občinski _ _ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 17. VI. 1988, LETO XXVII., ŠTEVILKA 10 OBRTNO N Razstava izdelkov in storitev drobnega gospodarstva O občine Domžale: n Uspeh, ki pomeni 31VZIAIOCJ spodbudo... Osnovna ugotovitev, ki jo lahko povzamemo že takoj na začetku je, da gre za nov velik uspeh drobnega gospodarstva, obrti, zasebnikov; uspeh, ki so ga lahko pričakovali samo največji optimisti, uspeh, ki pomeni veliko vzpodbudo vsem, ki so se odločili na razstavi sodelovati. Obrtno združenje kot tako, organizacijski odbor, samoupravni organi združenja predvsem pa nekateri izjemno delavni posamezniki ing. Andrej Počivavšek, Marjan Smolnikar in Joži Štiftar ter drugi so vložili ogromno naporov za to, da je do razstave, prireditev ob njej, kataloga in drugih manifestacij sploh prišlo. Več sto je nalog, ki jih priprava take razstave zahteva, vsaka uresničena (ali pa neuresničena) naloga pa pomeni poseben kamenček v mozaiku, ko se sestavlja ocena uspešnosti opravljenega organizacijskega dela. Zelo zgovoren je podatek o obisku razstave. Ocenjujejo, da si je razstavo ogledalo 30.000 ali morda celo 35.000 ljudi, med njimi tudi predsednik in podpredsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj in Janez Bohorič. Odmev na razstavo, vtisi, ki so jih obiskovalci odnesli ter izjemno lepa vizualizacija razstave in aranžma, (avtor Janez Repanšek) vse to oblikuje izjemno pozitivno oceno o tem, za naše občinske razmere pomembnem dogodku ... Ob tej oceni pa je morda nič manj pomembno spoznanje, česa vsega so sposobne narediti delavne roke naših obrtnikov — zasebnikov, ki bi bili lahko večja opora združenemu delu v iskanju rešitev aktualnih problemov proizvodnje. Ta opora združenemu delu iz drobnega gospodarstva je bila doslej vse premalo uresničevana, možnosti za več sodelovanja, kooperacij, dopolnjevanja pa tu in tam le nakazane, nikakor pa ne v celoti izkoriščene. Izrabiti to, pomeni dati razstavi tudi ekonomsko materiali-zirano kategorijo uspeha ... Kot je poudaril Jože Sterle, predsednik republiškega komiteja za drobno gospodarstvo, ki je razstavo tudi odprl, gre v domžalskem primeru za navidez majhno zadevo, vendar v perspektivi in razvoju pomembno gospodarsko kategorijo, ki je doslej sebi na škodo še nismo znali dovolj izrabiti. Bomo znali poslej? Brojan Letošnji nagrajenci dobitniki plaket občine Domžale za leto 1988 Ob občinskem prazniku 23. maja Naše praznovanje Svečano zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine Domžale je tokrat izzvenelo manj udarno, čeprav preglednica doseženega in rezultatov gospodarjenja pravzaprav ne kažeta na bistveno slabše pogoje življenja in gospodarjenja. V oceni gospodarskega utripa je predsednik občine Peter Primožič v slavnostnem govoru ocenil, da se rezultati o gospodarjenju sicer niso poslabšali, izboljšali pa prav tako ne, saj so denimo popolnoma enaki kot leto poprej. Ob tem domžalsko občino najbolj bremeni zunanji dolg do tujih bank, ki pomeni s posojili za koliško Papirnico zelo težko in na dolga leta obremenjujočo hipoteko, seveda ker gre za konvertibilna sredstva. Dosežena raven osebnih dohodkov je v občini ugodna celo malenkost nad re- publiškim povprečjem je, vendar se težave tudi v Domžalah kažejo predvsem pri zagotavljanju sredstev za družbene dejavnosti, koder posebno težavo povzroča stanje v zdravstvu. Pestrost, kvaliteta in obseg zdravstvenih storitev, število hospitaliziranih in drugo pomeni tolikšen strošek za občinsko zdravstveno skupnost, ki ga nikakor ni moč z dosedanjo občinsko prispevno stopnjo plačati, razen če bi šli v omejevanje pravic zavarovancev. Dokaj optimizma vliva položaj v drobnem gospodarstvu kjer stvari vendar gredo svojo pozitivno razvojno pot, kljub nekaterim nedorečenostim, nepoznavanju vseh novitet obrtnega zakona in drugih regulativ-nih aktov. Po podelitvi plaket, listin in priznanj so navzoči v novi kinodvorani prisostvovali kulturnemu sporedu v katerem je sodeloval Komorni orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta s solistoma pevcem Rokom Lapom in kitaristko Katarino Malin-ger. Ali gre tokrat zares! Mnogo poizkusov smo že prestali, da bi prišli iz krize. Večina izmed njih je končala na pol poti, brez rezultatov — razmere so se poslabševale. Iskali smo odgovornost — vzroke za krizo in jih našli v včasih nepremišljenih — neustreznih ukrepih državnih organov, v neučinkovitem gospodarskem sistemu, pa tudi v nepripravljenosti za uresničevanje sprejetih dogovorov. Vse to pa je vendarle rodilo spoznanje, da ima kriza globlje korenine, da so za izhod iz krize potrebne radikalnejše spremembe v političnem in gospodarskem sistemu. Vse to je bilo prisotno tudi na konferencah Zveze komunistov, ki so se zavzele za nove poti izhoda iz gospodarske in družbene krize. Vsa prizadevanja in porajajoče se spremembe (tudi burna ustavna razprava v SFRJ) pa so v senci ukrepov, ki neposredno pretresajo vsakdan slehernega izmed nas. Želimo si sprememb, korakov iz krize — tudi za ceno trenutnega slabšanja razmer. Toda kako prenesti takšen cenovni udar, ko se posamezni artikli podražijo za 100 %, na drugi strani pa ukrepi terjajo celo zniževanje osebnih dohodkov in ogrožajo socialno varnost mnogih družin! Nekateri pravijo, da gre tokrat zares