384 ■ Proteus 83/8 • April 2021 385Projekt Mesečina • Naše neboNaše nebo • Projekt Mesečina Luna, nam najbližji naravni nebesni objekt, je bila v zadnjih desetletjih dokaj zanemar- jena, kar je posledica predvsem znanstvene nezanimivosti in težke dostopnosti. Zato znanstveniki večinoma niso uspeli upravičiti dragih odprav nanjo. Vse to se v zadnjem času hitro spreminja, saj Luna postaja vedno bolj komercialno zanimiva kot cilj »vesolj- skega turizma«. Posledica tega je, da bomo na Luno v naslednjih desetletjih poslali ve- liko različnih odprav. Posebej zanimiv je program Artemis, v okviru katerega želijo Združene države Amerike ponovno posla- ti človeka na Luno ter tam postaviti stalno postajo. Vse te odprave bodo morale imeti z Ze- mljo učinkovito komunikacijo. Zato se je Evropska vesoljska agencija (European Spa- ce Agency, ESA) odločila preučiti možnost postavitve stalne telekomunikacijske mreže. Projekt so poimenovali Moonlight (Meseči- na). V okviru tega projekta naj bi preučili tako tehnične kot poslovne strani takšne komunikacijske mreže. Projekt Mesečina ja dobil letos maja dodatni zagon. Evropska vesoljska agencija je podpisala pogodbi z dvema podjetjema, ki bosta vsako zase vo- dili konzorcija zasebnih in javnih ustanov. Prvo podjetje je manjše podjetje Surrey Sa- tellite Technology Limited (SSTL) iz Zdru- ženega kraljestva, ki se ukvarja izključno z vesoljsko tehnologijo. Drugo podjetje pa je evropski telekomunikacijski velikan Telespa- zio. Vsako od teh dveh podjetij bo preučilo vse vidike lunarne telekomunikacijske mreže ter na koncu rešitev tudi uresničilo. Pri tem ima SSTL nekaj prednosti, saj pod njegovim okriljem že poteka poskusni projekt Lunar Pathfinder (Lunarni stezosledec), katerega cilj je v Lunino orbito poslati telekomunikacij- ski satelit. Lunarni stezosledec sestavlja en telekomuni- kacijski satelit, ki bo ostajal v stacionarni orbiti okoli Lune. Satelit bo »nameščen« pod Luninim južnim tečajem in bo ves čas povezan z Zemljo. Na žalost ne bo omogo- čal komunikacije z vseh predelov Lune, saj je to nemogoče izvesti z zgolj enim sateli- Projekt Mesečina Mirko Kokole Konceptualna porazdelitev lunarnega telekomunikacijskega sistema, ki ga bodo preučili v sklopu projekta Mesečina. Sestavljen bo iz najmanj treh glavnih satelitov in nekaj rezervnih. Ta mreža satelitov bo omogočala neprekinjeno povezavo tako na Luni kot z Zemljo. Služila pa bo tudi za navigacijo tako na Luninem površju kot manjših satelitov. Vir: ESA/SSTL. Logo projekta Mesečina. Vir: ESA. Nebo v juliju. Datum: 15. 7. 2021. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. 384 ■ Proteus 83/8 • April 2021 385Projekt Mesečina • Naše neboNaše nebo • Projekt Mesečina Luna, nam najbližji naravni nebesni objekt, je bila v zadnjih desetletjih dokaj zanemar- jena, kar je posledica predvsem znanstvene nezanimivosti in težke dostopnosti. Zato znanstveniki večinoma niso uspeli upravičiti dragih odprav nanjo. Vse to se v zadnjem času hitro spreminja, saj Luna postaja vedno bolj komercialno zanimiva kot cilj »vesolj- skega turizma«. Posledica tega je, da bomo na Luno v naslednjih desetletjih poslali ve- liko različnih odprav. Posebej zanimiv je program Artemis, v okviru katerega želijo Združene države Amerike ponovno posla- ti človeka na Luno ter tam postaviti stalno postajo. Vse te odprave bodo morale imeti z Ze- mljo učinkovito komunikacijo. Zato se je Evropska vesoljska agencija (European Spa- ce Agency, ESA) odločila preučiti možnost postavitve stalne telekomunikacijske mreže. Projekt so poimenovali Moonlight (Meseči- na). V okviru tega projekta naj bi preučili tako tehnične kot poslovne strani takšne komunikacijske mreže. Projekt Mesečina ja dobil letos maja dodatni zagon. Evropska vesoljska agencija je podpisala pogodbi z dvema podjetjema, ki bosta vsako zase vo- dili konzorcija zasebnih in javnih ustanov. Prvo podjetje je manjše podjetje Surrey Sa- tellite Technology Limited (SSTL) iz Zdru- ženega kraljestva, ki se ukvarja izključno z vesoljsko tehnologijo. Drugo podjetje pa je evropski telekomunikacijski velikan Telespa- zio. Vsako od teh dveh podjetij bo preučilo vse vidike lunarne telekomunikacijske mreže ter na koncu rešitev tudi uresničilo. Pri tem ima SSTL nekaj prednosti, saj pod njegovim okriljem že poteka poskusni projekt Lunar Pathfinder (Lunarni stezosledec), katerega cilj je v Lunino orbito