9. Sefe / Številka 31	V Celovcu, one 1. avgusta 1957	Cena 1.50 šilinga
Ali si res tako predstavljajo izvajanje člena 7?
Že 17. oktobra 1956 je na zasedanju odbora ministrov za izvajanje člena 7, ki se je vrSilo tudi ob udeležbi zastopnikov političnih strank in pooblaščenih predstavnikov slovenske manjšine, je predsednik tega odbora, zunanji minister g. inž. Figi, izjavil, da bo v najkrajšem času sklicano novo posvetovanje tega odbora, zopet ob sodelovanju političnih strank in manjšin, ki se bo bavilo z uvedbo slovenščine kot uradnega jezika v sodstvu in upravi. Nekaj tednov nato je ministrski svet na svoji seji res dal pravosodnemu ministru dr. Tschadeku naročilo, da izdela ustrezni zakonski osnutek. Od tistega časa niso zastopniki manjšin od uradnih strani ničesar več slišali. Pač pa nam je prišlo na uho, da je pravosodno ministrstvo v resnici omenjeni osnutek že izdelalo in ga poslalo pristojnim deželnim vladani, da k njemu zavzamejo stališče. Sedaj si prizadeti belijo glave, kaj naj store, N kajti vsebina osnutka je menda presenetila celo deželne vlade.
Skrivnostni osnutek o uradnem jeziku
Baje bi naj bila po tem osnutku raba slovenščine pripuščena le na okrajnih sodiščih v Pliberku, Dobili vesi, Železni Kapli in Borovljah. In še pri teh z naslednjimi omejitvami:
1.	Načeloma se vse uradovanje in razpravljanje vrši v nemščini. Le ako stranka izrecno Vztraja pri svoji zahtevi po uradovanju in razpravljanju v slovenščini, jo je treba v tem jeziku zaslišati. — 2.) Pa tudi te slovenske izjave je treba zabeležiti v uradne protokole zgolj v nemščini. Ako sodnik zna slovensko, lahko nemški zapisnik po razpravi sam prevede v slovenščino ali pa za to pomožno delo porabi tolmača. — 3.) Po tem osnutku menda'tudi pri omenjenih štirih sodiščih sodnikom ne bo treba znati slovenščine, kajti vedno se bodo lahko posluževali tolmača.
Za nekatere zadeve je v prvi instanci pristojno deželno sodišče v Celovcu (premoženjske pravde z vrednostjo nad 8000 šil., zadeve zakonskega stanu,, menične pravde itd. itd.), toda po tem osnutku slovenščina ni vredna, da bi stopila v sodne dvorane celovškega deželnega sodišča, čeprav spada v sodno območje tega sodišča vso dvojezično ozemlje, na katerem živijo koroški Slovenci.
Čudno je, da po desetletnem obstoju uredbe o dvojezičnem šolstvu, v katerem je takozvano dvojezično ozemlje natančno določeno, pravosodno ministrstvo to uredbo enostavno preide, in to potem, ko je celo Ustavno sodišče kot vrhovna sodna instanca dokončno potrdilo njeno zakonitost in veljavnost.
Ker nam uradno nihče ni dal osnutka na vpogled, smo pač navezani na to, kar zvemo po ovinkih. Če odgovarjajo gornje vesti resnici, je to, kar nam hočejo predstaviti kot izvedbo člena 7, zgolj žalostna farsa v primeri z vsebino državne pogodbe. Ta namreč določa, da je slovenščina polnopravni uradni jezik poleg nemščine in enakovreden z njo. Neobhodna predpodstav-ka slehernega uveljavljanja uradnega jezika pa je, da ga mora biti predvsem uradnih vešč in da se morajo vsa uradna dejanja v tem jeziku izvršiti. Ena izmed temeljnih določb sodnega in upravnega postopka je načelo neposrednosti, to se pravi, da mora uradni organ s stranko občevati v njenem jeziku in to brez .slehernega posredovalca, (n. pr. tolmača). Ministrstvo je pa v tem osnutku načelo neposrednosti brezobzirno pohodilo in bi uveljavitev takih določb brez dvoma pomenila grobo kršitev državne pogodbe.
Določbe državne pogodbe po soglasnem mnenju pravnikov in tudi vlade, ki je
pogodbo podpisala in bi morala vedeti, kaj je podpisala, znatno presegajo določbe spn-žermenske pogodbe. Toda celo šenžermen-ska mirovna pogodba iz leta 1919 bi bila v primeri s tem osnutkom bolj širokogrudna. Določa namreč ..primerne olajšave” glede rabe jezika za pripadnike manjšine in to ne samo v omenjenih štirih sodnih okrajih.
Pa še nekaj. Po pogodbi o pravni pomoči med Avstrijo in Jugoslavijo iz leta 1954, ki je bila objavljena v izvirnem jeziku tudi v zveznem uradnem listu (BGB1), imajo jugoslovanski državljani povsod v Avstriji pravico, da vlagajo spise v slovenščini ali srbohrvaščini. Ta pravica temelji na medsebojnosti.
Pač pa se skladajo nova določila v celoti z določbami, ki veljajo za tuje državljane pred avstrijskimi sodišči in upravnimi oblastmi. Ker ni mogoče zahtevati, da bi sodniki in upravni uradniki znali jezike vseh tujcev, ki prihajajo v Avstrijo, zato dopušča zakon rabo tolmača v občevanju uradov s tujci. Pa še ti so v primeri s pripadniki manjšin, ki so avstrijska državljani, v boljšem položaju v toliko, ker zanje veljajo te ugodnosti po vsem zveznem ozemlju, dočim bi omenjene jezikovne odredbe veljale za koroške Slovence samo v naštetih štirih sodnih okrajih.
Tako bi koroški Slovenec, ki je avstrijski državljan in mora vedno znova dokazovati svojo lojalnost in zvestobo, imel pravico do zelo omejene rabe slovenščine le, ako slučajno živi v omenjenih štirih sodnih okrajih. Ako pa živi kje drugod na dvojezičnem ozemlju, bi niti teh pravic ne •imel.
Po navadi so. zakonski osnutki še pred predložitvijo parlamentu objavljeni. To zato, da more javnost in predvsem prizadeti potom svojih zastopnikov do njih zavzeti svoje stališče. To je temeljna značilnost demokracije, To je bila doslej tudi dosledna praksa v Avstriji. Le osnutke zakonov za izvršitev manjšinskih določb državne pogodbe merodajni iz nerazumljivih razlogov sramežljivo skrivajo. Pa kakorkoli že, enkrat bodo morali z njimi priti na dan in jasnim določbam državne pogodbe se tudi ne bodo mogli izogniti.
Prinašamo gornje podatke z vsemi rezervami. Upamo, da bodd pristojni glede te važne zadeve čimprej ustvarili jasnost in predvsem, da bo to vprašanje urejeno v duhu pravičnosti in demokracije ter ob sodelovanju prizadetih, to je manjšin, v katerih prid so bile določene pravice v členu 7.
Navodila za romanje v Marijino Celje
10. in 11. avgusta 1957.
1.	Vozni red posebnega vlaka: Posebni vlak odpelje v soboto, 10. 8. ob 9. uri zjutraj iz Celovca in pride ob 12.25 v Bruck an der Mur. Od tam se peljemo z avtobusi v Marijino Celje.
V nedeljo, 11. 8. odpelje posebni vlak ob 13.50 iz Bruck an der Mur in pride ob 17.15 v Celovec.
2.	Vozne karte za posebni vlak boste dobili v nedeljo ali pa prihodnji teden v župnišču.
3.	Prenočišča: Za prenočišča je preskrbljeno. Vsak dobi v župnišču, kjer sc je prijavil za romanje poseben listek (izkaznico) za prenočišče in jo tam tudi plača. Na tem listku je zapisano, kje bo vsak spal, pa tudi cena za enkratno prenočevanje.
4.	Spored romanja: ta spored bo vsak dobil med vožnjo v roke, tako da bo mogel natančno vedeti za posamezne pobožnosti in podobno.
-KRATKE VESTI-
UMORJEN JE BIL CASTILLO AR-MAS, predsednik republike Guatemala v Srednji Ameriki. Ustrelil ga je s puško iz daljave 3 metrov nek vojak njegove telesne straže. Ko je Armas zapuščal palačo, je vojak po predpisu prezentiral orožje, nato pa je puško naperil na Armasa in oddal štiri strele. Armas se je pred očmi njegove žene, ki ga je spremljala, zgrudil mrtev na tla. Morilec je potem na mestu napravil samomor. Policija je ugotovila, da je bil komunist, ki se je vtihotapil v telesno stražo.
NOVO ,.ZAROTO” SO ODKRILI v Egiptu in sicer se mora 13 častnikov in civilistov zagovarjati radi ..poskusa nasilnega prevrata in zrušitve sedanjega predsednika Nasserja”, kot pravi obtožnica. Ta tudi trdi, da so bili obtoženci najeti agenti Združenih držav.
V	JORDANIJI se je začela sodna obravnava proti 22 bivšim častnikom, ki jim očitajo, da so nameravali zrušiti sedanjega kralja Husseina po naročilu agentov egiptovskega predsednika Nasserja. Obtožnica pravi, da so bili agenti Sovjetske zveze.
V	TUNISU JE BILA OKLICANA REPUBLIKA, kot smo že napovedali v naši prejšnji številki. Odstavljen je bil 75-letni bej (vladar) Sidi Lamine, ki mu je vlada odredila prisilno bivališče v nekem majhnem mestecu v notranjosti dežele. Beja je po rednem glasovanju odstavil parlament. V debati so številni poslanci napadli monarhije na svetu sploh, češ da so krvosesi ljudstva. Pri tem so izvzeli samo angleško kraljico, ki ji nimajo Tunižani ničesar očitati. Poslanik sosednje kraljevine Libije je pri teh napadih užaljeno zapustil diplomatsko ložo.
POTRES JE ZAHTEVAL 41 ŽRTEV v prestolnici Mehike, Mexico Citv, kjer se je zrušilo 50 stavb, med njimi tudi več nebotičnikov. Hudo je bilo prizadeto tudi znamenito letoviško mesto Acapulco, kjer je bilo okrog 12 mrtvih. Skupno število ranjencev znaša 172.
VROČINA NA POLARNEM PODROČJU je dosegla 30 do 34 stopinj Celzija, poročajo iz Norveške. Take vročine še v. teh krajih ne pomnijo.
IZTIRIL JE BRZOVLAK „Trans-Cana-da Express” blizu Winnipega, ker sta se dva bratca v starosti 6—7 let igrala z železniško kretnico in je ob bližanju vlaka nista več mogla spraviti nazaj v pravo lego. Človeških žrtev ni bilo, pač pa znaša imo-vinska škoda 1 milijon dolarjev.
Svoboda za vse, a ne za njene sovražnike
Pred nekaj meseci je zapadnonemško vrhovno sodišče (Zvezno ustavno sodišče) izdalo razsodbo, s katero je bil potrjen odlok vlade o razpustiti Komunistične stranke Zapadne Nemčije ter prepovedi njenega delovanja. Odlok je bil utemeljen s tem, da sta program in delo komunistične stranke naperjena proti načelom zapadnonemške ustave, predvsem glede politične svobode ter demokratične državne ureditve.
Zapadnonemški komunisti so se pritožili na Komisijo za človečanske pravice pri Evropskem svetu v Strassbourgu. Zapadita Nemčija je namreč tudi pristopila k mednarodni konvenciji o človečanskih pravicah. Eden izmed členov te pogodbe pa priznava pravico posameznikom, da se pritožijo na omenjeno komisijo, kadar so jih notranji državni organi prikrajšali za kako v konvenciji zajamčeno pravico.
Komunisti so v svoji pritožbi trdili, češ da jim je bila s prepovedjo delovanja prikrajšana politična'svoboda, ki je zajamčena vsem državljanom in jim dovoljuje, da iz-
Črni krokarji se zbirajo
Okrog 5000 pripadnikov bivših Hitlerjevih SS-ovskih čet se je minuli teden zbralo v idilični bavarski vasici Karlsburg. Pili so pivo, obujali spomine na stare čase, si prisegali zvestobo ter izvolili za svojega novega voditelja 'nvšega SS-Brigadetuhrerja Kurta Mayerja.
Udeleženci so v smislu njihove znane tradicije stanovali v šotorih, zborovali so pa pod milim nebom na travniku ob reki Main. Čeprav je v Nemčiji navada, da govorniške odre okrasijo s številnimi zastavami, na tem zborovanju ni bilo videti nobene. Zastave sedanje Zapadne Nemčije oči-vidno niso smatrali za primerno, zastava »tretjega rajha” je policijsko prepovedana, a njihov vojaški prapor z mrtvaško glavo bi pa morda zbujal neprijetne spomine. General Meyer jim je govoril o zvestobi večnim vrednotam germanstva ter »idealom, ža katere so se žrtvovali mrtvi kameradi”. Nadalje se je zaletaval v »izdajalce”, ne da bi točno povedal, koga s tem misli. Potožil je tudi, da kljub blagostanju v Zapadni
povedujejo svoje prepričanje ter v njegovem smislu delujejo. Komisija za človečanske pravice je pritožbo zavrnila z utemeljitvijo, da komunistična načela zanikajo osebno svobodo posameznika ter da delovanje komunistov stremi za tem, da državljanom odvzame svobodo in uvede diktaturo proletariata. Zato je bil sklep zapadnonem-škega sodišča popolnoma utemeljen, kajti kdor ruši svobodo, je ne more zahtevati zase.
Morje preplavilo japonski otok
TISOČ MRTVIH je povzročil vihar z visokimi valovi, ki so prepravili otok Kyu-shu na Japonskem. Okrog 75.000 hiš je pod vodo in nad 150.000 ljudi je brez strehe. Iz ruševin in poplavljenih mest so doslej rešili 3600 ranjencev. Letala in ladje dovažajo v popravljeno območje živila, zdravila in druge potrebščine. Pri reševalnih delih sodelujejo tudi ameriške čete na Japonskem.	!
Nemčiji bivši črni bojevniki z mrtvaško glavo žive v občutku »duhovne praznote”, kajti nihče jih pač ne mara. Divje so mu pritrjevali »kameradi”, ko je izjavil, da bivši SS-ovci ostanejo zvesti »svojim, starim poveljnikom”.
General Meyer je bil v vojni poveljnik tankovskih oddelkov in si je s svojim poveljevanjem prislužil 9 let ječe kot vojni zločinec. Njegovi vojaki so mu že takrat nadeli priimek »Panzer” in menda ne brez povoda, kajti ob njegovih besedah misel sama poroma k med vojno priljubljenemu izreku »stur wie Panzer”. Devet let zapora je bilo za tega moža očividno prekratka doba, da bi spoznal, da so se časi temeljito spremenili.
Sestanek bivših Hitlerjevih vojščakov je zbudil veliko negodovanje v demokratičnih nemških krogih. V bližini sestanka so v neki kinodvorani v znak protesta predvajali dokumentarni film o strahotah koncentracijskega taborišča v Dachau.
Politični teden
Po svetu ...
»Gneča pred golom« v Londonu
Za že skoraj v neskončnost trajajoče razgovore posebnega pododbora Združenih narodov za razorožitev v Londonu se je končno le približal dan .obračuna. Danes morajo predložiti glavni skupščini Združenih narodov poročilo o svojem delu. Je pravzaprav obračun o neuspehu.
Bili so sicer sproženi predlogi, pri katerih je izgledalo, da se vsaj v nekaterih točkah stališča Zapada in Vzhoda stikajo, toda iz teh sorodnosti se ni izkristaliziral noben dokončni sporazum, niti o delni razorožitvi ne. Ko je že postajalo jasno, da je konferenca v bistvu obsojena na neuspeh, ker- ni medsebojnega zaupanja, so se tako Sovjetska zveza kot zapadne sile začele truditi, da se otresejo krivde za neuspeh, oziroma jo zvalijo na nasprotni tabor.
Komaj še je nova vladna garnitura v Moskvi ustalila, je ministrski predsednik Bul-ganin pisal dolgo pismo angleškemu ministrskem predsedniku MacMillanu, kateremu zagotavlja svoje prijateljstvo in predlaga prenos razorožitvenih razgovorov iz Londona v New York. S tem bi obšli rok 1. avgusta, ki je določen za dovrši te v razgovorov v Londonu. Angleži so sicer prijazno na znanje vzeli Bulganinovo pismo, ki daje njihovemu ministrskemu predsedniku novega prestiža, kajti doslej si je o teh zadevah Bulganin dopisoval samo z ameriškim predsednikom Eisenhotverjem, toda glede vsebine Bulganinovih predlogov pa se je MacMillan zaprl v molk.
Nenaden Dullesov polet v London
Tudi Združene države še niso opustile svoje končne šakovske poteze. Washington je objavil predlog, po katerem bi bila prepovedana raba raket v vojne svrhe. In za konec tedna je predsednik Eisenhovver nepričakovano dal svojemu zunanjemu ministru Dullesu nalog, da se nemudoma odpelje v London ter sodeluje pri zadnjih sejah razorožitvenega odbora. Dulles je ta čas bil v Ottavvi, da novega kanadskega ministrskega predsednika Dielenbakerja, ki hoče omejiti nakupe Kanade v Ameriki, pregovori od tega koraka. Prekinil je razgovore in odletel v London, kjer se bo sestal s predstavniki zavezniških držav Atlantskega pakta, pa tudi s sovjetskim delegatom Zorinem. Nogometaši pravijo taki situaciji „gneča pred golom”, v zadnjih minutah igre. Gre se zato, kdo bo zabil zadnji gol — v tej propagandni tekmi.
Francija v finančnih stiskah
Za Francijo je nastopil dan bridkega prebujenja. Finančni minister je predložil parlamentu nov državni proračun, ki stoji v znamenju skrajnega varčevanja. To toliko bolj1 čudno zveni, ker se Francija nahaja v dobi največjega blagostanja. Kljub navidezni konjukturi pa je francosko gospodarstvo v koreninah nezdravo. Uvoz zdaleka prekaša izvoz in se resno govori o novem razvrednotenju franka. V notranjosti pa cene naraščajo, obenem se pa kaže vedno ob-čutnejše pomanjkanje delovne sile. Po u-radnih računih manjka francoskemu gospodarstvu okrog 20().0()0 delovnih moči. Naraščanje cen je povzročilo več stavk v industriji, a minuli teden so stopili v stavko celo jetniški pazniki. Le šibke straže so ostale v službi za najnujnejše opravke. Toda zlikovci te prilike niso izrabili in so mirno ostali v svojih celicah, v znak razumevanja za potrebe paznikov, pravijo. I’o dolgotrajnih pogajanjih je vladi uspelo, da je paznike pripravila k povratku v službo. Toda napovedana je že nova svojevrstna stavka. Natakarji in uslužbenci pariških barov in drugih nočnih lokalov so stopili v stavko, ker premalo zaslužijo. Tako je moral zapreti celo znameniti pariški nočni lokal „Folles Bergeres”, ki je ena izmed glavnih atrakcij Pariza za avantur željne tujce. Se razume,, /so zgolj avanture za oči.
V Alžiru pa vre vedno huje
in se je v zadnjem času teroristična dejavnost upornikov celo pojačala, menda z ozirom na bližnjo debato o Alžiru v generalni skupščini Združenih narodov. Vojaške oblasti oborožujejo tudi francoske civiliste, predvsem osamljene kmete na podeželju, da se morejo sami braniti pred napadi upornikov. Tako se vojna v Alžiru vedno bolj zaostruje, a položaj Francozov postaja vedno bolj ‘brezupen. Vsak dan žre milijar-
de frankov, a dobršni del v domovini manjkajoče delovne sile preganja brez pravega uspeha upornike po puščavi in skalovju.
Evropske pogodbe v rimskem parlamentu
Na predlog zunanjega ministra Pelle je rimska poslanska zbornica sklenila, da s pospešenim postopkom razpravlja o pogodbi za skupno evropsko tržišče ter za KURATOM. Politični opazovalci predvidevajo znatno večino za predloge, kajti celo opozi-cionalna, skrajno levičarska socialistična stranka, ki jo vodi Pietro Nenni, je sklenila, da ne zavzame nasprotnega stališča glede teh pogodb. Zgodilo se je prvič, da se je ločila od komunistov, s katerimi je zadnje desetletje vedno skupno nastopala.
... in pri nas v Avstriji
Cene rastejo hitreje kot tujski promet
Med tem ko se bližamo višku tujskopro-metne sezone, (v kateri pa obisk tujcev ni tako naraste!, kot so gostinski krogi pričakovali), so cene življenjskih potrebščin (morda v pričakovanju teh tujcev) zopet krepko poskočile navzgor, povprečno za celih 10 odstotkov. Najbolj je to vidno v gostilnah. Parlament je odšel na počitnice, vlada pa ima oči vidno z drugimi važnejšimi zadevami dovolj posla, tako da se nihče s tem problemom ni v zadnjih tednih resno bavil.
