iT. 20 - LETO 56 - CELJE. 17. 5. 2001 - CENA 300 SIT govorna urednica NT Tatjana Cvirn Urednica NT Milena Brečico Polalni tekmi slavijo v Litiji, l^oda, zgodilo se je prav to. Začetek je pripadel doma- čim, ki so prednosti, priigrani ^Celju, hitro dodali še tri gole "^slavje Litijanov se je začelo, ^oda, varovanci Mira Brgle- ^ se niso predali. Do odmora ^0 uspeli izenačiti. »Tudi pri sodstvu Litije s 3:0 se nismo ''■'edali, ker smo čutili, da 'Sfamo dobro. Na hitro smo Josegli dva zadetka in že ta- ^■■at sem vedel, da nas bodo '^žko premagali. Ko smo ize- ''^cili, so padli in v odmoru ^■^0 bili trdno odločeni zma- ^^i. Mislili smo le na to, da je ^^^d nami zadnjih 20 minut sezone, kjer lahko vsaj malo popravimo tisto, kar smo za- pravili v ligaškem tekmova- nju. Uspelo nam je,« je pove- dal Andrej Dobovičnik, eden najzaslužnejših za zmago v finalu, kjer je dosegel tudi dva zadetka. Celjani imajo sedaj v svojih vitrinah tako državni kot po- kalni naslov, usoda Maxi klu- ba pa je klub temu zavita v meglo. Morda bo prav zadnji uspeh spodbudil pristojne. »Po domačem porazu z 1:2, niti sam nisem bil pretiran optimist. Ekipa Litije je kvali- tetna in redko zapravlja tak- šne priložnosti. Uspehu so botrovali tudi nekateri članki v časopisih in verjetno tudi podcenjevanje Litijanov, ki so bili prepričani, da jim lovorika ne more uiti. Odločilen pa je bil naš motiv. Mislim pred- vsem na Zorana Laziča in An- dreja Dobovičnika, čeprav ne bi rad zmanjšal deleža ostalih igralcev, ki so prav tako dali svoj maksimum. Uspelo nam je praktično nemogoče,« je bil presrečen Brglez. »Uspeh je še toliko slajši, ker je večina naših igralcev pred zaključ- kom kariere, zato je bila to njihova zadnje priložnost za osvojitev pokala.« Izjave o tem smo lahko v tej sezoni slišali že ničkoliko- krat in tudi to je bil eden od razlogov, da so mnogi zmaje- vali z glavo, ko je beseda na- nesla na prihodnost kluba. Andrej Dobovičnik pravi: »Ni res, da nas večina razmišlja o koncu kariere, naša težava je v tem, da ne vemo kako raz- mišlja uprava. Pojasniti nam bodo morali načrte. Brez za- mere, toda glavni razlog te- žav tiči prav pri delu uprave. Sam lahko rečem le, da bo večina igralcev verjetno še igrala.« Cilj Maxi kluba bi moral biti hiter povratek med elito, a zato bo potrebno obdržati nekaj igralcev, ki so precej manj cenjeni doma, kot deni- mo v Litiji, Ljubljani in še kje. _________DEJAN OBREZ Prvaki že desetič zapored Ob koncu državnega pr- venstva so rokometaši Celja Pivovarne Laško v zrak metali trenerja Josipa Šojata in pro- slavili izjemen podvig v slo- venskem športu, deseto zapo- redno zvezdico. Sergej Rutenko in Marko Oštir iz Gorenja, ki je prese- netljivo osvojilo tretje mesto, sta že na pragu Golovca, vse bližje pa je tudi Žikica Milosav- Ijevič, najboljše desno krilo sveta. Pri njegovem doseda- njem klubu, Prulah, se pošte- no trese stolček trenerju Kasi- mu Kamenici, ki plače ni prejel že pet mesecev. Prvo ligo za- puščajo Dobovčani in Hrpeljci. Foto: GREGOR KATIC ŠPORTNI KOLEDAR PETEK 19.5. KOŠARKA Za 3. mesto lige Kolinska, prva tekma - Ljubljana: Geo- plin Slovan - Pivovarna Laško (19.30) NOGOMET 3. SNL sever, 23. krog: Haj- dina - Mons Claudius, Kozjak - Zreče, Usnjar - Vransko (vse 17} NEDEUA20.5. NOGOMET 1. SNL, 32. krog - Celje: CMC Publikum - Koper, Vele- nje: Rudar - Korotan (obe 17). 2. SNL, 26. krog - Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno - Livar Ivančna Gorica, Renkov- ci: Renkovci - Dravinja (obe 17). TOREK 22.5. KOŠARKA Za 3. mesto lige Kolinska, druga tekma - Laško: Pivovar- na Laško - Slovan (19) NOGOMET I. SNL 31. krog: Olimpija - CMC Publikum 4:0 (1:0); Rakovič (6, 11-m), Kmetec (59), Kosič (65), Prepolli (89). Koper - Rudar 2:0 (1:0); Sukalo (20), Čauševič (60). Vrstni red: Maribor Pivovarna Laško 58, Olimpija 56, Primorje 50, Mura 48, CMC Publikum 44, HIT Gorica, Koper, Rudar 43, Korotan 40, Domžale 34, Dra- vograd 32, Tabor 28. II. SNL 25. krog: Živila Triglav - Esotech Šmartno 1:0 (0:0); Feigel (70). Vrstni red: Živila Triglav 60, Aluminij 51, Elan Graniz Commerce 48, Eso- tech Šmartno 47, Jadran Šepič 44, Livar Ivančna Gorica 36, Zagorje 34, Dravinja 32, Naf- ta 31, Viator &Vektor, Železni- čar Ligro 30, Beltinci 24, Fe- roterm Lenterm 21, Renkovci 12, Brda 11. III. SNL- sever 22. krog: Vransko - Hajdina 1:0, Mons Claudius - Kovinar Mascom 1:0, Zreče - Usnjar 0:0. Vrstni red: Asfalti Ptuj 56, Usnjar 48, Paloma 41, Kozjak 39, Krško 32, Mons Claudius, Zreč 29, Kovinar Mascom 25, Stojnci, Gerečja vas, Vransko 24, Rogoza 21, Hajdina 20, Fužinar 14. KOŠARKA ■■—miiiiiiiiiiin........................iiiiiiiiiiiimimiHil—II LIGA KOLINSKA Polfinale končnice: Union Olimpija - Pivovarna Laško 127:88 (95:73, 68:47, 33:26). Ovčina 20, Duščak 17, Lisica, Udrih 10, Eržen, Nakič 9, Mi- letič 7, Bajramovič 6. Pivovar- na Laško - Union Olimpija 84:106 (61:82, 52:54, 23:28). Duščak 16, Dragšič 15, Jurak, Lisica 10, Bajramovič 9, Udrih 8, Tilinger 7, Brolih 5, Eržen, Nakič 2. Kvalifikacije: Savinjski Hopsi - Elektra 91:88 (70:61, 41:40, 17:21). Behna 20, Ko- bale, Cizej 17, Ručigaj 16, Gorjup 10, Čatovič 7, Kadič 4; Vugdalič 23, Tajnik 21, Riz- man 13, Božič U, Milic 9, Bri- novšek, Maličevič 4, Karlo 3. Elektra - Savinjski Hopsi 97:96 (88:88; 62:66, 45:41, 14:23). Rizman, Božič 20, Karlo 16, Tajnik 12, Vugdalič U, Milic 9, Brinovšek, Kovačevič, Maliče- vič 3; Kobale 44, Čatovič 19, Ručigaj 15, Belina 6, Cizej 4, Gorjup, Skok 3. ~~™^K0Mi7~~ 1.DRL (moški) 22. krog: Celje Pivovarna Laško - Prevent 29:26 (14:9). Pungartnik 10, Tomšič 6, Vu- grinec, Pajovič 3, Stefanovič, Bedekovič, Žvižej 2, Praznik 1. Avtomikolič Rudar - Gore- nje 36:30 (17:12). Rutenko 13, Sovič 6, Kavtičnik, Pla- skan 3, Gajšek, M. Oštir, B. Oštir, Dobelček, Štefanič 1. Končni vrstni red: Celje Pivo- varna Laško 42, Mobitel Prule 37, Gorenje, Prevent 32, Tri- mo Trebnje 27, Velika Nedelja 24, Avtomikolič Rudar 23, Termo 13, Slovan, Inles Riko 12, Dobova 9, Pivka Perutni- narstvo 1. Finale pokala NZS, povrat- na tekma (Litija): Lesna - Ma- xi klub Celje 4:7 (3:3). Dobo- vičnik, Kovačič 2, Lazič, Ada- mič, Kolar 1. 1. celjska liga: Skavti Poli- cija - Robokom 2:1, Klateži - Veflon 2:7, Romida - Koma 1:3, Pelikan - Šmartno 4:3, Celjski grof - Maček tisk 3:0, Cosmos - Prijatelji 4:2. Vrstni red: Cosmos 16, Veflon 15, Pehkan 14, Šmartno 10, Celj- ski grof 9, Robokom 8, Klateži 6, Maček tisk. Prijatelji 5, Ro- mida, Skavti Policija 4, Koma 3. Občinska liga Štore: Sv. Lovrenc - Gadi 6:2, Inexa - Kovinar 7:6, Pečovje - Lipa 4:4, Kanarčki - Gamsi 3:4, Voc - Sokoli 0:11, Laška vas - Mla- di knapi 3:2. Vrstni red: So- koli, Lipa 19, Inexa, Sv. Lo- vrenc, Laška vas 15, Pečovje 14, Kovinar 7, Voc, Gamsi 6, Kanarčki 3, Gadi 1, Mladi kna- pi 0. Št. 20. -17. maj 2001 KRONIKA 23 NOČNE ^CVETKE 5 Celjska magistralka je zad- nje dni očitno priljubljeno po- čivališče od vinca utrujenih. Tokrat si je tam oddahnil Ko- nrad, ki so ga ob prihodu poli- cistov že obdelovah reševalci, paradi nemirne duše je moral Žvepleno-alkoholne hlape iz- dihovati v kletnih prostorih nasproti »Objekta«. #Huda bo spoved tistega, ki [jo je policistom zagodel v sre- do, 9. maja. Videti je namreč, da ima taisti zvitež malo po- mešane pojme. Da se vrši, množični pretep pred celjsko glasbeno šolo, je sporočil po- licistom. Le ti so jo urno ubra- li proti kraju dogodka in se lahko pridružih tihi molitvi, saj so tam izvajali bogoslužje. Saj veste...šmarnice, mesec maj... • Norbert je minulo nedeljo tako zakuril, da so se sosedje skoraj »zagiftali«. Rahlo omamljeni od dima so pokli- cali na pomoč policiste, ki so ;odšli vso situacijo povonjat. Fantje so se spogledali, poki- mali in družno ugotovili, da je imel Norbert vso dimno zade- vo pod kontrolo. t Naravnost v Katjin avto je izpod kosilnice pretekh teden priletel kamen. Ob nepravem času, na nepravem mestu. Do- kaz, da se v takšnih primerih, kjer lahko kaj nepričakovano uide na nezaželeno mesto, najbolj obnese ročna obdela- va. Kosec, javi se, da poravnaš račune. • Ali veste, da imajo v Vojni- ku nov bobi? Zalivanje hiš. Tako se je godilo v nedeljo, 13., v mesecu ljubezni, ko je nek čudak v stanovanjsko hišo pljusknil še bolj čudno tekoči- no. Tako so morali svoje no- snice znova mučiti možje po- stave, ki so prišli do zaključ- ka, da je čisto možno, da je za sahvanje hiše moški uporabil coca-colo. Če je bila hght ah navadna, ni jasno. S.