Dijaki Prešerna na Norveško preučevat podnebne spremembe i ' : '_--t._ Trst film festival: srečanje z makedonskim režiserjem Milčom Mančevskim / 12 Z evropskim denarjem do boljših povezav na relaciji Štandrež-Vrtojba Zaradi konkurence slovenskih črpalk država ob 240 milijonov Primorski Posamezne koristi in skupno dobro Martin Brecelj »Tehnična« vlada Maria Mon-tija je včeraj sprejela sveženj ukrepov za liberalizacijo kopice služb in poklicev, od distribucije plina in pogonskega goriva do poslovanja lekarn in notarjev. V novejši italijanski zgodovini je to eden najobsežnejših poskusov za omejitev monopolov, kartelov, cehovskih pregrad in rentnih pozicij, ki vse bolj dušijo državo in pomembno prispevajo k njenemu nazadovanju na svetovnih lestvicah razvitosti. Včeraj sprejeti ukrepi bi namreč morali pospeševati lojalno konkurenco, ki je ključnega pomena za odprto tržno gospodarstvo. To je namreč tisti skrivni motor, ki potrošnikom zagotavlja večjo izbiro ter s tem cenejše in kvalitetnejše blago, pa tudi pospešuje tehnološke ter druge inovacije v proizvodnji in vsem, kar proizvodnjo omogoča. Skratka, lojalna konkurenca je duša gospodarskega razvoja. In ne gre le za vprašanje ekonomske uspešnosti, gre tudi za vprašanje pravičnosti. Liberalizacija pomeni namreč odpravljanje privilegijev in torej uveljavljanje večje enakopravnosti. A če je vse to res, zakaj je bilo treba čakati na »tehnično« vlado, da se je tega lotila? Kako je mogoče, da se s temi izzivi niso odločneje spopadle »politične« vlade, ki so si v zadnjih desetletjih sledile, pa naj bo z desno- ali levo-sredinskim predznakom? Liberalizacija vsekakor ni preprosto podjetje. Gotovo se ne reducira na odpravljanje pravil tja v en dan, kot menijo zagovorniki deregulacije. Lojalna konkurenca namreč ni isto kot divja konkurenca, ld praviloma celo veča neenakopravnost. Liberalizacija prav tako ne sovpada s privatizacijo, saj privatni monopol prav tako duši lojalno konkurenco kot javni. Ne nazadnje pa liberalizacija zahteva odpravljanje ustaljenih navad in privilegijev, kar je boleče početje. Za vse to je potrebna vlada, ki se zna dvigniti nad posameznimi kratkoročnimi koristmi in zasledovati dolgoročno skupno dobro. »Politične« vlade večkrat tega ne zmorejo, saj so izraz strank, ki pogosto zastopajo le delne koristi, časovni domet njihovega delovanja pa praviloma ne sega prek prvih naslednjih volitev. Nekateri politični misleci so v tem videvali celo neodpravljivo šibko točko demokracije, od Platona, ki je učil, da morajo državi vladati filozofi, do Rousseauja, ki se je zavzemal za nekakšno »volilno aristokracijo«. Takšne kritike bi seveda morali upoštevati pri določanju pravil demokratičnega političnega življenja. Sicer pa ne bi smeli spregledati, da so »tehnične« vlade resda izredne, a niso zato nič manj od »političnih« zakoniti otroci naše demokracije. dnevnik SOBOTA, 21. JANUARJA 2012 Št. 17(20.340) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Na včerajšnji skoraj osemurni seji, kljub protestom zaposlenih v prizadetih sektrojih Vlada odobrila odlok za liberalizacijo gospodarstva Prihodnji teden ukrepi za poenostavitev birokracije - Podpora vladnih strank tržaška občina - Zaradi prekomernega onesnaženja zraka Trst, omejitev prometa Mestno središče zaprto za promet med 16. in 19. uro - Jutri tudi od 9.30 do 12.30 TRST - Tržaški mestni redarji bodo imeli danes popoldne polne roke dela z urejanjem prometa v mestu. Občinska uprava je namreč zaradi prekomernega onesnaženja zraka odredilo zaprtje mestnega središča za promet. Središče bo zaprto od 16. do 19. ure, jutri pa od 9.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure. Prepoved ne velja za vozila z oznako euro 5 in euro 4 ter za motorna kolesa z oznako euro 3 in euro 2, v središče pa bo dovoljen do- stop tudi vozilom z najmanj tremi potniki. Prepoved bo veljala, dokler se ne bo onesnaženje zraka zdrknilo pod dovoljeno stopnjo. Na 7. strani RIM - Vlada premierja Maria Mon-tija je včeraj na skoraj osem ur trajajoči seji sprejela odlok s paketom ukrepov za liberalizacijo gospodarstva, ki je med zaposlenimi v sektorjih, na katere se nanašajo ukrepi, sprožil ostre proteste. Monti je na novinarski konferenci poudaril, da so rast gospodarstva desetletja ovirali nezadostna konkurenca, slaba infrastrukture in zapletena birokracija. Prav odpravi teh ovir je namenjen sprejeti odlok, ki se nanaša na konkurenco in infrastrukturo, prihodnji teden pa bodo sprejeli še ukrepe za poenostavitev birokracije. Stranke, ki vlado podpirajo, so dekret v glavnem pozitivno ocenile. Na 5. strani Ansas: Za sporne sezname občin kriv informatski črv! Na 3. strani Za razvoj FJK iz Rima 160 milijonov evrov Na 4. strani Železarna: K rešitvi mora prispevati Rim Na 6. strani Mirano Sancin o vlogi znanstvenih parkov Na 6. strani V Gorici lani porast števila prebivalcev Na 14. strani V objektih na goriški meji najemnikov ne bo Na 16. strani afganistan Francija zagrozila z umikom PARIZ - Francija je - potem ko je afganistanski vojak ubil štiri francoske - prekinila vse operacije urjenja in pomoči v bojnih operacijah v Afganistanu, je sporočil francoski predsednik Nicolas Sarkozy. "Ne morem dopustiti, da bi afganistanski vojaki streljali na francoske vojake," je dejal Sarkozy in napovedal celo možnost predčasnega umika. "Od zdaj naprej so prekinjene vse operacije urjenja in pomoči v bojnih operacijah," je povedal Sarkozy. Kot je še dejal, obstaja tudi možnost predčasnega umika francoskih vojakov iz Afganistana. Na 13. strani slovenija - Koalicijska pogajanja Desnosredinska koalicija vse bliže LJUBLJANA - Koalicijskim pogajanjem med SDS, Listo Virant, SLS in NSi se je včeraj pridružil tudi DeSUS. Ob tem so v koalicijsko pogodbo že zapisali, da bo to koalicija za izhod iz krize, ki ne bo odpirala ideoloških tem. Predsedniki omenjenih strank ocenjujejo, da pogajanja potekajo dobro. Včeraj so pogajanja potekala ves dan, v medijih pa je začela krožiti tudi neuradna razdelitev ministrskih mest. Po tej razdelitvi naj bi Erjavec prevzel zunanje ministrstvo, medtem ko se Ljudmilo Novak omenja kot ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po neuradni razdelitvi naj bi SDS dobila štiri ministrska mesta, DeSUS dve, Lista Virant dve in predsednika DZ, SLS in NSi pa tudi po dve. Pristojni organi posameznih strank naj bi o vstopu v desnosredin-sko koalicijo povečini odločali v torek, torej dan pred iztekom roka, do katerega lahko v drugem krogu poleg predsednika republike predlog kandidature za mandatarja vložita tudi skupina najmanj desetih poslancev ali pa poslanska skupina. Predsednik SDS Janez Janša je že napovedal, da bo za mandatarja kandidiral le, če se bo pod ta predlog podpisalo 50 poslancev. Na 2. strani simr sport POPUSTI -30K ■40% ■50% Dunajsko c«slo 31, OPČINC 040 813193 15 2 8 Če trtek, 19. januarja 2012 ALPE-JADRAN / slovenija - Intenzivna pogajanja med SDS, Listo Virant, SLS, NSi in DeSUS-om Koalicija desnosredinskih strank postaja vedno bolj verjetna V medijih že kroži neuradna razdelitev ministrskih mest - Odločitev strank v torek LJUBLJANA - Koalicijskim pogajanjem med SDS, Listo Virant, SLS in NSi se je včeraj pridružil tudi DeSUS. Ob tem so v koalicijsko pogodbo že zapisali, da bo to koalicija za izhod iz krize, ki ne bo odpirala ideoloških tem. Predsedniki omenjenih strank ocenjujejo, da pogajanja potekajo dobro. Še pred začetkom pogajanj je zjutraj zasedala pogajalska skupina stranke DeSUS, nato pa so se njeni predstavniki sestali z vodstvom SDS. Erjavec je po sestanku povedal, da bo desnosredinska koalicija, če bo sklenjena, koalicija za izhod Slovenije iz krize. Erjavec pa je med drugim še povedal, da je DeSUS predstavnikom SDS predstavila nekatera izhodišča. V DeSUS se bodo po njegovih besedah zavzeli zlasti za spoštovanje načela ločitve Cerkve od države in vrednot NOB. Dejal je še, da DeSUS v koaliciji, ki bi odpirala ideološka vprašanja, ne bi sodelovala, da pa mu je Janša zagotovil, da ideoloških tem ne bodo odpirali. Da bo to koalicija za izhod iz krize, ki ne bo odpirala ideoloških tem, so po beza leto 2011 Jadranka Vrh ■ v* v Jermanac Osebnost Primorske PORTOROŽ - Osebnost Primorske za minulo leto je postala zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, ki je prejela tudi simbolno nagrado Zlato jabolko. Vrh Jermančičevo so bralci, gledalci in poslušalci primorskih medijev nagradili za njeno aktivnost v boju proti raku. Slovesnost v portoroškem Avditoriju so popestrili glasbeniki in igralci. Jadranka Vrh Jermančič v izolski bolnišnici kot specialistka ci-topatologinja v odvzetih vzorcih tkiv išče in prepoznava pojav rakavih celic. Hkrati je tudi predsednica Obalnega društva za boj proti raku, ki je eno najaktivnejših v državi. Skrbi za načrtno ozaveščanje prebivalstva o tej zahrbtni bolezni in pripravlja nize predavanj o zdravem načinu življenja. Vodi tudi skupino za samopomoč po operaciji raka na dojki in bdi nad akcijami za ozaveščanje mladih, so zapisali prireditelji akcije Osebnost Primorske. Nagrajenka je ob prevzemu nagrade poudarila, da pooseblja vse posameznike, ki so aktivni na področju boja proti raku, kot tudi vse, ki se borijo proti tej bolezni ali so raku podlegli. Že sedmo izvedbo Osebnost Primorske so pripravili Radio Koper, časnik Primorske novice in TV Koper Capodistria.Poslušalci Radia Koper, bralci Primorskih novic in gledalci TV Koper Capodistria so izbirali med 13 finalisti, ki so jih pred tem izbrali za osebnosti meseca in ki so na različne načine pozitivno zaznamovale življenje Primorske v lanskem letu. Vsak od finalistov je s svojim delom, etično držo in osebnostnim zgledom na svoj način potrjeval misel, da samo ideja ni dovolj. Z njo je treba nekaj narediti, jo spraviti v življenje. Za to pa je potreben pogum. Prav to Primorci in Primorke nagrajujejo, so zapisali prireditelji. Kot so navedli, so akcijo Primorci vzeli za svojo, saj je odziv bralcev, poslušalcev in gledalcev, ki glasujejo in izbirajo med izstopajočimi Primorci, presegel vsa pričakovanja. Med dobitniki nagrade Osebnost Primorske so se v minulih letih med drugimi zvrstili kirurg To-mislav Klokočovnik, onkolog Erik Brecelj in pisatelj Boris Pahor. sedah predsednika Liste Virant Gregorja Viranta tudi zapisali v koalicijo pogodbo. V medijih je včeraj tudi že zaokrožila možna neuradna razdelitev ministrskih resorjev, po kateri bi Erjavec dobil mesto ministra za zunanje zadeve. DeSUS bi dobil tudi ministrstvo za zdravje, vodil bi ga Tomaž Gantar. SDS bi prevzela ministrstvo za iz-obraže vanje, kulturo in znanost (Milan Zver), ministrstvo za infrastrukturo in prostor (Andrej Šircelj), ministrstvo za notranje zadeve (Dragutin Mate) ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (Romana Tomc). Lista Virant bi prevzela ministrstvo za finance (Janez Šušteršič), ministrstvo za pravosodje in javno upravo (Jani Sor-šak). SLS bi pripadlo ministrstvo za gospodarstvo (Radovan Žerjav) ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje (Franc Bo-govič). NSi pa bi dobila ministrstvo za Slovence po svetu (Ljudmila Novak) in ministrstvo za obrambo (Aleš Hojs). Virant naj bi obdržal mesto predsednika DZ. Virant pravi, da so se na pogajanjih večinoma pogovarjali o uvodnih in temeljnih določbah koalicijske pogodbe in da so se doslej o vseh stvareh uskladili. Delovni osnutek koalicijske pogodbe se sicer bliža stotim stranem, vendar pa po besedah Viranta vsak stavek vzamejo zelo resno. Erjavec je po pogovorih povedal, da so pogajanja zelo podrobna in natančna, vendar pa do točk, povezanih s položajem upokojencev, še niso prišli. SD pa, kot kaže, v desnosredinsko koalicijo ne gre. Podpredsednik SD Patrick Vlačič je po včerajšnjem kolegiju stranke dejal, da jim politična presoja "ta trenutek narekuje, da v koalicijo, ki bi jo sestavljal predsednik SDS Janez Janša, ne gremo". O tem bodo sicer po njegovih besedah dokončno odločali organi stranke. Pristojni organi posameznih strank naj bi o vstopu v desnosredinsko koalicijo povečini odločali v torek, torej dan pred iztekom roka, do katerega lahko kvalificirani predlagatelji vložijo predlog kandidatur za mandatarja. Predlog kandidature lahko v drugem krogu poleg predsednika republike vložita tudi skupina najmanj desetih poslancev ali pa poslanska skupina. Predsednik SDS Janez Janša je že napovedal, da bo za mandatarja kandidiral le, če se bo pod ta predlog podpisalo 50 poslancev - torej poslanci vseh petih strank, ki se ta čas pogajajo. Poslanke in poslanci bodo o podpori kandidatu ali kandidatom odločali 28. januarja. (STA) Janez Janša je vse bližje podpori 50 poslancev, kar je pogoj, da sprejme kandidaturo za mandatarja arhiv L koper - Čezmejni projekt Know Us Cilj večja konkurenčnost malih in srednjih podjetij V projekt je vključenih 16 partnerjev iz Slovenije in Italije KOPER - S čezmejnim projektom Know Us, v katerega je vključenih 16 partnerjev iz Slovenije in Italije, nameravajo povečati in spodbuditi konkurenčnost malih in srednjih podjetij z vidika trajnostnega razvoja, je pojasnil direktor Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske (UIP) Matjaž Primc. Hkrati želijo s projektom za tovrstno delo usposobiti mlade strokovnjake z univerz ter prispevati k medsektorskemu in čezmejnemu povezovanju podjetij, ki so na globalnem trgu lahko konkurenčna le, če se med sabo povezujejo, je prepričan Primc. V projekt, ki je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz nacionalnih sredstev in ki so ga danes predstavili v prostorih Primorske gospodarske zbornice v Kopru, iz Slovenije poleg primorske zbornice in UIP sodelujejo še koprska fakulteta za management, Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem ter ljubljanska območna enota gospodarske zbornice. Vodilni partner na italijanski strani je dežela Veneto, sodelujejo pa tudi deželi Fur-lanija - Julijska krajina in Emilija - Ro-magna, univerze, trgovinske zbornice ter znanstveno-tehnološki parki. Znotraj projekta so se osredotočili na pet strateških sektorjev (gradbeništvo, lesna in pohištvena industrija, kmetijstvo, promet, turizem). Do zdaj so že "popisali" omenjene sektorje in pri tem dobili vpogled v stanje in probleme. Na podlagi teh analiz bodo v nadaljevanju razvili tudi metodologijo za spodbujanje konkurenčnosti, pojasnjuje Primc. Tako bodo v vsakem sektorju šli do inovativnih podjetij in poiskali po eno dobro poslovno prakso, h kateri bodo usmerjali še preostala podjetja. Istočasno bodo s t.i. inovacijsko šolo k sodelovanju privabili univerze. Njihovi podiplomski študenti bodo skupaj z mentorji tako reševali konkretne probleme, s katerimi se soočajo podjetja. Iz zagorskega parka morajo odstraniti kip Janeza Drnovška ZAGORJE - Zagorski župan Matjaž Švagan je prejel sodbo okrajnega sodišča o odstranitvi bronastega kipa Janeza Drnovška iz mestnega parka ter imena pokojnega predsednika Slovenije iz imena parka. Švagan je poudaril, da je bil občinski svet tisti, ki je sprejel odločitev o postavitvi kipa in o poimenovanju parka po nekdanjem predsedniku republike Janezu Drnovšku in tako se bo tudi odločil, ali se bodo pritožili na višje sodišče ali ne. Sodnik okrajnega sodišča v Trbovljah Gregor Špajzer je namreč v zadevi Ja-ša Drnovšek proti občini Zagorje razsodil v prid tožnika, ki je zahteval odstranitev kipa in črtanje imena, piše Delo na spletni strani. Šofer obremenil Ballamana TRST - Nekdanji predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Edouard Ballaman tudi včeraj ni dočakal sodbe. Kot je znano, je nekdanji predstavnik Severne lige obtožen nedovoljene uporabe službenega avtomobila. Včeraj so sodniki konec procesa še drugič preložili, potem ko je decembra iz dosjeja izginil zvočni posnetek enega izmed številnih zaslišanj. Včeraj pa je bil na vrsti Ballamanov nekdanji šofer Primo Vaccher, ki je zaprosil, da bi ga ponovno zaslišali. 24. oktobra se marsikatere podrobnosti ni spomnil, zaradi česar je bil osumljen lažnega pričevanja. Včeraj je popravil svojo verzijo in izjavil, da je Ballama-na s službenim avtom nekajkrat gotovo vozil na neinstitucionalne dogodke. Potrdil je, da je tedanjega predsednika deželnega sveta in njegovo zaročenko odpeljal na letališče, od koder sta odletela na poročno potovanje v Istanbul. Naslednja obravnava bo 1. marca. Zaradi smučarskih tekem || j« V# V V delno zaprtje smučišča na Žlebeh TRBIŽ - Zaradi smučarskih tekem bo od ponedeljka do petka zaprta smučarska proga Kanin, zato pa bodo lahko smučarji uživali na progah v zgornjem delu smučišča Na Žlebeh (Ne-vejsko sedlo). Gre za proge na območju Prevale in zavetišč Cai oziroma Gil-berti. Normalno bo delovala tudi ži-čniška povezava s slovenskimi smučišči na Kaninu. Zaradi delnega zaprtja, je Promotur znižal tudi ceno dnevne vozovnice od ponedeljka do petka na 22 evrov. Po besedah predsednika Promotura Stefana Mazzolinija so smučarska tekmovanja pomembna, saj poskrbijo za razpoznavnost Furla-nije-Julijske krajine v športnem svetu, poleg tega pa v nizki sezoni napolnijo tudi hotele, kjer potekajo tekme. slovenija - Mleka ne oddajajo več v predelavo, prej pa so ga prodajali v Italijo V mleku z ene od gorenjskih kmetij odkrili rakotvorne aflatoksine LJUBLJANA - Na dveh kmetijah, ki mlekarnam dostavljajo mleko svojih krav, so živali krmili s koruznim šrotom, v katerem so zasledili rakotvorne aflatoksine, so sporočili z veterinarske uprave. Pri prvem zbiralcu so sledi tega strupa že odkrili v mleku, začasno prepoved oddaje mleka pa ima tudi drug zbiralec, čeprav af-latoksinov v njihovem mleku niso našli. Na veterinarski upravi so pojasnili, da je mleko z najdenim aflatoksinom M1 izviralo s kmetije na Bledu, ki pa je to živilo prodajalo v Italijo. Na omenjeni kmetiji so že po najdbi konec prejšnjega tedna prenehali z oddajo mleka, ki gre v neškodljivo uničenje. Še istega dne so izvedli vzorčenje vseh sestavin obroka za krave molznice. Rezultati vzorcev sestavin obroka so pokazali, da je vsebnost aflatoksina B1 presežena v vzorcu koruznega šrota pri enem od slovenskih proizvajalcev krmil. Pristojni z veterinarske uprave so pri proizvajalcu takoj opravil pregled in ugotovili, da je isto serijo kontaminiranega koruznega šrota dobila še kmetija s kravami molznicami z območja Ljubljane. Tudi temu kmetijskemu gospodarstvu je veterinarska uprava odredila začasno prepoved oddaje mleka v javno potrošnjo. Vendar pa so na tej kmetiji z okolice Ljubljane mleko že oddali v mlekarno. Iz Ljubljanskih mlekarnah pa so včeraj sporočili, da je omenjena kmetija iz okolice Ljubljane ena od njihovih dobaviteljic mleka, zato so jih obvestili o možnosti prisotnosti aflatoksinov v surovem mleku. V Ljubljanskih mlekarnah so vzorec tega mleka poslali v laboratorij Nacionalnega veteranskega inštituta, njegovi izvidi pa kažejo, da aflatoksini v tem mleku niso prisotni. Hkrati so v Ljubljanskih mlekarnah začeli s predpisanim internim postopkom identifikacije poti spornega mleka in morebitnih izdelkov, ki bi lahko bili narejeni iz tega mleka. Včeraj popoldne so še spro-čili, da so rezultati analiz ovrgli tudi sum o prisotnosti aflatoksinov v analiziranih izdelkih in mleku. Na analizo so poslali mlečne izdelke, za katere je obstajal sum o vsebnosti aflatoksinov, zanje pa so sedaj ugotovili, da so varni za uživanje. (STA) Kot večkrat poudarjajo v reklamah, naj bi bilo mleko (arhivski ilustrativni posnetek) vir zdravja, vendar to gotovo ne velja za kontaminirano mleko z ene od blejskih kmetij, na kateri so krave krmili z okuženim koruznim šrotom / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 21. januarja 2012 3 zgrešeni seznami občin - Pojasnilo predstavnice italijanske šolske agencije Ansas Hrvaška Reka v Markah? Vsega je kriv ... informatski črv! Isti»krivec«tudi za prisotnost krajev iz Slovenije v pokrajinah Trst in Gorica TRST - Vključitev slovenskih in hrvaških krajev v okvir italijanskih pokrajin na spletni strani vsedržavne agencije za razvoj šolske avtonomije Ansas ima svojega krivca. Z imenom in priimkom ga je iztaknila referentka pri agenciji Ansas za izobraževanje šolnikov Margherita Di Stasio. Za »priključitev« hrvaške Reke pokrajini Fermo v Markah, Postojne in drugih slovenskih krajev pokrajini Trst ter Kobarida in drugih vasi slovenskega Posočja goriški pokrajini ni kriv nihče drug, kot ... infomatski bug, ali po naše - črv! Agencija Ansas (nekdanji zavod Indire) ima svoj sedež v Firencah. Od januarja 2010 ga vodi izredna komisarka Stefania Fuscagni. Včeraj je bila službeno v Rimu. Tudi generalni direktor Antonio Giunta La Spada je bil službeno v Rimu. Tako je na vprašanje, zakaj so bili slovenski in hrvaški kraji vključeni v sezname italijanskih pokrajin Fermo, Trst in Gorica, odgovorila referentka za izobraževanje šolnikov Di Stasio. Sprva sploh ni hotela verjeti, ko pa je na lastnem računalniku ugotovila to, kar so pred njo ugotovili številni zamejski šolniki in pred nekaj dnevi tudi osebje hrvaškega veleposlaništva v Rimu, je priznala, da gre očitno za napako. Na vprašanje, od kod napaka, je takoj pokazala na krivca: »Očitno se je zgodil kak informatski bug.« Kdaj? »Po vsej verjetnosti pred kratkim,« je odgovorila Di Stasio. To pa ne bo držalo. Kajti: Primorski dnevnik je že oktobra 2010 opozoril na napake v seznamih krajev tržaške in goriške pokrajine, ki jih je bil iztaknil profesor tehnologije na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini Miloš Jugovic. Ta je sodeloval pri projektu digitalne šole, ki ga je izvedla prav agencija Ansas. Jugovic je deželno referentko projekta opozoril na napake, ta je v začetku junija lani pisno obvestila vodstvo agencije Ansas o napakah. Pomeni, da je Ansas najmanj pol leta vedel za napačne sezname, a ni ukrepal. Zakaj? Referentka Di Stasio ni znala odgovoriti. Zagotovila pa je, da bo obvestila informatsko službo agencije Ansas, ki bo čim prej poskrbela za odpravo napak. Informatiki bodo morali - ob črtanju slovenskih krajev s seznamov pokrajin Trst in Gorica, slovenskih in hrvaških krajev s seznama pokrajine Fermo v Markah ter hrvaških krajev s seznama »pokrajine Za-ra« - črtati tudi seznam doslej neznane italijanske »pokrajine« s siglo »PL«. Na tem seznamu se nahajajo med drugimi ... Capo-distria, Lussinpiccolo, Albona, Cherso, Er-pelle-Cosina in, seveda, Pola ... M.K. Do sinoči je bil na spletni strani agencije Ansas še vedno prisotenn napačen seznam občin tržaške pokrajine celovec - Varnost Tudi hrvaški policisti na koroških v. v v. ■ smučiščih CELOVEC - Policija na avstrijskem Koroškem se zavzema za okrepljeno mednarodno sodelovanje, tudi na avstrijskih smučiščih. Še do konca februarja bosta avstrijskim kolegom na smučiščih na Koroškem tako pomagala hrvaška policista. Na smučiščih na Mokrinah in v Bad Kleinkirchheimu hrvaška policista avstrijskim kolegom pomagata pri sporazumevanju s hrvaškimi turisti in pri obravnavah uradnih primerov. Sodelujeta tudi pri nadzoru prometa in patruljiranju. Policista nosita uniformo hrvaške policije in smeta imeti pri sebi orožje ter ga v nujnih primerih tudi uporabiti. Napotitev hrvaških policistov se je že izkazala za koristno, saj je eden od njiju na Mokrinah že trikrat uspešno sodeloval pri iskanju hrvaških smučarjev. Vse intenzivnejše pa je tudi sodelovanje s Slovenijo in Italijo. Kot so sicer včeraj pojasnili pri slovenski policiji, slovenski policisti doslej na tak način z avstrijskimi kolegi še niso sodelovali, prav tako tudi še ni bilo konkretnega dogovora o taki obliki sodelovanja. koroška - Raba slovenščine kot uradnega jezika Upravno sodišče ugodilo Vouku Formalno je zaradi »neodločanja« obsodilo občino Škocjan in njenega župana - Vsebinska sodba o rabi slovenščine še ni bila sprejeta CELOVEC/DUNAJ - Slovenski odvetnik Rudi Vouk, ki bo v ponedeljek zvečer v Celovcu prejel tudi Tischlerjevo nagrado za svoj vztrajen boj za manjšinske pravice koroških Slovencev, je dosegel nov uspeh na manjšinskem področju. Upravno sodišče na Dunaju je formalno obsodilo občino oz. župana občine Škocjan zaradi preziranja zahtev občanov po slovenskih odločbah o komunalnih dajatvah. Ta vse pravne postopke, ki so se zvrstili do vrhovnega sodišča, pa bo morala občina tudi plačati vse stroške. Upravno sodišče na Dunaju je obsodilo občino oz. župana Thomas Krainza (socialdemokratska stranka - SPO) ker v desetih primerih, ko so občani že prede leti zahtevali slovenske odločbe o komunalnih dajatvah, ni sprejela tozadevnega sklepa in so občani nato preko odvetnika Rudija Vouka vložili sodno pritožbo. Sodišče je nato dalo občini nalog, da mora odločiti v roku treh mesecev. To je občina storila šele z nekajletno zamudo, zaradi te zamude pa mora občina zdaj poravnati vse stroške v zvezi s pravnim postopkom. Kot je povedal Vouk, gre sicer po eni strani le za formalno razsodbo upravnega sodišča, vendar pa je ta sprejeta. Vsebinsko pa o zadevi slovenščine kot uradnega jezika v občini Škocjan (okraj Velikovec) razpravlja- jo še naprej in trenutno mora zavzeti stališče dežela. V primeru, da bi dežela odločila negativno, bo zadeva seveda šla na ustavno sodišče. »Občina jih je zdaj dobila le formalno po glavi, ker je ignorirala vse vloge, primer škocjanskega župana pa naj bo svarilo tudi drugim občinam,« je še pristavil Vouk. Odvetnik Rudi Vouk bo v ponedeljek zvečer v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu prejel Tischlerjevo nagrado 2012, poimenovano po ustanovitelju Narodnega sveta koroških Slovencev in prvemu ravnatelju Slovenske gimnazije dr. Jošku Tischlerju. Odlikovanje bo prejel »za zgledno pokončno držo in dosledno dejavno skrb za pravice koroških Slovencev v politiki, šolstvu, kulturi in gospodarstvu.« Posebne zasluge ima Vouk v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi tablami, čeprav se ne strinja z doseženim kompromisom (ker so pogajalci iz vrst slovenske manjšine po njegovem preveč popustili), pa tudi glede slovenščine kot uradnega jezika, odškodnin za žrtve nacizma med koroškimi Slovenci itd. Slavnostni nagovor na podelitve bo imel predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, za glasbeni okvir pa bo poskrbel MePZ Srce iz Dobrle vasi. Ivan Lukan Rudi Vouk bo v ponedeljek prejel Tischlerjevo nagrado HRVAŠKA - Po napovedih naj bi bila udeležba približno 60-odstotna, prav toliko volilvcev pa naj bi bilo za Jutri referendum o vstopu v EU ZAGREB - Hrvaški državljani bodo jutri odločali o članstvu svoje države v Evropski uniji, potem ko je državni vrh decembra lani podpisal pristopno pogodbo po skoraj šestletnih pogajanjih z Brusljem. Članstvo Hrvaške v EU je bil eden od strateških ciljev države od njene osamosvojitve. Opredelitev tega članstva kot strateškega nacionalnega interesa države je hrvaški sabor potrdil v četrtek z deklaracijo, ki jo je podprlo 127 poslancev, ob enem samem glasu proti. Jutrišnji referendum bo prvi po referendumu o osamosvojitvi Hrvaške, ko so državljani maja 1991 osamosvojitev podprli z več kot 90 odstotki glasov. Lani so sicer v saboru ravno zaradi obveznega izrekanja volje ljudstva za vstop v EU nekoliko omilili referendumska pravila. Tako bo za potrditev članstva v EU potrebna nadpolovična večina tistih, ki se udeležijo referenduma, in ne polovica vseh hrvaških državljanov z volilno pravico, kot je to določala stara referendumska zakonodaja. Slednjo so svoj čas zaostrili tudi zaradi strahu pred morebitnim odločanjem o vstopu v kakšno "novo Jugoslavijo". Na referendumsko vprašanje 'Ali ste za članstvo Republike Hrvaške v Evropski uniji?" bo lahko odgovorilo nekaj več kot 4,5 milijona hrvaških volilnih upravičencev, med katerimi jih približno 413.000 živi v tujini. Hrvaški državni vrh je letos začel agresivno kam- panjo v prid članstvu. V vseh dostopnih medijih poskuša prepričati državljane, da vstop v EU nima resne alternative. Ob tem svarijo, da bo Hrvaška v primeru zavrnitve članstva na referendumu svojo kreditno boniteto spravila na raven "smeti". To bi odvračalo nove investitorje, zvišalo brezposelnost in državo za nedoločen čas pustilo v negotovosti, skupaj z ostalimi državami Zahodnega Balkana. Vlada sicer priznava, da članstvo v EU samo po sebi ne bo rešilo vseh težav, v katere je zabredla Hrvaška, vendar pa odpira razvojne perspektive. Kot prednosti članstva najpogosteje izpostavljajo mir, politično stabilnost, sedenje za isto mizi, ko gre za odločanje o evropskih poslih, in nenazadnje denar EU za razvoj Hrvaške. Hrvaška bo imela na voljo več kot 2,1 milijarde evrov iz skladov EU v prvem letu in pol po načrtovanem formalnem vstopu v članstvo 1. julija 2013. Gre za znesek, ki ga Hrvaška nikoli ni imela v svojih proračunih za razvojne projekte. V enakem obdobju bo sicer morala v sklade EU vplačati približno 825 milijonov evrov. Pri spodbujanju volivcev za udeležbo na referendumu sodelujejo skorajda vse parlamentarne stranke. K podpori članstvu v EU je vernike pozvala Katoliška cerkev na Hrvaškem, svoje člane pa tudi največje sindikalne centrale in nekatera od vo- dilnih veteranskih združenj. Vstop v EU podpirajo tudi hrvaški akademiki in večina uglednih mlajših znanstvenikov, med katerimi so ekonomisti, humanisti in družboslovci, ki opozarjajo, da bo referendumski glas "proti" dolgoročno pripeljal do končnega gospodarskega zloma, izgube vodilnega položaja države na Zahodnem Balkanu ter celo do krepitve radikalnih političnih opcij. Proti članstvu glas dvigujejo predvsem skrajne desničarske stranke, društva in posamezniki, ki se pritožujejo nad neenakopravno obravnavo v medijih, ko gre za izražanje stališč proti članstvu v EU.Večina nasprotnikov EU je zbrana v "Gibanju za Hrvaško - Ne v EU", v katerem izpostavljajo, da državljani niso dovolj informirani o vsebini pogajanj med Zagrebom in Brusljem. Sicer pa so na protestih proti članstvu v Zagrebu zbrali le nekaj sto ljudi. Kot argumente proti članstvu v EU navajajo izgubo suverenosti države, ki je bila "rojena v krvi". Državni vrh imajo za izdajalce, ker "na kolenih" vstopajo v EU, ki "poka po šivih" in je "ječa narodov". Ob tem večinoma omenjajo primer Švice in Norveške kot uspešnih držav, ki nista članici EU. Nasprotovanje EU je navzoče tudi med privrženci skrajne levice. Njeni maloštevilni pripadniki iz svojega zornega kota opozarjajo na "neoliberalno izkoriš- čevalsko naravo naddržave EU". Trdijo, da je pravna država zgolj iluzija, ki služi korporacijam, kapitalu, bogatim in političnim elitam, ne pa navadnim ljudem. Med hrvaškimi pogajanji z EU je bilo občutno manj javnih razprav o članstvu države v EU, kot se vrstijo nekaj tednov pred referendumom. Prvotno je bil ta načrtovan 30 dni po podpisu pristopne pogodbe, a so ga preložili za 14 dni zaradi decembrskih parlamentarnih volitev. Zadnje raziskave javnega mnenja, ki so jih objavili na Novi TV tri dni pred referendumom, kažejo, da bo članstvo v EU podprlo 60 odstotkov državljanov. Članstvu jih nasprotuje 31 odstotkov, devet odstotkov pa je bilo neopredeljenih. Podpora članstvu v zadnjih mesecih niha med 55 in 61 odstotki, medtem ko mu približno tretjina vprašanih redno nasprotuje. Zadnja raziskava agencije Ipsos Puls kaže, da bo udeležba približno 60-odstotna udeležbo na referendumu, ki ga bodo izvedli teden dni po 20. obletnici mednarodnega priznanja države s strani takratne Evropske skupnosti. Državni vrh pričakuje, da bodo volivci v nedeljo podprli članstvo v čim večjem številu, tudi zaradi legitimnosti referendumske odločitve. Če bi prišlo do spodrsljaja, pa so že napovedali novi referendum čez šest mesecev ali najpozneje leto dni. 4 Sobota, 21. januarja 2012 GOSPODARSTVO razvoj - Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje odobril deželni razvojni načrt Rim sprostil 160 milijonov evrov za kohezijsko politiko Dežele FJK Med pomembnejšimi financiranimi projekti tržaško onesnaženo območje in novi depurator stema v deželi (s posebnim ozirom na ukrepe za preseganje gospodarske krize), raziskovalnih dejavnosti, ino-vativnosti in tehnološkega transferja in projektov za zaposlovanje. Drugih 27 milijonov pa bo šlo za lokalni razvoj, v okvir katerega sodijo podpiranje proizvodnih verig v goratih krajih in manj razvitih predelih Furlanije-Julijske krajine, projekti za ozemeljski razvoj in za vzpostavljanje javnih infrastruktur, potrebnih za verige gozda, lesa in energije. Na našteta ključna poglavja je osredotočeno več kot 70 odstotkov (73,01 odstotka oziroma 117,1 milijona evrov) resurzov, dodeljenih Fur-laniji-Julijski krajini za programsko obdobje PAR FAS 2007-2013. Kot omenjeno, ta sredstva presegajo 160 milijonov evrov, na deželni upravi pa si obetajo, da bodo odločilno prispevala k izboljšanju dostopnosti in da bodo zajamčila kakovost in količino storitev, tako kot tudi ustrezno zaščito naravnega okolja. TRST - Medministrski odbor za ekonomsko načrtovanje CIPE je na včerajšnjem zasedanju v Rimu odobril Deželni izvedbeni načrt in Sklad za slabo razvita območja (PAR FAS) Dežele Furlanije-Julijske krajine, in to v vrednosti, ki presega 160 milijonov evrov. Program vsebuje podrobno opredelitev deželne kohezijske politike in se osredotoča na programske usmeritve, ki jih je deželna uprava FJK sprejela za obdobje 2007-2013 in s katerimi -tako kot piše v dokumentu - namerava pomembno prispevati k nacionalnim in evropskim razvojnim ciljem. Deželni razvojni načrt sloni na štirih strateških področjih, ki gredo od izboljšanja dostopa do storitev (še posebej z izboljšanjem in okrepitvijo standardov lokalnega javnega prevoza, v prvi vrsti železniškega) do okoljskih vprašanj (predvsem zmanjšanje pritiska na Severni Jadran, ki ga ogrožata v prvi vrsti tržaško onesnaženo območje in stari ške-denjski depurator), krepitve konkurenčnosti deželnega gospodarskega sistema in takega lokalnega razvoja, ki bo zagotovil harmoničen razvoj na ozemlju s posebnim posluhom za gorska območja. »Z velikim zadovoljstvom jemljem v vednost današnji sklep odbora Cipe, ki zagotavlja pomembna finančna sredstva za različne strateške cilje, ki so pomembni za celotno deželno ozemlje,« je novico iz Rima pozdravila deželna odbornica za finance in programiranje Sandra Savino. Od celotne finančne dotacije, ki presega 160 milijonov evrov, bo 18 milijonov evrov namenjeno za nakup novih vlakov za deželni železniški prevoz, 26 milijonov bo šlo za okolj-sko sanacijo tržaškega onesnaženega območja nacionalnega interesa in za njegovo prilagoditev potrebam proizvodnega razvoja, največji delež, 35 milijonov evrov, pa bo namenjen za novo čistilno napravo v Trstu. Iz tega infrastrukturnega sklopa bo na-dalj njih 27 milijonov namenjenih naložbam v infrastrukturne povezave za industrijski coni Aussa Corno in Valcellina. Za spodbujanje konkurenčnosti podjetij v Furlaniji-Julijski krajini je zagotovljenih 27 milijonov evrov. V ta okvir sodi financiranje projektov za okrepitev in razvoj proizvodnega si- Politike za zaposlovanje v FJK zbrane v priročniku TRST - Deželno odborništvo za delo je izdalo priročnik z naslovom Politike za delo v Furlaniji-Julijski krajini, ki j v bistvu popoln vodnik po vseh instrumentih, deželnih in državnih, ki so na voljo delavcem in podjetjem, da se lažje orientirajo v času krize - od dopolnilne blagajne in socialno koristnega dela do usposabljanja. Publikacijo, pri kateri so poleg deželne uprave sodelovali tudi zavod Inps, pokrajine in drugi subjekti s pristojnostmi za trg dela, sta včeraj v Trstu predstavila deželna odbornica za delo Angela Brandi in direktor Deželne agencije za delo Domenico Tranquilli. Brandijeva je ob tej priložnosti tudi povedala, da je bil v Trstu dosežen pomemben dogovor za prihodnost 38 zaposlenih v zadrugi Cooperative Operaie, ki tako ne bodo morali v mobilnost. V Vidmu prvo iz vrste srečanj o spletnem turizmu VIDEM - Deželna agencija za turizem Turismo FVG je včeraj v Vidmu organizirala prvo srečanje o spletnem turizmu, ki se ga je udeležilo 170 turističnih operaterjev v Furlaniji-Julijski krajini. To je bilo prvo tovrstno srečanje, na katerem so si operaterji izmenjali stališča in izkušnje pri spletnem poslovanju, za katerega učinkovitost je potrebno tudi ustrezno usposabljanje. Deželna agencija je učinkovito uporabo spleta na področju turizma uvrstila v svoj marketinški načrt za leto 2012. Finest: Obisk delegacije iz Čeljabinska je bil uspeh PORDENON - Po oceni finančne družbe za mednarodno gospodarsko sodelovanje Finest iz Pordenona je bil obisk delegacije iz Čeljabinska, glavnega mesta Južnega Urala, v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu zelo uspešen. Na srečanjih s člani delegacije je sodelovalo 70 podjetij iz obeh dežel, ki so z ruskimi sogovorniki zastavili nekaj možnih projektov. Konkretneje bo o njih tekla beseda ob prihodnjem obisku gospodarske delegacije pod vodstvom Finesta v Rusiji. Minister za gospodarski razvoj Corrado Passera ansa gostinstvo - Poleg hotela zdaj tudi restavracija Nekdanja stara bazovska gostilna Pri lipi v novi preobleki ■ TRST - V Bazovici je bilo prejšnjo soboto praznično, saj se je tradicionalna vaška gostilna na križišču za Lipico in Padriče predstavila v čisto novi preobleki. Sestri Mikela in Valentina Drnovšček in Mauro Sgubin so na slovesnem odprtju z vidnim zadovoljstvom sprejemali stranke in prijatelje, ki so napolnili veliko jedilnico in se ustavili tudi na obširnem borjaču domačije. Staro furmansko gostilno s prenočišči (na kamniti plošči je izklesana letnica 1743) je pred dobrim desetletjem obnovilo šest krajanov, članov družbe Lipa srl: Nada Debenjak, Ivan Drnovšček, Mitko Križmančič, Stojan Križmančič, Karlo Mezgec in Susanna Pregarc. Restavracijo, picerijo in hotel z 8 sobami so najprej predali v roke Erinu Fabriziju, ki je dejavnosti upravljal do leta 2003. Nato sta Lipo prevzeli Kristina Carli in Al-sina Machnich, slednja do pred kratkim. Bazoviški Center hotel je pred leti prevzel deleže družbe Lipa, njegovi lastniki, sestri Drnovšček in Sgubin pa so sklenili prevzeti ne samo hotel, ampak tudi gostinski del. Poteza se vključuje v širši dolgoročni načrt omenjene podjetniške družine, na trgovskem in turističnem področju. Od začetne majne trgovine z živili nasproti bazovske cerkve so najprej selili dejavnost v prehrambeni diskont Eurospin na Ferneti-čih, tako da so v 90.letih ujeli še tok kupcev iz Slovenije in Hrvaške. EVRO 1.2902 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. januarja 2012 valute evro (povprečni tečaj) 20.01. 19.01. ameriški dolar 1,2902 1,2911 japonski jen 99,53 99,19 kitajski juan 8,1732 8,1545 ruski rubel 40,4552 40,5596 indijska rupija 64,8730 64,9170 danska krona 7,4362 7,4358 britanski funt 0,83390 0,83560 švedska krona 8,7804 8,7605 norveška krona 7,6600 7,6620 češka krona 25,466 25,298 švicarski frank 1,2077 1,2076 madžarski forint 304,68 302,11 poljski zlot 4,3196 4,3250 kanadski dolar 1,3076 1,3012 avstralski dolar 1,2379 1,2391 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3440 4,3438 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6990 0,7002 braziljski real 2,2804 2,2804 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3640 2,3620 hrvaška kuna 7,5670 7,5660 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 20. januarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,28090 0,56120 0,79175 0,03833 0,06167 0,10417 0,800 1,204 1,486 ZLATO (999,99 %%) za kg ■ 41.366,26 € +203,74 Pogled v veliko jedilnico prenovljene bazovske restavracije kroma Ko se je pozneje ponudila priložnost, so z družbo Mima odkupili bližnji stanovanjski kompleks v gradnji in tako je nastal Center Hotel. Hotelsko ponudbo so dopolnili z Dependanso in sedaj to kronali s prevzemom picerije in gostilne, ki se ponaša s trijezičnim nazivom: Pri Lipi, Al Tiglio, Zur Linde. Bazovica se namreč nahaja na prehodni točki med Krasom, Trstom in notranjskim delom Slovenije in Istre, zato je računati na lep priliv gostov. S sodobno kuhinjo, pečjo na drva, velikim polkrožnim točilnim pultom in elegantno urejenim salonom, ki ga krasijo tudi zgodovinski posnetki nekdanje furmanske gostilne, z Lipo in avstroogrskimi vojaki, iz zbirke Zadružne kraške banke, obnovljen obrat sprejema goste s pico in tudi domačo pogostitvijo s kraškimi jedili in vini. Poleg domačega župnika Žarka Škerlja, ki je blagoslovil prostore, je bilo videti številne goste, kolege in predstavnike SDGZ - Servisa, ki so pogumnim podjetnikom zaželeli vso srečo pri novem poslovanju. Gostilna posluje vsak dan od 11.00 do 22.30 in je zaprta le ob nedeljah opoldne; picerija pa od torka do nedelje, od 18.00 do 22.30. Informacije in rezervacije, tudi za prenočišča, na tel. 0409220163, 0409221334, info @cen-terhotel.it. Davorin Devetak TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. januarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,27 INITEDIII IDr»DA 1 1Q -1,64 KRKA I I IKA KOPER 48,80 +36,78 -0,73 +1 23 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,39 146,00 164 10 +0,69 TELEKOM SLOVENIJE 67,60 +1,61 -0,44 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 11,50 AERODROM LJUBLJANA 11,00 DELO PRODAJA 24,00 rrm i-a^nn +5,01 +81 33 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 17,00 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,50 3,02 -0,40 -2,58 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,00 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS MI IR! IANA 9,82 5,20 9,90 -0,30 +1,94 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 240,00 12,00 178 00 -4,00 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,05 11,00 -1,35 +4,76 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 20. januarja 2012 -0,12 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,70 84,15 1215 +0,36 +0,96 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,01 +5,38 -0,68 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,23 0,38 +8,08 +0,61 EDISON ENEL ENI 0,82 3,06 1717 +0,24 -0,71 -0 17 FIAT FINMECCANICA 4,42 +1,42 +10 30 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,32 12,12 -1,70 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,38 124 +1,54 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,86 +0,08 -0,42 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,22 4,70 1 437 +0,73 -1,96 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,22 1158 +4,89 +2,19 rRI SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 35,25 +0,78 -1,76 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,26 5,605 -1,39 -0,36 +0 18 TENARIS TERNA 0,825 15,36 2 718 -1,60 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,03 +0,37 -0,60 UNICREDIT 3,226 3,31 +1,57 -1,37 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 98,24 $ -0,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. januarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 581,01 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.724,83 +0,06 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 843,74 1.683,44 O +0,00 -0,05 n no üuicA i j, uojy i ou -r/ SRX, Beograd - - BICY c^^i^wz-v 1 cinsû _i_ma un /\, jai aji_vi-_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.946,48 -0,31 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.696,48 2.433,18 +0,57 -0,35 S&P 500, New York 1.312,70 -0,14 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.222,17 6.404,39 5.728,55 +0,87 -0,18 -0,22 CAC 40, Pariz 3.321,50 -0,22 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.019,00 935,3 2.426,96 +0,77 +1,88 -0,33 Nikkei, Tokio 8.766,36 +1,47 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.849,38 20.110,37 2.319,12 +1,36 +0,84 +1,00 Sensex, Mubaj 16.739,01 +0,57 / ITALIJA Sobota, 21. januarja 2012 5 vlada - Na skoraj 8 ur trajajoči včerajšnji seji, kljub protestom zaposlenih v prizadetih sektorjih Odobren napovedani odlok o liberalizaciji Monti: Prostor mladim, ne prikritim davkom Za Casinija potrebni ukrepi, Bersani od vlade pričakoval še več:, Berlusconija razjezila zamrznitev brezplačne porazdelitve tv frekvenc RIM - Vlada premierja Maria Montija je včeraj na skoraj osem ur trajajoči seji vendarle sprejela odlok s paketom ukrepov za liberalizacijo gospodarstva, ki je med zaposlenimi v sektorjih, na katere se nanašajo ukrepi, sprožil ostre proteste. Monti je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril, da so rast italijanskega gospodarstva desetletja ovirali nezadostna konkurenca, slaba infrastrukture in zapletena birokracija na vseh področjih. Prav odpravi teh ovir je namenjen sprejeti vladni odlok, ki se nanaša na konkurenco in infrastrukturo, prihodnji teden pa bodo sprejeli še ukrepe za poenostavitev birokracije, je dejal Monti. Več konkurence pomeni bolj odprt trg, še posebej za mlade pri vstopu na trg dela, in na drugi strani manj prostora za privilegije, je še ocenil Monti in dodal, da so jih pri potrditvi paketa ohrabrile pozitivne besede predsednika države Giorgia Napolitana in predstavnikov mladih. Namen ukrepa je spodbuditi gospodarsko rast in Italijane osvoboditi plačevanja prikritih davkov, je še dejal Monti. Najbolj glasno liberalizaciji nasprotujejo taksisti in odvetniki. Slednji so Montijevi vladi napovedali »vojno«, češ da posega v pravno državo in bo z ukinitvijo zakonsko določenih minimalnih in maksimalnih tarif odvetnikov okrnila pravno zaščito državljanov. Odvetniki so na vlado naslovili zahtevo za sestanek, hkrati pa so za 23. in 24. januar napovedali dvodnevno stavko, proteste pred vladno palačo in teden dni izostanka iz služb v začetku marca. Prav tako so stopnjevanje protestov napovedali taksisti, ki nasprotujejo povečanju števila licenc in prenosu pristojnosti izdajanja licenc na agencijo za transport. Tudi lekarnarji so na bojni nogi in ne izključujejo protestnega zaprtja lekarn. In še bi lahko naštevali. Politične stranke, ki podpirajo vlado, so pozitivno ocenile sprejeli odlok, opozicijski Severna liga in Italija vrednot pa nista bili posebno kritični. Pier Ferdinando Casini je v imenu tretjega pola dejal, da gre za »boleče, a potrebne ukrepe«. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je menil, da bi vlada lahko »naredila kaj več«, a zagotovil ji je podporo do konca mandata. Manj navdušen je predsednik Ljudstva svobode Silvio Berlusconi, ki je dejal, da dosedanje »zdravljenje« Montijeve vlade ni obrodilo obljubljenih sadov, zaradi česar pričakuje, da bo spet poklican za krmilo vlade. Berlusconija je pač razjezil včerajšnji sklep vlade, da za 90 dni zamrzne brezplačno razdelitev televizijskih frekvenc, ki ga je odredila njegova vlada. Monti namreč namerava frekvence prodati za ustrezno ceno. Berlusco-nijeva družba Mediaset se je na včerajšnji sklep vlade takoj ostro odzvala. »Gre za zamrznitev zakonitosti, ne izključujemo sodnega postopanja proti vladi,« je zapisala v noti za tisk. vlada - Iz vsebine večstranskega odloka o liberalizaciji Manj omejitev za nova podjetja, več lekarn in notarjev, odprava tarif pri prostih poklicih in bazni tekoči račun RIM - T.i. odlok o liberalizaciji, ki ga je sinoči sprejela Montijeva vlada, obsega kar 117 strani in vsebuje vrsto ukrepov. V nadaljevanju objavljamo najpomembnejše. Laže do novih podjetij Odlok odpravlja določila, ki so doslej predvidevala omejitev števila novih podjetij, podeljevanje dovoljenj in licenc ali predhodno pozitivno mnenje javnih uprav za zagon nove gospodarske dejavnosti. V primeru, da bodo mladi želeli ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo, bodo to lahko storili tudi s samo enim evrom kapitala. Ustanovili bodo tudi posebno sodišče za podjetja za obravnavo primerov, ki se nanašajo na poslovanje podjetij. Elektronska in telematska avtomobilska zavarovanja Vlada se je odločila, da v teku šestih mesecev odpravi sedanje papirnate odrez-ke avtomobilskega zavarovanja, ki morajo zdaj obvezno biti za vetrobranom avtomobilov. Zamenjali jih bodo novi elektronski in telematski sistemi. Zdravila na recept ostajajo v lekarnah Zdravila na recept, ki jih mora pacient plačati v celoti, bodo še naprej prodajali samo v lekarnah in ne tudi v paralekarnah in navadnih trgovinah, kot je bilo sprva mišljeno. Pri tem bodo morale dežele v roku štirih mesecev poskrbeti za povečanje števila lekarn, tako da bi na vsakih tri tisoč prebivalcev prišla ena lekarna. Če se to ne bo zgodilo v predvidenem roku, bo vlada za ureditev razmer imenovala posebnega komisarja. Licence za taksi službo Vprašanje podeljevanja dovolilnic za opravljanje taksi službe je vlada prepustila t.i. Oblasti za omrežja, ki bo pristojna tudi za prevoz. Slednja bo tudi, v Predsednik italijanske vlade Mario Monti je po tiskovni konferenci o odloku o liberalizaciji nastopil v oddaji Otto e mezzo na televizijskem kanalu La7 ansa dogovoru z župani, določila pravila, ki bodo dopuščala, da bodo taksisti lahko prevažali potnike tudi zunaj občin, v katerih ponavadi obratujejo. Posamezni prevozniki ne bodo smeli razpolagati z večjim številom licenc, kvečjemu bodo lahko imeli t.i. »part time licenco«, ki bo omogočala, da bo v njihovi odsotnosti taksi lahko vozil drug taksist. V primeru, da bo omenjena Oblast za omrežja povečala število licenc, so predvidene protivrednosti za taksiste, ki že razpolagajo z licencami. Prosti poklici: nič več tarif Vlada je odpravila zakonsko določanje tarif za storitve prostih poklicev, ki se bodo morali odslej pisno dogovoriti s strankami o predračunu za zahtevano storitev. To pa ne bo veljalo pri tistih prostih poklicih, ki delujejo na področju javnega zdravstva oz. v konvenciji z zdravstvenimi podjetji. Poleg tega vlada napoveduje tudi povečanje števila notarjev. Že takoj bo prostor za novih petsto, do leta 2014 pa bodo vsako leto objavili javni razpis za imenovanje novih petsto notarjev, v naslednjih letih bodo objavljali razpis za kritje vseh praznih mest. Ločitev Snama od Enija Vladni odlok predvideva ločitev podjetja za plinsko distribucijo Snam od naftne družbe Eni, ki je bila doslej njegova večinska lastnica, za zdaj pa ne bo ločitve družbe Rete ferroviaria italiana od družbe državnih železnic. Črpalkarji: bolj proste roke Po novem bodo upravniki bencinskih črpalk lahko kupovali vsaj petdeset odstotkov goriva pri kateremkoli proizvajalcu, ki ponudi nižjo ceno. Časopisni kioski Vlada je odpravila določilo o naj- manjši dovoljeni površini časopisnega kioska, poleg tega bodo upravniki kioskov lahko po novem prodajali svoje artikle tudi s popustom, prav tako bodo lahko zavrnili prodajo dopolnilnih artiklov založnikov in distributerjev, prodajali pa bodo lahko katerikoli proizvod na podlagi veljavne zakonodaje. Bazni tekoči račun Po novem bo uveden t.i. bazni oz. poceni tekoči račun, zakonsko pa bodo tudi določili komisije bank na dvig denarja pri bančnih avtomatih. Skupinske tožbe: umik Vlada je pritisnila na zavoro glede dopuščanja možnosti skupinskih tožb potrošnikov proti podjetjem. Medtem ko je sprva nameravala precej razširiti paleto možnosti takšnih tožb, bodo po novem slednje možne le v nekaterih primerih. tragedija na morju - Novi očitki kapitanu Reševalci nadaljujejo iskanje pogrešanih na Costi Concordii RIM - Reševalci so včeraj nadaljevali iskanje pogrešanih na ladji Costa Concordia, ki je pred tednom dni nasedla ob obali toskanskega otoka Giglio. Za nadaljevanje iskanja v delu ladje, ki je nad vodo, so se odločili, ko so strokovnjaki ocenili, da je ladja dovolj stabilna za nadaljevanje iskalne akcije. Odločitev glede iskanja pogrešanih v potopljenem delu ladje bodo po navedbah tiskovnega predstavnika obalne straže Cosima Nicastra sprejeli danes zjutraj. Nesreča ladje Costa Concordia je terjala najmanj enajst življenj, še vedno pa pogrešajo 21 ljudi. Med pogrešanimi so državljani Nemčije, Francije, ZDA ter Pe-rujka in Indijec. Iskalno akcijo pogrešanih so že večkrat prekinili, nazadnje včeraj, ker se je razbitina luksuzne križarke premaknila. Po navedbah Nicastra čez včeraj niso zaznali pomembnejših premikov ladje, zato so se odločili nadaljevati iskalno akcijo. Premikanje ladje sicer nadzorujejo s številnimi instrumenti, med drugim z laserji, radarji in več kot 20 senzorji. Nesrečo ladje je zakrivil njen kapitan Francesco Schettino, ker je plovilo zapeljal preblizu obale. Schettino je sedaj v hišnem priporu. Obtožen je večkratnega umora iz malomarnosti in zapustitve ladje, preden so bili rešeni vsi potniki. A novi očitki kapitanu se še naprej vrstijo. Filipinski člani posadke so npr. v včeraj objavljenem pogovoru povedali, da je Schettino ladjo zapustil, ko so se potniki še zbirali na palubi. "Kapitanova napaka je bila, da je ladjo zapustil takoj, še preden so bili rešeni vsi potniki. Potnike je že začela zajemati panika in večina med njimi ni nosila rešilnih jopičev," je povedal eden od članov filipinske ekipe Eugen Pusyo. Zaostrili so se tudi očitki vodstva družbe Costa Crociere, na račun kapitana. Ladjar Schettinu očita, da mu je prikrival resnost nesreče, kar kapitan zanika. »Povedal sem jim, da sem jo hudo zakuhal,« je dejal sodnikom. Družba pa poudarja, da je Schettino odgovoren za nesrečo ter vztraja, da ga ne bo branila pred sodiščem in mu krila stroškov sodnega procesa. 52-letnika so v četrtek suspendirali. Potapljač preiskuje razbitino ladje Razkol med sicilskimi protestniki CATANIA - Protest avtoprevoznikov, ki je pred dnevi zaradi podražitve bencina in vladnih ukrepov zajel Sicilijo in jo povsem ohromil (na raznih koncih otoka primanjkuje tako goriva kot živilskih proizvodov), je včeraj doživel pomemben zasuk. Pogajanja s predsednikom Dežele Raffaelejem Lombardom niso obrodila sadov. Predsednik je izrazil razumevanje, a se ne strinja z načinom protesta. V »ljudstvu z vilami« pa je na včerajšnji skupščini v Catanii prišlo do razkola. Avtoprevozniki so napovedali, da bodo opolnoči (sinoči) preklicali splošno blokado, ker zakon prepoveduje več kot petdnevne stavke. Medtem pa je manjši del avtoprevoznikov ob podpori kmetov in ribičev zagovarjal radikalno linijo, se pravi nadaljevanje stavke. Protestnikom so se pridružili študentje. Silvia Berlusconija čaka sodba 11. februarja MILAN - Sodni procesi, ki zadevajo Silvia Berlusconija, so v ključni fazi. Danes se bo na milanskem sodišču nadaljeval t. i. »proces Mediaset«, na katerem je nekdanji italijanski premier obtožen davčne goljufije. Včeraj pa je Berlusconi prisostvoval obravnavi na »procesu Mills«, na katerem je sam obtožen podkupovanja sodnikov. Včeraj popoldne je bilo na sporedu zaslišanje angleškega odvetnika Davida Millsa, ki je svoj čas spravil Berlusconija v škripce. Koledar obravnav je zelo gost, saj procesu preti zastaranje. Slednje naj bi po različnih izračunih nastopilo med 14. in 19. februarjem. Millsa bodo zasliševali še 25. in 26. januarja, 31. januarja bi lahko govoril Berlusconi, obravnave pa so na sporedu še 3., 4., 6., 9. in 11. februarja. Sodniki predvidevajo, da bodo sodbo izrekli 11. februarja. Berusconi je včeraj izjavil, da je postopek vsekakor že zastaral, saj ne bo časa za drugostopenjsko sojenje, vse skupaj pa je označil kot veliko potrato javnega denarja. Medtem je še v začetni fazi postopek v zvezi z nočnimi zabavami z dekleti v vili v Arcoreju. Napolitano za spremembo volilnega zakona RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je v pismu predsednikoma senata in poslanske zbornice izrazil prepričanje, da lahko parlament »hitro obravnava reformo volilnega zakona, ki jo pričakuje javno mnenje«. 6 Sobota, 21. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu železarna - Včeraj so bila ves dan mrzlična pogajanja za rešitev škedenjskega obrata pred skorajšnjim zaprtjem Vlada, družba Lucchini in sindikati naj bi se sestali v začetku februarja Srečanje z ministrom Passero je zahteval tudi deželni predsednik Tondo - Odprto pismo tržaškega občinskega sveta Na pristojnem ministrstvu v Rimu se bo predvidoma prve dni februarja sestalo državno omizje z italijansko vlado ter predstavniki družbe Lucchini in sindikatov, katerega namen bo reševanje vprašanja ške-denjske železarne. V tem primeru naj bi bila bojazen, da bodo 1. februarja zaprli obrat, vsaj zaenkrat mimo. Težko je namreč verjeti, da se bo družba Lucchini lahko odločila za tako hud ukrep, ko pa je seznanjena z dejstvom, da bo skušala italijanska vlada rešiti problematiko. Pogojnik je vsekakor v obvezen. Po sicer neuradnih vesteh so torej prizadevanja javnih institucij in sindikatov že obrodila prve sadove po četrtkovih izjavah pooblaščenega upravitelja družbe Lucchi-ni Marcella Calcagnija, češ da bi lahko zaprli škedenjsko železarno 1. februarja. Tem izjavam so takoj sledile reakcije. V železarni je bila v četrtek večurna dramatična sindikalna skupščina, na kateri so bili delavci upravičeno zaskrbljeni nad lastno usodo. Tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki se je v sredo sestal z odgovornim za stike z javnostjo družbe Lucchini Francesco Seminom, si je krepko zavihal rokave in nazadnje sklical srečanje s predstavniki družbe Lucchini in Elettra ter zastopniki pokrajinske in deželne uprave. Srečanje bo v torek, 24. januarja. Včeraj je Co-solini dodal, da bodo skušali na srečanju preprečiti zaprtje železarne. Ta je sicer zdaj v rokah lastnika, ki zatrjuje, da je brez denarja. Nujna bo torej tudi podrobna analiza perspektiv za prihodnost. Pokrajinska uprava je v četrtek povabila sindikate kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter Failms na sestanek, ki je bil včeraj popoldne. Na srečanju je pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat ob udeležbi drugih članov pokrajinskega odbora tudi formalno zahtevala odprtje novega omizja na pristojnem ministrstvu. Če so v Rimu v preteklosti že odprli omizje za reševanje dolga družbe Lucc-hini, je namreč zdaj nujno novo omizje, posvečeno specifično vprašanju železarne. Od sindikatov do pokrajinske odbornice za delo Adele Pino pa so domala vsi soglašali, da nosi največjo odgovornost Dežela FJK. Odzivi, reakcije in mrzlična pogajanja so ves dan potekala tudi včeraj. Nazadnje se je vendar oglasil deželni predsednik Renzo Tondo in javno zahteval od Rima odprtje omizja glede železarne. Nuj- no je odprtje državnega omizja o železarni, podobnega tistemu, ki so ga že odprli za obrat družbe Lucchini, je zapisal Ton-do v pismu, ki ga je naslovil na ministra za gospodarski razvoj Corrada Passero. Ton-do je v pismu omenil dva glavna vprašanja, ki zavirata nadaljevanje proizvodnje v ške-denjskem obratu. Prvo je v tem, da družba Lucchini nima dovolj finančnih sredstev, drugo je spor med železarno in družbo Elettra, ki še ni plačala 46 milijonov evrov za plin iz železarne. Zaradi tega obstaja možnost, da bodo železarno zaprli 1. februarja. Stanje je torej zelo hudo, je dodal Tondo, ker je pod vprašajem več kot tisoč delovnih mest. Zato je Tondo v pismu zahteval »urgentno odprtje državnega omizja, kot se je to že zgodilo za obrat v Piom-binu«. Sicer so bili še pred tem mnogi drugi odzivi. Načelniki svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu, ki so se v ponedeljek srečali s predstavniki delavcev železarne in podjetja Sertubi, so naslovili odprto pismo ravno na deželnega predsednika Ren-za Tonda. Svetniki so se v daljšem pismu po obnovi dogajanja zavzeli za preusmeritev dejavnosti na območju železarne po letu 2015, seveda ob upoštevanju okolja in ustrezne zakonodaje. V tem smislu so načelniki tudi povabili Tonda na urgentno srečanje in vsekakor pred 1. februarjem v dvorani občinskega sveta za razpravo o problematiki škedenjske železarne. Načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v deželnem svetu Gian-franco Moretton pa je v tej zvezi zahteval, da deželni odbornici za produktivne dejavnosti Federica Seganti in za delo Angela Brandi »takoj« poročata v deželnem svetu o krizi podjetij na Tržaškem in sploh v deželi. Moretton je tudi zahteval, da od-bornici odpreta ustrezni deželni omizji. Poleg tega mora deželna vlada prispevati k reševanju kriznega stanja prek ustrezne industrijske politike, je še dodal Moretton. Pokrajinski koordinator Levice, ekologije in svobode Furio Vallon je nenazadnje poudaril, da si Trst ne more privoščiti izgube 1.000 delovnih mest. Zato je pozval tržaške parlamentarce, da seznanijo s problematiko ministrskega predsednika Maria Montija, ker mora vsako ministrstvo tako ali drugače prispevati k ponovnemu gospodarskemu razvoju Trsta. Aljoša Gašperlin Trdo delo v škedenjski železarni kroma pantuso - Sindikalist, ki že 31 let dela v železarni Zaprtje železarne bi uničilo vse, razvoj mesta in dostojanstvo ljudi Delo v škedenjski železarni je še predvsem v teh dneh zelo težko in nihče ne ve, kaj se bo lahko zgodilo. Nad skoraj 500 zaposlenimi je Damoklejev meč skorajšnjega zaprtja in le malokdo izpolnjuje pogoje za upokojitev, ki naj bi bil običajen »konec« dopolnilne blagajne oz. mobilnosti. Velika večina delavcev pa s plačo vzdržuje vso družino. Med temi je član enotnega sindikalnega predstavništva Rsu Tonino Pantuso (Fiom-Cgil), ki od blizu sledi dogajanju. Vprašali smo ga, kaj zanj pomenijo Calcagnijeve besede in kakšno je sploh vzdušje med delavci. Vzdušje je zelo napeto, je poudaril Pantuso, in ni jasno, kaj se bo zgodilo. Bolj čas mineva, bolj so delavci prestrašeni. Tudi Pantuso, ki je Tonino Pantuso zaposlen v železarni 31 let, je prestrašen. Pantuso - kot mnogi kolegi -vzdržuje družino in je v banki najel posojilo za stanovanje. Zdaj je prihodnost mračna in je zelo v skrbeh. »Počutim se kot drugorazreden občan, ki ne pozna svoje prihodnosti,« pravi. Če bom ostal brez dela, se bo zrušilo vse, je poudaril. Če bomo ostali vsi brez dela, pa se bo dejansko zrušil vsak političen načrt za ponovni gospodarski razvoj Trsta. Po zadnji reformi ne izpolnjuje niti Pantuso pogojev za pokoj. Prisiliti ljudi, da delajo mnogo let v železarni je po njegovem mnenju nepravično in sramotno. Kljub temu je pripravljen delati še dosti let. Toda kaj naj delam, ko mi odvzamejo delovno mesto? je vprašal Pantuso. Zato je nujno poiskati rešitev. V železarni so vsaj delovna mesta, je dodal: delo je svoboda in svoboda je demokracija. Ko pa ti odvzamejo delo, izgubiš vse, tudi dostojanstvo. A.G. naš pogovor - Dolgoletni direktor raznih znanstvenih parkov Mirano Sancin Znanstveniki potrebujejo »prevajalca« Pomanjkljiva komunikacija s podjetji - Nova priložnost za sinhrotron - Znanstveni središči na Krasu sprva vzbujali strah, danes pa pozitivno vplivata na ozemlje V četrtek so v bazovskem sinhrotronu podpisali dogovor o sodelovanju z znanstveno tehnološkim parkom Kilometro Rosso iz bližine Bergama. Študijski center Censis je v poročilu za leto 2009 med deset najboljših pobud za spodbujanje inovacije v Italiji uvrstil tako Kilometro Rosso kot pa-driški AREA Science Park, ki je med znanstvenimi parki zasedel prvo mesto. Vezni člen in eden glavnih pobudnikov četrtkovega dogovora je Mirano Sancin, po rodu iz Škednja. Od leta 2003je direktor in pooblaščeni upravitelj lombardske-ga parka, pred tem pa je bil 17 let direktor znanstvenega parka AREA in tajnik upravnega sveta tržaškega sinhrotrona. 