poslati telekomunikacij- ski satelit. Lunarni stezosledec sestavlja en telekomuni- kacijski satelit, ki bo ostajal v stacionarni orbiti okoli Lune. Satelit bo »nameščen« pod Luninim južnim tečajem in bo ves čas povezan z Zemljo. Na žalost ne bo omogo- čal komunikacije z vseh predelov Lune, saj je to nemogoče izvesti z zgolj enim sateli- Projekt Mesečina Mirko Kokole Konceptualna porazdelitev lunarnega telekomunikacijskega sistema, ki ga bodo preučili v sklopu projekta Mesečina. Sestavljen bo iz najmanj treh glavnih satelitov in nekaj rezervnih. Ta mreža satelitov bo omogočala neprekinjeno povezavo tako na Luni kot z Zemljo. Služila pa bo tudi za navigacijo tako na Luninem površju kot manjših satelitov. Vir: ESA/SSTL. Logo projekta Mesečina. Vir: ESA. Nebo v juliju. Datum: 15. 7. 2021. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. 386 ■ Proteus 83/8 • April 2021 387Projekt Mesečina • Naše neboNaše nebo • Projekt Mesečina tom, vseeno pa bo »pokril« predvsem tiste predele Lune, ki so trenutno najbolj zani- mivi. Lunarni stezosledec bo začel delovati predvidoma leta 2024 in ne bo samo pre- izkus tehnologije, ampak bo resnično slu- žil kot telekomunikacijska povezava med Zemljo in Luno vse do približno leta 2030, ko naj bi počasi vzpostavili Mesečino, ki bo sestavljena iz vsaj treh satelitov. Odgovor, zakaj potrebujemo telekomunika- cijsko mrežo tudi na Luni, je seveda očiten. Danes si tako rekoč ne moremo predstavljati sveta brez takojšnjih informacij ter možno- sti satelitske navigacije. Ko bo taka mreža vzpostavljena tudi na Luni, bomo lahko preučevali kateri koli predel Lune, tudi ti- stega, ki je vedno obrnjen proč od Zemlje. Mrežo bomo lahko uporabili tudi za daljin- sko vodenje sond, in to tudi v skoraj real- nem času. Telekomunikacijska mreža, kot so si jo zamislili s projektom Mesečina, pa bo imela še eno veliko prednost: mrežo bo vodilo eno podjetje, ki se bo ukvarjalo iz- ključno z njeno postavitvijo in vzdrževanjem in bo svoje usluge ponujalo vsem zainteresi- ranim uporabnikom. Ta način bo bistveno pocenil možne odprave na Luno, saj se upo- rabnikom ne bo več treba ukvarjati, kako podatke, ki so jih pridobili na Luni, poslati nazaj na Zemljo. Tako bodo telekomunika- cije standardizirane, kar bo tudi tehnološko bistveno pocenilo odprave na Luno. Tako bo morda tudi Sloveniji kdaj uspelo izdelati kakšen manjši robotski voziček ali pa satelit, ki bo preučeval Lunino površje. Upodobitev prihodnjih dejavnosti na Luni. Vir: https://www.esa.int/ESA_Multimedia/ Images/2019/07/Artist_impression_of_prospection_ activities_in_a_Moon_Base#.YQZ5kcP90U8.link. 386 ■ Proteus 83/8 • April 2021 387Projekt Mesečina • Naše neboNaše nebo • Projekt Mesečina tom, vseeno pa bo »pokril« predvsem tiste predele Lune, ki so trenutno najbolj zani- mivi. Lunarni stezosledec bo začel delovati predvidoma leta 2024 in ne bo samo pre- izkus tehnologije, ampak bo resnično slu- žil kot telekomunikacijska povezava med Zemljo in Luno vse do približno leta 2030, ko naj bi počasi vzpostavili Mesečino, ki bo sestavljena iz vsaj treh satelitov. Odgovor, zakaj potrebujemo telekomunika- cijsko mrežo tudi na Luni, je seveda očiten. Danes si tako rekoč ne moremo predstavljati sveta brez takojšnjih informacij ter možno- sti satelitske navigacije. Ko bo taka mreža vzpostavljena tudi na Luni, bomo lahko preučevali kateri koli predel Lune, tudi ti- stega, ki je vedno obrnjen proč od Zemlje. Mrežo bomo lahko uporabili tudi za daljin- sko vodenje sond, in to tudi v skoraj real- nem času. Telekomunikacijska mreža, kot so si jo zamislili s projektom Mesečina, pa bo imela še eno veliko prednost: mrežo bo vodilo eno podjetje, ki se bo ukvarjalo iz- ključno z njeno postavitvijo in vzdrževanjem in bo svoje usluge ponujalo vsem zainteresi- ranim uporabnikom. Ta način bo bistveno pocenil možne odprave na Luno, saj se upo- rabnikom ne bo več treba ukvarjati, kako podatke, ki so jih pridobili na Luni, poslati nazaj na Zemljo. Tako bodo telekomunika- cije standardizirane, kar bo tudi tehnološko bistveno pocenilo odprave na Luno. Tako bo morda tudi Sloveniji kdaj uspelo izdelati kakšen manjši robotski voziček ali pa satelit, ki bo preučeval Lunino površje. Upodobitev prihodnjih dejavnosti na Luni. Vir: https://www.esa.int/ESA_Multimedia/ Images/2019/07/Artist_impression_of_prospection_ activities_in_a_Moon_Base#.YQZ5kcP90U8.link.