Zadeva je postala kritična, ko je, glej čudni slučaj, sredi poletja, prav v času „kislih kumare” cena zelenjave tako narastla, da so časopisi, v pomanjkanju in zadregi za kake druge svet bolj pretresujoče novice, naredili iz predragih kumare politično vprašanje prve vrste.
V največji vročini so se celo novinarji obeh strank podali z Dunaja na zeleno Gradiščansko, kjer so jih zbodli v oči kupi svežih kumare po nizkih cenah. Tako so ti nepolitični proizvodi pridnih vrtnarjev izpodrinili upore v Arabiji in Afriki s prvih strani časopisja.
Toda to so viharji v kozarcu, ki ostanejo brez globljih učinkov, podobno kot poletne nevihte, ki so te dni obiskale naše zvezne dežele. V resnici pa se ne ena in ne druga stran ne bavi resno s problenfom rastočih cen. Socialisti zahtevajo povečan uvoz živil iz inozemstva, ki bi naj vplival na cene domačih proizvodov. Vsekakor je to zelo nevaren ukrep, ki bi šel zopet na račun kmetijstva, čigar pridelki'že danes pogosto ne krijejo proizvodnih stroškov. Podkancler dr. Pittermann je zahteva1! disciplino na obeh straneh, toda zaenkrat je ostal pri zgolj splošnih trditvah, ki same po sebi pač ne-bodo zaustavile naraščanja cen. Ostane dejstvo, da cene hitreje rastejo kot zaslužki delavcev in nameščencev.
Davčni uspeh, ki ni tako velik
Se razume, da Ljudska stranka brani dosedanjo finančno politiko vlade, ki temelji na geslu ravnotežja. V ta namen izhajajo od časa do časa statistike, ki bi naj dokazale, da se cene pravzaprav niso posebno dvignile in da je bilo vendarle ohranjeno ravnotežje med cenami in plačami. Kot poseben uspeh je minuli teden finančni minister prof. Kamitz naznanil, da so bili v prvem polletju davčni dohodki zelo dobri ter da so presegli vsa pričakovanja. Radi točnosti davkoplačevalcev bo moč nameniti 225 miljard šilingov za takpzvani „eventu-alni” proračun, to je za izredne izdatke. Minister seveda ni pozabil poudariti, da je to uspeh njegove davčne politike. Temu pač ni moč oporekati, kajti milijarde šilingov se v resnici nahajajo v državni blagajni. Toda treba je pogledati,'iz katerega davčnega vira prihajajo. Po obračunih ministrstva samega izvira pretežni del viška iz prometnega daVka, dočim dohodninski davek ni dal znatnega večjega donosa, čemu so se zvišali donosi iz prometnega davka? Enostavno, ker so ob približno istem blagovnem prometu narasle cene in z večjim zneskom denarnega prometa se je sorazmerno povečal tudi prometni davek. Torej dokaz, da so se v resnici cene le znatno zvišale.
Minuli teden so na Koroškem slovesno predali svojemu namenu tri večje javne zgradbe na Koroškem: most čez Dravo pri Velikovcu ter dva železniška podvoza v Celovcu. Na otvoritev je prišel sam zvezni minister Bočk. Ob Vrbskem jezeru pa so otvo-rili miniaturno mesto „Mineurop”, kjer stoje v pomanjšani meri modeli važnejših evropskih prestolnic. To miniaturno mestece si je moč ogledati proti mali vstopnini.
Zopet govorjenje o železnici Pliberk—Labot
Železniška zveza m.ed Pliberkom in Labotom (preko Žvabeka) je že postala nekak medni argumen) na Koroškem. Menda so pristojne oblasti že izdelale vse potrebne načrte in kot izgleda sta obe stranki v deželi glede te zadeve „ene misli in enega duha”. Toda človek dobiva vtis, da je tega lepega govorjenja skoraj preveč. Posebno, ker ga spremljajo besede o „skrbi za dvojezično ozemlje” in kadar slišimo kaj podobnega, se le s težavo ogrejemo, kajti imamo preveč slabih izkušenj. Po drugi strani pa je slišati nekoliko manj glasna, a toliko bolj tehtna mnenja, češ da če je doslej šlo brez te železnice, bi šlo tudi vnaprej. Ne bi se čudili, če bi tudi ta načrt naenkrat umrl „tihe smrti”, podobno kot so pred kratkim s „tihim pogrebom” položili v grob s tako velikim hrupom razbobnani projekt o Pliberku kot ,/garnizijskem mestu”. Interesira-nim je med tem hvaležna pliberška občina itak že podelila častno občanstvo in kaj hočejo več?
„VERA IN DOM“, številka 7
Koroška družinska revija prinaša v svoji poletni številki opis izleta naLjubelj, ki nas povede med skalnate vrhove mogočnih Karavank. Opisuje njene naravne lepote, obenem pa poseže v zgodovino slovitega gorskega prehoda, preko katerega so nekoč prodirale proti severu rimske legije. Spomni pa se tudi znamenitih slovenskih mož, ki so izšli iz krajev na podnožju Karavank. — Dr. V. Inzko nadaljuje s potreti pomembnih koroških kulturnih delavcev in oriše Urbana Jarnika in Ožbalta Gutsmanna, dva pomembna jezikoslovca. Prtu spada med utemeljitelje knjižne slovenščine sploh, Jarnik pa med prve buditelje slovenstva na Koroškem. — Valentin Polanšek nadaljuje svojo zgodbo iz domačih krajev „Obirjan”, ki obeta postali koroška ljudska povest. Janko Polanc zopet v črtici, ki jo odlikuje izbran jezik in tenkočuten poseg v sodobno problematiko, riše pekoč motiv iz življenja. — P.-A. je napisal iskreno občuten nekrolog Tildi Lamprechtovi; Foltej je prispeval nekaj reminiscenc iz svoje mladosti, ki se kar prijetno berb in bo marsikateri čitatelj z njim poromal tudi v lastno mladost. — Pavle Za-blatnik obravnava v tej številki ljudske običaje okrog žetvenega slavja. Prispevek je posebno zanimiv radi primerjav z običaji pri drugih slovanskih narodih in poveže koroško žetveno slavje, ki je pri nas praznik rodu, s podobnim praznikom pri Srbih, s „slavo”. — Nadaljuje se tudi tehtna razprava o odnosih med mladino obeh spolov „Ti in ona”, ki razmotriva berilo, obleko, alkohol in ples, vse zelo aktualna vprašanja. — V „Pisanem polju” je registriran obisk graških slavistov pod vostvorn univ.' prof: Mal-
ta na Koroškem, nadalje nekaj novosti iz književnosti v Sloveniji ter prosvetno dogajanje na Koroškem. Številko dopolnjuje nekaj pesmi Urbana Jarnika, Tilde Lam-prechtove in Maksa Sorga. Pozabiti seveda ne smemo kotička za ženo in dom. ki prinaša nekaj izklesanih misli iz vzgojne knjige bogoslovnega profesorja dr. Trstenjaka in Zanimivosti”, v katerih nam je urednik natresel koš kratkih, a res zanimivih reči. Enkrat pa moramo omeniti tudi prizadevnega ugankarskega strica, ki za vsako številko pripravi nekaj trdih orehov za bistre gldve.
Nov vselifveni zakon pripravljajo v USA
Senatorji Kennedy, Lausche (Slovenec po rodu) in Pastore so ameriškemu parlamentu predložili osnutek novega zakona za vse-Ijevanje evropskih beguncev. Stari zakon je namreč že lani potekel in je nenadni val beguncev iz Madžarske vzel v zakup vse še preostalo število vizumov za Združene države. Precejšnje število beguncev so potem sprejeli provizorično ali „na besedo”, kot pravi tozadevno določilo ameriškega zakona. Predsednik Eisenhovver je pozval parlament, da čimprej izglasuje potrebni zakon, ki naj uredi položaj „na besedo” sprejetih madžarskih beguncev, obenem pa o-mogoči vselitev večjemu številu madžarskih in drugih beguncev, ki se še nahajajo po evropskih taboriščih. Obstoji upanje, da bo zakon še letos izglasovan, čeprav so v Ameriki zelo močne sule, ki nasprotujejo novo-naseljencem.	>
SLOVENCI
dama in pa svetu
Ljubljanski študentje plešejo in godejo na Angleškem
Neka študentovska glasbeno-baletna skupina iz Ljubljane se je udeležila mednarodnega mladinskega tekmovanja v Llangollenu na Angleškem. V ostri mednarodni konkurenci se je dobro izkazala. V muzikalnem tekmovanju je zasedla prvo mesto, a mladi plesalci so se plasirali na peto mesto. Bila je zbrana mladina iz vseh štirih vetrov sveta v slikovitih narodnih nošah- Bratili so se Španci, Angleži, Kusi, Francozi, Italijani in drugi. Težave radi različnosti jezikov je premostila .mladost in vedra volja.
Uspel sestanek ..Kroga" v Clevelandu
Na povabilo politično kulturnega društva „Krog” v Clevelandu se te minuli mesec zbrala ugledna družba slovenskih rojakov v Ameriki. Razpravljali so o raznih perečih slovenskih vprašanjih, zlasti o načinu povezave, soodločati ja in sodelovanja vseh tvornih slovenskih sil v skupni organizaciji. Med številnimi udeleženej je bil tudi starosta ameriških Slovencev g. Anton Grdina, ki je z lepim nagovorom posegel v debato. Nadalje se je udeležil sestanka zaslužni zadružnik in pobornik cirilmetodijskc ideje č. g. Anton Merkun, pevovodja clevelandskega zbora „Korotan” g. Metod Milač, ravnatelj slovenskih radijskih oddaj v Clevelandu dr. Stane Šušteršič, gg. Kudoll Lukež, Rado Menart, dr. Palovčič, P. Borštnik in vrsta javnih in kulturnih delavcev. Živahni in plodni razgovor je trajal pozno v noč.
Te dni pa smo prejeli žalostno vest, da je g. Grdina zadela kap ter se nahaja v bolnici.
Stoletnica mohorskih knjig
Pred kratkim je izšla v Celju zajetna knjiga, vezana v črno platno, z naslovom: „Mohorska bibliografija”. Vsebuje kompletni seznani vseh knjig, ki jih je izdala Mohorjeva družba od svoje ustanovitve pa do danes. V njej je vsebovana zgodovina kulturnega razvoja Slovencev v zadnjem stoletju, h kateremu je vprav Mohorjeva družba tako veliko doprinesla. Knjiga je razdeljena v štiri oddelke: 1) pregled' tiskov po letih, 2) pregled tiskov in pri-spevkov po strokah brez periodičnih poublikacij, 3) pregled prispevkov po strokah v periodičnih publikacijah in 4) sezname.
V KM) letih je bilo izdanih skupno 1.198 knjig ali povprečno 12 knjig na leto. Založba je pod lastno odgovornostjo izdajala 4 periodične liste: „Kres”, •„Mladiko”, „Knjižcvni glasnik” in „Slovenskega gospodarja”. Povrh tega je oriiogočila vrsto drugih publikacij, ki so bile tiskane v njenem obratu, med katerimi je bil najvažnejši politični list „Mir”. V prvih letih so knjige izhajale v nekaj 100 izvodih, a okrog leta 1919 pa je naklada dosegla značko okrog 100.000 izvodov, kar pomeni najvišje številke v slovenskem založništvu, ki jih doslej še ni dosegla nobena druga založba. Skupno je v 100 letih svojega obstoja poslala med Slovence več milijonov knjig. Pri knjigah in časopisih je sodeloval^ 7500 pisateljev in sotrudnikov.
Prvi seznam mohorskih izdanj je sestavil že Andrej Einspieler in je bil objavljen v Koledarju za leto 1878. Drugega je izdelal dr. Jakob Šket in je bil objavljen v 40. zvezku Slovenskih večernic za leto 1892. Tretjega bi naj sestavil bibliotekar dr. Jožu Puntar za 80-lctnico Družbe, a radi razmer njegovo delo ni moglo iziti. Sedaj pa je za 100-lctnico to delo vestno in temeljito pripravil Janko Moder.
Obisk pri dr. Rajku Ložarju
Skupina ameriških Slovencev iz Clevelanda jc sklenila, da obišče mesto Manitotvoc, kjer deluje kot direktor mestnega muzeja tudi pri nas na Koroškem dobro znani dr. Rajko Ložar, bivši kustos ljubljanskega muzeja. Tako eden izmed obiskovalcev opisuje v „Ameriški domovini” sprejem v Manotovvocu:
„Doktor Rajko Ložar, ki je sedaj ravnatelj muzeja (uradni naslov je Rahr Civic Center & Public Muscum), nas je prijazno sprejel pod svojo streho. Zdaj pa še par besed o muzeju samem. Ime Rahr nosi kot spomin na bivšega lastnika stavbe, ki jo je poklonil mestni občini v kulturne namene. Stavba ima značaj staronemškega alpsko romantičnega zasebnega dvorca, čigar razčlenjene oblike izražajo krajevno prožnost in eleganco. Mestna občina jc stavbo primerno preuredila v muzej, kjer se sedaj ločeno po oddelkih nahajajo razne zbirke prastarih kamnov, orodja, orožja in drugih najdenin iz starodavne kulture Indijancev ter druge zanimivosti. Nameščene so v zgornjem delu stavbe. Spodnji del pa je namenjen za umetniške razstave, ki sc po koledarskem redu vrstijo skozi vso leto. Tu si meščani, predvsem pa mladina, širijo svoje kulturno obzorje.
Ko sem legel trsti večer k počitku, sem se zatopil v globoko razmišljanje. Misli na domače kraje, spoznavanje tujih krajev in ljudi, potem pa misel na Slovenca, ki dela sicer v svoji stroki, a vendar živi med tujci. To so nedvomno stvari, ki dajo človeku misliti, predvsem pa dejstvo, da si naš človek z lastno močjo utira pot v tujem svetu in mu takorckoč kot kulturni pionir orje ledino.”
MILIJONI, ki lzkLa!fL&aaf&
Francozi niso skromni ljudje. Ker v Franciji raste najboljše vino, najbolj bujno cvete ljubezen in izdelujejo najbolj opojno dišeče parfume (dišave za lepotičenje), so današnji Francozi prepričani, da so te tri reči, ki služijo človeku za razveseljevanje, tudi oni iznašli. Toda temu ni tako. Ljubezen je že bila, ko še ni bilo Francozov, vino je pil že očak Noe, kot beremo v Sv. pismu stare zaveze in dišave so izdelovali Feničani že vsaj 2» stoletij pred Kristusovim rojstvom. Bajno bogata kraljica iz Sabe se je predstavila kralju Salomonu vsa odišavljena, poroča sv. pismo. Egipčanska kraljica Kleopatra pa ni dišavila samo svoje osebe, ampak sc je pred rimskimi vojščaki pojavila na ladji iz cedrovega lesa, ki je bila od rilca do krna odišavljena. Vojščake je sladki vonj omamil, njihov poveljnik Gaj Julij Cezar pa se je zaljubil v lepo in dišečo Kleopatro.
Res pa je, da so že dolga stoletja Francozi te izdelke, ki prijetno dražijo naš nos in zlbujajo fantazijo moških, že pred 800 leti vzeli v zakup. Bilo je leta 1190 ko je francoski kralj Philippe Auguste podelil prvo koncesijo za izdelovanje dišečih tekočin ali parfumov. Leta 1818 je bilo že deset tovarn za parfume v Franciji, sedaj pa jih je okrog 400 in so lani izdelale 1.380 ton te dišeče tekočine, ki so v drobnih stekleničkah po nekaj sto kapljic šle po vsem svetu in vrgle izdelovalcem okrog 10 milijonov frankov.
Proizvodnja parfumov velja za ..najbolj luksuzno industrijo” na svetu. In to je tudi res, njena vsebina gre dobesedno — v zrak: Je to zelo donosna trgovina, ki ima zelo stalnega odjemalca: dokler bo človek dihal, bo rad vohal prijetne dišave. Tn kaj ženske ne žrtvujejo za povečanje svoje privlačnosti!	\
Razvada, ki j‘e slara kot svet
Francoska obala ob Sredozemskem morju je obdarjena z izredno milim podnebjem. S sinjega neba sije toplo sonce in zato blago-dišeče cvetlice bujno rastejo. Kilometre in kilometre daleč se razprostirajo polja s cvetlicami posebnih vrst, so to takozvane aromatične rastline, ki močno diše. Njihove cvetove potem poberejo in z vozovi prevažajo v tovarne za parfume, kjer jih prekuhajo, da iz njih iztisnejo tisto blago-dišečo esenco, ki je glavna sestavina parfumov.
Pri antičnih Grkih pa so se dišavili mo-5‘ki. čeprav si je težko zamisliti krepostnega in vojaško strogo vzgojenega Spartanca, ki si maže za uho eter rožnega olja, je v resnici bilo tako. Raba dišav se je tako razpasla, da je strogi filozof Solon, ki je za nekaj časa prevzel vlado v Atenah, prepovedal izdelovanje parfumov. Toda prepoved je bila brez učinka, ker so izdelovalci dišav svoje tekočine 'še naprej kuhali v skritih kleteh in jih ilegalno razpečevali. Kupcev je bilo vedno dovolj. Grki so uporabljali dišave po kopeli.
Rimljani so po osvojitvi Grčije naglo prevzeli prefinjene navade pomehkuženega premaganega ljudstva in se v nekaj sto letih sami tako razvadili, da je njihov imperij postal plen barbarov iz severa in vzhoda. Po propadu rimskega imper ija zapadejo za nekaj stoletij dišave v pozabo. Šele renesansa, ki je odkrivala vrednosti antične grške in rimske kulture, je pripomogla parfumom do veljave. Francija je postala njihova izvoljena dežela.
Mogočni francoski kralj Ludovik XIV., ki mu je zgodovina nadela naslov „sonč-nega kralja”, je imel najsijajnejši dvor tedanjega časa v Evropi. Zgodovinarji, ki opisujejo življenje na dvoru v Versaillesu, po-
gosto omenjajo, da so dvorjani na veliko uporabljali dišave, pudre, mazila in druga lepotila.
Navodilo iz 17 sfoletja
V drugi polovici 17. stoletja je nek izdelovalec parfumov celo napisal posebno knjigo o pripravi, namenu in rabi dišav. Tako pravi Monsieur Barbe v uvodu svojega priročnika za dišavljenje: „Namen dišavljenja je, da razveseljuje plemstvo, neobhodno je potreben lasuljarjem, zelo koristi pa tudi cerkvenim dostojanstvenikom.” V resnici vsebuje knjiga gospoda Barbe tudi navodila za pripravo kadil pri cerkvenih obredih.
Pa še za marsikaj drugega so uporabljali dišave. Francoska kraljica Katarina Medi-cejska se je baje iznebila neke svoje sovražnice na ta način,1 da ji je podarila rokavice, ki so bile odišavljene s strupom.
Napredna za svoje čase pa je bila druga sovražnica častihlepne Katarine, vojvodinja Diana de Poitiers. Kot poročajo kronike tistega časa, se je lepa vojvodinja vsak dan kopala v kadi, v kateri je bila mrzla voda pomešana z mlekom in odišavljena z medom. Nekaj nezaslišanega za 16. stol., ko so borne kmečke koče in razkošne kraljevske palače bile samo v enem enake, oboje namreč niso imele kopalnic. Nekateri zdravniki so celo menili, da dotik kože s svežo in mrzlo vodo škoduje zdravju. Zato je tembolj razumljivo, da so se dvorjani obilno dišavili in pudrali, kajti s tem so„pokrivali” neprijetni duh neumitega telesa, obenem pa so bili prepričani, da s tem skrbijo za svoje zdravje. In takrat se je za plemenitaše iz-
Po enem letu je posebni raziskovalni odbor strokovnjakov izdal svoje poročilo o vzrokih nesreče v rudniku Marcinelle v Belgiji, kjer je 8. avgusta lanskega leta izbruhnil požar in zahteval življenje 261 rudarjev. Med temi je bilo 136 Italijanov, 95 Belgijcev, 8 Poljakov, 5 Grkov, 5 Francozov, 3 Madžari in po 1 Nemec, Rus, Ukrajinec in Anglež. Šele po 71 dnevih so pogasili ogenj v rudniku. Bila je to ena izmed največjih rudarskih nesreč tega stoletja.
