Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XVI Št. 1 glasilo delavcev t o s a m e sr Izpolnitev načrtovanih rezultatov v letu 1979 Čeprav je obravnava rezultatov gospodarjenja naša stalna naloga, Jo vendarle prav, da ob zaključku Poslovnega leta tej tematiki posvetno nekoliko več časa in pozornosti. .Nosilec akcije Zaključni računi “aJ bi bile tudi takrat Osnovne or-stnizacije sindikata, ki naj hi na snovi gradiva, ki ga bodo pripra-š.' .strokovne službe, organizirale uvako javno obravnavo, M bo skle-J©na z zbori delavcev. Na zborih, d* r odo oiktog 24. felbruatija, bomo MOkončno odločili o raz;porejaniju thodka, doseženega v letu 1979. ^er je ugotavljanje izida poslova-d^J, ,zahtevno delo, bodo točni po-° 'tem, kolikšen celotni pri- let k Je dosežen v minulem tu> koliko znašajo .porabljena stva’ kolikšen je dohodek in bveznosti do družbe, znani šele 1 ^oturuarja, to je malo pred žb. m lZa obdajo poročil službi dru-oenega knjigovodstva. Znani pa so e podatki o .tem, kako smo v mi-uiern letu dosegli nekatere cilje, otečene z Gospodarskim načrtom a leto 1979, zato si jih oglejmo: Proizvodnja o ''‘rodnost dosežene proizvodnje, vrednotene po maloprodajnih ce-aan, naj bi v letu 1979 v TOZD Sa-a‘teta znašala 744.803 tisoč din. Do-ozena proizvodnja je za 2,6 °/0 n'iž-Atjtd načrtovane, kar pomeni, da oč • Saniteta v letu 1979 plana tMoiavodinje ni dosegla. Naj večji je M i n^H^k za planom v mikalnici vo) In sanitetni konfekciji (3%). otroški konfekciji je dosežena Proizvodnja le za malenkost nižja j*1 Oa^tjvane, tkalnica ovojev pa plan presegla za 5,5 irokih tkanin je s po-odnjo v drugem pol- (X letju presegla načrtovano količino tkanin. Tudi proizvodnja netkanega blaga je nad načrtovano. V primerjavi s predhodnim letom je dosežena proizvodnja v TOZD Saniteta večja za 19%. Dosežena proizvodnja v TOZD Filtri je v letu 1979 za dober % nižja kot v predhodnem letu in za (1,3 %) višja od načrtovane za leto 1979. Proizvodni plan DO Tosame kot celote je v letu 1979 izpolnjen 98,1 %. Zaposlenost, izraba delovnega V TOZD Saniteta je bilo v minulem letu povprečno zaposlenih 664 delavcev, kar je za 3,8% manj od potrebnega števila po planu in 5,2 % več od števila zaposlenih v leto 1978. Izraba delavnega časa je bila za malenkost slabša kot v predhodnem letu in slabša od načrtovane. Naj Slabša je bila izraba delovnega časa v sanitetni konfekciji (73 %), kjer je zaradi bolniškega dopusta v povprečju vsak dan manjkalo 21 delavcev. Vključno z delavci TOZD Filtri, ki so občasno delali sanitetne izdelke, je bilo v saniteti v letu 1979 za 6% več zaposlenih, ki so je produktivnost porasla za 12%. V TOZD Filtri so bili pogoji dela v letu 1979 zaradi neenakomernih naročil in težav s preskrbo u-voznih surovin zelo težki. Z dobro organizacijo dela in hitrim vključevanjem v delo TOZD Sanitete (v povprečju je za TOZD Saniteta delalo 8,5% delavcev iz TOZD Filtri) je uspelo zadržati pozitivno rast produktivnosti tudi v tej tej temeljni organizaciji (4,5%). Izraba delovnega časa je bila v letu 1979 u-godnejša od načrtovane in ugodnejša od dosežene v predhodnem letu. Bistveno se je zmanjšala odsotnost zaradi porodnega dopusta, ki je v letu 1978 dosegla kar 8,3 % od možnega števila delavnih dni, v letu 1979 pa le 2,7 %. V skupnih službah je bilo v letu 1979 povprečno zaposlenih 263 delavcev, planirano število pa je znašalo 261 delavcev. Opravljenih je bilo 84,3% možnega števila delovnih dni. Prodaja V spodnji preglednici so navedeni podatki o načrtovani in doseženi prodaji po grupah izdelkov za TOZD Saniteta. Predpisana je tudi struktura — delež, ki ga v skupni vrednosti predstavlja posamezna seg proizvodnje, iz česar GRUPA sledi, da S 1 c |!š Dosežena 'B prodaja — C v 000 din a N a. 2. Sr> 0 % izpol. ^ Struktura a o 4 -s 0 tkani ovoji 27.396 25.371 93 3,7 3,5 1 elastični ovoji 20.740 22.370 108 2,8 3,2 2 rezani ovoji, blago 41.365 43.537 105 5,6 6,1 3 konfekc. gaza 83.767 82.678 99 11,3 11,6 4 obliži 30.141 35.084 116 4,1 4,9 5 ostalo 96.283 86.827 90 13,0 12,1 6 otroška konfekcija 111.244 104.368 94 15,1 14,6 7 konfekc. vata 95.089 96.547 102 12,8 13,5 8 vložki, pl. za lx up. 233.418 218.449 94 31,6 30,5 SKUPAJ 739.443 715.231 97 100,0 100,0 i-te i' (nadaljevanje s 1. strani) Prodaja v zgornji tabeli je ovrednotena po maloprodajnih cenah, to je cenah, po katerih se izdelki pojavljajo na tržišču. Ob določitvi maloprodajnih cen smo načrtovali, da bo v povprečju 71%-nii delež od maloprodajne cene pripadal proizvajalcu, 29 % pa trgovini. Dejansko je bil delež trgovine manjši, poleg tega so bile dosežene dokaj ugodne cene za izvozne izdelke, tako da je neto