4. novembra 1986 ste prisostvovali podpisu ustanovnega akta tržaškega sinhrotrona. Kakšni so vaši vtisi 25 let pozneje? Mislim, da je ta ustanova danes bolj pripravljena na sodelovanje in predvsem pozornejša do vprašanja uporabe znanstvenih izsledkov. Opažam večjo zrelost pri ugotavljanju, da znanstvenih dosežkov ne moremo učinkovito ovrednotiti v laboratoriju. Nujno je sodelovanje s posredniki, ki strogo znanstveno vsebino prevedejo v razumljivejši jezik. Preveč strokovno izražanje namreč ne privlačuje podjetij. Z boljšo komunikacijo pa lahko učinkovito razložimo, kakšne konkretne priložnosti ponuja znanost v raznih sektorjih. Podjetja oziroma industrijo zanima samo, kako uporabiti znanstvene izsledke. Ni jim mar za znanstveno-razi-skovalni postopek, ki je privedel do teh rezultatov. Mirano Sancin kroma Ali to pomeni, da sinhrotron v vseh teh letih ni bil zelo uspešen pri privabljanju podjetij? Tako je, podatki so zgovorni. Če izvzamemo nabavo tehnološke opreme - razne napeljave, magnete, nadzorne sisteme in druge pripomočke, ki prihajajo iz sveta industrije, je sodelovanje z industrijskim sektorjem - predvsem uporaba znanstvenih izsledkov - skromno. V tem smislu je povezovanje s tehnološkim parkom Kilometro Rosso pomembno. Naš park se nahaja na enem najbolj industrializiranih območij v Evropi, kar lahko seveda pripomore k prenašanju znanosti v svet podjetništva. Mi spodbujamo pod- jetja, naj uporabljajo tehnološke rešitve, ki jih ponuja znanost. Podjetja, ki niso inovativna, niso kompetitivna na mednarodni ravni. Koliko podjetij združuje Kilometro Rosso? V samem parku je dejavnih 36 podjetij, prek laboratorijev pa z le-temi sodeluje še 24 podjetij. Poleg tega sodelujemo s 50 znanstvenimi ustanovami, med temi so sinhrotron, univerze, raziskovalna središča itd. V pogodbenem razmerju pa smo z več kot 200 podjetji iz Italije in tujine. Ozriva se še v preteklost. Kakšne spomine imate na leta, ko ste na Krasu ustanavljali znanstveni park in sinhrotron? Bil je velik izziv. Malokdo je verjel v ta načrt in mnogi so se ga bali, saj naj bi zaradi gradenj na Krasu ogrožal slovensko skupnost. Čas je pokazal, da negativnih posledic ni bilo. Po drugi strani pa sta se znanstveni park in sinhro-tron uveljavila na mednarodni ravni in predstavljata za to ozemlje prednost, saj pozitivno vplivata na gospodarske dejavnosti in prebivalce. Kako je bilo delati s Carlom Rubbio? Ha. Vsi geniji so komplicirani in to moraš že vnaprej upoštevati. Rubbia pa je gotovo genialna osebnost, ki je odločilno prispevala k razvoju sinhrotrona, znanstvenega parka in mnogih drugih italijanskih ter mednarodnih znanstvenih pobud. Aljoša Fonda brodolom Raziskovalci inštituta OGS na otok Giglio Ekipa raziskovalcev inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS se je danes ob zori odpravila v Toskano, in sicer na otok Gi-glio, kjer je pred enim tednom prišlo do brodoloma ladje Costa Concordia. Geologi, tehniki in elektronski inženir inštituta s sedežema v Trstu in Vidmu bodo z batimetričnimi tehnikami določili sestavo morskega dna pod gredljem ladje velikanke. Ladja je na robu brezna, informacije o morskem dnu pa so skromne, zaradi česar je civilna zaščita zaprosila inštitut OGS za nujno pomoč. Raziskovalci Diego Cotterle, Emiliano Gordini, Davide De Ponte, Luca Baradello, Maurizio Grossi in Francesco Fanzutti bodo sestavili tridimenzionalni zemljevid, ki bo nudil točne informacije o skalovju na morskem dnu. »Upajmo, da je na dnu granit. Če je tam nekaj mehkejšega, je ladja v nevarnosti,« je povedal direktor oddelka za geofiziko litosfere Franco Coren. / ITALIJA Sobota, 21. januarja 2012 7 občina trst - Nujen ukrep župana Roberta Cosolinija Onesnaženje, mestno središče od 16. do 19. ure zaprto za promet Jutri zaprtje od 9.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure - Prosta pot vozilom s tremi potniki Tržaško mestno središče bo danes od 16. do 19. ure zaprto za promet. Ukrep je sprejel tržaški župan Roberto Cosoli-ni zaradi prekomernega onesnaženja zraka v mestu Župan je obenem pozval Tržačane, naj znižajo temperaturo v ogrevanih prostorih. Zadnje tri dni se je - zaradi neugodnih vremenskih razmer -v zraku povečala stopnja mikro delcev in prekoračila zakonsko določeno normo. Zaprtje mestnega središča je postalo zato neizogibno. Mesto bo zaprto za promet tudi jutri in v naslednjih dneh od 9.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure, in sicer vse dokler se ne bo stopnja onesnaženosti zraka znižala do zakonsko dovoljene stopnje. Za promet bo zaprto vse mestno središče, od Rojana in Ul. Commerciale do Sv. Ivana, Lovca, Ul. revoltella, Kati-narske in Reške ceste, Istrske ulice Ul. Val-maura do hitre ceste in nabrežja. V tem območju bo dovoljen promet le mestnim avtobusom, taksijem, vozilom javne varnosti in prve pomoči, avtomobilom z oznako euro 5 in euro 4 ter motornim kolesom z oznako euro 3 in euro 2, prevoznim sredstvom invalidov, vozilom zdravnikov in bolničarjev, ki morajo nastopiti službo, vozilom, ki služijo za prevoz bolnikov na specialistične preglede, vozilom za prevoz pošte, vozilom konzularnih in diplomatskih predstavništev, vozilom radiotelevizijskih hiš in tiska, vozilom duhovnikov (za opravljanje njihovih verskih obredov in služb), vozilom zdravnikov in veterinarjev (za nujne posege na domu). . V mestno središče bodo lahko privozila tudi druga osebna vozila, a le z najmanj tremi potniki na krovu (med katerimi je vključen tudi voznik). Ukrep velja tudi za voznike iz drugih krajev (nebivajoče). Občina je sporočila, da ukrep velja tudi brez postavitve ograj in drugih znakov o zaprtju mestnega središča za promet. NOVA CESTA ZA OPČINE v \ T» T P h - Projekt v podporo nebolečih porodov V supermarketih verig Despar, Eurospar in Interspar so v sklopu šesttedenskega projekta Daruj za žensko (Dona per la donna) kot znano zbrali kar 65.000 evrov. Radodarnosti strank bodo deležne porodnice otroške bolnišnice Burlo Garofolo, saj bodo zbrani denar namenili potenciranju ekipe ane-stezistov. Ti namreč porodnicam štiriindvajset ur dnevno omogočajo čim bolj neboleč porod, saj jim nudijo epiduralno analgezijo. Z zbranim denarjem naj bi zaposlili dodatno osebje in priredili informativna srečanja med porodnicami, anestezisti in porodniškimi babicami. Rezultate akcije Daruj za žensko bodo v torek ob 10.45 predstavili na tiskovni konferenci v prodajalni Eurospar pri Stari Mitnici. Pravljica v gledališču Bobbio V gledališču Orazio Bobbio bodo jutri gostili videmsko gledališko skupino CosmoTeatro, ki bo v sklopu pravljičnih matinej uprizorila igro La principessa musona; pravljico o žalostni princesi, ki išče takega moža, ki jo bos pravil v smeh ... Uprizoritev, pri kateri bodo aktivno sodelovali tudi mali gledalci, se bo pričela ob 11. uri, vstopnica stane 7€. Otroška delavnica v Znanstvenem imaginariju Znanstveni imaginarij Science Center v Grljanu bo jutri obratoval med 10. in 20. uro. Ob 16. uri pa bo na sporedu otroška delavnica Nedeljski znanstveniki, ki bo tokrat posvečena burji. Najmlajši bodo v družbi animatorjev izdelali uporabno in koristno igračo. Jutri bolšji sejem na Pomorski postaji Društvo »Una ščinka e un boton« vabi jutri v dvorano Victoria na Pomorski postaji, kjer bo med 10. in 17. uro potekal bolšji sejem in tržnica obrtniških izdelkov. dan krajevne policije - Ob zavetniku sv. Sebastjanu 150 let mestnih redarjev Na Velikem trgu delegacije iz vse dežele - Na javnih avtobusih kmalu videokamere? Mestni redarji med včerajšnjo slovesnostjo na Velikem trgu kroma Včeraj so v Trstu tretjič obeležili deželni dan krajevne policije, ki so se ga udeležile delegacije iz vse Furlanije-Ju-lijske krajine. Letos je dan sovpadal s praznovanjem sto petdesete obletnice ustanovitve tržaških mestnih redarjev (1862). Po maši v cerkvi sv. Antona Novega, kjer so se redarji in redarke spomnili svojega zavetnika sv. Sebastjana, so se v spremstvu svoje godbe na pihala podali do Velikega trga. Tu so se z minuto molka spomnili milanskega kolege, ki je bil pred nedavnim barbarsko ubit med opravljanjem svojega poklica. Sledili so podelitev priznanj najbolj zaslužnim redarjem in priložnostni na- govori javnih upraviteljev, začenši z županom Robertom Cosolinijem in pokrajinskim podpredsednikom Igorjem Dolencem. Deželna odbornica Federica Se-ganti je poudarila, da je deželna uprava vložila 25 milijonov evrov v operativne sinergije s prefekturami in krajevnimi policijami. Napovedala je tudi, da bodo na tržaških mestnih avtobusih kmalu namestili videokamere, s katerimi želijo predvsem »stopiti na prste« žeparjem. Poveljnik tržaških redarjev Sergio Abbate pa je izrekel tudi nekaj kritik na račun pokojninske reforme, zaradi katere tvegamo, da bomo na ulicah kmalu videli »redarje-dedke«. KONCERT - Na glavnem sedežu tržaške policije Srečno, kvestura! Številno občinstvo prisluhnilo koncertu v priredbi društva Solstizio Pretep med brezdomcema V dnevnem centru za brezdomce v Ulici Udine 19 sta se v četrtek popoldne stepla gosta. Socialni delavci so telefonirali na tržaško kvesturo in kmalu zatem je v center prispela patrulja. Vpletena moška sta imela poškodovana obraza, eden od njiju pa je zatrdil, da ga je drugi napadel z železno palico. Slednji, 63-letni srbski državljan T. A., mora med drugim prestati dva meseca zapora, zaradi česar so ga zaprli, zaradi pretepa pa so ga poleg tega tudi kazensko ovadili. Lažno SMS sporočilo o otroku z levkemijo V zadnjih dneh je tudi v Trstu vse več uporabnikov prejelo SMS sporočilo o nekem 17-mesečnem otroku, ki naj bi zaradi nenadne levkemije nujno potreboval kri. Sporočilo navaja številko mobilnega telefona in podpis »Riccardo Capriccioli«. Če to ime in priimek vtipkamo v spletni iskalnik, bomo v hipu ugotovili, da je sporočilo lažno. Gre za potegavščino, staro najmanj pet let, samo telefonska številka se včasih spremeni. Bolje bo, da sporočila ne pošljemo nikomur: prihranili bomo nekaj centov. Veža kvesture, kjer domuje tržaška policija, se je v zadnjih mesecih že nekajkrat spremenila v kulturno prizorišče. Na mestu, kjer običajno državljani in priseljenci čakajo na izdajo potnega lista ali dovoljenja za bivanje, so že priredili nekaj kulturnih dogodkov. V sredo zvečer je bil na sporedu koncert Srečno novo leto, kvestura, ki ga je priredilo društvo Solstizio. Ob prisotnosti kvestorja Padula-na, javnih upraviteljev in številnega občinstva so nastopili kitarist Ennio Guer-rato, trio Nuova Accademia in Trieste Flute Ensemble, ki ga sestavljajo nekateri uveljavljeni flavtisti iz naše dežele. 8 Sobota, 21. januarja 2012 TRST / pokrajina trst - Niz dogodkov ob skorajšnjem dnevu spomina Vlak spomina, filmi in »zgodovinska ura« za svetnike Izredno zasedanje pokrajinskega sveta - V dokumentarcu ll cuore di nascosto tudi dolinski dijaki Tudi Pokrajina Trst bo počastila dan spomina na holokavst z nizom dogodkov, med katerimi nedvomno izstopa Vlak spomina. Posrečena pobuda združenja Terra del fuoco uživa namreč tudi podporo tržaške pokrajinske uprave; v tem okviru se vsako leto na stotine dijakov iz vse Italije odpravi na dolgo in poučno potovanje v nacistični taborišči Auschwitz in Birkenau na Poljskem. Med njimi bo tudi letos skupina italijanskih in slovenskih dijakov iz Trsta, katerim bosta poučno ekskurzijo omogočili občinska in pokrajinska uprava (Pokrajina bo gmotno poskrbela za osemintri-deset dijakov). Višješolci bodo 3. februarja začeli potovanje v tržaški Rižarni in ga po ogledu nadaljevali na tistih istih peronih, od koder so pred skoraj sedemdesetimi leti odpotovali vlaki deportirancev. O teh in ostalih spominskih dogodkih so včeraj spregovorili v pokrajinski palači na Trgu Vittorio Venetu. Prisotni so bili predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, odbornica Roberta Tarlao in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali. Kot je pojasnila predsednica, so tudi letos želeli soudeležiti predvsem mlade. Zato je mladim posvečen tudi dvodnevni niz, ki bo v torek in sredo potekal v gledališču zakoncev Basaglia pri Sv. Ivanu. Predvidene so projekcije nekaterih dokumentarcev o Rižarni in drugih taboriščih, med katerimi je tudi Il cuore di nascosto, ki ga je posnel Giuseppe Car-rieri. V tem osemminutnem filmu nastopajo tudi nekateri dijaki nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline. Kot nam je povedala ravnateljica Fulvia Pre-molin, so dijaki z velikim zanimanjem sodelovali pri snemanju na dvorišču in v celicah Rižarne. Zanje je bila to velika izkušnja, saj so lahko v živo prisluhnili tudi pričevanjem nekaterih ljudi, ki so na lastni koži izkusili grozote taborišč. Torkove matineje v gledališču Ba-saglia se bo udeležil tudi zgodovinar Tri-stano Matta, ki bo mlade »pospremil« k ogledu filmov. V sredo pa bodo z njimi Marco Coslovich, Gianpaolo Penco in režiser Carrieri. Ze v ponedeljek bodo dan spomina obeležili tudi v pokrajinskem svetu. Zasedanje, ki se bo pričelo ob 18.30, bo uvedla zgodovinarka Tullia Catalan. Kot je včeraj pojasnil predsednik Vidali, so namreč, v dogovoru z načelniki svetovalskih skupin, želeli spominskemu datumu posvetiti trenutek razmisleka in so zato v svojo sredo povabili docentko hebrejske zgodovine na tržaški univerzi. Dijaki na eni prejšnjih izvedb Vlaka spomina pred vhodom v taborišče Auschwitz arhiv pd domjo - V sredo sklenili prvi del športnega krožka Pomembna vloga športne vzgoje na dolinskih šolah V sredo, 18. januarja, se je v občinski telovadnici pri Domju zaključil prvi del šolskega športnega krožka Gibalno opismenjevanje. Športni krožek je začel delovati lanskega septembra v sklopu ponudbe didaktičnega ravnateljstva v Dolini iz naslova šolskih kuri-kularnih in izvenkurikularnih dejavnosti, ki se odvijajo ob koncu rednega šolskega urnika in v sodelovanju s Slovenskim dijaškim domom v Trstu. Skupina 18-ih učencev iz dolinskih šol je pod taktirko profesorice športne vzgoje Petre Krizmancic na zaključnem srečanju prikazala staršem, v obliki krožne vadbe, paleto športnega znanja, ki so ga otroci spoznali in delno osvojili v štirih mesecih vadbe. Ob tem gre posebej podčrtati in izpostaviti posluh, ki ga že desetletja ima dolinsko ravnateljstvo za spodbujanje in podporo športnih aktivnosti med rednimi urami športne vzgoje z zanimivo, kvalitetno in strokovno ponudbo. Pri izvajanju tovrstnih projektov na športnem področju se šole opirajo na domače športno društvo Breg, na mestno športno združenje Bor in od letos tudi na Združenje slovenski dijaški dom iz Trsta. Domača društva vsako leto poskrbijo za izobraženo figuro, športnega prosek - V nedeljo v župnijski cerkvi sv. Martina MePZ Fran Venturini od Domja zaključil niz božičnih koncertov S koncertom v župnijski cerkvi sv. Martina na Proseku se je v nedeljo, 15. januarja, zaključil niz božičnih koncertov Mešanega pevskega zbora Fran Venturini od Domja pod vodstvom pe-vovodje Cinzie Sancin. Koncert je priredila župnijska skupnost s Proseka, uvodni pozdrav je podal gospod Maks Suard, ob zaključku pa se je za koncert zahvalil gospod Mihael Palfi. V toplini in zbranosti proseške cerkve so pevke in pevci pričarali in oblikovali res občuten koncert božičnih in sakralnih pesmi, kateremu je prisostvovalo lepo število pozornih poslušalcev. Poleg slovenskih in latinskih pesmi so se predstavili tudi s skladbami iz bogate evropske zborovske literature. V letošnjem božičnem času so bili pevci od Domja zelo aktivni. Bili so so-organizator dveh koncertov iz niza božične revije Nativitas in sicer 16. decembra Nativitas v Bregu, v župnijski cerkvi v Dolini ob sodelovanju pevskih zborov iz Brega in Ženske pevske skupine Stu ledi in 7. januarja v župnijski cerkvi v Ricmanjih z zborom Amici del canto gregoriano. V petek, 13. januarja, so se udeležili koncerta Nativitas Ho-die natus est skupaj z zborom Cappella Tergestina v cerkvi v naselju Sv. Na- zaria pri Proseku in 14. januarja koncerta v cerkvi Madonna del mare v Trstu ponovno z zborom Amici del canto gregoriano, ki je bil tudi zadnji koncert v sklopu letošnje revije Nativitas. (B.M.) Včeraj danes pedagoga, ki pri rednih urah vsebinsko in metodično bogati program športne vzgoje ob aktivni prisotnosti razrednih učiteljev po smernicah ministrske okrožnice št 184. Tovrstni strokovni posegi se financirajo z deželnimi prispevki za šolske projekte na športnem področju. V sklop rednih ur športne vzgoje sta vključena tudi projekta plavalno in smučarsko opismenjevanje. Izredni posluh ravnateljice Ksenje Dobrila in razrednih učiteljic v dolinski občini za strokovno zasnovane projekte na področju gibalne vzgoje je v letošnjem šolskem letu spodbudil dodatni šolski športni krožek »Gibalno opismenjevanje«, ki je namenjeno vsej osnovnošolski populaciji v Dolini. Za realizacijo in oblikovanje novega projekta sta v tem primeru priskočila na pomoč ravnatelj Slovenskega dijaškega doma v Trstu Go-razd Pučnik in profesorica športne vzgoje Petra Krizmancic. Splošni cilji projekta in izbrane vsebine (atletika, gimnastika, ples, športne igre) zagotavljajo otrokom pravilno držo in skladen telesni razvoj, krepitev zdravega občutka samozavesti in zaupanja vase, osvojitev pozitivnih vedenjskih vzorcev, spodbujanje ustvarjalnosti, sprostitev in pozitivno dojemanje športa. V prvih mesecih vadbe so omenjene vsebine privabile in prepričale lepo število otrok in njihovih staršev. Zato si izvajalci obetajo dober obisk tudi v spomladanskem delu šolskega športnega krožka »Gibalno opismenjevanje«, ki se bo začel 8. februarja in zaključil 30. maja in se bo odvijal vsako sredo med 16.10 in 17.50 v občinski telovadnici v Domju. (it) Danes, SOBOTA, 21. januarja 2012 NEŽA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.54 -Dolžina dneva 9.16 - Luna vzide ob 5.57 in zatone ob 15.09 Jutri, NEDELJA, 22. januarja 2012 CENE VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,1 stopinje C, zračni tlak 1014,4 mb raste, vlaga 98-odstotna, veter 5 km na uro ju-go-zahodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo mirno, temperatura morja 10,3 stopinje C. CI3 Lekarne Sobota, 21. januarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040/390898, Oši-rek Osoppo 1, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim tel. pozivom in receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 - 040/302303. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. U Kino AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.05, 22.15 »La talpa«. ARISTON - Trieste Film Festival. CINECITY - 15.20, 17.40, 18.50, 20.00, 21.15, 22.15 »Benvenuti al Nord«; 15.35, 17.50, 20.05, 22.10 »Underworld 4 - Il risveglio 3D«; 21.50 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 15.00, 16.55 »Alvin Superstar 3 -Si salvi chi puo«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.20 »Immaturi, il viaggio«; 19.15, 20.00 »J. Edgar«; 14.30, 17.05, 19.40, 22.15 »La talpa«; 14.30, 16.20, 18.10, 20.00 »Succhiami, la vera storia di Edward e Bella«; 14.30, 16.50 »L'incredibile storia di Winter il delfino«. FELLINI - 18.15 »Almanya - La mia fa-miglia va in Germania«; 16.00, 20.00, 22.15 »J. Edgar«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Nord«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.00, 20.00, 21.50 »E ora dove andiamo?«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.05, 22.00 »Shame«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50 »Alvin in ve-verički 3«; 16.00, 18.30, 21.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 16.10, 18.50, 21.30 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 18.40, 20.50 »Trgovci s časom«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.15, 22.45 »Pisma sv. Nikolaju«; 11.00, 13.00, 16.40 »Alvin in veverički 3«; 20.50, 23.59 »Dekle z zmajskim tatujem«; 11.40, 16.10 »Muppetki«; 11.15, 13.15, 15.15, 17.15, 19.15, 21.15, 23.15 »Jack in Jill«; 18.40, 21.00, 23.30 »Tihotapci«; 14.00, 18.30, 20.40, 22.50 »Angleška pita«; 11.30, 12.15, 14.15, 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 »Obuti maček 3D«; 10.50, 13.10, 15.10, 17.10 »Obuti maček (sinhr.)«; 13.30, 19.30, 21.40, 23.40 »Podzemlje: Prebujenje 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.20, 17.15, 19.15, 21.15 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 15.30 »Alvin Superstar 3«; 16.45, 20.30 »La chiave di Sara«; 17.00, 19.30, 22.00 »The Help«; Dvorana 3: 15.20 »Il gatot con gli stivali«; 18.30 »Immaturi, il viaggio«; 22.15 »Non aver paura del buio«; Dvorana 4: 15.20, 18.30, 22.15 »Underworld 4 -Il risveglio«; 17.00, 20.30 »L'ora nera«. SUPER - 16.30, 21.45, »Midnight in Paris«; 18.10 »The Artist«; 20.00 »L'industriale«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 18.15, 20.30, 22.20 »Underworld 4 - Il risveglio (dig.) 3D«; Dvorana 3: 17.20, 19.50, 22.10 »La talpa (dig.)«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Immaturi - Il viaggio (dig.)«; Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.15, 22.15 »Shame«. / ITALIJA Sobota, 21. januarja 2012 9 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, obvešča, da bodo informativni sestanki za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole s sledečim urnikom: Šola F. Bevk (Opčine) 24. januarja ob 14.30; Šola P. Tomažič (Trebče) 30. januarja ob 15.00; Šola A. Černigoj (Prosek) 23. januarja ob 15.00; Šola P. Trubar (Bazovica) 24. januarja ob 15.30; Šola A. Gradnik (Col) 6. februarja ob 15.00. Dnevi odprtih vrat za otroške vrtce: Vrtec E. Kralj (Trebče) 23. januarja 11.0012.00; Vrtec A. Fakin (Col) 30. januarja 10.00-11.00. Vrtec J. Košuta (Križ) bo imel samo informativni sestanek za starše 26. januarja ob 16.00; Vrtec M. Štoka (Prosek) bo poleg dneva odprtih vrat imel tudi informativni sestanek za starše 24. januarja ob 16.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.0013.00. Informativni sestanki: OV Palčica Ricmanje 8. februarja, ob 11.00; OV Mavrica Milje 23. januarja, ob 16.00; COŠ F. Venturini Boljunec 23. januarja, ob 16.30; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski 8. februarja, ob 17.00; COŠ A. Bubnič Milje 23. januarja, ob 16.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo od 23. januarja do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.0014.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bodo informativni sestanki na posameznih osnovnih šolah in otroških vrtcih s sledečim urnikom: OV v iabrežini 23. januarja ob 16. uri; OV v Mav-hinjah 24. januarja ob 16. uri; OV v Devinu 25. januarja ob 16. uri; OŠ J. Jurčiča v Devinu 24. januarja ob 16. uri; COŠ v. Grudna v Šempola-ju 24. januarja ob 17. uri in dan odprtih vrat 26. januarja od 11.00 do 12.30; COŠ L. K. Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoniku 24. januarja od 15. do 16. ure dan odprtih vrat ter ob 16. uri informativni sestanek. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča koledar predstavitev svojih šol in vrtcev; Vrtec Bar-kovlje (Ul. Vallicula 11): v ponedeljek, 23. januarja, od 11. do 12. ure in 25. januarja, od 14. do 15. ure; Vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240): v ponedeljek, 23. januarja, od 14. do 15. ure; OŠ Župančič (Ul. Cara-vaggio 4): v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo informativno srečanje o predstavitvi šole v torek, 24. januarja, ob 17. uri na sedežu srednje šole - Nabrežina Kamnolom 16. Vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole bo potekalo do 20. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 28. januarja in 11. februarja od 8.30 do 13.00. M Izleti NA OGLED JASLIC v Mokronog, Šentjanž, Boštanj in okolico se bomo podali v soboto, 28. januarja. Avtobus bo spremljal udeležence po ustaljeni navadi. Imeli bomo tudi sv. mašo in dobro kosilo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 3479322123. Čestitke Našemu župniku in škofovemu vikarju TONETU BEDENČIČU iskrene čestitke za njegov rojstni dan. Repentabrska župnijska skupnost. FABIO, še na mnogaja ljeta ti želijo vsi tvoji! ZÜ] Obvestila SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na tel. 3358180449 (Erika). TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec se je začela. Za informacije in vpis pokličite tel. št. 335-8045700 (Albert). Kombij odpelje ob 8.45 izpred gledališča v Bo-ljuncu, sledi postaja Borštu, avtobusna postaja na trgu v Ricmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin. DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formanduma: danes, 21. januarja, od 9. do 13. ure na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Informacije: Nataša Bisiacchi (tel. 040-566360). POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 21. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu. SKD TABOR za otroke v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah danes, 21. januarja, ob 10.00 zimska ustvarjalna delavnica z Nado in Tanjo. Pridružite se! UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na konferenco Leonarda Calva: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« danes, 21. januarja, ob 18.30 na sedežu, Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 22. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 3355476663 (Vanja). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 22. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Kalič/Frčatouke in Kal/Samarinke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst in župnija Rodik vabita na spominsko sv. mašo ob 20-letnici smrti skladatelja Ubalda Vrabca, ki bo v župnijski cerkvi v Rodiku v nedeljo, 22. januarja, ob 15.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 23. januarja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na ogled dokumentarnega filma Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode in razgovor z Alenko Puhar ter Majo Weiss. Obe sta napisali scenarij, Weissova pa je film tudi režirala. Začetek ob 20.30. SKLAD SERGIJ TONČIČ - Podelitev podpor za akademsko leto 2011/12 -v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72. SLOVENSKA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE vabi vse zainteresirane na prvo srečanje, ki bo v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani na Ul. Sv. Frančiška 20. Informacije na tel. št.: 040773234 ali 335-6832730 (od 8. do 10. ure) ali na tretjauniver-za.trst@gmail.com. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje in fotografe v torek, 24. januarja, ob 20.30 v Ul. S. Francesco 20, na večer posvečen fotografskemu programu za računalnik Lightroom. Pričetek ob 20.30. Vabljeni! KRUT obvešča, da bo začel prvi sklop likovnih srečanj »Ustvarjalna zima« v torek, 24. januarja, ob 15. uri. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040360072. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo v torek, 24. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SKD VIGRED vabi v sredo, 25. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na večer »Hrana: za zdravo in mlado srce, za pravilno razmerje holesterola, za znižanje maščob v krvi, za ureditev krvnega tlaka, za boljši pretok krvi in zmanjšanje krčnih žil«, predavala bo strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. Ob tej priliki bo oljarna predstavila svoja olja. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje Deželnega sveta v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v četrtek, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje« zbirališče ob 17. uri (stadion Grezar). Odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci vabljeni da prinesejo s seboj cvet, v po-klon žrtvam Rižarne. ARGENTINSKI TANGO - prva brezplačna lekcija bo v petek, 27. januarja, ob 19.30 pri SKD Igo Gruden v Na-brežini. LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje v soboto, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah. PRAVLJIČNA URICA pri SKD Igo Gruden bo v soboto, 28. januarja, ob 15.30; sodelujejo baletke plesne šole iz Sežane. SKD IGO GRUDEN vabi na družabni večer, ki bo v soboto, 28. januarja, ob 20. uri; večer bodo popestrili pevski zbori in pevka Laura. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempola-ju na ogled mladinske igre »Razboj-nice« v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Patrizia Jurinčič in Maruška Guštin. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 29. januarja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. KRUT vabi na predstavitveno srečanje o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola, ki bo v torek, 31. januarja, ob 18. uri na društvenem sedežu. Informacije v Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. AD FORMANDUM prireja brezplačni tečaj (po diplomi) »Marketing za promocijo turističnih storitev« namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Izbor kandidatov bo 1. februarja. Informacije na tel. št.: info@adforman-dum.eu, tel. 040-566360. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja vodeni ogled razstave »Ekspresionizem«, Vila Manin, v nedeljo, 5. februarja. Informacije na tel. št.: 3383476253 ali 040-2602395. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. KAKO PROMOVIRAMO DRUŠTVENO DELOVANJE - Pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju v organizaciji Slovenskega kluba in Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure na sedežu ZSKD v Ul. San Francesco 20 (II) v Trstu. Namenjena je tistim, ki se v društvih že ukvarjajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Prijave do vključno 10. februarja na tel. št. 040635626, info@zskd.org. H Prireditve 150 LET CERKVE SV. M.MAGDALENE V BAZOVICI - danes, 21. januarja, ob 20.00 bo v cerkvi koncert Trio Art (Tamara Tretjak - flavta, Branko Trifkovič - klarinet in Tamara Ražem - klavir) in v nedeljo, 22. januarja, po maši ob 10.30 predavanje prof. Borisa Grgiča na temo »Stili v cerkvenem stavbarstvu, posebej v domači cerkvi«. V ponedeljek, 23. januarja, bo v prostorih Gospodarske zadruge ob 19.30 otvoritev razstave domačih ustvarjalcev. Sodelujejo pianisti iz raz. prof. Tamare Ražem-Locatelli. Vljudno vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi na ogled komedije »Bejži zlodej, baba gre...« v izvedbi gledališke skupine Kraški komedijanti iz Štorij. Režija Bojan Podgoršek v nedeljo, 22. januarja, ob 17.00 v domu v Briščikih. Vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 22. januarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Kaj se je Sne-guljčici zares zgodilo« v izvedbi Gledališča na vrvici iz Nove Gorice. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček) v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca, pod pokroviteljstvom občine Dolina, vabita na ponovitev kulturne prireditve v nedeljo, 22. januarja, ob 19.30 v Srenjski hiši v Borštu. Nastopajo: Mepz Slovenec-Slavec (dir. Danijel Grbec), otroška dramska skupina iz Brega s prizorčkom »Lepa kura« (režija Boža Hrvatič); dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro v narečju »Gostilna mama« (tekst Jasna Petaros in Edvin Rapotec, režija Aleksander Corbatto). NŠK TRST, SPDT IN ZTT vabijo na predstavitev knjige »Živim v besedi«, ki bo v sredo, 25. januarja, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Izbrana dela Zorka Jelinčiča. O knjigi bodo spregovorili Žarko Rovšček, ki je dela izbral in uredil, Dušan Jelinčič in Aleksej Kalc. SKD TABOR - Ob dnevu spomina v petek, 27. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predvajanje dokumentarca Deželnega sedeža »Rai Por-rajmos« - holokavst Romov v drugi svetovni vojni. Predstavitev Eva Ciuk. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v soboto, 28. januarja, na Dan slovenske kulture. Nastopili bodo Ne-diški puobi - MVS iz Slovenske Benečije. Priložnostna misel prof. Duša Ga-brijelčič. Začetek ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Pro-seku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, Godbeno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Komen. SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni! B Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. BAZEN - nujno iščem (po možnosti brezplačno) okrogle bazene za pustno skupino. Tel. št.: 380-2582534. ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. IŠČEM DELO kot negovalka (5 dni tedensko v jutranjih urah). Tel. št.: 3899619888. PRODAM - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo ter štirikolesni voziček, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM ŽELEZNA VRATA 80x200, uporabna za termično centralo. Tel. št.: 040-814212. ö Poslovni oglasi PRODAM novo opremljeno stanovanje v Sežani, velikost 67kv.m + klet 8kv.m. Cena po dogovoru. Tel.00386-31-326742 PRODAM AVTO honda civic LS 1,5 Vtec, limuzina s 5 vrati, letnik '98, prevoženih 262 tisoč km, dobro opremljen, edini lastnik, redno servisiran. Prometni davek plačan do avgusta 2012, vinjeta pa do 31. januarja 2012. Tel.: 349-4225478. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhi-njah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040229439. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. št. 040-229586. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Prispevki Ob 45. obletnici smrti dragega brata Edvina daruje Slava Starc 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na drago Evelino Kosuta darujejo Ester, Silvana in Mari 20,00 evtov za Ribiški muzej tržaškega Primorja. V spomin na gospo Felicito Hodnik vd. Kenda daruje Mara Bratož z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 25. obletnici smrti Zofije Batič daruje hči Iva 100,00 evrov za Dijaški dom Srečko Kosovel. V spomin na Fabja Jurinčiča darujeta Olga in Vinko 20,00 evrov za MoPZ Kraški dom. V spomin na Oskarja Gojčo darujeta Mario in Savica 20,00 evrov za MePZ Skala Slovan. V spomin na Albina Žerjala darujejo Marica, Rosi in Elio 100,00 evrov za onkološko združenje AIRC. V spomin na tov. Dušana Lovriho darujejo Giancarlo Foraus 18,00 evrov, Paolo Foraus 40,00 evrov, Franko Mokor 20,00 evrov, Dušan Pangerc 10,00 evrov, Ada Počkar 30,00 evrov, Drago in Sandra Slavec 30,00 evrov, Danica in Valerija Smotlak 20,00 evrov ter Nerina Žer-jal 10,00 evrov za Sekcijo VZPI - ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra) ENI: Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. 10 Sobota, 21. januarja 2012 TRST / šolstvo - Petošolci liceja Prešeren od 5. do 12. marca v mestu Tromso V norveške fjorde odkrivat Arktiko, podnebje in Samije Projekt v sodelovanju z najsevernejšo univerzo na svetu - Posebna spletna stran Podnebne spremembe so že precej let ena glavnih aktualnih tem, o katerih se razpravlja na mednarodni ravni, saj je ravno pred nedavnim potekal mednarodni vrh v Južni Afriki. To vprašanje pa bo tudi eden od predmetov raziskovalne dejavnosti dijakov petega letnika vseh smeri Liceja Franceta Prešerna, ki bodo šli vpliv polarnih območij na globalno klimo preučevat celo v bližino severnega tečaja, točneje v mesto Tromso (v jeziku Samijev Rom-sa), ki leži na severu Norveške. Vse to v okviru projekta Spoznavajmo arktični in antarktični svet ter Samije, ki ga na liceju Prešeren izvajajo v sodelovanju s tržaškim Muzejem Antarktike in Univerzo v Tromsu, pri čemer bodo v spominu ostali tudi kot prva slovenska šola, ki sodeluje z najsevernejšo univerzo na svetu. Projekt pa ne bo posvečen samo preučevanju vpliva tečajev na podnebje, saj bo to za dijake dragocena izkušnja tudi z vidika izbire morebitnega nadaljnjega študija na univerzitetni ravni, mladi Tržačani pa se bodo seznanili tudi z značilnostmi druge manjšinske stvarnosti, saj bodo spoznali skupnost Samijev (t.i. Laponcev), ki živi v severnih predelih Skandinavije. Pri projektu sodeluje štirideset dijakov razredov petega letnika liceja Prešeren pod vodstvom referentk prof. Irene Pecchiar in prof. Neve Bizjak, na potovanju na Norveško pa jih bo spremljal tudi prof. Marko Kalc. Priprave na projekt so se začele že v preteklem šolskem letu 2010/2011, dejansko pa je po- Petošolce in profesorje liceja Prešeren (na sliki spodaj) čakajo norveški fjordi (na sliki desno) buda stekla pred nekaj meseci, novembra lani, ko so na šoli gostili direktorja Muzeja Antarktike prof. Nevia Puglie-seja, ki je predaval o podnebju in podnebnih spremembah ter podal primerjavo med Arktiko in Antarktiko. Prav tako novembra pa je dr. Clara Manno, italijanska raziskovalka na Univerzi v Tromsu, predstavila delo, ki ga bodo dijaki opravljali v tem norveškem mestu. V decembru so obiskali astronomski observatorij v Bazovici, ob koncu januarja in v začetku februarja bo na sporedu novo predavanje prof. Puglieseja, dija- ki pa bodo v muzejski knjižnici iskali podatke o Samijih. Od 5. do 12. marca pa bo projekt dosegel vrhunec, ko se bodo dijaki in profesorji mudili v Tromsu, kjer bodo gostje različnih raziskovalnih inštitutov krajevne univerze in bodo opravljali razne dejavnosti: tako bodo zbirali vzorce arktičnega planktona, jih opazovali z mikroskopom in analizirali rezultate. Sledili bodo tudi predavanjem in tako dopolnjevali svoje znanje. Pa ne samo to: obiskali bodo tudi krajevni Antropološki muzej, kjer bodo odkrivali kulturo Samijev, v spremstvu antropologinje se bodo srečali z njihovimi predstavniki in jih intervjuvali, obiskali pa bodo tudi Arktični muzej, ki hrani eksponate vseh odprav na severni tečaj. Rezultate svojega dela bodo dijaki po vrnitvi domov pripravili za objavo v javnosti, saj je predvidena tudi priprava razstave v tržaškem Muzeju Antarktike, prav tako bodo izkušnjo dokumentirali v člankih v krajevnem tisku, na šolski spletni strani in na mednarodnih kongresih Združenja za vede o limno-logiji in oceanografiji (ASLO - projekt je bil predstavljen lani na zasedanju združenja v Portoriku) in Mednarodnega polarnega leta (IPY) ter na Festivalu znanosti v Genovi. S tem projektom želijo na liceju Prešeren doseči več ciljev: eden je gotovo poglabljanje tematik svetovnega pomena, kot so posledice globalnega segrevanja za morski ekosistem na arktičnih in antarktičnih območjih, taljenje ledenikov, upadanje prehrambnih zalog, ki so odvisne od ribolova ter problemi v zvezi s preoblikovanjem obalnih predelov kopnega. Poleg tega je tu predvidena tudi povezava s svetom dela, saj bodo dijaki preko intervjujev z znanstveniki in raziskovalci v Tromsu in Trstu spoznali, kako lahko tudi z raziskovalnim delom pripomoreš k spoštovanju značilnosti našega planeta. Omeniti velja tudi, da bo sporazume-valni jezik angleščina, tako v vsakdanjem življenju kot predvsem pri znanstveni dejavnosti. To je marsikateri dijak poudaril v svojih odgovorih oz. razmišljanjih, v katerih opozarjajo predvsem na pomen spoznavanja klimatskih sprememb in širjenja lastnih obzorij, prav tako se jim bližnja norveška izkušnja zdi pomembna, čeprav se po končani višji srednji šoli ne bodo v vseh primerih odločali za univerzitetni študij znanstvenih ved, prav tako je zanje pomembno spoznavanje kulture Samijev, ki je drugačna od naše, čeprav nas druži manjšinski položaj. O svojem delovanju pa so dijaki in profesorji liceja Prešeren že začeli obveščati širšo javnost tudi s pomočjo nove spletne strani http://presernovciraziskujejo.word-press.com, kjer zasledimo tudi imena posameznikov in ustanov, ki so podprli projekt: to so Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Pokrajina Trst, senatorka Tamara Blažina, Univerza v Tromsu ter Sklad Ernesto Illy in Sklad Libero in Zora Polojaz. Ivan Žerjal sv. ivan - Jutri Kaj se je Sneguljčici zares zgodilo Po več kot mesec trajajočem premoru bodo jutri mali abonen-ti Gledališkega vrtiljaka prišli spet na svoj račun. Prav gotovo jih bo razveselila izbira nove igrice, saj so najbrž vsi radovedni, »kaj se je Sneguljčici zares zgodilo«. Tako se namreč glasi naslov igrice, ki jo je po pravljici bratov Grimm priredil Emil Aberšek, režiser in dolgoletni mentor skupine mladih igralcev, ki nastopajo pod imenom Gledališče na vrvici. V tej priredbi bodo mali gledalci vpleteni v dogajanje na odru, saj jih bodo igralke večkrat spodbujale, naj odločijo, kako naj se zgodba nadaljuje. Najmlajši bodo pa še posebno zadovoljni, ker v tej priredbi pravljice ni strašljivih dogodkov , ki bi jih tako prestrašili, da bi se morali skriti v očkovo ali mamino naročje. V igri nastopa pet mladih igralk, ki se zvrstijo v raznih vlogah, od Sneguljčice pa do povezovalcev in smešnega profesorja Res-nevem, obenem pa oživljajo lutke-palčke, ki jih je oblikovala Polona Zbogar. Izvirna glasba je delo Mateja Petejana, ki že vrsto let sodeluje z režiserjem Aberškom, plesne gibe pa si je zamislila Vanessa Be-nak-Cvijanovič. Lepi pravljični kostumi so delo Svetlane Znidarčič, preprosto, a učinkovito sceno pa si je zamislil sam režiser Aberšek. Zdaj, ko je božični čas mimo in otroške misli že potujejo k pustu, je res pravi čas, da se otroška fantazija sprosti in poleti v čudoviti pravljični svet. Odrasli spremljevalci pa se prav radi vračamo v pravljice svoje mladosti, kjer se je vsaka zgodba srečno končala. Predstavi bosta jutri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (ulica Brandesia), prva ob 16.00, druga pa ob 17.30. Če so otroci zaradi dolgega premora pozabili, katero zgodbo naj narišejo v svojih risbicah, naj jih spomnimo, da so decembra, ko jih je obiskal sveti Miklavž, gledali predstavo Heidi.(L.S.) boršt - Na pobudo SKD Slovenec ob praznovanju vaškega zavetnika S petjem in zabavo prežet vaški praznik Nastopili domači mešani pevski zbor, otroška dramska skupina in dramska skupina Slovenec - Jutri ponovitev uspešne prireditve v srenjski hiši Minuli ponedeljek so v Borštu praznovali vaškega zavetnika svetega Antona. Popoldne je bila v vaški cerkvi slovesna sveta maša, ki jo je daroval domači župnik Jože Špeh. Pri maši je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Aleša Pe-tarosa. Zvečer pa je sledila v srenjski hiši v organizaciji SKD Slovenec kulturna prireditev, ki jo je z ubranim petjem otvoril domači MePZ Slovenec -Slavec. Pod vodstvom Danijela Grbca, ki zbor nepretrgoma vodi že nad 20 let, so se pevke in pevci predstavili občinstvu s štirimi pesmimi. V drugi točki sporeda se je predstavila otroška dramska skupina iz Brega s prizorčkom Lepa kura. Skupina je nastala iz sodelovanja med društvom in COŠ F. Venturini iz Boršta, Boljun-ca in Peska. Projekt, ki ga ze vrsto let uspešno vodi Boža Hrvatič, pa predstavlja za otroke pravo odskočno desko za nastopanje na drugih gledaliških odrih. Na koncu prireditve pa so za smeh in dobro voljo poskrbeli člani domače dramske skupine Slovenec z veseloigro v narečju Gostilna mama. Za besedilo sta poskrbela Jasna Petaros in Edvin Rapo-tec, režiral pa Aleksander Corbatto. Veseloigra ponazarja današnje vaško življenje zakonskega para Roze in Alberta (Irina Družina, Samuel Corbatto) vanje Robyja in Paula (Alan Rapotec, David Čur-man) in domača fanta Petra in Marka (Ivo Kosmač, Erik Bandi). Vsi radi pridejo k družini na obisk, saj jih ta vedno dobro postreže. Stalni gostje družine so tudi možev prijatelj mehanik Tojo (Stojan Pa- rovel), soseda Marija (Monika Zerial) in Rozina prijateljica Gina (Tjaša Ruzzier). Na dan sv. Antona se dobijo v Borštu, da bi nazdravili vaškemu zavetniku in rojstnemu dnevu sosede Marije, a kmalu spoznajo, da vse dobrote, ki jih je pripravila mama Roza so šle dobro v slast hčerkama in njunim prijateljem. Na koncu so tako vsi prišli do spoznanja, da v današnjem času mladi in tudi manj mladi radi ostajajo doma, saj jim je mama vedno na razpolago in jim rada pripravi okusne jedi. Pri dramski uprizoritvi je kot šepetalka sodelovala še Aleksija Colsani, za luči in glasbo sta poskrbela Erik Kuret in Aleks Bachi, za sceno Sergio Petaros in Boža Hrvatič, za koreografijo pa Astrid in Katrin Corbatto. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili srenjsko hišo, so preživeli res lep večer in so vse nastopajoče nagradili s toplim aplavzom. Na koncu je občinstvo na prireditvi pozdravil se predstavnik MePZ Tabor iz Savinjske doline, s katerim goji SKD Slovenec ze več kot 40 let prijateljske stike. Kot se za vaški praznik spodobi, je kulturnemu sporedu, ki ga je povezoval Matej Petaros, sledila se prijetna družabnost. Ponovitev kulturne pi-reditve bo jutri, v nedeljo, 22. januarja, ob 19.30 vedno v srenjski hiši v Borštu. (pe) /— GLEDALIŠČE trst - Jutri Mnozil Brass v Kulturnem domu Koncert, ki ni le koncert Odmevni dogodek (vstopnice so že razprodane) sad sodelovanja raznih kultunih ustanov Koncert ali bolje svojevrsten glasbeni spektakel skupine Mnozil Brass iz Avstrije, ki bo jutri popoldne v Kulturnem domu v Trstu, lahko označimo kot kulturni dogodek, ki ni samo koncert, saj nosi v sebi vrsto zanimivih odtenkov, preko katerih je prepoznavna tudi slovenska narodna skupnost v Italiji. Dogodek je dobil široko razsežnost, saj je močno odjeknil tako v celotni deželi Furlaniji Julijski krajini kot tudi v Sloveniji. Poseben odmev je dosegel med ljubitelji tovrstnih dogodkov. Odziv na dogodek v Trstu je bil enkraten, saj so vstopnice pošle že pred tednom dni in lahko trdimo, da je presegel vsa najbolj optimistična pričakovanja prirediteljev. To je zanimiv in neizpodbiten do- kaz, da je s skupnimi napori in usklajenim organizacijskim pristopom različnih kulturnih ustanov lahko cela naša skupnost subjekt pri pomembnih dogodkih, istočasno pa zanimiv »kulturni magnet v naši deželi«, ki zna opozoriti nase. Skupna naveza organizatorjev (Kulturna zadruga Maja iz Gorice, Glasbeno kulturno društvo Druga mu-zika, Slovensko stalno gledališče in Kulturni dom Gorica ter Zveza slovenskih kulturnih društev kot pokrovitelj) je torej obrodila prve sadove, ki se lahko v času primerno obrestujejo. Jutrišnji koncert v tržaškem Kulturnem domu lahko vsebinsko povežemo z uspešno skupno pobudo obeh goriških kulturnih hramov, Kulturnega doma in Kulturnega centra Lojze Bra- tuž, ki sta ob zaključku prejšnjega leta ponudila gospel koncert z ameriško skupino Earl Bynum - Cora Sister Armstrong. Gospel ritmi so dejansko ogreli številno občinstvo tako kot bo gotovo jutrišnji nastop skupine Mnozil Brass ogrel številne gledalce, ki se bomo zbrali v tržaškem Kulturnem domu. Morda pa se s tem odpira novo poglavje »skupnih organizacijskih kulturnih navez«: včeraj Gorica (gospel), danes Trst (Mnozil Brass), jutri naj bo na vrsti Benečija. S skupnimi prizadevanji nadgrajujemo naš organizacijski sistem, vzporedno pa gre naše razmišljanje v smer »uvozno-izvoznega« sistema, v katerem naj se zrcali kulturna stvarnost naše narodne skupnosti. Igor Komel FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK II Rossetti Dvorana Generali Danes, 21. januarja, ob 20.30 / Anni-bale Ruccello; prevzeto od romana Alberta Moravie: »La Ciociara«. / Režija: Roberta Torre / Ponovitve: v nedeljo, ob 16.00. V sredo, 25. januarja, ob 20.30 / Friedrich Schiller: »I masnadieri«. / Režija: Gabriele Lavia / Ponovitve: v četrtek, 26. januarja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli V sredo, 25. januarja, ob 21.00 / prevzeto od Shakesperjevega dela: "All's Well That Ends Well" / Alessandro Ma-rinuzzi: »Bene finisce bene« / Režija: Alessandro Marinuzzi / Ponovitve: v četrtek, 26. in četrtek, 27. ob 21.00, v soboto, 28. ob 17.00 in ob 21.00 v nedeljo, 29. ob 17.00 in v ponedeljek, 30. januarja, ob 21.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 21. januarja, ob 20.30 / Donald Lee Coburn: »Gin game«. / Režija: Francesco Macedonio / Nastopata: Valeria Valeri, Paolo Ferrari / Ponovitve: v nedeljo, 22. januarja, ob 16.30. V petek, 27. januarja, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »La bottega del caffe« / Režija: Giusepe Emiliani / Nastopajo: Marina Bonfigli, Antonio Salines, Virgilio Zernitz in Massimo Loreto. / Ponovitve: v soboto, 28. ob 20.30, v nedeljo, 29. in v torek, 31. januarja ob 16.30, od srede, 1. do sobote, 4. ob 20.30 ter v nedeljo, 5. februarja, ob 16.30. Gledališče dei Fabbri V ponedeljek, 23. januarja, ob 21.00 / Vadim Leanov: »Uno, due, tre«. / Režija: Franco Pero / Nastopajo: Sara Bei-nat, Giulia Corrocher, in Enza De Rose. / Ponovitve: od torka, 24. do sobote, 28. janurja, ob 21.00 ter v nedeljo, 29. januarja, ob 16.30. V nedeljo, 29. januarja, ob 11.00 / Predstava za otroke / »Hansel e Gre-tel«. Gledališče a Leggio V ponedeljek, 6. februarja, ob 17.30 / Jean Cocteau: »PArenti terribili«. ■ Trieste film festival 2012 Gledališče Miela Danes, 21. januarja, ob 11.00 / Poklon filmski šoli Wajda / ob 14.00 / dokumentarec v natečaju / Laila Palkanina: »33 zveri ziemassvetku vecitim« film v latvijskem jeziku / Mindaugas Survila: »Stebuklu laugas« film v lituanščini in ruščini / ob 16.00 / Filippos Tsitos: »Adikios Kosmos« film v grškem jeziku. / ob 18.00 / kratki film v natečaju / »Compilation 1« / ob 20.30 / celovečerni igrani film v natečaju / Nejc Gaz-voda: »Izlet« film v slovenščini. / ob 22.30 / TDF dirty night / Jordan To-dorov: »Dad made dirty movies« film v angleščini / A. C. Stephen: »Orgy of the dead«. / Vsi filmi imajo podnapise v italijanskem in angleškem jeziku. Jutri, 22. januarja, ob 11.00 / Poklon filmski šoli Wajda / Wojciech Marc-zewski: »Dreszcze« film v poljščini / ob 14.00 / film v natečaju / Julija Pa-nasenko: »Outro« film v ruščini / Csa-ba Szerkeres: »Orveny« film v madžarščini. / ob 16.00 / kratkometraže / »Compilation 2« / ob 18.00 / film v natečaju / Zuzana Liova: »Dom« film v slovaščini. / ob 20.30 / dokumentarec v natečaju / Metod Pevec: »Alek-sandrinke« film v slovenščini / ob 22.30 / dokumentarec v natečaju / Sebastian Mez: »Ein Brief aus Deutschland« film v nemščini / Salome Jas-hi: »Bakhmaro«. Kino Ariston Danes, 21. januarja, ob 15.00 / Poklon Otakarju Vavra / Otakar Vavra: »Žije-me v praze« in »Nema barikada« filma v češkem jeziku. / ob 17.15 / cone kina / Lothar Just in Arnold Trampe: »»Mo-tovun mon amour« film v hrvaškem, angleškem in nizozemskem jeziku. / Erika Rossi: »Trieste racconta Basaglia« film v italijanščini in tržaškem narečju / Marco Rossitti: »Up / Down« film v italijanščini / ob 19.15 / predstavitev projekta odprti set / Davide Del Degan: »Lee« film v italijanskem jeziku / Bloo-pes Lab: »Backstage del cortometraggio Lee« / ob 20.00 / Poklon filmski šoli Wajda / Marcin Wrona: »Chrzest« film v poljkem jeziku / ob 21.00 / Gregorz Krolikiewitcz in kaos kot vizija sveta / Gregorz Krolikiewitcz: »Tanczacy jastrzab« film v poljskem jeziku. / Vsi filmi imajo podnapise v italijanskem in angleškem jeziku. Jutri, 22. januarja, ob 15.00 / Gregorz Krolikiewitcz in kaos kot vizija sveta / Gregorz Krolikiewitcz: »Wiecyne pre-tensje« film v poljščini / ob 16.30 / Pas-qualino Suppa: »Pasolini: L'incontro« / Massimo Garlatti Costa: »Nuovi Ita-liani, cartoline dall'Italia« / Cristina Mi-lovan in Deborah Viviani: »Kleine Berlin: La piccola Berlino di Trieste«. / Renzo Carbonera: »La penna di Hemingway« / Alfredo Covelli: »Nonna, si deve asciugare« / ob 19.00 / Gregorz Krolikiewitcz in kaos kot vizija sveta / Gregorz Krolikiewitcz: »Na Wylot« film v poljščini / ob 20.45 / Poklon filmski šoli Wajda / Andrzej Wajda: Rob-my Zdjecie« film v poljščini / Macjej Cuske: »Kuracja« film v poljščini. VIDEM Novo gledališče "Giovanni da Udine" Danes, 21. januarja, ob 20.30 / Yasmi-na Reza: »Art«. / Režija: Gianpiero So-lari / Nastopajo: Alessandro Haber, Alessio Boni, Gigio Alberti / Ponovitve: v nedeljo, 22. januarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kulturni dom S.Kosovela V ponedeljek, 23. januarja ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu GORJANSKO Kulturni dom Jutri, 22. januarja ob 18.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu KOPER Gledališče Koper Danes, 21. januarja, ob 10.30 / Ravil Sultanov, Natalija Sultanova: »Takšnega cirkusa pa še ne ...«. V ponedeljek, 23. januarja, ob 10.00 / Predstava za šole / Po Franu Milčin-skem: ustvarjalci predstave: »Butalci«. V sredo, 25. januarja, ob 20.00 / David Mamet: »Romanca«. / Ponovitve: od četrtka, 26. do sobote, 28. januarja, ob 20.00. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder Danes, 21. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 21. januarja, ob 19.30 / Bertolt Brecht: »Ustavljivi vzpon Artura Uia«. / Režija: Eduard Miler / Ponovitve: v nedeljo, 22. ob 18.00, od torka, 24. do četrtka, 27., ob 19.30, v nedeljo, 29. ob 18.00, v ponedeljek, 30. januarja, ob 19.30 ter v torek, 31. januarja, ob 17.00. Klub CD Danes, 21. januarja, ob 20.00, / Tone Partljič: »Sprava«. / Režija: Boris Kobal / Igrata: Janez Hočevar Rifle in Sandi Pavlin / Ponovitve: v petek, 10. in v soboto, 11. februarja, ob 20.00. PRI REDITVE V soboto, 28. januarja ob 20.00 / Ha- zarderska črna komedija / Vladimir Durdevič: »Ne stavi na angleže«. / Režiser: Gašper Tič / Nastopajo: Jernej Čampelj, Tomislav Tomšič in Andrej Murenc/Primož Vrhovec. SNG Drama Veliki oder V torek, 24. januarja, ob 19.30 / Dušan Jovanovič, Mitja Čander, Eva Mah-kovic: »Bobby in Boris«. / Ponovitve: do četrtka, 19., ob 19.30. Danes, 21. januarja, ob 11.00 / Otfried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. Mala drama Danes, 21. januarja, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011 / »Mandič-Stroj«. V ponedeljek, 23. januarja, ob 20.00 / Avtor neznan »Reznos«. / Ponovitev: v torek, 24. januarja, ob 20.00. Slovensko mladinsko gledališče Zgornja dvorana V ponedeljek, 30. januarja, ob 10.00 / Svetlana Makarovič: »Pekarna Mi-šmaš«. Spodnja dvorana Danes, 21. januarja, ob 20.00 / Borut Šeparovič: »Mavzer«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 21. januarja, ob 20.30 / Gaeta-no Donizetti: »Anna Bolena« / Dirigent: Boris Brott / Orkester in zbor gledališča Verdi / Nastopajo: Mariella Devia, Cinzia Forte, Luiz Ottavio Faria, Laura Polverelli, Rossana Rinaldi, Celso Albelo Deniz Leone, Elena Traver-si in Alla Gorobchenko. / Ponovitve: do petka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 28. januarja, ob 17.00. BAZOVICA Cerkev Sv. Magdalene Danes, 21. januarja, ob 20.00 / Koncert / Trio Art (Tamara Tretjak - flavta, Branko Trifkovič - klarinet in Tamara Ražem - klavir). VIDEM Novo gledališče "Giovanni da Udine" V ponedeljek, 23. januarja, ob 20.45 / Koncert / »Simfonični orkester Sv. Pe-tersburga« / Dirigent: Yuri Temirkanov. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 23. januarja ob 20.30 / Koncert / nastopajo »Esquina de Alfama« iz Lizbone (Portugalska) - tradicionalni »portugalski blues«. V četrtek, 26. januarja ob 21.00 / koncert jazz glasbe / Sherman Irby Quartet« iz ZDA / Sherman Irby - saksofon; James Hurt - klavj ature; Marco Mar-zola (Italija)-kontrabas in Darrell Green - bobni. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD V torek, 24. januarja, ob 20.30 / Koncert / Nastopata zasedbi: Robert Jukič in Kramp dobrote iz skrinje zarote (Slovenija - Avstrija) / Metod Banko - glas; Andraž Mazi - kitara, bendžo in lap steel; Tonč Feinig - orgle, glas; Robert Jukič - kitara, glas in Sergej Randelovič -bobni in glas. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. GORICA Kulturni dom(Ul. Brass, 20): je na ogled samostojna razstava priznanega slikarja Jožeta Ceja z naslovom:»Poklon umetniku ob njegovem življenjskem jubileju«. Razstavo prirejata Kulturni dom Gorica in Slovenska kulturno gospodarska zveza, v sodelovanju s Kulturno zadrugo Maja iz Gorice. / Razstava bo odprta vse do 23. januarja po sledečem urniku: od ponedeljka Petek, 20. januarja 2012 do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Knjižnica Otona Župančiča (Kersnikova ulica 2): do konca januarja so na ogled Ilustracije iz knjige Rimljani v Ljubljani, avtorice Ane Plestenjak in ilustratorja Marka Zorovica. 1 V vV V prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu 12 Sobota, 21. januarja 2012 KULTURA / trst film festival - Srečanje z makedonskim režiserjem Milčom Mančevskim »Snemanje - težavno kot nositi slona na ramenih« Pogovor o umetnosti: od rodne Makedonije do človeških likov v filmu Majki (Matere) »Včasih mi je nerodno, ker ljudje spoznavajo pravo Makedonijo na podlagi mojih filmov, Makedonci pa pričakujejo, da bomo jaz in moje filmske stvaritve lahko rešili njihove probleme v državi. Pa saj to je nemogoče. Saj so le filmi ...« Nobene absolutne resnice ne ponujam, vsakič pa skušam razmišljati o človekovem položaju nasploh, hiti pojasnjevati veteran makedonskega filma, režiser Milčo Man-čevski, ki sicer priznava, da na svoji veličastni zemlji vsakič najde pravi navdih. V Makedoniji se namreč dogaja tudi njegov najnovejši film Majki - Matere, ki je v četrtek slovesno uvedel vsakoletni Trst film festival v gledališču Miela. O njem in o marsičem je včeraj z avtorjem tekla beseda v kavarni Tommaseo. Mančevski že več let živi v Ameriki, kamor se je odselil, da bi študiral režijo; tam je opravil svoje prve korake in z inovativnimi reklamami ter glasbenimi videospoti takoj prodrl v svet filma, v katerem se je leta 1994 dokončno Slavnostni gost letošnjega Trst film festivala je bil makedonski režiser Milčo Mančevski; na fotografiji desno med organizatorkama Annamario Percavassi in Nicoletto Romeo kroma uveljavil z nepozabnim prvencem Pred dežjem (Before the rain). Takrat je prvič »segel« po Makedoniji, sicer le po spominih nanjo in osebnih občutkih, z oddaljenim pogledom tujca, tako da bi lahko bil Pred dežjem postavljen v katerokoli okolje, meni avtor. Pred časom pa se mu je med snemanjem dokumentarca o Makedoniji za neko turistično agencijo, spet stožilo po domači zemlji, po njeni raznoliki pokrajini in družbi, tako da se je odločil za umetniški po-klon domovini. Film Matere namreč od vseh njegovih filmov najbolje prikazuje današnje življenje v Makedoniji, pravi Mančevski. Film je razdeljen na tri dele, na tri ločene zgodbe, ki temeljijo na realnih dogodkih in ravno tako realnih člove- ških likih: na nemarnih in odsotnih materah, ki otrokom dovoljujejo, da počnejo, kar se jim vzljubi, celo, da obtožijo nedolžne ljudi spolnega nasilja, pa na zapuščenih in osamljenih starcih, ljubeznivih in pozornih ženskah, ki so lahko žrtve serialnega morilca. Mančevski se je odločil za nekoliko neobičajno obliko pripovedi, saj je klasični fikci-ji dodal dokumentarni del. »Želel sem se preizkusiti v različnih filmskih oblikah in govoricah. Komercialna kinematografija ostaja namreč že desetletja nespremenjena, kli-šejska, industrijska. Po zgledu bizarnih Raushenbergovih umetniških kombinacij fotografij, časnikov, blaga in celo na-gačenih koz, sem se odločil za revolucionarni pripovedni miks.« Mančevski namreč velja za umetniškega eklektika, saj se ob režiji in pisanju scenarijev posveča še fotografiji, slikanju in pisanju. »Ko me nekaj prevzame in bi to rad sporočil tudi drugim, se opredelim za najbolj primerno obliko. Seveda je pri tem fotografija najbolj pripravna, ker ne potrebuje odvečnih razlag in jo relativno hitro posnameš, s filmom pa je že drugače, saj moram pri tem upoštevati čas, denar, ljudi... Film zahteva večji napor - kakor, da bi moral nositi vsak dan slona na ramenih.« Tri zgodbe žensk je Mančevski neracionalno povezal med seboj. Morda je rdeča nit med njimi surovost, morda človeška tragedija in hkrati radost, je ugotavljal včeraj in dodal, da bi bile vse ostale povezave dolgočasne. V Ameriki se je namreč naučil, da mora biti film jasen in da ga mora gledalec takoj razumeti. Sam pa tej jasnosti dodaja svoj pogled, svojo filozofijo, ki z jasnostjo, bodimo odkriti, ima malo skupnega. Mančevski danes le redkokdaj poseda pred televizijo, veliko raje obišče kako galerijo, kjer ga razstavljena dela lahko presenetijo. »Pa tudi kako tekmo baseballa si rad ogledam: ko začne namreč, nikoli ne vem, kako se bo končala ... Za razliko od marsikaterega filma.« Sara Sternad Kaj si lahko danes ogledamo na filmskem festivalu v Trstu? V gledališču Miela in v kinodvorani Ariston se nadaljuje predvajanje filmov v okviru Trst film festivala. Če se na začetku navežemo še za trenutek na zgornji članek, lahko opozorimo na t.i. masterclass oz. na predavanje režiserja Milča Mančevskega danes ob 14.30 v gledališču Miela (vstop je prost). V okviru sklopa Zone di cinema, ki ponuja vpogled v naš svet oz. v delovanje naših ustvarjalcev, naj omenimo film v tržaškem narečju Trieste rac-conta Basaglia Erike Rossi, ki ga bodo predvajali danes okrog 17.45 v kinodvorani Ariston. Skoraj enourni videoposnetek ponuja vpogled v težavnost spreminjanja mentalitete ljudi in v revolucijo, ki jo je beneški psihiater Franco Basaglia začel med leti 1971 in 1978 ravno v Trstu. V tekmovalnem programu celovečercev bodo dre-vi, ob 20.30 v gledališču Miela predvajali slovenski film Izlet Nejca Gazvode. Film, ki govori o prijateljstvu med Živo, Gregorjem in Andrejem (igra ga član Slovenskega stalnega gledališča Luka Cim-prič) ter izletu, ki jim je spremenil življenje. Projekcije se bo udeležil tudi režiser, ki bo jutri v Mie-li ob 14.30 tudi protagonist javnega srečanja. Po Izletu si bo ob 22.30 mogoče ogledati še film Dad made dirty movies (Očka je snemal umazane filme) Jordana Todorova, ki bo prisoten v dvorani, in A orgy of the dead (Orgija mrtvih) A.C. Stephena. festival v cannesu Nanni Moretti predsednik v* •• žirije Režiser Nanni Moretti Na letošnjem, canneskem filmskem festivalu, ki bo potekal od 16. do 27. maja bo predsednik žirije italijanski režiser Nanni Moretti. Odločitev organizatorjev na nek način še dodatno krepi vez med Morettijem in filmskim dogajanjem na Croisette. Moretti je namreč v Cannesu že dobil zlato palmo za film Sinova soba (La Stanza del fi-glio) leta 2001, na festivalu pa je kasneje sodeloval tudi s svojima filmoma Il Cai-mano in Habemus Papam. Sam Moretti je z zadovoljstvom sprejel imenovanje. »Vodenje žirije na najbolj prestižnem filmskem festivalu na svetu v državi, ki je od nekdaj spoštovala kinematografijo, predstavlja zame veliko veselje, čast in veliko odgovornost,« je dejal Moretti in dodal, da je bil kot režiser vedno vznemirjen, ko je s svojimi filmi sodeloval na festivalu. »Kot gledalec pa sem še vedno radoveden tako kot takrat, ko sem bil mlad. Zdaj pa bom to svojo radovednost lahko potešil na privilegiran način v centru sodobnega svetovnega filma,« je dodal. Generalni predstavnik festivala v Cannesu Thierry Fremaux pa je povedal, da je Moretti eden največjih režiserjev na njegovi osebni lestvici. V zadnjih letih festivala, letošnji bo že 62. po vrsti, so žirijo vodili Robert De Niro (2011), Tim Burton (2010), Isabelle Huppert(2009) in Sean Penn (2008). TOMIZZEV DUH i» Ca smo svi čiči? MILAN RAKOVAC M¡Él »Galijot san prez galije, de prima texera et secunda, niman bezzi za platiti zontu, e alora voga, S'ciavo, voga, ma štriga Bura po pečinah stava, sina Burina je ne zbudi se razjadi Bura, žene plaču, afondo galija; na dnolu nan ljudi. Afondo bandira ud Svietega Marka, e tutta la storia, Baron Gautsch und Viribus unitis, ni za tovara siedlo i ni za Čiča barka«. Posljednji stih je poznata istarska narodna poslovica, POMALO RASISTIČNA. Oprostite, ljubi bralci, če tle privatiziram, in citiram košček iz moje poeme o morju, moj omagio velikemu pesniku morja Jošku Božaniču iz Komiže. Ma inssoma, no xe possi-bile che anche i marinai xe diventadi tutti Cici? Ma che razza de gente? I professionisti del mestier che no'i ba- da el propio mestier per un pel de mona? Pomorščaki kateri prvi bežijo z ladje, ma, a je to postmodernistična civilizacija? Javlja STA: »Nesreča naj bi družbo po prvih ocenah stala med 85 in 95 milijonov dolarjev... Kapitan, ki mu očitajo krivdo za nesrečo, naj bi med drugim ladjo zapeljal preblizu obali, poleg tega pa je plovilo zapustil, preden so bili rešeni vsi potniki. Kot danes poroča italijanski časnik Corriere della Sera, naj bi kapitan tako blizu obale otoka Giglio zapeljal, ker naj bi želel razveseliti vodjo strežbe na ladji. Ta namreč prihaja z otoka Giglio. Schettino naj bi se po poročanju Corriere della Sera, ki se sklicuje na očividce, malo pred nesrečo vodjo strežbe Antonella Tievolija poklical na palubo in mu dejal: 'Poglej Antonello, smo čisto blizu tvojega Giglia. Časnik pri tem pojasnjuje, da bi moral Tievo-li teden dni pred plovbo Coste Con-cordie na dopust, a je moral ostati na krovu, ker zanj niso našli zamenjave. Kapitan pa naj bi mu s plutjem blizu Giglia zato želel narediti neke vrste uslugo.