Poročilo pravi, da so v rudniku bili trije jaški (Schachten), po Jpterih so spravljali premog s pomočjo dvigal na površje. Ta dvigala so delovala s pomočjo protiuteži in kompresorjev na olje. Ta sistem je bil zelo kompliciran in zastarel. Delovanje dvigal so uravnavali s posebnim telefonskim sistemom. V času nesreče pa je v enem izmed rovov pod zemljo bil v službi delavec, ki ni znal francosko. Bil je eden izmed številnih
plačalo živeti, kajti dobro se jim je godilo na račun tlačanov, ki so obdelovali polja in ddrajtovali desetino.
Parfumi za vsako starost in vsak okus
Dandanes je parfum neobhodno potrebno sredstvo žensk pri vsakdanji borbi za naklonjenost moških, pred in po poroki. Vsaj po mestih je tako in samo upati je treba, da se ta nepotrebna razvada ne zanese še na deželo. Po vaseh je vendar še toliko naravnih lepih dišav, posebno pomladi in poleti, da pač ni treba izdajati denarja za drage stekleničice, katerih vsebina kmalu izhlapi.
Prodajanje parfumov pa ni enostavna stvar. Moderna ženska ima na razpolago na stotine vrst dišečih tekočin, vse v okusno izdelanih stekleničicah. Naštejmo samo nekaj glavnih vrst parfumov, n. pr.: cvetlični, sadni, lesni, začimbeni in moderni parfumi. Toda za strokovnjaka so te označbe tako splošne kot za kakega vinskega bratca razdelitev vin v rdeča in bela. Strokovnjaki poznajo dnevne, večerne, jutranje, predrzne, ponižne, plavolase, temnooke in bogve še kakšne parfume. Izbira primernega parfuma je težka stvar in je zanjo treba imeti posebno vajo. Trgovec s parfumi je zaupni svetovalec svojih odjemalk, nekako kot domači zdravnik. Zato mora biti predvsem dober psiholog. Nek trgovec v bližini Champs Elysees v središču Pariza ugane, kakšen parfum bo kupila odjemalka, čim ta stopi v prodajalnico. Ako je ameriško dekle, ki dela v pisarni, z dolgimi nogami in očali v obliki metuljčka, bo gotovo kupila parfum, ki diši po nageljčkih ali cimtu. Ženske iz Južne Amerike ponavadi jedo preveč slaščic in bonbonov, zato jemljejo sladke parfume, recimo z duhom po vrtni- * cah. Ženske, ki se oblačijo po prav zadnji modi, pa naj jim to pristoja ali ne, pa vedno hočejo tudi ..najmodernejši” parfum, potem pa je že vseeno, kako diši. In ženske gotove težko določljive starosti, ki si začenjajo barvati lase in se preveč kričeče slikajo ustnice z rdečilom, pa kupujejo bolj ..staromodne” parfume, ki diše n. pr. po jasminu ali vijolicah, kajti spominjajo jih na srečnejše, žal minule čase.
tujcev, ki delajo v belgijskih rudnikih. Njegova naloga je bila, da je porival vozičke -s premogom iz rova na dvigalo v navpični jašek.
Mož na površju je sporočil, da bo .potegnil dvigalo kvišku, ker je bilo na njem že dovolj premoga. Toda mož v rovu sporočila ni razumel in je še naprej porival vozičke v odprtino dvigala. En voziček je s silo zadel v železno pregrajo, ki je avtomatično zaprlo vhod v dvigalo med gibanjem. Sunek je bil tako silovit, da je poškodoval električni vod in obenem* cev, po kateri se je pretakalo olje. Nastal je kratek stik, čigar iskre so vžgale olje. V drobcu sekunde se je jašek spremenil v ogenj bruhajoče žrelo. Na nesrečo je dobro delujoča zračna kanalizacija pospešila širjenje požara po bližnjih rovih, v katerih so delali rudarji. Pri gorenju se je razvijal strupeni plin ogljikov monoksid.
Od 469 so ostali samo trije
V začetku julija je bil iz zdravstvenih razlogov izpuščen iz zapora Spandau v Berlinu 66-letni W alt er Funk, bivši Hitlerjex> gospodarski minister, ki je bil obsojen leta 1946 kot vojni zločinec v- Niirnbergu na do-iivljenjsko ječo.
Dopisnik ameriškega lista ,,Neu’ York Herald Tribune” je v tej zvezi obiskal jet-nišnico Spandau, da se pozanima o usodi preostalih niirnberških obsojencev, ki od-slulujejo svojo kazen za vojne zločine. V veliki, trdnjavi podobni .pavbi, ki je bila svoj-čas opremljena za sprejem 469 stalnih stanovalcev”, je našel sarno še tri, in sicer Rudolfa Hessa, nekdanjega Hitlerjevega Namestnika, Alberta Speera, bivšega ministra za municijo in Flitlerjevega „dvornega arhitekta”, ki bi naj zgradil Berlin kot vredno prestolnico „tisočletnega rajha”, toda mogel je samo delno dovršiti svojo nalogo, in še kar je naredi/, so potem zavezniške bombe spremenile v prah in pepel. Tretji v druščini je Baldur v. Schirach, Hitlerjev voditelj mladine, ki bi naj iz mladih Nemcev naredil nadljudi pravega „nordijskega lipa”.
Tem trem preostankom pretekle dobe pa v velikem poslopju ni dolg čas. Zanje se namreč brigajo štiri največje velesile sveta, Združene države Amerike, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija. Po posebnem vrstnem redu opravljajo -vojaške sile omenjenih štirih velesil stružno službo v Span-dau-u. V vseh letih se ni doslej pojavil noben spor med temi velesilami glede službe v spandavski jetnišnici, čeprav se iste države v politiki pogosto gledajo kot pes in mačka. Izgleda, da so vse štiri s sedanjim sistemom zadovoljne, kajti nihče ni predlagal kakih sprememb.
Dopisniku ameriškega lista Je nek uradnik županstva zapadnega Berlina položaj v Spandau označil kot „grotesken”. Županstvo mora namreč nositi stroške za vzdrževanje zapora. Položaj je res grotesken, po domače rečeno čuden, kakor koli ga vzamete, Groteskna je misel, da 3 možakarji, ki pod varstvom 4 velesil sede v spandauski trdnjavi, predstavljajo danes kakršno koli politično nevarnost. Še bolj groteskno pa bi bilo misliti, da sedijo v Spandau edin i preostali krivci strašnih „zločinov proti človeštvu”, ki so označevali kratkotrajno dobo „tisočletncga rajha”.
Zdravniki so ugotovili, da so vsi rudarji umrli radi zadušitve.
Spričo velikega gospodarskega blagostanja in praktično polne zaposlenosti v Bel giji domačini nočejo več delati v nevarnih rudnikih, zato prevzemajo njihova mesta v vedno večji meri tujci, ki jih privabijo dobre plače. Te po kratkem tečaju približno priučijo delu in jih potem pošljejo pod zemljo.
Poleg tega pa so tudi rudniške naprave v severnobelgijskih rudnikih zastarele in jih lastniki nočejo obnavljati, kajti premogovna ležišča bodo kmalu izčrpana in se bi jim stroški le bolj malo izplačali. Za sedaj pač vlečejo naprej, a riziko so v resnici prevalili na tuje delavce, ki so morali zapustiti domovino, ker ni bilo zanje svobode ali pa kruha.
Neznanje in pohlep po dobičku
sta povzročila veliko rudniško nesrečo
FRAN ERJAVEC, Pariz:	150
koroški Slovenci
II. DEL
Prevzemanje samostanskih knjižnic in arhivov celovške kresije se je vleklo več let. Za veliko šentpavelsko knjižnico je bil seveda tudi sestavljen seznam, toda dvorna knjižnica na Dunaju ni našla v njem ničesar, kar bi imelo zanjo kako vrednost, zato je bila šentpavelska knjižnica potem v celoti izročena celovški licejski knjižnici. Najvažnejši del arhiva je bil le poslan na Dunaj, kjer se nahaja še danes v avstrijskem državnem arhivu, ostanek je pa ostal še nadalje v Št. Pavlu, kjer so ga prevzeli potem 1. 1809. novi benediktinci. Knjižnica g r e b i n j s k e g a s a m o s t a na je bila neznatna in se nahaja danes v celovški študijski knjižnici, nekatere knjige pa tudi v graški vse učil iški knjižnici. Velika večina arhiva je pri požaru 1. 1751. pogorela, ostanek je pa prevzela potem deloma kameralna uprava, deloma je ostal še nadalje v Grebinju, kjer ga je pozneje s samostanskim imetjem vred kupil grof F e r d. G o e s s. Knjižnica in arhiv vetrinjskega samostana sta bila v srednjem veku po vsej priliki velika. Po razpustu je prevzela vso knjižnico celovška licejska knjižnica. Od arhiva je menda odnesla razpustitvena'komisija najvažnejše listine s seboj v Gradec, ostanek je pa ostal dobro
shranjen do 1. 1859. v Vetrinju, nakar ga je prevzelo celovško Zgodovinsko društvo.
Neizbežno je seveda, da se je v tedanjih okoliščinah iz knjižnic in arhivov vendarle tudi marsikaj razneslo in porazgubilo, a še to skoro le v naslednjih dobah, toda ogromna večina je vendarle ostala ohranjena do /današ-njega dne. Nekaj najvažnejših listin in knjig je izbrala zase dunajska dvorna knjižnica, nekaj tudi graški gubernij in vseučilišče, a na splošno samostanske knjižnice s slovenske Koroške niso vsebovale kakih posebnih dragocenosti. Kar'je bilo kaj vrednega, je prevzela vse celovška licejska knjižnica, a glede čisto brezpomembnih knjig, ,,spisov pozabljenih juristov brez vrednosti, peripatetič-nih fizikov ali filozofov, slovničarjev itd. itd., šolskih knjig vseh vrst, ki so že davno iz rabe” in ki se nahajajp med knjigami v neštetih izvodih, je graški gubernij dne 11. IV. 1789. vprašal na Dunaj, kaj naj z njimi stori. Predlagal je, naj bi se jih prodalo kramarjem ali pa pometalo med zavržen papir. Z Dunaja so odgovorili, naj se tudi za te sestavi seznani in naj se jih .poskusi prodati na javni dražbi.
Čeprav je bilo tedaj med redovniki skoro vseh južno-koroSkih samostanov že tudi po nekaj Slovencev, je za njih brezbrižnost vendarle jako značilno, da ni bilo med knjigami samostanskih knjižnic menda sploh nobenih slovenskih knjig. Kar je ohranjenih seznamov, ne vsebujejo ti nobenih, čeprav je bilo tedaj že samih koroških slovenskih tiskov precej, a tudi knjižnice, čijih
seznami so danes izgubljeni, so bile očividno brez njih, kajti celovška študijska knjižnica ima danes iz vsega XVIII, stc/1. komaj par slovenskih knjig in še te so menda vse iz nekdanje knjižnice grofa Ant. Goessa oziroma iz bivše jezuitske knjižnice.
Ta val se pa ni ustavil le pri ..nekoristnih” samostanih, temveč je zajel še isto leto tudi one s popolnoma zavoženim gospodarstvom in od katerih so zato mnogi celo sami jarosili za razpust, zlasti ker je prosvetljenski duh tudi mnoge redovnike same .izvabljal izza samostanskih zidov oziroma so ostali brez naraščaja. Imetje teh je obstajalo iz jako obsežnih zemljišč, a jim je radi slabega gospodarstva grozil pravi polom (n. pr. šentpavelskemu, ki je imel radi zapravljivosti predzadnjega opata 567.060 gld dolgov). Pri večini razpuščenih koroških samostanov zato ni mogoče govoriti o kakem ..nasilju”, temveč je. postala njih ukinitev kratko in malo neizogib-\ na, kar priznava tudi koroški zgodovinar, kanonik H. H e r m a n n.
Prav tedaj so pa načeli že tudi vprašanje preureditve škofijskih meja in ustanavljanja novih župnij, kar je bilo seveda združeno z velikimi stroški. Gle-. de na to se je sama po sebi rodila misel, naj bi se krili ti stroški i/. imetja razpuščenih samostanov. V to svrho je že tlite 28. II. 1782. izšel dvorni dekret, ki je določal, naj služijo ta imetja prvenstveno za pokojnine bivšim redovnikom, preostanek pa ..izključno le za pospeševanje vere”. Vsa imetja so bila združena v ,,v e r s k i z a k 1 a d”.
n nas naMmkem
CELOVEC
Kot smo že napovedali, bo v soboto, dne 3. avgusta g. akademski slikar Gojmir A. Kos za slovenske obiskovalce osebno vodil ogled svojih slik, ki so razstavljene v Umetniškem domu (Kiinstlerhaus). Ne zamudite te izredne priložnosti, da spoznate osebnost in delo tega velikega slovenskega umetnika, ki uživa tudi mednarodno priznanje. Začetek ob 4. uri popoldne.
Red božje službe v Celovcu
Vsako nedeljo je ob i/29. sv. maša v novi kapeli provincialne hiše — Viktringer Ring 19 — poleg Koschatmuseum — in sicer na vrtu za provincialno hišo.
V	nedeljo, 11. avgusta pa imamo — kakor vsako leto — celodnevno češčenje. Letos bo to celodnevno češčenje tudi v zgoraj omenjeni kapeli šolskih sester. Podroben red božjih'služb in ur češčenja za ta dan bo objavljen v prihodnji številki „Našega tednika”. Že sedaj pa so vsi verniki vabljeni, da se posebno letos, ko je dan češčenja v nedeljo, v čim večjem številu udeleže božjih služb, prejmejo sv. zakramente in tudi pridejo k uram češčenja.
PODGORA PRI ŠMIHELU
V	nedeljo, dne 21. julija t. 1. sta se poročila v tukajšnji farni cerkvi nevesta Pepca Lesjak, šivilja, pd. Avcigarjeva v Podgori in Silvo Duller, pečar v Steyr, pd. Radarjev v Rinkolah. Pri poročni maši je pel mešani zbor pod vodstvom Mihe Sadjaka. Svatba je bila pri Likebu. Kljub temu, da ni bilo godbe in plesa, so se gostje veselo zabavali! Priči sta bila Jožef Lušin, trgovec v Afritz, in visokošolec Janko Duller!
Mlademu paru želimo v novem stanu obilo sreče in blagoslova.
RINKOLE
Dne 9. julija smo prav slovesno obhajali celodnevno češčenje. Za našo vas je to največji praznik v celem letu. Kljub pomanjkanju ljudi na kmetih smo se mogli odtrgati od dela. Hvala Bogu, da imamo stroje, da na.n delo gre bolj hitro od rok. Kajžer je dobil sedaj še nov stroj za žetev, ki sam veže. Tako je nam zopet olajšano delo. Kljub temu, da je sam za glavno delo, rad pomaga, kjer le more. Za dan češčenja se je zbralo v Rinkolah kar deset čč. gg. duhovnikov: milostljivi gospod dekan in prošt L. Trabesinger, župniki: Ignacij Zupan, Matej Igerc, France Poš, Matej Nagele, pro-vizorja Franc Učakar in J. Sukič; g. France Krištof iz Št. Vida ob Glini, g. Vinko Zaletel iz Šmiklavža ob Dravi ter domači trije gospodje!
V	nedeljo, dne 4. avgusta pa obhajamo v Rinkolah letno žegnanje s slovesnim opravilom ob 9. uri dopoldne. Vsi vabljeni! V nedeljo 11. avgusta pa bomo imeli žegnanje v Večni vesi. Istočasno 1 L avgusta je žegnanje tudi v Štebnu, dne 18. avgusta pa je v Šmihelu.
DOLINA PRI POKRCAH
Blagoslovitev Marijine cerkve
Vse Marijine častilce romarske cerkve v Dolini srčno vabimo k blagoslovitvi povečane cerkve, ki bo dne 11. avgusta 1957 v Dolini.	/
PrazniHki spored:
Sobota, 10. 8. 1957: Ob 20. uri slovesno zvonjenje po vseh cerkvah pokrške fare. Procesija z lučkami v Dolini s sv. blagoslovom.
Nedelja, 11. 8. 1957: Od 7. ure naprej sv. maše. Prihod procesij tinjske dekanije. Ob 9. uri slovesen sprevod od dolinskega križa na cestnem križišču; slovesna pontifikalna sv. maša in blagoslovitev romarske cerkve.
Vsi častilci Marijini srčno vabljeni!
Farni svet Pokrče.
ŽELINJE
Naša okolica je bila v zadnjih dneh po-zorišče žalostnih dogodkov. Ko so v petek, dne 12. t. m. napeljevali električni vod preko Kuhlingove hiše v Štriholčah, se je radi premale previdnosti delavcev nahajal v eni žici, ki je visela s strehe Kuhlingove hiše električni tok. Tega seveda ni mogla vedeti desetletna deklica Marica Lobnig, pd. Lu-bejeva v Tolstem vrhu, ki je zaradi krajše šolške poti obiskovala ljudsko šolo na Že-linjah in se nahajala tudi v počitnicah pri sorodnikih pri Kuhlingu. Zadela je z roko ob žico in se v tem trenutku zgrudila na tla. Vsa prizadevanja domačih in v največji naglici poklicanega zdravnika niso rodila uspeha.
Deklica je bila mrtva! Prepeljali so jo še isti dan na tlom k Lubeju. V nedeljo nato pa smo jo spremili v lepem številu na pokopališče v Grebinjski klošter. V lepih tolažilnih besedah se je domači župnik preč. g. Turner poslovil od nje. Ob odprtem grobu je spregovorila tudi njena učiteljica na Želinjah ga. Volte in. vzela v imenu učiteljev in šolarjev, katerih se je lepo število udeležilo pogreba, slovo od pridne Marice. Z odličnim in prikupnim vedenjem, ki ga danes žalibog tako pogrešamo pri otrocih, si je ta deklica v kratkem času osvojila srca starih in mladih, kar je še posebno pokazal njen pogreb. S težko prizadeto Lubejevo družino vsi iskreno sočustvujemo.
Letos je že kot druga žrtev nevarnega dela v kamnolomu pri Trušnjah postal 52-letni delavec-miner Schroeder, ki je bil nastavljen pri tvrdki Treppo. Ko je v četrtek, dne 11. t. m. okoli 17. ure opravljal svoje nevarno delo, mu je, ker so bila tla od dežja namočena, spodrsnilo in strmoglavil je kakih pet metrov globoko. Pri tem je zadobil tako težke poškodbe, da je na me-
stu obležal mrtev. Rajni zapušča štiri šoloobvezne otroke.
V naše kraje je prišel po zadnji svetovni vojni. Njegova prava domovina pa je v okolici Ditsseldorfa v Nemčiji. Posebno žalosten pečat je nosil pogreb ponesrečenega. Bil je namreč prvi pogreb v našem kraju brez duhovnika. Rajni je bil samo civilno poročen in mu radi tega katoliška Cerkev ni mogla postreči s cerkvenimi obredi. Ta slučaj pa bo gotovo nauk še nekaterim v naši fari, ki zapovedi in cerkvenih zakonov ne upoštevajo in ne jemljejo resno.
KAPLA OB DRAVI
Inštalacija
Spet imamo svojega novega župnika. Prišli so č. g. Pavel Kanauf iz Št. Uja ob Dravi, kjer so več let požrtvovalno prenavljali cerkev in podružnice in tudi duše. Ob veliki udeležbi faronov in sobratov so bili dne 14. julija^ inštalirani. Prisrčen je bil pozdrav otrok in ministrantov pred župniščem, spregovoril je v pozdrav ravnatelj kapelške šole Viktor Polzer tako prisrčno in versko, enako cerkveni odbornik oče Valentin in dosedanji upravitelj kapelške fare provizor iz št. Janža č. g. Vošnjak.
Ko so pevci odpeli pozdravno pesem, se je pomikala procesija v kapelško cerkev k sv. daritvi, pri kateri sta asistirala prošt Trabesinger in glinjski župnik Dobernik. V pridigi je kons. svetnik in dekan Košir znal v obeh jezikih jedrnato predstaviti novega župnika in bodriti farane k srečni povezanosti z njim. Po končani sv. daritvi smo prisostvovali lepemu in ganljivemu obredu inštalacije. Nato je novi župnik v jedrnatih besedah nakazal smer svojemu delu in delu faranov, da bo v požrtvovalni skupnosti raslo božje kraljestvo v srcih in se bolj in bolj poglabljalo. Z zahvalno pesmijo se je končala inštalacija. Novemu župniku želimo na novem kraju, kjer sta tako vzorno pa-stirovala že rajni Valentin Limpl in Štefan Singer, obilo božjega blagoslova. Na mnoga leta!
ŠT. ILJ
Dne 29. junija smo blagoslovili na Jer-bergu nov zvon, do sedaj sicer samo enega, toda upamo, da jih bo prišlo za njim še več. S tem, da je nam vojna dvakrat pobrala zvonove, nam je prizadela občutno škodo.