Šol. Nadaljevanka Rožencvet - Užmah Na okrožnem sodišču v Celju se je v petek nadaljeva- la glavna obravnava zoper Izidorja Rožencveta in Bo- ruta Užmaha, ki sta v pripo- ru že od junija lani. Slednji je v petek predlagal odpust iz pripora, saj ima doma hudo bolnega sina. Naj spomnimo. Rožencvet in Užmah sta med drugim obtožena tudi poskusa umora in velike tatvine. Za umor Marka Šelekarja naj bi ome- njena poskušala najti nekoga, ki bi pod njegov avto podtak- nil eksploziv. To umazano de- lo naj bi storil za okroglih deset tisoč nemških mark. Pri svojem naklepanju pa naj ne bi naletela na »pravo« osebo, temveč na tajnega policijske- ga delavca. Na obravnavi je zagovornik Boruta Užmaha, Rafael Mohorko, izrazil tudi zahtevo, da bi morali tajnega policijskega delavca nepo- sredno zaslišati. Toda zaradi možnosti maščevanja, ki bi^ bila lahko posledica odkritja njegove identitete, to naj ne bi bilo izvedljivo. Na petkovi obravnavi je pred senat znova stopil tudi avtomobilski izvedenec Ivan Karo, ki je pojasnjeval svoje ugotovitve glede dveh avto- mobilov, ki naj bi ju Roženc- vet in Užmah ukradla. Obram- ba je bila mnenja, da Karovo pričanje ni bilo dovolj »pre- pričljivo«, saj se njegovo mne- nje od ostalih strokovnjakov razlikuje, zato naj bi bilo po- trebno še mnenje neodvisne instifcicije. Glavna obravnava se bo nadaljevala 30. maja. S.Šol. Obvisel na električnem drogu Nenavadna nesreča se je pripetila v soboto, 12. maja, v bližini kamnoloma v Pe- čovniku v Celju. Petintridesetletni B.F. iz Vrbnega pri Šentjurju (šlo naj bi za Borisa Ferenčaka) je v spremstvu 13-letnega sina pri- šel do lesenega električnega droga. Najprej je na električ- nih vodnikih, ki so prosto vi- seli z droga, preizkusil prisot- nost električnega toka, nato pa se je, opremljen s kleščami za plezanje in varovalnim pa- som, povzpel do električnih žic, ki so bile preko izolatorja povezane z drugim drogom. Ko.se je z žago za železo dotak- nil žice, je prišlo do sunka električnega toka, pri čemer je Ferenčak omahnil in mrtev obvisel na varovalnem pasu. Sin, ki je bil vseskozi priso- ten, očetu ni mogel pomagati. Reševanje ponesrečenca je bi- lo otežkočeno, kasneje pa so delavci Elektra izključili 110 kilovoltno napetost in omogo- čili gasilcem, da so Ferenča- kovo truplo lahko sneli z dro- ga. Policijsko poročilo o so- botnem nevsakdanjem dogod- ku je precej skopo. Policisti o razlogih, zakaj se je omenjeni sploh povzpel na električni drog, ne govorijo. Shšati pa je, da je bil Ferenčak večkrat v bližini opuščenega kamnolo- ma. Zaradi električnih žic, ki naj bi jih snel, nato pa prepro- dajah S.Šol. Ujeli mladoletnika Roparskih pohodov za 17-letnega D.V iz Zreč je konec. V sredo, 9. maja, so ga namreč policisti privedli k preiskovalnemu sodni- ku, a ga je ta po zaslišanju spustil na prostost. D.V. je osumljen vrste ulič- nih ropov in izsiljevanj v Ce- lju, kjer je od vrstnikov z grožnjo zahteval denar in os- tale predmete. Na roparskih pohodih, kjer so mu poma- gali še 15-letni D.T. iz Zreč, 19-letni A.K. iz Celja, 17- letni D.K. in 15-letna R.K. iz okolice Zreč, 17-letni D.S. ter 15-letni J.L. iz Celja; si je nabral okrog 50 tisoč tolar- jev, nekaj mobilnih telefo- nov, nakita in jakno. Nekate- re stvari so policisti že zase- gli in vrnih oškodovancem. Do svojih žrtev, ki so bile v vseh primerih mladoletne, je bil tudi nasilen. Policisti zato še vedno opozarjajo na skrajno pre- vidnost, predvsem mladolet- nikov, v zakotnejših ulicah in okolici šole. S seboj pa naj mladoletniki ne nosijo večje količine denarja. V primeru roparskega napada, naj to sporočijo policiji v čim kraj- šem času. PROMETNE NESREČE Hude poškodbe voznikov v četrtek, 10. maja, so se na celjskih cestah zgodile kar tri nesreče z hujšimi po- sledicami. Štiriinšestdesetletna kole- sarka A.v. iz Celja je utrpela hude poškodbe pri padcu s kolesa na Ljubljanski cesti v Celju. Druga nesreča, v kateri se je hudo ranil 22-letni voznik av- tomobila, P.Č. iz Zreč, se je zgodila na cesti Slovenske Ko- njice-Frankolovo. Na mo- krem cestišču je voznik v os- trem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in trčil v odbojno ograjo. V tretji nezgodi pa sta se poškodovali dve osebi. P.Š. (21) iz Krajnčice, je vozil osebno vozilo iz Svetine proti Štoram. V nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprot- ni vozni pas in trčil v avtomo- bil prav tako 21-letnega U.T iz Kompol. Oba sta bila hudo ranjena. Naravnost v zadek 36-letna M.P. iz Maribora se je hudo poškodovala v pe- tek, 11. maja, v prometni nez- godi izven naselja Slatina. N.P. (31) iz Maribora je z avtom vozil po avtocesti iz Celja proti Mariboru. Izven Slatine je dohitel tovorno vozilo s priklopnikom, 55- lenega A.M. iz Gradišča nad Pijavo Gorico. Mariborčan je silovito trčil v zadnji del priklopnega vozila, pri tem pa se je M.P., sopotnica v osebnem vozilu, hudo rani- la. Voznik je utrpel lažje poš- kodbe. Tovor padel na avto Na cesti Velenje-Slovenj Gradec se je v nezgodi, ki se je zgodila v soboto, 12. ma- ja, ranilo več ljudi. Gmotna škoda znaša okrog 3 milijo- ne tolarjev. D.J. (45) iz Ljubljane je vozil tovorno vozilo iz Hude luknje proti Velenju. Pred naseljem Paka je zapeljal v vdolbino na cestišču, zaradi česar je vozilo zanihalo. Pri tem je z vozila na avtomobil na nasprotnem voznem pasu zdrsnil tovor in hudo ranil voznico, 21-letno M.S. iz Ve- lenja. Dva sopotnika v nje- nem avtomobilu, 43-letna D.S. in 46-letni S.S., pa sta bila lažje ranjena. Ugasnili dve življenji Dve življenji je terjala prometna nesreča na regiohalni cesti izven naselja Kozje v soboto, 12. maja. Ena oseba je bila hudo ranjena. F.B. (42) iz Vetrnika je iz vozil iz Kozjega proti Lesičnemu. V blagem ovinku je zapeljal na bankino, nato pa na travnato površino in v brežino jarka, kjer je silovito trčil v betonsko ograjo. Na kraju nezgode sta umrla voznik in sopotnik, 40-letni V.K. iz Kozjega, sopotnik na zadnjem sedežu, 46-letni B.Ž. iz Kozjega pa je utrpel hude poškodbe. Slednjega so iz vozila morali reševati gasilci. Radarske kontrole bodo-.- • 18. maja, dopoldne na območju Šentjurja, popoldne na območju Velenja; • 19. maja, dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popold- ne pa na območju Žalca; • 20. maja, dopoldne na območju celotne regije, popoldne pa na območju Celja; • 21. maja, dopoldne na območju Velenja, popoldne pa na območju Šentjurja; • 22. maja, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Žalca; • 23. maja, dopoldne na območju Celja,- popoldne pa na območju Velenja; • 24.maja, dopoldne na območju Žalca, popoldne pa na območju Šentjurja. Mladoletni dolgi prsti Mladoletnega D.T. iz Zreč So sodno pridržali zaradi Utemeljenega suma, da je j^riv večjega števila tatvin 'n velikih tatvin na območ- ju Zreč. Mladoletnik naj bi od 21. februarja do konca aprila v termah Zreče, zreški osnov- ali šoli, v enem od stanovanj- skih blokov v Zrečah in v skladišču papirnice Irtex povzročil s tatvinami za okrog 400 tisoč tolarjev gmotne škode. Odnašal je predvsem denar. Svojo sled je omenjeni pustil tudi v tu- rističnih apartmajih Vile Terme, kjer naj bi mu pri kraji pomagal tudi mlado- letnik, D.K. iz Zreč. Za se- boj sta pustila kar za okrog 300 tisoč tolarjev škode. S.Šol. Odnašala monitorje Policisti Urada kriminali- stične policije PU Celje in Policijske postaje Velenje so uspeli stopiti na prste dvema Velenjčanoma, ki sta osum- ljena tatvine računalniških monitorjev iz podjetja Elek- tronika. Med 4. januarjem in 26. aprilom letos sta pov- zročila za pet milijonov in pol tolarjev škode. Osemindvajsetletni S.B. iz Velenja v kompaniji z enain- tridesetletnim R.B., prav tako iz Velenja, naj bi iz podjetja Elektronika ukradel deset ra- čunalniških monitorjev. Oba sta bila v tem podjetju tudi zaposlena, najbolj ugoden čas za njuno kaznivo dejanje pa je bila noč, ko sta bila v službi in tudi kadar sta bila prosta. Ukradenae stvari sta zatem ta- koj prodala Žalčanu B.Z. (36). Nekaj monitorjev so po- hcisti že zasegli, kljub temu pa z zbiranjem obvestil nada- ljujejo. Zoper oba bodo spisa- li kazensko ovadbo. S.Šol. iskali pogrešanega, našli truplo v četrtek, 10. maja, so na Slivniškem jezeru organizirano izvedli iskalno akcijo pogrešane osebe. Potapljači so v jezeru našli truplo 29-letnega A.D. iz okolice Šmarja pri Jelšah. Ali je šlo za samomor še ni znano, odrejena pa je bila obdukcija. Na truplu ni bilo znakov nasilja. S.