in da je tb zadnja'priIo*ž!riost, da se pod nadzorstvom naših upnikov naredi odločujoč preobrat v smeri sodobnih ekonomij, tržnega gospodarstva, zasebne iniciative, nagrajevanja po delu, odgovornejšega odnosa do družbene lastnine, doslednega uresničevanja sprejetih dogovorov. Ali je to prava pot? Kakšna bo cena izhoda iz krize? Smo jo pripravljeni in sposobni plačati? so bila le nekatera vprašanja, na katere je skušalo odgovoriti Predsedstvo OK SZDL Domžale, ko je ocenjevalo vpliv ukrepov na razmere v občini. Da nam ne bo lahko, je že danes vsem popolnoma jasno. Treba se bo odreči marsičemu, predvsem pa la-godju, ki je doslej spremljalo naše delo in življenje. Naše gospodarstvo, naravnano pretežno na končno potrošnjo, je pred težko bitko za trg in dohodek; manj uspešne delovne organizacije čaka zmanjševanje števila zaposlenih, iskanje novih programov, morda celo stečaji. Očitno pa tudi je, da bo bistveno manj denarja za družbene dejavnosti, da se že danes moramo vprašati, če bomo lahko zagotovili isti obseg zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, pa kulture in še česa do konca letošnjega leta. Zato iskanje vseh možnih oblik racionalnejše organiziranosti in učinkovitejšega dela z manj stroški, zato razmišljanja o zmanjševanju števila SIS in njihovih strokovnih služb, pa tudi že sprejete odločitve o zmanjševanju drubžene režije. Kljub vsemu naštetemu — pa prav zaradi spoznanja, da razvoj ne sme zastati, v občini razmišljamo o aktivnostih, katerih rezultat naj bi bil glasovanje za samoprispevek. K temu nas vodijo tudi objekti, zgrajeni iz dosedanjih samoprispevkov, ki so bistveno pripomogli k dvigu kvalitete našega življenja in dela, pa tudi spoznanje, da bomo vrsto problemov v občini in krajevnih skupnostih zaradi obstoječe zakonodaje razrešili edinole s sredstvi občanov. Javna razprava, delovni ljudje in občani pa bodo sprejeli dokončno odločitev! Težko je v teh časih biti optimist in govoriti o boljšem in lepšem jutri. Pa vendar je zanesljivo, da brez tega, da bi vsi resneje občutili krizo, ni mogoče dolgoročno pričakovati boljših časov. HM Plakete in priznanja občanom ob občinskem prazniku NA PREDLOG KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE, SO ZBORI SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE DNE 11. IN 12. MAJA 1988 SPREJELI SKLEP O PODELITVI PRIZNANJ OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU. PRIZNANJA STA NA PROSLAVI OB OBČINSKEM PRAZNIKU DNE 21. MAJA 1988 VROČILA PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE PETER PRIMOŽIČ TER PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA KOSTA BIZJAK. Zlato plaketo občine Domžale sta prejela: Vilijem Limoni za večletno družbenopolitično delovanje v krajevni skupnosti Slavko Šlander Domžale in mestu Domžale Feliks Pogačar za dolgoletno in požrtvovalno družbenopolitično delo predvsem v krajevni in občinski organizaciji zveze združenj borcev NOV Srebrno plaketo občine Domžale so prejeli: Franc Kerč za dolgoletno ustvarjalno delo pri razvijanju delegatskega sistema v družbenopolitični skupnosti Bruno Kocbek za strokovno in pionirsko delo pri oblikovanju vsebine in organizacije dela delavnic pod posebnimi pogoji Edvard Peternel za aktivno delo na področju družbenoekonomskih odnosov v družbenopolitični skupnosti in regiji Alojz Itogina za dolgoletno in vsestransko delo v krajevni skupnosti Homec-nožice Jurij Vulkan za aktivno delo v organizaciji ZZB in pri ohranjanju tradicij NOB Bronasto plaketo občine Domžale so prejeli: Hajko Birk za prizadevno delo v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji v DO Induplati ter aktivnostih v KS Moravče Milan Drčar za aktivno delo v samoupravnih organih in organih DPO Tosama in DPS Simon Duretič za aktivno družbenopolitično delo pri razvijanju samoupravnih delegatskih odnosov in pri družbenopolitičnem usposabljanju na nivoju občine ter za delo v Srednji kovinarski in usnjarski šoli. Ivica Gognjavec za ustvarjalno in angažirano delo pri razvoju družbenoekonomskih odnosov v občini in zagotavljanju realnih razmerij med posameznimi dejavnostmi Mari Habjan za dolgoletno in uspešno delo v samoupravnih organih in sindikalnih organizacijah v DO Helios TOZD Oljarna Janez Juhant za vsestansko aktivno delo v Obrtnem združenju Domžale ter za aktivnosti v KS Jarše-Rodica Janez Novak za aktivno delo v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji v DO Avtoser-vis Domžale Jože Podpeskar za vestno in prizadevno delo v DO Tosama predvsem pa na področju inovacij in izobraževanja Marjan Vodnik za večletno aktivno delo na področju samoupravnega, političnega in družbenega življenja v KS Venclja Perka Domžale in mestu Domžale Anton Zibert za aktivno delo v samoupravnih organih in DPO v DO Slovenijales Radomlje in izven nje. Zaradi službene odsotnosti tov. Žiberta mu bo priznanje vročeno ob drugi priložnosti. Listino o priznanju občine Domžale so prejeli: Krajevna organizacija ZB NOV Venclja Perka Domžale za izredno aktivno in uspešno družbenopolitično delo v KS Venclja perka Domžale Vzgojno varstvena organizacija Domžale Ob 40-letnici uspešnega dela na področju varstva in izobraževanja predšolskih otrok Terezija Cerar za dolgoletno aktivno delo v samoupravnih organih in organih DPO v DO To-ko