Ta dan je bil lep farni praznik in smo imeli tudi lepo vreme. Blagoslovitvene slavnosti se ni^mo udeležili samo farani, ampak tudi večje število letoviščarjev iz Vrbe nas je takrat obiskalo.
Konec meseca junija se je poročila tudi Kolmanova Mici iz Podjerberga in se podala k pd. Jaklnu v Škofiče. Bilo srečno!
Med to veselo razpoloženje, pa je padla
ROŽAN:	^ Spremjnja jp mj z njjm
IX.
Sodstvo proti coprnicam je bila v 17. in 18. stoletju tako važna zadeva, da so se s tem bavili posebni in obširni predpisi, izmed katerih je bila glavna podlaga „die peinliche Halsgerichtsordnung” (nekako „mučni sodni postopek proti vratu”) cesarja Karla V. iz leta 1532. Poleg tega pa so se iz tega rodile še posebne navade za posamezne slučaje in drugi deželni predpisi, pa tudi poznejši cesarski predpisi od cesarja Ferdinada ali nadvojvode Karla so bili v veljavi.
Podlaga vseh teh kriminalnih predpisov, ki so znani tudi pod nemškim imenom „Malefizordnung” (kriminalni red), pa je tudi za Koroško veljalo glavno navodilo, da se ne sme trpeti nobena coprnija, nobeno vedeževanje in slične hudobije, da se mora vse to iztrebiti s silo in da je treba sumljive osebe in take, ki jih obiskujejo, po postopku v smislu zakonov, kaznovati „mit Pein und Straf”, (z mučenjem in kaznijo). Sodnika, ki je imel oblast nad živ^ Ijenjem in smrtjo, so imenovali „Bannrich-ter”, ki mu je bil dodan še obtožitelj, prokurator (z manjšimi pravicami) in izvršitelj preiskave ali kazni, tako imenovani „Nach-richter”, ki so vsi dobivali za vsak slučaj natančno določena plačila, izvršitelj kazni
in mučenja pa je dobil plačane seveda tudi potne stroške in posebne takse za mučenje in za razne vrste usmrčenja!
Izvršitev kriminalnih sodb so na sejmih in ob praznikih posebej izklicali, da bi privabili mnogo ljudi in jih tako ustrahovali. Pravda in sodba se je vršila javno na kakem velikem trgu, pod predsedstvom „Bannrichterja”, ki je vzel v svojo desno roko posebno palico, ki je predstavljala pravico sodstva, v levo pa meč, ki je predstavljal pravico smrtne kazni, — in vprašal, če je navzočih vseh 11 sodnikov. Nato pa je vprašal, če kdo toži radi „Malefizrech-ta”,, to je radi kriminalnega prava. Ko se oglasi tožitelj in pripeljejo obtožence zaporedoma, prečita sodnijski pisar vsakemu to, če prizna, kot prej v preiskavi, ali če še vedno taji ali priznanje prekliče.
Do tedaj je bilo več možnosti: če je kdo samo iz jeze, zavidnosti in sovraštva po krivem dolžil koga, da mu je tajno s pomočjo hudobnih sil napravil škodo pri živini ali na telesu otrok i. t. d„ je na neki način moral dokazovati, da je obdolženec ponoči izostajal od doma, da ima na sebi tajne znake, da se je škoda godila vedno v neki zvezi s tem človekom. Ali pa še več, da se je obdolženec kdaj sam bahal, tla zna in ve marsikatere, drugim neznane tajne stvari,
da mu je s takimi stvarmi grozil ali kaj sličnega.
Nekateri ljudje so bili namreč res tako neumni, da so verjeli v take tajne sile s pomočjo hudobca in so se potem nasproti drugim s tem bahali, da bi se drugi pred njimi bali ali pa v dosego kakih posebnih svojih zahtev. Potem je seveda preiskava za takega neumneža bila lahka.
Ko so v predpreiskavi priče to potrdile, je preiskovalni sodnik zahteval od osumljenca priznanje pred pričami. Če je to dosegel, je bila za preiskovalca stvar končana in zadeva je prišla potem pred visOko kriminalno sodnijo, kakor sem jo že opisal. Če je pa osumljenec tajil, čeravno ga je obtoževalo več prič, je revež moral prestati vedno hujše muke, ki so se začele s trganjem nohtov, s posebno mučnim vezanjem udov, nategovanjem nog in rok, z žganjem razbeljenega železa v razne ude ali tako, da je revež stal v vodi. Na njegovo nepremično pritrjeno glavo pa je stalno po istem mestu kapalo ure in ure, da so ljudje od teh bolečin tulili. Kaj čuda, da so reveži priznali, kar se jih je obdolževalo in še mnogo več, kar so si sproti zmislili, samo da najdejo usmiljenje — če niso znoreli ali pa mukam podlegli! In kaj so vse priznavali in kaj so potem sodniki verjeli, zvemo prihodnjič. Rešeni pa so bili, če so verodostojne priče potrdile, da je osumljenec pošten človek, ki se je samo norčeval in vse vražarje zaničeval.
Nase prireditve
55-Ietnica ustanovitve Kat. prosvetnega društva v Globasnici
Pridite v nedeljo, dne 18. avgusta v Globasnico na
PODJUNSKI DAN
Popoldne bo na prostem pestra kulturna priredit e v in zvečer velika vrtna veselica, na kateri bo sodeloval znani in priljubljeni
KRANJSKI KVINTET
Začetek kulturne prireditve ob 3. uri popoldne, nato veselica. Natančen spored objavimo prihodnjič. Že danes pozivamo Podjunčane, da rezervirajo to nedeljo za našo veliko podjunsko kulturno manifestacijo in družabno prireditev. Veselilo bi nas, če bi lahko pozdravili v naši sredi tudi naše rojake iz drugih dolin.
Društveni odbor KPD v Globasnici.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiim
tudi grenka kapljica, ker so nas zapustili preč. g. župnik Pavel Kanauf ter odšli od nas na novo faro v Kaplo ob Dravi. Dvanajst let so bili gospod župnik pri nas in smo se res tako navadili eden na drugega, da jih bomo težko pogrešali. V času svojega uspešnega delovanja v naši fari so veliko storili v čast in blagor šentiljske fare, tako da so si pridobili splošno upoštevanje vseh faranov. Pogrešali pa jih ne bomo samo odrasli, ampak predvsem mladina in otroci v šoli, katere so lepo učili in jim kazali vedno pravo pot lepe vzgoje in krščanskega življenja. Vsi pa se g. župniku Kanau-fu iskreno zahvaljujemo za delo v naši fari ter jim kličemo: Bog Vas ohrani novim faranom še dolga leta v zdravju in zadovoljstvu!
IZPO DOBRACA
Nova maša
Že stari pregovor o vzvišenosti nove maše pravi, da na novo mašo nobena pot ni predolga, če bi bilo treba strgati par čevljev. Dolgo poprej smo se že pripravljali stari in mladi na ta lepi dan, ki smo ga obhajali, dne 14. julija v čačah na Zilji, kjer je pri-micijant Maks \M i k 1 a u t s c h daroval prvo sv. mašo. Iz vseh delov Zilje so prišli verniki skupaj v počastitev novomaŠnika.
V te svrhe smo tudi renovirali cerkev, toda je bila žal premajhna, da bi lahko zajela vso množico ziljskega ljudstva.
Kar pa smo domačini pri tej novi maši občutno pogrešali, je bilo to, da nismo bili deležni niti ene slovenske besede, in to v ^ sredini Zilje. Spodobilo bi se, da bi ob taki , priliki bila tudi slovenska pridiga. In tako pa moramo zaradi nekaj „tujih uradnikov-pribandravcev” poslušati v cerkvi vedno nemško besedo.
GORJE V ZILJSKI DOLINI
V nanovo prenovljeni Marijini cefkvi v gorjanski fari smo imeli pred kratkim sv. birmo in smo imeli obenem čast pozdraviti v naši sredi prevzv. g. nadpastirja, posredovalca bogatih milosti Sv. Duha, ki so nam dandanes bolj potrebne kot pa kdajkoli.
S prijetnimi občutki smo se verni domačini pripravljali na ta veliki farni praznik. Nekaterim našim sofaranom pa ta izredni dan ni pomenil nič, kot pa da pridejo po najhitrejši poti do visokega cerkvenega predstavnika v svrho svojih zagrizenih, političnih in narodnoodpadniških teženj in so zahtevali več nemškega bogoslužja pri nas, predvsem kar se tiče petja in pridig. Po drugi strani so pa ravno ti prenapeteži počastili nedeljo s spravljanjem sena na polju. Zato mislim, da ni nujno potrebno, da bi morali poslušati zvon ravno od strani, kjer najslabše bije.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 5. 8.: 14.00-14.30 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Ura pesmi: Poje Anton Fei-nig, pri klavirju Mira Pehani. 18.45—19.00 7,a nažo vas: Kmetijski nasveti. — TOREK, 6. 8.: 14.00—14.30 Poročila, objave. — O utrjevanju telesa. — SREDA,
7.	8.: 14.00—14.30 Poročila, objave. — UStno polet je ... 18.45-19.00 /a Jeno in družino. - ČETRTEK,
8.	8.: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Oj ti .Polonca ... PETEK, 9. 8.: 14.00-14.30 Poročila, objave. -Mlada setev (IV.): Pravljice. 18.45—19.00 Za uho in peto. — SOBOTA, 10. 8.: 09.—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 11. 8.: 07.20— 07.25 Duhovni nagovor. 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voičimo.
Evropsko gospodarstvo v bodočih letih
Gospodarski prerok je prav tako nehva-i ležen poklic podobno kot vremensko vedeževanje. Iz izkušenj preteklosti lahko v gospodarstvu sicer postavljamo nekatere sklepe za bodočnost, toda kot vse druge panoge človeškega udejstvovanja gre tudi tu za živ organizem, čigar zakonov v celoti še ne poznamo in ki se 'še vedno razvija.
Kljub temu pa je OEEC (Organizacija za gospodarsko sodelovanje), ki združuje bivše prejemnike Marshallove pomoči, na osnovi doslej zbranih podatkov napovedala v svojem nedavno izdanem letnem poročilu tudi nekaj splošnih smernic za razvoj evropskega gospodarstva v bodočih treh letih. Članice te organizacije so: Avstrija, Belgija, Luksemburg, Danska, Irska, Francija, Zap. Nemčija, Grčija, Islandija, Italija s Svob. tržaškim teritorijem, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Švedska, Švica, Turčija in Velika Britanija. S pomočjo plačilnih sporazumov med državami članicami OEEG je v resnici že bil do gotove meje ustvarjen enoten gospodarski prostor, ki obsega znatne dele Južne, Srednje in Zapadne Evrope, čigar vsebino bo bližnji sprejem pogodb o evropski tržni skupnosti in EURATOMU postopoma še poglobil. Zato je moč že sedaj napovedati z večjo ali manjšo verjetnostjo nekatere skupne karakteristike gospodarskega razvoja v teh deželah v bližnjih letih.
V bistvu bo po mnenju OEEC razvoj gospodarstva v Evropi še naprej ugoden. Socialni proizvod ali skupni narodni dohodek se bo do leta 1960 v primerjavi z letom 1955 povečal za 17%, to se pravi, da bodo za toliko ljudi imeli več dobrin na razpolago. V istem razdobju se bo delovna sila -vopvečala le za 2,8%. Na razpolago bo pred-sem manj ženskih delovnih moči, kajti spričo splošnega blagostanja bodo ženske v vedno manjši meri iskale zaslužek na delovnem trgu, ampak se bodo držale bolj doma. Istočasno pa računajo tudi z zahtevami delavstva po znižanju delovnega časa.
Izdatki držav za javna dela se bodo povečali. Predvsem bodo vlade trošile več denarja za.izgraditev cestnega omrežja in šolskih poslopij.
Znatno povečalo se bo število motornih vozil. Leta 1955 je bilo skupno 7 milijonov vozil na ozemlju držav članic OEEC, leta 1960 pa jih bo 9 milijonov. Radi tega bo treba izboljšati cestno omrežje in pospešcr Vati šolstvo, kajti gospodarstvo bo rabilo povečano število inženirjev, tehnikov in učiteljev.
Zelo mnogo denarja bo treba vložiti v atomske raziskave, čeprav računajo strokovnjaki, da te investicije do leta 1960 še ne odo prinesle omembe vrednih sadov, kajti atomske raziskave za uporabo tega vita energije v mirovne svrhe so, v razliko od
uporabe za vojne namene, še v začetnem stanju. Zato bodo morale evropske države še naprej izgrajevati svoj hidro- in termo-električni sistem (rečne elektrarne in termo-centrale na premog) ter povečati izkoriščanje rudnih bogastev.
Za gradnjo novih stanovanj bodo porabili v 17 evropskih državah 17% več kot v dobi pred letom 1955.
Osebna potrošnja se bo povečala za 18%, vendar ne povsod enako. V deželah Južne Evrope bo predvsem narasel konzum neposredno užitnih dobrin kot prehrane in artiklov osebne potrošnje, v Srednji in Zapad-ni Evropi se pa bo povečala poraba trajnejših potrošnih dobrin. Potrošnja živil bo pa povprečno porasla za 13%, oblačil za 18%, nabava trajnejših potrošnih dobrin za 32% (pohištvo, gospodinjski stroji itd.), a nabava motornih vozil za celih 44%.
Radi tega se bo znatno povečala poraba tekočih goriv in predvidevajo za 50% povečan uvoz petroleja iz Srednjega Vzhoda ali drugih območij. Kljub pospešeni izgradnji lastnih energijskih virov bodo evropske države morale leta 1960 uvažati 23% elektri-
čne energije. Leta 1955 je ta uvoz znašal samo 21%. Promet na suhem bo naraste.1 za 30%, pa tudi pomorski promet bo radi povečane proizvodnje dobrin za izvoz in zla-stli radi povečanega uvoza petroleja znatno narastek
Težave 'bodo nastopile za evropske države v njihovi zunanji trgovini (povečini jih imajo že sedaj), kajti povečani uvoz bo o-grožal plačilne bilance večine evropskih držav. Poročilo zato prizadetim državam svetuje, da posvetijo predvsem več skrbi plasiranju svojega blaga v Združenih državah, obenem pa povečajo tujski promet. Oboje bo jim prineslo potrebne dolarje za urav-novešenje trgovinske bilance.
Ob zaključki poudarja poročilo, da je ne-obhodno potrebni pogoj za ohranitev ugodnega gospodarskega razvoja polna zaposlenost, ki bo ob ravnovesju cen in mezd u-stvarila ustaljene odnose med delom in kapitalom ter med proizvodnjo in potrošnjo. Potrebno je tudi poglobljeno sodelovanje med evropskimi državami. Le to bo ustvarilo enoten in dovolj velik gospodarski prostor, sposoben za samostojno življenje. Potrebno je še eno, česar pa poročilo ne omenja: žegen od zgoraj, da ostane svetu ohranjen mir in nepredvideni ter nepredvidljivi politični in gospodarski pretresi.
O
Našim gospodinjam
Ob času kopanja
kopalcev. „Voda, za tople poletne ne smemo uživati
Ob jezerih vse mrgoli sonce in zrak” je geslo dni. Vendar tudi vode ..nespametno”, ker nam je lahko v nesrečo.
Ne kopajmo se takoj po jedi t. j. s polnim želodcem. Ne skakajmo v vodo razgreti. Najprej se ohladimo in si oddahnimo. V vodi ne smemo ostati dalj kot 15 do 20 mimit. če pa je voda mrzla in ima manj kot 15 stopinj, pa v vodi ne bodimo več kot 5 minut. V vodi ne smemo brezdelno stati, ampak se gibati.
Če je voda, v kateri se kopljemo, tako globoka, da ne moremo več stati, glejmo, da je v bližini kak kopalec, ki zna dobro
plavati. Tudi se ogibajmo močvirnatih, napol zaraščenih krajev, ker so kopalcem nevarni. Kdor ima slabo srce ali motnje v krvnem obtoku, naj se varuje prevelikih naporov pri plavanju.
Ni zdravo sušiti na telesu mokro kopalno obleko. To lahko prikliče vnetje, išijas ali kako drugo bolezen. Po kopanju se dobro zbrišimo, da se poživi krvni obtok in nam postane toplo.
Kdor ima občutljiva ušesa, naj dene v ušesa svaljek vate, da ne pride voda v notranjost, kar povzroča lahko motnje ravnotežja.
Nekaj o ameriških ženskah
• V Združenih državah obstajajo posebni zavodi za ugotavljanje javnega mnenja. Vzdržujejo veliko organizacijo izurjenih spra-ševalcev, ki s pomočjo osebnih razgovorov ali pa pismenih vprašalnih pol ugotavljajo mnenje javnosti ali pa določenih slojev, poklicnih, političnih ali drugačnih skupin prebivalstva o tem ali onem vprašanju.
Se razume, da ne morejo izprašati vseh
Jordanija, kraljestvo v puščavi
V	minulih mesecih je kraljestvo Jordanija, ki mu vlada mladi kralj Hussein, bilo pogosto na prvih straneh časopisja in tudi po radiu ste mnogokrat slišali o političnih homatijah v tej deželi. Je namreč eno izmed področij, na katejem se odigrava boj med Ameriko in Sovjetsko zvezo za vpliv nad velikim arabskim svetom, ki obvlada pretežni del Afrike in Azije.
V	primeri s tem pa je Jordanija soraz* * merno majhna država. Po površini le malo presega Avstrijo in sicer meri 37.000.000 kvadratnih milj; ima pa le 1,5 milijonov prebivalcev, od katerih je pol milijona beguncev iz sosednje Palestine.
Nad 80% jordanskega prebivalstva se ba-vi s poljedelstvom, čeprav je obdelana površina dežele zelo majhna in se nahaja le v bližini vodnih vrelcev. Večji del države pokriva puščava in stepa. Zato so pa male ploskve v bližini studencev zelo rodovitne in prispeva poljedelstvo 70% narodnega dohodka države. Pač pa je donos poljedelstva zelo neenakomeren, kajti odvisen je od deževja. S smotrnim namakanjem bi se dalo pridelek podvojiti. Pri srednje dobrih letinah Jordanija izvaža pšenico, pač pa jo tnora v letih suše uvažati..
Že leta 1952 je jordanska vlada izdelala načrt za širokopotezni razvoj poljedeljstva, ki naj bi moderniziral načine obdelovanja zemlje predvsem s pomočjo strojev in namakalnih naprav, obenem pa povečal uporabo urpetnih gnojil. V ta namen bi naj iz znamenitega Mrtvega morja pridobivali pe-peliko, ki vsebuje mnogo naravnega fosfo-
ra. Tega bi potem uporabljali poleg super-fosfatov kot gnojilo.
V deželi se počasi razvija tudi industrija, ki predeluje tobak, proizvaja olivno olje, milo, gradbeni materijal, tkanine in bisero-vino. Fosfatna ruda je glavno izvozno blago-
Jordanija sama po sebi ni nobena naravna tvorba, ampak je nastala radi tega, ker je Velika Britanija po prvi svetovni vojni hotela poplačati svojega zvestega služabnika na Bližnjem vzhodu, emirja Abdullaha, poglavarja beduinskih plemen. Leta 1922 je bila upostavljena Jordanija kot posebna upravna edinica poti angleškim protektoratom, a leta 1946 je bil Abdullah proglašen za kralja Jordanije. Po arabsko-izraelski vojni si je Jordanija, ki je edina med arabskimi državami razpolagala z moderno vojsko, znamenito ..Arabsko legijo” pod vodstvom angleškega generala Glubb-paše, mogla priključiti znatne .predele ob Jordanu. Oljenem so se vanjo zatekli številni begunci iz predelov, ki so pripadli Izraelu.
160 milijonov prebivalcev, ampak izberejo za ta namen v večjem številu krajev nekaj ..tipičnih” predstavnikov v poštev prihajajočega stanu ali skupine. Razume se, da ta izpraševanja nimajo absolutno zanesljive vrednosti, pogosto pa vendarle uganejo prav.
Tako je eden izmed takih zavodov priredil izpraševanje ameriških žensk o tem, kaj si želijo v življenju. Okrog 8000 osebam ženskega spola so poslali zadevne vprašalne pole.
Velika večina izprašank je izjavila, da bi se rada poročile in imele otroke. Mnoge poročene ženske pa kljub družini še naprej vr-
šijo svoj poklic, da povečajo družinske dohodke. Dobrih 68% izprašank je izjavilo, da je s sedanjim položajem žene v Ameriki zadovoljno. Med izprašankami je bilo 3258 gospodinj, ki niso poleg tega opravljale nobenega drugega dela. Okrog 2500 jih je poleg tega bilo še delno zaposlenih izven hiše. Med 1655 dekleti v starosti od 12 do 18 leta, ki še hodijo v šole, je velika večina izjavila, da bi po dovršenih osnovnih ali srednjih šolah želele iti za nekaj let v službo, kjer bi si prihranile nekaj denarja za — poroko. Polovica vseh izprašank (4466) je bila poročena, 4003 pa je bilo med njimi mater.