Šol. MINI KRIMICI Električni tat Neki nepridiprav je pokazal svoje tatinsko znanje v čehjek, 10. maja, ko je vlomil v skladišče podjetja Simer v Ipavčevi ulici v Celju. Odnesel je 1000 meh-ov električnega vodnika različnih dimenzij in večje število nado- metnih vtičnic. Vse skupaj, pre- tvorjeno v škodo, 300 tisočakov. Kradli Pri Olgi Pri Olgi so si brihtneži v petek, 11. maja, nakradli kar nekaj glasbene opreme, nekaj gotovine ter pet steklenic žga- ne pijače. Lastnica gostinske- ga lokala, M.Š., je oškodova- na za okrog 250 tisoč tolarjev. Odpeljal se je Kolo z motorjem znamke Gi- lera je zagrizen tat odpeljal v petek, 11. maja, iz garaže v Stan- tetovi ulici v Velenju. Kako je to storil ni jasno, saj je bil motor zaklenjen. Jasna pa je številka, za katero je lastnik M.K. oško- dovan, 250 tisočakov. izvirni greh Medtem ko je T.G. prepeva- la z otroškim pevskim zbo- rom v cerkvi Svetega Danijela na Glavnem trgu v Celju, ji je neki predrznež, ki si upa tako- le grešiti, s klopi ukradel tor- bico. V njej je imela oškodo- vanka poleg denarja in oseb- nih dokumentov tudi mobilni telefon. Petje jo je tako stalo okrog 100 tisoč tolarjev. Rop po dansko v soboto je imel 43-letni Kri- stijan K. iz Danske, sicer držav- ljan Slovenije, namero oropati trafiko na celjski železniški po- staji. Toda vse je šlo po vodi. Z nožem je prodajalcu zagrozil, naj mu izroči denar, a je dobil po hrbtu. S kovinskim košem. Tako ga je presenetil moški, ki ga je očitno nevešči Danec spre- gledal. Kovinskega koša se Je tako prestrašil, da jo je urno ucvrl. Kasneje so ga policisti izsledili in privedli v kletne pro- store na Ljubljansko. St. 20. -17. maj 2001 24 ZANIMIVOSTI Ženof in kislica na Dunaju Slovenski kulturni center Korotan na Dunaju vsako leto pripravi sprejem za di- rektorje slovenskih podjetij oziroma predstavništev na Dunaju. Tokrat je direktor centra mag. Anton Levstek, ki tudi zelo uspešno vodi obnovo znamenite Knaflje- ve hiše, zaupal zahtevno pripravo in vodenje kulina- ričnega večera Dragu Med- vedu, ki je za izvedbo izbral mlado in inovativno ekipo restavracije Dvorca Impolj- ca iz Sevnice na čelu z di- rektorjem Miranom Ojsterš- kom. V ekipi je z zasnovo jedilni- ka sodeloval gostujoči kuhar Branko Podmenik iz podjet- ja Alea Group v Ložnici pri Žalcu. Razen penine je vina v celoti prispeval znani vino- gradnik in vinar Radivoj Lis- jak iz Zalošč pri Dornberku. Kulinarični poudarek je bil sicer na dolenjski pokrajini. Odličen glasbeni program sta izvedla violinist Franci Rizmal in pianistka Brina Zupančič z Beethovnovo Ro- manco za violino in klavir v F-duru in Kreislerjevo sklad- bo trije stari dunajski plesi. Večer se je začel s penino Janeza Isteniča Cuvee Prin- cesse in jagodami, nato pa nadaljeval z dolenjsko šivan- .ko in ženofom, rahlo dimlje- no potočno postrvijo na ste- Ijici in s krompirjevo omako, zeliščno juho, mokronoški- mi žlikrofi, svinjsko ribico s kislico in proseno kašo, jag- nječjo zarebrnico z žajbljem in koruznim obrnjenkom, za zaključek pa so bili ajdovi štruklji s pregreto smetano in jabolčno čežano. Goste, med katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgelj, je navdušila paleta izvirno pripravljenih jedi, ki jih je postregel natakar Mi- lan Zupančič. Nič manj niso uživali v hudomušnih pe- smih, ki jih je ob igranju na kitaro duhovito in z občut- kom interpretiral Aleš Črn- ko. Miran Ojsteršek, Bfanko Podmenik in natakar Milan Zupančič so bili nekoč vsi na laškem gradu Tabor, Žalčan Franci Rizmal je študiral glasbo na Dunaju in sedaj vodi godbo slovenske polici- je, pianistka Brina Zupančič je profesorica glasbe v Glas- beni šob v Celju, Aleš Črnko iz Celja pa se trenutno ukvar- ja z diplomo na fakulteti za šport. DM »Minimundusff pri Hercogovih Na domačiji Hercogovih na Klancu pri Reki nad Laškim, bolj znani po tem, da sta tam doma članici dveh uveljavljenih mladih ansamblov Veselih Štajerk in Mladih frajl - Marjana in Sonja, so minuli konec tedna odprli pravi mali »minimun- dus«, ki ga je blagoslovil tudi župnik iz Murske Sobote. Lastnik Marjan Hercog je v približno dveh letih sam in nekaj tudi s pomočjo prijateljev v miniaturi izdelal cerkvico, v kateri tudi zvoni, pa vodnjak, kapelico, kozolec, prekrit s slamo in mlin, ki je spomin na preteklost, ko so v neposredni bližini še ropotali stari mlini. »Vasica« v miniaturi pa še ni popolna, saj bosta v njej dobila svoje mesto še čebelnjak, žaga in morda še kaj. Podobo dopolnjujejo še vaščani v miniaturi, tu in tam pa tudi kakšen palček. MOJCA MAROT Predstavljajo se maturanti 4.F razreda Gimnazije Celje - Center, ki so se fotografirali na maturantskem plesu, in sicer 17. marca. Na fotografiji so: Luka Andrej, Andrej Brečko, Črt Cencelj, Pavel Fužir, Rok Gorenjec, Tomaž Habjan, Tanja Hribar, Matej Jazbinšek, Aljaž Jelenko, Primož Jeran, Tanja Jus, Tomaž Kos, Ro'' Košir, Slavko Kralj, Marija Krameršek, Gregor Lepoša, Jernej Levstik, Jana Majcen, Polona Matevžič, Klemen Mumelj, Mateja Novak, Matjaž Petan, Ro'' Planinšek, Sebastjan Podlesnik, Leon Rečnik, Marko Samec, Sebastjan Valand, Darja Zbil, Urška Zdovc, Anja Zemljak in razredničarka Marjeta Košak Maturanti, na plan! Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji priložite imena vseh sošolcev na fotografiji. Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje in prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujali spomine na zadnje srednješolske dni in na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem plesu, izletu... Če fotografije nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Pišite nam na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Št. 20. -17. maj 2001 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 25 Za premalo čvrste tudi viagra Devetinštiridesetletni J.C. iz Šentjurja (po naših podatkih gre za Jožeta Canka) je v priporu - Posel z brhkimi mladenkami se očitno ni obnesel... v nedeljo, 6. maja, so ko- oški in celjski policisti v noč- lem baru Pri Cank na Dobr- i izvedli racijo - in imeli kaj ideti. »Bojda so iskali dro- 9,« domnevajo nekateri. A ašli so mnogo več - leglo ne- akonite prostitucije in brez- ušnega izkoriščanja zlorab- anih Ukrajink. Kriminalisti so kazenske vadbe minuli teden spisali še irim Cankovim pajdašem: 49- memu S.G. iz Velenja, 41-let- lemu E.P iz Celja, 31-letnemu i,J. iz Vojnika ter leto dni sta- ejši Ukrajinki N.S. Vsem za- adi kaznivih dejanj zvodniš- ra. Canku, ki naj bi bil že sta- iznanec policije, so dodah še azensko ovadbo zaradi posre- ovanja pri prostituciji. Opeharjena dekleta Tistim, ki so bili zanje pri- iravljeni odšteti čedne vsotice enarja, je bilo na voljo 14 de- let, nekatere med njimi še ro- m mlade. Za 300 do 500 emških mark mesečno naj bi red gosti le poplesavale, so jim 'ezili, in kdaj pa kdaj z njimi pile kozarček ali dva. Toda kaj nalu po prihodu v Slovenijo zanje obljubljeno deželo - so m pod nos pomolili drugač- lepogoje. Vsaka naj bi bila Gan- ili in 31-letni N.S. (domnev- 10njegovi izvenzakonski part- lerki) dolžna tisoč nemških aark. Stroški pač, za ureditev feuma in potovanja v Slove- lijo. Dekleta so ostala brez pot- lih listov, mnoge pa verjetno udi brez dostojanstva. Denar? Koliko so videle cvenka od ob- ljubljene plače, vedo verjetno samo one. Da pa bi dolg ven- darle nekako odplačale, so jim predlagali, naj svojo ponudbo obogatijo še s posteljnimi užit- ki. Na tak način bi dobile na- zaj tudi svoje potne liste, ki naj bi jih predhodno Cank spret- no zaplenil. Cank je osumljen tudi, da je lani kar uspešno barantal z Ukrajinkami. Julija naj bi eno prodal v nek nočni lokal za osem tisoč nemških mark, samo dva meseca prej pa dve za pet tisoč mark. Pobeg? Nanj verjetno niti po- misliti niso upale. Edini izhod, ki so jim ga dovolili, je bil do trgovine in bližnje restavraci- je, kjer so se prehranjevale. (Skoraj) popolna ponudba Krepki možje, ki radi zaha- jajo v tovrstne lokale, so za pol ure spolnih užitkov morah iz denarnice potegniti dvanajst ti- soč tolarjev. Če so hoteli z de- kletom skočiti med rjuhe za eno uro, jih je to stalo dvajset tisočakov. Ponudba, ki je po vsej verjetnosti zadišala marsiko- mu, pa je bila celodnevna sek- sualna avantura z Ukrajinko za samo trideset »prešernov«. Tak je bil torej cenik »gostinske po- nudbe« Pri Cank. Tudi za tiste, ki v postelji niso bili dovolj trd- ni, so Pri Cank znah dobro po- skrbeti. S čudežno tabletko, viagro, za štiri tisočake. Zanimivo je, da nihče od oko- liških prebivalcev in tistih, ki Dobrno poznajo, ni nad tam- kajšnjim dogajanjem prav nič presenečen. »Vedelo se je, kaj naj bi se dogajalo. Včasih je bilo mogoče opaziti tudi varnostni- ka, ki je budno spremljal, kdo vse je stopil v bar,« so nam po- vedali. Nekaj okoliške mladi- ne naj bi se Canka celo balo. »Enkrat je nad puncami povz- dignil glas, da pa bi bil nasilen nad njimi, nisem slišala in vi- dela,« pravi neka mladenka. Ma- lo starejši, ki domujejo v bli- žini slovitega bara, pravijo, da so bila dekleta »še kar v redu«. »Kam daleč niso hodila. Pred nekaj dnevi pa sem znova po- noči opazila luči v njihovih so- bah.