   barvil   km blaza
Dunaj, VI., Wallgasse 34.
Javna zahvala.
Dne 7. t. m. poletelo je nekaj Članov ppv skega drostva »Slavec*4 iz Ljubljane v gostilno .Novi dom" na Rakovniku pri Medvodah ter nam s svojim ubranim, krasnim petjem, kojega je vse občudovalo, napravilo nekaj užitkspolnih veselih nric. Kvartet „ Slavca" (gg. Belle, Er-rnan, Herman in Strns) delajo vso čast društvu, katero je lahko ponosno na to, da se njega člani ne strašijo ne trud* ne zaprek ter žrtvujejo svoj prosti čas v buditev naroda, ne iskaie nikake hvale — a zato jim je narod hvaležen ter jih ohrani v ljubem spominu. Napravite narodu večkrat tak užitek in budite ga s pesnijo domačo vsepovsod. — HvaležDi udeleženci kličejo Vam: Živeli bnditelji narodi1
Za vse udeležence:
2283
Jernej Kovačič.
Zahvala.
Kvartet „Slavca" (Belle, Erman, Herman in Stras) poletel je 7, t. m. na prijazni Rakovnik nad Medvodami, kje.* je preživel v gostilni rNovi dom* v krogu prijaznih domačinov lep popoldan v sveži naravi, zabavajoč se s petjem narodnih pesuij. K obči zabavi pripomogla je veliko točna in poštena postrežba g. gostilničarja v „Novem domu", za kar mu izreka srčno zahvalo 2284
kvartet    Slavca" iz Ljubljane.
Zahvala.
Odbor „Slov. pevskega društva v Ptajnu izreka najtoplejšo zahvalo vsem čast. pevkam in pevcem, slav. „ Mariborskemu iu Ljutomerskemu* pevskemu društvu, posebno pa še slav. pevcem „Glasbene Matice14 njih vodji gospoda Mat. Hubadu in njih načelniku g. prof. Stri-tofa, lokalnemu odboru in njegovemu predsedniku g. dr. Gorišku; sploh vsem, ki so pripomogli, da je pevska slavnost 7. avgusta v Mariboru tako sijajno uspela; nadalje gospodu Vogriču, ki je z izvanredno spretnostjo vodil pevske točke pri glavni vaji kakor tudi pri koncertu samem, potem g. Koranu, ki je isto-tako spretno vodil celjsko narodno godbo; dalje vsem gg. poverjenikom in onim gospodom, ki so drage volje pospeševali društveni smoter v svojih krogih; slavni mariborski »Posojilnici in Čitalnici," ki ste prepustili svoje prostore za zborovanje in za vse druge točke slavnosti ter preskrbeli postrežbo obilim gostom ; dalje prečastiti duhovščini, vsemu posvetnemu razumništvu, sploh vsem udeležencem slavnosti; vsem časopisom ki so nas podpirali s prijavljanjem raznih dopisov in vabil. Ko-nečno še prosimo, da tudi v bodoče podpirajo društvo po svojih močeh in pripomorejo, da se bode društvo krepilo, razvijalo in napredovalo v povzdigo slovenske in slovanske pesmi.
Darila.
UpravniStvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Ivan Murnik, ces. svetnik, tačas v Radovljici, 10 K mesto venca na krsto umrli gospej Ani Lahovi. - Gospč. Kristina Grebene v Velikih Laščah 5 K iz nabiralnika in 6 K:
Pri skromni veselici vaški v KoSutovki brez VBeh nezgod, veseli zbor velikolaski spominjal Vaju se, Ciril, Metod \ Gosp. Leo Lavrič v Škofjiloki 8 K, ki jih je  darovalo četrtkovo omizje pri ,.Kron-birtu" v Škofjiloki cb godu svojega prijatelja Lovrenca. — Rodbina dr. Vilfana v Radovljici 10 K mestu venca na krsto rajnee gospe Ane Lahove.  — Skupaj 39 K. — Srčna hvala!
Za Prešernov spomenik. Gospa Antonija dr. Prevčeva v Kranju 12 K, ki so jih darovali: gg. Logondcr iz Skofjeloke in dr. Fr. Prevc a 4 K, Val. UrSič in Franci Belle, Polde Bučar iz Kostanjevice in gospa Ant. dr. Prevčeva a 1 K. — Živeli!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10. avgusta: Antonija Stembal, kurilčeva hči, 2 mes., Jenkove ulice St. 5, Ecclampsie infant.
Dne 11. avgusta: JoBip Knez, delavec, 80 let, Tesarske ulice 3, otrpnjenje možgan.
— Stanko Jankovič, posestnikov sin, 6 mesecev, Črna vas 41, Gastro enteritis. — Terezija Sodnikar, gostija, 83 let, Zvonarske ulice 9, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 8. avgusta: Jakob Bricelj, 57 let, je-tika. — Marija Balantič, šolska učenka, 12 let, pljučna tuberkul. — Alfonz Verhovc, poštnega kontrolorja sin, 15 let, Peritonitis tuberculosa.
— Fran Osec, berač, 68 let, naduha.
Dne 9. avgusta: Marija Hofer, monter-jeva žena, 52 let, srčna hiba.
Dne 10. avgusta: Fran Ermenc, hlapec, 56 let, Carcinoma ventriculi.
Borna poročila.
Ljubljanslts
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurai đon. bona 12. avguste 1904.
4*/, majava renta .... 4*8*/« srebrna renta   .  . • 4*/, avatr. kronska renta ••/•   m ^«£ta „ 4*/. ogrska kronska „ 4%     „    «l*ta „ «*/• posojilo defiele Kranjska a1///« posojilo mesta Spljet •V/t     h        - Zadar €■/•*/• boa.-herc. žel. pos. 1908 4*/. češka dež. banka k. o. .
4'/■*/• Bst.pismagaLd.liip. b. 4Vt'/t peftt. kom. k. o. s
10*1. pr. . . . . 4 V/, sast. pisma Innerst. hr. •V/i   h     *. ornk^ cen.
dež. hr......
•V/i b. pia. ogr. hip. ban. •V/. oN. ogr. lokalnih že-
lsflnic d. dr. .... 4'/t*/i obl. češke ind. banke 48/o prior. TrstrPoreč lok. žel. 4°/0 prior. doL žel. . ■ • 8<Y. „ inž. žel. kup. V/i 4 V.0/« avst. pos. za žel p. o. .
•riik«. Srečka od L 1854 ....
n       ti   ii l^^Vl      '    • •
ti     «  »» 1864   .   .   . .
„ tizake......
„    zem. kred. I. emisije
i«      u     ■ »t „    ogr. hip. banke  . . „    srbske a trs. 100 — turske ..... srečke  .  . .
Basilika
Kreditne          „ .  . •
InomoSke          „ .   . .
Krakovske        „ .  . .
Ljubljanske      „ .  . .
Avst. rc«. križa,, .  . .
Ogr.    ,,      u    ti ...
Rudolfove         „ ...
SalcburBke       L . . .
Dunajske kom. . • «
Delnic«.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostensko „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske žel. indr. dr. . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Cefike sladkorne družbe . .
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki ......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laski bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Dnai	Blago
99-30	99^50
10OS)	10040
99-30	99-50
119-80	11950
9715	6730
llfr-	11920
99*50	101 —
100*»	101-95
10f>—	ion- -
100-65	101*66
99 60	100-—
99^60	99*90
10115	100*16
10665	107-65
10050	101.—
101 —	108 —
100-—	100 80
100--	101 —
100^75	101*76
98*50	
99*10	loaio
30290	304 90
ior—	102.—
183 75	18V75
257 —	861 —
16175	163 76
304 —	314 —
292*—	302*—
269 -	274 —
92 —	95 50
126*50	12750
21-	22 —
460*-	47150
78*—	82-50
77 —	82-—
66-	70-
5326	56 26
2925	30 25
87-	71--
75-	79*60
508 —	518-—
84 75	85 75
632 50	63350
1604 —	16i3 —
640 75	84175
762 60	763 50
249--	250 —
620*—	624 —
43275	433 75
2295 —	2304 —
^ftS —	496-
308 —	312-
479 —	483 —
177 —	179-
1133	H'37
1906	19-07
23*43	23.53
23-92	24 —
11715	11730
95 -	9515
253	264
4*84	498
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 12. avgusta 1904. Termin.
Ež
Koruza
tt
Oves
oktober    . .	za	60	kg	K	1060
maj 1905   . .	>}	50	ti	ti	10-bl
oktober 1904 .	M	50	ti	t*	831
september . .	»t	50	•t	n	737
maj  .   .   . .	It	50	«	ti	740
oktober .  . .	11	50	•i	*i	731
Effelttlv.
5 vin. ceneje.
leteorologično poročilo,
VlAlna nad morie« 806-3.  8r*dnji tnosl tlak 736*0 nus
« i Čas & opazo < i vanja	Stanja barometra v mm.	46 s; s s	Vetrovi	Neno
12  9. zv. 13. 7. zj. > a. por	738 4 741 1 740 8	18 7 16 4 247	si. 8Vzhod al. sever si. j j vzhod	oblačno megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 196°, normale: 191°. — Padavina v mm 03.
MATTONI-JEVA
I!
alkalična kiselica
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih.      o—8
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PHOSVETD-
LETNIK XXIX. (1904).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt
leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih Izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana: I. Bizjak,   Vodraat, Bohoričeve
ulice št. 10. L. Blaznik, Stari trg št 12. M. Blaž. Dunajska cesta št 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I, Kos, Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št 52. A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. I. Pichlar, Kongresni trg št 3. M. Sever, Gosposke ulice št 12. J. Sušnik, Rimska cesta št 18. A. Sva tek, Mestni trg št 25. F. Šešark, Selenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št. 10. A. Ve I ko vrh, Sv. Jakoba trg 8*
Šiška:
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
M. Lavrenčič, trgovec v Šiški. Kamnik:
Marija Ažman, trafika
Škofja Loka: Matej Zigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34. Kranj;
Kari Florian, knjigotržec.