Ameriški otroci se radi učijo tuje jezike
Okrog 300.000 otrok, ki obiskujejo ljudske šole v Združenih državah, se poleg obveznih predmetov uči še kakega tujega jezika. Ta rezultat je dosegel poseben tečaj za male abecedarje, ki je bil uveden pred 4 leti v New Vorku. Najprej so začeli s poukom španščine, a ker je ta tečaj imel zelo dober odziv, so kasneje uvedli še francoščino, italijanščino in nemščino. V prvem razredu ljudske šole se otroci učijo tujega jezika s pomočjo konverz.acije (pogovarjanja), pesmi in iger. Po štirih razredih si trdno prisvojijo osnovni besedni zaklad, ki obsega nekako 2000 besed tujega jezika. Poskus v New Yorku se je tako obnesel, da ga nameravajo razširiti tudi na šole drugod in celo na otroške vrtce. V načrtu so pa tudi jezikovni tečaji za starše.
KUHINJA
Kumare s smetano na štajerski način. 4 — 5 kumar skrhljaj na liste in osoli. V 1 I vrele vode s kumino, zamešaj 1 1 kisle smetane, žvrkljane z >4 1 moke. Pokuhaj, pri-deni strtega česna, kisa. če treba soli in rahlo ožete kumare. Postavi na toplo, vreti pa ne sme. Popraj! Daj h krompirjevemu pireju. Ali nakopiči krompir visoko v skledo in vlij okoli njega kumare.
Grahova potica. Speci 8 jajčnih krp (palačink). Prepraži in shladi pičle % 1 graha. Napravi sekanico iz 56 dkg pečenke. (Na masti zarumenjeni čebuli primešaj peteršilj, moko. sesekano ali zmleto meso in prepraži. Ko zadiši, prilij juhe. dodaj, sol, strt majaron in poper ter previp. Ohlajenemu vmešaj jajce.) Jajčne krpe nadeni s sekanico, potresi z grahom in zavij. Položi v pomaščen model 4 zvitke drug poleg drugega, druge štiri pa navzkriž. Razžvrkljaj pol drugo četrtinko smetane, 4 jajca in malo soli, vlij čez zvitke ter kujta j dobro pokrito v sopari % ure. Kuhano zvrni na krožnik. Serviraj za vmesno jed.
Stročji fižol na švicarski način l]/2 kg stročjega fižola. 1 čebula, 4 zrna česna, 30 dkg mastnega mesa. rezina slanine, sol, 3 dkg masti.
Ocvri na masti nakockano slaninsko rezino. Ko porumeni, dodaj očiščen, opran fižol ter pokrito pari. Dodaj še ostale dodatke, prilij i/2 1 vode in pokrito kuhaj približno li/2 ure. Končno osoli in še i/2 ure kuhaj. Samostojna jed.
Potrebna knjiga za kmete
. FRANCOSKA VLADA JE DALA POSOJILO IZRAELU v znesku 15 milijonov dolarjev, kljub temu da so njene lastne finance v zelo slabem stanju in sama išče veliko posojilo v Ameriki. Izrael je edina sila, ki se sedaj na Bližnjem vzhodu zoperstavlja Arabcem, s katerimi ima tudi Francija ..opraviti” v svojih kolonijah, posebno v Alžiru. Tisti, ki imajo skupnega sovražnika, si radi pomagajo.
Radi pomanjkanja delovne sile morajo naša kmetijska gospodarstva vedno več dela opravljati s stroji. Proizvodnja kmetijskih strojev se je v zadnjem desetletju razvila v zelo dbširno industrijsko panogo in vsako leto prihajajo na trg nove vrste strojev oz. stare izboljšujejo.
Kmet, ki namerava kupiti stroje, je pogosto v zadregi pri izbiri. Predvsem potrebuje stroj, ki bo najbolj odgovarjal njegovim potrebam, po drugi strani pa mora gledati, da ne bo preveč plačal zanj.
Zvezna trgovinska zbornica na Dunaju je pred kratkim i/dala knjigo, ki kmetom zelo olajšuje izbiro primernih kmetijskih strojev. Ob sodelovanju s strokovno skupino strojne in železarske industrije je bil izdan obširen katalog ali seznam kmetijskih strojev, ki so ga razposlali na deželne kmetijske zbornice, kmetijske šole in razne urade, ki imajo opravka s poljedelstvom.
Ta okusno in posrečeno prirejeni seznam obsega vse proizvode avstrijske industrije na področju kmetijski strojev. Knjiga vsebuje tudi nazorne podobe in opis vseh strojev in priprav za poljedelstvo, kakor tudi koristne nasvete za nabavo in rabo, pa tudi cene.
Ako obenem s to knjigo nabavite tudi posebno mapo, v katero shranjujete vse podatke, dodatke o novih strojih, ki jih naknadno prejmete, boste sproti poučeni o
stanju proizvodnje poljedelskih strojev in boste za lastne potrebe mogli izbrati najprimernejše in glede cene za vas najugodnejše stroje. Za podrobnejša pojasnila (tudi glede cene) pišite na: ..Fachverband der Maschinen- und Eisenbauindustrie, Wien I, Bauermarkt 13, ali pa na celovški radio (Landfunk).
Vedno več oslov na svetu
Osli posebno dobro odrežejo v najnovejšem statističnem letopisu, ki ga je te dni izdala Organizacija za prehrano in poljedelstvo. Je to posebna ustanova, ki se bavi s problemi prehrane in poljedelstva po vsem svetu,ter ima svoj sedež v Rimu. Dočim število konj in mul na svetu stalno pojema, je oslom uspelo, da so se v zadnjih letih celo razmnožili. Poročilo kaže, da tovorne živali morajo odstopati svoje mesto strojem. Pred drugo svetovno vojno je bilo na svetu dobrih 74 milijonov konj in 18 milijonov mul. Leta 1955 je bilo le še 60 milijonov konj in 13 milijonov mul. V isti dobi pa je število oslov naraslo od 33 na 38 milijonov. Toda zaenkrat je sleherni sklep o skupnem številu vseh oslov na svetu negotov, kajti manjkajo statistični podatki iz Sovjetske zveze, ki jih čuva kot strogo tajnost, nost.
V službi ljubezni
Ni lepše službe, kakor je služba — ljubezni! Za to službo bi te rad pridobil. Ljubezni služimo, ko opravljamo svoje delo, bodisi da nam ga nalaga dolžnost, bodisi da si ga izberemo prostovoljno iz ljubezni in v duhu ljubezni. So ljudje, ki služijo ljubezni po poklicu. Kdo jih ne pozna teh božjih prostovoljcev, ki so se odrekli svetu in njegovim mikom.
A kaj takega ni za vse. Pretežna večina ljudi s svojim delom in poklicem stoji v vsakdanjem življenju. Ves njihov trud in trse njihove skrbi gredo za tem, da preskrbe sebi in svojim družinam primeren način življenja, rekel bi, da služijo — vsakdanjemu kruhu. Kako bi mogli tudi s svojo vsakdanjostjo — služili ljubezni? Stvar pa ni tako težka, kakor se marsikomu zdi.
K ljubezni do bližnjega spada predvsem — bližnji, na katerega mislimo, za katerega delamo. Sebičnež-misli predvsem nase; kdor pa resnično ljubi; misli na drugega. Dobro! Vzemimo. svoje vsakdanje življenje, kakor ga moramo večinoma vzeti in živeti! Ali ni bolj za druge kakor za nas? Starši morajo skrbeti za svoje otroke. Ali pa smo še mladi in delamo v tovarni, doma pri gospodinjstvu, v kmetijstvu, stojimo v jioklicnem življenju, delamo v pisarni ali v katerikoli službi. Skoraj ves čas, vse svoje moči, večkrat najboljše moramo žrtvovati za druge. Šele pozno zvečer morebiti ujamemo nekaj prostih trenutkov, o katerih lahko rečemo, da so naši. Božja previdnost je to tako uredila, da smo navezani drug na drugega. Velika družina sffto, udje, enega telesa, drug za drugega moramo živeti, drug drugemu služiti. Seveda ni s tem, da moramo služiti drugim, že rečeno, da je ta naša služba že služba — ljubezni!
Vse to, kar je dobrega in plemenitega, posvetimo ljubezni s tem, da mu dodamo plemeniti nagib krščanske ljubezni. V službi si. Plačilo je pičlo, zahteve so velike, a svojega položaja ne moreš spremeniti, ali ga ne spremeniš rad, ker rad opravljaš to delo in ti gre za stvar, če kljub vsemu zvesto izvršuješ svojo dolžnost, je tvoja služba — služba ljubezni. Tudi delavec, ki stoji in gara ob stroju, zidar, ki gradi hiše, hlapec v hlevu, na polju je delavec v službi ljubezni, ker dela za skupnost in v prid človeštvu. Druga stvar pa je, če ima delodajalec pri tem svoje sebične namene in delavce ter nastavljence plačuje pod določeno kolektivno pogodbo. Dandanes takih obratov ni malo in jih žalibog ne manjka tudi v vrstah, ki se imenujejo napredne in ,,pravične”. Če gledamo objektivno na vse te probleme, moramo priznati, da tudi ti krogi čestokrat prav radi pozabijo na papeževo okrožnico, ki govori o razmerah med delodajalci in delojemalci! Toda nič zato, nam gre za to, s kakšnim namenom o-pravljamo mi svoje delo. Vsakemu delu, pa če je pri tem še tako vskadanje, neznatno in nizko, če ga vestno vršimo, dajemo lahko neprecenljivo vrednost ljubezni.
Vzemimo sedaj vse, kar nam prinese vsak dan pri delu in nadlogah. Koliko priložnosti se nam nudi, da služimo ljubezni! Kaj zato, ako i>se to delamo primorani in napravimo iz sile. Če pa delamo z veseljem in notranjo pripravljenostjo, je naša vsakda-nost prežeta z duhom ljubezni in pričakovali smemo zanjo plačila Onega, ki bo bogato poplačal vsak kozarec vode, ki ga v njegovem imenu nudimo bližnjemu.
Ko zvečer ležemo utrujeni k počitku, lahko rečemo z onimi, ki so se v poklicu iz-garali v službi ljubezni: Tudi naš dan je bil ves — dan ljubezni. Seveda ni to vedno tako lahko, kakor si morda mislimo. Ljubezen je — žrtev. To čutijo tudi naše usmiljenke v bolnicah. Kakor občudujemo v njih junakinje ljubezni, tako je treba tudi v vsakdanjem življenju pravega junaštva ljubezni v zvestem izpolnjevanju dolžnosti, poirpežljhrosti, vračanju dobrega za hudo. Časopisi nam o tem ne poročajo, a je vpisano z zlatimi črkami v knjigo življenja.
Za to našo službo ljubezni v vsakdanjosti pa nam je dvoje potrebno: ljubezen do bližnjega moramo imeti iti gojiti v srcu. Kjer je ni, tam jo bo težko vdihniti tudi vsakdanjosti in v njeni luči delati in opravljati delo in dolžnosti, v katerih le preradi gledamo zgolj zemeljsko in človeško delo. In ker je ta ljubezen le bolj iskra, ki le tli v naših srcih in je v vedni nevarnosti, da jo vsakdanje težave zatro, jo moramo vsak dan ha novo netiti in čistiti. Pri tem pa nam bo mnogo pomagalo, ako se včasih ludi odločimo za kako prostovoljno delo usmiljenja in ljubezni. Tako oživi in se okrepi ljubezen.
IZ SLOVENSKEC/A KULTURNEQA ŽIVLJENJA
Kulturna prireditev v Št. Lipšu
Že v zadnji številki smo na kratko poro-iali, da se je po slavnosti nove maše vršila kulturna prireditev in sicer se je zbrala lepa množica ljudi okoli novomašnega oltarja, ki pa je bil sedaj spremenjen v oder. Kot lep zaključek dneva so uprizorili slovenski študentje — marijaniščniki — igro ,,Garcia Moreno”.
Igra je bila, kakor je bilo uvodoma povedano, za to priliko zelo primerna, ker najdemo v njej mnogo življenjskih idealov in ciljev, ki se dajo primerjati s temi novo-mašnika. Bila je ta prireditev majhen poklon in dar našemu rojaku novomašniku — nekdanjemu sotrudniku.
Tiste, ki so igro videli in ki jo bodo morda še gledali, prosimo, da ne vidijo v igri uspeh ali neuspeh, temveč v prvi vrsti^dobro voljo lantov. Žrtvovati je bilo treba mnogo časa in je bilo dosti skrbi, a kljub temu so študentje dosegli svoj cilj. Zato velja hvala vsem, tako voditeljem kakor tudi
(Nadaljevanje in konec)
Prihajala so poročila o zmagah, velikanskih, slavnih zmagah. Ves Balkan je bil en sam vulkan. Srca junaških vojskujočih se narodov slovanskih so žarela junaštva in zmagoslavja. Kraljevič Marko je vstal, njegov meč piše osveto tisočletnim tlačiteljem. Iz robstva vstaja Slovan .. .
In svet strmi. Strmi in se čudi, odkod ta moč, odkod ta sila. Kaj je zažgalo temu narodu ogenj tolike sile? Ljubezen domovinska je bila, ljubezen neusahljiva in neupogljiva.
Marta Bogdaničeva čita poročila, kajti Slovenka je in jo zanima, kako stoji na frontah. Srce ji trepeta navdušenja, trepeta ji v bojazni. Kje je zdaj on, Velimir? Ali je še živ? Morda že spi med padlimi smrtno spanje in nikogar ni, ki bi pokleknil na njegov grob. In pri tej misli ji je postalo hudo, tako hudo, da je zaihtela.
Odšel je od nje, z jezo v srcu je odšel. Čakala je, da se pride poslovit. A ni prišel. Samo pisal je. Kako naj pride, ko pa ga je odgnala. Ali ga ni ljubila? Ljubila ga je, to čuti sedaj, ko se boji za njegovo življenje, ljubi ga sedaj, ko ne ve, kje je. Ali misli na njo?
Vzela je pisemce, ki ga ji je poslal ob slovesu, ter čitala enkrat, dvakrat, desetkrat: ... „ob petju topov in smrtnem vrisku krogel bom mislil na Vas, katero edino sem ljubil...”
In njena duša je vriskala pol radostno, pol bolestno: Velimir, Velimir ...
=:-
Zapoj nam, guslar, zapoj še enkrat, je vzklikalo nekaj glasov iz gruče, ki je poslušala slepca-guslarja, pevajočega o vojni in zmagah.
Zapojem vam, da, o kraljeviču Marku, o zmagah naših vam zapojem. O, da bi mogel, kako rad bi bil v vrstah onih, ki se bore za našo domovino in zlato svobodo. In iz slepih oči starca-guslarja je zdrknila solza, nato pa je začel peti.
Guslar je pel tako ganljivo, da so imeli vsi poslušalci solzne oči in jim je gorelo srce. Mimo se je peljal voz. V njem je sedela mlada dama — gospodična Marta. Peljala se je na kolodvor. Vstopila je k rdečemu križu kot usmiljenka in sedaj se odpravlja v Solijo in od tam v Svilen, streč slovenskim ranjencem.
*
Gospod zdravnik, ali mu je že bolje?
To vprašanje je stavila vsakikrat mlada usmiljenka zdravniku, ko je šel od težko ranjenega poročnika.
Bolje, bolje — je odgovoril vedno zdravnik s tolažečim glasom. Pri srcu mu je bilo hudo, zakaj upanja je bilo malo. A nekega dne, ko mu je stavila usmiljenka to vpra-
igralcem, ki so se potrudili, da bi bile te ure res veselja in sreče. Ne smemo namreč sprevideti njih požrtvovalnosti, kajti nekateri so prišli res od daleč/— iz zadnjega kota Koroške. Ne smemo tudi pozabiti omeniti odrskih talentov — ne bom jih imenoval po imenih, a vsakemu naše priznanje.
Kulturna prireditev je bila razmeroma dobro obiskana. Ob koncu pa so povedali še preč. g. župnik Karicelj nekaj vzpodbudnih besed. Študentje pa se vsem prav lepo zahvaljujemo, prav posebno še tistim, ki so nam prav bogato pogrnili mizo, kakor tudi preč. g. župniku in Sušnikovemu očetu, ki so nam dali kar celo hišo na razpolago za prijetno prenočišče.
Ob tej priliki naj omenim, da študentje prav radi hodijo po novih mašah. Tudi v Št. Lipšu se jih je zbralo okoli 20 po številu. Zakaj bi tudi ne, saj pravi pesem:
Kjer pa nova maša je, zanj najboljši paša je ...”
šanje vnovič, ji je podal roko in dejal iskreno: »Gospodična, hvala Bogu!”
Usmiljenka je vzdrhtela. V teh besedah je bilo za njo toliko sreče in utehe, da so se ji na mah orosile oči. Sklonila se je in poljubila roko zdravniku z vso hvaležnostjo ljubečega srca.
Zdravnik pa je dejal presenečen:
Gospodična?! ...
Ne govorite ... ne govorite . . . prosim vas... Rešili ste ga, oh, kako sem srečna, tako sem srečna ...
Zdravnik pa je 'dejal počasi, naglašaje vsako besedo: »Rešil ga nisem jaz, ampak vaša požrtvovalnost, gospodična. Prebedeli ste pri njem skoraj vse noči. Ni vedel sicer, da ste vi, ker je bil vedno le nekako v pol-zavesti, toda je vendarle čutil vašo bližino.” Nato pa je dodal smehljaje: »Kdo bi si mislil, da se najdeta tako!”
Usmiljenka je zardela in povesila glavo, zdravnik pa je, še vedno se smehljaje, pristopil k drugi postelji, k drugemu bolniku...
*
Poročnik Velimir je bil izven nevarnosti. Rana se je celila, zdravje se je vračalo. Ležal je pa še vedno najrajši z na pol odprtimi očmi, kakor da gleda v polspanju prijetno in sladko prikazen; vsakikrat, ko je odprl oči, je zletel njegov pogled hrepeneče po dolgi vrsti postelj, se ustavljal na usmiljenkah, ki so pomagale zdravnikom in stregle bolnikom, kakor bi iskal med njimi znan obraz iz sanj onih noči, ko je še ležal pol-zavesten, viseč med življenjem in smrtjo. Zaman! Obraza tistega znanega in sladkega obraza ni bilo. In vendar je hrepenel po njem, po odsevu tistih milih sijajnih oči, ki so bedele nad njim v skrbeh in mu ljubeče
....................m  	milili iiiimiiiiiiHi n
Odhod mladosti
Vedno mi je bila nežen gost in nadvse na svetu sem jo ljubil, .
]>a sem vendar, vendar jo izgubil hitrobcžno deklico, mladost.
Ko slovo od druga vzame drug in po prašni cesti odkoraka, večkrat se ozre: Prijatelj čaka in v pozdrav zamabne mu klobuk.
Vedel nisem, kdaj mi je ušla, in še komaj da sem v srcu slutil, skrila se je in tedaj sem čutil, da je niti smrt nazaj ne tla.
Vrzi kamen v mirno morsko plan, krog za krogom se po nji razgrne, a da edeu vsaj nazaj sc vrne, tega čakaš, ljubček moj, zaman.
R. P. P.
pripovedovale o ljubezni. Kje je sedaj ta obraz, kje so te oči in ona topla, sladka usta?! Sanjal je o njih, čutil jih je, a sedaj, ko bi lahko gledal v resnici, kje je sedaj vse to? Kdo naj mu vse to razjasni?
Vsakokrat, ko se je zbudil, je zagledal pri postelji usmiljenko, a njen obraz mu je bil tuj. Njene oči so gledale sicer sočutno nanj, a te oči niso bile take, kakor jih je gledal v sanjah.
Le v pozni noči je tuintam začutil topel dih, sladek napoj rožnatih ustnic. Mižaje je gledal znan, mili obraz ljubkega dekleta, ki ga je pustil v domovini, ki več ne mara zanj. In ni si upal spregledati, boječ se, da mu zgine slika. Le njegove ustnice so šepetale v hrepenenju: — Marta!... Marta! ...
In tedaj se je sladka prikazen sklonila k njemu. Njeno oko se je nasmehnilo. Na ustnah je . začutil poljub. Razširil je roke, nehote, hoteč objeti njo in jo pritisniti na srce. Ali prikazen se je umaknila in zginila za dolgimi vrstami postelj.
Odprl je oči! Luč je motno svetila in v tem polmraku je videl sence postelj njegovih sotrpinov in tam ne daleč od njegove postelje je stala usmiljenka in podajala ranjencu vode.