in izven nje Angelca Glavač za večletno aktivno delo v krajevni organizaciji SZDL ter družbenih organizacijah in društvih v KS Dob Stanislav Golob za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v KS Mengeš predvsem na področju socialnega varstva Janez Jeglič in Silvo Karo za vrhunske dosežke na področju alpinizma, predvsem pri izrednem uspehu na Cerro Torre v Argentini Cvetka Mlakar za aktivno delo z mladimi zlasti najmlajšimi ter v samoupravnih organih in organih družbenopolitičnih organizacij v KS Mengeš Janko Naglic za aktivno delo na področju samoupravnega organiziranja področja obrti v občini ter za vsestranski prispevek pri razvoju tehnične kulture. Milena Srebotnjak za prizadevno in požrtvovalno delo v krajevni organizaciji Rdečega križa Dob vse od njene ustanovitve. 5»0 Razstavo naivne umetnosti iz Hlebin je odprl predsednik skupščine kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplov-šek. Razstava je vzbudila med domžalskimi občani veliko zanimanje, saj ugotavljajo, da si jo je med vsemi razstavami doslej ogledalo največ obiskovalcev. Naivno slikarstvo iz Hlebin v Domžale Ob mnogih prireditvah, ki smo si jih občani naše občine ob občinskem prazniku lahko ogledali, je po kakovosti zelo izstopala razstava eksponatov naivnega slikarstva, ki so sicer razstavljeni v galeriji naivne umetnosti v Hlebinah pri Koprivnici. Kot je dejal dr. Miroslav Stiplovšek, predsednik Skupščine Kulturne skupnosti Domžale, gre za pomemben izvirni segment jugoslovanske likovne ustvarjalnosti. Po razstavah ljubiteljskih in akademskih razstavljalcev v Likovnem razsta- višču Domžale se je razstava te ljudske tvornosti prav ponujala, saj je pobratimstvo s Koprivnico prav ponujalo možnost predstavitve hlebinskega kroga naivne umetnosti. Razstavo v Domžalah sta pripravila muzej in Galerija mesto Koprivnica, strokovno pa obdelala OKA Ličko. Gre za izbor več kot 30 del treh ustvarjalnih generacij. Vsi avtorji izkazujejo sub-tilno poznavanje človeka Podravine, vse to pa v specifičnem likovnem jeziku. Tako katalog, razstava in velik obisk so zagotovilo, da smo v Domžalah začutili življenski utrip Podravine in spoznali delo tamkajšnjih ljudi, naših pobratimov. B. Mihael Brinšek — prejemnik zveznega odlikovanja Na predlog osnovne organizacije zveze sindikatov LB — Banke Domžale, je predsedstvo SFRJ odločilo, da se odlikuje Mihaela BRINŠKA z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO za zasluge in uspehe pri opravljanju nalog na področju vs.eh vrst kreditiranja, za prispevek k razvoju kreditiranja stanovanjske in komunalne gradnje, na osnovi katerega so Banki Domžale priznali pionirske zasluge v slovenskem merilu ter za strokovno sodelovanje pri razvoju drobnega gospodarstva in vsestransko družbenopolitično aktivnost v delovni organizaciji in izven nje. Med slikarskimi izdelki iz galerije Hlebine je bilo razstavljeno tudi sedmero kipov - plastik. Obrtna razstava - popoln uspeh Razstavo izdelkov in storitev drobnega gospodarstva v občini Domžale je odprl predsednik republiškega komiteja za drobno gospodarstvo Jože Strle, uvodno besedo pa je imel predsednik obrtnega združenja Domžale Marjan Smolnikar Obiskovalci in gostje ob otvoritvi. Razstava je ponudila obiskovalcu široko paleto izdelkov z našeg' ' območja Letna programsko-volilna skupščina Občinskega odbora ZZB NOV Domžale: Meso iz Kamnika, izdelki iz Štude v zadovoljstvo obeh občin Borcem ni vseeno... Za novo predsednico Občinskega odbora ZZB NOV Domžale so izvolili Mihaelo Dragico Kolenc, za tajnika pa Marka Hribarja Na dobro obiskani letni programsko-volilni konferenci so borci-delegati opozorili na vrsto problemov, ki jih kot aktivne udeležence revolucije tako ali drugače zadevajo. Ni jim vseeno, kako jih bodo v naši družbi razrešili. Tudi sicer se borci z vsem srcem (to je dokazala tudi množična udeležba) vključujejo v frontno in siceršnje družbenopolitično delovanje, četudi ob tem mnogokrat izražajo svojo zagrenjenost nad tem, kar se dogaja. Izrazito so podčrtali, da s svojim ravnanjem niso prispevali k sedanjim deviatnim situacijam v družbenopolitični in gospodarski sferi. Svoje so dokazali v NOB, ko je bila enotnost borcev popolna, danes pa so celo v organih ZK priče razprtijam in neverjetnim nasprotjem. Delo domžalske borčevske organizacije je tudi v minulem ob-i Potekalo ob resnični popolni vpetosti borcev v vsa vital-na vprašanja, ki zadevajo občane domžalske občine. Tradicije "elavskega gibanja in NOB v nasi občini so močne, tako da resnično lahko govorimo o kontinuirani borčevski aktivnosti. cer pa je bilo delo Občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Domžale v minulem obdobju v znaku vključevanja in reševanja zelo konkretnih borčevskih vprašanj, ki jih dinamično obravnavajo v zelo delavnih komisijah, ki so jim razen komisije za socialna in zdravstvena vprašanja namenili dokaj pohvalnih besed. Skrb za zdravstveni položaj Borci domžalske občinske organizacije na letni skupščini. (Foto: studio Majhenič) XX. zbor gorenjskih aktivistov bo letos 19. junija v TRŽlCU Letošnji jubilejni XX. zbor gorenjskih aktivistov, borcev NOV, internirancev in mladine bo 19. junija 1988 ob 11. uri na prireditvenem prostoru na motokros v Podljubelju pri Tržiču. Ob 10.00 uri bo pri