Radovljica: Oton Homan, trgovec.
Lesco (v bufetu na kolodvoru): Ivan Legat, gostilničar in posestnik. Bled:
Ivan Pretnar, trgovec. Fischer, Časopisni paviljon.
Javornik :
Štefan Podpac.
Bohinjska Bistrica: Mijo Crobotek, trgovec.
Ribnica: Ivan Lovšin, trgovec.
Novo mesto: Josip Kos, knjigovez.
Krško:
Henrik Stanzer, trgovec. Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Makso Japel, trgovec.
Cerknica: Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Karolina Vtferli, trafikantinja.
Beguuje pri Cirknici: Ivan Stergulec, hišna št 31.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica: Roza Tomšič, trgovka
Senožeče: Ant. Zelen, gostilničar in trafikant. Celje:
Marija Miklauc, trafika v , Narednom domu".
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru.
Celovec. Josip Sovva, časopisni birć.
Corica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Marija Rauniak, trafika na kolodvoru.
Trst:
M. Bevk, Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1.
M. Majcen, ulica Miramare št 1.
Št. Stanič, ulica Via Molin pic-colo št 8.
Pulj:
Marija SchUtz, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
A. Potošnjak, Via del Molo. Časopisni biro „Globus", via
Adamich št. 2.
Zaradi bolezni
se proda vež ptičev „Harc«rJew"f
ptičnikov, majhnih in velikih. Priprava za odrejo (Zncht), malina ali aparat za učenje, posamezno ali sknpno. Tržaška cesta št. 24. 2U6
psiiar
za dobro idoi manjši hotel se išče. Zakup se lahko izvrši takoj b prev-zetjem inventara.
Vprašanja na npravništvo „Slov. Naroda4*. 2294—1
HI« M°ž i#~
srednje tfarosti, lepega vedenja, s por tisoč kron gotovine je yeli oceniti 5 pridno žensko, %i ima f^a^ obrt. Tajnost zagotovljena. Ponudbe se prosi pod šifro -*f. S, poste restante, Ijub-fjana, do 3t. i. m. 2290
XV^        dViL        £¥kt .£^4 mz^i
"CJrevdLuo dovol*»nj»,
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in sluzeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 2235
ft.S«fc*~D nafnoi
gospodično k večji deklici, dobra hi&a, na graščino v bližini Ljubljane; starejšo sobarico ali žensko k 8letni deklici, izvrstno mesto; 3 plačilne natakarice; več kuharic za vse, za Ljubljano in za zunaj; 2 kuharici h gospodi, 18-20 gld plače (ima kuhinjsko deklo); 4-5 konjskih hlapcev itd. Potnina tu. Več v pisarni.
T)anes, v soboto in Jutri, v nedeljo je kavarna hotela =
,3lirija<
= celo noč odprta.
Zgodovinska povest
P
W
(ponatisiz „Slov. Naroda")
fflsf je izšla! ~*W
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu**, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Sclmentnerju v Ljubljani.
Iztis po K C60, po pošti K 1-80.
9f
Švicarija
Vpondeljek, ob |210. dop
ob 4. popoldne
KONCERT
iz l
Vselej brea vstopnine.
K mnogobrojni udeležbi vabi 2297 i- Kenda, restavrater.
Dr. L Geiger
odpotuje 2299-1
do 22. avgusta 1904.1.
SV
JQ
26
Prodajalka
stara 15 do 17 let iz poštene hiše, tudi začetnica, se prejme takoj.
Kje,  pove  upravništvo „Sloven-
2289—1
skega Naroda".
Učenec
ki ima veselje do Črkoslikarske obrti, se sprejme pri Filipu Pristou, Črko-slikarju, Dunajska cesta 11. 2292—1
Na Prulah l
(m
hiša
je naprodaj
z več stanovanji. Predplačila samo
3000 gld.
Več pove upravništvo „Slov. Naroda"
Učenca
sprejme izdelovalec glasovirjev 2274—1 v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 4.
-7, ,
Kraljevstvo Sa§ko.
ichnikum Miitweida
Ravnateljstvo: prof. A. Holzt. tehni.šRo učilišče  «» elektrot
1"
I
nI ko in strojno tehniko
Elektrotehniški in strojni laboratoriji 86. šolsko leto: 3610 gojencev. Tovarniške učue delavnice. Programe itd. pošilja brezplačno taj niši
preda5cpcpclna cpraua
za trgovino z moko
obstoječa iz 15 predalkov vsak za 150 kg moke, iz treh delov, za vsak prostor pripravnih, tehtnice (balance) in sklede za 25 kg moke in decimalke za 200 kg.
Vsa oprava je v popolno dobrem stanju in je bila S leta v porabi.
Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 2279-1
Odgojiteljica
energična, strog red ljubeča oseba z lepimi občevalnimi oblikami, slovenščine in nemščine popolnoma zmožna se išče k nemško ljudsko šolo obiskujo-čemu dečku.
Obširne ponudbe le s prepisi izpričeval, ki se ne vrnejo, pod „ODGOJITELJICA"   na upravn.
Slovenskega Naroda".     2291 l
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev trnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje pa- motki h in par ženskih modnih čevljev, el gan'n h in lahkih.
V«*l -4 fiari »aeiio .» i*.
Za naroč.tev zadostuje dolgost.
2272—l Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Oklic.
Daje se v splošno znanje, da se nameravata poročiti
1. premogar Juri Jugo vic, stanuj ič" v Ober-hausnu, sin zamrlega krojača Jurja Ju« govica, nazadnje stanujočega v Suhi in njegove žene Marije rojene Schneider, stanujoče v Suhi;
2. dekla Neža Bernik, stanujoča v Ober-hausnu, hči kmetovalca Luka Bernika, stanujočega pri S7. Barbari in njegove zamrle žene Marije rojene Fojkar in nazadnje stanujoče prt Sv Barbari.
Oklic se ima objaviti v občinah Ober-hauBen in Sv. Barbara.
Oberhausen, 9. avgusta 1904.
L. S.
Stanovski uradnik Deistung.
95
Grenčica
Floriaa"
in liker B-,M
Plorian"
najboljša kapljica za želodec.
55
Še mnogo denarja
loži na costi! 273 1
Povsod stalen, lahek zaslužek brez
truda s pismenimi, obrtnimi in domaČimi deli brez vsakršnega predznanja, za osebe vsakršnega stanu in vsake starosti.
R. Rast, Lipsko, Piaflendorfstr. 20.
Stanovanje
s Štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaletovih ulicah štev. 3, zraven justičnega poslopja.
Več se izve istotam.
Vinske sode
dobro ohranjene, Ia hrastove vinske sode proda po K 1*60 za avstrijsko vedro graščinsko oskrbništvo Ru-perishof pri Novem mestu.
Ogleda se jih  lahko  v Rebri pri Dolžu. 2128—3
Pariški svetovna razstava 1900.
2267—4
Samo 3( 100*-
skozi Trst. — Prosta hrana, pijača in 100 kg. prtljage že od Ljubljane.
Glavni agent
2276-2
FRAN NOWY
LJubljana, Dunajska ca. 32, Hotel Graiser.
Cunard Zine.
yAU DENTIFRltt FDOCTEUR PIEB$
a^PARIS^
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 972—38
z lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, tik državne ceste v Spod. Šiški št. 26,
se pod ugodnimi pogoji takoj proda.
Več pove upravniStvo „SI. Naroda1*.
Oženjen vrtnar
brez rodovine, z dolgoletnimi izpričevali, praktiCno vajen gojitve  sadnega drevja, cvetic, sučivja in preprožnib cvetic iftče v kratkem časa prime?nega mesta.  Šel bi tudi za hišnika k hiši z manjšim vrtom.
Vprašati je pri grofici Oeonl v Boh. HUtrlel. 22c5-2
2 UM ali l Ha
sprejme v oskrbo boljša rodbina. Posebna soba ter glasovir in vrt v porabo. Naslov  pove  upravništvo „Slov.
Notarski kandidat
z nad poldrugoletno prakso, želi pod ugodnimi  pogoji   prem en i ti dosedanje mesto. 2226—3 Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda".
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine proda po niz It« ceni 2260-2
Fran Gascio
m. uli
IO.
Naroda".
^275-1
Lepo posestvo J
v Jesenicah na Dolenjskem,
obstoječe iz hiše, prostornimi, tudi za industrialne namene porabljivimi gospodarskimi poslopji s pristavo, vrtom, gozdi, njivami, travniki ter s krasno ležečim, z najžlahtnejšimi trtami nasajenim vinogradom, ki donaša 3—600 vedrov vina na leto, se iz proste roke proda. Več se izve pri posestnici Frančiški  Namorš,  Jesenice na Dol.
Neko društvo
iače v najem aobo srednje velikosti, ki bi se rabila kot pisarna. Prednost se da oni, ki se nabaja v pritličju ter v sredini mesta v zasebni hiši. Je tudi lahko v biŠi, kjer je go stilna. 2270-2 Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda-.
trgovskega »trudnih
veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in kattn bi se dal porabiti tudi za koetoarskri dela.
Ponudbe na tvrdko Henrik Kenda v Ljubljani. 236'-
M Mljarsta ii itkzHbta zadrta v Krapi k Kiiorici! ^7rfl0Vlna
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Bilanca za leto 1903.
Imetje (Aktiva)
K
Dolgovi (Pasiva)
Gotovina v blagajni 9. junija 1904 .....