realizacija TOZD Saniteta dosegla načrtovano in znaša 514.091 tisoč din. povprečni neto OD v letu 1979 — v din povprečni neto OD v letu 1978 — v din indeks razmerje med najvišjiim in najnižjim OD v letu 1979 Prodaja cigaretnih filtrov za 7 % presega načrtovano, neto realizacija pa ije višja od načrtovane za 9%: Zaloge gotovih izdelkov so se konec leta zaradi zmanjšane prodaje v decembru nekoliko povečale in znašajo: zaloge gotovih izdelkov TOZD Saniteta za 25 dmii povprečne dnevne prodaje in zaloge filtrov za 7 dni povprečne dnevne prodaje. Osebni dohodki Osebni dohodki, računani po me- todlogiji znašali: Zavoda za statistiko, so Saniteta Filtri DSSS DO 6.098 6.253 8.528 6.754 4.809 5.033 6.890 5.363 127 124 124 126 4,2 3,5 4,4 5,0 Mefika Jeretina, oec. TOZD oz. DSSS o izmenskem delu se dopolnil z dodatnim določilom, da se delo v primeru potrebe lahko organizira v več ali manj izmenah, če tako sklene delavski svet. Tak sklep je začasen in se ne sme nanašati na obdobje, daljše od enega leta. Spremembe in dopolnitve v zvezi z OD se nanašajo na dva akta —- SS o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah din merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za OD ter sredstev za skupno porabo in Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD. Delno so spremenjena merila za določanje deleža OD glede na učinkovitost delavcev in sicer se kot kriterij pri merilu gospodarnost upoštevajo samo stroški, črta pa se kriterij dohodek. Kot kriterij pri merilu kvaliteta se upošteva obseg prodaje, izvrševanje programov dela in dohodek, ne pa več raklamadiije. Kriterij delovne učinkovitosti se ugotavlja mesečno. Delež OD ki pripada delavcem kot normalni delovni prispevek se natančneje določa po P°' slovnifcu o izračunavanju OD. Zato se v celoti črta 36. člen Samoupravnega sporazuma o ustvarjanju celotnega prihodka... ki določa, da ta delež ne more biti manjši od 60 o/0 OD. Posebna dopolnitev Sporazuma se nanaša na regres za prehrano med delom. Višina regresa se določi z gospodarskim načrtom, ne sme pa presegati 12% povprečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS za preteklo leto. Tretja sprememba, o kateri smo odločali na referendumu, se nanaša na Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Pravilnik se bistveno ne spremeni, ublažijo pa se pogoji za pridobitev pravice do posojila za izgradnjo ali nakup stanovanja. Vsi delavci smo dobili enake možnosti za pridobitev posojila v pogledu delovne dobe, saj 3-letna delonva doba odpade kot pogoj. Tudi glede na ddaljenost stanovanja oz. stanovanjske hiše smo priobil) enake možnosti, saj v tem m več omejitve. Ugodnost pa je v tem, da se po ocenitveni tabeli doda prosilcu 15 točk, če je oddaljenost manjša od 15 km. Poleg tega pa se črta tudi pogoj, da mora biti za pridobitev posojila izgotovljena prva plošča. Kakšen pa je izid referenduma? Na petih voliščih se je razvrstilo 858 vodičev, kar je 82,57 % vseh volilnih upravičencev. Rezultati so sledeči. — Za spremembe statusnih določil je v DSSS glasovalo 57,86 % volilnih upravičencev, v TO Saniteta REFERENDUM Na referendumu, ki smo ga v Tosami izvedli 8. januarja 1980 smo delavci sprejemal spremembe,^ ki se nanašajo na statusna določila, spremembe in dopolnitve v zvezi z OD in spremembe določil, ki se nanašajo na pogoje za pridobitev pravice do posojila za nakup oz. izgradnjo stanovanja. V TOZD Saniteta pa so odločali tudi o včlanitvi v Poslovno skupnost tekstilne industrije Slovenije. Oglejmo 9i podrobneje te spremembe. Spremembe statusnih določil za-jemazjo najprej dejavnost delovne organizacije. Sprememba dejavno- sti, ki je potrebna zaradi vpisa v sodni register, obsega opredelitev glavne in stranške dejavnosti, dejansko pa se proizvodna dejavnost ne ispremeni. Kot glavna dejavnost Tosame je »proizvodnja neomenjenih tekstilnih izdelkov in sicer: nelkanih tekstilij, vate, tekstilnega sanitetnega materiala ter izdelkov za žensko in otroško higieno« (t. j. dejavnost TO Saniteta) in »proizvodnja cigaretnih in tehničnih filtrov ter podobnih polnil« (t. j. dejavnost TO Filtri). Kot stranska dejavnost Tosame so »storitve v okviru glavne dejavnosti in sicer: škrdbljenje, tkanje, beljenje in konfekclioniranje; izvoz izdelkov in storitev — oplemenitenje blaga; uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, opreme in rezervnih delov.