« Pridlani san se štupija javno, i za Primorski, kad je luksuzni naš brod »Marko Polo« trupija u Kornate - direkt u stine. I ja sam bio pomorac, i učili su me da z moren se ne škerca, ma nikad, nikad, ma vero pak nikad-mai. U Vojnopomorskoj akademiji su iz nas »Čiči« iz cile Jugoslavije načinili jušte maritime: sve grope na svitu znati vie-zati i razviezati, sve zvizde znati po imenu i pokazati hi na nebu, sve vitre i sve koriente znati na pamet i sve lanterne i sve punte i sve vale i sve škoje i sve porte i sve sike Jadrana znati po imenu i di su i ča su i kako š njima moraš - da ti brod ne gre fondo! Pak na vesla po dvanajst nas u četiri kutera vu-či za sobon jedrenjak »Jadran« od 700 tonelat od Rijeke do Velog Lošinja... I se domišljan, jur kad za vas pišen, mojih komandanti i kolegi Slovenci, odre- da prvoklasni oficiri su bili: i Abram i Pevcin i Smerdu i Vreček i Pogačnik i Škraba i Povšnar... Intanto, šta-je-pesnik-hteo-da-kaže? Ma kako češ od Čiča načiniti mornara? Dril! Dril! Dril! Teorijska i praktična nastava svaki božji dan, i onda vježbe, vježbe, vježbe do besvijesti. I onda, ipak se zna dogoditi zlo, jer je »more kanaja« (by Joško Božanič). Što se to dogada? Mislim da čov-jek opčenito naprosto gubi i ono malo znanja koje stekne, uključiv tu i vrhunske profesionalce, poput kape-tana Schettina, opijen vlastitim položajem, misleči da je gospodar svijeta, opremljen elektronikom koja »zna« sve i »može« sve, i On je opijen vinom svoje moči!... Piše Beppe Severgnini (Corriere): »Milioni di connazionali - spesso per pochi soldi - fanno il proprio dovere: da nord a sud, di giorno e di notte, in terra nell'aria e per mare. Forse lo ab-biamo dimenticato, se l'evidenza di questa serieta diventa fonte di stupo-re. O forse abbiamo bisogno di ap-plaudire i competenti, come antidoto ai troppi superficiali... Molti stranieri ci osservano e non capiscono. Aspet-tatevi che dicano, nei prossimi giorni, quello che scrive Margherita Masotti (twitter/mstmgh) da Grosseto: »Cha-peau a defalco, ma e possibile che la tragica mancanza di professionalita di alcuni renda speciali le persone normali?« Na twitteru ima i poruka da treba oduzeti komandu »a questi napo-letani«, cio e - NI ZA ČIČA BARKA. O je, yeah! Za svakega je barka, ako se drži meštijera, ako mu luna ne popije mozak! Svi smo mi Čiči, čifurji, juž-njaki, samo smo zgubljeni u falšariji tega svita, samo smo pozabili stare užance i krijanciju i da je čovik sam suoja mira, pak kako sebe zmiri, tako če zmiriti i drugi njega. Kako piše Se-vergnini, ako normalnost postaje he-rojstvo - siamo nei guai. / ITALIJA Sobota, 21. januarja 2012 13 afganistan - Afganistanski vojak ubil štiri francoske Francija po napadu na svoje vojake prekinila operacije Sarkozy napovedal celo možnost predčasnega umika - Prihodnji teden se bo srečal s Karzajem PARIZ - Francija je - potem ko je afganistanski vojak ubil štiri francoske - prekinila vse operacije urjenja in pomoči v bojnih operacijah v Afganistanu, je sporočil francoski predsednik Nicolas Sarkozy. "Ne morem dopustiti, da bi afganistanski vojaki streljali na francoske vojake," je dejal Sarkozy in napovedal celo možnost predčasnega umika. "Od zdaj naprej so prekinjene vse operacije urjenja in pomoči v bojnih operacijah," je povedal Sarkozy. Kot je še dejal, obstaja tudi možnost predčasnega umika francoskih vojakov iz Afganistana, a podrobneje te svoje izjave ni pojasnil. Poleg tega bo francoski obrambni minister Gerard Longuet nemudoma odpotoval v državo pod Hinduku-šem. Tam naj bi z načelnikom general-štaba francoske vojske Edouardom Giullaudom ugotovila okoliščine in odgovornost za napad, po obisku pa poročal francoski vladi, kaj so afganistanske oblasti obljubile glede zagotavljanja francoskih vojakov v državi. "Francoska vojska je v Afganistanu v službi Afganistancev v boju proti terorizmu in talibanom. Francoska vojska ni v Afganistanu, da bi afganistanski vojaki nanjo streljali," je še poudaril Sarkozy, ki se bo sicer prihodnji teden v Parizu sešel z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem. Možnost predčasnega umika francoskih sil iz Afganistana je omenil tudi francoski zunanji minister Alain Juppe. Kot je poudaril, Francija želi "verodostojna zagotovila" glede varnosti francoskih vojakov, ali pa bo pospešila odhod svojih sil iz države. Napovedal je še, da bo Francija odločitev o tem sprejela po poročilu obrambnega ministra Longueta in načelnika general-štaba francoske vojske Edouarda Giul-lauda o njunem obisku v Afganistanu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na včerajšnji napad, v katerem so Nicolas Sarkozy ansa bili ubiti štirje francoski vojaki, 15 pa je bilo ranjenih, med njimi osem huje, so se že odzvali tudi v zvezi Nato. Kot je ocenil generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen, je to žalosten dan za Natove sile v Afganistanu in francoski narod. Kot je nadaljeval, so tovrstni incidenti strašni, a osamljeni. Realnost je, da se 130.000 Isafovih vojakov iz 50 držav vsak dan bori in uri več kot 300.000 afganistanskih vojakov. "Imamo isti cilj. Afganistan, ki je odgovoren za svojo varnost. To si želijo tudi Af-ganistanci. Ostajamo zavezani pomoči Afganistancem, da bi dosegli ta cilj," je poudaril. Včerajšnje streljanje je izbruhnilo v okraju Tagab v provinci Kapisa severno od Kabula. V Afganistanu je v okviru misije Isaf sicer trenutno okoli 3600 francoskih vojakov. Sicer je Sarkozy pred včerajšnjim srečanjem z diplomati spregovoril tudi o drugih aktualnih mednarodnih temah. Glede Irana je opozoril, da bi lahko vsakršno tuje posredovanje zaradi spornega iranskega jedrskega programa sprožilo vojno in kaos na Bližnjem vzhodu in širše. "Francija bo storila vse, da bi se izognili vojaškemu posredovanju," je zatrdil francoski predsednik in se po drugi strani zavzel za "veliko ostrejše" sankcije proti Teheranu. Odločnost je Sarkozy izrazil tudi glede Sirije. Pariz po njegovih besedah ne more stati mirno ob strani in dopustiti represije sirskega vodstva nad lastnimi državljani. (STA) bližnji vzhod - Terorizem Izraelska vojska aretirala predsednika palestinskega parlamenta RAMALA - Izraelska vojska je v četrtek na Zahodnem bregu aretirala predsednika palestinskega parlamenta Aziza Dvejka. Izraelski vojaki so Dvejka, ki je član gibanja Hamas, prijeli na nadzorni točki Džaba med Ramalo in Jeruzalemom, ko je bil na poti v Hebron na jugu Zahodnega brega, je sporočil šef njegovega kabineta Baha Jusef. Izraelci so Dvejka skupaj s še tremi poslanci palestinskega parlamenta iz vrst Hamasa pridržali že maja lani. Enega od njih, Nizarja Ramadana, so pridržali, ostale pa so pustili naprej. Prvi podpredsednik palestinskega parlamenta Ahmed Bahar je obsodil pridržanje Dvejka, ki po njegovih besedah spodkopava prizadevanja za spravo z gibanjem Hamas in ovira delo parlamenta na Zahodnem bregu. Tiskovni predstavnik Hamasove vlade Taher al Nunu je prav tako obsodil pridržanje Dvejka in zahteval njegovo takojšnjo izpustitev. Izraelska vojska je potrdila aretacijo Dvejka in sporočila, da je bil prijet zaradi suma, da je vpleten v dejavnosti teroristične skupine. Delo palestinskega parlamenta, v katerem prevladujejo Hamasovci, je ohromljeno že od junija 2007, ko je Hamas prevzel nadzor nad območjem Gaze in od tam pregnal Fatahove sile, zveste palestinskemu predsedniku Mah-mudu Abasu. (STA) egipt - Končni izidi Islamisti na volitvah skupno dobili prek 70 odstotkov glasov KAIRO - Zmagovalci parlamentarnih volitev v Egiptu, ki so potekale od 28. novembra lani do 18. januarja, so islamisti. Kot kažejo uradni končni rezultati volitev, ki jih je včeraj objavil časnik Al Šuruk, so islamisti dobili 70,4 odstotka od 498 sedežev v parlamentu. Ustanovna seja novega parlamenta bo v ponedeljek. Pričakovati je, da bo politika v Egiptu bolj proi-slamska in ostrejša do Izraela kot v času lani strmoglavljene-ga egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Največ, 45,7-odstotka mandatov, je dobila stranka Svoboda in pravičnost Muslimanske bratovščine, ki velja za zmerno islamistično. Na drugem mestu je presenetljivo pristala radikalna islamistična stranka salafistov Al Nur, ki je skupaj z manjšimi salafističnimi strankami dobila 24,6 odstotka sedežev. Liberalna stranka Vafd je dobila 8,4 odstotka mandatov, novo liberalno Egiptovsko združenje pa 6,6 odstotka mandatov. T.i. revolucionarna mladina, ki je lani prispevala k padcu Mubaraka, je v novem sklicu parlamenta komajda zastopana. Egiptovski parlament se bo na ustanovni seji sestal v ponedeljek, ko bodo novi poslanci izvolili predsednika parlamenta. Pričakovati je, da bo na ta položaj izvoljen generalni sekretar Svobode in pravičnosti Saad al-Katatni, za podpredsednika pa najverjetneje član stranke Vafd in član stranke Al Nur. (STA) Neformalni pogovori med EU in Madžarsko BRUSELJ - Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn od Madžarske pričakuje konkretne korake za zagotovitev popolne neodvisnosti njene centralne banke in zanesljivo delovanje njenega pravosodnega sistema. To sta za Evropsko komisijo pogoja, ki ju bo treba izpolniti, da bi država lahko dobila mednarodno finančno pomoč. To so v Bruslju sporočili po včerajšnjih neformalnih pogovorih Rehna in madžarskega ministra za nacionalni razvoj in pogajalca za mednarodno finančno pomoč Tamasa Fellegija o pogojih, ki jih bo treba izpolniti za zagon formalnih pogajanj o pomoči EU. Rehn je pozdravil dejstvo, da je madžarska vlada sedaj pripravljena sodelovati v pogajanjih in spremeniti sporno zakonodajo, ki se nanaša na centralno banko in sodstvo. To je pred dnevi zatrdil premier Viktor Orban in včeraj v Bruslju ponovil tudi Fellegi. A po teh političnih obljubah komisar Rehn pričakuje, da bo Budimpešta sedaj "ta zagotovila prevedla v konkretna dejanja in rezultate", je povedal komisarjev tiskovni predstavnik Amadeu Altafaj Tardio. Umrla legendarna pevka Etta James LOS ANGELES - Ameriška pevka bluesa, soula in jazza Etta James, ki je v 60. letih zaslovela z uspešnico At Last, je včeraj umrla po dolgotrajnem boju z rakom, stara 73 let. Njen me-nedžer je sporočil, da je pevka umrla zaradi levkemije v bolnišnici Riverside v Kaliforniji, ob njej pa so bili njen mož in sinova. Etta James, ki je bila znana po svojem močnem, raskavem glasu, je prepevala vse od jazza, soula, rhythm'n'bluesa do ljubezenskih balad in si je v svoji karieri prislužila šest grammyjev. V glasbeno zgodovino se je vpisala z uspešnicami At Last, I'd Rather Go Blind, Trust in Me, Something's Got a Hold on Me in All I Could Do Was Cry. Uspešnica At Last iz leta 1961 je pravzaprav predelava pesmi iz leta 1941, ki jo je Etta na svoj način predelala in ji podelila svoj pečat. Na pesem sta ob slovesni inavguraciji leta 2009 zaplesala tudi ameriški predsednik Barack Obama in prva dama Michelle. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Podobno kot luksuzna potniška ladja tudi Italija nasedla na čereh, na srečo pa je nesposobnega kapitana zamenjal resen poveljnik Sergij Premru Italija je spet tarča posmehovanja: potem ko se je pred kratkim otresla nezavidljivega slovesa neresne države, ki jo vodi osmešeni premier, je sedaj spet pod udarom zaradi okoliščin brodoloma luksuzne ladje za križarjenja Costa Concordia pri otoku Giglio. Kot se dogaja ob takih priložnostih, je najbolj surov britanski »rumeni« tisk. Posadka je teptala ženske in otroke, da je prihitela do rešilnih čolnov, piše Daily Mail, Daily Mirror poroča o zamudi pri reševanju bro-dolomcev in obtožuje posadko nesposobnosti in površnosti, medtem ko Dally Express navaja izjavo britanskih potnikov, da jih je kapitan dobesedno pustil na cedilu. Kar je pravzaprav res, seveda pa ne velja za vso posadko in za reševalce. V Franciji tako Le Monde kot Libération navajata isto prispodobo, ko pišeta o novem primeru Titanica, tokrat ob obalah Toskane, španska El Mundo in El Pais pa soglasno izpostavljata, da je pri reševanju brodo-lomcev prišlo do neopravičljivega zamujanja. Medijsko spektakularni dogodek je v ospredju poročil televizij po svetu. Britanska BBC postavlja vprašanje, kako se je lahko sploh pripetila nesreča, ki spada prej v dogajanje prejšnjega stoletja kot v sodobni teh- nološki svet. Ameriška ABC je v studiu rekonstruirala dogajanje na poveljniškem mostu ladje, CNN pa navaja podrobnosti razgovora med kapitanom, ki je že zapustil utapljajočo ladjo, in poveljnikom pristaniške kapitanije, ki mu je velel, naj se vrne na krov. Italijo je očarala zgodba dveh kapitanov, poroča agencija Reuters. Častnik obalne straže, ki je vehe-mentno velel kapitanu, naj se vrne na krov potapljajoče se ladje, je v trenutku postal heroj, »an instant hero«, ki mu je javnost pripisala zaslugo, da je »rešil nacionalni ponos v eni najtemnejših noči«. Tako na eni strani stoji kapitan Schettino, ki ga mediji istovetijo s strahopetcem, na drugi pa se dviga poveljnik De Falco, ki je v telefonskem razgovoru Schettinu zabičal, naj se takoj vrne na krov in prevzame odgovornost za reševanje potnikov. Reuters navaja dobesedni italijanski izraz »Torni a bordo, cazzo!« Povelje »vrnite se na krov« je namreč posolil z vzklikom, ki ga žargonsko rabijo pri močnem poudarjanju, piše Reuter. Agencija poroča tudi, da so na spletu že na prodaj majice z Di Fal-covim poveljem in vzklikom, omenja pa tudi zgovorno tweet sporočilo italijanskega dečka, ki je napisal, da ko bo velik, hoče »postati kot poveljnik De Falco«. Glede brodoloma mi je bilo všeč pisanje nizozemskega internetnega magazina Trouw z naslovom »Vrijdag de 13de« to se pravi Petek 13. Prav temu članku bom posvetil nekaj več prostora, saj ugotavlja marsikaj, kar smo verjetno vsi pomislili, ko smo sledili dramatičnemu razpletu dogajanj na morju pred toskanskim otočjem. Čudovita italijanska ladja za križarjenje, model modernih oblik, razkošja in lepote, leži na boku na pol potopljena v morju Toskane, najlepše italijanske dežele, piše nizozemski poročevalec. Televizijski posnetki so spodbudili razmišljanje o luksuzni, a nemočni in paralizirani ladji kot o prispodobi celotne države, ki se je prevrnila in se ustavila. Nesreča ni samo pomorska tragedija, ampak resnična italijanska drama. KapItan Schettino se ima za brezhibnega, saj se je samo požvižgal na pravila, kot se na pravila požvižga večina Italijanov. Potem se je lagal pristaniškim oblastem, češ da gre samo za manjšo okvaro, in ni pravočasno sprožil alarma. Končno, ko je stanje postalo neznosno, jo je enostavno popihal in zapustil ladjo še prej kot potniki. Dva meseca prej je Berlusconi moral predčasno zapustiti italijansko »ladjo«, potem ko jo je upravljal tako, da je nasedla na čeri gospodarske krize. Njegov časopis Il Giornale je napisal, da je »pobegli in lažnivi« poveljnik ladje svetovna sramota, vendar je dosledno zagovarjal Berlusconija, piše Trouw. Ne smemo pa posploševati in posamezne tragedije ne gre pripisati celotni državi in njeni kulturi. Vendar je treba priznati, da v Italiji interesi posameznika imajo prednost nad javnim interesom in da ni treba vedno spoštovati pravila, tudi če to ustvarja probleme, drugim seveda. Tako italijanski vozniki brez poroblemov rabijo mobilnik in se ne ustavijo na prehodih za pešce. Kljub vsemu temu pa smo zaljubljeni v Italijo in njene prebivalce, pa čeprav včasih z neodobravanjem, kot na primer ko je treba zahtevati blagajniški račun, če nočemo postati soudeleženci 120-milijardne letne davčne utaje, piše nizozemski novinar. Kaj pa ima vse to opraviti z brodolomom Costa Concordie? Prav malo, ker se je treba predati usodi, bodo odgovorili vraževerni Italijani. Istega dne, preden je ladja trčila ob čeri, so znižala bonitetno oceno Italije za dve točki. Enostavno - bil je slab dan, bil je petek, 13. Italija je pač taka, včasih je za krmilom Schettino, včasih pa De Falco. In po dolgoletnem krmarjenju Schettinu podobnega Berlusconija je na poveljniški most stopil resni Mon- ti, ki sicer ne vzklika »cazzo«, je pa odločen pri upravljanju brodoloma italijanske barke. »Lepe novice iz Rima« piše Financial Times, ki ugotavlja, da »so na oblasti resni ljudje.« Po desetletnem Berlusconijevem kabaretu je namreč nastopila vlada, ki se je predstavila z resnimi ukrepi in reformami. Kljub temu se niso znižali interesi na desetletne državne obveznice in so celo višji od španskih. Po oceni dnevnika londonskega Cityja, kjer je prav te dni Monti bil na obisku, drastični ukrepi italijanske vlade vlivajo optimizem, vendar je položaj italijanske ekonomije zaskrbljujoč predvsem zaradi visoke javne zadolžitve in stagnacije gospodarstva. Včasih povzemam novice, ki v svetovne medije prodrejo iz Trsta, tokrat pa je na vrsti Videm. Turistična rubrika britanskega založnika Telegraph Media Group objavlja reportažo iz furlanskega glavnega mesta, za katerega avtor meni, da ima veliko skupnega z Benetkami in z Dunajem. Gre za urejeno in čisto mesto, kar mu daje srednjeevropski pečat, s kotički benečanskega priokusa. Obiskovalcu mesto nudi več kulturnih in umetniških zanimivosti, lepoto svoje lege sredi predalpskega loka, kot tudi svojevrstno zgodovino in seveda ... kozarec kakovostnega vina. 1 4 Sobota, 21. januarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Sramežljivo, a vendarle navzgor. V minulem letu se je demografska krivulja v goriški občini ponovno dvignila. Porast števila prebivalcev, pravi občinski odbornik Sergio Cosma s podatki iz matičnega urada v rokah, je bil v zadnjih dvanajstih mesecih sicer zelo rahel, saj smo pridobili le deset novih občanov, glede na močan upad iz leta 2010 (182 prebivalcev manj) pa je pozitivni podatek vseeno dobrodošel. Ob koncu leta 2010 je v Gorici živelo 35.762 ljudi, medtem ko jih je bilo 31. decembra lani 35.772. Največji porast prebivalcev so zabeležili v Loč-niku, kjer so prešli s 3.527 na 3.560 prebivalcev, v Svetogorski četrti pa se je število prebivalcev dvignilo s 6.463 na 6.486. Šestnajst prebivalcev je pridobila Podgora, ki šteje danes 1.064 prebivalcev, medtem ko so precejšnji upad zabeležili v Podturnu (-45), Stražcah (20) ter Pevmi-Štmavru-Oslavju, kjer se je število spustilo s 650 na 629. Število žensk, ki bivajo v goriški občini, je višje od števila moških: prvih je 18.624, drugih pa 17.148. To ne velja za tuje priseljence, ki jih je na ozemlju občine skupno 3.260, kar predstavlja dobrih devet odstotkov celotnega goriškega prebivalstva. Med tujci so našteli 1.679 moških in 1.581 žensk. Največ jih seveda živi v mestnem središču (1.128), po številu tujih državljanov pa sledijo Svetogorska četrt-Placuta (732), Podturn-Sv. Ana (556), Stražce (320), Rojce (159), Štandrež (121), Ločnik (118), Podgora (60), Madonina (37) in Pevma-Štmaver in Oslavje (29), ki je s svojimi 629 prebivalci tudi najmanj poseljen goriški rajon. Iz podatkov izhaja, da je demografski saldo v veliki meri odvisen od velike razlike med smrtmi in rojstvi, ki ga je med lanskim letom ublažil le priliv novih prišlecev. Lani se je v goriški občini rodilo 233 otrok (leta 2010 jih je bilo 260), umrlo pa je 437 domačinov. Smrti je bilo torej kar 204 več od rojstev. »Pri prebiranju teh podatkov je treba biti pozorni. Goriški novorojenčki, ki so se rodili v tržaški bolnišnici Burlo ali drugje, niso zaobjeti v teh številkah,« opozarja občinski odbornik. V mestnem središču je goriški matični urad zabeležil 64 novorojenčkov, druga na lestvici pa je Svetogorska četrt z 52 rojstvi; najmanj novorojenčkov so zabeležili v Pevmi, Štmavru in Oslavju (4), v Podgori pa jih je pet. V lanskem letu je torej rahlemu porastu števila goriškega prebivalstva prispevala priselitev novih prebivalcev. Priseljencev, ki seveda niso vsi tujci, je bilo lani skupno 986, medtem ko je go- riško občino zapustilo 772 ljudi. Saldo je v primeru vpisov in izbrisov iz matične knjige pozitiven, saj so na občini skupno našteli 214 prebivalcev več. »V času gospodarske krize se mi zdi pomembno, da število novih občanov presega število tistih, ki so se izselili,« še poudarja odbornik Sergio Cosma. (Ale) ronke - Občina Razdori v večini Kamen spotike prostorski načrt Dolga bo še pot do odobritve novega prostorskega načrta v Ronkah, saj je dosedanja razprava pokazala na nestrinjanja v politični večini in tudi v sami Demokratski stranki. V sredo in četrtek sta potekali dve zasedanji ronškega občinskega sveta, a na njiju niso utegnili pretresti in glasovati o 113 pripombah in ugovorih, ki so jih vložili občani. Na obravnavo čaka še okrog polovica le-teh; z njimi se bodo spet spopadli predvidoma sredi prihodnjega tedna. Kamni spotike so t.i. Casette Pater (na sredinem zasedanju so prebivalci tamkajšnje četrti protestno manifestirali v občinski sejni dvorani), intermodalni pol in hitra železnica, pa še novogradnjam namenjeno območje v Ulici Aquileia, v Selcah ter v ulicah Curiel in Laghi, o čemer bo (vroča) razprava tekla na prihodnjih sejah. Toda iz izida dosedanjih glasovanj - predvsem glede območja San Vito in Ulica Dobbia - so že bila razvidna ločevanja med občinskim odborom in večino, ki so privedla na primer do tega, da je bila ena izmed vloženih pripomb izglasovana kljub odklonilnemu stališču odbor-nice za urbanistiko Sare Bragato ter občinskih tehnikov in arhitektov, ki jim je bila poverjena izdelava splošne variante k regulacijskemu načrtu. Ta ločevanja nakazujejo obenem razdor v ronški Demokratski stranki. Podobno se je pripetilo z ozemlji na meji z občino Štarancan, kjer naj bi bila kmetijska zemljišča zaščitena. Med glasovanjem pa je prevladalo stališče nekaterih svetnikov liste Insieme per Ronchi in Demokratske stranke, ki so osvojili zahteve po spremembi namembnosti iz kmečkih površin v zazidljive parcele. Svetnik SKP Luigi Bon je že izjavil, da so s tem hoteli okoristiti nekatere posameznike. gorica - Občina v lanskem letu rahlo pridobila na številu prebivalcev Demografska krivulja s prišleki znova navzgor Največ»zrasel« Ločnik, največji upad v Podturnu ter Pevmi, Štmavru in Oslavju - Tujcev okrog 9 odstotkov Že res, da je število goriških prebivalcev rahlo naraslo, a za to nimajo zasluge porodi gorica - SSk »Slovenske rajone je treba ohraniti« Rajonske svete za Štandrež, Podgo-ro in Pevmo-Štmaver-Oslavje je treba ohraniti, ker zaradi močne komponente slovenske narodne skupnosti predstavljajo pomembno zgodovinsko in kulturno specifiko. Na to opozarja goriški pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek, ki je v pričakovanju na razpravo o usodi rajonskih svetov v občinskem svetu naslovil na načelnike svetniških skupin pismo, v katerem izraža stališče stranke v upanju, da bo med razpravo upoštevan. »Glavni problem, ki ga postavlja deželni zakon, so gotovo rajoni, v katerih je v večji meri prisotna slovenska narodna skupnost. Združitev rajonov bi na primer zelo otežila izvolitev slovenskih predstavnikov, ki bi morala biti v demokraciji vedno zagotovljena,« pravi Čavdek, ki izpostavlja tudi pomen rajonov pri zbliževanju občanov in občinske uprave. Čavdek je načelnikom skupin poslal dokument, ki ga je SSk sprejela takoj po odobritvi deželnega zakona št. 1/2011, ki predvideva krčenje števila rajonov v Gorici z deset na štiri. Dokument so marca odposlali goriškemu županu Ettoreju Romoliju, občinskemu odborniku za decentralizacijo Fabiu Gentileju, prefektinji Marii Augusti Marrosu, predsedniku dežele Renzu Tondu in predsedniku paritetnega odbora Bojanu Brezigarju. »Štandrež, Podgora in Pevma-Štmaver-Oslavje niso le mestne četrti, temveč imajo status zaselka in so bili do leta 1927 samostojne občine. Trije rajoni so izrecno omenjeni tudi v odloku predsednika dežele za izvajanje 10. člena zakona 38/2001,« pravijo pri SSk in opozarjajo, da mora vsaka nova razmejitev mestnih rajonov spoštovati določila zaščitnega zakona, ki prepovedujejo nižanje zaščite slovenske narodne skupnosti. Pri SSk so prepričani, da bi vsako nižanje števila rajonov privedlo do zmanjšanja ravni zaščite glede na to, da bi bila slovenska narodna skupnost prizadeta na ravni teritorialnega predstavništva. Zaščitni zakon 38/01 izrecno omenja tudi okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin in evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki pravita, da se zaščitna določila navdihujejo po načelu spoštovanja ozemeljskega območja vsakega jezika. Pri SSk opozarjajo tudi na okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin, ki jo je ltalija ratificirala leta 1997 in ki pravi, da se pogodbenice vzdržijo ukrepov, ki spreminjajo razmerje prebivalstva na območjih, v katerih bivajo pripadniki manjšin. štandrež-vrtojba - Prvi konkreten čezmejni projekt za ureditev nekdanjega mejnega prehoda Terminala bosta dobila skupen tir Sedanja infrastruktura ne dovoljuje vožnje med njima - Razmišljajo tudi o tem, da se železniška postaja Vrtojba prekvalificira v potniško Goriško podjetje SDAG, ki upravlja tovorno postajališče pri Štandrežu, je včeraj gostilo uvodno srečanje partnerjev čez-mejnega projekta TIP (Transborder Integrated Platform), vrednega 1,3 milijone evrov. Projekt zajema načrtovanje posegov in dejavnosti, ki bi pospeševali koordinacijo delovanja terminalov in intermodalnih vozlišč v Gorici in Vrtojbi z avtocestno osjo Vileš-Gorica-Razdrto in povezavo železniškega prometa na čezmejnem območju. To nameravajo doseči z ureditvijo cestnega omrežja za povezavo s strukturami v obmejnem pasu in dostopi do čezmejnih mestnih središč, z okrepitvijo in razvojem intermodalnega prevoza cesta-železnica med obema državama, s prekvalifikacijo in povečanjem postajališč, z oblikovanjem novih storitev in razširitvijo obstoječih s pomočjo novih tehnologij. Med partnerji v tri leta trajajočem projektu, katerega nosilec je SDAG, so še občini Gorica in Šempe-ter-Vrtojba, Regijska razvojna agencija severne Primorske, družbi Autovie Venete in DARS, dežela FJK, Slovenske železnice, Log System Scarl in ministrstvo za promet. Da gre pri tem projektu, ki je eden od najbolj konkretnih čezmejnih projektov od padca meje, za tesno sodelovanje s partnerji, poudarjajo tudi na občini Šem-peter-Vrtojba, kjer bodo v projektu dobili 240.000 evrov. »Zavzemali se bomo za posodobitev "parkinga D". Izboljšali bomo servisne pogoje za šoferje kamionov. Pomembno je, da se stvari dogajajo in da se razvoj na tem območju nadaljuje,« poudarja Anita Manfreda, občinska svetovalka za projekte. Tudi Jože Urbanc iz Slovenskih železnic je zadovoljen, da gre za konkreten projekt, kjer se ne iščejo le teoretične rešitve, ampak se bodo poiskale rešitve v konkretnem prostoru, nekatere se bodo tudi izvedle. »Gre za konkretne povezave železniških infrastruktur obeh tovornih terminalov z obstoječimi železniškimi infrastrukturami na italijanski in slovenski strani. Današnje stanje je z vidika prevoznikov in upravljavcev infrastrukture neugodno: železniška povezava do SDAG-ovega terminala poteka s slovenske Včerajšnje zasedanje projektnih partnerjev na sedežu družbe SDAG foto k. m. strani na način, da mora železniška kompozicija v Gorico, od tam se vrača v terminal. V okviru tega projekta bomo preučili rešitve, kako te povezave narediti direktne. Preučili bomo tudi, kako povezati slovenski tovorni terminal z železniškim omrežjem in z italijanskim tovornim terminalom. Še najbolj pomemben del projekta pa je čisto konkretna inštalacija naprav, s katerimi bo že omogočena direkt- na tirna povezava med postajo Vrtojba in SDAG-ovim terminalom. Neka infrastruktura že obstaja, ni pa v takšnem stanju, da bi dovoljevala vožnje. V okviru tega projekta bodo vgrajene nekatere tehnične naprave, s katerimi pričakujemo, da bo ta povezava lahko tudi uporabna,« pojasnjuje Urbanc. Pomemben del sklopa je tudi razmislek o nadaljnjem razvoju sedanje postaje Vrtojba. »Danes je železniška po- staja Vrtojba namenjena izključno tovornemu prometu, v neki perspektivi smo vsi zainteresirani, da se na tem prostoru te železniške povezave izkoristijo tudi za potniški promet,« dodaja Urbanc. V treh letih, kolikor bo trajal projekt TIP, bo izveden t.i. tehnični del, da se, denimo, železniška postaja Vrtojba prekvalificira v potniško, pa bo trajalo še nadaljnjih 4 do 5 let. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. januarja 2012 15 gorica - Protestna mobilizacija črpalkarjev Zaradi »bega čez mejo« državna blagajna ob 240 milijonov letno »Goriški servisi na robu preživetja, onkraj meje pa zaslužijo 140 tisoč evrov na dan« »Beg« voznikov iz obmejnega pasu Furlanije-Julijske krajine, ki se zaradi ugodnejših cen in dodatne trgovske ponudbe v vedno večjem številu odpravljajo na slovenske bencinske servise, ne ogroža le goriških in tržaških črpalkarjev. Če se nič ne bo spremenilo, bo upad prodaje goriva posredno oškodoval tudi državne in deželne blagajne, ki bi v letošnjem letu lahko izgubile 240 milijonov evrov. Da bi to preprečili, bodo parlamentarci Ljudstva svobode in Demokratske stranke, ki so bili izvoljeni v deželi FJK (med njimi je tudi senatorka Tamara Blažina), skupaj s kolegi drugih obmejnih dežel vložili resolucijo, s katero bodo predlagali Montijevi vladi povišanje deželnega deleža od novih trošarin na goriva s 30 na 38 odstotka. »Tako bo dežela FJK imela na razpolago okrog 35 milijonov evrov, s katerimi bo lahko zagotovila popuste na ceni bencina in dizla na črpalkah. Ta je edina pot, da izenačimo cene goriva s slovenskimi,« je povedal senator Ljudstva svobode Ferruccio Saro, ki je včeraj na sedežu goriške Trgovinske zbornice skupaj s senatorjem Fla-viom Pertoldijem in poslancem Alessandrom Maranom (oba DS) predstavil vsebino resolucije. Srečanje je uvedel predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, o perečem položaju obmejnega gospodarstva pa sta spregovorila tudi župan Ettore Romoli in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. »Skupen dokument, o katerem bo tekla razprava v prihodnjih tednih, so podpisali parlamentarci Ljudstva svobode, Demokratske stranke in Tretjega pola. Vsi skupaj si prizadevamo, da čim prej pride do rešitve,« je povedal Saro in nadaljeval: »Razlika v obdavčenosti goriv med Italijo in Slovenijo je zelo velika. Trošarina in davek na dodano vrednost znašata v Italiji za liter bencina 1,1 evra, v Sloveniji pa 0,715 evra. Razlika je torej 0,286 evra. Še večja je razlika v obdavčenosti dizla, saj znaša 0,335 evra. Izračunali smo, da bosta zaradi "eksodusa" voznikov v Slovenijo državna in deželna blagajna v enem letu izgubili vsaj 240 milijonov evrov davkov. Skupaj z izgubami v Piemontu in Lombardiji bi "luknja" znašala 500 milijonov evrov, kar je 10 odstotkov celotnega prihodka od davkov, ki je predviden v Montijevem manevru. Uvedba našega predloga torej ne bo bremenila državnih blagajn, pač pa obratno.