Delež pri „Zadružni zvezi" v Ljubljani .... Delež pri „Ljudski posojilnici   v Ljubljani Naloženo pri kreditnem društvu Kranjske hranilnice v Ljubljani..........
Obresti od tega...........
Kavcija pri c. kr. državni železnici.....
Naloženo v c. kr. avstr. poštni hranilnici . Naloženo v kr. ogrski poštni hranilnici Naloženo v „Ljubljanski kreditni banki"  .   . . Terjatve na blagu..........
Vrednost blaga:
a) surovine........K 1817909
b) polizdelano blago......„     196 60
c) izdelano blago
a) žreblji .... K39U333I do970R7 6, verige   ....    .   4159 24 J ■
d) obratna tvarina......n   3757 66
e) stavbna tvarina......„ 16479
Premični inventar:
a) orodje.........K  7382 03
b) druge premičnine......B 195R9 30
Nepremičnine............
Povrnjeni upravni stroški....... .
369762 2001-4-
1000 — 17666 490j— 17d6 69 1315(J9 3605 2' 49050 83
65570 71
26951 33
22795 17F
17679- <)4
Deleži, glavni........K 30000 —
Deleži, opravilni.......„ lrVB-
Obresti glavnih deležev.....K    616 14
Obresti opravilnih deležev.    .   .   .    .,   — -20
Izposojila..........
Dolg na blagu............
Dolg na premičninah (strojif.......
Dolg na nepremičninah.........
Dolg na davku (pridobnini).......
Dolg na obrestih izposoji!........
Rezervni zaklad:
Stanje 1. januarja 1934.....K  6835 82
4°/o obresti......... 132 70
Cisti dobiček............
301Ć6 —
373 34
77D71 69 36848 83 12963 97 1043 34 3588 19 106T' 87
6768 52 7400 89
17679* 01
Lazar L. 1. r. Magušar G. 1. r. Hafner L. 1. r. Svetina J. 1. r.
Šolar Franc 1. r. Šolar Valentin 1. r. Pernuš Janez 1. r. 2271
Zupan Franc 1. r. Gašperšič V. 1. r. Lazar J. 1. r. Šmitek G. 1. r.
mešanim blagom
z letnim prometom 30.000 — 40.000 K v nekem večjem farnem kraju se tak proda ali odda v podnajem
Ponudbe  na  upravništvo „Slov. Naroda-. kJOI
Že 17 let obstoječa, dobro vpeljana
urarska obrt s prodajalno
v Ljubljani se vsled bolezni ugodno
Natančneje se izve pri upravništvr „Slov. Naroda-*. 2232—2
Klauerje
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
CC
(i
^nton Jfren
učitelj
junica Jfren
Snoh
Središče
rojena
učiteljica
perečena. ■ 2288
dne 30. julija 1904.
čevljev
gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše.
Solidno blago.
D. H. Pollak $c Co., Dunaj.
w9i »Vi •rit l m^m bW^m       »"i» ^»
Laki za kočije, najboljša znamka sveta!
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake
ao
G4
pri BRATIH
= tovarna
ta
o
MM
• *3%5.VB mVm^Wn »V*       JWm J^mJ^U *Wm
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
oljnate barve, lake in firneže. =
Senzacionalni uspehi!
v*a**a*v*a"ww:
45
za pisarno ali skladišče se
1878 8    oddajo s 1. avgustom
na Mestnem trgu št. 25
. v pritličju.-
Pripravni prostori za
manufakturno ""-
trgovino
na drobno in debelo so na razpolago v nekem mestu na Kranjskem z zelo obširno okolico. Isti bi bili ugodni za kako podružnico kake večje manufakturne trgovine ali pa za začetnike.
Ponudbe radi daljnega pogajanja pod „Manufaktura" poste restante Ljubljana do 15. avgusta t. I.
Ljudevit Borovnik
H o rovi Jati   ( F er I a*li)
na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek. za lovce m strelce po najnovejših sistemih pod populnim jamsLvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — liustro-t$2 vanl ceniki zastonj. 132
I	
	iliHIII /^1 lil
i i	
1
Triumph-štedilna ognjišča
a
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 tet so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši innaj-^■rrežr.eisi izdelek. Naivečja prihranitev goriva. Specllallteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani -namki. 543—49
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph"
S. Goldscbmidt &z sin
pžgT Od leta 1368. se ____
Bergerjevo medicinsko
kotranoTO milo
ti Pa priporočajo odlični zdravniki, akoro v vseh evropskih državah z odličnim uspehom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
slasti proti kroničnim llsajem in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi iu v bradi. Brrf/t'iJ'V't kotrntiovo milo ima v sebi 4i) OfffffrtftfHf lasnega kotraut* ia ae razlikuje bistveno   od   vseh -irugih mil,   ki  b*.-  nahajajo ▼ trgovini.
Pri neozrij-ttrljieih poitfUh  fcafaenO »e na megto ko-
tKMkOveg* mila a Uhpehou* uporablja
Bergerjevo taifčnovo žva^tleno milo,
JKot blaije Jcotrtrluivo milo ta odpravljanj*
nesnage s polti,
proti   spuečajom   na   polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot  u'Miadkriljivo  ko«nctidnO   m Ju  z** umivanjt in koj'ttnjr ^f« tmaJbdamJo rabfl sluii
Bergeujevo giicerinovG-kotranovo milo,
7 katerem je 36 odat. glicerina iu ki je fino. parfumovano
Cena kcaaain vs^ko vrste z navodilom ouporaoi 70 v.
1'alitevajto po lckarn.il> in z.dovuib trgovinah izključno Bn'g'fjtm kotr^nova niila in po/ite na poleg btujeco v^retveuo
ruarako na predatojoči flnnin podpis O. Meti «£' Co.
na vsaki etiketi. Odlikovan a rastno diplomo na Dunaju 1688 in z zlato svetinjo  na svet. razstavi v Parizu 1900.
Za osebe, ki kotranovega duha ne marajo ali ga ne morejo prenašati, izdelujemo ia brezbarvnega sčiščenega ko-trana tint razni »n miln, ki jih prodajamo pod ozname-ailom Hfllorn onffrizoltm tnita (bi '<i l.otr.tnoi/o mila) ■ vr-;a   - ■    . / tktritzohi O Mllfo J><>      in  lO oddtot.
motno  i raksava milo.  Inhnzohto nepL milo, <*><troz. rveplettotnldno wtOo%  untrnz.   fftiottr, ttm-'•'»"   milo. Antrazolna mila ao se vslod zdravniške preizkušnje posebno obnesla proti izpuščajem in nečistosti polti. Vsak kos stane 80 vin.
Naprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razpošiljainica :
3. Hell & Ccmp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
V ijjiif>jftiii se dobiva 7 lekarnah: 2TIiluKi  2Lt*ui*r<el4, llfi «r«Ie**«*Iilii-
jfc-er,   -J. Btt«fcyer,   ti.  I»Ic-*m»1I,   U« 1*1. Trnkoc*zy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 630—22
Angeljnovo milo
Jttarzeljsko (belo) milo*
a k i»i iko
972 -97
sta najbolj koristni štedilni mili
za hišno rabo I---------==ts
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
Sprejema zavarovanja človeškega živ-Jijenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti ne ngodno zavarovanje ua doživetje fin smrt z zman.j&ujočimi se vplačili.
I Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banka rr Pre^i, Rez. fondi: 29,217.694 46 K Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324 62317
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z v»*-*laozl »lovmiHko- iimrotliio upravo. 3-
Vsa pojaanUa daj«;
Generalni zastop v Ljubljani« Će*/&r pisarne ro
nUeak
-93
v iustnej bandn^j hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Bkodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najknlantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
CELOVCU.
prodaja
pisem, prijoritet, ko-
Podružnica v
Kupuje In
vse vrsto rent, zastavnih mnnalnih obligacij, srečk,  delnic, valut, in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
novcev
Akcijski kapital K MtOO.OOO* —
Zamenjava li ikskonptuji Oaje predujma na vrednostni papir]«.
izžrebane  vrednostne papirjo in     £Za.-s7-a.r-uJe srečke proti vnovčnje zapale kupone. k-ujrzni lss«-\a.T©!L.
Vinkuluje  in  devini^uluja vojaške  žcoitninske kavcije.
KA!kons|»t in InkaaiO meni«*. IttJi 93T   Bonna uaroolla.
hmi—in niMMinf mi hi....."iii fin i p i aiw>HiiiawaawaaiwiHii
Podružnica v SPLJETU.
C2SBi Denarna vlojge Mpr«j«ma \^9»
v tekočem računa ali na viožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do  ae vzdiga, 39-92
Promet s čeki In nakaznicami.
Odvisni niste veo
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, aviae, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane zvsoopremo:
65 črkami fl. —-70 90 „ —-80
127     „        „ I-20
140   „     „ ieo
211 2'—
253 črk ti 2-40
354   n   n 3— -»68   „   „ 360 640   „   „ 5--809        .. 6-—
J.
LEVVINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. ^t^km^T5 7
Zastopniki me iiieejo. \emcaJore me vzame uu/.iij.
irva^te
cenovnik o vsakovrstnih štampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, kle&če za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni motiugrami in zobci za perilo, solidno izvršeni
ODESA na Ruskem, Puškinskaja 16.
r«n»vnikl zHMtonj. 76—32
in
Med. univ.
1900
„Grand Prix".
rfajvisj« odlikovanja.
Singer-jevi šivalni stroji«
Original Singer šivalni stroji «° ™™»*oB**o*m ** Uvedbi.