spomeniku na Ljubelju krajša komemorativna slovesnost s polaganjem vencev in kulturnim programom v izvedbi KUD Jelendol — Dolina. predsednika RK ZSMS Program: — pozdravni nagovor — slavnostni govor Toneta Anderliča — kulturni program: • združeni tržiški pevski zbori • folklorna skupina Karavanke • plesna skupina Elektra MGT • pihalni orkester Tržič • Daniel Zupan in Jelka Končina ter Bojan Veselinovič Po prireditvi bo tovarniško srečanje, na katerem bo igral ansambel Triglav. Nasvidenje v podljubeljski dolini! Občinska konferenca SZDL Tržič in organizacijski odbor Dragica Kolenc, novi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Domžale. borcev je vse slabša. S sredstvi, ki bodo na voljo, bodo lahko omogočili zdravljenje samo 7 ali 8 borcev, včasih so lahko plačali zdravljenje kar 60 borcem. To omejevanje pravic je za borce zelo boleče, kar so v razpravi tudi poudarili. Posebej velja med pozitivno ocenjenimi uspehi poudariti delo komisije za tradicije NOB, ki je pripravila celo vrsto prireditev obiskov, izletov, kvizov ter drugih oblik zlasti za mlade, med katerimi v Domžalah zelo uspešno borčevske tradicije tudi gorijo. Pri tem ocenjujejo, da so prav med mladimi storili precej za ohranjanje tradicij NOB, vendar ne morejo biti zadovoljni zlasti s sodelovanjem kot (ne) poteka z mladinsko organizacijo. Spomeniško varstvo in borci, ki se z njim ukvarjajo, se srečujejo s celo vrsto težav, zlasti pri sanaciji spomenikov in spominskih obeležij NOB. Kritiko so namenili strokovnim organizacijam, ki so dolžne poskrbeti za sanacijo spomenikov (denimo tistega na Oklem) zaradi takega ravnanja pa se že kaže velika škoda. Tudi za mlajše rodove to ni vzpodbudno, ko se uresničuje tako malomaren odnos spomenikov. Ta neodgovornost, izvajalci različnih vzdrževalnih del, ko se ne držijo rokov, je najbolj očitna in borce zelo moti. Poudariti velja tudi uspehe, ki so jih borci dosegli v organizaciji Poti spominov NOB. Na tem področju dela ki je organizacijsko dokaj zahtevno, saj je pot dolga 118 km, imajo prizadevni člani borčevske organizacije v Domžalah kaj pokazati! Število udeležencev poti se približuje tri tisoč. Samo letos je pot zaključilo že 146 pohodnikov, ob tem še 40 učencev iz Doba. Zanimivo je, da je bilo na poti, in jo tudi dokončalo, kar 75 pohodnikov iz Hrvatske, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Ob tem borci poudarjeno pohvalijo razumevanje delovnih organizacij in skupščine občine Domžale, ki so vedno pokazale veliko pripravljenosti dodelovati v organizaciji Poti spominov. V kratkem: programsko volilna konferenca je pomemben pogled nazaj, pomeni pa tudi lepo priložnost za načrt dela za prihodnje. Za novo predsednico občinske borčevske organizacije je bila izvoljena Mihaela Dragica Kolenc; pogovor z njo bomo objavili v eni prihodnjih številk. Brojan Delovna organizacija Meso Kamnik Domžale je bila ustanovljena leta 1981 na pobudo SOZD ABC Pomurka; pobuda sama pa je bila nujnost v republiški akciji racionalizacije v razdrobljeni klavniško-predelovalni industriji. Od tedaj je DO Meso Kamnik — Domžale zabeležila, lepe poslovne uspehe, ki so bili tudi predočeni na nedavnem srečanju in ogledu novih predelovalnih zmogljivosti v Studi. Ogled, ki je sovpadal z dnevi praznovanja občinskega praznika je bil hkrati tudi priložnost, da za bralce Občinskega poročevalca zvemo o delu tega kolektiva nekaj zanimivih podrobnosti. Ko smo pred leti združili klav-niške in predelovalne zmogljivosti mesne industrije obeh občin v eno samo delovno organizacijo, je bilo predvideno, da bodo v klavnici (v Kamniku) lahko letno zaklali 20.000 prašičev in 4.000 govedi. V Domžalah naj bi po tedanjih predvidevanjih predelali 720 ton mesa. Današnji podatki povedo, da lahko v DO Meso Kamnik — Domžale zako-ljejo 25.000 prašičev in celo do 8000 govedi, predelajo pa že več kot 800 ton mesa, zmogljivosti pa je še za 100 ton ... V domžalski obrat je bilo tedaj združenih in investiranih 1,6 miljarde starih dinarjev v kamniški pa za približno milijardo. Če prenesemo to na današnjo vrednost denarja, ocenjujejo, da je šlo v Domžalah za 90 starih milijard dinarjev investicijskega denarja, v Kamnik pa za 40 do 45 starih miljard dinarjev. Poslovanje te delovne organizacije je ves čas pozitivno, nekaj težav je bilo le lani zaradi izredno velikega vlaganja sredstev v investicijsko vzdrževanje. Ob ogledu nove pridobitve v Studi so se predstavniki podjetja zahvalili vsem, ki so pred leti podpisali samoupravni sporazum. Med njimi so še posebej poudarili Delikateso iz Ljubljane, ki najbolje uresničuje skupni dokument. Sicer pa skoraj v enaki meri poteka zadovoljujoče sodelovanje s Kočno iz Kamnika in Napredkom iz Domžal, ki je porabnik polovice njihovih izdelkov. Sicer pa so pohvalili tudi druge poslovne partnerje kot so Kmetijska zadruga Emona, Pa-nonka, Pomurka in druge. Zahvaljujoč njim ni bilo zastojev niti v proizvodnji, niti v prodaji. S skupnimi vlaganji obeh občin, angažiranjem njunih izvršnih svetov ter DO Meso so uspeli uresničiti gradnjo skupne za-mrzovalnice za meso v skladišču blagovnih rezerv (za 60 ton mesa), to pa je nova potrditev, da se vendarle da s skupnim hotenjem poenotiti še do včeraj težko združljive interese. Kljub nenehnemu povečujoče-mu se