« Druga statusna sprememba je v samoupravnem odločanju. Delavci v temeljnih organizacijah odločajo z glasovanjem o razporejanju dohodka ob periodičnem oz. zaključnem računu, medtem ko o samem sprejemu akta periodičnega oz. zaključnega računa odloča delavski svet temeljne organizacije. S tem se tudi razširi pristojnost delavskega sveta, ki poleg tega sprejema tudi akt o združevanju TO z drugimi OZD, družbenopolitičnimi ali samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Doslej se je o tem odločalo samo na ravnii delovne organizacije, sedaj pa je ta možnost dana tiidi temeljnim organizacijam. Tretja statusna sprememba se nanaša na delovni čas. Določba SS o združevanju dela delavcev v (nadaljevanje z 2. strani) 56^3 o/()j -v T0 Filtri 64,77 %, skupno na ravni cele delovne organizacije pa 57,46 % volilnih upravičencev. — Za spremembe iv zvezi z OD je v DSSS glasovalo 55,71 % volilnih upravičencev, v TO Saniteta 56-78 %, v TO Filtri 65,91 %, slkup- Vse spremembe, sprejete na referendumu pa narekujejo spremembo sledečih aktov: — SS o združevanju v delovno organizacijo — Statut delovne organizacije — Statut TO Saniteta — Statut TO Filtri no na javni cele delovne organizacije pa 57,27 o/0 volilnih upravičencev. — Za Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev je glasovalo v DSSS 57,36% volilnih u-Pravičencev, v TO Saniteta 58,72%, ^ tO Filtri 63,64% in na ravni cele oelovne organizacije 57,36 % volilnih upravičencev. — Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TO oz. DSSS — SS o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za OD iter sredstev za skupno porabo . V TO Saniteta pa je za vol nitav v Poslovno skupnost tekst industrije Slovenije glasova ’’Y% volilnih upravičencev. . Iz navedenih rezultatov sledi, c je referendum uspel, to je, da ---- CU/ e spremembe sprejete, saj je bi Vc“1' točkah dosežena potrebi vseh večina. — Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD — Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in posojil za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj ter nakup stanovanj. Marjana Lubinič, dipl. iur. Program dala OO ZK TOZD Saniteta 1. OO ZK TOZD SANITETA je bila ustanovljena s sklepom OK ZKS Domžale, sprejetim na seji dne, 15. 2. 1979 po predhodni obravnavi med člani in na predlog komiteja OK ZKS Domžale. OZK si je takoj po ustanovitvi izdelala akcijski program dela in v smeri tega tudi reševala programske in tekoče zadeve. Pred volitvami novega vodstva OO ZK TOZD Sanitete, iki so bile izvedene 13. 12. 1979, smo predlagali in kritično ocenili! zvrševanje sprejetega akcijskega programa. Naloge kot so: nadaljnja samoupravna organiziranost TOZD, razvijanje delegatskega sistema, dohodkovnih odnosov bo potrebno še naprej dograjevati in v praksi uresničevati. To je tudi prioritetna naloga OO ZK v naslednjem mandatnem obdobju. Program dela vsebuje družbenoekonomsko in družbenopolitično delovanje OO ZK TOZD Saniteta. Vsebinsko smo program dela razdelili takole: 1. Sprejemanje in analiziranje izvrševanja letnega in srednjeročnega plana TOZD in DO 2. Družbenopolitično delovanje OO ZK: — uresničevanje ZZD — razvijanje samoupravljanja v TOZD in DO — razvoj delegatskega sistema — informiranje — organizacijsko, idejnopolitično, akcijsko in kadrovsko krepitev OO ZK — izobraževanje 3. Ljudska obramba in družbena samozaščita. Program dela, ki si ga je OO ZK zadala za to leto je zelo obširen, zahteval bo aktivno sodelovanje vseh DPO in članov naše DO, kajti uspeh si lahko zagotovimo samo z enotno in zavestno akcijo nas vseh. 2. Novoizvoljeno vodstvo OO ZK TOZD Saniteta: Drčar Marta — sekretar, Kosmač Albina — namestnik. Sekretariat: Kosmač Albina, Gorenc Vojko, Štifter Anuška, Tomažič Stane, Žebovec Olga, Florjančič Vasilija. Marta Drčar Odpiramo novo rubriko, v kateri bomo na željo delavcev delovne organizacije Odgovarjali na postavljena vprašanja bodisi pravne narave ali druga, ki se nanašajo na dela v naši delavni organizaciji. glej stran 6 Volilna konferenca OO ZK DSSS Dne 13. decembra 1979 smo imeli komunisti OOZK DSSS volilno konferenco. Najprej smo pregledali naše dosedanje delo in ga ocenili. Ugotovili smo, da smo se aktivno vključevali v razpravo in sprejem Gospodarskega načrta za leto 1980. Tekoče smo obravnavali rezultate dela v posameznih kvartalih. Aktivno smo se Vključevali v reševanje problematike nagrajevanja po delu in pa dzvoza-uvoza. Obravnavali smo osnutek družbenega dogovora o načelih izvajanja ikadrovske politike v občini Domžale in družbeni dogovor o štipendiranju. Prav tako smo tekoče obravnavali predloge za razporeditev delavcev na dela in naloge s posebnimi pooblastili. Uskladili smo naše poslovnike o delovanju 00 ZK z dokumen- ti zadnjega kongresa ZKS. Aktivno smo se vključiil v akcijo NNiNP. Usposabljali smo člane ZK v šoli samoupravljanja, ki jo organizira Klub samoupravljalcev. Po poročilu, ki ga je volilna konferenca soglasno