0'Sglnai  Singer ŠiValni StrOJi ™ neutrpljm za obrt in domačo rabo. OrigillSl  Singer S'ValSl   StrOjS 80 naJbolJ razširjeni v tovarniških obratoviščih. Original   SingGr ŠiV^Sni  StrOJi 8° neprekosljivi glede trpežnosti in zmožnosU.
O^tgSfial S^iger Šivalni Stroji  so posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domače Šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v za'ogi. Elektromotorji za posam ^zne stroje za domačo porabo.
Singer Go. šivalni stroji« deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6. 365-u
dr. Ivan Portik
specijalni zdravnik za notranje in ženske bolezni
Gledališke ulice 5
ii. nadstropje
ordinira 2 57-6
od 9.—II. ure dopoldne in
od 2.-4. ure popoldne
razun nedelj in praznikov.
lastnega pridelka!!
Janez Zehner v Brežicah
ima naprodaj še do 150 hektolitrov prav dobrega vina iz svojih sro-meljskih goric po ceni od 18 do 22 kr. liter, ter vabi vinske kupce, naj vino tukaj pokusijo. 2188-3 Pokušnja se razpošilja le v sodcih od 57 litrov dalje.
bra kuharica
je izšla
spisala
je izšla
Obsega na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse : kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko amevn.vi
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani,
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harek i h knjigah nenavadne opreme, in konećno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282—37
£9
Patent HATSCHEK
2252-1
mM
(zakonito zajamčeno oznamenilo za ASBESTNI CEMENTNI ŠKRILJ.)
"SSSttfi1, Eternittovarne LUDVVIG HATSCHEK *^^T
buje vsem vremenskim vplivom, ne     Vdcklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu
potrebuje poprav, ]a lahka, lična in cena. 6or- Avstrijsko.   «. i., Berggasse h. Andrassystr. 33.     ogrsko    — Zahtevajte vzorca in prospekie. =
Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba portlant cementa Dovje, v Trstu, via Geppa 2.
I
■i V."
Jzvrsfne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „MOSTE CHRISTO".
Naprodaj v vsaki konsumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu.
e= TVORNICA APOLONOVffl SVEC in MILA na DUNAJU, Vil.
1857-7
94
št. 27.245. j^ava bukovih drv.
Mestni magistrat kupi
p
ki jih bo tekom meseca septembra letos oddati v mestna skladišča.
Ustne ali pismene ponudbe sprejema do 18« t. m. mestni gos podarski urad v navadnih uradnih urah.
dne 8. avgusta 1904.
- Zahtevajte samo pravi -
IndraTea
najfinejši in najboljši čaj na svetu.
Najfinejši zajutrek, izvrstna južina. Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. PospeSoje prebavo ter brani želodec bolezni.
2293—1
Dobiva se v boljših clroajcrljiali In lekarnah.
Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno.
Na veliko po&ilja
Indra|Tea Import Company Trst 3.
O Ustanovljeno leta 1877.
i
Zaprisežen sodni zvedenec.
FRANC TOMAN
pcčLo"ba,r in pozlatar
Valvazorjev trg štev. I, poleg križevniske cerkve
se zahvaljuje slav. občinstvu za dosedaj mu izkazano naklonjenost ter se priporoča obenem v bodoče za vsakovrstno lično, trpežno in ceno izdelovanje
podobarskih in pozlatarskih del.
Stare prednrete prenavlja, da so kakor novi; v zalogi ima palice za okvirje (Go!dleisten\ podobe sv. razpela, krogle za zanese, slike oljnatega barvo-tiska. Barva in zlati nagrobne železne križe in v kamen  vsekane črke,
taka dela prevzemlje tudi na deželi. Bronzira tudi svetilke, svečnike in nagrobne svetilnice. 134 --o
i
t
G. k, privr. zavarovalna družba. C. kr. pri v. zavarov. družba za življenja.
„Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica K 6,000.000.
Eružba zavaruje: a proti škodam vsled ogcja, strele in pame ali plinova razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
t) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine ias zaprtih in odprtih prostorov;
/) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Vplačana dsln.ška glavnica :
Rezervni fond.....
Stanje zavarovanih svot . Letni dohodki na premijah
2.400 08 33,600.000 135,000.000 4,950.000
Družba zavaruje na človeško življenje po naj razno vrstnejših kombinacijah, kakor:
a) sa slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti v a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgjjninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadiust police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Natančneja pojasnila daje radovoijno
*r Ljubljani
Soduijske ulice štev. 6. X1-8
Vodja generalnega zastopa: Jos. PfOSCnc.
Avstrijsko-ameriška Linija.
Edina,  domače-avstrijska, direktna brzoparobrodna vožnja
Trst - Ne w - York.
Oceanska vožnja ca. 8 dni. Prosta, dobra, domača hrana in pijača ter 100 kg. prtljage že od Ljubljane, tedaj nobenih postranskih stroškov med potjo. Najpripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Vsa vožnja Ljubljana-New-York samo Ta domaČa družba je edina, katera sme nastaviti povsod svoje zastopnike.  Pojasnila in vozne liste za
za Kranjsko, Štajersko in Koroško le pri 2?69—2
JOS. PAILESU v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
100 X.
®l®
®l®
®l®
®l®
®l®
®l®
Na praznik, dne 15. avgusta 1.1.
vrtni koncert
slav. društvene godbe
v restavraciji Reininghaus v Šiški.
Začetek ob 4. uri pop. Vstop prost. Za točno postrežbo je kar najbolje skrbljeno .
Za prav mnogobrojen obisk se priporočata
Ivan in Ana Filipović
gostilničarja.
2288
®l®
®l®
®l®
®l®
®t®
®|®
®l®
®l®
®l®
Z.
I Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v Ejubljani Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta stev. 7
priporoča: Najbolj&e urejeno zalogo rac-llrn^KA p it |» I rja, trgot-Mkih in poMlovnlli ItnJIs, HolMklh zvezkov, blljea-nle, rriiilia Itd.
lMlIltlllt,    A%MtrljHl4M zgo-
dovlna »m IJmUmI*«^ gole. \tiMicn«liP table za t'rnit-
ino raeunleo. MulMkr ItuJIge  za ljudske ■iole.
9Iolitweuilft.e v raznih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Hipe m!o% eiiMklh 11 (eru to v. RazMO galanter. bi a ko itd.
Nizke cene, točna In solidni postrežba.
JOSIP STUPICA
Jermenar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulico star. 6.
PriporoCam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
#> ■ Cene nizke. * e>
c
ca
L S M
©
(8 a O
r S
i
O N L
Najboljši kosmetiški predmeti so:
A
A A
Tda
miio po 60 h cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
Triu ustna voda
lUa zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
Vfjn lasna voda lUfl lasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Aidau, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik
v lij ii li! j a iii*
Nadomestke za rAidou zavračajte.
Sv.Seunig |
trgovec z usnjem na drobno in debelo 33
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nli!;|flftm cenah:
1 k«. HO  h, vee a 1© h, pri
nakupu večje množine Se ceneje.
fCovo! Patentirano JfOVo!
nepremočlpo mazilo
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnica
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka
is
veijaven od dne i. junija 1904. leta. ODHOD IZ IJUBLJANB ini. kol. PkOGA ĆEZ TRBIŽ Ob 12 uri 24 m ponoči osotml viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranaen~f ate, In o most, Monako vo, Ljubno, Cea SelzthaJ v Au&see, Solnograd, čez K'^in Reitlin( v Stejr, v Line, na Dunaj via Amstetten - Ob 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18 septembra oh nedeljah in pravnikih. — Ob 7. uri B m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Rranzena-feste, Ljubno, Dunaj. 6ez SelzthaJ v Solnograd, InomoBt, čez Klein -Reifling v Line, Ba-dejetice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko cen Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbifc, P-otabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Donaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni via*. v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Pranzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthai ▼ Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C on h, Genovo. Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr. Line, Bndjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare Karlove vare, Prago (Ljubljana-Line-Praga direktni voz i. in II. razrj, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pranzensfeste. Inomost Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. OBobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Strato, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 6 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBI/ A. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monako« ■ ^obijana direktni voa I. in IL razr.) Inomost, Pranzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, assee, Ljubno, uelovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago <Praga-Linc Ljubljana direktni voz I in n. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd Line, Stejr, Panz, Genevo Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno [ Celovec, Šmohor, Poeta bel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Pranzensfesta, Pontabla. — Od 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. mti 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Pranzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez SelzthaJ s Inomosta in Solnograda. — Ob 10. ari 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2 junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NO VEG AMfiSTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do IH septembra ob ne^ deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol, V KAMNIK. Mešam vlaki: Ot 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 un 6 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. Ob 10. an 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob rt. uri 49 m zjutraj, ob lo. ari 59 m dopoladne, ob 6. ari 13 m zvč. Ot 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas pri boda in odhoda je označec po srednjeevropejskem časa ki je za i min. pred krajevmn* časom v Ljubljani.
" Preselitev mizarske in pohištvene obrti. 1
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem ^
»vila
II«-
2258-4
na Sv. Petra cesto štev. 19, v lastno hiso.
Priporočam se nadaljni naklonjenosti zagotavljajoč kot doslej točno in pošteno postrežbo. z velespoStovanjem
Filip Fajdiga.
Izdelovanje drož.
Edina krščanska tvrdka te stroke, opremljena   z   najnovejšimi stroji.
Gg. pekarje, mokarje in trgovce vabim, da pri meni poizkusijo drože domaČega izdelka. •
Cena vrste „00" kfj — 92 h Cena vrste „000" kg I K — h Cena vrste „0000" Ay/ I K 20 h
Od Štirih kil naprej pošiljam po pošti FRANKO.