« Svojo mrežo naj bi devetin- štiridesetletni S.B., ki naj bi bil Cankov »poslovni part- ner«, spletel tudi v Savinjski dolini. Brhka dekleta naj bi namreč bila gostiteljice mno- gih moških tudi v neki hiši na območju Mislinje. Slovenjegraški policisti de- kletom niso odvzeli prostosti, kje so vsa, ni jasno. Za pot do- mov se verjetno niso odločila, saj so še pred dnevi morala od- plačevati dolg s svojimi telesi. S pedigrejem Jože Cank se očitno ne da zle- pa. Kolesje zakona mu že pred leti ni uspelo pristriči lovk. Mnogi se spominjajo skrivnost- nega izginotja 23-letne Latvij- ke, ki naj bi jo imel Cank pred osmimi leti s svojim kolegom zaprto v kleti neke hiše na obrobju mesta. 12. junija 1993 je mladi La- tvijki uspelo pobegniti in po- vedati, da je preživljala pravo grozljivko v slogu ameriških trilerjev. Decembra, leto prej, naj bi jo v Celje za tri tisoč mark prodal ruski državljan. Namesto obljubljene zaposh- tve in primernega življenja naj bi jo Cank in njegov kolega imela v kleti privezano z vrv^ jo in vklenjeno z verigo. Ni- sta ji dala jesti, nad njo pa naj bi se izživljala tudi tako, da sta jo pretepala in mučila na razne načine ter ji na koži uga- šala cigaretne ogorke. Še pred tem pa naj bi jo z najdražjimi avtomobili vozila na najraz- ličnejša mesta po Sloveniji, kjer so jo čakali odjemalci us- lug najstarejše obrti. V času sodne obravnave je Latvijka iz- ginila neznano kam. Takrat se je govorilo, da sta tako ravna- la še z enim dekletom. Nekateri pravijo, da se je Cank vedno spretno izognil zaporniš- kim rešetkam, ker pozna prave ljudi na pravih mestih. Ker so se mnogi pri njem včasih tudi radi pozabavali... Natolcevanje? Proti Jožetu Canku sta bili po- dani že dve kazenski ovadbi za- radi zvodništva, enkrat pa naj bi bil obsojen na dve leti po- gojno. Bo tokrat dobil več? V tretje gre rado... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIC Sosedje so domnevali, kaj se dogaja za vrati razvpitega nočnega bara na Dobrni. Energija s prihodnostjo Utekočinjeni naftni plin kot vir energije Tako v svetu kot pri nas se vse več ljudi odloča v svojih domovih uporabljati utekočinjeni naftni plin kot energetski vir. Primeren je za eno- in večstanovanjske objekte, saj omogoča udobno in ekonomično ogrevanje, pripravo sanitarne vode in kuhanje. Prehod na utekočinjeni naftni plin ne zahteva večjih gradbenih posegov, zato je primeren tudi pri zamenjavi klasičnih, trdih goriv. Udobno in ekonomično Utekočinjeni naftni plin je pri uporabniku shranjen v plinskem rezervoarju, ki ga polnimo z avtocisterno. Njegove glavne prednosti so široko področje uporabe, visoka energetska vrednost in preprosto upravljanje (ravnanje, nastavitve temperature). Ker je okolju prijazen, spodbuja njegovo uporabo tudi država z ugodnimi krediti. Ob tem ne gre prezreti, da imajo plinske naprave najvišji energijski izkoristek, dolgo življenjsko dobo in nizke vzdrževalne zahteve. "Sodobne plinske peči prinašajo v domove udobje. Ravnanje z njimi je namreč preprosto, njihovo delovanje je čisto in brez vonja. Zavzamejo le malo prostora, zato jih lahko, ob ureditvi ustreznega dovoda zraka, prezračevanja in odvoda dimnih plinov, namestimo tudi v kopalnico, kuhinjo ali na hodnik," pojasnjuje Darko Bejek, tehnični vodja na Istragasu. V sodelovanju z Istragasovimi strolcovnjaki V Istragasu, ki je na čelu vodilne skupine plinskih podjetij v Sloveniji, svetujejo, da ves postopek od izbire lokacije plinskega rezervoarja in peči, izdelave projektov, prek izvedbe, do samega zagona izpeljete v sodelovanju z njihovimi strokovnjaki. Ob tem pa poudarjajo, da "največji strošek, to je nakup plinskega rezervoarja, odpade, saj ga dobite v zelo ugoden najem, ki vključuje tudi redno vzdrževanje." Od postavitve do vzdrževanja Na kakovost storitev in dobave plina ima seveda velik vpliv lokalni distributer plina. Sistem plinskih podjetij, ki jih povezuje Istragas, ima široko razvejano oskrbno mrežo po vsej Sloveniji, v kateri je šest skladiščnih in storitvenih centrov. Izkušenj pa nimajo le na področju utekočinjenega naftnegaplina, ampak tudi pri delu z zemeljskim plinom ter s tehničnimi in specialnimi plini. Podjetje Istragas posluje v skladu z ISO standardom 9001. Njihovi strokovnjaki zagotavljajo kupcem po vsej Sloveniji poleg hitrega in kakovostnega svetovanja tudi redno oskrbo s plinom, ki ga dostavijo naslednji dan po naročilu. Njihova skrb za zanesljivost se začne s strokovno postavitvijo in nadaljuje z rednimi pregledi instalacije ter vzdrževanjem plinskega rezervoarja. "Vsem svojim kupcem jamčimo za ažurno dostavo plina, ponujamo stalno strokovno pomoč, samo namestitev plinskega rezervoarja in instalacij pa izvedemo kakovostno in stroškovno racionalno", je poudaril Darko Bejek. Poleg nadzemnih plinskih rezervoarjev ponujajo v Istragasu tudi podzemne. Plinskega rezervoarja pa nam ni potrebno kupiti, s čimer bistveno zmanjšamo investicijo. V mesečno najemnino je všteto tudi vzdrževanje, Istragasu pa prav tako prepustimo skrb za zakonsko prepisane preglede in pridobimo hitro ter zanesljivo dobavo plina. Vodilna skupina plinskih podjetij v Sloveniji na področju utekočinjenega naftnega plina sodi v Skupino Istrabenz in vključuje družbe Istragas, Celjski plini, Europlin in Plinarna Maribor. Za informacije o najemu plinskih rezervoarjev in izvedbi plinske instalacije so v pomladnih mesecih v skupini Istrabenz za vprašanja s področja plina uvedli brezplačno telefonsko številko 080 1228. Informacije so na voljo tudi na spletnem naslovu: wvvw.istragas.si. Št. 20. -17. maj 2001 Puščava človekovega srca Kitajski Chengde - razdejano mesto z zanimivo nekdanjo cesarsko poletno palačo Kitajski pregovor, da je boljše enkrat videti kot sto- krat slišati, se je tudi v pri- meru Chengdeja, mesta, kjer stoji ena izmed poletnih palač cesarjev mandžurske dinastije Qing, pokazal kot upravičen. V vodniku sem namreč prebral, da leži me- sto sredi čarobne pokrajine z milim podnebjem, kar ne- nazadnje niti ni laž, a pod pogojem, da človek še ni bil nikjer drugje kot v Pekingu ali pa v Chengdeju. Pustost jesenske pokraji- ne, ki te spremlja vso pot, ko se po zelo spodobni cesti pe- lješ približno 300 km od Pe- kinga do Chengdeja, dejan- sko razdraži čute in duha, a prej v smislu tega, kar je ne- koč za neko drugo pokrajino zapisala Maja Novak: »Če hočete spoznati, kakšna je puščava človeškega srca, po- tem je bazaltna puščava na vzhodu Jordanije pravo me- sto za vas.