delu, pa se kadrovsko v DO MESO ne povečujejo. Leta 1980 je bilo v delovni organizaciji zaposleno 69 ljudi, danes jih je ob bistveno večjem obsegu 67. Zanje želijo poskrbeti tudi v smislu zagotavljanja boljših delovnih pogojev. Tako želijo z rekonstrukcijo kamniške klavnice (6 starih milijard) zagotoviti za delavce v njej boljše delovne pogoje; kajti potrebe so velike, povpraševanje prav tako. Zlasti po trajnih izdelkih ter po drugih specialnih izdelkih, ki so jih sposobni izdelati, pa jih trenutno na trgu sploh ni. Ob koncu je Herman Breznik, podpredsednik Sob Domžale, podčrtal poslovno uspešnost in izpolnitev pričakovanj, ki so bila izrečena pred leti ob ustanovitvi, zadovoljstvo nad doseženimi rezultati združevanja pa je izrazil tudi Stane Skok, direktor Napredka, ki je poudaril, da imamo z delovno organizacijo Meso Kamnik Domžale ustanovo, ki opravlja naloge preskrbe z mesom za obe občini več kot zadovoljivo. Tako je delo kamniških in domžalskih mesarjev ocenil tudi predstavnik SOZD ABC Pomurka. Brojan V Studi pri Domžalah so v okviru občinskega praznika omogočili ogled novih zmogljivosti DO Meso Kamnik - Domžale. Predelovalni mesni obrat v Studi se odlikuje z visoko stopnjo čistoče in urejenosti tako znotraj kot tudi zunaj. Kako do štipendije? Prireditev ob občinskem prazniku se je udeležila tudi delegacija iz Pobratene Koprivnice in si z zanimanjem ogledala rezultate dela naše °brti. Domžalčane je navdušila tudi modna revija, ki so jo pripravili v sklopu prireditev ob razstavi obrti. V času šolanja štipendija predstavlja večjo materialno možnost, da učenec ali študent pride do željenega poklica, istočasno pa zanj pomeni tudi obveznost, da resneje opravlja svoje šolske obveznosti. Pogosto se dogaja, da učenci in njihovi starši ne poznajo postopka za pridobitev štipendije, ali pa se spomnijo to šele takrat, ko so vsi roki zamujeni, zato sedaj dajemo nekaj informacij A. Kadrovske štipendije Kadrovsko štipendijo dajejo delovne organizacije, ki si na ta način želijo zagotoviti kadre po svojem kadrovskem planu. Razpis teh štipendij je bil objavljen v posebni prilogi Dela dne 3/3-1988, nekatere delovne organizacije pa so te štipendije razpisale še naknadno v dnevnem časopisju. V kolikor tega razpisa nimate, lahko dobite informacije pri šolskih svetovalnih delavcih na osnovnih in srednjih šolah ter na skupnosti za zaposlovanje. V kolikor so razpisane željene štipendije, morajo kandidati najkasneje do 15. julija, priporočamo pa prej, delovni organizaciji ki štipendijo razpiše dostaviti naslednje dokumente: — vlogo za socialno varnostne pomoči SPN-1 (dobi se v knjigar-ni) — potrdilo o dohodkih družinskih članov za prejšnje koledarsko leto (1987) — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o vpisu v šolo Ce bo več kandidatov, kot je v OZD razpisanih štipendij imajo prednost kandidati, katerih dohodek na družinskega člana mesečno v letu 1987 ne presega 271.063 din. B. Štipendije iz združenih sredstev (Razpis Delo 26/4-1988) Za štipendije iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati katerih dohodek na družinskega člana mesečno v letu 1987 ne presega 162.638 din in če ne morejo dobiti kadrovske štipendije. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 5/9-1988 pri skupnosti za zaposlovanje Domžale, Ljuba Šer-cerja 4. Zahtevani dokumenti so enaki kot za kadrovske štipendije. C: Ostale štipendije 1. Štipendije iz Titovega sklada Pogoji za pridobitev te štipendije je odličen ali najmanj prav dober učni uspeh in družbenopolitična aktivnost. Kandidat ne more sam vložiti prošnje, ampak mora biti predlagan od osnovne organizacije ZSMS. Za Domžale sta po republiškem ključu razpisani 2 štipendiji za učence oz. študente in 2 štipendiji za študij ob deta ali iz dela. 2. Štipendije 2a nadarjene učence in študeniSe To štipendijo lahko dobijo kandidati z najmanj prav dobrim učnim uspehom, nadpovprečnimi sposobnostmi in doseženimi rezadtati tekmovanj na republiškem nivoju. Kandidat ne mare sam vložiti prošnje, pač pa mora biti predlagan od sveta osnovne ali srednje šole. 3. Štipendije cz skJada Borisa Kraigherja (Razpis Delo 26/4-1988) To. stipeisdijo lahko dobijo le študenti od vključno 3. letnika naprej -z cajnnanj povprečno oceno 8. Te stipendije so' namenjene za patehe raziskovalnih dejavnostni-Kandidati morajo pefieg že prej navedenih dokarooenitov priložiti še priporočilo- {afeaJMete. Zadnji rok prijav je lSrV-lMt V kolikor žsujjra kandidati za štipendije še kakšne informacije, se lahko obrnejo raa skupnost za zaposlovanje, tel. 721-445. i Janez Cerar Predstavljamo vam Prevoje so od nekdaj prehoden kraj, ki hkrati pomenijo tudi začetek Črnega grabna. Kdovekdaj je prvič stekla pot skozi ta kraj, ki si je izoblikoval svojo sedanjo podobo ob cesti s Trojan proti Ljubljani. Pravzaprav se točno ne ve, kje je šla prvotna rimska cesta, gotovo pa je, da kraj ni obšla, pač pa je zrasel ob njej, verjetno na obeh straneh ceste. Ker bodo v teh dneh na Prevojah praznovali 100 let krajevnega gasilskega društva, smo menili, da se spodobi predstaviti kraj, zlasti še ker vanj, v njegovo življenje, med občane Prevoj še nismo pokukali. Razgovoru, ki smo ga opravili v skromnih prostorih tamkajšnje krajevne skupnosti, so se odzvali JANEZ JARC, predsednik