Prva   IjutilJniiMBtffc   \i del i»\u s ti i«-u   /I IM JI UHO/
Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem prevzel
dobroznano staro
gostilno g. Alojzija Zajca
na Rimski cesti št. 4.
Točila se bodo izključno pristna vina, izborni ,,Dolenjec" iz vinogradov gospe Josipiue Hočevar iz Krškega in najboljši „Rizling-po najnižjih cenah, ter postreglo z okusnimi gorkimi In mrzlimi jedili po nizkih cenah.
Zagotavljajoč slavnemu p. n. občinstvu najsolidnejšo iu najto čnejšo postrežbo, se priporočam k obiluemu obisku ter biljeiim
z odličnim spoštovanjem
2236 -2
9L
ANTON NOVAK
gostilničar
bivši gostilničar staroznane gostilne ,,pri Šikou".
Ravnotam se takoj ali z novembrom odda v I. nadstropju — prostorno stanovanje — s
5 sobami in potrebnimi pritiklinami.
1
4353
<»navl]enem leta 1H34
l T trpi sta U ii rastu >
> se prične pouk I. oktobra 1904. <
4y Pojasnila in programe daje ^ % ARTUR MAHR >
jg 2111—2 imetnik in ravnatelj.
h čevlje najboljše čistilo nasvetu!
mwm i,    ki daje čevljem temno-
S- £&BCnnlfinntnVO$ČllO   23   cev'Je Crn blesk m ohranjuje
■ %*m IIUlullU lBBM»Man uanje stanovitno.
pAVinnlAntflt.loŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej
■ Ul HliirMliUfiH I    i—i......■miiiii— lepo svetijo i usnje konservira.
tci-iiu losfllnn iiutMi) nalašč za FšEa- S*M     1 ffl"r?"_ Nlgnn k. zje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-,
■ G?a HWI vHU BL"™MS2asa §agrin-usnje in Box-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18- 33 barva, obleka se ne maže, Čevlji se pa fino, črno bleščijo.
MF" Dobiva s« povsod« ~~WB
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr. dvor. dobavitelj. Dunaj, I. Schulerstrasse 21-Na razstavah: v Parizu „Zlata sveinja1', v Londonu „Grand PrixM.
Štefan Fernolendi
deca zvezda #
pntiucrpcn
družbe pri pošteni in
Bnažni po-str ežbi. Natančen zanesljiv pouk m veljavne listke po
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne
Pbilodelpbia
za železnice in barl^c
dobite v 978-13
kolodvorskih ulicah SI. 41
- od južnega kolodvora na desno---
Za zastopstvo „RDEČE ZVE2DE"
Ivan Nep. Resman.
K K K K *
Avaust Žabkar
K
.■i k
X
k
t
t K
k *
n n *
n * x
*
853 -21
v £jub!jani, Dunajska cesta
žele^olivarna strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in preČastiti duhovščini v izdelovanje vseb v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe, kotle, prči, vrtne klopi, inlze,
stebre, trombe zt* vodo itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
IStt^i-ti i« proračuni fe*» mi. zahtevan jo u 21 razpolago, >       pa }>o primernih tovarn.it91U.il1 cenah.
k
**un**M**uuuMUU*uuuux**unuu*u
n
k k
* n
k k
*
k n n n n * * n n n n
k k
n n n n
sta
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  stroji po najnižji ceni.
Blelltle in v to stroko spadajoča popravilu izvršuje prav dobro In erno.
»AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
< «
A. KUNST
Ljubljana
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na Izbero.
Vsakersna naroČila izvrSajejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in ^aznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
r??7?ff?ffffff?ffff
fT?7T
► ► ►
►
► ► ►
*na*»ft* jen n% *****************
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
Ateđilnlh ognjico
nalprlprostejših kakor tudi najfinejših,
z žoito medjo ali mesingom montiranih za obklade -.? pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila sa hitro izvrsš.
SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI
fi
«
M
****************************
35
A.KRACZMERA
Ljiljana Sv. Petra cesta 6.
priporoča popolno
/ kratkih
klavrjev, _ nrgnonov in
planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, c. kr dvorna zalaga-telja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
s:
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 34 Špitalske ulice štev. 5.
«#«••#«
Dovoljujem si opozarjati p. n. občinstvo na to, da sem po dolgoletnem trudu in praksi prišel v položaj, da lahko izdelam za vsako, tudi najnatančnejšo nogo,
pristoječo obutev po ortopeii pravilih
za kar popolnoma jamčim.
Izvršujem tudi vsakovrstna popravila in jih zaračunavam najceneje.
2U56-3 Peter Lukas.
JBelenbni*ffov.
.11«-«»   *»*«-«'• €£•
-s
Velespoštovanim damam vljudno naznanjam, da so nahaja
ar
22c0 2
.-4
odslej naprej
Gosposke ulice štev. 3.
S-
Nestrupene barve za pleskanje.
Varstvo proti zastrupljenju s svincem.
,J-ithopo2ie"
je edino nadomestilo za strupene, škodljive svinčene barve; delavce varuje nesrečnih Bvinčecih bolezni, delodajalca pa ohranjuje vesele in zdrave delavce. Pleska se ž njim lepo in stanovitno, kakor z vsako svinčeno barvo. „Lithopone'4 je cenej! kakor vse druge barve za pleskanje in je naprodaj v vsaki poljubni barvi. Specialiteti: alwo (Hruckengi*au) { smleto kar s*cl«ft«^«£ |]IIasclftineiirot> [  za pleskanje.
Z^ZZZZ^I^ZZIZZZ: Barve za železniško industrijo.
V. znamka       Dobiva se v vseh trgovinah z barvami v monarhiji.       V. znamka
Zahtevajte izključno le sodce z vpisano varstreno 1576—13 znamko in pečatom firme.
Eithopone- in kem. tov.: Jfasern pri Salcburgu.
Novo!
Novo!
jamebajalne pa^c na 5ibre
4-33
5J5tcm 3rcyning«
Istotako imam veliko zalogo
pušk in revolverjev
= najnovejših sistemov po najnižjih cenah. = Se vljudno priporoča FRAN SEVC^IK
Ceniki na zahtevanje za- - f
stonj in poštnine prosto.       puškar,   Židovske   UMC6 7.
Največja zaloga,
Copičev
najboljša in najcenejša tvrdka
za naročevanje ozir. nakupovanja
Oljnatih barv, pŠ^lh Oljnatih barv v tubah
dr. Schonielda.
ET|M|p4#> prirejenega iz lanenega I   II 0jja. pri8ten, kranjski
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Ginco    alabastrskega in I p Od, Stukaturnega
Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za aPno.
Dopu eilh'h kemičnih,prate-Ddl »|OUMHI|uihirudninBklh
Kleja
za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje.
za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in
mizarje.
I atrz-vi/ pristnih angleških, za uarvuvi vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po Ve. Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
yo   nrSH^     Ed\no  trpežno in CKX   KvUUi   najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
R^niHols pripravnega za vsa-napiUUId| konrstne previake.
RriJnnlin« za barvanJe narav-ui Ul IV/1II Id nega lesa i pohištva.
najnovejših.
545 49
Olje proti
ADOLF HAUPTMANN
LJUBLJANA.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja.
I Nlumii IJruo I. IMS*.
— „The Gresham"
r/} zavarovalna družba za življenje v Londonu.
f Filijala za Avstrijo: 2043 2
Dunaj, L, Giselastrasse št. 1
\ liial društva.
Društvena aktiva dne* 31. decembra 1903 ........... kron 208,669.245-
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1903 ......   . „     31,994 339 —
IzplaCila za zavarovalne in rentne pogodbe in za povratne kupe itd.
od obstajanja družbe (1848).............. •    469,518 100—
Med letom 1903 je druStvo izpostavilo 5613 polic z glavnico    ... n     42,992 712 — Kot varstvo za avstrijske zavarovance je vlada pripoznala nastopne vrednosti: Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je
znaSala 14. aprila 1904 ...............K 26,4t6 938 10 nom.
Posestvo na Dunaju..................» 1,050 000 —
Posestvo v Pragi...................„ 490.100 —
Izplačana posojila zavarovancem............ 3,605.734 13_
K 31,562672 23
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
Generalni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani, na Franc Jožefot i cesti 17 ;imr pri GVIDONU ZESCHKO. ~W1
NB. Ravnotam se tudi sprejemajo spretni in zmožni agonti in zastopniki.
A
0P060N"
(Izn«J<HIHj P. IIcrritiai.ii, Zgornja I*ol«kai>ii)
■ SI £
, .1*
...
i
Hf   IS„
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče «irecl»t%'o /u raMt Iiim, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki zahntnl izpntlitiije las S a« ikImin i prtili t\je.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že Čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna v nja. Cena steklenice » K. tat Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
C-lavna zaloga In razpošiljate* v jLJubijan 1 pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V zalogi imata tudi gg. V« pl. Trn kor/). A. Uunf, E. Sari*, v I.Jul»-IJanl in g. A.   Kant  v Kranju. Dobiva se tudi v Xoveni mestu v lekarni pri „An^elju".
Preprodajalci popust. 12-2*3
Stanje kan. vlog 81. marca 1901
K 5,628.04118
llezcrvni zaklad 1. januarja 1001
K 82.838*4-1
posojilnica ljubljanske okolice
_, Kmetska
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hi&i
^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
*     obrestuje hranilne vloge po 4l|2°|o
lirez odbitka rentncga iluvRu.   katcre^n plaenje \Lr posojilnica sama za vložnike.