« Redka divja flo- ra, ki se na poti skozi agrarne površine presahlih rečnih do- lin menda pne proti nebu, te s svojo krčevito in pobožno rastjo ozlovolji in na prebi- valce, ki so na teh področjih še zmeraj v prijemu zadruž- nih klešč, ne moreš gledati drugače kot v simbiozi s flo- ro in nenazadnje tudi s fav- no, ki se vnemar sprehaja ob sodobni cesti ter ne loči dnevne sobe od hleva, kar je seveda v Aziji povsem obi- čajna slika. A navkljub vse- mu dobiš občutek, da vse, kar je tukaj živega, nekako želi živeti z nam Evropejcem neznano vitalnostjo in pravo- verno meniško skromnostjo, ki je popolnoma drugačna občasni indijski plodnosti in megalomanskemu razcvetu v določenem letnem času, za katerega dobiš prej občutek, da se je tako razbohotil le zato, da bi tebi navkljub bolj teatralno in gnusno crknil. Morda je tisti pisec vodnika mislil na tovrstno čarobnost, drugače si sam tega pač ne znam pojasniti. Dejstvo je, da sem večino poti preživel v nekem tesnobnem pričako- vanju tega, kaj bom ob kon- cu te, od Boga pozabljene pokrajine, zagledal. Štore na Kitajskem Nekaj kilometrov je od bencinske postaje do Chengdeja, ene izmed enaindvajsetih postaj na poti do Mulana, stepskih ravnic, kamor so Qingi hodili na svoj tradicionalen lov. Na poti do tja se je svoj čas moralo enaindvajsetkrat odpočiti in seveda nekje tudi prespati. Od vseh teh postaj se je le Chengde razvil v mogočno cesarsko postojanko, ker je bil očitno najprimernejša geo- grafska in lovska točka za shode Qingov z divjimi, se- vernimi vazalnimi rodbinami, ki so jim prirejali gostije v zahvalo za zvestobo. Sprva so imeU mongolski princi v Chengdeju postavljena zgolj običajna šotorišča, jurtišča pravzaprav, kar še danes pro- dajajo kot nekakšno turistič- na znamenitost, le da jurte danes premorejo klimo, tuš, TV in podobno. Prihod v Chengde, ki šteje okoh 200.000 duš, je na las podoben prihodu v Ravne, Štore, Trbovlje, morda pa še najbolj v Obrovac v letu 1985. Vse, kar izstopa v splošnem razdejanju, je nekaj na novo zgrajenih hotelov, ki se dičijo S: svojo steklo-jeklo kon- strukcijo, pa še ta so v pri- merjavi s kakšnim Šangha- jem ali Pekingom bolj na hoj- ladri. Mestno jedro je zago- tovo primerno tistemu tipu človeka, ki se rad doma poh- vali, da je doživel »pristno« Kitajsko, ker ima o deželi in o tem, kaj bo o njej povedal, ko se vrne, pač že vnaprej pripravljeno predstavo, ki mu je Peking, Xian ali pa Šanghaj ne morejo povsem zadovoljiti. Mesto je še zme- raj polno rikš, ki v veleme- stih izginjajo, zjutraj si lahko ogledaš tai-chi ali pa kot al- ternativo temu odplešeš kak- šen ples na širokih mestnih ploščadih. Lahko pa pelješ na sprehod tudi svojo ptičjo kletko. Vse to bi bilo sicer luštno, če ne bi rikšarji spo- minjali na tiste izpred stolet- ja, ki jih je popisoval Lao She (nekakšen kitajski Zola ali pa vsaj Balzac) v Rikši, če bi jutranja telovadba ne spomi- njala na tisto, ki smo jo opravljali kot vojaki na vo- jaških poligonih in če bi ptiči ne bili podobni kuri, s katere je ravnokar seskočil petelin, njihovi lastniki pa nečemu med upokojenim mesarjem in avtomehanikom. Tako se je bolje posvetiti cesarskim kompleksom, pa čeprav so bili zgrajeni osiromašenim množicam navkljub. Najljubši vonj kmetov Cesar je v Chengdeju bival pretežno poleti, o tem priča že ime njegove glavne palače in palačnega kompleksa (Gorska palača za pobeg pred poletno vročino), ki je seveda zgrajen po vseh principih feng šuija, kot se pač na kitaj- skem spodobi. Palačni kom- pleks, dosti skromnejši kot so tisti v Prepovedanem mestu ali pa v pekinški Poletni pala- či, je seveda prav tako v celoti lesen, sestavljen iz dragoce- nega lesa, ki so ga na sever pripeljali z osrednje Kitajske in ga Kitajci imenujejo nan- mu. Ko zagori, ima specifičen vonj in po tem so ljudje vede- li, kdaj gorijo cesarjeve pala- če, ta vonj pa so osiromašeni kmetje in prebivalci prestolni- ce zagotovo najraje zavohali, čeprav jih je kasneje seveda zmeraj drago stal. A privošč- ljivost tudi včasih prijetno te- ši, a ne? Palačo je postavil cesar Kangši, ki ga imajo za najbolj brihtnega izmed tesarjev di- nastije Qing (zadnje dinastije cesarjev, iz katere je bil tudi zadnji cesar Pu-Ji, ki ga poz- namo iz Bertoluccijevega fil- ma o zadnjem kitajskem ce- sarju). Kangši je postavil veli- časten objekt, ki ga ni prebar- val, za objekt pa je porabil dosti manj marmorja, kot so ga običajno za -podstavke svojim palačam drugi cesarji. S tem naj bi po legendi, ki jo običajno pripovedujejo no- stalgični lokalni vodniki, želel pokazati ljudem, da je skro- men cesar. No, kar je prihra- nil Kangši, so veselo zapravili kasnejši cesarji z izgradnjo preostaUh, predvsem verskih in pa namestitvenih rezidenc, ki so kasneje zamenjale jur- tišča. Veličastna, za tiste, ki imajo radi veličastno. Videti je nekoliko pomanjšana Potala, ki jo v Chengdeju imenujejo Putala. Beseda Putala naj bi bila tibetanska in naj bi po- menila preprosto - palačo. Od Potale v Lhasi se razUkuje po velikosti, za tretjino je manjša in z lažnimi okni, ki jih je ljubosumni cesar naredil, da bi stanovalci v palači ne opa- zovali njegovih konkubin. V Chengdeju lahko izkori- stiš čas za neskončne spreho- de med kompleksi, da lažje razumeš, zakaj je bilo nujno, kar se je zgodilo pred devet- desetimi leti, ko so strmogla- vili Qinge. Ko se sprehodiš skozi Chengde, tudi lažje ra- zumeš teorije o času in pro- storu, v živo doživiš dejstvo, da je čas zgolj izmišljotina znotraj neskončnega prosto- ra, zapolnjenega z dogodki, stvarmi, in ljudmi, ki se ti skozi zmešnjavo stavbnih kompleksov cesarskih palač, socrealističnih blokovskih na- selij, zaprašenih tovarniških kompleksov, naivnimi poiz- kusi turistične industrije, zaz- dijo resnično nepotrebni. Če želiš vedeti, kakšna je pušča- va človekovega srca, je Chengde, nekdanje versko in (poleti) politično središče Ki- tajske pravo mesto za to, kot vsa verska in politična središ- ča pač. MOHOR HUDKJ Št. 20. -17. maj 2001 INFORMACIJE 27 Pred poroko in po njej Merkurjev prodajni center na Hudinji - vsak dan na voljo več kot 30 tisoč izdelkov v Merkurju so se na os- lovi dolgoletnih izkušenj odločili za tri oblike trgo- vin, ki so jih poimenovali pom, Mojster in Merkur. V trgovinah Dom najdete iz- delke za gospodinjstvo ter jreditev doma ali vrta, Mojster pa je namenjen plasti profesionalnim moj- strom, ki izbirajo med iz- delki »naredi si sam«, grad- benim materialom in teh- ličnimi izdelki. Prodajni center Merkur la Hudinji, ki se razteza na ^eč kot 12 tisoč površin, e trenutno največji Mer- kurjev prodajni center, v V Merkurjevem prodaj- lem centru lahko nakupuje- e tudi na šest obrokov brez )bresti in stroškov zavaro- /anja. katerem sta združeni po- ludbi Dom in Mojster. Da pa bi ponudbo svojim kup- :em še bolj približali, so 3blikovali komercialni od- lelek. V Merkurjevem prodajnem :entru so na voljo izdelki tujih )lagovnih znamk, katerih jvoznik in distributer je aanjski Merkur. V njihovem )rodajnem programu se po- avljajo znana imena kot so JETFCH (okovja), ZIRCO- NIO (keramične ploščice). HANSA (pipe) in še mnoge druge. Prodajni center na Hudi- nji se ponaša z največjim gradbeno-metalurškim centrom na Celjskem, ki so ga obogatili še s ponudbo lesnega materiala (lepljene plošče, kotne letve, lami- natni parket in drugo). Po- skrbeli so tudi za strokovne nasvete s področja gradbe- ništva. Ob petkih in sobotah pripravljajo tehnično sveto- vanje v gradbeno-metalurš- kem centru. Nikakor ne gre pozabiti na Merkurjev salon kopalniške opreme, kjer razstavljajo pre- ko 40 različnih kopalniških postavitev. V Merkurjevem železnem repertoarju ostajajo oddelki s široko ponudbo bele teh- nike, oddelek elektro, vo- dovodnih in toplovodnih napeljav, akustike ter od- delek izdelkov za osebno nego. Z mešalnico disperzijskih barv na oddelku črne in barvne metalurgije pa želijo svojim kupcem ponuditi kar največ. Tudi na oddelkih roč- nega in rezilnega orodja svo- jo ponudbo nenehno dopol- njujejo. Ob vse višjih temperaturah niso pozabili niti na zelo ak- tualno ponudbo hladilnih naprav in kosilnic (STIGA, AL-CO, MTD, CRAFTS- MAN...). S pestro ponudbo lončnic in grmovnic v rastli- njaku pa so postavili piko na i. V mesecu porok sta dobra izbira in založenost centra pravi razlog za obisk in izbiro poročnih daril. V pomoč ti- stim, ki ne vedo, s čim razve- seliti ženina in nevesto, bo knjiga mladoporočencev v Merkurju. Po poroki sledijo počitnice. Tudi na to v Merkurju niso pozabih, zato so v šotoru poleg centra pripravili široko ponud- bo letnega in počitniškega programa. Poleg senčnikov, vrtnih garnitur in igral lahko pod šotorom najdete hladilne torbe, blazine in še kaj. V Merkurju sledijo sodob- nim smernicam. Tako lahko na njihovih spletnih straneh izveste marsikaj zanimivega, z miško pa se lahko odpravite po nakupih na njihovo splet- no stran http://nakup.mer- kur.si. Pa ne pozabite! Že konec meseca vas bo v vašem nabi- ralniku čakal nov katalog vro- čih cen. Da bi svojo ponudbo kupcem še bolj približali, vsake tri mesece izdajo obširni katalog izdelkov. Pod geslom Us- tvarjamo zadovoljstvo, predstavijo v katalogu okoli 600 različnih izdelkov, med katerimi jih precej dobite po dobro znanih Merkurjevih vročih cenah. Nepogrešljiv nakupni vodič prejmejo po pošti vsi imetniki Merkurjeve kartice zaupanja, ki jo dobijo kupci s prvim nakupom nad deset tisoč tolarjev. Vsi nakupi s kartico v prodajal- nah Merkurja se seštevajo in kupcem prinašajo dodatne ugodnosti, trgovci pa ob nakupih priznajo tudi popust. Da so vroče cene res najnižje, se lahko kupci prepričajo vsake tri tedne, ko izide nov Merkurjev katalog vročih cen in jih pričaka