krajevne konference SZDL in hkrati društva za varstvo narave Prevoje, MARTIN DOBRAVEC, predsednik melioracijskega odbora, VID RAK, predsednik gasilskega društva Prevoje, BOZO STUPICA, član pripravljalnega odbora za 100 letnico GD, DUŠAN KOSMATIN, podpredsednik sveta KS Prevoje ter hkrati sekretar 00 ZK. V razgovoru pa je sodeloval tudi MILAN PRAŠNIKAR iz melioracijskega odbora. Vprašanja ohranjanje narave Janez Jarc: V kraju deluje društvo za varstvo narave. Kot tranzitni kraj ob zelo uporabljani poti smo zelo izpostavljeni smetenju. Zato smo morali smai pričeti redno odvažati smeti izpod krtinskega hriba. To sedaj opravljamo dvakrat mesečno. Seveda to či- mo pripombe, na sestankih smo konstruktivni. Martin Dobravec: Na našem območju gre za drugo melioracijo v občini, obsega pa območje na desni strani okrog Prevoj levo in desno. Obsega melioracijska območja imenovana Radomlja, površin je približno toliko kot lani ob prvi melioraciji — približno 500 hektarov. Melioracijski odbor, ki ga vodim, deluje dobro, problemov pa se ne manjka, saj prevečkrat prihaja do tega, da se skuša uveljaviti individualni interes. Pri naši melioraciji gre nekako za 220 občanov, ki imajo zemljo na melioracijskem področju. Na območju Radomlja II. smo ščenje poti izpod krtinskega hriba ni edino naše opravilo. Istočasno urejamo okolico partizanskih spomenikov, prevzeli smo urejanje spomenika »mrtva straža«, uredili brežino, zasadili zelenje. V društvu nas deluje 46. V aprilu se ponavadi v očiščevalni akciji pridruži še domača šolska mladina, tako da smo vsi v akciji. Skrbimo za vode Vrševnik, Radomljo, Erjavec, Želodnik, skušamo skrbeti tudi za hišne vodnjake. Le-te so ponekod spremenili v ponikovalnice, s tem pa je onemogočena vizija, da bi bili vodnjaki še kdaj — vodnjaki. 2—3-krat letno vodnjake izčrpamo, voda počasi postaja čista. Doslej smo očistili 12 vodnjakov, treba jih bo očistiti še 20. Važna naloga je tudi v tem, da bi preprečili odmetavanje smeti v našem kraju. Celo obrtniki so to počeli! Hitro smo ukrepali, ugotovili, kdo je smeti odvrgel ter pogovorili s kršiteljem. Povem naj, da smo organizirali tudi pet razstav gob. 15 domačinov, ki je v društvo vključenih, si prizadeva tudi drugje. Imeli smo tudi dve razstavi ročnih del, tako da se vedno kaj dogaja ... Za družbenopolitično delo lahko rečem, da delujemo v KK SZDL zelo aktivno, daje- imeli dokaj težav, saj je gotovo, da ljudje v prvih letih ne bodo imeli toliko od zemlje, pričakovali bi pa že v prvem letu. Žal ne bo tako ... Vid Rak: Naše gaislko društvo praznuje letos 100-letnico delovanja. Gasilsko društvo šteje 150 članov, od tega je kar 90 mladih. Prav pritegovanje mladih v naše vrste je porok za delo vnaprej. Le tako lahko snujemo naše delo, zagotavljamo tekmovalno enoto in skrbimo za perspektivo društva. Ob stoletnici lahko povem, da imamo v kraju urejeno društvo in dobre odnose- med ljudmi. Imamo svoj gasilski dom, kupili pa smo ob jubileju še novo vozilo Tam 2001. Predsednik Gasilskega društva sem že 12. leto in reči moram, da se s svojim kolektivom kar dobro počutim. Skušamo delovati tudi prido-bitniško, saj vsako leto pripravimo dve veselici. Stoletnica društva je velika stvar, ki jo želimo proslaviti, kot se spodobi. Božo Stupica: Priprave na praznovanje stoletnici smo pričeli v začetku oktobra in smo si zato pripravili načrt, kaj vse bomo storili. Izdali bomo brošuro, izdelali plaketo. Posebej za stoletnico smo poskrbeli za poseben znak, stvari pa je še več. Praznovanje se bo pričelo v petek z akademijo 1. julija, nadaljevalo drugega julija, končalo pa v nedeljo, 3. julija s svečano proslavo. Za to priložnost smo pripravili celotno grafično podobo, uporabili pa jo bomo pri vseh zadevah, ki jih v zvezi s praznovanjem pripravljamo. Naše gasilsko društvo je nekako na tretjem mestu in sicer po različnih pokazateljih. V vasi, kot je naša, je gasilsko društvo tisto, ki ljudi pritegne v svoje okrilje, saj v njem najdejo uresniče- vanje svojih idej, skupnih ciljev, skupno delo in skupno zabavo. Upamo, da nam bo praznovanje 100-letnice društva, na katero vabimo vse občane, lepo uspelo. Dušan Kosmatin: Delo KS Prevoje, v kateri živi več kot 1200 občanov, je pestro! Kraji, ki spadajo pod KS Prevoje pa so poleg tega kraja še: Vrba, Šentvid, Imo-vica in Prevala. Industrija je in je ni! Pred 25 leti je bil zgrajen objekt Kmetijskega inštituta Slovenije, ki pa že 17 let ni v uporabi, oz. se v njem sploh nič ne dogaja. Krajani smatramo, da je to stavbo treba končno izkoristiti, saj samo stati ne more. Doslej so imeli v objektu že prašiče, piščance, skladišče je imel TOKO, nato Napredek ... Sedaj ni v stavbi ničesar. Z objektom (4000 m2 pokritih površin) in zemljo (ca. 4 ha) ravnajo skrajno neodgovorno. V KS Prevoje se nahaja 38 obrtnikov različnih dejavnosti. Odzivajo se na različne akcije, kar je pač potrebno. Naši otroci hodijo v šolo na Brdo, v kraju pa imamo edi-nole malo šolo. Velik problem, ki smo ga že večkrat postavili tudi v Domžalah, zadeva varen prehod naših malčkov čez magistralno cesto proti šoli na Brdo. Težave so tudi z mostom v kraju. V KS Prevoje smo s skupnim samoprispevkom zgradili mrliške vežice, zgradili smo kanalizacijo več krajev, pred nedavnim za spodnji del Prevoj v celotni