Velimir se je sklonil in njegove ustnice so zašepetale: — Marta!
Usmiljenka se je počasi obrnila in prišla k poročnikovi postelji. Kaj želite, gospod poročnik, je dejala s trepetajočimglasom!
Velimir je zmajal z glavo: Nič.
Klicali ste me!
Velimir jo je pogledal.
Ali je vaše ime Marta?
Da.
Ste Slovenka?
Da. — Velimir je vzdihnil in zamižal ter zašepetal: Niste vi Marta, niste...
Mlada usmiljenka je gledala nekaj časa njegovo lice in se smehljala.
*
Velimir je vstal. Rana se mu je do malega zacelila. Lahko zapusti bolnico, da se ozdravi v domači oskrbi.
Vesel je bil poročnik Velimir te vesti. Zdravnik, ki mu je sporočil to, mu je stisnil roko in dejal: Veseli me, da ste prestali tako rano. Na žrtvenik domovine ste položili svoje življenje. Glejte! To življenje se vam vrača in za vašo požrtvovalnost vas čaka nagrada: Pojdite z menoj V pisarno. Da ne bodete potovali sami, vas bo spremljala ena izmed usmiljenk, Slovenka.
Poročnik je obstal in začudeno vprašal: »Usmiljenka?”
Zdravnik na to ni odgovoril ničesar, ampak ga je prijel za roko in ga peljal s seboj.
Ko sta stopila v pisarno, je poročnik obstal z široko odprtimi očmi in gledal usmiljenko, ki je stala povešenih oči tam pri mizi. Ni verjel svojim očem. Zdelo se mu je, da vnovič gleda pred seboj prikazen i ''!1 kakor takrat v polsanjah, so šepetale njegovi: ustnice, polne hrepenenja: Marta! ... Marta! ...
Zdravnik pa je dejal:
To je ona usmiljenka, gospod poročnik, ki vas bo spremljala domov. Upam; da se vam pod njenim varstvom in negovanjem okrepi zdravje, kakor vam je pod njenim požrtvovalnim trudom zacelila rana.
Zdaj šele se je poročnik zganil. Stopil je naprej, razprostrl roke in vzkliknil s pol radostnim, pol plašnim glasom, kakor bi se še vedno bal, da bi ne l^le sanje, kar vidi in čuje:
Marta ... ti....’
In ona se mu nasmehne tako prijazno in milo, da je izginil ves dvom kakor pena. Za hip nato jo je že držal v svojem naročju in jo poljubljal. Zaprla je oči in sloneč na njegovih prsih je vsa srečna zašepetala:
Imam te spet, Velimir... moj Velimir ...
Tiho je šel zdravnik proti vratom z nasmehom na ustnih in rosnimi očmi ter ju pustil sama ...
Za dobro voljo
Zgubil je orientacijo
Učitelj: »Torej poslušaj, Tonček! če imaš pred seboj vzhod, na levici sever in na desni strani jug, kaj imaš zadaj?”
Tonček (sramežljivo): »Raztrgane hlače, gospod učitelj!”
,
Čudežni škornji
Babica pripoveduje otrokom pravljico o čudežnih Skornjilt, s katerimi prehodi vsak, 1 ki jih natakne, deset kilometrov v minuti. Pa vpraša šestletni Mihec:
»Povej, stara mati, čemu neki so potem iznašli avtomobil, ko so poznali že take škornje?”
— o
Iskrena in požrtvovalna ljubezen na bojišču
črtica iz osvobojevalne vojne na llalkanu
	
"a * * % > * z * o *	B*R*A*N* J * E
HERBERT:
Po dunajskem dnevniku „Die Presse” prinašamo ta „portret” iz donavske prestolice.
Poznate gospoda [crry-ja? Ne, škoda, kajti potem ste res za nekaj prikrajšani: za poznanstvo s pomembno osebnostjo našega časa, v katerem osebnosti baš ne mrgolijo.
Kje pa morete spoznati gospoda Jerry-ja. To je težko povedati, kajti on je takorekoč stalno na poti. Težko je tudi povedati, kako pridete do njega. Pravzaprav samo po srečnem slučaju. Pri vseh zlomkih, kdo in kaj pa je ta gospod Jerry? Gospod Jerry je pač gospod }erry in 'kaj več vam tudi on sam ne bo izdal. In kaj je? Mm, poklica pravzaprav nima nobenega. Lahko bi rekli, pravzaprav moramo reči, da je življenjski umetnik. Ali ni to nič? Ka j to v resnici pomeni, človek ne doume pri prvem srečanju z njim, temveč šele čez čas, polagoma in postopoma.
Gospod Jerry je gotovo mož prijetne zunanjosti, nekako proti koncu najlepše moške dobe, okrog 50-ih let, kot take ljudi označujejo časopisni oglasi. Gospod Jerry je izbrano oblečen, skrbno negovan in vedno dobre volje. Svetovnjak, to mu je videti na prvi pogled. Je sicer res, da je med nami več svetovnjakov, toda gospod Jerry ni ni-kak navaden svetovnjak, ampak zares nenavaden svetovnjak, kar boste sami kmalu uvideli. Čeprav ni iilozof in ne zaničuje denarja, gospod Jerry za svojo osebo odločno ' mika njegovo veljavo. Odločno pravi, da ba zase ne potrebuje, da ne ve, kaj bi naj z njim počel. In to senzacionalno stališče postaja še bolj neverjetno spričo dejstva, tla se gospod Jerry predaja navadam, ki dišijo po plemenitaških razvadah in so v normalnih okoliščinah zelo drage. Skratka: Gospod Jerry je poosebljen zasebni gospo-' tlarski čudež. Spočetka skoraj nihče ni hotel verjeli trditvam gospoda [erryja, toda potem, ko so bile natančno preiskane in preskušene, smo se morali prepričati, da do pičice odgovarjajo resnici. Gospod Jerry res ne potrebuje denarja. Radi tega mu seveda tudi ni treba delati, da bi si ga prislužil. Kljub temn je njegovo dnevno opravilo obsežno in raznoliko; dolgčas je stvar, ki jo on pozna samo iz pripovedovanja drugih. Sicer pa tudi ne bi pristojal k potezam njegove podobe.
Kako pa izgleda dan gospoda Jerry-ja?
nttraj vstane kot vsi drugi ljudje. Spi pri »vojem bratu, ki je povsem običajen meščan in služi kruh sebi in svoji družini kakor pač ve in zna kot tovarniški mojster. Gospod Jerry plačuje svojo stanarino z različnimi drobnarijami, ki jih prinaša v hišo za otroke in bratovo taščo; kajti on iz načelnosti ne sprejema darov, od družine pa sploh ne.
Potem ko se je predramil, se gospod Jerry brez naglice poda v kopalnico. On ne more razumeti, kako morejo živeti na svetu ljudje, ki se ne kopljejo vsak dan. Njegova kopalnica leži nasproti tovarniškemu poslopju. Tam vsi mislijo, da je kak delavec nočnega turnusa, kak višji inženir ali kaj
podobnega, kajti ogrnjen z običajno brisačo, zavije gospod Jerry v kurilnico pri posebnem vhodu. Po osvežujoči kopeli začne gospod Jerry študirati svojo beležnico, kjer je natančno zapisano, v kateri prodajalnici kave je na gotovi dan „poskusna kuha”. Tja se poda najprej in si pusti lepo postreči; k dišeči kavi prigrizitje žemljico, ki... Pa na to se bomo še povrnili. Ob slovesu ne pozabi s prijaznim nasmehom pripomniti, da bo ob prvi priložnosti poslal na poskušnjo svojo soprogo, kajti kava je res izvrstna! Neredko se zgodi, da radi tega finemu in prijaznemu gospodu ponudijo še eno čašo, ki je on kot vljuden človek seveda ne odkloni. Ko je to opravil, pa je že skrajni čas za obrtno šolo, oddelek za brivce, k vsakdanjemu britju. Se razume, da smejo občutljivega gospoda briti le že izurjeni vajenci. Strganje lic in brade gospoda Jerry-ja je čast in privilegij, za katerega srečni vajenec rad žrtvuje eno ali dve cigareti, kajti glej zlomka, gospod Jerry je v naglici pozabil vzeti cigarete s seboj, kar izpričuje njegova prazna tobačnica. — Enkrat na teden je izbrani vajenki dovoljen užitek, da spili in zleska nohte gospoda Jerry-ja do največjega blišča.
Ako mu še preostane kaj časa, opravi [erry še pred kosilom vrsto zadev. Potrpežljivo opazuje in preizkuša hladilnike, sesalnike za prah, preproge, kristalne lestence, ki mu jih predvajajo in razkazujejo čedne prodajalke, s katerimi rad prijazno pokramlja, včasih pa privošči dobro besedo celo ponižno se mu priklanjajočim šefom, se razume, samo v najboljših trgovinah. Ali pa brska po starinarnicah za posebno izbranimi kosi starogotske plastike. Vendar pri tem nikdar ne pozabi na opoldanski čas oziroma kosilo, ki ga zauživa v le renomira-nih kuharskih šolah. Tam elegantnega in zahtevnega gosta že poznajo — in se pred njim tresejo. „Kaj neki bo k temu rekel gospod Jerry?” je krilato vprašanje, ki kot vešča vznemirja učenke, kadar se jim je kaka jed prismodila. Pri tej misli jim solze zalijejo oči in od sramu jim zardijo lica. Po drugi strani pa zna gospod Jerry s strokovnjaško in slikovito gostobesednostjo, kako jed pojrvaliti. S kako posebno okusno pripravljeno torto ga je celo moč pripraviti do tega, da vzame en ali dva kosa s seboj domov! Seveda, treba mu jih je lično zaviti v papir.
Popoldne preživi z obiski po muzejih in knjižnicah. Ob lepem vremenu prav rad izkoristi priliko za krajše avtomobilske izlete v okolico. Toda nikdar ni kak trgovec z avtomobili upal gospodu Jerry-ju ponuditi za poskusno vožnjo kaj drugega kot stanu primeren močan športni voz.
Večer posveti hotelirski strokovni šoli. Pri uživanju jedi z ostrim očesom nadzoruje obnašanje bodočih ganimedov; večkrat pošlje natakarja s tremi žemljami nazaj, preden četrto poje in peto spravi v žep. Včasih prisostvuje tudi večernim tečajem gostinske šole, kjer ukaželjni učenci strmijo
spričo globokega ,in izbranega poznavanja vin, ki ga podjetno razkajuje gospod Jerry. Ta ponočni užitek jim je pa dan le, ako ni bila oznanjena kaka velika poroka ali družabni venček v bližini. Ob takih prilikah se vedno pojavi starejši gospod prijetne zunanjosti (z v svilen papir zavitim šopkom že uvelih rož, ki jih je bil pobral v kakem zapuščenem cvetličnem kiosku). Vsakdo o njem misli, da pač spada h kaki tudi povabljeni družini. V kasnih urah pa tu pa tam gospod Jerry obišče še kak aristokratski klub, v katerem pa ne popije nič drugega kot kozarec vode; z njim namreč poplakne tablete sodc-bikarbonata za boljšo prebavo. Potem pa temeljito prebere vse časopise in revije. Za njihovo posest se gospod Jerry prijazno, a zaradi tega nič manj odločno bori z najstarejšimi člani kluba; ponavadi uspehom. Ko ga začne obhajati utrujenost, se gospod Jerry poda na pot domov. Po lastni izjavi spi vedno izvrstno in brez sanj do drugega dne.
Za elegantno garderobo (obleke) gospoda
('Oaltutin fpottuišek :
Kožlaško je bilo nekoč še večje posestvo, kot je dandanes. Gospodar te kmetije je bil zelo ponosen na svojo obširno zendjo. Prav rad je rekal takole: „Pha, pha, na moji zemlji pridejo tri fare skupaj, toliko je mojega sveta!” Res se še danes stikajo na kožlaški zemlji meje treh župnij in sicer kapelške, jezerske in obirške.
V širnih Kožlaških gozdovih pa je svojčas prebival gorni mož. Ta je imel najraje oglarje, češ ti možje naredijo dosti dima in smradu po lesovih, da noben drug človek ne sili tja v gozdove, kjer je bilo kraljestvo onega čudaka. Kmetov in pastirjev gorni mož ni maral; lovce pa je črtil kot žegnano vodo. Ti so vlačili s sabo bevskajoče pse in na rami pa nosili tisto čudno železno reč, ki je z oglušujočim pokom bruhala ogenj in bodeči svinec. Neki lovec je menda res enkrat streljal na gornega moža, ker je pač menil, da ima medveda pred puško. Odti-stihmal sovražijo vsi gorni možje vse lovce po svetu.
Zagospodaril je na Kožlaškem gospodar, ki je strastno rad zahajal na lov v svoje prostrane gozdove. To se je hudovala kocinasta pošast! Ta kmet se je še lotil nekaj drugega: sekal je drevje, spravljal grmovje, da bi imel čim več dobre planine in novih senožeti, zakaj živinoreja je takrat prinašala lepe denarje.Ako bo tako nadaljeval, bo kmalu iztrebil ves gozd, je zaskrbelo kosmatuha.
Gorni mož je začel kožlaškemu gospodarju nagajati. Od blizu in daleč je nosil storže ter jih nametal po planini in po Senožetih.
Kmet se je molče jezil, a vztrajno delal dalje, trebil planine in senožeti ter napravljal nove pašnike.
Gorni moč pa je venomer nanosil novih storžev. Končno je kmet spoznal, da se trudi zaman. Slutil je, da ga nekdo namenopta ovira.
„Kdo mi le nagaja, to bi pa rad vedel!” se je hudoval kmet neko pomlad, ko je pre-
Jerryja skrbi kopica človekoljubnih organizacij, ki med seboj celo tekmujejo. Se razume, da si upajo temu gospodu, kateremu je videti, da je nekoč doživel lepše čase, ponuditi le najbolj izbrane in najbolje ohranjena kose. Zgodi se celo, da včasih najde v žepu kake novopridobljene obleke sramežljivo zmečkan bankovec, s katerim pa gospod Jerry skoraj ne ve kaj početi. Razen, ako se odloči, da v nedeljo vstane, kajti ponavadi on Gospodov dan prebije v postelji, da si odpočije od naporov tedna. Pa tudi njegov izvrstni že tisočkrat preizkušeni življenjski način je moč uporabljati samo med tednom. Zato vznerpirja intimne življenjske radosti gospoda Jerry-ja ena sama skrb, namreč načrt za upeljavo petdnevnega delovnega tedna. Dva dni v postelji se mh zdi preveč, kajti potem bi se moral lotiti kakega dela. Pri tem pa je treba takoj pojasniti, da bi mogel priti v poštev samo kak res dober položaj, recimo mesto generalnega direktorja, ki bi mu tudi vnaprej zagotavljalo že ustaljeni način življenja.
mleval, ali se naj tudi letos loti trebljenja pašnikov, planine ter senožeti..
Tedaj pa se oglasi nekdo z gozda: „Če uganeš, ti pa povem!” Kmet takoj spozna gornega moža. Naredi pa se nevednega in zakliče nazaj v les: „Celoplanino, vse pašn:-ke in senožeti bi zasadil nazaj s smrekami, če... ”
To je gornemu možu prijalo. Ni vedel, kaj bi v naglici obljubil kmetu za tako pametno odločitev. Po dolgem molku je odgovoril kmetu: „Dobro, če držiš, kar si ravnokar rekel, boš imel na vsaki stoletni smreki skrite , srebrne igle .ter en zlat storžec! Opusti pa lov!”
Kmet je res verjpl gornemu možu. Postal je skop in mislil je noč in dan samo na tisto prvo stoletno smreko. Opustil jp lov in začel zasajati tudi stare pašnike, ograde in končno cele njive ter travnike.
Venomer je zahajal v svoj širni, skrivnostni, temni gozd in iskal tisto smreko s skritimi srebrnimi iglami ter zlatim storžcem.
Iskal pa je vse svoje življenje zaman. To je šlo tako daleč, da je naposled kmet umrl od lakote, zakaj ni imel več ne polj ne senožeti, ne žita in ne živine, ampak samo gosto zaraščeno lesovje.
Gornega moža je pri tem posmuknila grozna jeza. Dejal je: „Da more biti človeški rod tako lakomen in skop, da zaradi ničevega zlata pogine grše od živali!”
Gorni mož je pravzaprav hotel tudi gorskemu kmetu pomagati, kajti posestvo brez lesa je gotova propast.
„Kožlak, Kožlak, tebi ni pomoči! Aki bi te pustil, bi prišel ob vse. Ko pa ti sem hotel pomagati, je zaradi tvojega pohlepa šlo vse pravtako v nič!” je še zarenčal kocinasti možakar, se zaril globoko v kožlaško zemljo ter v njej zgradil svoj brlog za spanje.
Gozdni hrib pa se je začel dvigati in dvigati, tako da je zrastel v goro, katero še dandanes imenujejo Storžec. Menda v spomin na tisti obljubljeni zlati storžec.
Gorni mož s Storžca^^^^
F. GRIVŠKI:	35
rOozniki povest
„Uibil ga je s kladivom!” Orožnik je pisal zapisnik.
„Fortunat! Ubijalec! Ven iz jame!” •
Strašen molk je trgalo golčanje in škripanje podpornikov, ki je prihajalo iz votline.
Starcu so se napele mišice, iz ust se mu je cedila slina, rana na hrbtu se je odprla. Hropel je v divjem obupu.
»Takoj ven, v imenu postave!” je veleval orožnik.
»Nejček, moj Nejček!” je prihajalo iz Votline.
Polir se je tresel. Bliskoma se je pognal v jamo. »Zakaj si mi ubil sina!” je kriknil ‘n se zakadil v starca. F.ortunat je zarjul in se zaletel v steber. Kot bi trenil, je zagrmelo v jami. Podporniki so se vdali; kamenje se je usulo s strašanskim hruščem ....
Pod noč so izkopali obe trupli. Bili sta obe zmečkani, da so ljudje z grozo bežali v vas.
Zvonilo je trikrat. Prvi je zajokal mali
zvon za Nejčka, vdrugič in tretjič je odpel za starega očeta Fortunata in za polirja, ki je v mrtvašnici ležal poleg mrtvega sinčka. Vsa dolina je v nemi grozi trepetala še več dni po pogrebu.
Kmalu potem je bila cesta dograjena in delo ustavljeno. Ludvik se je z Elzo odpeljal iz vasi z inženirjem, ki je kupil hišo in posestvo. Odpeljali so tudi vse stroje in orodje. Peščene votline so kakor vdrte mrtvaške lobanje ostale zapuščene. Nihče si ni upal mimo. Le Erna je hodila zvečer plakat med groblje. Dvakrat je srečala nad jamami tudi1 Gregorja. Zajavkal je, se divje zasmejal in kzginil v gmajni.
POLJA CVETE JO
Zima se je tisto leto začela že zelo zgodaj. Za valuj se je razvezala burja, ki je podila mrzle deževne kaplje po dolini. Le za par dni je prenehal veter, da so lahko popravili grobove na žegnu. Fantje so z vozom pripeljali težak kamen, izpred Fortunatove bajte in ga postavili med grobova*kjer sta bila pokopana Fortunat in Nejček. Kamnarji so vklesali na kamen obe imeni in velik križ na sredi.
Dekleta so pletla vence iz pušpana in be-
lih mrtvaških rož. Vsi grobovi so bili okrašeni, samo pblirjev grob v kotu ob zidu je bil zapuščen. Na predvečer, ko je veter piskal med križi, je Tilka v temi nesla skrivaj na pokopališče majhen venec in ga položila na polirjev grob. Hitro je odhitela s poko-pališča, da bi je kdo ne srečal.
Doma je mati pekla koruzne hlebčke. Za reveže, ki so hodili vahčat. Belega kruha že dolgo ni bilo pri hiši. Slabe letine in izgubljen zaslužek so se poznali. Garali sta mati in Tilka, gospodarja Gregorja so pa zadnji dogodki poponoma strli. Postal je zamišljen in čudaški. Blodil je s povešeno glavo po gmajni, ne da bi prijel za delo. še najrajši je s prsti grebel po zemlji v vrtu in ves čas mrmral nerazumljive besede. Vaščani so dejali, da se mu je omračilo. Videli so ga, kako se je vzpenjal na skale in poganjal z. obema rokama, mahaje po zraku. Odkar je podsulo polirja, je bil še posebno razvožen. Z nogo je brcal in venomer ponavljal: »Daj ga! Sproži! Bumf!” Nato se je zarežal, potem pa zajokal. Vidno je hujšal in sivel. Ženski jevoče silno skrbel. Čuvali sta ga in naprosile Petroke otroke, da so hodili za njim. Janez pa je pomagal na polju in pri košnji.