v njihovih nabiralnikih. Na Hudinji je trenutno največji Merkurjev prodajni center. Salon kopalniške opreme. Harmonija športa in narave V osrčju Olimja, obdanega z bogas- tvom obsotelskih gozdov in travnikov, je vzniknil A Golf Olimje. Nedaleč od gostinstva in vinars- tva Amon in pod okriljem Term Oli- mia. Golf igrišče se raz- prostira na 17,5 ha površine, ima 9 igral- nih polj v dolžini 2228 m, 11 zelenic, 13 peščenih in tri ^odne ovire. Idejno sta ga zasnovala Mar- Božič iz Žirovnice 1 Zvonko Murgelj z Šmarja pri Jel- kah. Naložba je ve- ljala 145 milijonov tolarjev. Znameni- tost igrišča je kopija •^osta Swilken Brid- 8e iz Old Course St. ^ndrewsa na Škot- sl^em. Vsem, ki ceni- lo harmonijo med ne- ponovljivostjo in le- poto narave ter špor- jjm, bodo A Golf pimje predstavili ju- ^ ob 16. uri. Golf zahteva veliko znanja in spretnosti, za kar bodo poskrbeli v Šoli golfa s tečaji za začetnike in z nadaljevalnimi tečaji ter individualnimi urami. Igrišče je primerno za vse vrste igralcev, za družabna srečanja in turnirje, na katerih lahko sodeluje do 70 igralcev. »Obsoteljski lepotec« bo zagotovo še povečal evforijo golfizma na Slovenskem in oplemenitil že tako bogato ponudbo Term Olimia. Št. 20. -17. maj 2001 28 NASVETI Kako motivirati zaposlene? Temeljna šola razvoja člo- veških potencialov - human resources development, ta nenavaden naslov nosi šola, ki je namenjena vodilnemu osebju malih, srednjih in ve- likih podjetij, ki želijo svoja tehnična znanja nadgraditi z različnimi modernimi teh- nikami vodenja, priznanimi v evropskem prostoru. Namenjena je tudi delav- cem v upravi in javnih zavo- dih, farmaciji, zdravstvu, tu- rizmu in ekologiji, ki želijo svoja strokovna znanja nad- graditi z novimi vrednotami human resources manage- menta ter tistim posamezni- kom, ki menijo, da je bogate- nje znanja nenehen proces in izziv, ki ga prinašata današnji čas in hiter razvoj na vseh področjih. Program Temeljne šole člo- veških potencialov zajema: upravljanje s človeškimi viri, regionalni razvoj in ekologijo in je razdeljen v dva letnika. Prvi letnik že poteka in zaje- ma osem predavanj, vsako predavanje traja sedem šol- skih ur. Predavatelji so znani slovenski intelektualci. Šola namenja posebno po- zornost praksi in prenašanju teoretičnih znanj v vsakdanje življenje. Človek in njegov raz- voj je glavni »predmet« izobra- ževanja, saj je človek bistveni element za uspeh povsod, tudi v podjetju. »V vseh fazah v podjetju so ljudje. Trajne kon- kurenčne vrednosti si ne more- mo kupiti z najnovejšo tehno- logijo, če za njo ne postavimo pravega človeka. Trajno kon- kurenčno vrednost si vzgoji- mo, ko investiramo v ljudi, ki so zaposleni v podjetju. Tako s pravilnim zaposlovanjem in izobraževanjem pridemo do izboljšanega dobička in pro- duktivnosti ter hkrati do viso- ko motiviranih in lojalnih za- poslenih,« predstavlja pomen izobraževanja na Temeljni šoli razvoja človeških potencialov direktorica te ustanove Zden- ka Čok in zaključi: »Če želimo imeti motivirane ljudi, mora- mo imeti najprej motiviran menedžment.« AB IŠČEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure. V zavetišče so 8. maja oddali štirimesečno samičko in štirimesečnega samčka, oba križanca. I NE PRESLISITE |y«A RADIU CELJE Strašno fletna Romana Romana Kranjčan, glasbenica in pesnica, že več kot deset let svojega dela namenja izključno otrokom. To- krat predstavlja album Strašnofletne tudi v sredini oddaji Full Cool ob 18. uri na Radiu Celje. Romano Kranjčan bodo lahko otroci videli v živo na prireditvi Radio Celje otrokom v sodelovanju z vsemi tremi celjskimi vrtci, ki bo 16. junija od 10. do 15. ure v Ledeni dvorani v Celjskem mestnem parku. Tam se ji bodo pridružili tudi drugi izvajalci za otroke, kot so Mojca in Kaličopko, Damjana Golavšek, Pojoči kuhar, Spidi in Gogi ter Sten Vilar. Big Foot Mama v Pop čveku v glasbeni oddaji Pop čvek na Radiu Celje bomo v sredo ob 16.10 uri gostili izjemno uspešno ročk skupino Big Foot iVIama. Predstavili bodo zadnjo ploščo Doba norih ter povabili na nastop na Griček, na žur Kluba študentov celjske regije, ki bo prihodnjo soboto, 26. maja. SB Playboy na Radiu Celje v nedeljo ob 10.10 uri si lahko na Radiu Celje obetate zabaven Nedeljski zmenek. Gost bo Bo- jan Kranjc, novinar, urednik, kj je svoje prve novinarske korake pričel izjemno uspešno na Radiu Celje. Kdo se ne spominja od- mevnega Rumenega Ce ob petkih zvečer? Izbiral je mišice, pa v Celje pripeljal vidne slovenske politike in njihove soproge. Nato pa... Hja, žal je odšel, tako kot večina uspešnih, v slovensko pre- stolnico. In tam, zopet uspešno, nadaljeval kariero. Ne da bi sploh kdaj bil karierist. Ali pa morda vendarle? To in še več bo povedal v Nedeljskem zmenku na Radiu Celje z Natašo Gerkeš. Na dan mladosti bo izšla prva številka Playboya v slovenščini, katerega urednik je, in zato bo- mo iz prve roke izvedeli, kaj si smemo obetati od »playboya« v Playboyu. Vabljeni k posluša- nju! NGL TEDNIKOVA KOŠARICA Kje smo kupovali najceneje? Konec minulega tedna smo obiskali se- dem večjih prodajaln v Celju in izbrali osem- najst izdelkov, ki sodijo v sleherno nakupo- valno košarico. Med seboj smo primerjali cene, kaj smo zabeležili, pa je razvidno iz tabele. Tisti, ki niste doma v Celju in kupuje- te v svojem kraju, pa primerjajte cene s tistimi, ki veljajo v »vaši« trgovini, in najbrž bodo tudi tukaj opazne zanimive razlike. Če na hitro pogledamo tabelo, lahko ugoto- vimo, da smo najceneje kupovali v centru Interspar. Košarica velja tam 5.939 tolarjev, ki pa zavoljo najugodnejše cene navadne klobase poh (vzeli smo ceno za kg), le za slabih deset tolarjev zaostaja za Interfructom, kjer stane košarica 5.948,20 tolarjev. Sledijo Tuš, Merca- tor, Rio in Vele, najdražja pa je bila košarica, ki smo jo napolnili v prodajalni Soča in smo zanjo odšteh 6.483,60 tolarjev. Razlika med najcenejšo in najdražjo je torej 540,60 tolar- jev. Skoraj polovica vseh izdelkov v Intersparu je tudi sicer najcenejših (sladkor, pralni prašek, mineralna voda, mleko, pivo, margarina in kis), nobena cena pa pri njih ni višja kot drugod. Štirje izdelki so najcenejši tudi v Interfructu (moka, kava, jabolka in riž) in nimajo nobene cene med najvišjimi, eno naj- nižjo (in nobene najvišje) pa smo zabeležili tudi v Mercatorju, kjer imajo najcenejši pralni prašek. V prodajalni Rio imajo kar osem naj- dražjih jzdelkov, imajo pa najcenejši navadni jogurt LCA. MOJCA MAROT Št. 20. -17. maj 2001 NASVETI 29 KAJ BI DANES KUHALI V česnu je nekaj več Nekateri vihajo nos nad fesnom, drugi si brez njega pe znajo zamišljati dobre Icuhinje. Kaj bi bila solata, obara, ali na primer suha domača klobasa brez če- sna? Česnu so pripisovali (Sudežno moč: z njim je bilo inogoče premagati uroke in (Sarovnice, odpraviti gliste, pozdraviti izpadanje las ali pa rano od pasjega ugriza, panes vemo, da je v česnu resnično nekaj več: pospe- šuje prebavo in ugodno vpliva na krvni obtok, pre- prečuje poapnenje žil in znižuje krvni pritisk, i Seveda le, če ga jemo v čez- mernih količinah ali pa če namesto surovega česna uži- vamo tablete ali kapsule z iz- vlečki česnovih zdravilnih snovi. Eterično olje, ki ga vse- buje česen, ima antibiotični učinek. V česnu je veliko vita- mina A, BI, C in joda. Če zaradi jedkega vonja in okusa, ki nam ostane po obe- du v ustih, ne maramo česna, si lahko pomagamo z domači- mi pripomočki. Po obedu prežvečimo nageljnovo žbico, ali popijemo skodelico kave, ali kozarec mleka, ali prežve- čimo vejico peteršilja. Česen je najboljši in naj- bolj zdrav, dokler je še mlad in svež. Čez zimo ga zaradi tega primerno shranimo. Ali pa ga vložimo v kis ali v olje. Česen je Še svež, dokler so stroki beli ali bledo rožnati. Ko porumenijo, je česen že star. Če najdemo v stroku ze- len kalček, ga izrežemo. Kal- ček je grenkega okusa, pok- varil bi jed. Česnove stroke olupimo, se- sekljamo in stremo z noževim rezilom. Ali pa česen pretlači- mo skozi stiskalnico. Čim manjši so koščki česna, tem laže je začimba prebavljiva in tem manj bo neprijetnega vo- nja. Kuhan in dušen česen je sladkega okusa in manj izrazi- tega vonja kot surov. Česnova juha Potrebujemo: 20 strokov česna, 3 žlice masla, 1 žlico moke, 4 zrele in mesnate pa- radižnike, sol, poper, liter mesne juhe iz kocke, 2 rume- njaka, 3 žlice olja, 3 vejice krebuljice. Priprava: česnove stroke olupimo, prepražimo jih na maslu, potresemo