« Pertoldi je izpostavil, da bo treba povišanje deželnega deleža od novih trošarin na goriva s 30 na 38 odstotka uresničiti z novim zakonom, ki bi omogočal tudi avtomatično prilagajanje na cene goriv v Sloveniji, Maran pa je ocenil, da spričo tako široke podpore političnih sil Montijeva vlada s težavo zavrnila predlog. Ob robu srečanja s parlamentarci, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikatov, prevoznikov, drugih trgovinskih zbornic in stanovskih zvez, je skupina goriških črpalkarjev kot napovedano priredila protestni shod, ki je potekal pred Trgovinsko zbornico. »Ob prekinitvi nabave goriv, ki smo jo napovedali v prejšnjih dneh, bomo proti Montijevim ukrepom organizirali še druge protestne akcije. Slovenska konkurenca je nevzdržna. Danes so mi povedali, da služi črpalka v Neblem 140.000 evrov na dan, v Mirnu pa bodo gradili novo. Nujno je, da se predlagane olajšave uvede čim prej,« je povedal Traini in poudaril, da razlika v cenah ne oškoduje le črpalkarjev, pač pa tudi druge kategorije, kot so upravitelji trafik, prevozniki, mesnice in druge trgovine. Včerajšnje Srečanja sta se udeležila tudi deželna zasedanje svetnika Roberto Antonaz (SKP) in Gaeta- s par|amentarci no Valenti (Ljudstvo svobode). Prvi je po- v Gorid (zgoraj) udaril, da je treba problem obdavčevanja in gneča na energetskih virov rešiti enkrat za vselej, Va- bencinskem lenti pa je predlagal, naj se takoj poviša po- servisu V Brdih, puste na gorivih v FJK do najvišje dovolje- pri KOZarnem ne mere z uporabo 42 milijonov, ki jih je de- (desnO) žela predvidela v zadnjem finančnem za- _ konu. (Ale) j.m., bumbaca števerjan - Nagrajeni bodo s petimi računalniki Sreča se je tokrat nasmehnila števerjanskim osnovnošolcem Sreča je slepa, a se ji včasih izbira resnično posreči. Pred nekaj dnevi smo poročali o tem, da je med zmagovalci natečaja »Stickermania - Avventura nella foresta tro-Osnovna šo|a picale«, ki gaje razpisala družba Aspiag Ser-v Števerjanu vice (Despar Nordest), tudi slovenska več-bo po zaS|Ugi stopenjska šola v Gorici. Nazadnje smo ugo-otrok in tovili, da bo nagrado - pet novih računalni- njihovih drnžin kov - prejela osnovna šola Alojz Gradnik v S pnhodnjim Števerjanu, ki sodi pod okrilje večstopenj-tednom ske šole. Števerjanski otroci so s pomočjo okrepila staršev zbrali pet albumov s po 178 nalep- račUna|niško kami iz Desparjevih trgovin; poslali so jih sobo razpisovalcu natečaja, ki je enega od teh iz- žrebal. Računalniški dar bodo prejeli na šo-bumbaca li v petek prihodnjega tedna. gorica - Poslopje nastaja ob križišču v južnem delu mesta Steklena palača Gradbišče je dolga obdobja mirovalo, z jesenjo pa je delo steklo s pospeškom - Ob stanovanjih tudi uradi in trgovine Tudi Gorica bo dobila svojo stekleno palačo, ki pa po dimenzijah, arhitektonskih značilnostih in ambicijah še ni primerljiva z novogoriškim Eda centrom. Zastekljeno poslopje, sicer nov stanovanjsko-trgovski kompleks, nastaja ob križišču med ulicami Duca dAosta, Donizetti, Trento in Ariosto. Njegova gradnja se je začela pred dobrima dvema letoma. Gradbišče je nato dolga obdobja mirovalo, zaradi česar je rajonski svet za mestno središče že zahteval srečanje s predstavniki gradbenega podjetja. Le-ti so tedaj potrdili, da se bo gradnja nadaljevala in zaključila v predvidenem roku, saj je bila takratna prekinitev del vezana na pomanjkanje tehnoloških infrastruktur v tem delu Gorice. Gradnja se je nato, sicer s presledki, res nadaljevala. Kot je zapisano na dovoljenjih pred nastajajočim kompleksom, je za gradbeni poseg odgovorno podjetje Protto iz Gorice. Od avgusta leta 2009 ima omenjeno podjetje na voljo 33 mesecev za izgradnjo novega poslopja, tako da je zaenkrat njegova gradnja še v roku. Med lansko jesenjo je delo steklo s pospeškom in so s steklenimi panoji prekrili velik del pročelja. V decembru pa je gradnja ponovno nekoliko zastala; znano je, da nepremičninski trg stagnira in da so tovrstne naložbe tvegane. Novi kompleks stoji vsekakor na strateško pomembnem mestu, sploh pa predstavlja trenutno največji gradbeni projekt v Gorici. Poleg stanovanj naj bi bili v njem tudi uradi in trgovine. S steklenimi panoji so prekrili pročelje bumbaca borc san roc Preteklost še vedno nepopolno raziskana Zbornik Borc San Roc izdaja že 23 let središče za ohranjanje in vrednotenje ljudskega izročila podturnskega rajona v Gorici. V zadnjih štirih letih publikacijo ureja slovenska časnikarka Erika Jazbar. Triindvajseta številka je pred nedavnim izšla na 104 straneh, v njej je dvanajst zapisov, ki jih je prispevalo enajst avtorjev. Kot se to dogaja že vrsto let, poteka predstavitev v tednu pred zahvalno nedeljo, ko je v Podturnu, ki je bil nekoč predel mesta, kjer je bil dobršen del prebivalstva tako ali drugače povezan s kmečkim delom, velik praznik, zelo dobro pa je vsakič obiskana tudi predstavitev zbornika. Ob isti priložnosti že skoraj štiri desetletja podeljujejo tudi nagrado Sv. Roka, ki so jo tokrat izročili goriški raziskovalki, arhivistki in javni delavki Lucii Pillon. Vsebina zadnje številke zaobjema široko paleto tematik, vezno nit, ki je skupna vsem zapisom, pa gre iskati v pozornosti do bolj ali manj znanih poglavij iz goriške preteklosti. S tem v zvezi univerzitetna profesorica ter predsednica Inštituta za versko in družbeno zgodovino iz Gorice Liliana Ferrari opozarja, da so nekatera obdobja goriške preteklosti še danes zelo nepopolno in slabo raziskana, zborniki, kakršen je Borc San Roc, nudijo zato pomembno oporo raziskovalcem, ki se iščejo med desetletji in dokumenti. Isto velja za osebnosti, ki so posegle v goriško zgodovinsko zgodbo in o tej zgodbi tudi veliko povedo. Med temi je škof Luigi Fogar, rojen in krščen v Pevmi (v lanskem letu je minila 40-le-tnico njegove smrti), na katerega pogosto pozabljamo. Še več, potrebno bi bilo, da bi se našla institucija, ki bi te posoško-gori-ške biografije zbrala v skupno knjigo, po kateri bi lahko segali vsi, poudarja Ferrarijeva. Same biografije znanih in manj znanih osebnosti, ki so v Gorici delovale, se rodile ali živele, so ena stalnic vsakoletnega zbornika, ki izhaja v Podturnu. Poglejmo torej podrobneje njegovo vsebino. Lucia Pillon namenja svoj zapis domačemu župnijskemu arhivu, njegovi zgodbi in ureditvi, Vanni Feresin ponuja nekatere dokaj stare dokumente, ki so vezani na Pod-turn in segajo tudi v 16. stoletje. Marco Plesnicar oriše premalo poznano življenjsko zgodbo Oscarja Ulma, muzikologa, časnikarja in umetnostnega zgodovinarja, ki je deloval med 19. in 20. stoletjem in se je rodil v Podturnu, Gioacchino Gras-so pa piše o glasbeniku Guglielmu Pinc-herleju in njegovem delu med Trstom in Gorico. Liubina De Beni ponuja vpogled v zanimivo biografijo notredamke, ki je delovala tudi na Goriškem, bila pa je zoolo-ginja in znanstvenica. Sergio Tavano se spušča v goriške »risorgimente« oz. spe-cifiko goriške zgodbe različnih narodnih gibanj, medtem ko Antonella Gallarotti ob 150-letnici zedinjenja Italije predstavlja goriško sliko tedanjega dogajanja. Paolo Sluga skozi življenjske prigode profesorja Oliviera Stue marsikaj pove o nelahkih desetletjih minulega stoletja, Giorgio Ciani in Renato Madriz pa pišeta o preteklosti, ki je zaznamovana z navezanostjo na zemljo in s kmečkim delom; njuna zapisa govorita o večdesetletni zgodovini združenja Coldiretti in o podturnski družini Culot. Posebno poglavje je namenjeno letošnji nagrajenki Lucii Pillon. V Podturnu je ob Furlanih nekoč živela tudi številčna slovenska narodna skupnost, danes pa močno prevladuje furlanska komponenta. Zato zbornik ponuja vsakič tudi zapis v furlanskem jeziku izpod peresa Paola Viole. V furlanščini so izpisane številke na vsaki strani publikacije kot tudi podnaslovi vsakega zapisa. Gre za novost iz leta 2010, ki je bila potrjena tudi z zadnjo številko zbornika; za grafično oblikovanje in tisk so tudi tokrat poskrbeli v tiskarni Grafica Goriziana. Lucia Pillon 1 6 Sobota, 21. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR tržič - Pozitiven obračun lanskega delovanja luške kapitanije Rešili 230 ljudi in odkrili dva milijona utajenih davkov Zaradi prekrškov na področju onesnaževanja, ribolova in goljufije 47 prijav - V marinah 203 nova plovila Vrnili ukradeni avto / Policisti so v četrtek popoldan v Šempetru pri Gorici našli osebni avtomobil znamke Nissan, last 45-letnega italijanskega državljana, ki je bilo pred slabima dvema tednoma ukradeno v Gorici. Po opravljenem ogledu so avtomobil vrnili lastniku. (km) Kaznovana za stečaj Poveljnik Sandro Nuccio bonaventura nova gorica Meblo a+a, beseda upnikom Okrožno sodišče v Novi Gorici je včeraj začelo postopek prisilne poravnave nad družbo Meblo a+a. Za upravitelja je imenovalo Uroša Ju-traža, upniki lahko terjatve prijavijo do vključno 20. februarja. Družba mora v 15 dneh založiti nekaj manj kot 19.700 evrov predujma za stroške postopka prisilne poravnave. Če v roku predujma ne bo nakazala, bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek. Vodstvo družbe predlaga, da bi bili navadni upniki poplačani 50-od-stotno v štirih letih, in sicer v prvih dveh letih 30-odstotno, v preostalih dveh pa 70-odstotno. Do družbe je bilo konec septembra lani za 1,5 milijona evrov navadnih terjatev, na katere bo učinkovala prisilna poravnava, je razvidno iz načrta finančnega prestrukturiranja. Največji navadni upnik je družba Imko Projekt z nekaj manj kot 135.000 evrov terjatve. Sodišče je v sklepu o uvedbi postopka imenovalo tudi upniški odbor, v katerem so poleg Imko Projekta še družbe CGP, Meltal, Val Plastika, Meblo Kovinoplastika Storitve, Ko-vintrade in Marcegaglia. Glede na načrt bi finančni učinek prisilne poravnave znašal okoli 753.000 evrov; družba bi za ta znesek povečala kapital. Med drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja so prodaja poslovno nepotrebnega premoženja, dogovor s kreditodajal-ci o odlogu zapadlosti kratkoročnih posojil in znižanju obresti, morebitni dogovori o dodatnem kreditiranju ter prestrukturiranje poslovnih procesov z zmanjšanjem stroškov in števila zaposlenih. Družba je imela glede na stanje konec septembra lani 1,2 milijona evrov negativnega kapitala. V prvih devetih mesecih lani je beležila 1,88 milijona evrov prihodkov iz poslovanja (v enakem obdobju predlani 3,3 milijona evrov) in 1,6 milijona evrov izgube (predlani okoli 246.000 evrov izgube). Tržiška luška kapitanija je v lanskem letu v okviru akcij za zaščito morske državne posesti odkrila skoraj dva milijona utajenih davkov. Podatek so posredovali med včerajšnjo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili lanski obračun delovanja kapetanije, ki ob Tržiču nadzoruje tudi Gradež, Porto Nogaro, Marano Lagunare in Lignano. Dejavnost v minulem letu, pravi poveljnik Sandro Nuccio, je bila nadvse pozitivna, kljub temu, da je morala kapetanija zaradi krize in posledičnih rezov močno okrniti število ur in prevoženih milj. V lanskem letu je osebje kapitanije izvršilo 122 rešilnih akcij, v katerih je nudilo pomoč 85 plovilom in 230 ljudem. Ka-petanija je bila dejavna tudi na drugih področjih, kot so varnost na morju, morska policija, zaščita okolja in nadzor ribolova. Pregledali 76 plovil na 882, ki so pristala v raznih pristaniščih, nad katerimi ima kape-tanija pristojnost. Tri plovila so za- segli, ker niso ustrezala varnostnim predpisom ali zaradi preiskav: primer je bila panamska tovorna ladja Fedel Moon, s katero je v Gradež priplulo 35 nezakonitih priseljencev iz držav severne Afrike. Kapitanija je kot morska policija izvedla 9.151 kontrol, pri goriškem in videmskem javnem tožilstvu pa je vložila 47 prijav zaradi kršitev kazenskega zakonika na področjih onesnaževanja, ribolova in trgovine. Izdala je tudi 364 glob za skupnih 150.000 evrov kazni. Na okoljskem področju je v enem letu izvedla 2.942 kontrol: 197 je bilo povezanih z odpadki, 519 pa z izpusti. Strog nadzor je kapeta-nija dalje izvajala na področju ribolova, kjer je njeno glavno vodilo zaščita potrošnikov. Izvedli so 1.035 kontrol, od katerih je bilo 710 na morju, 71 na tržnicah, 108 v trgovinah, 120 v restavracijah in 26 na cesti. Ugotovili so 26 kršitev kazenskega zakonika, izdali za 85.442 evrov glob in zasegli 1.165,5 kilogramov rib. V de- vetih primerih je prišlo do kršenja higienskih in zdravstvenih predpisov, v osmih pa so ribiči kršili pravila, ki določijo obdobje in kraje, kjer je dovoljen loviti ribe. Osemnajst je bilo trgovskih goljufij, v 27 primerih pa ni bilo jasno, od kod so ribe prihajale. Tržiška luška kapetanija je sodelovala tudi v projektih Pelagos in Octopus, ki sta bila posvečena kontroli ribje hrane. V tem okviru so izvedli 211 kontrol, zasegli 236 kilogramov rib in naložili 31 evrov denarne kazni. Kapitanija je v lanskem letu zabeležila porast športnih plovil v trži-ških navtičnih centrih, kjer jih je 203 več kot v letu 2010, v okviru upravnih dejavnosti pa je odkrila tudi 1.941.539 evrov utajenih davkov. »Tržiško pristanišče ima zelo velik potencial. Upamo, da bo čim prej prišlo do ukrepov, ki bodo omogočili njegov razvoj,« je povedal Nuccio in pristavil, da je do koraka naprej prišlo tudi v postopku za ureditev vhoda v pristanišče Porto San Vito v Gradežu. Družbenik v družbi, ki je upravljala Hotel Europa v Gradežu, 59-letni En-zo Padovan, je včeraj pristal na dogovorno pogojno kazen enega leta in štirih mesecev zapora zaradi goljufivega stečaja, potem ko je videmsko sodišče leta 2009 odredilo stečaj družbe. Zaradi iste obtožbe bodo sodili računovodskemu svetovalcu družbe, 60-let-nemu Gianfrancu DAngelu iz Milana, ki na podlagi ugotovitev tožilca naj bi bil »režiser« goljufije. Neuspešni vlomilci V četrtek se je na Goriškem pripetilo nekaj vlomov, vlomilci pa so ostali bolj praznih rok. V Kromberku je nekdo vlomil v kleparsko-ličarko delavnico, ukradel pa ni ničesar. Na Ravnici so neznanci poskušali vlomiti v eno od stanovanjskih hiš, toda vhodna vrata so bila zanje pretrd oreh, zato so od namere odstopili. Neznanci so skušali vlomiti tudi skozi vhodna vrata druge hiše, a ker jim tudi tokrat ni uspelo, so prislonili lestev na balkon in nato vlomili skozi balkonska vrata, iz hiše pa niso ukradli ničesar. (km) nova gorica - Ministrstvo preklicalo vse najemne pogodbe za mejne objekte Najemnikov na meji ne bo V nekdanji carinarnici na Erjavčevi ne bo skladišča - Arčon:»Ugotavljam, da v Ljubljani eno ministrstvo ni vedelo, kaj počne drugo« Na novogoriški mestni občini so dobili informacijo, da je slovensko ministrstvo za javno upravo preklicalo vse najemne pogodbe za objekte na nekdanjih mejnih prehodih. »Najemnikov torej ni. Z ministrstva so nam sporočili, da bomo lahko začeli s postopki prenosa teh objektov na občino. Na tem mestu se moram zahvaliti medijem za pomoč, saj je ta pritisk zalegel,« je zadovoljen novogoriški župan Matej Arčon. Novo-goričani si torej glede tega lahko oddahnejo. V decembru je ob novici, da namerava ministrstvo objekt na nekdanjem mejnem prehodu Erjavčeva, oddati najemniku, ki bi ga uporabljal za skladišče, završalo. Najprej med bližnjimi stanovalci, nato med člani Kinoateljeja, ki tam že nekaj let prireja razne akcije, s katerimi združuje sosednji mesti in njune prebivalce, nato pa še na občini. Bojazen je potem legla še nad druge projekte, ki so vključevali nekdanje mejne objekte, denimo tistega na Pristavi, kjer Goriški muzej že nekaj let načrtuje muzej tihotapstva. Če bi ministrstvo prakso oddajanja v najem nadaljevalo, bi padli v vodo še načrti v Solkanu ... Nikomur od naštetih ni šlo v račun, da bi prostor, tako nabit s simboliko za obe mesti, kot je nekdanja carinarnica na Erjavčevi, postal navadno skladišče. Ko smo v decembru na ministrstvu začeli spraševati za pojasnila, smo dobili odgovor, da je ministrstvo na svoji spletni strani objavilo namero za oddajo v najem nepremičnin na Erjavčevi ter da se je nanjo odzval neki zasebnik, ki jo namerava uporabljati za skladišče, medtem ko se mestna občina ni. Na občini so se nad takim postopkom začudili, saj si že od leta 2007 prizadevajo za pridobitev teh nepremičnin, župan Ar-čon pa je predsedniku vlade Borutu Pahorju v zvezi s tem konec decembra napisal pismo in zaprosil za sestanek, na katerem bi se dogovorili o čimprejšnjem prenosu teh nepremičnin na občino. Ko smo se na Primorskem dnevniku pri ministrstvu v začetku januarja znova pozanimali, kako in kaj, smo že dobili drugačna pojasnila: češ da je najemna pogodba sklenjena le za objekt na mejnem prehodu Solkan Polje, in sicer za dobo enega leta od 1. februarja lani, torej se v teh dneh izteka. Za vse ostale, tudi za Erjavčevo, pa da ni nobenih najemnih pogodb. Izjema je Rožna Dolina, kjer je »mejni prehod strateškega pomena za državo, zato ostaja v njeni lasti, uporablja ga ministrstvo za notranje zadeve«. Tam je sedaj pisarna za izravnalne ukrepe. Še zlasti je pomembno naslednje pojasnilo ministrstva: za vse mejne prehode (razen Rožne Doline) poteka postopek prenosa na občino, so napisali. Ta pa je vezan na umestitev nepremičnin v letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2012, ki bo predvidoma sprejet ob rebalansu proračuna za leto 2012. »Zaradi sorazmerno dolgotrajnega postopka ter ob upoštevanju načela gospodarnosti smo želeli v obdobju do izvedbe prenosa prostore oddati v najem,« so še pojasnili na ministrstvu. »Ugotavljam, da v Ljubljani eno ministrstvo ni vedelo, kaj počne drugo. Na enem ministrstvu smo dajali vlogo za pridobitev teh objektov v last, drugo pa jih je dajalo v najem. Imelo so sicer izgovor, da je to kratkoročen najem do prenosa objektov na občine. A če bi bila volja s strani ministrstva za javno upravo in Nekdanja carinarnica na Erjavčevi km. Solkanski mejni objekt k.m. Bodoči muzej tihotapstva na Pristavi k.m. če je ta procedura že tako dolga, bi objekte lahko za simbolično najemnino v tem času dali v najem občini. In tako bi ohranili isto vsebino, kot jo mi želimo. Gre za nekomunikacijo med dvema ministrstvoma,« je prepričan župan Arčon. Zadnje pojasnilo, ki so ga z omenjenega ministrstva posredovali v zvezi z Erjavčevo, pa je, da je edini ponudnik odstopil od podpisa, s čimer je zadeva zaključena. (km) nova gorica Vsebine, ki bi jih občina umestila v mejne objekte Po vstopu Slovenije v schengensko območje je Goriški muzej začel z urejanjem posebne zgodovinske učne poti ob kolesarski poti tik ob slovensko-italijanski državni meji med Mir-nom in Solkanom. Goriški muzej je dva muzeja, ki govorita o življenju ob meji, že uredil: prvi je v vojaškem stražnem stolpu v Vrtojbi, drugi pa v stavbi železniške postaje v Novi Gorici. Omenjeno zgodovinsko pot namerava mestna občina Nova Gorica v sodelovanju z Goriškim muzejem nadgraditi z vzpostavitvijo muzeja tihotapstva v objektu na nekdanjem maloobmejnem prehodu na Pristavi. Vsebina bi se smiselno dopolnjevala z obstoječima muzejema in bi skupaj s kolesarskimi stezami predstavljala atraktiven tematski turistični produkt. Na nekdanjem mejnem prehodu Solkan namerava mestna občina Nova Gorica v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo urediti večnamenski prostor. Ponudili bi nakup turističnih spominkov, izdelkov tradicionalne solkanske mizarske obrti ter pokušino lokalnih vin in lokalne kulinarike. Prostori bi služil tudi kot turistična informacijska točka, saj bi uredili poseben kotičke za promocijski material. Prostor bi uporabljali tudi za organizacijo dogodkov za promocijo lokalne turistične ponudbe in degustacijo ter promocijo vinarjev iz različnih vinorodnih okolišev v Sloveniji in Italiji. Z vsebinami nameravajo privabiti turiste in spodbuditi k druženju prebivalce Nove Gorice in Gorice. Tam nameravajo izpostavili tudi tradicionalno solkansko obrt mizarstvo; s Solkanskim rez-barskim društvom bi organizirali tematske večere s prikazom te obrti. Maloobmejni prehod Solkan-Polje je na območju obrtno poslovne cone Solkan, kjer je v različnih podjetjih skupno zaposlenih okoli 200 ljudi. Ker so možnosti za širitve gospodarskih in obrtnih dejavnosti na tem območju omejene, si na občini želijo obrtno poslovno cono razširiti tudi na območje maloobmejnega prehoda Solkan-Polje. Objekt na mejnem prehodu v Rožni Dolini ostaja v lasti države, policija ima v njem pisarno za izravnalne ukrepe. »V tem trenutku tega objekta ne moremo pridobiti, ker je bil s sklepom vlade februarja 2010 označen kot objekt posebnega pomena,« pojasnjuje Matej Jakin, svetovalec za turizem na mestni občini in dodaja, da je občina kljub temu pripravila vsebine zanj in vložila vlogo, če bi vlada nekoč določila, da se z objektom prosto razpolaga. Namenili bi ga delovanju fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Carinska hišica na Erjavčevi ulici je od leta 2007 referenčna točka dogajanja v okviru medkulturnega čezmejnega projekta »kinokašča« (Arhiv spomina na Goriškem). Kinoa-telje bi v objektu uredil prostor za svoje delo, občasno bi v njem izpeljal širšo čezmejno akcijo po vzoru dosedanjih »spomi-nodajalskih« dogodkov. Ministrstvo za javno upravo je v preteklih letih lokalnim skupnostim na Goriškem predalo naslednje mejne prehode Vrtojba, Lokvica, Miren, Neblo, Golo Brdo, Hum, Vipolže, Pod-sabotin, Medana in Dolenje Cerovo. (km) GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21 . januarja 2012 1 "J / Gorica pod pragom Poslabšala se je kakovost zraka v italijanskih mestih, opozarja Legambiente v svojem dosjeju »Mal'aria«, iz katerega izhaja, da 67 odstotkov glavnih mest pokrajin, ki so bila podvržena monitoriranju, ni upoštevalo predpisane omejitve za prekoračitev praga koncentracije prašnih delcev PM10. Kar 55 izmed 82 monitoriranih mest je preseglo prag 35 prekoračitev letno: najbolj kritično je v Padski nižini, pod tem pragom pa so bili v Venetu Belluno, v Emilii Romagni Cesena, v FJK pa edino Gorica. Maša za Špacapana V pričakovanju na jutrišnje svečano odprtje obnovljenega trga v Štandre-žu bo danes ob 19. uri v vaški cerkvi maša v spomin na Mirka Špacapana, ki je odločilno prispeval k pridobitvi denarja za obnovo trga. Mašo bo daroval domači župnik, pel bo zbor Pod-gora. Jutri ob 10. uri bo v štandreški cerkvi maša, ki jo bo daroval nadškof Dino De Antoni, ob 11. uri pa se bo začel kulturni program, ki ga bodo oblikovali zbor osnovne šole Fran Erjavec, vokalna skupina Sraka in mešani pevski zbor Štandrež. Prisotne bosta nagovorila župan Ettore Romoli in predsednik rajona Marjan Brescia. Trg bo blagoslovil nadškof, sledila bo družabnost. V minulih dneh so na trgu zamenjali poškodovane ploščice, včeraj pa so obnovili poškodovani robnik na vogalu pločnika pred cerkvijo. Letališče brez taksijev Iz ronškega letališča so sporočili, da je konzorcij Taxi Aeroporto FVG potrdil svojo udeležbo na državni stavki taksistov, ki je napovedana za ponedeljek, 23. januarja. Na ta dan taksiji ne bodo vozili med 8. uro in polnočjo (razen izjem spričo oseb s posebnimi potrebami). Na območju letališča bo istega dne tudi protestna manifestacija taksistov iz dežele FJK, kar utegne ovirati promet. Slabovidni na trgu Danes med 11. in 14. uro bo na Bevkovem trgu v Novi Gorici skupno druženje članov Lions cluba Nova Gorica in medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. V ta namen bo na trgu postavljena stojnica, kjer bodo osebe z izgubo vida mimoidočim predstavljale svoj svet v temi in način, kako lahko temo s pomočjo različnih pripomočkov delno ali v celoti premostijo. Možen bo tudi nakup vstopnic za dobrodelni koncert, ki bo v četrtek v športni dvorani osnovne šole Milojka Štrukelj v Novi Gorici. (km) Proti odlagališčem Posoška sekcija WWF prireja danes z začetkom ob 10. uri na območju Schiavetti v tržiški občini javno srečanje za ozaveščanje ljudi proti onesnaževanju okolja; tam so namreč v decembru odkrili divje odlagališče, kamor so neznanci odvrgli tudi azbestne odpadke. V Tržiču No Debito Day Na Trgu Republike v Tržiču bo danes med 10. uro in 12.30 t.i. No Debito Day, ki ga prireja posoški odbor No Debito proti nepopularnim ukrepom italijanske vlade. kromberk - Večeri komorne in solistične glasbe Grajske harmonije Z izselitvijo uprave muzeja bo v kromberškem gradu na voljo več prostora za kulturne dejavnosti Z Grajskimi harmonijami - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk - novogoriški Kulturni dom želi zapolniti vrzel, nastalo po ukinitvi Goriških, še prej pa Hitovih muz na gradu Dobrovo. Novost prinaša tri koncertne večere, s katerimi se tudi grad Kromberk prostoru odpira z novo ponudbo. »Cikel je zasnovan kot abonma. Zdi se nam zelo pomembno, da v ta arhitekturni renesančni biser dodajamo nove vsebine, tokrat glasbo, ki je primerna za to okolje,« je prepričana Pavla Jarc, direktorica novogoriškega Kulturnega doma, ki z veseljem opaža, da se njihovih dogodkov iz leta v leto udeležuje več obiskovalcev iz zamejstva. Da je napočil pravi trenutek za to, da se v gradu Kromberk začnejo odvijati tudi druge, »nemuzejske« vsebine, se strinja tudi direktor Goriškega muzeja, Andrej Malnič. Gradnja upravne stavbe ob solkanski vili Bartolomei se zaključuje, torej bo z izselitvijo uprave muzeja v kromberškem gradu na voljo več prostora za raznovrstne kulturne dejavnosti. Dvorano v prvem nadstropju, na primer, bodo odslej uporabljali tudi za glasbene prireditve. Cikel Grajske harmonije je novo-goriški Kulturni dom prijavil tudi na razpise kulturnega ministrstva in novogori-ške mestne občine z željo po pridobitvi finančne podpore. Le tako bo projekt zvenel tudi v prihodnjih letih, sicer se bo pri-moran izpeti v eni sezoni. »Stroški za izvedbo letošnjih treh koncertov znašajo 10.000 evrov,« dodaja Jarčeva. Z zanimanjem za tovrstno glasbo po dosedanjih izkušnjah sodeč ne bi smelo biti težav. Goriške muze, ki so ugasnile leta 2005, je obiskovalo med 80 in 100 poslušalci. Temu je botrovalo pomanjkanje financ in dejstvo, da se je nekdanja novogoriška občina razdelila na šest manjših. Abonma vključuje tri koncertne večere. Prvi bo na sporedu 17. februarja in je s kitaristoma Borom Zuljanom in Dušanom Bogdanovičem posvečen improvizirani glasbi. Drugi večer bo zaznamoval klavirski recital z Zoltanom Petrom, potekal bo 30. marca. Zadnji iz te sezone bo na vrsti 20. aprila: večer samospeva bosta oblikovala mezzozopranistka Mirjam Kalin in pianist Igor Vičentič. Kalinova bo tedaj med drugim premierno izvedla uglasbitev Integralov (1-7) Srečka Kosovela. Vpis abonmajev že poteka. (km) Kromberški grad foto k.m. ~M Gledališče SSG vabi na komedijo »Tartuffe« v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na spletni strani www.teaterssg.com. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 21. januarja, ob 10.30 »Cesarjeva nova oblačila« (Goriški vrtiljak); ob 16.00 »Antonton«; ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik« (razprodano); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici danes, 21. januarja, ob 16.30 »La favola di Amo-re e Psiche«; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La talpa«. Dvorana 3: 17.40 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »J. Edgar«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 18.15 - 20.30 - 22.20 »Un-derworld: Il risveglio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »La talpa« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Im-maturi - Il viaggio«. Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 3 -Si salvi chi puo«; 20.15 - 22.15 »Shame« (prepovedan mladim pod 14. letom). fí Razstave NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu v Gorici bo danes, 21. januarja, ob 18. uri odprtje slikarske razstave Mariadolores Simone z naslovom »La Loggia Viziosa«. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici bo danes, 21. januarja, ob 18. uri odprtje čezmejne razstave »Isonzo senza con-fini - Soča brez meja«. M Koncerti FADO IN JAZZ V KULTURNEM DOMU V GORICI: v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30 bo nastopila portugalska skupina Esquina de Alfama iz Lizbone; v četrtek, 26. januarja, ob 21. uri bo na vrsti jazz koncert skupine Sherman Irby Quartet; informacije in rezervacijo vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288, info@kul-turnidom.it). H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: otroški vrtec Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 24. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30, otroški vrtec Kekec v Števerjanu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA prireja informativne sestanke za vrtec Doberdob v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri v prostorih vrtca; za vrtce v Sovodnjah in Rupi v sredo, 25. januarja, ob 17. uri v prostorih vrtca v Sovodnjah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Zupančič v Gorici danes, 20. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 10.00, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 9.30 in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 23. januarja, od 10.30 do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v torek, 24. januarja, od 11. ure do 11.45, v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v torek, 24. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 25. januarja, od 10.30 do 11.30. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici prirejajo dan odprtih vrat v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici v sredo, 25. januarja, med 18. in 20. uro. Na poklicno tehničnem polu (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Ziga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in na licejskem polu (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič in klasični licej Primož Trubar) si bodo obiskovalci lahko ogledali šolske prostore, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.0017.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istru-zione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.0016.00, ob četrtkih in petkih 12.3013.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). Z3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valentinovanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje izredni občni zbor, ki bo v torek, 31. januarja, ob 12. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika izrednega občnega zbora; statutarne spremembe; razno. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje deželnega sveta v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča udeležence nedeljskih smučarskih tečajev v Forni di Sopra, da bo avtobus v nedeljo, 22. januarja, odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred goriškim sejmiščem v Ulici della Barca. Organizatorji priporočajo točnost. Za morebitna prosta mesta na avtobusu tel. 0481-22164 (Marta). OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo od 23. januarja do 3. februarja, v okviru del za metanizacijo in širjenje proizvodnega območja, cestni odsek Štradalte od sovodenjskega občinskega pokopališča do križišča s Potjo na Roje zaprt za promet od 8. do 18. ure. Zagotovljen bo prehod za stanovalce in za vozila z dovoljenjem. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju na sedežu šole v Gorici z naslednjim dnevnim redom: poročilo o delovanju v letu 2011, program dejavnosti 2012, odobritev obračuna 2011 in proračuna 2012. 0 Prireditve V KULTURNEM CENTRU MOSTO- VNA v Solkanu bo v danes, 21. januarja, ob 20. uri srečanje z režiserjem Andrejem Mlakarjem in ogledom filma »Halgato«. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bo v ponedeljek, 23. januarja, ob 18. uri srečanje z Jožetom Šušme-ljem, ki je zbral in uredil knjigo »Zgodbe s Trnovske planote«. Prireja Občina Sovodnje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo in s podporo Sklada Goriške hranilnice. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 - Nova Gorica, tel. 003865-3023030, planinskod.novago-rica@siol.net) vabi na alpinistično predavanje z naslovom »5 let vrhunskega alpinizma«, ki bo v Novi športni dvorani na Rejčevi ulici v Novi Gorici (1. nadstropje) v torek, 24. januarja, ob 19. uri. Gost večera bo alpinist Marko Pre-zelj; vstopnina 5 evrov, vstopnice na sedežu društva ob torkih in četrtkih 15.00-18.00 ali eno uro pred prireditvijo. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 25. januarja, ob 17.30 na pobudo ANPI-VZPI iz Gorice, Podgo-re in Štandreža, Kulturnega doma in revije Isonzo-Soča gost večera Anton Vratuša, avtor knjige »Dalle catene alla liberta - La rabska brigada, una brigata partigiana nata in un campo di concentramento fascista« (Iz verig v svobodo - Rabska brigada). Avtorja bo predstavila Anna Di Gianantonio. SKRD JEZERO vabi v petek, 27. januarja, ob 20.30 v društvene prostore v Doberdobu na kulturno zabavni večer v pozdrav novemu letu. Nastopili bodo gospe Pepina in Rozina iz Škrbine in trio prečnih flavt iz Komna. Po kulturnem sporedu bodo vsi skupaj nazdravili in člani SKRD Jezero bodo lahko obnovili društvene izkaznice. Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. H Osmice SALOMON v Rupi je odprl osmico; tel. 0481-882230. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Gabriella Miletta iz splošne bolnišnice v cerkev na Sveto-gorski ulici in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 11.00, Marino Plaino (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.00) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 11.00, Bruno Braida (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Lino Mininel s pokopališča v cerkev v kraju San Polo, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Beatrice Solfizzi por. Angelelli (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Pietro Fontana v cerkvi in na pokopališču. Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 1 4 Sobota, 21. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu alpsko smučanje - Danes in jutri Zlata lisica v Kranjski Gori Tina Maze pripravljena, tako tudi njeni navijači Tiskali so 1000 majic z napisom »Notyour business«- Maze: Slalom bo zahtevnejši od veleslaloma - Vstop prost KRANJSKA GORA - Potem ko je najboljša slovenska smučarka Tina Maze pridobila prave občutke v slalomu in hitrih disciplinah, je po zadnjih treningih optimizem našla tudi za veleslalom, ki jo danes čaka v Kranjski Gori. »Na zadnjih treningih se je pokazalo, da sem napravila velik napredek v veleslalomu. Bolj harmonično smučam in imam hitrejše reakcije z opremo, ki sem jo sedaj izbrala. Vadba sama sicer ne šteje nič, formo bo potrebno pokazati na tekmi,« je včeraj zatrdila Mazejeva, ki se na domačem terenu želi uvrstiti med najboljše. V letošnjih veleslalomih se zaradi težav z opremo sicer še ni uvrstila na stopničke: v Lienzu je bila 14., v Aspnu 7., v Soldnu pa 23. Slovenska šampionka je pozitivno ocenila progo: »Proga je zelo dobro pripravljena. Je težka in do izraza bodo prišle tekmovalke, ki so dobro tehnično podkovane. Slalom bo verjetno še bolj zahteven, kot veleslalom. Sama sicer nimam najboljših spominov na svojo prvo tekmo tukaj, vendar sem zdaj v povsem drugačnem položaju in veliko bolje pripravljena, zato bo to povsem druga zgodba,« je zatrdila Črnjanka, ki bo drugič po letu 2007, ko je bila 25. v veleslalomu in 24. v slalomu, za Zlato lisico tekmovala na Gorenjskem. Slovensko žensko tekmovanje za svetovni pokal se je namreč zaradi pomanjkanja snega tudi letos preselilo v Kranjsko Goro. Prav pred svojimi navijači, ki so za domačo tekmo pripravili tudi presenečenje - natisnili so 1000 majic z angleškim napisom »Ni vaša stvar« (Not your business) in si jih bodo pred njenim nastopom v drugi vožnji oblekli in nato ob njenem prihodu v cilj pokazali kameram - Mazejeva noče razočarati. Zanimiv bo tudi njen dvoboj z Vonnovo, ki vodi v skupnem seštevku z 291 točkami prednosti. Mazejeva se vnaprej nikakor ne predaja in sama potrjuje, da je Američanka premagljiva: »Želim si, da bi bila osredotočena na vsako tekmo posebej, ker bi lahko premagala Vonnovo le tako, če bom na vsaki tekmi dala od sebe, kar znam. Sezona je še dolga.» Mazejeva je pred odhodom v Kranjsko Goro trenirala na Zoncolanu z italijansko reprezentanco. Med »az-zurrami« je tačas v najboljši formi mlada Federica Brignone, ki pa jo te dni muči prehlad. Po skoraj dveh letih pa bo na smučarskih strminah spet tekmovala tudi Nadia Fanchini. Organizatorji v Kranjski Gori pričakujejo enkratno vzdušje, saj je vstop tako za današnji veleslalom kot jutrišnji slalom prost. Danes bo veleslalom ob 10.00 in 13.15, jutri pa ob 10.00 in 13.00 slalom. Tina Maze je na Zlati lisici prvič zmagala leta 2005 v veleslalomu, drugič pa leta 2009, v slalomu pa je bila najboljša leta 2010, ko je osvojila 2. mesto. Danes bo Črnjanka startala s številko pet, najboljša Italijanka Brignone tik za Mazejevo, Vonnova pa s številko ena ansa V Kitzbuhlu brez superveleslaloma, danes smuk? KITZBUHEL - Prireditelji moškega superveleslaloma za svetovni pokal v Kitzbuhlu so morali včeraj zaradi slabega vremena - močnega deževja in sneženja - tekmo odpovedati, vprašljiv pa je tudi današnji smuk (ob 11.30). Kdaj in kje bodo nadoknadili superveleslalom, zaenkrat še ni znano. Za konec tekmovalnega konca tedna v Kitzbuhlu je v nedeljo predviden še slalom, ki bo skupaj z današnjim smukom štel za »klasično kombinacijo«. SMUČARSKI SKOKI - Na prvi tekmi smučarjev skakalcev v Zakopa-nah je na veselje domačih navijačev slavil Poljak Kamil Stoch. Peter Prevc je bil odličen četrti, Robert Kranjec pa peti. 179 prijavljenih Veleslaloma FISI, ki ga danes organizira SK Brdina v kraju For-ni di Sopra, se bo udeležilo 179 tekmovalcev, 91 dečkov in deklic ter 88 naraščajnikov in naraščaj-nic iz 26 društev iz naše dežele. Brdina je prijavila dva tekmovalca, Devin enajst, Mladina pa enega. Predvideni start na progi Var-most 2 bo ob 9.00. odbojka Italija s Finci, Slovenci pa s Srbi SOFIJA - Včeraj so v Sofiji, kjer bo od 8. do 13. maja evropski predo-limpijski kvalifikacijski turnir, izžrebali kvalifikacijske skupine, v katerih si bosta italijanska in slovenska moška odbojkarska reprezentanca lahko še izborili mesto na olimpijskem turnirju. V skupini A bo Slovenija igrala proti Bolgariji, Srbiji in Španiji, v skupini B pa bo Italija igrala proti Nemčiji, Finski in Slovaški. Prvi dve uvrščeni ekipi se bosta uvrstili v finale, zmagovalka turnirja pa na OI v Londonu. Junija letos pa bosta še zadnja kvalifikacijska turnirja za dodatni dve vozovnici. SMUČARSKI SKOKI - V 71. letu je po dolgi bolezni umrl nekdanji vrhunski češki smučarski skakalec Jiri Raška, ki je leta 1968 v Grenoblu osvojil tudi zlato olimpijsko kolajno, trikrat pa je tudi zmagal na velikanki v Planici. BREZ OI- Ker se Kenenisa Be-kele in Tirunesh Dibaba, zlata na OI v Pekingu na 5000 in 10000 metrov, nista udeležila pripravljalnega tabora, sta si prislužila suspenz etiopijske zveze. Njun nastop na OI v Londonu je zato lahko ogrožen. NOGOMET- Milivoje Nova-kovič je okreval po poškodbi kolka, in bo začel igrati v spomladanskem delu nemške 1. lige. V FJK - Od 24. do 27. januarja bo Zoncolan gostil tekme svetovnega pokala za invalide, na katerih bo nastopilo 160 tekmovalcev iz 18 držav sveta. ROKOMET - Tržaškirokome-taši bod danes začeli drugi del prvenstva elitne A-lige. Na Čarboli bodo gostili ekipo Noci (19 točk, 6. mesto). Začetek ob 18.30. košarka - Jutri AcegasAps k nevarnemu tekmecu Tržaški AcegasAps odhaja jutri na gostovanje k San Severu, ki je v jugovzhodni skupini četrti (16 točk, 8 zmag in 11 porazov). Ekipa ima nekaj solidnih košarkarjev, kot sta krilna centra Fattori (skoraj 15 točk na tekmo) in Amoroso, organizatorja Lo-vatti (198 cm) in Marzoli (188 cm) ter nizko krilo Ivan Scarponi (196 cm), nori strelec za 3 točke, ki je pred dvema letoma igral v Trstu, od prejšnjega tedna pa igra pri San Severu še Rugolo (194 cm), ki je bil lani 2. najboljši strelec južne skupine. Gre torej za nevarnega nasprotnika, ki doma lahko preseneti vsakogar.(Marko Oblak) nogomet - A-liga Kdo bo zimski prvak? Juventus, Milan ali Udinese - Bačinovic iz Palerma v Padovo v B-ligo? rokomet - EP v Srbiji Slovenci naprej! Včeraj zmagali proti Islandiji in se uvrstili v drugi krog Slovenija - Islandija 34:32 (17:13) Slovenija: Škof, Prošt, Miklavčič 1, Do-belšek 2, Pucelj 1, Brumen 1, Bezjak, Dolenec 6 (2), Skube 7, Špiler 1, M. Žvižej 2, L. Žvižej 2, Gaber, Zorman 3, Mačkovšek 1, Gajič 6 (2). VRŠAC - Slovenski rokometaši so po porazih z Norvežani in Hrvati dosegli prvo zmago in se le uvrstili v drugi del evropskega prvenstva v Srbiji. Že v prvem polčasu so odlično igrali: močne in uveljavljene Islandce so zasenčili v vseh prvinah, prvič so povedli z 8:6, polčas pa končali z najvišjo prednostjo 17:13. Dobro je delovala obramba, napad pa je bil raznolik. V prvem polčasu se je med strelce vpisalo kar deset slovenskih rokometašev, najbolj pa sta prednjačila Dragan Gajič s štirimi in Sebastian Skube s tremi zadetki. Slovenska prepričljiva igra se je nadaljevala tudi v začetku drugega dela, v katerem so povedli tudi z 22:16, nato še s 25:18. Pred koncem v 57. minuti so sicer Slovenci le nekaj prepustili Islandcem, ki so se tudi približali na dve točki, kaj več pa jim Deničevi izbranci niso dopustili. Ob zmagi Hrvaške (26:20 proti Norveški) je napredovala sicer tudi Islandija. V drugem delu prvenstva se bo Slovenija (s sabo je odnesla 2 točki) jutri, v torek in sredo pomerila s Španijo, Francijo in Madžarsko. JUVENTUS ZIMSKI PRVAK? - Juventus bo že danes imel priložnost, da si z zmago kot nepremagana ekipa zagotovi naslov zimskega prvaka. Vendar gostovanje v Bergamu skriva za črnobele kar nekaj zank. Domača ekipa je sicer po zelo uspešnem začetku prvenstva upočasnila tempo (tudi najboljšemu strelcu Denisu ne gre več vse od rok), a Colantuono vseeno razpolaga s homogeno ekipo, ki ni občutila posledic afere 'zadnja stava', ki zadeva tudi Atalanto, točneje večletnega kapetana ekipe Donija. Juventus je pred tednom dni igral le neodločeno s Cagliarijem in nekateri igralci so občutili posledice trdega dela, ki so ga opravili med zimsko prekinitvijo. Za današnjo tekmo ima Conte jasne pojme o postavi, edini dvom zadeva vlogo edinega pravega napadalca: bo to Matri ali pa novinec Borriello, ki se je očitno že odlično vključil v sheme turinskega moštva? TUDI MILAN IN UDINESE ŠE V BOJU - Spodrsljaj Juventusa ne gre izključiti, kar bi lahko izkoristila tako Milan kot Udinese. Furlani lahko Turinčane le dohitijo, medtem ko bi lahko Allegrijevi varovanci Juventus prehiteli. Milan odhaja na krajše gostovanje v Novaro. Tesserjevo moštvo ima kar nekaj težav. Igra je vselej na dostojni ravni, a večkrat so usodne napake posameznikov. Očitno nekateri niso na ravni A lige. Kljub temu, da je zdaj moštvo iz Pie-monta obtičalo na zadnjem mestu, je Tes-ser še trdno v sedlu. V društvu mu namreč po dveh zaporednih napredovanjih ne morejo oziroma nočejo obrniti hrbta. Milan se seveda ne bo usmilil nasprotnika v težavah. Po porazu proti Interju se je za Al-legrijeve varovance nesrečno obdobje nadaljevalo še s poškodbo Pata, ki bo moral mesec dni mirovati. Tudi zaradi tega so se pri Milanu začeli ozirati naokoli: ker je Te-vez postal skorajda nedosegljiv, naj bi bil glavna okrepitev za Milanov napad Maxi Lo- Bo Floro Flores (desno) prestopil k Palermu? Znano je že, da bo sicilijski klub zapustil slovenski nogometaš Bačinovic ansa pez. Tudi Udinese bi si moral na Friuliju, kjer je še nepremagan, zagotoviti celoten izkupiček. V Videm prihaja Catania. Udine-se ni posebno aktiven na kupoprodajni borzi, vse bolj vztrajno pa se govori o možnem prestopu Flora Floresa k Palermu. VEČERNI INTER - Inter si je z zmago proti Genoi zagotovil tudi mesto med najboljšimi osmimi v italijanskem pokalu. Nadaljuje se torej serija uspešnih nastopov Ranierijevih varovancev, ki bodo jutri zvečer pred novo zahtevno nalogo. Prišlo bo do dvoboja med dvema starima mačkama italijanskih klopi. Inter proti Laziu pomeni namreč Ranieri proti Reji. Za Inter je to priložnost, da napreduje vsaj še za eno mesto na lestvici - z zmago bi namreč prehitel Rimljane - in še podaljšal serijo zmag. Bo prevladala dvojica Sneijder-Milito ali Rocchi-Klose? Lazio naj bi se medtem zanimal za Krasiča, saj je vezni igralec Ju-ventusa padel v nemilost Conteja. Inter je vpleten v številna pogajanja, ki zadevajo zla- sti mlajše igralce, konkretnega pa ni še ničesar. BAČINOVIC SE SELI - Po novem bo A-liga manj slovensko obarvana. Palermo se je odpovedal Bačinoviču, ki se bo precej približal domovini. Odslej - gre za šestmesečno posojilo - naj bi branil barve Pado-ve, ki se v B-ligi bori vsaj za mesto v končnici za napredovanje. Padova bo nakup potrdila po zdravniških pregledih, saj slovenskega nogometaša muči poškodba kolena. NAŠA NAPOVED 18. KROGA: Drevi (ob 18.00) Roma - Cesena 3:1 (50%, 30%, 20%), (ob 20.45) Atalanta - Juventus 0:0 (25%, 35%, 40%); jutri (ob 12.30) Bologna - Parma 1:1 (35%, 35%, 30%), (ob 15. uri) Cagliari - Fiorentina 2:2 (35%, 35%, 30%), Lecce - Chievo 1:1 (30%, 40%, 30%), Novara - Milan 1:3 (20%, 35%, 45%), Palermo - Genoa 1:1 (35%, 30%, 35%), Siena - Napoli 0:0 (25%, 40%, 35%), Udinese - Catania 2:1 (45%, 30%, 25%), (ob 20.45) Inter - Lazio 2:0 (45%, 30%, 25%). (I.F.) / ŠPORT Četrtek, 19. januarja 2012 427 nogomet - V deželnih amaterskih prvenstvih Kras v Repnu »proti Fantinelu« Za nekatere popravni izpiti Vesna in Juventina v gosteh - Primorec za sam vrh - Težka naloga za Primorje □ Obvestila Danes Sobota, 21. januarja 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.00 v Krminu: Alba Cormons - Jadran Qubik DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Santos; 20.45 v Vidmu, Vecchiato: Geatti Time - Bor Radenska DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel - Libertas Villesse UNDER 17 DEŽELNI - 17.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Azzurra ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 17.00 v Repnu: Sloga - Olympia; 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka -Basiliano; 20.00 v Buji: Buia - Val Imsa ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Čenti: Tarcento - Zalet C UNDER 16 ŽENSKE - 17.30 v Dolini: Zalet ZKB -Brico; 19.00 v Trstu, Galilei: Eurovolley - Zalet Barich UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Ferstyle - Taboga UNDER 13 MEŠANO - 15.30 v Doberdobu: val Arcobaleno - Fincantieri moški NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Repnu: Kras Repen - Ronchi; 17.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Vesna 2. ZIMSKI POKAL ZSŠDI - od 9.00 do 14.00 v telovadnici športnega centra Silvano Klabian v Dolini (igrajo ekipe under 10 Brega, Krasa, Primorja in Zarje) SMUČANJE POKAL ZSŠDI - 9.30 v Forni di Sopra: organizira SK Brdina HOKEJ NA ROLERJIH B-LIGA - 20.45 v Trstu, igrišče Jolly, trg Giarizzole: Tergeste Trieste - Polet Kwins BALINANJE MOŠKA C-LIGA - 15.00 v Ronkah Villaraspa - Gaja ŠAH ZAMEJSKO PRVENSTVO - 15.00 v Trstu, Ul. Coroneo Jutri Nedelja, 22. januarja 2012 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Sarmeola MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Gorici, Špacapan: Olympia under 17 - Travesio 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Roiano Gretta Barcola - Zalet rumene UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet - Lucchini UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Moši: Mossa - Soča Terranova UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Barich - Altura; 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Kontovel A UNDER 13 MEŠANO - 10.30 v Vilešu: Villesse - Soča Lokanda Devetak KOŠARKA UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Foljanu: Fogliano - Breg UNDER 15 DEŽELNI - 12.30 pri Briščikih: Jadran B - Jadran A ZAČETNIKI - 10.30 v Trstu, na Greti: Barcolana -Bor NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 10.00 v Coccagliu: nastopa tudi Kras ŽENSKA B-LIGA - 10.00 v Zgoniku: nastopa tudi Kras NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - San Daniele PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Špetru Slovenovem: Valnatisone - Juventina; 14.30 v Caporiaccu: Caporiacco - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Esperia; 14.30 v Štarancanu: Staranzano - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Montebello Don Bosco; 14.30 v Miljah: Muglia -Primorje; 14.30 v Podgori: Piedimonte - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Žavljah: Chiarbola - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 pri Domju: Esperia - Kras Repen SMUČANJE PRIMORSKI POKAL - 9.45 v Forni di Sopra: organizira SK brdina Pojutrišnjem Ponedeljek, 23. januarja 2011 KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Olimpia UNDER 19 ELITNA - 19.00 v Codroipu: Codroipo - Jadran ZKB UNDER 15 DRŽAVNI - 19.00 v Kornu: Corno - Breg ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE - 19.30 v Trstu, Trg Papa Giovanni: Azzurra - Sloga Barich V nedeljskem drugem krogu povratnega dela deželnih amaterskih prvenstev bodo na domačem igrišču igrali le Kras, Sovodnje in Breg. V elitni ligi čaka repenski Kras trdoživi San Daniele, katerega predsednik je nekdanji prvi mož Triestine Stefano Fantinel. Furlanska ekipa se je med decembrsko kupoprodajno borzo okrepila z nekaterimi dobrimi nogometaši. San Daniele je v zadnjih šestih tekmah zbral kar pet zmag in bistveno popravil položaj na lestvici (17 točk). »Pomembno bo, da jih ne bomo podcenjevali. Treba dati vse od sebe,« opozarja predsednik Goran Kocman. Zaradi četrtega opomina jutri ne bo kapetana Radenka Kneževiča. Zaradi poškodbe pa bosta še odsotna Colavetta in Corso, pod vprašajem pa je nastop mladega Luce Carli-ja. Obramba ekipe repenskega društva bo morala paziti na nasprotnikovega napadalca Nardisa, ki je s 14 goli najboljši strelec elitne lige. V prvem delu je Kras zmagal z 2:1. Pri furlanski ekipi jutri ne bo diskvalificiranega Gressanija. V promocijski ligi bosta Juventina in Vesna igrali v gosteh. Juventina bo igrala v Špetru Slovenovem proti domačemu Valnatisoneju, ki ima 21 točk na lestvici. Trener Giovanni Tomizza ne bo imel večjih težav s postavo, četudi bo odsoten diskvalificirani Iansig (četrti opomin). V štandreškem taboru pričakujejo, da bodo rdeče-beli popravili slab vtis, ki so ga zapustili na domači nedeljski tekmi proti predzadnjeuvršče-nemu Unionu 91. Igrali so slabo in iztrgali zgolj točko. Juventina je v prvem delu proti Valnatisoneju igrala neodločeno 2:2. Za pozitivni rezultat se bodo potegovali tudi pri Vesni, četudi bodo gostovali pri solidnem Caporiaccu (26 točk). Vesna je v nedeljo na domačem igrišču izgubila proti Flaibanu, tako da navijači plavih pričakujejo reakcijo. Pod vprašajem bo le nastop branilca De-grassija, ki ga mučijo bolečine v hrbtu. V prvem delu je Vesna zmagala z 2:1. V 1. amaterski ligi bo drugouvrš-čeni Primorec gostoval v Štarancanu. Pri trebenskih belo-rdečih (v prvem delu so zmagali z 2:1), ki so v nedeljo zanesljivo premagali Sovodnje, ciljajo na tri nove točke. Odsoten bo kaznovani Dell' Osso (četrti opomin). Sovodenjci so si po nedeljskem porazu ves teden oblizo-vali rane. Jutri bodo na domačem igrišču gostili tržaško Esperio, ki ima 16 točk na lestvici. »Skušali bomo osvojiti vse tri točke,« pravi predsednik Zdravko Cu- Vratar trebenskega Primorca Simone Barbato kroma strin. Trener Coceani bo znova imel na razpolago Bernardisa in Visintina, še naprej bosta odsotna Pacor ter Tomšič, pod vprašajem pa sta Burino in Kovic. V prvem delu so Sovodenjci zmagali z 2:0. V 2. amaterski ligi bo Breg v Dolini gostili tržaški Montebello Don Bosco, ki ima le dve točki manj na lestvici (21). Po nedeljski zmagi v Bazovici proti Zarji (3:2) je vzdušje v Bregovem taboru kar vedro. Če bodo zmagali še jutri, potem se bodo bistveno približali mestom, ki vodijo v končnico za napredovanje. Breg je v prvem delu izgubil proti tržaškemu tekmecu s 3:2. Zarja bo v Podgori gostovala pri Piedimonteju, ki ga je v prvem delu premagala s 5:2. Tekmo v Bazovici pa je skazil neljub dogodek med predsednikom domačega kluba in nogometašem Piedimonteja (disciplinska komisija deželne nogometne se še ni izrekla o kazni). Nogometaši Zarje morajo osvojiti vse tri točke, če želijo obdržati stik z zgornjim delom lestvice. Težka naloga čaka proseško Pri-morje, ki bo gostovalo v Miljah. Muglia (37 točk) je druga na lestvici in je glavni konkurent sicer nepremagljivega Mariana (44). Varovanci trenerja Davorja Vituliča so sicer v prvem delu z 1:0 premagali miljsko moštvo. Doberdobska Mladost bo v okviru 3. amaterske lige gostovala na Tržaškem. Proti Chiarboli (1:1 v prvem delu) bodo varovanci trenerja Valentinuz-zija igrali v Žavljah. »Upam, da bodo nekateri igralci vseeno na razpolago, četudi so lažje poškodovani. Bržkone bodo stisnili zobe,« je dejal športni vodja Ezio Bressan. Za tržaške selekcije tudi igralci ekip naših društev Na treninge tržaških pokrajinskih selekcij mladincev in najmlajših so bili povabljeni tudi nogometaši ekip naših društev. Na povabilo pokrajinskega selektorja Fulvia Ellinija sta bila na trening mladinske selekcije (priprava na Turnir pokrajin) povabljena Bregova nogometaša Sebastiano Nigris in Simone Romano. Trening bo v ponedeljek (ob 18.15) na igrišču v ulici Locchi v Trstu. V starostni kategoriji najmlajših sta bila na trening tržaške reprezentance povabljena slovenska nogometaša Luca Carli (združena ekipa najmlajših Krasa) in David Colja (Sistiana). Trening, ki ga bosta vodila trenerja Marco Recidivi in Marco Della Zotta, bo v ponedeljek (ob 14.30) na Opčinah (Ul. Alpini). (jng) obojka - 1. moška divizija V tekmi sedanjih in nekdanjih ■ V • I v • v • slogasev zmagali izkusenejsi Sloga - Triestina Volley 0:3 (18:25, 18:25, 22:25) Sloga: Antoni 11, Calzi 3, Danjel Guštin 1, Marko Guštin 1, Milič 2, Sosič 9, Trento 6. Trener Ivan Peterlin. Mladi Slogaši so tekmo tega kola odigrali med tednom, ko so v Repnu gostili Triestino Volley. Tržačani nastopajo s kombinirano ekipo mlajših in izkušenih igralcev, med katerimi je tudi več bivših alogašev (Riolino, Colautti, Furlan, Miot). Gostje so seveda boljši od naših odbojkarjev, ki pa s svojim nastopom sploh niso razočarali, nasprotno! Kljub temu, da so bili okrnjeni (brez Taučerja in Cettola) so zaigrali zelo sproščeno, dobro so gradili igro in bili uspešni zlasti v bloku, kjer so dosegli deset točk. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so v enakem ritmu odigrali vse tri sete, tako da smo v Repnu lahko gledali res prijetno tekmo in smo kljub gladkemu porazu z nastopom naših fantov lahko zadovoljni. (INKA) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Bor Kmečka banka - Altura 0:3 (10:25, 9:25, 15:25) Bor Kmečka banka: Košuta 2, Virgilio 3, Kneipp 4, M. Zonch 1, Costantini 2, Pozzo 1, Quaia (L), Venier 2, G. Zonch 1, Pučnik 1, Olivo. Trener: Marco Coloni Prvouvrščena Altura je bila za mlade borovke pretrd oreh. Domačinke bi lahko sicer dosegle kako točko več in v določenih trenutkih manj grešile, razlika med ekipama pa je bila vsekakor prevelika. Tržačanke predvajajo tudi zelo hitro igro, na katero naše odbojkarice niso navajene. Izenačeni so bili tako le začetki posameznih setov. (T.G.) UNDERU18ŽENSKE Breg - Virtus 2:3 (12:25, 18:25, 25:19, 25:20, 11:15) Breg: Preprost, Kalin, Klun, Pilletich, Pincer, Amabile, Ba-sciano, Bergamo, Petrella, Novello, Brankovic. Trener: Daniela Zeriali. Brežanke so na tekmi 11. kroga osvojile točko. V prvih dveh nizih so kljub borbeni igri prepustile oba niza nasprotnicam, ki so bile preciznejše v napadu. Brežankam se je v prvem delu zataknilo predvsem v napadu, v nadaljevanju pa so reagirale in povsem izničile začetno prednost nasprotnic. V tretjem in četrtem nizu so zaigrale prepričljivejše in prevladale. Vse jim je šlo boljše od rok, tako da zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Odločilni za zmago je bil tako peti niz, v katerem pa je prevadala nervoza. Virtu-su so bile enakovredne do 11. točke, nato pa so bile osnovne napake odločilne za poraz. UNDER16 ŽENSKE Skupina zmagovalcev Brunner - Zalet Plave 0:3 (12:25, 14:25, 16:25) Zalet Plave: Ban, Cassanelli, De Walderstein, Grgič, Ko-janec, Moro, Pertot, Ravbar, Sossi, D. in N. Vatovaz. Trener: Berlot. Proti ekipi, ki še ni osvojila točke, so igralke Zaleta, ki trenutno zasedajo prvo mesto na lestvici, imele lahko nalogo. Trener Berlot je dal priložnost vsem igralkam, ki so bile v vseh elementih boljše od nasprotnic. V četrtek, 26. januarja, bo na vrsti derbi med Zaletom ZKB in Zaletom Plave (Stadion 1. maj ob 20.30). (Kilo)metri mario gerjevič Odvisnik od fitnesa Košarkarski strokovnjak Mario Gerjevič, ki bo 47 let dopolnil letos oktobra, intenzivno skrbi za svojo formo. »Sem odvisnik od fitnesa. Dvakrat do trikrat na teden dvigujem uteži. Največkrat grem v fitnes v Sežano, treniral pa sem že tudi na Kontove-lu. Komaj čakam, da bomo »improvizirano« telovadnico dokončali, da bom lahko tam treniral,« prvi Gerjevič, ki ne trenira izključno zato, da bi vzdrževal formo: »Treniram zaradi boljšega počutja in ker me fizična aktivnost sprošča. Je pa tudi del psihične priprave.« Koliko uteži dvignete v enem treningu? Odvisno je od treninga, vsekakor približno med 15 do 25 ton na trening. Treniram pa približno od 90 do 120 minut. Sami pripravljate treninge? Seveda. Fizično pripravo sem študiral na univerzi, obenem pa sem treninge pripravljal vedno tudi za Primoža Brezca, zato to področje obvladam. Ali to vadita tudi poleti? Poleti izredno veliko plavam. Ko sem na morju, največkrat na Pagu, preplavam od 1,5 do 2 kilometra na dan. Ali obiskujete bazen tudi pozimi? Nimam kje plavati, saj so bazen v Lipici zaprli. Kaj pa druge športne aktivnosti? Nisem ljubitelj teka ali kolesarstva, čeprav bi s tem športi izboljševal še vzdržljivost. To je moja pomanjkljivost, vendar se za to ne odločam tudi zaradi bolečin v kolenih in v hrbtu. Koliko let tako vneto trenirate v fitnesu? Že dvajset let, odkar sem prišel v Sežano in sem postal leta 1991 inštruktor v fitnesu v Lipici. Pred tem pa ste bili košarkar, kajne? Tako je, šest ali sedem let sem igral košarko v Zagrebu večinoma v mladinskih kategorijah. Ali zdaj še kdaj igrate košarko? Relativno malo, saj so sežanska košarkarska zunanja igrišča prazna, sam pa košarke ne morem igrati. Kaj pa na treningih, ki jih vodite? Na treningih sem trener, ne igram, saj sicer ne bi mogel opazovati fantov. Na splošno pa nisem zagovornik tega, da se na treningih veliko igra, fantje naj se na treningih učijo pravilne tehnike. Izbirate raje aktivne počitnice ali relaks? Glede na to, da na Pagu na počitnicah dosti plavam, imam rad aktivne počitnice. Tam pa vedno izkoristim prosti čas tudi za branje. (V.S.) 20 Sobota, 21. januarja 2012 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat objavila pismo, ki poziva bralce k večjemu narodnemu ponosu. »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v ponos! Kako lep je ta nauk! Ali, koliko je naših ljudi, ki ga ne upoštevajo! Kolikokrat čuješ naše ljudi, ko brez potrebe govore med sabo nemški al laški! - Kako težko de to, ko jih vidiš, da so tako malo ponosni sami na-se! Zbrana je na primer družba Slovencev. Slovenski govore med sabo. Čim pa je prišel med nje samo en Lah ali Nemec, pa hitro začenjajo temu na ljubo govoriti laško oziroma nemško. Boje se, da bi slovenska beseda užalila fino uho drugorodca. Kdaj pa Lahi in Nemci nam na ljubo govore slovenski? Nikdar! Vedno in povsod govore svoj materni jezik. Le v skrajni sili in če jim gre za korist, za kupčijo se poslužujejo kakega drugega jezika. Slovenci! Učimo se ponosa od naših nasprotnikov Italijanov in Nemcev! Govorimo vedno in povsod slovenski: v prodajalnah, v tramvaju, na ulici, na trgu, v kavarni! Zahtevajmo od trgovca, da on in njegovi usluž- benci z nami slovensko! Če nimajo slovenskih uslužbencev, naj se jih preskrbe! Drugače ne zahajajmo v njihove prodajalne! Koliko je naših mladih ljudi, ki bi radi dobili službo v trgovinah, po morajo pohajati in držati roke križem, ker jim jo odjemlje drugorodec. Tega bi ne bilo, če bi slovenski odjemalci in kupovalci dosledno slovenski govorili in pisali in v javnih uradih: na fi-nanci, na pošti, na sodniji, kakšnega jezika se poslužuje naše ljudstvo? Le prepogosto italijanskega ali nemškega, tudi če ga le za silo lomijo. Nezavedno ljudstvo, tako grešiš s tem samo proti sebi! In zopet kolko je naše mladine, ki je dolgo trgalo obleko po šolskih klopeh, v nadi, da dobi enkrat kako boljšo službo; ali sirota se mora zadovoljiti, če ga bi sprejeli za najzadnjega. Nad sedemdesettisoč je nas Slovencev v Trstu in njega okolici, a koliko je Slovencev, ki imajo boljše službe? In kdo je sokriv na tem? Nezavednost, popustljivost, nedoslednost naša, ker govorimo tuje jezike, tudi kadar ni potreba!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Običajni neznanci so v teh dneh ponovno prema-zali nekaj slovenskih tabel. »Tokrat so akcijo izvedli v zgo-niški občini, in sicer na Božjem polju ter med Saležem in Zgonikom, kjer so s črno oljnato barvo premazali slovenska krajevna imena na občinskih kažipotih. Vse kaže, da je bila »junaška« akcija izvedena seveda ponoči. Ni moč točno ugotoviti, ali je bil najprej premazan napis na tabli pri križišču na Božjem polju (križišče pokrajinske ceste Prosek - Nabrežina s cesto proti Gabrovcu), ali pa med Saležem in Zgonikom, kjer sta bila premazana slovenska napisa na dveh kažipotih za Ko-ludrovco. Omenjena kažipota, ki ju je pred leti postavila zgoniška občinska uprava, sta dvojezična: zgoraj je ime kraja v italijanščini, spodaj pa krajevno ime v slovenščini. Zlikovci so premazali seveda le slovenske napise. Kot smo zvedeli, je policija obvestila zgoniško županstvo, da so bile table premazane in zato jih je občina sedaj odstranila, da jih na novo prebarvajo. Ne vemo, če je policija uvedla preiskavo, da izsledi storilce. Vsekakor do danes ni bilo nobenega sporočila in po tem lahko sklepamo, da storilcev še niso izsledili. Po informacijah, ki smo jih utegnili zbrati, je pozno zvečer krožila po zgoniški občini skupina mladih fantov, ki so občanom popolnoma neznani. Obnašali so se precej objestno in marsikdo misli, da bi lahko bili prav oni »neznani« storilci. Bilo jih je šest ali osem in so se prevažali z avtomobilom. Zanimivo je tudi, da je barva, s katero so prema-zali slovenske napise na kažipotih, enaka oni, s katero so doslej še vedno neodkriti zločinci oskrunili spomenik bazoviškim žrtvam na strelišču pri Bazovici. Pričakujemo, da bo policija izsledila malopridneže, ki od časa do časa prihajajo na naše podeželje in s takim ter podobnimi dejanji žalijo narodnostni čut domačega prebivalstva ter na ta način podpihujejo narodnostno mržnjo.