&   Posojila po 5°|„ in po 5a|fi%,
v| Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ^ ^ ali pa v krajšem času po dogovoru. ^
^ URADNE URE: razun nedelj in praznikov vsak dan od ^ ^ 8.—12. ure dopoldne in od 3.-4. ure popoldne. ^
^ Poštnega hranilni "inega urada št. 828.408. 905 - 20 ^
*ir» »1» »)L» *lr» "Jr^       •■i-* *i» »Ir* *ir» •!» •!* •!» •
•*» »i* •*"» •*» *Jr» **»      'ir* *w* ra* »L^
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
nove sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
kovana z dvemi naj večjimi odlikovanji in sicer: S I. počasino diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
7 17
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi! pasov, sekirip, sesalk in gospodarskih strojev.
Venci ^trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
LJubljana, Stari trg 26
pnporof a veliko zalogo vsa-ki/vrsnin oćal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravi'a in po-stnr naroCitve,
ceno* in takoj        ^     ^---A
Josip Roich
-h parna h-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulice št. 4.
se priporoCa za vsa v to stroko spadajoča dela. ■■on£■•«•>.Im točim. 34 Cene nizke.
1 i
3—3
C3
-s
Spredaj ravna oblika, ue tišći na. želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij perschć
v Ljubljani Pred škofijo št. 21.
I
*_________________________________________________
I   Tovarna in prodaja oljnatih 8
E K
* ♦
i
i
:
i
barv, firneža in lakov.
Električni obrat.
i
U'tsnov-iisnc
tata Ebsii a I
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. G.
Delavnica :
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c kr. drž. In c. kr. pri v, luž. žeta.
Slikarja napisov,
Stavbinska to pohištvena pleskarja, |
Velika izbirka dr. Sckoeiifeld-ovili f
barv v tubah za akad. slikarje. P
C|   2R*»lo0ra čopičev  za   pleskarje,  sli- x-
.4  karje In zidarja, stadiinaga mazila za g
i      hrastove pode, karbollneja Itd. '
J Posebno priporočava slav. občinstvu i
^ najnovejše, najboljšo in neprecenljivo |
4  sredstvo za likanje čeonih tal  pod i
^ imenom „R£.pldor*. f
g  Priporočava se tudi si. občinstvu za §
«vse v najino stroko spadajoča delo v |
mestu in na deželi kot priznano reelno P
^ in lino po najnižjih cenah. p
5
♦I ♦
:±±t±±±±±±±±±±»
•i
9
3
r i
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega = blaga = j
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov
UJJJJ. 11 Ji I M. J i i
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tl&
je brez duha« se hitro suši in dolgo traja. "V Hjj-a."blja.n.I:
Anton Stacul in Brata Eberl.
V Škofji Loki: Ma(ev/ Kigoii: v Kranju Fr. liolenz;
v  Postojni:  C.  Pikcf. 82^-7 «
Razglas.
Vslcd sklepa Kranjske hranilnice se bo pet zunanjih učencev 8 Kranjskega na ljubljanskem trgovskem učilišču in vzgajalisču v šolskem letu 1904 5 poučevalo zastonj in se jim bodo tudi dala brezplačno vsa učila.
Prosilci, ki so dosegli 14. leto starosti naj vlože svoje prošnje z navedbo stanovališča in dokazili o ubožnosti in pa izpričevali o dovršenem tretjem raz redu gimnazije, realke ali višjega razreda meščanske šole s hvalevrednim redom v nravnosti in vsaj povoljnim uspebom, do 20. septembra t. I« pri pod pisanem ravnateljstvu, ki v svrbo sklepanja predloži nato vse dospele prošnje slav. ravnateljstvu Kranjske hranilnice.
V Ljubljani, dne 28. julija 1904.
Ravnateljstvo trgovskega učilišća: 2ii2 2 Artur Iftlahi*.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALKSCHINI & SGHDPPLER © ©
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov In streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom In glivami, brez vporabe železnih opor.
^
INŽENIR IN MESTNI STAVBHGSK] MJSTEE,
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
Dalje stopnico, reser-varje, mostove, vodne In kanalizacijske naprave, 235 - 30 čistiine naprave za kap-nico ,    utrjevanje kleti
T TTTDT TIHI protl ta,nl vodl1 prosto
LJuDLuArlA st°^ece m*s,v"» st°n»»
cementna    dela vsake
vrste. -
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v LJubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
Na mednarodni razstavi  za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladneg-a peciva,
biškotov in suhorja. mm
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic.
Hi^rieniski transportni vozovi za kruh in Mili*.
•   Zopet znižane cene!!
Is Ljubljane v New-York
samo
Prosta hrana že v Bremenu.
CO 111
Hrzoparniki:
Kaiser filhelm II. Kronprinz Wilhelni Kaiser Willielm der Grosse
(največji in najhitrejši v parni ki)
Posebno pa opozirjam na to, da so zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni m« "^kb poviSaJD cene ameriških železaic. 183-29
Tnirjinii = Ljubljana = ( I j( 1   Kolodvorske ulice 35
1      1       nasproti stari „Tišlerjevi" gostilni *
31
Zgodovinska povest iz francoskih časov na Kranjskem
Je lx&la.
Dobi se edino-le pri
Lav. Schwentnerjn
v Ljubljani
■t I ho.       1669—H
G9B535B
Zavarovalna banka naživljenje»Gothi
Novo pravilo od I. januarja 1904: Nezapadnost od pričetka zavarovanja naprej,  neizpodbitno«! in
svetovna potica po dveh letih.
Dividendo se na izbero porabi ali za znižanje premije ali brez nove zdravniške preiskave za zvišanje zavarovane vsote (letno zvišanje zavarovane vsote, celo s pravico do dividende).
Zastopnik v Ljubljani:
Židovske ulice štev. 4.
170-8
i aoiDie-zi
Savonnet-reinontoarke na sidro
so najnovejše Roskopfske ure, ki imajo izvrstno in zajamčeno precizno kolesje na sidro z dvojaatim okvirjem in s H jako močnimi pokrovci (eden na vzmeti iz double zlata. To z!ato je kovina, ki nikdar ne izgubi zlatega sijaja. Zaradi prekrasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ^  ^ od pravih zlatih ur ni moči loč.ti. a
Cena gld. 5-—
Pristojna double-zlata dvojnata moška verižica gld 150. Vsaki uri priložim 31etni jamstveni list   Razpošilja samo
proti povzetju 1 2220—2
Dunaj, I., Pofligasse 2. — 62.
Sedaj
gld. 60.
Zelo znižane
rzne cene v
imeriko.
Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje.
iz Ljubljane v Novi-York samo 60 gld.
s prosto dobro hrano zz& v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. .oliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamlbiipg-JlineriSca Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 2282-BO
?r. Sennig, £jubtjana, Dunajska cesta št. 31,
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
3r>
' -T i'    . --»
! E
H 3 ¥fr
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskeIr.ice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd.
od sedaj po zopet izdatno 1781-5  znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sasalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeva ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavede in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroji za izdelovanje klobas, tehtn.ee za živino, tehtnice na drog, steborsne tehtnice, namizne tehtnica, decimalne tehtnica, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsane vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih ■ tudi na obroke! =====
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in poštnine prosto.
g Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. ]
Prekupci in agentje zaželjenl.
Piše naj se naravnost:
j IVAN SGHINDLER, Dunaj lll/u, Erdbergstr. 12,
FR. P. ZAJEC
urar
D Ljubljana
^ Stari trg št. 26.
Nikelnasta   remonte ar ara od gld. 1-flMft. Srebrna cilinder rem. ara od gld. -i*—.
Ceniki zastonj in franko.
i
MMu.mii I
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št.
_j
Važno!
Važno!
gospodinje, togimi is ii.i&orei(s.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenina Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prasak, ribja olja, re-dltne In poslpalne moka za otroka, dišave, mila in sploh vse toaletne predmeta, fotosrriiflene aparate in potrebščine, klrurglčna obve-zlla vsaka vrsta, sredstva za desln-fekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rama in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih sod In solij za kopal.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za žlvlaorejee
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, anejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija t+-
Anton Kanci;
Ljubljana, Selenburpve ulice 3.
Blaž Jesenko
IO ubijana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd.,  iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših
slamnikov.
Solidno blapro, nizke eene.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča  svojo veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopio in
plaščev za gospe, nepre- 34 močljivih
havelokov
i.«, d.
Obleke po men ee po najnovejših oaorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Štedilno voč6Uo za pod
za mehka kakor za trda tla, neprekosljive kakovosti
oro^a
4 1353 -3
Henrik VVibbe,     izdelovalec barv In lakov
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2.
F. 124/1/110.
224U—2
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku je po prošnji lastnic gospe Marije Fiscber stare še in nedoletnih, Marije, Ane, Helene in Josipine Fischer naprodaj po javni dražbi zemljišče vložek štev. 224, kat. obč. Kamnik tvoreči hotel Fischer11: k istemu spada biša št. 99 v Kamniku, vrtni salon, ledenica, drvarnica, kopalnica, gospodarsko poslopje (obstoječe iz remize za vozove, bleva in šupe za steljo), velik, lep senčnat vrt in vsa za obrat hotela potrebna pri-tiklina, kakor tudi premičnine; za vse to se je ustanovila izklicna cena v znesku 50.000 kron.
Dražba se bo vršila
dne 25. avgusta 1904, dopoldne ob 9. uri
pri tem sodišču.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izknpilo je založiti pri tem sodišču.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodišču v sobi št. 3.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, oddelek I.
dne 5. avgusta 1904.
D. SERAVALLI
tjubljana x Slomškove ulice Stev. 19 x Cjubtjana
Izdelovaleij umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—30
Cevi lz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnib barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika ln cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje Jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
X Delo okusno in solidno z garancijo. *
Cene po dogovora niske.   Postrežba točna.
Ustanovljeno 1899.    Prvi zagrebški    Pod drž. nadzorstvom.
vojaški pripravljalni zavod
Šola in internat: Berislaviceva ulica 12, I. nadstr.