z moko in med mešanjem pražimo da- lje. Dodamo drobno nareza- ne paradižnike. Solimo, po- pramo in zalijemo z juho. Na majhnem plamenu kuha- mo juho 15 minut. Nato jo precedimo in pretlačimo skozi gosto cedilo. V skode- lici zmešamo rumenjake z oljem, počasi in med meša- njem jih prelivamo z vročo juho. Potresemo s krebulji- co ali s svežim sesekljanim peteršiljem in ponudimo. Juha tekne vroča, pa tudi hladna. Česnov namaz Potrebujemo: 4 mlade gla- ve česna, 80 g masla, sol, po- per. Priprava: glavice v polovici višine zarežemo, stroke raz- maknemo. Česen postavimo v namaščen pekač. Na vsako glavico damo košček masla, sohmo in popramo. Česen pe- čemo v pečici pri 230 stopi- njah 20 do 30 minut. V pekač nato nalijemo kozarec vode. Pekač pokrijemo s kosom alu- minijaste folije, damo ga na- zaj v pečico in dušimo česen pri 200 stopinjah še 2 uri. Dušene česnove glavice ponu- dimo zelo vroče, s svežim ali opečenim kruhom in z mla- dim začinjenim sirom. Pri- pravimo jih ali za predjed ali za prigrizek k pijači. Česen v strokih mora biti kremast, mehak in sladek, tako spozna- mo, da je primerno pečen in dušen. Česnova štruca Potrebujemo: francosko štruco, 150 g masla, 5 strokov česna, sol, poper, 1 žlico Jane- zovega žganja, malo mlete sladke paprike, 3 žlice nastr- ganega parmezana, kos alumi- nijaste folije. Priprava: štruco zarežemo na rezine, ki naj se na spodnji strani še držijo skupaj. Maslo penasto vmešamo, dodamo drobno sesekljan in strt česen, janeževo žganje in druge za- čimbe. S tako začinjenim ma- slom namažemo rezine kru- ha, potresemo z nastrganim sirom, nato pa štruco spet čvr- sto stisnemo. Zavijemo jo v kos aluminijaste folije in pe- čemo pri 220 stopinjah v peči- ci 15 do 20 minut. Štruco odvijemo, vsak si potem sam odlomi svoj kos česnovega kruha. Piše: MAJDA KLANŠEK Česnova omaka Potrebujemo: 5 strokov če- sna, 3 sardelne filete, 2 rume- njaka, malo gorčice, 2 del olivnega olja, sol, poper, mle- to ostro papriko (samo šče- pec), 1 žlico limoninega soka. Priprava: olupimo česen in ga drobno sesekljamo. Sese- kljamo tudi ocejene sardelne filete. Rumenjake penasto vmešamo z gorčico, dodamo tudi česen in sardelne filete. Po kapljicah med mešanjem prilivamo olje. Omako soli- mo, popramo in začinimo z malo ostre, mlete paprike. Dodamo tudi limoni sok. BIO MOiSIIAR Sejte, presajajte, sadite, zolivajte, negujte rastline; rahljajte in Pfezračujte tlo, pobirajte in predelujte pridelke v času, ki je najugodnejši za posamezne tipe rastlin in ki je razviden iz koledarja. ZDRAVNIK SVETUJE Kardiomipatije ali okvare srčne mišice Prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. inter. kardiolog Številne bolezni, pa tudi drugi dejavniki lahko pogo- sto vplivajo tudi na srce. Po- navadi je končni rezultat ok- vara srčne mišice in oslab- ljeno delovanje srca kot čr- palke.^ Vzroki za nastanek so raz- lični. Pogosto je okvara posle- dica virusnih vnetij, ponavlja- jočih se napadov angine pek- toris, alkoholizma, dolgotraj- nega povišanega krvnega tla- ka, motenj v presnovi beljako- vin in številnih drugih še ne čisto poznanih dejavnikov. Obstajajo specifične oblike okvare srčne mišice, tako da govorimo o ishemični, idio- patski, hipertofični, alkohol- ni, poporodni, dalatativni in restriktivni kardiomiopatiji. Kardiomiopatija je bolezen, ki postopoma napreduje in je lahko tudi vzrok nenadne smr- ti. Ekstremne oblike zahteva- jo tudi transplantacijo srca. Znaki oicvare srca Znaki, ki se javljajo pri teh oblikah okvar, so številni. Najprej se pojavi pomanjka- nje sape ah dispnea, zmanjša se delovna zmogljivost, pogo- sto spremlja napor bolečina, kolapsi se pojavljajo pri ali po naporu. Pogoste so tudi vrto- glavice, nepravilno razbijanje srca, ki jih občutimo kot pal- pitacije - trepetanje oziroma preskakovanje srca. Tudi krv- ni tlak je pogosto povečan. Pojavijo se tudi drugi znaki kot je zatekanje nog v glež- njih, napetost v trebuhu, tre- buh se napihne in razširi, zate- čejo jetra, zmanjša se količina izločenega urina, pojavi se nočno uriniranje, splošna utrujenost, spremembe v psi- hičnem statusu in vitalnosti, zmanjša se sposobnost kon- centracije, pogost je kašelj in izguba želje po hrani. S preiskavami se ugotovi ne- pravilno bitje srca, pojavijo se srčni šumi, pomanjkanje sa- pe, poveča se telesna teža za- radi zastoja tekočine v telesu. S preiskavami kot so rentge- nogram pljuč in srca, ehokar- diogramom z angiografijo in MR, se ugotavlja povečano sr- ce z zmanjšano iztisno frakci- jo oziroma iztisnim deležem. EKG, ki je najpogostejša prei- skava, pa pokaže motnje rit- ma, znake odebelitve in razši- ritve srca, znake fibrozacije in motnje prekrvavitve. Občasno je potrebno napraviti tudi biopsijo srca, določiti encime v krvi in ostale biokemične pokazatelje. Zdravljenje zahteva počitek in odstranitev vseh možnih vzrokov za nastanek bolezni. Pri težjih obhkah bolezni je Če imate zdravstvene teža- ve in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešer- nova 19, 3000 Celje, za rubri- ko Zdravnik svetuje. potrebna hospitalizacija. Zdravljenje izboljša delovanje srčne mišice in je ponavadi dol- gotrajno. Organizem in srce je potrebno zaščitih pred vsemi toksičnimi vplivi, uživati do- volj vitaminov in zaščitnih sno- vi ter skrbeti za redno zdravo prehrano z malo soli s pravilno vodenimi obroki in obremeni- tvami. Kljub vsemu se lahko bolezen poslabša in takrat je potrebno bolnika pripraviti tu- di na transplantacijo srca. Alkoholna okvara srca Alkoholna oblika kardio- miopatije je pri nas relativno pogosta, saj je prekomerno uživanje alkohola pogosto vzrok za okvaro srčne mišice. V povprečju se takšne oblike bolezni pojavljajo pri dveh od tisoč prebivalcev. Alkohol ima v večjih količinah direkt- no toksičen vpliv na mišične celice srca ter jih okvari in oslabi njihovo delovanje. Za- radi oslabelega krčenja celic se zmanjša delo srca, pojavi- jo se znaki popuščanja, pogo- sto pa spremljajo okvaro srca še okvare drugih organov. Po- gosteje se pojavlja pri moških po 40. letu starosti, največ- krat že do 55. leta, lahko pa tudi bolj pozno. Zdravljenje zahteva takojšno opustitev uživanja alkohola, zdravila za krepitev srčne mišice, ACE inhibotorje, preparate digita- lisa, diuretike, hrano z malo soh in dosti vitaminov pred- vsem kompleksa B, C vita- min, tudi koencim Q 10 (na začetku 30 do 60 mg dnev- no). Alkoholno okvaro srca še najlažje preprečimo. Bolezen se ne bo pojavila, če bomo uživali le zmerne količine al- kohola (do 2 del vina dnevno) ob zdravi in polnovredni hra- ni in omejili oziroma še bolj- še, opustili kajenje. 30 GLASBA Sonce v Tinkarinih očeh Pred kratkim je izšla nova plošča odlične mlade pevke Tinkare Kovač »Na robu kroga«, na kateri najdete de- set pesmi. 1\idi pesem Sonce v očeh, s katero se je Tinkara zelo dobro odreza- la na letošnji Emi. Pri snemanju je sodelovala nova eki- pa. Zakaj ste se odločili zamenjati eki- po in tudi spremljevalno skupino, ki vas spremlja na koncertih? Vsak album, ki ga posnamem, ima rdečo nit. Naslov najnovejšega albuma je tak, ker so na njem bolj angažirana besedila, ki govorijo o ljudeh, ki si upa- jo pogledati na drugo stran kroga in stopiti na rob. Tudi jaz sem si tokrat več upala kot doslej. Nekoliko sem spreme- nila svoj stil, imam nov bend, novo založbo, skratka sprejela sem nove iz- zive. Razlogi za spremembo benda pa so predvsem povezani z željo po nečem novem, po novem stilu glasbe, po novi energiji in novemu ustvarjalnemu zago- nu ter navdihu. Sicer pa sem se z vsemi bendi doslej razšla tako, da smo še naprej ostali v dobrih stikih in z nekate- rimi glasbeniki še vedno drugače sode- lujem. Zamenjali ste tudi založbo. Zakaj? Sodelovanje z ZKP je bilo tudi uspe- šno, vendar mora vsak v življenju spreje- mati nove izzive. Sama ne maram spanja na lovorikah, zato sem se odločila za spremembo in s tem naredila korak naprej. Na novi plošči najdemo duet z Ne- nom Belanom. Se boste tudi v prihod- nje odločili za kakšen duet? S kom bi si še želeli zapeti? Mogoče. Najraje bi recimo pela duet s skupino Red Hot Chili Peppers. Ste prva mlada pevka, ki je pripravila samostojni koncert oziroma promoci- jo v Cankarjevem domu in prenapolni- la dvorano. Je bilo za tak korak potreb- no veliko poguma? Povabili so me iz Cankarjevega doma. Izid mojega albuma pa je slučajno sov- padal s koncertnim terminom. Skupaj s svojo ekipo sem se odločila, da