Tilka je shujšala, da sta ji štrleli ličnici na obrazu, ki je izgubil prejšnjo svežost in dobil globoke zareze ob rjavih pegastih licih. Nič več se ni ogledovala v zrcalu. Z materjo sta hodili izmenoma k maši in dolgo molili v cerkvi. Organist je nekajkrat povabil Tilko na kor, pa se je vedno izgovorila, da ne more priti. Pevke so jo zbadale s tercijalko. Dekle je molčalo in parkrat plačalo mašo za rajnim polirjein. Na nobeno zbadljivo besedo ni odgovarjala, trpela je zase kot prava spokornica.
Tiste dni pred valiti je Petrov Janez dobil spet pismo, ki ga je po dolgem času pisal Niko. Samo naslov je pokazal Tilki in čuden pečat: dve roki navzkriž in v sredi križ. Podobna pisma je pošiljal Tilkin brat, ki je bil madtem postal gvardijan v samostanu. Vsebina pisma je ostala za Tilko tajna. Kar nič ni več silila, naj ji Janez pove, kaj je bilo napisanega; zanjo je odmiral ves svet. Mati je postala suhljata, da ji je opletala obleka. Skrb in težko delo sta jo upognila. Kot zlomljena šiba se je majala po hiši in sklanjala v hjive. Samo misel na sina jo je držala pokonci.
(Dalje prihodnjič)
Šivalne in pletilne stroje
GRUNDNER
Klagenfurf Wienerg. 10
Hladilnike Pralne stroje Električne motorje in vse električne predmete
JOHANN LONČEK
ŠT. LIPŠ, Tihoja 2, p. Dobrla ves
Odplačilo je mogoče na obroke. Cenik dobite po želji brezplačno.

ŽENITEV
Dva fanta — Slovenca — v Avstraliji bi se rada spoznala z dvema dekletoma, ki sta stari 18 do 23 let. Fanta sta stara — eden po imenu Jožef 21 let, drugi Stanislav 24 let. Ponudbe pošljite pod .Jožef” ali ..Stanislav” na upravo našega lista.
❖ Vacteite:
1.	Riesenaussvahl - liber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mobel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 4000
3.	Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin-
4.	Zustellung frei Haus mit eigenem Spe-zialauto
GROSSTE AUSVVAHL IN:
Polstermobeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr raaBigen Preisen
,J)AS HAUS DER GUTEN MOBEL”
KARL STADLER
KLAGENFURT / THEATERGASSE 4
SW - MOBEL - VERKAUFSSTELLE
Beratung durch eigenen Archifekten I
Nogavice, žensko spodnje perilo, moške in otroške hlače dobite najceneje pri STOFFSCHVVEMME, Klagenfurt, Benediktiner Platz.
KOROŠKI VELESEJEM CELOVEC Karntner Messe Klagenfurt
Avstrijski lesni sejem - Dsterreichische Holzmesse
I
od 8. do 18. avgusta 1957
bo predstavljal na sejmskem prostoru, ki obsega 130.000 m2, bogato razstavo gospodarskih- in konzumnih izdelkov tu- in inozemstva, kajti na velesejmu bo razstavljalo čez tisoč tvrdk. Nadalje boste videli
posebno kozMclm
avstrijske lesnopredelovalne industrije,
ki jo bo uprizorila Zvezna zbornica obrtnega gospodarstva, Strokovna zveza lesnopredelovalne industrije Avstrije. Zanimiva bo tudi
Posebna razstava:
„Les v sluibi modernega pakiranja” s sodelovanjem zveznega ministrstva za trgovino in gradnjo;
Zbornice obrtnega gospodarstva za Koroško
ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSTVA
tapetnikov, sedlarjev in izdelovalcev usnjene robe; lončarjev; obrtnih in industrijskih izdelovalcev betonskih predmetov; koroške opekarne industrije.
Koroška lesna sortirnenl-razstava.
Poleg tega pa bo zelo zanimiva razstava
Deželne kmetijske zbornice za Koroško
s dovršitveno razstavo podeželske mladine; vrtna razstava in ogled rož; sadjarstvo in veda o drevesju; zelenjava-poskusna hrana.
VELIK VESELIČNI PROSTOR
Igra j o : Original Linzer Buam z dvema programoma v slavnostni dvorani K. Bajer
Kabaret popoldne in zvečer v sejmskem baru Polenat z Lutz Landers in Hedi Pricn. Conferencier Hans Raldauf; od 20. ure naprej ples.
Pojasnila: Messedirektion Klagenfurt, Rathaus, Tel. 31-79, 36-81, Klappe 509 in 65 kakor na vseh potovalnih uradih. — Za 25% znižane vožnje na vseh Avstrijskih železnicah in 50% na vseh avtobusnih progah.
Čemu ste v skrbeh, če boste še dobili „Naš tednik — Kroniko” v trafiki ali pa morda pri sosedu! Izpolnite to naročilnico in naš list dobite na dom!
Tu odrežite in pošljite kot tiskovino v ku verti na naš naslov (Celovec - Klagenfurt,
Viktringer Ring 26)!
Kot naročnik dobite nai list hitro in zanesljivo!
Naročilnica
S tem naročam list
„ has tednik - ICeOHtka "
Plačilne možnosti: mesečno 5,— šil. za tuzemstvo.
Ime;
Naslov:
(prosimo, da točno navedete tudi poitoi)
Datum:
(Podpis)
:	:	f
Pesfro in zanimivo
Kitajske vdove
Vdove na Kitajskem zelo častijo, in sicer zato, ker imajo v svojem umrlem možu toplega priprošnjika v nebesih, če se spet poročijo, izgubijo to ugodnost. Zato je bila to kar pregreha, če se je vdova spet poročila. Danes se pa tudi v tein oziru na Kitajskem obrača.
Velika sreča
V St. Louis v Ameriki je umrl bogat trgovec. V oporoki je določil, naj se razdeli med n jegove uslužbence svota 740 tisoč dolarjev. Seveda je bilo povsod velikansko veselje. Najbolj je bil pa vesel 19-letni vajenec, ki je 'bil šele štiri mesece v službi in ni ves čas drugega delal kakor znamke in kolke lepil. Njegov delež je znašal 20.000 dolarjev!
Podpis je hotela
Neka angleška igralka je prosila slavnega angleškega pisatelja Rudyard Kiplinga za podpis. Dobil je tole pismo: ,,Ljubi mojster! Slišala sem, da zahtevate za vsako besedo, ki jo napišetčf, en dolar. Imam pisma vseh slavnih pisateljev in bi imela tudi rada Vaš podpis. Pošiljam Vam pet dolarjev in Vas prosim, da mi pišete kakšno kratko poročilo.”
Kipling ji je takoj odgovoril in je napisal tole poročilo:
..Pošiljam Vam svoje pozdrave. Vdani ...” Več pa ni mogel napisati, ker mu je poslala samo pet dolarjev.
Obletnica Kanade
Dne 1. julija je poteklo 90 let, odkar so se kanadske pokrajine New Brunsvvick, Ontario in Quebec združile v posebno državno zvezo, kateri so se-sčasom priključile še ostale pokrajine. Tako je nastala današnja Kanada, ki meri skoraj 10 milijonov km2, t. j. toliko kot vsa Evropa.
Čudo medicine	j
V Kuangsi na Kitajskem živi 102-letni Li-Ming-Čung, ki je postal pravo čudo me- 1 dicine, ker mu je ob kraju življenja zraslo' nenadoma 32 popolnoma novih in zdravih zob. Zdravniki očaka obiskujejo in preisku- | jejo, da bi si čudo razjasnili.
Granit namesto premoga
Znano je, da se zaloge premoga manj- | šajo in znanstveniki že sedaj študirajo, s ! čim bodo nadomestili to vrsto goriva, j Atomski strokovnjak dr. William Libby I pa je sporočil, da so že skoro dokončani poskusi glede uporabe granita namesto premoga, seveda v atomskih baterijah. Tona granita ima po njegovem mnenju enako kalorično vrednost, kakor 50, ton j črnega premoga. Granita pa ne bo pri- ! man jkovalo.
Mirko Kunčič:
Izgubljenec
Kadar moja mamica v zvezdnate večere moli zame — njen smehljaj je poln otroške vere.
Mrak varljive upe ji nosi iz daljine iti prepleta z zarjami žalostne spomine.
Kadar moja mamica misli name, sanja in kot bela lučka tli v noč pričakovanja —
jaz bolan in izgubljen hodim svoja pota.
Do obupa tne boli. njena sladka zmota ...
I
..Rolerji” — ..Mopedi” kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hadl&haiu
KERN
Celovec-Klagenfurt, Burggatse
Ugodno plačilo na obroke
Peči, štedilnike
KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri
HANS WERNIG
Celovec, Paulitschgasse (Prosenhoh
/Ufa
MOLZNE NAPRAVE
za obrate vseh vrst in obratne naprave
► Planšarske in pašniške ► Molzne staje
molzne naprave	^ Molzne naprave na cevi
► Molzni vozovi
AKTIENGESELLSCHAFT
ALFA-SEPARATOR
Tovarna za molzne, poljedelske- in hišno-gospodarske stroje in priprave
WIEN XII., VVienerbergstraBe 31 - Tel 54-46-11
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: ,,Naš tedenik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en .mesec naprej. Lastnik m izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. —Tiskarna D-"žbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — lel. štev. uredništva in uprave 43-58.
Obrsoite DCarinki o di v jem a (Žc loneu
PT" v
Letošnji Koroški velesejem je šesti sejem, ki nam daje nekako povod za ugotovitev, ali je Koroški velesejem to nalogo, ki si jo je zastavil leta 1951, da preide iz tradicionalne jesenske celovške razstave h Koroškemu velesejmu in se temu primerno razvije, tudi izpolnil.
Kdor je zasledoval razvoj do sedaj, bo ugotovil, da je vodstvo velesejma že takrat pred leti mislilo pametno in šlo tudi pravilno pot. To se vidi predvsem danes, ko nosi Koroški velesejem takorekoč kro-
je, ki bo v okviru velesejma letos prvič, je že velik korak naprej v tem smislu in v razvoju Avstrijskega lesnega sejma.
Velesejem v Celovcu se je danes uvrstil poleg naj večjih velesejmov v Avstriji in je kot Avstrijski lesni sejem največji, kljub temu, da je Celovec razmeroma majhno mesto in Koroška je dežela, ki nima posebne specifične svojske industrije. To so vedeli pogumni organizatorji že od vsega početka: treba je dati tej veliki gospodarski prireditvi značaj dežele in ta
?.e zunanja slika razstavnega prostora daje slutiti velik razmah in vedno večji pomen te gospodarske ustanove, ki se je v zadnjih letih uvrstila med največje tovrstne prireditve v Avstriji .
no izmed vseh avstrijskih sejmov in si je zasigural trden in' važen prostor v avstrijskem gospodarstvu. Lansko leto n. pr. je obiskalo Koroški velesejem 285.000 obiskovalcev iz tu- in inozemstva.
Tudi razvoj Avstrijskega lesnega sejma zelo hitro napreduje, kajti naše gospodarstvo potrebuje nujno specialno razstavo oz. sejem, kjer se lahko velikopotezno razvije in svoje strokovne lesne izdelke dvigne in poudari. Vsi predpogoji pa so v Celovcu dani in posebna razstava avstrijske lesnopredelovalne industri-
je v njenih nepreglednih gozdovih. Treba je upoštevati zemljepisno lego Koroške — tromeja — in iz teh dveh osnovnih vidikov organizirati gospodarsko prireditev, ki bo imela življenjski živec, svojo v prirodi in po svoji legi ukoreninjeno bistvenost, kar vse je predpogoj za nadaljnji razvoj, za nadaljnje, iz vsega tega izvirajoče izpopolnjevanje takega lesnega velesejma, ki je pa po drugi strani v gospodarskem življenju pravzaprav precejšnja tveganost.
V tako veličastni in bogati obleki kot
Funderjeve plošče — vedno boljše
S TAKOZVANO
funder-ptriplek-ploščo je mogoče izdelovati
TUDI POHIŠTVO
Danes imamo zelo malo predmetov, za katere ne bi bila cena v zadnjih letih povišana. Ena izmed malih izjem pa je FUN-. DERJEVA-plošča FUNDERPLATTE! Cene te važne izdelave so kljub temu, da so šle plače in roba navzgor, na trgu obdržale isto višino, ki je zmogljiva za vsakogar, ki si želi napraviti karkoli iz teh plošč.
Skrivnost stabilnosti cen je iskati v tem, da se pač produkcija vedno povečuje. Racionalne delovne metode, popolno izkoriščanje kapacitete, moderni in praktični stroji: in sploh moderna tehnika je mnogo doprinesla do tega, da so bili uspehi tudi na tem področju vidni, kajti Fa. Funder ima sodobno in praktično urejeno tovarno.
Tudi letos vam nudi Funderjeva posebna razstava na Koroškem velesejmu novo atrakcijo. Predvsem je to Funder,Triplex-plošča, to je posebna plošča za mizarska in
letos se Koroški velesejem še ni predstavil. Preko tisoč razstavljalcev iz tu- in inozemstva je udeleženih in razstavlja zadnje novosti v napredku na industrijskem, gospodarskem in ostalem produkcijskem področju, tako da je letošnji velesejem res nekaj lepega, skrbno in širokopotezno pripravljenega. Če bo tudi vreme naklonjeno, bo gotovo imel največ ji uspeh od vseh dosedanjih.
mizarsko gradbena dela. Te plošče so vzbudile med strokovnjaki pozornost. S Funder-Triplex-ploščo je prvič mogoče izdelovati tudi pohištvo v manjših serijah.
Pa tudi ostali sortiment Funderjevih plošč, ki ga bomo videli letos na razstavi, je zanimiv in upoštevanja vreden.
FORD TUDI ZA ŽELEZNO ZAVESO
Najvažnejša češkoslovaška organizacija za uvoz Motokov, je z Ford Motor Company Ltd. Dagerham podpisala pogodbo za nakup 1.000 Anglia-avtomobilov. Iz te pogodbe je razvidno, da so češki avtomobilisti prvič po letu 1939 imeli spet priliko kupiti britanske vozove. Pri tem nakupu se gre za največje naročilo, kot ga je Praga sploh kdaj dala kakršnikoli britanski avtomobilski tovarni.
ANGLIA FORD PREFECI
36 PS. 2 vrat	36 PS. 4 vrat
od 33.980.- Sil.
iz na j večje avtomobiljske tovarne v Evropi dobavljiv iz skladišča
AUTOHAUS KAPOSI
Prodajalnita: Klagenfurt. Herrengasse 10 Delavnica: Klagenfurt. VillacherstraBe 51
GOT
FRATELLI
ROMANELU
LESNA INDUSTRI JA
Ettendorf i. Lavanttale
Telefon Lavamiind številka 300
Kupi vsako množino okroglega, stavbenega in rezanega lesa po najboljši DNEVNI CENI.
Jugoslavija na Koroškem velesejmu
30 razstavljalcev bo zavzelo novi in najmodernejši paviljon — prominentni gostje na otvoritvi
Na podlagi ugodne zemljepisne lege dežele, razstavlja poleg Nemčije in Italije že leta tudi Jugoslavija svoje izdelke. Jugoslovanski razstavljale! so se odločili, da postavijo namesto šotornega razstavišča nov razstavni paviljon, ki je z ozirom na eleganco svojih oblik in gradbenih snovi, ki so jih pri tem projektu uporabili, najlepši in brezdvomno najmodernejši razstavni objekt velesejma.
Gradbeni stroški jugoslovanskega paviljona znašajo 2 milijona šilingov. Kot materialije so uporabili predvsem marmor, steklo in z eloksalom preoblečene jeklene kostrukcije.
V četrtek, dne 8. avgusta so to mojstrsko delo otvorili ob navzočnosti 16-član-ske delegacije iz Jugoslavije, katero so tvorili prezident vlade Slovenije, predsednik gospodarskega sveta, zvezni minister, ljubljanski župan, generalni tajnik Trgovske zbornice iz Beograda in drugi. V govorih so govorniki poudarili gospodarski pomen novega stavbišča in izmenjave blaga med Avstrijo in Jugoslavijo.
Veselični prostor kot še nikoli
Valen sestavni del Koroškega velesejma je kot vsa leta tudi letos zabavišče, in sicer je letos tako pester kot še nikoli poprej, kajti vodstvu sc je posrečilo spraviti na veseličnem prostoru 90 obratov pod streho. Velikanski šotor, kjer igrajo znani Lin-zer 11 uani, so letos povečali še za 200 ma.
Obiskovalec naj bi si po ogledu razstavnega dela velesejma v njem odpočil, se zabaval in razveselil. En sam večer v pravlično razsvetljenem zabavišču bo vsakemu prijetno dol.ivetje.
Koroški velesejem v Celovcu Avstrijski lesni velesejem
0d 8. do 18. avgusta 1957
PREDSTAVLJA:
100 DOMAČIH IN INOZEMSKIH RAZSTAVLJALCEV VELIKO POSEBNO RAZSTAVO AVSTRIJSKE LESNE INDUSTRIJE POSEBNO RAZSTAVO „LES JE SUROVINA ZA MODERNI EMBALAŽNI MATERIJAL
in Se nasljednje posebne razstave
tapetnikov, sedlarjev, torbarjev, izdelovalcev usnjate galanterije, pečarjev, industrijskih in obrtnih proizvajalcev betonskih izdelkov, opekarske industrije, razstavo koroških lesnih zvrsti, razstavo dosežkov kmečke mladine, vrtno in cvetlično razstavo, drevesnice ter zelenjavna hranila.
Na domačih in inozemskih železnicah 25% popusta, na avtobusnih progah avstrijske poštne
uprave pa 50 % popusta.
AVf MOBfl von der Fabrik zum Verbraucher!
tfd toMCHt cU> poUištva
Vaše pohištvo v največji specialni tovarni spalnic v Avstriji
Zaloga v CELOVCU-KLAGENFU RT,
Getreidegasse 1.
v BELJAKU - VILLACH, Moritschgasse (nasproti Parkhdtela)
VVOLFSBERG, Hoher Platz 4 LIENZ, Querlaube.
AVE-pohištvo na Koroškem sejmu
v AVE-paviljonu
obiščite POSKUSNJO VINA
NA KOROŠKEM VELESEJMU V NAŠEM PAVILJONU NA ZABAVNEM PROSTORU (Vergniigungspark) pri stranskem vhodu, HALLE 16
VELETRGOVINA Z VINOM IN »TRAUBI« ZASTOPSTVO
rBi'vznik & @0-.
TISKARNA - ZALOŽBA - KNJIGARNA - PAPIRNA TRGOVINA - VELEKNJIGOVIiZNICA - IZDELAVA KLIŠEJEV
flurintliia”
DRUŽBA SV, JOŽEFA
Klagenfurt, Volkermarkter Ring 25, Tel. 36-51 Serie
Podružnice:
KLAGENFURT, Sternallee 5 Kotschach v Ziljski dolini ŠT. VID ob GLINI WOLFSBERG
.	NAŠA NOVA ZALOŽBENA DELA:
Canharti, „Neue Wege zur Freiheit” — Sr. Eva Maria Kremer C. P. S., „Der rote Rock — Strutz, „Heimat an den Seen” — Strutz, „Mutter” — RoBnianith, „Bildwerk Karntens”, (nova naklada v globokem tisku). — Dr. Maier: Cerkvena zgodovina Koroške, ,JHeiliges Kdrnten”.
Tudi med Koroškim velesejmom se priporoča
» Landvvirtschaftiiche Genossenschaft
VILLACH- Filialen in Mallestig u. Wernberg
Kmetijska zadruga
V BELJAKU — Podružnice v Maloščah in v Vernberku
Velika razstava gospodarskih strojev
»Valentin Paternioner
bo razstavljala na Koroškem velesejmu 1957:
STEVR-TRAKTORJE v vseh velikostih s stroji in orodjem STEVR-AGRARNEGA SISTEMA
KMEČKI KOSILNI-MLATILEC MASSEV HARRIS, NA KOLESA S E I G A -TAKOZVANI FRONTBINDEMaHER VBBSTALER-FELDHaCKSLER „ERNTEKGNIG”
FELDHaCKSLER KODEL & BOHM s posebno pripravo STROJ ŽA TROŠENJE GNOJA „FRISTEIN”, ki sam baše ORIGINAL - RINKA IN PALTEN - voz za trošenje 1.5 t
Poleg tega pa boste videli še druge stroje in orodje, ki jih rabite v raznih letnih časih na kmetih.
Siemens - KOVAL - Posebna razstava
bo prinesla na kurilnem področju najmodernejše ŠTEDILNIKE NA CENTRALNO KURJAVO za kuhinje, prostorno kurjavo in za gretje vode kakor THERM-KOTLE za prostorno kurjavo in pripravo tople votle.