Ta izborni zavod za izobrazbo
aspirantov za enoletne prostovoljce
otvori dne]l.>rptrmbra t. 1.
©mesečni zimski glavni tečaj.
—      ,    — Starost 16 do 20 let. —=====—
V tem zavodu, ki je za mladino posebne vrednosti, morejo mladeniči, ki Diso radi kakih razlogov dovršili svojih nauk« v, brez ozira na predznanje in poklic ne samo doseći pravice enoletnih prostovoljcev, nego si more o tudi v civilnem stališču zagotoviti družabni položaj, kakor tudi doseči častniško dostojanstvo.
V notranjem zavodu popolna preskrba z vojaško strogim redom in disciplino.
Natančneja navodila kakor tudi program z imenikom učencev, ki so napravili izpit, daje na zahtevo brezplačno 2126—3
ravnateljstvo zavoda v Zagrebu Berislavićeva ulica štev. 12., I. nadstropje.
===== VplMtiJe »e mak dan. =====
1
9
na nram
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopolu dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaraeunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti In potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4s/«°/» na leto. Z obrestmi vred pa plaća vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% iaposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa ieli dolinik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6J, izposojenega kapitala. 223-8
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje! in
sicer po 4l/i°/<, do 5°/#.
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
18 milijonov kron.    nad 550.000 kron,
V^^JS
>
Otvoritev gostilne s koncertom.
Vdano podpisani si dovoljujem slavnemu občinstva vljudno naznaniti, 2281 da sem prevzel gostilno
„Zelen lirib
64
kjer bom točil izvrstno marčno pivo Auerjevih dedičev   in raznovrstna pristna vina. Priporočam tudi svojo Izborno kuhinjo, mrzla jedila kakor tudi kavo, čaj itd. po mogoče nizkih cenah.
V ponedeljek, 15. t. m. na praznik
k o :sr o e> R t
slavne mestne godbe Iz Kamnika pod osebnim vodstom gospoda kapelnika arn. wlassaka. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta.
Za obilni obisk se priporoča 8 spoštovacjem
♦
Po visoki kralj. deže*m vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
čista alkallsko-
Apatovačka kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša
xx333.iaela. pij
ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
zdravilna voda ^
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehuurja kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. "p|
,Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 487-52
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah.
NanravB za centralno
Delniška
Ravnateljstvo: Dunaj, VIII., Piaristeng. 38 Delavnice: Moravska Ostrava in Hainholz.
Zastopstvo v Ljubljani:
= Tehniški biro = Inžener I. MIKULA
= Mestni trg 19. =
za centralne kurilne, ventilacijske, sušilne in kopališke naprave po lastnem patentiranem sistemu, zadostujoče vsaki potrebi za javna, industrijska in privatna poslopja.
Izdelovanje na
kurilnih naprav, radiatorjev, žarilnikov, pulsometrov, injektorjev, zgoščevalnih loncev, vodnih odvajalnikov in armatur.
Specialitete:
Izdelovanje sušilnih naprav za glinasto blago in opekarne.
1 AVGUST REPIC
sođar 3* Ljubljana, Kolazijaka ulica 16
("V Trnovtzzi) izdeluje,  prodaja in popravlja
vsakovrstne
pe naJnlžJIK cenah.
Prodaja stare vinske sode.
■n
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik  glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
rW£az>B*c^ cene«
Prodaja na drobno In debelo.
^-^     < eiiiki Itreiplacno.
I Odlikovan
L z zlato medaljo
na razstavi v Parizu M. 1904.
1239—9
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa tapetnUka dela ter ima v zalogi >»e v to Mtroko «patlt*Joee predmete laittneva lK«leII*a.
Vodja Ijubljanrke podružnice pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
m m m
m
m m
3fe
m
M
99
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
Glavni trg 6
in
Bi
Si
li p
Sv. Petra cesta 26 j
mmmmmmmmmi
Avg. Apola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah.
„X3the"-voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. y9K£lthe'f-voda za arai se rabi le na zunaj, je torej primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegeta-bilna in zajamčeno neškodljiva. Staklenica stane 4 gld. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem 2119 - 3
mdm. Kathe Menzel
Dunaj, 18. okr., Schulgassa 3, I. nadstr., vr. 50.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in plošče v veliki izberi se dobijo
le pri zastopniku N^smSke deln. družbe za gramofone
RUDOLFU WEBER
Ljubljana
Prodajam ....
■........
obroke   .. ..
.. Zamenjavam
...... stare
......plošče
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa").
E
1716-17
Stev. 9G40.
azpis
2161-r
Na kranjski kmetijski doli na Grmu pri Novemmeetu
dveletnim slovenskim poukom je oddati
pet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1004 1005 (oziroma tudi za 1905 /1906), ki se lačni dne 3. novembra t. 1.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnik ki so vsaj 16 let stari, Čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudske šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovu na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa i morajo sami skrbeti, £
V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci.
Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 60 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si moraj* sami skrbeti.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej.
Prošnje, svojeročno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati
do 10. septembra t. I.
vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem
mestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji Šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju proaika,
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo rti staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in ii preprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je mlvisen sprejem v šolo.
Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu poaal
Učenci, ki dovrše šolo z dobrini uspehom, imajo pri vojaščini pogoji pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste tvojim vojaški dolžnostim prve dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prasesl službe kmetovali na svojem ali tvojih staršev domu, smejo na podstavi odrod vis. c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895, >tev. 4643, prositi pr I koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 27. julija 1004.
Cujte in strmite Amerikanci!
gl. 64.
Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo
1155-20
Cena LJubljana — Buka samo 5 gl. 3 kr.
Air r igli t Patner!" Ako hitiš na Kuk s, tam se boš vozil
zanesljivo la 6 do 7 dni!
Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalno agenture LOUfS
KAIZERJA (za vso Švico)
IVAN BIHELJ
(Svi<
8B
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Popttand m eemeat v vedno
jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede tlakovne in odporne trdote dale« nadltrlljiijočl dobroti, kakor
tndi svoje priznano izvrstno mhjmmi <»■
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, IM IVI a. xi m I ianestj***
1139-17
3-
Optični zavod
£3
05
I
Ljubljana
Jurčičev trg št. 3.
i
lil
Slavnemu občinstvu s tem najvljudneje naznanjam
da prevzamem
dne i. avgusta 1904. leta
staroznano
Hodnikovo
v Logatcu tik kolodvora
ki sem jo nanovo opremil in kjer bodem točil razno pristno pijačo ter postrezal z okusnimi jedili. Pri gostilni je tudi 6 lepo opravljenih ——^— sob za tujce in ——^—
lep senčnat vrt.
Potrudil se bodem vestno, da slavnemu občinstvu postrežem kar najbolje in po zmernih cenah.
Priporočam se za prav mnogobrojen obisk z vsem ————^—   spoštovanjem —————
JOSIP URBAS
———— gostilničar. -
o o
?
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ^a ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
•45*      J£? *3£-
*7V" W *7V*
Avstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo :
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-71
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I, DUNAJ.....K 13 —
Zv. |J. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. C.AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ 10. — Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „   8. —
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
Zv.   VI. PRIM. I. DALM.   . K 6.80
Zv.   VII. TIR. I. PREDARL. .
12.
Zv. VIII. CESKO (dva dela) 32. — Zv. IX MOR I »LEZIJA „ 25.— Zv.    X. CAL. I. BUKOV.   . 27.—
Kaj je in kaj obsega
Največja zaloga navadnih do najfinajilh
otroških vozičkov
In navadna do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
HtziailB MnčnlkM m pošllla s povzeti««.
l -=3®0-      -=a®C=- -=3@C=-
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
p r lp o r o al a* t a*
svojo bogato zalogo
mik koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
prašno izbero
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. <a.
p r I p o r e e «
Anton Schuster
Ljubljana
Spitalske ulice stev. 7.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ^
X
Solidno blago.
xxxxxxx
X
Nizke cene.
Veliko zalogo |
rokavic
za dame
in
gospode
■
i
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
šietic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
J*
6
M C O
(B N
mZ "19 o?uea| poj
3||)|0S UBA|
Booaođuđ 34 I uaqz! i)|!|dA a | uj tjeuo6ej m^fdAOufeu a
ni ojpui[p
i
as *»*
156-34
oo
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga m
pohištva
C
> O
cd
m
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modroci na vzmeti, žlmnati modroci, otroški vozički Itd.
C
£0
O
<
CD
03
00 <1
Xa»Jnlžje cene.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za galone, spalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95-32
>nyfV
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkom par
gld. 2-80.
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3
Močni, gladki
moški
čižmi
(štifleti) par
gld. 2-80.
Trpežni
ženski
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2-50.
Zelo močni
ženski
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-80.
Izvrstni
ženski
čevlji
z gumbi par
gld. 3-—.
Elegantni,
barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 4-—.
Priročni
moški
čevlji
iz jadro vine par
gld. i--.
Barvani
moški in ženski
usnjati sandali
par
gld.2'50—3'—.
Priročni
ženski
čevlji
za na ulico par
gld. 1-30.
Elegantni
ženski
salonski
čevlji
par
gld. 1-50.
Ženski
čevlji
z navskrižnimi zaponanii, Črni in barvani, par
gld. 2-—.
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
IModlinška tovarna za čevlje
v Ljubljani
Spitalske ulice štev. 9.
Zastopnik: A. Preatoni.
736 2J
990^0602
31
62
ogaška Slatina
mm ——— štajersko. -
Železnica; pošta In telegraf.
Prospekti zastonj.
Prekrasna lega, kisika poln zrak brez prahu. Moderni komfort, živahno družabno življenje.