sprej- mem izziv. V bistvu sem pred koncer- fom komaj čakala, da stopim na oder in zapojem. Predvsem je bilo potrebno ve- liko priprav, vaj in nabiranja kondicije. Načrti za bližnjo prihodnost? Čez dva meseca bom posnela album še v angleškem jeziku in skupaj z založ- bo Dallas Records ga bomo lansirali na tuje tržišče. Sicer pa je pred mano velika koncertna sezona po vsej Sloveniji. Pred kratkim ste imeli koncert v Laš- kem, se obeta tudi kakšen koncert v Celju? V soboto, 2. junija, bom nastopila v. Grižah. Verjetno je zelo težko usklajevati študij in glasbo. Kako vam uspeva? Vam poleg tega ostane še kaj prostega časa za kakšne druge dejavnosti? Vse rada počnem, zato ni problema. Sicer pa si vedno vzamem čas tudi za počitek, da si napolnim baterije. Rada rolam, berem, hodim v kino, potujem in se potapljam. SABINA KRANJEC, Foto:.STANE Zeus pred izidom prve zgoščenice Zeus je skupina iz Petrovč, ki vas bo kmalu presenetila z novo ploščo. Fantje so, kot pravijo, pravi rockerji in tak je tudi njihov izdelek. Končah so snemanje v studiu, iščejo založbo, poleg tega pa že snemajo video za skladbo Pridi nazaj, na katero stavijo kot prvo. V soboto, 19. maja, ob 21.30 uri, bo skupina nastopila v Kulturno - umetniškem društvu Under- ground v Celju. SK Irena Vrčkovnik pri Zlatih zvokih Slovenska pevka Irena Vrčkovnik se je po dolgotrajnem iskanju založnika za nov album odločila za produkcijsko in založniško hišo Založba Zlati zvoki iz Zagorja, od katere si veliko obeta. Nove skladbe so že posnete, zato lahko na tržišču kmalu pričakujete njen novi album. SK EKSPRES EKSPRES • Naravnost na vrh angleške lestvice se je že četrtič zapo- vrstjo zavihtela bivša spajsica Geri Hallivvell. Tokrat ji je to uspelo s priredbo pesmi »It's Raining Men« skupine Weat- her Girls. Najstniška pop atrakcija S Club 7 je z mlačno popevko »Don't Stop Movin'« zdrsnila na drugo mesto, tret- je mesto pa si je z novim sin- glom »Play« z drugega albuma »J'Lo« pripela Jennifer Lopez.- V Ameriki na vrhu že četrti teden vztraja Janet Jackson z R&B popevko »Ali For You«, V Nemčiji pa na najvišji poziciji ostajajo Depeche Mode s pe- smijo »Dream On«. • Nov album »Take Off Your Pants And Jacket« pop pun- kerjev Blink-182 bo v trgovi- nah 12. junija in to v kar štirih različicah, vsaka izmed njih pa bo poleg osnovnih zapolnjena še dodatno pesmijo. Video za prvi single »The Ročk Show«, ki bo na ogled še pred koncem tega meseca, je že posnet. • Na 46. izboru za popevko Evrovizije je v soboto v Kobenhavnu pred več kot 100 milijonskim T V avditorjem zmagala retro-disco popevka »Everyday«, ki sta jo za Estoni- jo zapela Tanel Padar in Dave Benton. Gostitelji so s pesmijo »Never let You Go« zasedli drugo mesto, tretja je bila sim- patična Francozinja Natcha St- Pier, Nuša Derenda pa je bila s pesmijo »Energy« zelo solidna sedma. • Čeprav so Destiny's Child z naslovno temo svojega prejš- nji teden objavljenega UK No. 1 albuma »Survivor« še vedno tik pod vrhom večine svetov- nih lestvic, pa se Beyonce Knowles, Kelly Rovvland in Michelle Williams že priprav- ljajo na izid novega singla. Nanj bo založba Columbia prihodnji mesec odtisnila pe- sem »Bootylicious«, v kateri je moč slišati tudi delčke skladbe »Edge Of Seventeen« ameriš- ke pevke in avtorice Stevie Nicks (ex-Fleetwood Mac). • Po nekajletnem premoru se je na glasbeno sceno spet vrnil David Byrne, nekdanji front- man kultne ameriške art-pop skupine Talking Heads. Gos- pod Byrne je na svoj nov izde- lek »Look In A Eyeball« odti- snil nekaj izvrstnih kreacij, med katerimi velja še posebej izpostaviti v zanj značilnem odbitem stilu narejeno »Who Disco? Who Techno? Who Hip-Hop? Who Be Bop?«. • Sir Paul McCartney je v Nemčiji, kjer promovira dvoj- ni album »Wingspan« z naj- večjimi uspešnicami njegove po-beatlovske skupine Wings, razkril tudi datum izida svoje- ga novega studijskega albu- ma, prvega po leta 1997 objav- ljenem »Flamming Pie«. LP bo izšel oktobra, večino skladb zanj pa je najbogatejši glasbe- nik na svetu ob asistenci pro- ducenta Davida Kahnea (Su- gar Ray, Bangles, Orgy, Tony Bennett) že posnel v Los An- gelsu. • Štirinajst ameriških in an- gleških producentov sodobne plesne glasbe je priredilo ne- kaj najvidnejših del Bena Wat- ta in Tracey Thorn, ki že pol- drugo desetletja ustvarjata skrita za imenom Everything but the Girl, manj poučeni pa ju poznajo predvsem po pla- netarni uspešnici »Missing« iz leta 1995. Plošča »Back to Mi- ne« bo izšla 29. maja. • Mark Hill in Pete Devereux, britanska producenta na oto- ku trenutno najbolj vroče glasbene zvrsti UK garage, sta s svojega nadvse uspešnega LP prvenca »It's AH About The Stragglers«, ki sta ga ob- javila pod imenom Artful Dodger, prejšnji teden snela že četrti single. Po hitih »Re- Rewind«, »Woman Trouble« in »Please Don't Turn Me On« se je na tem formatu zdaj znašla še pesem »Think About Me«. To za razliko od prvih dveh ni zapel najpopu- larnejši angleški pevec mlajše generacije Craig David, am- pak vse bolj iskana pevka Michelle Escoffery. • Kalifornijski No Doubt so s pevko Gwen Štefani na čelu na Jamajki posneli večino pesmi za svoj nov album, ki bo izšel oktobra. Zvočno podobo veči- ne pesmi sta obhkovala moj- stra Sly Dunbar in Robbie Sheakespeare, pri nastajanju plošče pa je sodelovalo kar nekaj znanih imen iz sveta glasbe, med njimi tudi Prince in Dr. Dre. • Singapurski oblastniki so prepovedali izdajo novega al- buma Janet Jackson.' LP »Ali For You« naj bi po mnenju cenzorjev vseboval preveč erotična besedila. Iz enakih razlogov so puritanski Singa- purci prepovedali tudi proda- jo njenega prejšnjega albuma »The Vel vet Rope«. • Ena izmed najbolj iskanih R&B in hip-hop pevk, avtoric in producentk Missy Elliot bo svoje podanike še pred kon- cem meseca razveselila z no- vim, četrtim LP. Po sodelova- nju z največjimi zvezdniki ameriške scene Eminemom, Destiny's Child, Janet Jack- son, Whitney Houston, Ma- riah Carey, Busta Rhymesom in skupino Outcast je worka- holična Missy v preteklih ne- kaj mesecih le našla nekaj časa, da je posnela material za LP »Miss E...So Addictive«, ki ga napoveduje s singlom »Get Ur Freak On«. • Slovenski darkpoperji Niowt bodo prihodnji mesece objavili svoj drugi album »Lo- verboy«. Njihov prejšnji LP iz- delek je pred tremi leti izšel v Nemčiji in tam navdušil števil- ne ljubitelje tovrstne godbe, katere glavni protagonisti so bili Siuxie & The Bandshees in Cure. • Zoran Predin bo s skupaj s priznanimi hrvaškimi glasbe- niki poletne dni preživel na turneji po hrvaški obali, ki se bo začela 19. julija, videti in slišati pa ga bo mogoče v Du- brovniku, Malem Lošinju Ma- karski, Krku, Splitu Bolu Hva- ru in Opatiji. Za Silvestrovo bo Zoran s skupino Šukar nasto- pal v Parizu. Podrobnosti na: www.predin.com • Rok&band so na avdiciji med več kot sto prijavljenimi dekleti izbrali nekaj najboljših, ki bodo nastopile v njihovem novem videospotu za skladbo »Baby, baby«, ki bo kmalu izš- la kot tretji single z njihovega aktualnega albuma »Brez dvo- ma«. Pevec skupine Rok Fe- rengja se bo poleti za mesec dni odpravil v Las Vegas, kjer se bo kot imitator svojega vzornika Elvisa Presleya poiz- kusil predstaviti v kakšnem izmed številnih tamkajšnjih klubov. • Prejšnji teden je izšel težko pričakovani novi, drugi album najpopularnejše slovenske ročk skupine Siddharta. Za- ložba Multimedia je že v pre- prodaji prodala več tisoč kopij LP »Nord«, k čemur je malo pripomogel tudi video za prvi single »B Mashina«, ki je bil premierno prikazan to nede- ljo v Videospotnicah. Siddhar- ta bodo skupaj s skupino Apo- calyptica svoje nove viže v ži- vo predstavili na velikem kon- certu v ljubljanskih križankah 12. junija. • V soboto, 19. maja, se bo s koncertom zaključila četrta sezona razvedrilno glasbene oddaje Orion. Na ljubljan-! skem gradu bo poleg gostov nastopilo šestnajst finalistov, zmagovalca pa bo izbralo ljudstvo s tele-votingom. Pri- reditev bo prenašala TV Slove- nija na svojem prvem progra- mu od 20. ure naprej. STANE ŠPEGEL FILM - GLASBA 35 Poker ^01 nt Veselko na destmk- poti do partije pokra: j iiniora do posilstva pa na- 0je do same igre, bolj po- fjjie običajnemu dnevu v dViiici. )]inci Vouge Anžlovar, av- skorajda ponarodelega fil- " ibica gre na jug, se je znašel v pretežno Ta- Utinovskem ozračju. Ali pa grsesejevem. Referenc ali iobnosti z omenjenima re- ierjema, ali še katerim dru- [Tz, je v Pokru ogromno. \'