izmeri ca. 950 m, zadali smo si nalogo, .ki jo gojimo kot željo že 15 let — novo trgovino. Kaže, da bomo do trgovine zraven gasilskega doma le prišli. V Napredku smo izpadli iz petletnega plaha, obrnili pa smo se na Merkator, ki nam bo trgovino v kraju zagotovil. Tako bomo imeli v kratkem svojo trgovino, kljub mn'ogim nasprotovanjem. Težave smo imeli z zemljiščem za trgovino. Bivši lastnik je zemljišče podaril, od Gasilski dom na Prevojah bo v teh dneh center krajevnega življ« ! Stavba, prostori in zemljišča Kmetijskega inštituta Slovenije že kraljuje prazni, nerabljeni, zapuščeni na jezo krajanom, ki moraj1 gledati. Zbiralnica mleka na Prevojah je že dolgo časa kamen spotike (M ena) samo kaj, ko ni nikogar, ki bi odprl mošnjiček in pl«j prepotrebno sanacijo. Morda se bo po objavi našel kdo, ki bo zrno preiti tudi to oviro. je skrajšni čas, da se za poskrbi. Kmetje — lastniki pri n so se samoupravno odloči da gredo v komasacijo dv| območij obenem. To pomef. da so dali zemljišča z obmc, ja Radomlja II in Radoj ljalV v isti »žakelj«, v is obdobje komasacije. I »dvojki« bo 6 odstotkov izg' zemlje, na »četvorki« 4 C stotke, skupno torej 5 ods* tkov. _____■ Bojimo pa se, kako bofl zagotovili krmo za preživet plemenske živine. Investi* je KS Prevoje, ki sredstva"> vsa ta obsežna dela zbira razporeja, zato nas tudi ko kretni problemi ljudi zelo t devajo. Ob tem moramo 1 pohvaliti SCT in VGP Hidl tehnik, ki pri teh del opravljata svoje poslanstvo splošno zadovoljstvo, saj & lata tako, da so ljudje zad> voljni. nas pa se je zahtevalo plačilo zanjo!!! Problema šolstva za otroke s Prevoj še nismo rešili. Občani Lukovice, Rafolče in Prevoj želimo nov prizidek na šoli Brdo, saj menimo, da so potrebe tolikšne, da bi ga že zaslužili. To zahtevo bomo močno poudarili ob razpravi za 5. samoprispevek. Zbiralnica mleka na Prevojah in delo pri tem zbiranju je tudi velik problem, saj se mnogokrat dogajajo stvari, kakršne se ne bi smele. Zbiralnica mleka je last Krajevne skupnosti Prevoje, ki sama nima toliko sredstev, da bi šla lahko v rekonstrukcijo. Na to zbiralnico gravitira mnogo kmetov tudi iz drugih vasi Rafolče, Vrhpolje in iz drugih krajev. Ker so sanitarno-higijen-ski pogoji v zbiralnici slabi, Neizprosen bo boj za zdravo okolje: Dim — zastrupljevalec vseh nas ..._ Uvodno poročilo domžalskega društva nekadilcev je podala njegova predsednica Miljana Jančigaj. V tem zaokroženem pregledu dela je poudarila tudi uspehe, ki jih je društvo v sicer kratkem času obstoja doseglo. »Mnoge aktivnosti v osveščanju naše mladine v šolah in na delovnih mestih ter javnih prostorih so rodile tudi vidne uspehe. S predavanji dr. Dopliharja s plakati po vidnih mestih, objavo člankov v Občinskem poročevalcu in siceršnjimi akcijami članov društva v prvih korakih borbe proti kajenju, smo že lahko zadovojni,« je dejala predsednica. »Prispevki literarnega natečaja po šolah so prinesli lepe rezultate, ki jih društvo želi objaviti.« Občni zbor je pozdravil tudi Nikola Krstič, ki je predsednik Zveze sedmero društev nekadilcev s sedežem v Ljubljani. Dejal je, da je bitka za zdravo okolje vsak dan srditejša in učinkovitejša ter jo je treba le vztrajno nadaljevati. Orisal je osnovne naloge društev ki težijo za tem, da se doseže nekadilski stil življenja in dela. Miljana Nekadilci na občnem zboru Jančigaj je ob koncu predlagala program aktivnosti za delo članov in dejala, da bo društvo organiziralo nova predavanja po šolah, v jeseni organiziralo okroglo mizo z video predstavitvijo, razpisalo likovni natečaj po šolah, poglobilo sodelovanje z zdravstvenimi delavci, moralo pa bo zagotoviti nekaj sredstev za delovanje iz članarine, prispevkov Zveze nekadilcev ter dotacij ostalih UDS. Ivo Kranjc ?o opravljeni akciji »Očisti naj vsak pred svojim pragom« Kako urejeno je naše okolje Poti in stezice v lepšo ekološko prihodnost niso samo avtoceste, temveč drobne vsakdanjosti, ki skoraj ne stanejo več kot dobro voljo, malo znanja in iznajdljivosti. Ekološko obnašanje mora postati del bivalne kulture in vsakdanjega življenja slehernega državljana naše dežele. Akcija za čisto in zeleno okolje se naj ne bi zaključila za ograjami domačih dvorišč. Tam namreč kar dobro vemo, kaj je lepo in kaj razveseljuje oko. Vse preveč pa zanemarjamo našo delovno okolje, v katerem preživimo dobršen del svojega življenja. »Očisti naj vsak pred svojim pragom« je bil naslov letošnje akcije za čisto in zeleno okolje, ki jo je pripravila OK SZDL Domžale. Predsedstvo sveta za prostorsko planiranje in varstvo okolja je pripravilo program in ga poslalo med drugim tudi vsem delovnim organizacijam naše občine z željo, da se ga z vso resnostjo lotijo in v svojih organizacijah speljejo do želenega učinka. Očiščevalna akcija je potekala ves april in še v mesec maj. Posebna komisija v sestavi Milan Tomše, Miran Tartara, Niko Lederer (komunalni inšpektor), Vido Repanšek (fotograf) in moja malenkost (novinar) si je ogledala okolje v DO Slovenijales v Preserjah, TOKO Domžale, Tosama na Viru, Mlinostroju in Avtoservisu Domžale. Ocenjevali smo predvsem po naslednjih kriterijih: — koliko zelenih površin je v območju obratov DO — ali so te površine urejene s potmi, klopcami, zasajene z drevjem, okrasnim grmičevjem in cvetjem — ali