Obiščite torej naš razstavni prostor v MESSEHAUPTALLEE
STROKOVNA POSVETOVALNICA BREZ VSAKE OBVEZNOSTI
KONZUMNA ZADRUGA
Celovec-Klagenfurt, SL Peter StraBe 5
S svojimi podružnicami
$6 pdpoeoZa!
Kdor računa kupuje v
KONZUMU
Obiščite na velesejmski razstavi naš paviljon! Nudimo vam odlična vina po zmernih cenah.
HJFH
Damsko in moško perilo ter vsa oblačila dobite po globoko znižanih cenah samo pri Stoffschu/emme		^ar'^a za por'oke, parfumerijske-in (jfeSsfSji •	toilefske predmete
		Ilir <£J0^/
Celovec, Benediktinerplatz		KLAGENFURT
STADLER
DAS HAUS DER GUTEN MOBEL
EIGENER MESSEPAVILLON
NEUES VOLKSSCHLAFZIMMER ZU SCHLAGERPREIS
HODERNSTE MOBEL. UNO WIR ZEIGEN WIE SIE IM RAUM ZU STELLEN S1ND
BERATUNG UNO ENTVVURFE K0STENL0S DURCH EIGENEN ARCHITEKTEN
100FACHE AUSVVAHL ERVVARTET SIE AUSSERDEM IM VVEITAUS GRdSSTEM MOBELHAUS KARNTENS
MOBELHAUS
STADLER
KLAGENFURT, THEATERGASSE 4
ZUSTELLUNG FR El HAUS - LANGFRISTIGE. ZINSENLOSE ZAHLUNGSERLEICHTERUNGEN
BESUCHEN SIE UNS UNBEDINGT AUF DER KARNTNER MESSE
Tiskarna
Klttarna
Papirnica
(H. (Qittw.
CELOVEC - KLAGENFURT Burggasse 8. Tel 21-08
CU.(fco(tU»cU&C<>.
ZIDARSKA OPEKA IN VOTLA OPEKA PREMOG - KOKS - DRVA
CELOVEC - K L A G E N F U RT '
Karfreitstrassc 14, telefon 28-24 •
Tvrdka Joh. Vdlker
največja tovarna za izdelavo pohištva praznuje letos 90-Ietnico svojega obstoja in šteje kot takšna (t najstarejšemu in serioznemu podjetju v Celovcu. Ta tvrdka je zadnja leta šla po]K)lnoma novo pot na moderni podlagi ter dobavlja iz svoje lastne izde-lovalnice pohištvo za stanovanjske sobe in spalnice. t]i
Karl
P&tscher
konjski mesar
CELOVEC - KLAGENFURT
Pischeldorfer Strasse 12, tel. 55-22
Prevzemamo tudi zavarovane konje. — Če je sila, koljemo podnevi in ponoči. — kupujemo
po najvišji dnevni ceni.
Ob priliki velesejma vas pričakuje tudi trgovina
W A L C H E R
V CELOVCU KLAGENFURT,
lO.-Oktober-Strasse 2 moška, damska in otroška oblačila
Z vašimi očmi... vidite vsak dan Statistika... dokazuje!
V Av,striji najbolj ikupujejo avtomobil STEVR-FIAT ki vam nudi za vsako priliko in v raznih cenah primerno vozilo. — Kar pa je najbolj važno za dopust — prvovrstne Service v vseh večjih krajih v Evropi. — Zmogljivost, vestna lega, vozni komfort in štedljiv — navduši stotisoče! —
Obiščite nas, kajti prav vam bomo brezplačno svetovali!
DEŽELNO ZASTOPSTVO THOMAS S 0 SH H lE Hi KLAGENFURT
MOTORNA KOLESA
MOPED ROLERJI KOLESA
ŠIVALNI STROJI
FRITZ BAAR
KLAGENFURT, 10.-OKTOBER-STRASSE 7 - MESSEHALLE 10
HLADILNE OMARE PRALNE STROJE E LE K I RI f; N E S I El) h.NI KE EI. E KTRIC NE P O IR E BŠCIN E
OPEL Kapitan „1“ ima 29 novosti
Opel Kapitan ,Kuxus” — cestna jahta tudi za ne bas bogate ljudi
Najnovejša ustvaritev avtomobilskih tovarn „OPEL” v Riisselsheimu, Kapitan „Luxus”, je pravkar prispel v Celovec. In gotovo bo vsak lastnik avtomobila, pa naj poseduje zgolj ceneni „01ympia”, rad ustregel svoji radovednosti in si ogledal ta res veliki voz z neštevilnimi modernimi malenkostmi, ki ne le slajšajo življenje vozačem, ampak tudi večajo njihovo varnost!
Prva zapoved: varnost!
Na prvi pogled in zgolj na zunaj se ni na njem nič drugega spremenilo kot značka. Toda komaj se vsedeš k krmilu novega „L”, ti padejo v oči ločeni sprednji sedeži s premakljivim naslanjalom. Lahko ga pomaknete nazaj v kakršno lego, ne da bi bili pri tem navezani na kake konstrukcijsko določene stopnje. Da, ako hočete, lahko brž iz njih naredite pravcato dvojno postelj. Oprijemi in ročaji so nafneščeni na mnogih mestih, povsod, kjer pač prav pridejo, tako tudi nad vrati, v višini stropnega roba; na sprednjih vratih so seveda zajetni zaklopni žepi, na hrbtni strani sprednjega naslanjala je mreža za prtljago, sončni ščitniki so oblazinjeni z mehkim sintetičnim gumijem. Tudi prednji desni sedež je tako zavarovan, da so v njegovi okolici skoraj vse oblike zaokrožene, brez ostrih robov, in drugič je toliko gumija, tako da se tudi v primeru primera . . . skoraj nič ne more zgoditi.
Toda kaj koristi najmodernejša in z blestečo eleganco izoblikovana vetrna šipa, če pa od panorame v poletnem času po nekaj urah včasih radi nadležnih muh nimaš dobesedno pred očmi nič drugega kot črno piko pri črni piki. Pri Kapitanu „L” so tudi za to poskrbeli: Nad vzvodom za uravnavanje žarometov je nameščen gumb za vključitev snažilcev šipe tako, da ga lahko lagodno dosežete z nogo. V nekaj sekundah imate pred seboj zopet jasno šipo, ne da bi vam bilo treba izstopiti. Varnost pri vožnji po-
večujejo še vgrajene signalne luči za vožnjo nazaj ter poseben žaromet za meglo. Ako bi hoteli našteti vse izboljšave in dopolnitve na tem novem supervozilu v primeri z normalnim Kapitanom, bi prišli na lepo številko 29.
11.000 avtomobilov je bilo ^postreženih”
Zvedeli smo, da pride v kratkem na Koroško „zlati Kapitan”, to je točno 2,000.000-ski voz znamke OPEL, potem si človek lahko predstavi, koliko dela ima Opelova popravljalna in oskrbovalna delavnica, to je Servisna postaja v Celovcu, posebno v potovalni sezoni. Čeprav motorja na kratki dvig skoraj ni moč uničiti, pa vendar potrebuje nege. Zato je bilo v minulem letu pregledanih in spravljenih v red 11.000 vozil. Za
Kolesa z gumastimi plašči brez zračnic pa zahtevajo posebno pripravo za montažo. Šele ako delavnica razpolaga s tem pripomočkom, morete biti gotovi, da se tako platiščem kot občutljivim gumastim robovom ne bo nič zgodilo. Sesalni stroji, varilne naprave, najmodernejše priprave za mazanje so pa dandanes v vseh večjih garažah že postale samo po sebi umevne stvari, brez katerih ni moč resno delati. Toda zahteve, ki jih „služba avtomobilu” stavlja na delavnice, so iz dneva v dan večje. Radi tega se je pokazala potreba po ustrezni razširitvi OPEL-ove postaje v Celovcu.
Njegovo veličanstvo — odjemalec
G. Josef Trampitsch, ki bo v kratkem praznoval 40-letni jubilej svojega udejstvovanja v avtomobilski stroki, ter predstojnik delavnice ing. Breitenfelder sta nam pri obhodu po širni delavnici izjavila, da se bodo morali kleparji umakniti iz velike mehanične delavnice. Delajo namreč preveč hrupa. Vedno naraščajoči promet na naših že itak neprimernih cestah, pa še skrbi za
to, da jim dela nikdar ne zmanjka. Zato gradijo na zemljišču poleg novo, veliko dvorano, ki bo merila 66 metrov v dolžino in 20 m v širino. V njej se bodo utaborili
V zadnjem času sc jc produkcija Lcitgebovc tovarne, predvsem kar se tiče impregniranih jamborov, podvojila. V Avstriji se porabi vedno več faser-plošč. Izdelki Leitgebove tovarne, ki so poznani po vsej Avstriji po svoji kakovosti, pripomorejo veliko k ugodnemu razvoju na teni področju in k splošnemu avstrijskemu gospodarstvu.
Na Koroškem velesejmu boste videli v Leitgebo-vem paviljonu med drugimi tudi RICOLOR-SPAN-PLATTE. Ta nova izdelava sestoji iz posebne plošče, ki jc 18 mm močna. Plošče teh vrst lahko uporabimo za obloge, tako za ha stene, kakor tudi za izdelavo pohištva vseh vrst, okvirnih konstrukcij itd. To vrsto plošč.so mizarska podjetja z veseljem sprejela ter jo pozitivno ocenila.
LEITGEB-STRNJENE PLOŠČE. Tudi te je tovarna Leitgeb vnesla V svoj produkcijski program. To so lesne Fascr-ploŠče, ki sc imenujejo „Stern-platte, v različnih barvnih tonih, katerih gornja plast je vtisnjena. Leitgeb stisnjene plošče so posebno prikladne za stenske obloge in za produkcijo modernega pohištva.
LEITGEB-AKLISTIVNE PLOŠVE. Tudi te so posebnost iz Leitgebove tovarne in so jih zadnje čase še zboljšali. Z največjim uspehom uporabljajo te plošče za dušitev zunanjega hrupa in motenj. Zato so bile v veliki meri uporabljene pri gradnji nove dunajske državne opere in so se odlično obnesle.
LEITGEB-GRAOBEN1 ELEMENTI. Ta odlični material se je tudi v Avstriji uveljavil. Izolacijsko gradbeno ploščo uporabljajo v vedno večji meri pri najrazličnejših gradbenih nalogah in tudi gradbeni elementi, ki izvirajo iz Lcitgcbovih tovarn, to so konstrukcijski elementi v obliki plošč in izlacijskega materiala, sc v zadnjem času uporabljajo s poseb-
ne kleparji, ampak tudi strokovnjaki za lakiranje z njihovimi posebnimi pripravami, tako da bodo mogli na licu mesta„vbriz-gavati” originalne Opelove lake po isti metodi, kot jo uporabljajo v Opelovih Tovarnah.
Dvonadstropno skladišče za nadomestne dele bo zgrajeno na središčni točki, tako da bo povezovalo mehaniško, kleparsko in la-kirniško delovno dvorano. Tako bo vsak po najkrajši poti dobil to, kar potrebuje, eden nov blatnik, drugi novo vžigalno svečo, trpajo, da bo nova stavba v pozni jeseni že služila svojemu namenu.
Firma Trampitsch daje danes delo 73 na-stavljencem. Preden je smel nadeti na svojo plavo delovno obleko ali na svoj beli plašč znano Opelovo značko, je moral vsak uslužbenec prestati strog pregled. Dali so ga takorekoč pod povečevalno steklo. V prvi vrsti morajo biti Osebe, ki imajo opravka z avtomobili, zelo vestne Od njih pogosto zavisi varnost mnogih ljudi. In za varnost mnogih tisočev Opelov na Koroškem in številnih tisočev, ki prihajajo kot turisti v našo deželo, bo pomagala skrbeti tudi nova delovna dvorana, ki stane okroglo vsoto dveh milijonov šilingov. Pa že danes Skrbi za njih varnost dobro urejena servisna služba.
nim uspehom pri novih gradnjah v hotelski pbrti. Nadalje moramo omeniti še LEITGEBOVE PLOŠČE ZA VLIVANJE BETONSKE ZMESI in LEITGEBOVE PLOŠČE ZA IZDELAVO PARKETOV. Vse to boste videli v Leitgcbovcm paviljonu.
LEITGEBOVA TOVARNA
je bila ustanovljena leta 1883 kot žaga in se je v naslednjih letih razvijala hitro in stalno.
Leta 1939 je podjetje doseglo že spoštovanja vredno visoko stopnjo in takrat so priključili podjetju tovarno za izdelovanje Faser-plošč. S tem so za narodno gospodarstvo pričeli izkoriščati žagine odpadke.
Leta 1911 so zapustile tovarno prve Faser-plošče, leta 1943 prve gradbene izolirane plošče. Istočasno je tudi občina Sinča <ves doživela velik vzpon, zgradili so delavska stanovanja in v socialnem pogledu je bilo za prebivalstvo mnogo storjenega, saj ti so že od nekdaj bili zelo navezani na tovarno.
V letih po drugi svetovni vojni 'je bila tovarna povečana kljub najtežjim okoliščinam. Dogradili so drugi trak Faser-plošč in moderno napravo za naknadno stiskanje.
Zmogljivost Leitgebove tovarne je danes mogoče oceniti s sledečimi letnimi izdelki:
70.000	ra ', okroglega lesa zrezanega.
50.000	impregniranih telegrafskih drogov.
5 milijonov m- lesenih Faser-plošč.
Iz teh številk je mogoče razvideti zmogljivost tega lesnega kombinata, ki si jc s kvaliteto svojih proizvodov in stvarno prodajno politiko osvojil in zagotovil ne samo domači trg, temveč tudi mnoge inozemske.
INTERCONTINENTALE
GSTERREICHISCHE A. G.
ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET
podružnica:
PODROŽČICA - ROSENBACH
Telefon 248	- Telex 04-530
prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam V S A POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248
, /N
LESNA TOVARNA Oj). Jlcitljeb V SINČI VESI
Tovarna Leitgeb bo letos kazala na Koroškem lesnem sejmu svoje izdelke v dveh velikih razstavah. V Lcitgeb-Messchaus pa boste našli produkcijo tovarne za izdelavo faser-plošč.
V Posebni razstavi avstrijske lesnopredelavne industrije boste videli razstavljen na prostru 200 1112 celoten izdelovalni program tovarne, tudi rezan les ter kyanisirana debla.
OPEL - znak za zanesljivost
OPEL	OLVMPIA	.	.	.	.
OPEL	REKORD	.	.	.	.
OPEL	CARAVAN	.	.	.	.
OPEL	KAPITAN	.	.	.	.
In hitri OPEL BLITZ, 1.75 ton
• •
• •
• •
• •
• •
Sil. 42.950*— šil. 46.950*— šil. 49.800 — šil. 71.000.— šil. 61.000*—
Oglejte si, prosim, našo Service-postajo, naše delavnice in se prepričajte o veliki zalogi nadomestnih delov v skladišču!
Zahtevajte poskušnje vožnje!
Razstava in prodajalnka: K I a g e n f u r t Priesterhausgasse 6 Telefon 25-35
TjtuturijiJLJLd-cJL & La.
Delavnica in Service-postaja: K I a g e n f u r t Villacher straBe 181 Telefon 26-60. 54-30
Pokažemo Vam na naših razstavnih prostorih na velesejmu
PORSCHE-TRAKTORE — WARLHALOWSKI-TRAKTORE, Triebachsen — AEBI-Einachsschlepper mit verschiedenen Geraten — AEBI-Motormaher — MULAK-Geratetrager — LANDMASCHINEN —
HAUSHALTS und WIRTSCHAFTSHERDE, kombi-nierte PROPANGASHERDE — KUHLSCHRANKE — TIEFGEFRIERTRUHEN in a 11 e n GrbSen — WASCHMASCHINEN
STAHLPANZERKASSEN — MAUERSAFES —
OPFERSTOCKE — BUROMOBEL — GELD-KASSETTEN
HANS WERNIG
KLAGENFURT
MESSESTAND FREIGELANDE Block B —	Messestand: HALLE IV.
OBIŠČITE V CELOVCU
i
Ifoikskti&tt
PRVOVRSTNI OBED IN VEČERJA PO NAJNIŽJIH CENAH
OGAL KOLODVORSKE CESTE (BahnhofstraSe)
AVTOBUSNA POSTAJA (Autobahnhof)
HERDE
6FEN
KLAGENFURT, BA HNHOFSTRASSE 6
Besuchen Sie unsere Vorfiihrungen aui der Kdrnlner Hesse, Halle VII
# Wolf-Cub-Kleinwerkstatt # Emco-Unimat-Kleinwerkzeugmaschine • Emco-Maximat-Drehbank
Dampfkochtopf „Rapido“ - Dampfentsafter
Universal-Bratpfanne „Champion‘
LL0YD ALEXANDER 600
V/tse&na ccvzsiava
na KoroškcirL velesejmu v Celovcu, Rosentaler-starsse, poleg veseličnega prostora.
LLOYD 600
g t ... - J
Sedaj Štiri predstave, docela sinkron.
SLAGER: Prostor za prtljago od zunaj in druge prednosti.
Lloyd Alexander	30.500
Lloyd Alexander Combi	31.500
Lloyd Buss G—7 sedežni,	37.000
Takoj dobavljiv, vam pripomoremo, da dobite kredit. PoskuSnje vožnje vsak čas!
DEŽELNO ZASTOPSTVO
A. HtaUtet
KLAGENFURT, Ankershoferstra. 57
Poslovalnica — Delavnica — Skladišče nadomestnih delov.
Oglejte si brez vsake obveznosti
Maga ift peut<> pri .
L MAURER
KLAGENFURT, Alter Platz 35
Cene Vas bodo prijetno iznenadile
Ziegel- und Klinkerwerlc
Dipl.-lng. Unger-Ullman
VELIKOVEC — V O'LKERMARKT
i
Izdeluje zidno, votlo (Hohlblock) in zvoniško (Klinker) opeko. Nova izdelava kameninastih korit za svinje in govedo (Steinzeugtroge).
POHIŠTVO
ZA VAŠO
SPALNICO IN STANOVANJE TER VAŠO KUHINJO
v znano dobri izdelavi, veliki izbiri in po nizkih cenah iz hiše pohištva
Rudolf u. Siegfried
SLAMA
CELOVEC - KLAGENFURT,
St. Veiter Strasse 15, tel. 22-58
Obiščite naše prodajne prostore .svetujemo vam strokovno in popolnoma neobvezno.
Nogavice, žensko spodnje perilo, moške in otroške hlače dobite najceneje pri STOFFSCHVVEMME, Klagenfurt, Benediktiner Platz.
Največja izbira
strojev od šil. ih strojev šil.
Hammer
pisalnih strojev od šil. 1550.-računskih strojev šil. 2300.-
K I N O
STADTTHEATER 9. — 12. 8. „Till Eulenspiegel,
der Lachende Rebell”, barvni film, ni za mladino.
13. —	y>. 8.: „Die siebente
Nacht", CinemaScope-barvni film,
Prodajalnice:
Getreidegasse 5 in BahnhofstraBe

tv...*...C H.J.

PRECHTL
9. — 12. 8.: „Man nennt mich Hondo”, barvni film.
13. — 15. 8.: „Skandal um Dr. Vlinunen” (Liebe im Dorf).
KAMMERLICHTSP1ELE
9. - 12. 8.: „Drei Rivalen”
13. — 15. 8.: „Die Verlorcnen” (ni za mladino).
Gumijasti in dežni plašči
plašči iz balonske svile in plašči za motoriste najceneje v strokovni trgovini
V. TARMANN Klagenfurt, Volkermarkter itrasse 16.
»STANDARD TRIUMPH1
Zastopstvo za Koroško in Vzhodno Tirolsko

m
Zaradi predsloječe predelave Irgovine od 5. avgusta
;w;s*.w.!.:.SVksv.v.w*sv^nv
-
..TEN” 33 konjskih sil (PS) 4-tilinderski motor, stirisedežnik.
kompleten z napravo za zraienje... 36.800.- žil.
..SUPER TEN" ...................... 38.000.- žil
Skladišče nadomestnih delov - Dobavljamo točno Poiskužne vožnfe.
IOSEF SINTSCHNIG
Celovec-Klagenfurt. Siidbahng. 8, tel. 5320 • Lastna delavnica.




Si
W
Uosefaa tazfttodaja
KVALITETNEGA BLAGA
V VOLNI, BOMBAŽU IN SVILI v zelo znižanih c e n a ii
Stoffhaus
Tsdiemutter
'zv ’
..................... ■ ■ •
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tedenik—-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. —Tiskarna P"'žbe sv. Mohorja, Celovec. Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.