sprejela, so bile volitve. Soglasno so bili izvoljeni: — za sekretarja: Franc Arnuš — za namestnika sekretarja: Tončka Kralj — za evidenitdčarja: Vlasta Primožič — za blagajnika: Alenka Gorenc — za poverjenika IPI: Marjan Hafner — za člana sekretariata: Olga Je-retina — za člana sekretariata: Janez Pi-žmoht. Programa dela za novi mandat še nismo prejeli. Mnenja sem, da OOZK premalo skrbi za javnost svojega dela. Delovni ljudje TOSAME vse premalo poznajo naše delo, zato ga tudi ne morejo pravilno ceniti. In ne nazadnje mislim, da se premalo pogovarjamo o koordiniranem delu z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami (sindikat, mladina). Če se nekoliko ozremo v preteklo mandatno obdobje, lahko ugotovimo, da je bilo ravno zaradi premajhne povezave neizpeljano dosti konkretnih nalog in akcij. Upam, da bomo v naš program dela vnesli tudi zgaraj omenjena dejstva, isaj se moramo zavedati, da je leto 1980 leto stabilizacije in da bodo uspešni samo tisti, ki bodo dobro organizirani in bodo imeli razčiščene vse račune. Marjan Hafner S sej samoupravnih organov SKUPNI DELAVSKI SVET Sprejem samoupravnih sporazumov: Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv občine Domžale. Za podpisnika se imenuje tov. Slavko Bajec, oec. Delegati pa so: iz TOZD Filtri tov. Tomažič Stane, iz TOZD Saniteta tov. Anzi Fridanik, iz DSSS pa tov. An-žin Franc. Nakup osnovnih sredstev: Odobrijo se sredstva v višini 490.578,00 din za nakup novega osebnega avtomobila IMV RENAULT 30. Stari osebni avtomobil je zaradi dotrajanosti potrebno zamenjati. Ostali sklepi: Sprejme se I. del Gospodarskega načrta za leto 1980 z upoštevanimi spremembami, iki so bile zbrane v javni razpravi in na zborih delovnih ljudi. Imenuje se delegata v Samoupravno interesno skupnost za nafto in plin dn sicer tov. Miha Kerča. ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE Družbena prehrana: Odbor za splošne zadeve je na svoji seji sprejel sklep o uvedbi toplega in dveh hladnih obrokov ter o novem poslovanju v obratu družbene prehrane. Spremembe začnejo veljati s 1. 1. 1980. DELAVSKI SVET TOZD FILTRI Sprejem samoupravnih sporazumov: Sprejme se samoupravni sporazum o združitvi LB-Banke Domžale, Statut LB-Banke Domžale in samoupravni sporazum o združitvi v LB-Združeno Banko. Za podpisnika se imenuje tov. Slavko Bajec-, glavni direktor. Sprejme se samoupravni sporazum o oblikovanju in uporabi prihodkov in razporejanje sikupnega dohodka. Sprejmejo se osnutki sprememb in dopolnitev: — statuta LB-Banke Domžale — samoupravnega sporazuma o združitvi v LB-Banko Domžale — poslovnika za delo zbora LB-Banke Domžale — poslovnika o delu 10 LBsBanke Domžale. GOSPODARSKI ODBOR Člani Gospodarskega odbora so pregledali poročila o izvrševanju delovnih nalog po programih posameznih sektorjev in na podlagi teh sprejeli naslednje Sklepe: Finančno računovodski sektor naj skupno s splošno kadrovskim sektorjem pripravi osnutek pravilnika o izračunavanju povrnitve stroškov prevoza na delo An iz dela. Do sedaj so se pri tem obračunavanju pojavljale nekatere nejasnosti. Novi pravilnik pa bi to preprečil. V delavno organizacijo naj bi se več ne sprejemalo v redno delovno razmerje delavcev, ki še niso dokončali šole in izobrazbe, za katero jih je naša delovna organizacija štipendirala. To naj bi veljalo tako za redne kot tudi za študente ob delu. Če pa iz kakršnih koli vzrokov študent šole ne bi mogel končati v predvidenem roku, naj bi vrnil štipendijo oziroma stroške šolanja. Izvrševanje delovnih nalog v Tehnično razvojnem sektorju je zelo otežkočeno, ker ni točne razmejitve, katere naloge so njihova pristojnost An dolžnost in katere pristojnost TOZD. TRS naj bi se intenzivno ukvarjal s stalnim izboljševanjem tehnologije, uvajanjem novega načina proizvodnje in izpeljavo inovacij sikih predlogov. Na posebni seji bo potrebno te naloge točno razmejiti med TRS dn TOZD. S. Graaš DELAVSKI SVET TOZD SANITETA Sprejem samoupravnih sporazumov Sprejme se Samoupravni sporazum o merilih, načinih, postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980. Za podpisnika tega sporazuma se imenuje tov. Slavko Bajec, oec. Po item samoupravnem sporazumu ne bo možno uvoziti opreme, ki jo lahko nabavimo doma pod približno enakimi pogoji in podobni kvaliteti kot 'iz uvoza, ali pa v državah, s katerimi je dogovorjen klirinški način plačevanja. V letu 1980 bo možno uvoziti blago široko potrošnje, največ do višine kot je opredeljeno v projekciji plačilnobilančnega položaja SR Slovenije, zman jšane za uvoz blaga široke potrošnje fizičnih oseb. ■Sprejme se sprememba Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materi-aine