— Novo hydro-elektro-mehano-terapevtsko zdravilišča v velikem In modernem slogu — Zdravljenje z mrzlo vodo* električne svetlobne In kopeli v banjah, inhalatorlj, pneumatska In parova celice« celice za segret zrak, masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevlh, na jetrih In ledvicah, za telesno zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protln, katarje v požiralniku In jabelku. —--Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh. — — -
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo Z8Stonj in poštnine prosto razpošilja
|»rlv. S oliv* h noti- A [lotti^fee
Frankfurt a. 541—25
i Tovarna pečij
ustanovljena 1888.
Založnik zveze c. kr.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljubljana,
Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon 9.
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejsih in sicer od najmodernejših
prešanih in poljubno barvanih do najpripro' stejših
prstenih peči]
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske ^ecesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki.popolnoma izvež-ban. 909-20
Pa
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. ||
Postojnska jama
Na Veliki Šmaren,  dne 15. avgusta t. 1. ob  3. uri
popoldne se bo vršila običajna -
000
JAMSKA VESELICA
z godbo, petjem in plesom pri izključno - električni razsvetljavi vse jame. =
Vstopnina 2 K za osebo
(Hobelbanke)
so ceno naprodaj v Ljubljani, t Konjuinih   ulicah   štev. 13
pri klavirarju. 2187
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska.
Strt ha pribodnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.     2076—4
Edini izdelovatelj za Kranjsk
JANKO TRAUN
izdelovatelj cementnln
b Glince pri Ljubljani,
■ »i ii Mi
S)
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4 9 32
Franc Čuden
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure jUnion' v Ženevi In Bielu v Švici, zalagate!]' c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji
£jubljana9 Prešernove ulice
nasproti frančiš -anskega samostana.
k   Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža.
Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pendc I) ure
z donečiin bitjem v krasno izrezljanih omaricah.
Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega.
„Cene niso pretirane". ~VB
Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari.
Jako primerna in porabljiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
r8
m m
m
m
m
*
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237-30
VOZOV*
Resnično
- CT     ....       ... . -
0?£st Zupančič 2-92
Cez plan«
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in .jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi .Slovenec" ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote", nehote.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
Kupuj pa „le v steklenicah"!
Iv. Fabiana nasl. Anton Korbar. F. Groschel. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
Ant. Kane, drog. Mihael Kastaer Edmund Kavčič. Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lassnik.
I.J u 1> !.}»»■! I pri j£ OM|iud Hi :
A. Su5nik.
Alojzij Lilleg. A. Mehle. P. Mencinger. Josip Murnik. J. Perdan. Vaso Petričič. Kari Planinšek.
M. E Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer. M, Spreitzer. Anton Stacul. Fran Snipica.
Ferd. Ter Ji na. Uradni&ko kon aumno društvo
Bled: Pavel Homann, Oton \Volftmg.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger, Anton Zurc.
Draga : P. S. Turk.
Hrib : A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Josip Se-petavec.
Kamnik: E Hayek,J.Klemen-čič, J. Koschi- r, Fr. Šubelj.
Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik, Fran Loy, Peter Petsche, Iv. Rothel, Mat. Rom, Fran Schleimer.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Krško: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc. Ivan MajdiČ, Kari Šavnik. lekarnar „pri sv. Trojici'', J. Krenner, R. & E Ross
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller. Mokronog: J Errath, B. Sbil,
„pri Skofu'\ Peter Strel. Novo mesto: Kiissel&Kt n
čan, A.Pauser, F.Pleterskv Polhov gradeč : J. A. Let en Postojlna: Anton Ditrk-h,
G. Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade-Sko konsumno društvo.
Rcdovljica: L. Fiirsager,Fr
Homann, Oton Homann. bodražica: Ivan Levstik Šiška: J. C. JuvanciC Skofja loka:  E. Bardjcb
M.Zigon. Nft—tt Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič,
Ivan Zerna-: Tržič: Frid Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand
M Doganoc. Vipava« — Vrhpolje : Frai
Kobal.
Vrhnika: Davorin Šetinc Zagorje:   R. F. Mmelčič
Iv. Miiller sen. Žužemberk : Jak. Derc.ir
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
chicht-ovo štedilno milo
smmmmmmmmm z znamko „jelen",
uno je QV zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko   JELEN". 1G82-23
Dobiva se povsod!
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu
inentu.    §• d
Ustje
Izdajatelj a< odfOtomi sre«?nik: Dr.Ivaa T avl a*.
tratama m u*k .Narodne tUkk.*ruc-*
D^^+.:/::+16D
ogaška Slatina
9kw - Štajersko. -
Železnica, pošta in telegraf.
Prospekti zastonj.
Prekrasna lega, kisika poln zrak brez prahu. Moderni komfort, živahno družabno življenje.
— Novo hydro-elektromehano-terapevtsko zdravilišča v velikem In modernem slogu — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, inha'atorlj, pneumatska In parova celice, celice za segret zrak, masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevih, na Jetrih In ledvicah, za telesno zaprtje, hemoroide, kamen, odebelalost, sladkorno bolezen, protln, katarje v požiralniku In Jabelku. _ _ _ Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh.---
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja
pri v* *<*li    Hfteia- % polli<*ke
Frankfurt n. VI. 541—25
i Tovarna peči]
ustanovljena 1888.
Založnik zveze c. kr.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljubljana,
Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon 9.
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejsih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubDO barvanih do najpripro-stejših
prstenih pečij
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske 'secesion itd., kakor iA, s  tudi Štedilnike in krušne " .-^ peči lastnega in doma-£J[ čega izdelka po najniž-jih cenah ter je v svoji i stroki.popolnoma izvež-ban. 909-20
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. f|
Postojnska jama
Na Veliki Šmaren, dne 15. avgusta t. L ob 3. uri = popoldne se bo vršila običajna
000
JAMSKA VESELICA
z godbo, petjem in plesom pri izključno - električni razsvetljavi vse jame. -
Vstopnina 2 K za osebo veselice ob 6. uri
(Hobelbanke)
so ceno naprodaj v Ljubljani, < Konjutnih   ulicah   etev. 13,
pri klavirarju. 2187
Slnnetr. M
J
C
Cementna zarezna
strešna opeka
iz poriland cementa in peska.
Btrtka pribodnjosti.
Patentirana v 30 državah,
Trpežnejša in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice. 2076—4
Edini izdelovatelj za Kranja!-.
JANKO TRAUN
izdelovatelj cementnln
Is Glince pri Ljubljani,
GO
e/3
OD
S)
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4 9 - 32
Franc Čuden
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tcvarn za ure ,Unionf v Ženevi fn Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji
Cjubljana, Prešernove ulice
nasproti frančiš rsnskega samostana.
^   Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža.
Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pends I) ure
&   z donečiin bitjem v krasno izrezljanih omaricah.
Največja zaloga briljaatov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 2f> do Črez tisoč gld., vdelaui v različnih oblikah (faconah), torej jahko vsakdo izbere kaj primernega.
8*F" „Cene niso pretirane".
Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Be3teck), garniture V krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari.
Jako primerna in porabljiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
m
m
$
iS $
m
m m
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—30
VOZOV.
Sisa ZupanCI^^^I^j^
Čez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sover v „Slov. Narodu", pa tudi .Slovenec" ter „Dum in Svet" sva priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobuimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naSe lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote*, nehote.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
Kupuj pa „le v steklenicah"!
Iv. Fabiana nasl.
Anton Korbar. F. Groschel. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
V IJiiliIJtuil |»rl KO»|totllli :
Ani. Kane, drog Alojzij Lilleg.    A. SuSnik.
Mihael Kaetuer Edmund Kavčič". Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lassnik.
A. Mehle. P. Mencinger. Josip Murnik. J. Perdan Vaso PetriCič
M. E. Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Antun Stacul.
Ferd. Tcnlina. Uradniško kon samno druStvu
Kari Planin§ek. Fran Stupica.
Bled: Pavel Homann, Oton
Wolrling. Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Miiller, B. Šchweiger,
Anton Zurc. Draga : P. S. Turk. Hrib : A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, Josip Se-
petavec. Kamnik: E Hayek,J.Klemen-
čič, J. Koschi^r, Fr. Šubelj. Kočevje: Fr. Jonke nasl.
Robert Koritnik, Fran Loy,
Peter Petsche, Iv. Rothel,
Mat. Rom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij Gač. Krško: F. X. Aumann sin,
R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan MajdiČ, Kari Šavnik, lekarnar „pri sv. Trojici'-, J. Krenner, R. k E Ross
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller Mokronog: J Errath, B. Sbil,
„pri škofu'4, Peter Strel. Novo mesto: Kiissel&Kon
čan, A.Pauser, F.Pleterskv Polhov gradeč; J. A. Leben. Postojina: Anton Ditrich,
G. Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade-sko konsumno društvo.
Radovljica L Ffir^ager.Fr
Homann. Oton Homann. bodražica: Ivan Levstik Šiška: J. C Juvančič. Skofia loka:  E Bordjcb
M Zigon. m Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob PetrovčiČ,
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike  Lašče: Ferdinand
M Doganoc.
Vipava, — Vrhpolje : Fra: Kobal.
Vrhnika: Davorin Šetinc Zagorje:   R.  F. Mihelčič.
\v. Miiller sen. Žužemberk : Jak Dereani
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedi I no
z znamko „jelen".
uno je gHF~ zajamčeno čisto in brez vsako škodljive primesi — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
1082-23
Dobiva se povsod!
Ustje (
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Izdajatelj w od#po#uroš  ■ir^u ib : D r. I v a a Titinf.
l^siiiiua      u*& »Narodna tihk^rue'
3J