« FILMI PO TV Nedelja, 22. januarja, La 5, ob 21.10 Match point Režija: Woody Allen Igrajo: Scarlett Johannson, Emiliy Mortimer in Jonathan Rhys Meyers Prvi film, ki ga Allen ni posnel v New Yorku, ampak v Londonu, želi dokazati, da sta sreča in usoda včasih neenako porazdeljeni. Protagonist, lepotec, ki je odločil, da se bo vzpel zelo visoko po družbeni lestvici, je razpet med dvema ženskama in ker ne vidi izhoda, se odloči za skrajno rešitev. Ponedeljek, 23. januarja, Rete 4, ob 23.15 Fuga da Alcatraz Režija: Don Siegel Igrajo: Clint Eastwood, Patrick McGoohan, Roberts Blossom in Jack Thibeau Nepopravljivi kriminalec in najbolj nadarjen načrtovalec pobegov iz zaporov Frank prispe leta 1960 v Alcatraz. Zapor so nalašč zgradili na skalnatem otoku, ki je seveda obdan z morjem in morskimi psi. Takoj po prihodu je povabljen na razgovor z upravnikom, ki mu zagotovi, da tokrat ne bo mogel pobegniti. Frank med zaporniki kmalu najde nekaj prijateljev, a okrog njega se zbere tudi vrsta sovražnikov, ki ga skušajo celo umoriti. Povsem naključno izve, da sta v zapor prispela njegova stara prijatelja Jack in Clarence. Z njima takoj prične načrtovati pobeg, toda upravnik zapora spremlja vsak korak treh nepridipravov. Ponedeljek, 23. januarja, Iris Tv, ob 21.05 Michael Clayton Režija: Tony Gilroy Igrata: George Clooney in Tilda Swinton Neprizanesljiv portret ameriških odvetniških studiov: njihov edini cilj je uspeh in uspešno zastopanje strank. Pa naj bo cena, ki jo morajo pri tem plačati še tako visoka: v primeru Michaela Claytona celo življenje. Clooney je tokrat odvetnik - deloholik. Predstavlja multinacionalko, zaradi katere je umrlo nekaj sto ljudi. Kot če to bi ne bilo dovolj, ima za sabo tudi dokaj temačno preteklost neozdravljivega igralca na srečo in pustolovca, ki je svoje premoženje zapravil z neprimernimi investi- cijami. Kljub vsemu pa se na lepem zdrzne. Kolega in prijatelj nepričakovano umre. Vsi trdijo, da je pri tem šlo za samomor, Michael Clayton pa ve, da si Arthur ni mogel vzeti življenja. Umrl je ravno takrat, ko je želel obelodaniti, da multinacionalka, osumljena umora tistih nekaj sto ljudi, ni ravno najbolj nedolžna. Sreda, 25. januarja, Iris, ob 21.05 Qualcosa e cambiato Režija: James L. Brooks Igrajo: Jack Nicholson, Helen Hunt, Greg Kin-near, Cuba Gooding Jr. in Skeet Ulrich Melvina Udalla ne bo v pisanju ljubezenskih zgodb nihče prekosil. Edini problem predstavlja dejstvo, da se Melvin v resnici ni še nikoli zaljubil. Sedaj, ko je izdal svoj dvainšestdeseti bestseller pa je pripravljen, da obrne končno stran in prične novo poglavje. Nepričakovani znak dobrote, ki mu ga izkaže natakarica Kerol mu namreč povsem spremeni pogled na svet... Za izjemno interpretacijo sta si Nicholson in Hunt prislužila oskarja. Petek, 27. januarja, Rai 3, ob 21.05 The reader Režija: Stephen Daldry Igrajo: Kate Winslet, Ralph Fiennes Takoj po koncu druge svetovne vojne hudo bolnega najstnika Michaela Berga pripelje domov Hanna, dvakrat starejša neznanka. Ko fant preboli škrlatinko, poišče plavolaso dobrotnico, da bi se ji zahvalil za pomoč. Kmalu se zapleteta v strastno skrivno razmerje. Michael ugotovi, da Hanni zelo ugaja, če ji bere. Njuna vez je vse močnejša, toda Hanna nekega dne izgine in povsem zbeganemu fantu stre srce. Osem let pozneje je Michael študent prava, ki spremlja sodni proces proti nacističnim zločincem. Med obtoženci se znajde tudi Hanna. Michael pri iskanju resnice odkrije veliko skrivnost, ki bo vplivala tako na Hannino kot tudi njegovo življenje. (Iga) SLIKOVNA KRIŽANKA - naši kraji REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - AAT = mesto v Belgiji • ADENIN = purinska baza • AMAR = turški violinist, madžarskega rodu • MAZADE = francoski zgodovinar • ORA = kraj pri Bocnu • ORONTES = reka v Siriji • RESITA = mesto v Romuniji / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 21. januarja 2012 21 SLOVENIJA TA TEDEN Vrnitev Janeza Janše? Vojko Flegar Slovenski parlament bo v drugo o mandatarju za sestavo vlade odločal v soboto (28. januarja). Da bi poslanci zasedali v soboto, se ni zgodilo že dolgo, če sploh kdaj, razlog za to pa so objektivne okoliščine. Poslanec socialnih demokratov Borut Pahor je še vedno tudi poslovodeči predsednik vlade in se bo v tej drugi funkciji konec januarja, 30. in predvidoma 31., udeležil vrha Evropske unije; glasovanju o mandatarju se seveda ni hotel odpovedati, prav tako pa bi ga v parlamentarni dvorani ob tej priložnosti rada videla njegova stranka. Ker mora parlament o kandidatu ali (zaradi predlagalne pravice, ki jo v drugem krogu dobijo stranke, morda tudi o) kandidatih za mandatarja odločiti najkasneje teden dni in najprej 48 ur po vloženih predlogih (rok pa se izteče v sredo, 25. januarja), so se stranke strinjale, da drugo »mandatarsko« zasedanje opravijo v soboto. Toda to je pravzaprav tudi vse, kar je za zdaj znano. Kdo bo kandidat predsednika države za drugi krog oziroma koga bi utegnila predlagati kakšna skupina najmanj desetih poslancev, ni znano. Zmeda na slovenskem političnem prizorišču in v zakulisju je iz tedna v teden večja, dogajanje pa po malem spominja na nogomet v času svetovnega ali evropskega prvenstva. Selektor (predsednik države) ima svoj koncept igre in predstavo o njenih nosilcih, a jo zaradi prvega neuspeha začenja spreminjati; igralci (stranke) imajo o obojem kajpak ne le drugačno, ampak več drugačnih predstav, a se sami ne morejo sporazumeti, katera je najbolj obetavna; prejšnji selektorji in legendarni ka-petani (upokojeni politiki) suflirajo na vse strani, mediji živčno kritizirajo vse po vrsti, nenazadnje pa se ima za selektorja in tudi najboljšega igralca še malodane vsak državljan. Predsednik države Danilo Türk, ki je vse od četrtodecembrskih volitev neutrudno ponavljal, da bo pri predlogu mandatarja spoštoval voljo volivcev in na to poudarjeno opozarjal tudi stranke, je tako po neuspehu s predlogom za Zorana Jankovica, predsednika Pozitivne Slovenije, relativne zmagovalke volitev, ta teden zamenjal ploščo. Strankam je kar na hlastno sklicani (manj kot dve uri pred nastopom) tiskovni konferenci v razmislek ponudil novo ime, človeka, ki na volitvah ni kandidiral, ki že leta ne živi v Sloveniji in nikoli ni bil politik, prav tako pa nima nobenih stikov z aktualnimi vodstvi strank in ne političnega oziroma vladnega programa. Italijanski premier Mario Monti tega Türkovega morebitnega kandidata dobro pozna s številnih srečanj Trilateralne komisije, prav tako pa je bančnik. Gre namreč za Marka Voljča, v devetdesetih letih predsednika uprave največje (in državne) slovenske banke NLB, zdaj člana uprave belgijske banke KBC (druge največje lastnice NLB) in pred skoraj točno dvema desetletjema enkrat že kandidata za predsednika slovenske vlade. Kot je na tiskovni konferenci poudaril sam predsednik Türk, bi bil Voljč pripravljen lotiti se sestavljanja vlade, a le, če bi pred uradno vložitvijo kandidature že imel zagotovljeno dovolj široko podporo strank. Voljč je predsedniku države to povedal po telefonu iz Mehike, kjer je na oddihu, po nobeni predsednikovi izjavi ali iz česa drugega pa ni mogoče sklepati, da bi bil za pridobitev omenjene podpore pripravljen tudi sam kaj storiti. Najprej seveda priti v Slovenijo, nato se s strankami pogovarjati na podlagi osnutka programa, najbrž pa ne bi bilo še pred sredo odveč, če bi s svojimi pogledi vsaj v osnovnih obrisih seznanil še volivce oziroma javnost. Nad predsednikovo zamislijo tehnokratskega premiera s široko politično podporo so bili vidno presenečeni tudi v levosredinskih strankah, čeprav je Jankovic sam nekaj minut po predsednikovem nastopu prisebno izjavil, da se je pripravljen umakniti, če bo Voljč dobil dovolj podpore. A ta je več kot le negotova, saj so stranke, na katere bi morebitni novi predsednikov kandidat še lahko računal, bolj ali manj nemudoma in odkrito to pobudo zavrnile. Gre za ljudsko stranko, Državljansko listo Gregorja Viranta in Desus, ki so po volitvah sicer oblikovale neformalno zavezništvo za tehničnega mandatarja, vendar v Voljču očitno vidijo samo poskus preprečiti oblikovanje desnosredinske koalicije pod vodstvom Janeza Janše, predsednika SDS, ki je na volitvah zasedla drugo mesto. Za vstop v Janševo koalicijo so se doslej s parafiranjem koalicijskega sporazuma načeloma odločile štiri stranke (SDS, SLS, DLGV in NSi), ker se je tudi Desus pripravljen pogajati, pa se zdi, da je pot za Janševo vrnitev na premiersko mesto na široko utrta. ljubljana - Danes V CUK Kino Šiška koncert Jane Birkin V CUK Kino Šiška bo danes ob 21. uri koncert Jane Birkin, ki se je na svetovno turnejo podala ob 20-letnici smrti velikega francoskega barda Sergea Gainsbour-ga. Birkinova in Gainsbourg sta leta 1969 s pesmijo "Je t'aime moi non plus" doživela svetovno slavo in vznemirila javnost. Na glasbenem področju sta sodelovala tudi po ločitvi. Birkinovo na turneji "Via Japan" spremlja japonski ansambel pod umetniškim vodstvom Nobuja Nakajime. Organizatorji koncerta napovedujejo, da bodo na račun prišli vsi oboževalci dobrega šansona, ki ga je zastopal Gainsbourg. Igralka, pevka in aktivistka, ki je s svojim mladostnim videzom in skrbno uglašenim britanskim naglasom očarala Francijo, kjer se je ustalila pred več kot 40 leti, je svojo kariero v precejšnji meri zgradila na izvajanju Gainsbour-govega repertoarja, tudi po njegovi smrti leta 1991. V 45 letih je posnela 14 studijskih albumov, pet albumov živih posnetkov Gains-bourgovih pesmi ali takšnih, ki so se večinoma navdihovale po njem, sodelovala pa je tudi s številnimi glasbeniki, kot so Feist, Paolo Conte, Beth Gibbons, Bryan Ferry, Rufus Wainwright in Johnny Marr iz zasedbe The Smiths. Leta 1946 v Londonu rojena pevka in igralka je preživela idilično otroštvo na angleškem podeželju, nato jo je osvojil "swinging London", kmalu zatem pa še odrske deske. V Ljubljani je Jane Birkin nastopila že leta 2004, ko je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavila album "Arabesque". knjižna novost Delo Miroslava Zidarja o kraškem ovčarju Kraševec je najnovejša knjiga Miroslava Zidarja, ki jo je izdala Kinološka zveza Slovenije ob svoji 90-letnici delovanja. Avtor in vrhunski kinolog in poznavalec te pasme, knjiga pa opisuje tako poreklo in zgodovinski razvoj pasme, priznanje te pasme ter njeno načrtno vzrejo, kot tudi vzrejo mladičev, zunanjost in ocenjevanje, označevanje hib, standard kraševca in njihov značaj. Opisal je pomembne uspehe teh psov in zelo zanimivo predstavil zgodovino upodobitve kraševca. Poleg vsega pa je knjiga posebna tudi zaradi edinstvenih ilustracij Blaža Vehovarja, akademskega slikarja in navdušenega lastnika kraševca ter številnih fotografij mnogih vzrediteljev kraševcev in zgodovinskih slik samega avtorja. Knjiga je dvojezična, saj je pisana tako v slovenskem kot angleškem jeziku. Stane 29 SKLAD MITJA CUK SVETUJE Prvi koraki Ko se otrok uči hoditi, se začne daljši razvojni proces. Hoja se tako rekoč začne se pri prstih, s katerimi se dojenček potegne na noge ob naslanjaču, divanu ali ob čemerkoli nudi primeren oprijem. Ko je ta zanesljiv, začne malček »vaditi« z nogami. Postavi eno, za tem še drugo, išče in najde ravnotežje, poskuša vztrajati in ... uspelo mu je. »Priden!« se morebiti spodbudno oglasi ljubeča mamica ali ponosni očka... Otročiček obrne glavo, spusti oprijem z eno roko, na pol se obrne, teža se mu prevesi z ene polovice telesa na drugo ob taki spodbudi. Ko pa se nauči tega, se mu že posrečijo prvi koraki. Hoja je pomemben mejnik v razvoju. Nekega dne se dojenček povzpne na noge ob divanu, v naslednjih dneh pa morebiti že negotovo stopica proti vašim odprtim rokam. Obdobje dojenčka je za njim. To so prvi gibi k osamosvajanju. V prvem letu svojega življenja se otrok veliko ubada z razvijanjem koordinacije in krepitvijo moči vseh svojih mišic. Še preden se nekateri pri osmih mesecih povzpnejo na noge, se naučijo že sedeti, se prevaliti na stran in se plaziti po vseh štirih. Od vzpona na noge pa postane celotna zadeva stvar zaupanja in ravnotežja. Večina otrok shodi med 9. in 12. mesecem in dobro hodijo, ko so stari od 14 do 15 mesecev. Skrbi, ker otrok potrebuje več časa za celotni opisani proces, je odveč. Izvedenci pravijo, da so mnogi popolnoma normalno razviti otroci shodili šele pri 16. ali 17. mesecu. V povprečju naj bi torej bili otroci stari približno 13 mesece, ko naredijo prve korake. Najprej nekako postrani drsijo po podu, nič nenavadnega ni, če kar pogosto padajo in če včasih pride ponovno do »vračanja« v plazenje. Kako se sposobnost hoje pravzaprav razvije. Novorojenčkove noge še niso dovolj močne, da bi ga že lahko podpirale, čeprav starši opazijo, da se tudi novorojenček odriva z nogicami od tal, če se oprime njihovih ponujenih prstov in da je vse to zelo podobno hoji. Vendar gre le za refleks, ki ga bo novorojenček lahko ponavljal le nekaj prvih mesecev. Ko bo star kakih pet mesecev, pa se bo že pozibaval gor in dol, ko boste naslanjali njegove nožice na svoja stegna. To pozibavanje bo zelo priljubljena dejavnost v naslednjih mesecih. Otrokove nožne mišice se namreč še naprej razvijajo, kadar se uči obvladovati preval na stran, sedenje in plazenje. Verjetno bodo nekateri otroci že pri osmih mesecih poskušali stati pokonci tako, da se bodo oprijemali pohištva. Starši naj se prepričajo, ali je vsak kos pohištva čvrsto pritrjen, da ne pride do nezgode! Če boste otroku ponudili roko v oporo za pot do naslanjača, se je bo oprijel, kakor bi šlo za življenje! Ko se bo nekaj tednov učil obvladovati to pokončno situacijo, bo začel »potovati« od enega kosa pohištva k drugemu, saj bo to pot od opore do opore. Mogoče bo celo že sposoben za kratek čas izpustiti oprijem in obstati sam na nogah. Ko je tega sposoben, postane že vešč delati korake, če ga kdo ohranja v pokončni drži ali celo dvigne iz stoječe drže igračko s tal. Pri devetih ali desetih mesecih bo otrok začel razumevati, kako naj ukrivi kolena in kako naj zopet sede po hoji. Vse to je zanj zelo težko! Pri enajstih mesecih se bo verjetno že naučil stati samostojno, se skloniti in počepniti. Ko se bo oprijel vaše roke bo verjetno tudi hodil, čeprav bo morala prava samostojna hoja še počakati nekaj tednov. Večina otrok dela te svoje prve korake na konicah prstov z navzven obrnjenimi stopali. Pri trinajstih mesecih že kakih tri četrt otrok hodi samostojno, čeprav še negotovo. Pri nekaterih pa to traja malo dlje. Pri štirinajstih mesecih se otroci naučijo vstati iz sedečega položaja brez opore. Verjetno se bo malček nato »zrušil«, a bo zopet poskušal vstati. Lahko pa med hojo že nekaj dviguje s tal ali celo poskuša hoditi ritenski. Kolena so še nekoliko mehka, vendar se učenje hoje nadaljuje in iz koraka v korak mu gre bolje. Ko spozna, kako se koraki vrstijo drug za drugim, je navadno otrok že star kakih 15 mesecev. Sedaj zna »resnično« hoditi, prenašati težo, ujeti ravnotežje, obvladati zagon. Za vse to potrebuje spretnost in dovolj vaje. Mladi starši opazijo, da so otroci pri tem učenju neustavljivi in vadijo vsak dan sproti. Tako lahko opazijo tudi da so »noge na iks« normalna zadeva prav pri vseh otrocih, ko se ti učijo hoditi. Sedaj otroka nič ne more več ustaviti: otrok hodi, kakor da bi ga navili. Pri petnajstih mesecih že poskuša potiskati in vleči razne igrače. Če je potrebno, uporablja za zavoro svojo, s plenico dobro zaščiteno ritko, na katero se spusti. Pri kakih 16 mesecih zna že dovolj dozi-rati svoj zagon in ne potrebuje dodatnih zavor. Začne ga zanimati hoja gor in dol po stopnicah, čeprav se tega ne bo lotil brez pomoči vsaj še za nekaj mesecev. Pri vsem tem učenju in vajah pa so otroku nedvomno lahko v veliko pomoč igrače, ki razvijajo mo-toriko: naj bodo to igrače, ki jih lahko vleče za sabo, plišaste živalce, ki poskakujejo pred njim ali take, ki jih lahko vržeš daleč, saj so dovolj lahke. Otrok je zdaj že star poldrugo leto. Mogoče si želi plezanja po pohištvu in stopicanja po stopnicah, čeprav še vedno ob opori in pomoči odraslih. Lahko bo že poskušal brcniti žogo, čeprav ne vedno uspešno. Mnogim se je všeč pozibavati ob glasbi. Pri dveh letih ali nekaj čez postaja otrokovo premikanje vse bolj podobno pravi hoji. Čedalje bolje zna tudi skakati. Ko je star kaka tri leta postanejo njegovi osnovni gibi za hojo čedalje bolj nepomembni avtomatiz-mi. Nič več mu ni treba osredoto-čati svoje pozornosti na hojo, stojo, tek ali skakanje, čeprav nekatere spretnosti, denimo stati na prstkih ali na eni sami nogi še zahtevajo njegovo popolno koncentracijo. Starši imajo pri vsem tem učenju pomembno vlogo, saj otrok morebiti potrebuje njihovo pomoč, ko se skuša dvigniti na noge ali ko še ne ve, kako naj se iz pokončne pozicije zopet spusti k tlom. Mama mu lahko pokaže, kako naj upogne kolena in potem bo bržkone poskušal sam. Zelo pomembno je tudi, da starši svojega otroka opogumljajo k hoji tako, da stojijo ali klečijo pred njim in ga držijo za roke. Lahko pa ga tudi držijo za obe roki in on hodi spredaj. Izvedenci ne priporočajo hoduljic, kajti te preveč olajšajo napor in se zaradi tega zgornje mišice nog ne razvijejo primerno. Hkrati pa omogočajo zelo majhnemu otroku, da se približa predmetom ali snovem, ki bi mu lahko bili škodljivi. Svetujejo tudi, naj se otrok uči hoditi bos, to mu pomaga pri uravnavanju ravnotežja, čevlji bodo prišli prav šele takrat, ko bodo potrebni zunaj doma. Vedno pa je nujno, da je okolje, v katerem se otrok uči hoditi, varno in brez ostrih robov in da ga starši ne pustijo nikoli samega pri tem početju. Če pa otrok nekoliko kasni v razvoju hoje, naj starši ne bodo zaskrbljeni: vsak otrok ima sebi lastne ritme in sebi lastne razvojen faze. Zato naj ne primerjajo vrstnikov med seboj. (jec) VSAKO. JUTRO * Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej. Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun St. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 19. januarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Klepetulke - animacija, 2. epizoda: Jutranja budica 20.30 Deželni TV dnevnik; sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due IH L J* 21.05 Nan.: Castle21.50 Nan.: The Good Wife 22.40 Aktualno: Sabato Sprint 23.25 Dnevnik in rubrike Rai Tre 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.20 Film: La giuria (triler, ZDA, '03, r. G. Fleder, i. J. Cusack, G. Hackman, D. Hoffman) 1 SMVla 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 Aktualno: Sette-giorni 10.55 Variete: ApriRai 11.05 Vremenska napoved 11.10 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: La pro-va del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Talent show: Ballando con le Stelle (v. M. Carlucci) 0.00 Dnevnik - kratke vesti 0.30 Show: Di che talento sei? (v. M. Costanzo) 1.15 Nočni dnevnik 23.40 Film: 8MM 2 - Inferno di vel-luto (triler, ZDA, '05, r. J.S. Cardone, i. J. Schaech, L. Heuring)1.50 Nočni dnevnik Canale 5 7.00 Variete: Cartoon Magic 9.00 Nan.: Summer in Transylvania 9.25 Igra: School Rocks 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: ApriRai 10.55 Aktualno: Quello che 11.35 Variete: Mezzogior-no in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Aktualno: Dribbling 14.00 Film: Lacey Smithsonian - Il mistero dei capelli scomparsi (kom., Kan., '09, r. J. Ciccoritti) 15.30 Film: Lacey Smithsonian - Sfilata con delitto (krim., Kan., '09, r.J. Ciccoritti) 17.05 Variete: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Variete: Crazy Parade 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Lasko 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.30 Film: L'ultimo bacio (kom., It., '01, r. G. Muccino, i. S. Accorsi, G. Mez-zogiorno, S. Impacciatore) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12 14.10 Talent show: Ami-ci 15.30 Variete: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (v. S. Toffanin) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.00 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Variete: Italia's Got Talent 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 7.05 9.55, 12.20 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 10.50 Film: Scooby-Doo and the Goblin king (ris., ZDA, '08, r. J. Sich-ta) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Ris.: Simpsonovi 14.35 Film: Supercop (akc., Hong Kong, r. S. Tong) 16.30 Film: Poliziotto a 4 zampe (kom., '88, r. R. Daniel) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanka: I pinguini di Madagascar 19.30 Film: Bee Movie (ris., ZDA, '07, r. S. Hickner, i. S.J. Smith) 21.10 Film: Madagascar 2 (ris., ZDA, '08, r. E. Darnell, T. McGrath) 22.50 Film: Barnyard - Il cor-tile (ris., ZDA, '06, r. S. Oedekerk) 0.40 Šport: Studio Sport XXL ^ Tele 4 7.25 Film: Ninotchka (kom., ZDA, '39, r. E. Lubitsch) 9.10 Aktualno: PaeseReale 10.15 Nan.: Doc Martin 11.00 Aktualno: Tgr Bel-litalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il settimana-le 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.50 Dnevnik L.I.S. 16.55 Nan.: Un caso per due 18.00 Šport: 90° Minuto Serie B 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Na-nuk - Prove d'avventura 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.55 Dok.: Storie male-dette 0.55 Dnevnik in Rubrike u Rete 4 7.15 Nan.: Magnum P.1.8.35 Variete: Vivere meglio 9.45 Nan.: RIS Roma - Delitti im-perfetti 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Poirot 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: Pianeta mare 7.00 Dnevnik 7.30 Dok.: Piccola grande Italia 8.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Film: Lottava moglie di Bar-bablu (kom./rom., ZDA, '38, r. E. Lubitsch, i. D. Niven, C. Colbert, G. Cooper) 12.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 13.00 Dok.: Luoghi magici della terra 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Castelli e manieri 14.45 Šport: Ski Magazine 15.15 Dok.: Malesia - il viag-gio, la storia, il sogno 15.55 Variete: 80 Nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Videomotori 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.00 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.10 Show: G'Day 11.45 Nan.: Una nuova vita per Zoe 12.30 Aktualno: I menu di Bene-detta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Noi siamo angeli - Finalmente si vola (kom., It., '97, r. R. Deodato, i. B. Spencer, P.M. Thomas) 16.00 Košarka: DP, Scavolini Siviglia Pesa-ro - Angelico Biella, prenos 18.15 Nan.: I magnifici sette 19.15 21.30 Show: The Show Must Go Off, anteprima 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In onda 0.00 Nočni dnevnik 0.55 Film: Star Trek - La nemesi (fant., ZDA, '02, r. S. Baird, i. P. Stewart, J. Frakes) (t Slovenija 1 6.00 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.20 Risanka 7.25 Pravljica za otroke: Nočko II 7.40 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 8.25 Otr. serija: Ribič Pepe 8.45 Ris. nan.: Smrkci (pon.) 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki dok. film: Moj konj 10.10 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.45 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Bilo je... 14.40 Dok. film: Zaljubljene živali (Francija) 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.25 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 0.40 Ozare 18.40 Risanke 18.55 0.45 Dnevnik, Utrip, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Nad.: Moji, tvoji, najini 20.25 Dok. serija: Zgodbe izza obrazov 21.00 Film: Lovec na rekorde - legenda o motorju 23.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.35 Evropska prestolnica kulture 23.50 Nad.: Marchlands 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal (t* Slovenija 2 6.50 Skozi čas 7.00 Dok. odd.: Kraji in običaji 7.35 Posebna ponudba (pon.) 8.00 Pogledi Slovenije 9.30 12.50 Alpsko smučanje: SP Zlata lisica - veleslalom (Ž), prenos iz Kranjske Gore 11.20 Alpsko smučanje: SP - smuk (M), prenos iz Kitzbühla 14.10 Nordijsko smučanje: SP - sprint (M in Ž), vključitev v prenos iz Otepääja 15.10 Biatlon: SP - skupinski start (M), prenos iz Ant-holza 16.25 Nordijsko smučanje: SP - skoki, prenos iz Zakopanov 18.15 Biatlon: SP - štafete (M), posnetek iz Antholza 20.00 Koncert: Zavezani k skupnemu boju proti raku, Orkester Slovenske filharmonije in Tanja Sonc 21.10 Šport 22.30 Na lepše (pon.) 22.55 33/45 sobotna glasbena noč 0.20 Brane Rončel izza odra (pon.) 0.20 Brane Rončel: Izza odra (pon.) 1.55 Zabavni infokanal {T Slovenija 3 6.00 Tvd Maribor 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 12.15 Prava ideja (pon.) 13.30 Poročila Tvsl 15.40 Tedenski pregled 16.20 22.00 Na Tretjem 17.30 Poročila Tvsl 17.50 19.30 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 TV dnevnik - z znakovnim jezikom 20.30 Politik, to sem jaz! 21.15 Utrip (pon.) 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji Koper 11.10 Dnevni program 11.25 SP v AS: Kitz-buehl, smuk (M) 12.55 Avtomobilizem 13.10 SP v AS: Kranjska Gora, vsl (Ž) 14.10 Euronews 14.45 Čezmejna Tv - deželne vesti 15.10 Boben - glasb. oddaja 16.10 Ciak Junior 16.40 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.25 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Histria Jazz 22.15 Back Stage Live 22.35 »Q« - trendovska odd. 0.25 Čezmejna Tv pop Pop TV 21.00 Lirika: Carmen23.40 Nočni dnevnik 0.00 Variete: A tambur battente 6.30 Tv prodaja 7.00 10.05 Risane serije 9.40 Otr. zab. odd.: Tv Čira Čara 10.35 Nan.: Talenti v belem 11.25 Nan.: Razočarane gospodinje 12.15 Nan.: Dobra mačka 12.45 Film: Novi začetki 14.30 Kuharska serija: Kuhajmo po domače 15.00 Resn. serija: Prenovimo kopalnico 15.30 Resn. serija: Kuharski mojster 16.25 Resn. serija: Ko pospravlja Kim 17.00 Film: Modri dim (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Sobotni filmski hit 22.25 Film: Obala (ZDA)0.35 Film: Zloba (ZDA) 2.35 24UR, Novice 3.35 Nočna panorama A Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 15.05 Nan.: Merlino-ve pustolovščine 8.55 Nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 9.20 Film: Letališče (ZDA) 11.15 Mojstri iluzije (ameriška serija) 12.05 Brata (hum. nan.) 12.30 Dokler naju smrt ne loči (hum. nan.) 12.55 Film: Maverick (ZDA) 16.05 Film: Daleč od doma (ZDA) 17.30 23.15 Fantastična Beekmana (resnič. serija) 18.00 Svet - Povečava 18.30 Norci na delu 19.05 Navihanci iz Benidorma (zab. serija) 19.30 Pazi, kamera! 20.00 Film: Trije lopovi in potepin (druž., ZDA) 21.40 Film: Osamljeni (ZDa) 23.45 Nan.: Terminator 0.35 Šola seksa (dok. serija) 1.25 Love Tv 3.25 Nočna ptica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Odprto za srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val, sobotna roc-kopedija; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Maria Millas: Beli oblaki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 11.00 Sobotni glasbeni gost: etno skupina Fletno; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.2019.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Et-nobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturo-mat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz spo- redov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 21. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Danes zjutraj bo hladni severni tok na nadmorski višini prišel na sredini in zgornji plasti. Jutri bo malo bolj vlažno, ampak, zaradi prihoda hladnega zraka na visoki nadmorski višini ne bo pomagalo pri poboljšanju „ vremena. Nad severno Evropo je ciklonsko območje. Hladna fronta bo popoldne ob severozahodnih višinskih vetrovih oslabljena prešla Slovenijo. Za njo bo k nam v višinah prehodno pritekal hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.54 Dolžina dneva 9.16 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.57 in zatone ob 15.09 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Proti večeru bo obremenitev nekoliko popustila, ne bo pa povsem ponehala. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 2.58 najnižje -11 cm, ob 8.40 najvišje 51 cm, ob 15.36 najnižje -72 cm, ob 22.22 najvišje 38. Jutri: ob 3.42 najnižje -15 cm, ob 9.20 najvišje 52 cm, ob 16.10 najnižje -72 cm, ob 22.55 najvišje 41. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Vogel..................70 Kranjska Gora.........45 Krvavec................70 Cerkno................60 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ................. 70 Piancavallo ............45 Forni di Sopra ......... 50 Zoncolan ..............50 Trbiž...................60 Osojščica ..............50 Mokrine ...............90 Podklošter ............B5 Bad Kleinkirchheim . . 50 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -3/4 ' o -s/i S. GRADEC CELJE -2M O MARIBOR O-4/4 PTUJ O M. SOBOTA O-3/5 o1—^ LJUBLJANA -4/4 POSTOJNA O-5/4 KOČEVJE .. REKA -2/7 N. MESTO ^/6 O ____ ZAGREB -4/5 O ^NAPOVED ZA DANES Povsod bo spremenljivo oblačno. Dopoldne bo v hribih pihal veter iz severa in severozahoda. Čez dan bo v hribih in na meji z Avstrijo rahlo snežilo. V Spodnji Ravnini se bodo pojavile meglice ali megla, predvsem v nočnih urah. Zvečer bo ničta izoterma dospela na 2000 m, prisotna pa bo tem- peraturna inverzija v nižjih slojih in dolinah. Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo. Popoldne in zvečer se bo spet krepil zahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, v alpskih dolinah do -9, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem okoli 9 stopinj C. O GRADEC 0/9 M. SOBOTA O 1/9 Prireja Udine w Fiere Udine e Gorizia Fiere SpA V sodevanju z ersa m Agenzia regionale per lo sviluppo rurale Glavni sponzor Gojimo Udine Fiere od petka, 27., do ponedeljka, 30. januarja 2012 obratovalni cas: 9.30 - 18.30 47. izvedba MEHANIKA, ENOLOGIJA, ZOOTEHNIKA, BIOMASE. VREDNOST INOVACIJ. Sejem Agriest odpira koledar letošnje sezone sejmišča Udine e Gorizia Fiere in je hkrati uvod v niz dogodkov, ki bodo v letu 2012 sledili kmetijsko-živilskemu grozdu "Od zemlje do mize". Agriest je kakovostna sejemska razstava in pričakovan trenutek soočanja, podajanja in izmenjave mnenj in izkušenj, obenem predstavlja bodočnost panoge, ki je vedno bolj pozorna na kakovost življenja in spoštljiva do okolja. Nov pogled na kmetijstvo ponuja nove podjetniške priložnosti. Vec informacij in program posvetov: ji www.agriest.it Udine e Gorizia Fiere S.p.A. Ulica Cotonificio 96 33030 Torreano di Martignacco (UD) - Italija Tel. +39/0432/4951 - Faks +39/0432/401378 info@udinegoriziafiere.it www.udinegoriziafiere.it Posebna priložnost za bralce revije PRIMORSKI DNEVNIK S predstavitvijo tega odrezka boste pri blagajnah sejmišča Udine Fiere lahko kupili vstopnico po znižani ceni: 5,00 Evrov namesto 8,50 Evrov. Aqriest S^ Gojimo bodočnost. Udine Fiere Od Četrtka, 27. do nedelje, 30. januarja 2012 obratovalni Čas: 9.30 - 18.30 korejski polotok - »Voščila« ob lunarnem novem letu Severnokorejski begunci preko meje poslali balone s pecivom SEUL - Severnokorejski begunci, ki živijo v Južni Koreji, so preko močno zastražene meje med državama poslali balone s pecivom, s katerim želijo svojim sonarodnjakom polepšati praznovanje lunarnega novega leta. Baloni, ki jih preko meje pošiljajo aktivisti, sicer običajno vsebujejo propagande letake s pozivi k zrušitvi severnokorejskega režima. Severnokorejski begunci so z otoka Gangh-wa poslali okoli 20 velikih balonov s 100 kilogrami čokoladne pite - južnokorejske sladice, ki je zelo priljubljena pri tistih Severnih Korejcih, ki lahko pridejo do nje. "To je simbol naše bratske ljubezni ljudem, ki živijo na severu," je dejala Song Si-Yon, nekdanja uslužbenka severnokorejske policije, ki je leta 2007 pobegnila na jug. "Upamo, da bo to Severnim Korejcem pomagalo, da bodo lunarno novo leto praznovali v bolj veselem razpoloženju," je dodala. Čokoladna pita, polnjena s sladkorno peno in oblita s čokolado, je vsakodnevni priboljšek za več kot 40.000 severnokorejskih delavcev, ki delajo v južno-korejskih tovarnah v industrijski coni v Kaesongu. Minuli mesec je več južnokorejskih organizacij preko meje poslalo balone z okoli 800 pari nogavic, ki jih je v Severni Koreji preprosto zamenjati za hrano. En par nogavic naj bi bil vreden 10 kilogramov koruze, kar za enega človeka zadostuje za cel mesec. (STA)