osnove za delo SISEOT SR Slovenije. Za podpisnika se ime- (nadaljevanje s 4. strani) nuje tov. Slavko Bajec, oec. Sprejme se Samoupravni spora-zutn o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije. Za podpisnika se rnienuje tov. Slavko Bajec, oec. Delavci TOZD s podiročja gospodarstva združujejo sredstva rezerv v sklad iz namenom, da zagotovi . -D, ki posluje z izgubo ali zaide-J? v gospodarske težave, izjemno tinančno pomoč. Združena sredstva se dajejo temeljnim organizacijam z obveznostjo vračanja. De-tavci združujejo sredstva rezerv v višini 3 % od dela čistega dohod-Ka, ki je razporejen v sklade te-nmljnih organizacij v zaključnem računu. Sredstva se po preteku 6 mt vrnejo temeljnim organizacijam V enkratnem znesku, prej pa le, če temeljna organizacija, ki je sredstva združila, zaključi poslovno le-to z izgubo in ji lastna sredstva ne zadoščajo. Sprejme se Samoupravni spora-^um o združevanju sredstev rezerv - sklad skupnih rezerv občine Domene Za podpisnika se imenuje tov. javko Bajec, za delegata v skup-otm sklada skupnih rezerv dbčine omzale se imenuje tov. Anzi Fri-entk, za njegovega namestnika pa t0v-Cerar Ivan. Sprejme se Samoupravni spora-žai111 0 zciružitvi v LB-Banko Domete, Statut LB-iBaoke Domžale, amoupravni sporazum o združitvi uB-Združeno banlko. Za ,podpis!ni-^ se imenuje tov. Slavko Bajec, J-c. Za delegata v zbor LB Banke ‘t^ale se izvoli direktorja tozd n-V- Janeza Leskovca, za namest-'Ka pa tov. Jožeta Podpeskarja. in ^Prejm.e se SS o oblikovanju Uporabi prihodkov in razporeja-Ju skupnega dohodka. Predaja v javno razpravo: V javni razpravi je bil predlog J vega dela Gospodarskega načrta j ,leto, 1980 in bil na skupni seji tavskih svetov sprejet z upošte-,mujem sprememb, ki so bile po-mtfi na zborih delavnih ljudi. n v javni razpravi so bile spre-d em, e. v zvezi s spremembami in Polnitvami aktov, katere so ob-l vnavaM zbori delovnih ljudi dne ly- (2. 1979. er je bilo v zvezi s tem veliko i ipomb, so delegati sprejeli sklep, n s® dopolnjeno besedilo ponov-1 ;T j poravnava na zborih delovnih JUUi im sicer 4. januarja 1980. DELAVSKI svet dsss Kadrovske zadeve: <-1,, a delovno mesito skladiščnik v d(j,ac!lscu v gotovih izdelkov se za Heleno1 ^aS Premest't tov- Mohar Rajhart Jolandi preneha de-wn° razmerje v DSSS in se jo premesti v TOZD Saniteta na dela in naloge urejevalka prostorov v otroški konfekciji. Tov. Juhantu Francu preneha delovno razmerje v DSSS in se ga premesti v TOZD Saniteta na dela in naloge vodje izmene v belilnici. Poišče se ustrezno nadomestilo v okviru delovne organizacije. Tov. Kušar Franci je odšel na odsluženje vojalškega roka, zato se poišče ustrezno nadomeatilo v okviru delolvne organizacije. Ugovor na sklep disciplinske komisije: V zvezi z ugovorom na slklep disciplinske komisije tov. Drčarja Milana, M je bil kaznovan z odbitkom 8 % povprečnega osebnega dohodka zaradi .prekoračitve pooblastil pri odvozu sanitetnih torbic, je delavski svet zavzel naslednje ugotovitve in sklepe: — Delavski svet ugotavlja, da pri postopku in izrekanju kazni disciplinske komisije ni bilo ugotovita kršitve pravic tov. Drčar Milana, vendar pa naj disci- plinska komisija ponovno prouči in Izreče sklep o višini denarne kazni. — Zadolži se oba delavska sveta temeljnih organizacij Saniteta in Filtri, naj v bodoče pri sklepu v zveži z odpisovanjem kakršnegakoli materiala določi način, odprodajo ali uničenje materiala ter rok, do kdaj je treba odpis dokončno izvršiti. — DelavSki svet DSSS zahteva od obeh temeljnih organizacij dodatne skladiščne prostore za skladiščenje surovin in pomožnega materiala ter gotove izdelke. Sprejem samoupravnega sporazuma: Sprejme se SS o združevanju sredstev rezerv občine Domžale. Za podpisnika se imenuje tov. Slavko Bajec. Za delegata v skupščini sklada skupnih rezerv občine Domžale se imenuje tov. Anžin Franc, za njegovega namestnika pa tov. Mlakar Marjan. S. Mežnar S sej skupščin 28. decembra 1979 je bila skupna seja vseh delegacij in sicer delegacij zbora združenega dela in delegacij SIS. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o prispevnih stopnjah za financiranje dejavnosti SIS za leto 1980. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine Domžale, ki niso sprejele aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS druž- benih dejavnosti v občini za obdobje 1976-1980 za leto 1980- bodo prispevale za uresničitev programa dejavnosti teh skupnosti za čas od j. 1. do 31. 12. 1980 sredstva kot je navedeno v 3. do 10. členu tega odloka. Prav tako veljajo prispevne stopnje za zavezance, ki z osebnim delom ali lastnimi sredstvi opravljajo samostojno gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. SIS Skupnost otroškega varstva Občinska izobraževalna skupnost Občinske kulturne skupnosti Temeljna teles. kult. skupnost Ob. skup. slocdalnega var. Občinska zdravstv. skup. SIS za vairst. pred požarom Skupnost za zaposlovanje Samoupr. stanovanj. Skupnost Izgradnja spremljajočih objektov Komunalni objekti Prispevna stopnja od bruto OD Prispevna stopnja od dohodka na osnovi bruto OD Prispevne stopnje v letu 1979 3,44 o/0 3,47 4,63 4,61 0,81 0,77 0,36 0,30 0,81 0,81 7,08 1,56 7,08-149 0,30 0,30 0,23 0,25 6,00 6,00 1,00 1,00 1,00 1,00 Delovni program mladine^za leto 1980 Prehod v novo leto spremlja mnogo priprav za delo družbeno-poJiitionih organizacij in tako tudi naše osnovne organizaoije ZSMS. Potrebno je sestaviti delovni program po mesecih, kar pa nikakor ni lahka stvar, če pomislimo, da je struktura članstva v naši osnovni organizaciji dokaj različna. S svojo dejavnostjo naj bi stremeli za tem, da kar najbolj zadovoljimo vse člane. Vsak posameznik naj bi tu našel vsaj nekaj, kar ga zanima, pa naj bo to na področju kulture, idejnopolitičnega delovanja, športa ter zabavne dejavnosti. Program dela naj bi bil čim bolj pester, vendar se je treba že pri sami sestavi zavedati, da ga ni potrebno samo sestaviti, temveč tudi izpeljati. Če se ozremo na preteklo leto, lahko ugotovimo, da je bilo veliko nalog izvedenih, nekaj pa na žalost ne. Težko je sedaj iskati vzroke za njihovo izpuščenost, vendar je vmes gotovo tudi nekaj naše krivde, ne pa le objektivni vzroM. Naša največja naloga v tem letu mora biti predvsem idejnopolitično delovanje, ki je bilo v preteklem /Vova rubrika V splošno-kadrovski sektor je prispelo naslednje vprašanje: »Koliko posojila se lahko dobi največ za individualno gradnjo?« Vprašanje nas je vzpodbudilo k razmišljanju, da bi v našem glasilu uvedli novo rubriko, kjer bi odgovarjali na vaša vprašana, bodisi pravne narave ali druga vprašanja, ki se nanašajo na delo v naši delovni organizaciji. Potrudili se bomo, da vam bomo na vaša vprašanja odgovorili po najbolj šib močeh, zato naj bodo tudi vprašanja čimbolj jasna. Zdaj pa k odgovoru na vprašanje: Točno določene meje, ki bi določala višino posojila ni, imamo pač več možnosti. Po našem Pravilniku o reševanju stanovanjskih Upokojitev Zaradi bolezni imamo tudi v naši delovni organizaciji čedalje več predčasnih upokojitev. Tako se je invalidsko upokojila tudi tov. Ivanka CERAR iiz Lukovice. Kar polnih 19 let je pomagala v Tosami ustvarjati dohodek ter si prizadevala za napredek in še bi rada delala. letu zapostavljeno. Vse člane osnovne organizacije moramo sproti Obveščati o notranjem kot tudi zunanjem političnem delovanju naše države, potrebna je podrobnejša obravnava delegatskega sistema in seveda je potrebno nekaj reči tudi o delu samega predsedstva in vseh njegovih komisij. Vse prepogosto ugotavljamo, da mlade zanima bolj zabavna stran dejavnost mladinske organizaoije, morda še šport, potem pa zanimanje počasi upada. Če hočemo biti uspešna osnovna organizacija, se moramo vsi, ne le člani predsedstva, zavzeti za dosledno izvajanje programa, da bomo ob koncu leta lahko ugotovili, da smo bili uspešni in aktivni. Ker je samokritika vedno dobrodošla, bi rada opozorila vse člane predsedstva na večjo udeležbo na vseh naših sestankih, kajti v preteklem letu, je bila le-ta zelo slaba. Vedeti moramo, da smo s tem, ko smo izvoljeni v predsedstvo, dobili priznanje in zaupanje ostalih članov, katerih nikakor ne smemo razočarati. Graiš S. potreb delavcev se lahko odobri kredit delavcu v višini 40 % predračunske vrednosti stanovanjske hiše. To pomeni, da vsota vseh kreditov, ki jih delavec dobi za individualno gradnjo, ne sme preseči 40 % predračunske vrednosti. Delavec mora zagotoviti najmanj 20 % lastne udeležbe od predračunske vrednosti stanovanjske hiše. To pride v poštev zlasti v primerih, če sta v Tosami zaposlena oba zakonca — prosilca. Tretja varianta, po kateri se lahko^ določi najvišji možni kredit, je čas vračanja odobrenega posojila (20 let). Posojilo je lahko tako veliko, da ga bo delavec lahko vrnil v določenem času, mesečni obrok odplačevanja vseh prejetih po-sojil pa ne sme presegati 1/3 osebnega ^ dohodka in ne more biti manjši od mesečne najemnine pripadajočega osnovnega standarda. Prvo leto je delala v konfekciji pri avtomatu za zavijanje ovojev. Pravi, da je najraje delala pri stroju. Zato ni čudno, da se je kmalu znašla v pripravljalnici, kjer je ni motil ropot strojev, ampak je tam delala do upokojitve. Ko je doživela prometno nesrečo, jo je bilo najbolj strah, če ne bi mogla več hoditi v tovarno. Zato tudi sedaj ni navdušena nad upokojitvijo. Ne more si predstavljati, da ne bo več vsakodnevno med sodelavkami. Zdi se ji, kot da se bo doma čas kar ustavil, ne bo več mogla potožiti svojih tegob ali se posvetiti s svojimi sodelavkami. Nekaj ji bo manjkalo. Toda bolezen je le močnejša in Ivanka bo .poleti rada v svojem vrtičku gojila zelenjavo in rože ter se razveselila ali malo pojezila nad svojo hčerko, ki obiskuje gimnazijo v Kamniku. Želimo ji čim več zdravja in da bi doma preživljala zadovoljne in srečne ure. V spomin Zopet je smrt posegla v vrste naših upokojenk. Prejšnji mesec smo se v Dobu poslovili od 74 letne FRANCKE BLATNIK. Tovarišica Francka je delala v Tosami kot ročna snovalka v tkalnici ovojev od 1936. do 1955. lep' Bila je v tovarni v najtežjih letih. Vseskozi so jo bolele krivice in za; tiranja. Zato se je vedno v tovarni pridružila stavkajočim delavcem, ki so se borili za pravice in boljše delovne pogoje. Vsled tega je bila mnogokrat odpuščena. Bila je brez dela, čeprav je morala skrbeti za otroke. Tudi na terenu je v času okupacije pomagala našim borcem. Ničesar ni zahtevala za svoje delo, ker je smatrala, da je to njena dolžnost, ker je zavedna Slovenka. Vse življenje so jo odlikovali iskrenost, poštenje in delavnost. Bolezen le redkemu prizanese, la_ko .tudi ni tovarišici ANI ARME-od katere smo se morali že ta-Ko kmalu posloviti. Se ko je delala v Ljubljani v >oaturnusu« se je že vključila v apredno delavsko gibanje, kjer je delala s tov. Pepco Kardelj in Lu-t?n. Leskoškom. Zato je seveda koj^ poprijela za delo tudi, ko je n'J*? domovino vkorakal sovraž-_ k- Ves čas med vojno je aktivno sodelovala v OF.. r , .ri nas je delala v oddelku kon-in^je 16 let. Bila je prizadevna dobra sodelavlka ter aktivna na ^'H^oeno političnem področju. V P djetju je sodelovala pri sindiika-^ ’ ^vezi komunistov in pri Zvezi reev. Zelo rada je pomagala tudi “ . terenu, predvsem pri Društvu "'.jateljev mladine v Domžalah, in . din bo ostal v sodelavcih lep n trajen spomin. - • - ... X. ©k hiteč skozi množico Iju-hiteč skozi življenje, mimo živ-len.)a soljudi. Gledamo se, dotika-niprda najdemo tudi čustveni J~k. Tega navadno ne. Tako hiti-'A skozi življenje ne zavedajoč se IvJ-lddi, nevedoč kakšne stiske jih jsiepajo, velikokrat tudi zato, ker . PreiProsto ne znamo p>oglobiti v M>oioveka. lil lN^erazumAiiva stiska, nedojem-t v obup, za -katerega je vedel le rt?1’ '*e Strgal iz maše sredine sodelavca FRANCA SKRLEPA. Srce Jugovo je obstalo za vse njegove * ‘'{atelje in sodelavce, srce je ob-atp tudi zanij samega, ča lczJto ie bilo slovo od mladeni • težko slovo na njegovi zadnji 'Pati- Tudi dan je bil turoben -im val’ *0t: i*' tudi narava sočustvo- snr Z- v:SQm,i nami, ki smo ga Osti 113 njegov zadnji dom. fant Pa. bo spomin nanj ket na ‘nta, ki se ni ustrašil acetata, vreč mavca, ni se bal dela. Težko je govorili o njegovem orninu ker vidimo, da smo ga premalo poznali. Živel in delal je v našem kolektivu v skladišču surovin, videvali smo ga vsak dan. Obkrožen o dvseh sodelavcev je nemara ostajal sam. Sam s svojimi željami, hotenji, upi on tudi problemi. Tako pa je zdaj zapravljeno mlado življenje, življenje, ki se je iz popka razvilo v obetaven ovet. Ne povrnemo ga več, ostane le spomin na SOBOTKA, kakršen je bil njegov šaljiv vzdevek katere imajo vsi v skladišču. Torej FRANCI, vsi tvoji sodelavci te bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Spomin kakršnega si zaslužiš, toda vedi, s tvojim odhodom je odšlo tudi nekaj našega. Praznina ostaja in to praznino naj zapolni svetal spomin nate. Tvoji sodelavci ZAHVALE Ob boleči in prerani izgubi dragega očeta, se vsem -sodelavkam in sodelavcem v mikalmici najtopleje zahvaljujeva za darovano cvetje, izraze sožalja in denarno pomoč. Obenem se zahvaljujeva tudi sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Vsem iskrena hvala. Marija Premaže in Pavla Lavrinc Ob nenadni izgubi mojega dobrega i-n Skrbnega očeta LUKNAR FRANCA se najtopleje zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem obeh konfekcij An sindikalni organizaciji za izkazano pomoč. hvaležna Marija Rahne Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice za lepo cvetje za nesebično denarno pomoč, za sooustvo vanje, izrečeno sožalje, ter vsem ki ste mi stali ob strani. Še enkrat vsem iskrena hvala! žena Tončka Gorjup Ob izgubi moje drage tete Frančiške BLATNIK se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaoijd ter finančnemu sektorju za darovano cvetje. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in izrekli sožalje. Marija Juvan Ob nenadni izgubi mojega dragega očeta, se vsem svojim sodelavkam An sodelavcem, ki so sočustvovali z menoj -m.i izrekli tolažilne besede ter nudili denarno pomoč, najiskreneje zahvaljujem. Novak Kristina Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi mojega dragega očeta, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka tkalnice širokih tkanin in tkalnice ovojev naj topleje zahvaij-u-jem za denarno pomoč, sočustvovanje z menoj, posebno pa tistim, -ki ste bili prisotni na pogrebu. Iskrena zahvala tudi .sindikalni organizaciji za pomoč. Milena Markovič Vsem sodelavkam -in sodelavcem iz sanitetne konfekcije in belilnice se ob prerani smrti najine hčerke iskreno zahvaljujeva za denarno pomoč An izraze sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Tudi sindikalni organizaciji se zahvaljujemo za denarno pomoč. Julka in Lojze Gaberšek Ob strniti moje mame se najlepše zahvaljujem vsem, ki so se je -kakor koli spomnili. Posebna zahvala je namenjena sodelavcem za tolažilne besede in venec, kakor tudi vsem tistim, ki so jo spremili ali so imeli ta namen na njeni zadnji poti. Jože Podpeskar Ob odhodu v pokoj se naj-prisrč-neje zahvaljujem svojim sodelavkam za izkazano pozornost. Še enkrat hvala za vse, v mislih se vas bom velikokrat spominjala. Vidrgar Marija Pri zahvali Jožeta Cerarja, v zadnji -številki TOSAME, je nastala napaka in sicer je pravilno Francka Cerar in ne Ivan/ka, kot 'je bilo napisano. g Št. 1 — januar 1980 Osebne vesti ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO OD 12. 1. DO 11. 2. 1980 TOZD SANITETA Otroška konfekcija 4. 2. Cvjetinoviič Joža, 4. 2. Gaberšek Marija, 2. 2. Klopčič Nada, 17. 1. Kotnik Metka, 5. 2. Marolt Marta, 7. 2. Urbanija Eranaka, 16. 1. Vrečar Slavka Sanitetna konfekcija 20. 1. Bratun Pavla, 30. 1. Brinovec Majda, 28. 1. Cerar Angelca, 26. 1. Furlan Marjeta, 25. 1. Hribar Pavla, 16. 1. Keržan Marta, 25. 1. Klopčič Ivanka, 18. 1. Kamenšek Marjeta, 28. 1. Korant Draga, 16. 1. Novak Joži, 14. 1. Palisika Tončka, 9. 2. Prašnikar Midi, 27. 1. Ručigaj Ani, 14. 1. Rems Marjana, 30. 1. Razfeor-šek Dani, 17. 1. Toman Olga, 28. 1. Žavbi Zvone, 1. 2. Rahne Mimi Mikalnica 9. 2. Dolenc Viljem, 15. 1. Gorjup Tončka, 16. 1. Habjanič Minka, 7. 2. Iglič Pavla, 19. 1. Luthar Nežka, 24. 1. Lavrinc Pavla, 27. 1. Morela Ivanka, 13. 1. Malin Tanja, 29. 1. Pavlič Martina, 12. 1. Pavli Slavka, 21. 1. Kos Dorica, 31. 1. Pirnat Dušan Tkalnica ovojev 6. 2. Sever Tilka, 9. 2. Cerar Francka, 17. 1. Klemenc Tončka, 28. 1. .Jazbec Marija, 25. 1. Vrtar Joži, 25. 1. Klopčič Ivanka, 24. 1. Birk Francka, 12. 1. Pirc Marija Avtomatska tkalnica 13. 1. Orehek Tatjana Pripravljalnica 26. 1. Osolin Marinka, 17. 1. Miketič Mira, 25. 1. Vrhovnik Pavla Vlaknovinski oddelek 7. 2. Orehek Marjan TOZD FILTRI 16. 1. Pervinšdk Tone, 25. 1. Urankar Franc, 31. 1. Zamik Anton, 22. 1. Volkar Pavla DSSS Pomožni obrati 7. 2. Bemot Janez, 14. 1. Križnar Peter Uprava 18. 1. Arnuš Franc, 1. 2. Cerar Anton, 2. 2. Hribar Joži, 23. 1. Hribar Tončka, 7. 2. Kralj Tončka, 6. 2. Peterka Tinca, 28. 1. Podboršek Polona, 1. 2. Siard Gabrijela, 9. 2. Urbanija Marija, 17. 1. Strmšek Tanka Komerciala 12. 1. Berdajs Srečo, 24. 1. Drolc Ivan, 18. 1. Grujič Peter, 3. 2. Jere-tima Marica, 15. 1. Jerman Gverino, 2. 2. Kerč Francka, 31. 1. Lokvenec Vasilka, 29. 1. Poljanšek Joži, 18. 1. Urbanija Martina, 18. 1. Vodnik Vencelj, 1. 2. Krašovec Franc PRIŠLA V DELOVNO ORGANIZACIJO: — RAČIČ Sonja — otroška konfekcija ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE: — Avbelj Kristina — inv. upokojena — Cerar Ivanka — inv. upokojena — Škrlep Franc — umrl — Kušar Franc — JLA — Šraj Peter — sporazumno — Premože Marija — sporazumno — Sušnik Marija — sporazumno — Kolenc Fani — sporazumno RODILI SO SE: — Dimc Mariji — sin — Kunstelj Darinki — sin — Repac Marjani — sin POROČILI SO SE: — Tomažič Stane — Jazbec Olga — TOMAŽIČ — Grilj Dragica — Klančar Tine OBVESTILO IZ KADROVSKE SLUŽBE Kadrovska služba je uvedla novost v svojem delu in sicer: Uradne ure bodo od 21. 1. 1980 dalje od 13. ure do 14. ure. V tem času bomo potrjevali zdravstvene izkaznice, sprejemali kreditne pole dn izdajali razna potrdila. Kreditne pole in potrdila stranke dobe naslednji dan v času uradnih ur. Ta ukrep je nujen zaradi narave dela v kadrovski službi. Prosim, da to novost sprejmete z razumevanjem dn se držite predpisanega časa. ZAMUDNIKI V DECEMBRU 1979 V zadnjem mesecu leta 1979 sla dvakrat ali večkrat zamudila na delo: 1. Janez PIŽMOHT: 7., 12. in 13. 12. 2. Jože ROŽIČ: 7. in 13. 12. O LU Dopisujte v naše glasilo Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Tože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papirkonfekcija Krško