obstojajo rekreacijski prostori za delavce v času malice — kako skrbijo za zelenje, ga sami oskrbujejo ali imajo za to posebnega delavca in lastno vzgojo cvetja — kako skrbe za zelenje v prostorih — skrb za čistočo na tovarniških dvoriščih in urejenost — kako gledajo na kajenje in zdravje nasploh? Prvi dan Y obratih, ki smo jih obiskali v času polnega delovnega razmaha, smo bili prijetno presene-Ceni, da je na splošno urejenost naprvi pogled zelo vzorna, ra-j^n tu in tam, kjer zaradi objektivnih razlogov tega ni mogoče Pričakovati. DO SLOVENIJALES V PRESERJAH Je napravila pohvale vreden preskus in v svojem razmeroma D°gatem zelenem okolju ob posameznih objektih uredila raznoliko vegetacijo prav pred vzdrževalci prahu in topil lakov. Ugotavljajo, da se že zelo dolgo tudi zlate ribice v malem ba-zenčku dobro počutijo. Tovariš Janežić nam je zatrjeval, da vsled urejenega okolja in posebej urejenih parkovnih površin opažajo boljši delovni učinek, če se delavci prijetno počutijo. Na dvorišču in tudi v žagarskem obratu je mogoče videti popolen red. Prav prizadeti so, ko jim pred vhodom v tovarno hira mogočna lipa ter ji neprestano odpada zeleno listje. Morda bo preživela, se sprašujejo, ko jo vsak dan zalivajo skozi malo odprtino v asfaltu ob cesti in parkirišču. Koreninam manjka vode in zraka in verjetno bodo morali del asfalta zamenjati z betonskimi tlakovci, ki bodo po večji površini pod celo krošnjo omogočili normalno rast. Ker je to leseni obrat in skrb za požarno varnost zelo poudarjena, je režim glede kajenja zelo strog. V času delovne izmene TUDI LETOS 25. in 26. JUNIJA ROKOVNJAŠKI TABOR: Pridite v Lukovico Turistično olepševalno društvo Brdo Lukovica bo tudi letos pripravilo vsakoletno, sedaj že tradicionalno prireditev Rokovnjaški tabor. Zasnova prireditve je podobna kot prejšnja leta. V soboto, 25. junija 1988 bodo pripravili v gozdičku zabavni večer (igral bo ansambel Lipa), poskrbeli pa bodo tudi za šaljivo pripoved. . . Nedelja, 26. junija 1988 bo v znaku otroškega rokovnjaškega MIŠ-MAŠ-a in sicer ob 10. uri dopoldne. Igric bo na pretek, tako da svoje otroke na to prireditev le pripeljite. Nedeljsko popoldne pa bo prineslo spet rokovnjaški napad na Francoze. V tem prikazu, ki ga pripravlja Stane Jemec, bo sodelovalo 200 ljudi. Organizator je še vedno pripravljen vnesti kake pobude, ideje, ki bi popestrile zanimivo prireditev. Sicer pa bo na voljo v izobilju tudi pijače in hrane, od katere v Lukovici najbolj priporočajo rokovnjaški golaž. Velja ga poskusiti. lahko na posebnem mestu pokadijo največ tri cigarete in spijejo kavo. Prekoračitev te norme pomeni disciplinski prekršek. Delavci so se s to zahtevo spopri-jaznili in tako vsaj na delovnem mestu živijo zdravo. Kadilnice so odpravili, ker se je izkazalo, da so bile zatočišče lenuhov in delomržnežev. Delavska kontrola je taka, da prekrškov ni. Tovariš Janežič nas je o vsem zelo dobro informiral, medtem ko smo se sprehajali po celotnem kompleksu tovarne. Splošen vtis je bil zelo dober, saj je skrb za red in čistočo v tej DO vsakdanja navada in se je dosledno vsi tudi drže. Človek je prišel v službo zato, da dela, na dvorišču pa zato pač niso uredili posebnih športnore-kreacijskih površin ker v času malice zadostuje že miren sprehod po urejenem okolju. Za rekreacijo pa so poskrbeli izven tovarne in izven delovnega časa. DO TOSAMA je bila na-slednja točka naših obiskov. Na premajhnem parkirišču smo se ustavili in mimo vratarja prišli do uprave. Prijazno so nas popeljali po dvorišču okoli vseh objektov, ki so bili zgrajeni nedavno. Dejavnost tovarne je proizvodnja sanitetnega materiala, ki zahteva povečano skrb za higieno in čistočo ter seveda tudi požarno varnost. V tej tovarni zunaj ne smejo niti kaditi, le v prostorih, kjer so na mizi pepelniki. Z odprtim ognjem je (razen v izjemnem primeru!?) prepovedano delati, sta mimogrede zatrjevala naša spremljevalca tov. Kerč in tov. Anžin. Pa sem povprašal mimoidočo delavko Tatjano Jesenko, kaj ona pravi na vse to. »Lepše bi lahko bilo, bolj čisto in klopco pogrešam ob travi,« je rekla. Prav res nismo videli nobene klopce, morda jo bomo drugič? Da bi bilo lahko bolj čisto, smo se tudi mi strinjali, vendar če je vetrovno, raznaša veter lahko vato po vsem dvorišču in jo je treba vsak dan po enajsti uri sproti čistiti po vsem okolju. Za to so zadolženi posebni delavci ki urejujejo sicer skromne zelenice. Drevja še ni povsod in ker je DO še v fazi izgradnje, se to sproti rešuje, nam je pojasnil tov. Anžin. Trudijo se, da komunala odpadke odvaža sproti in se čez to ne morejo pritoževati. Povprašal sem tudi dve mlajši delavki o njihovih vtisih z lastnega dvorišča. Breda Cerar in Marjana Repac sta v en glas izjavili, da jih najbolj moti tovarniški vis a vis. To je stara podrta hiša čez cesto, ki zelo kvari videz sicer lepe tovarne. Parkirišče za delavce naj bi bilo tam, tako pa morajo delavci ob koncu dela čakati tudi po četrt ure, da se lahko zvrstijo na magistral-ko. In prometno nevarno je, da je kaj, že več mrtvih je bilo, pa se zato še nihče ni zmenil. Imamo svoj zazidalni načrt, ki to lepo urejuje in le zakaj ga ne uresničijo?« Obe delavki sta živo zainteresirani za lepše okolje in ugotavljata, da bi bilo lahko res lepše. Prav prepričan sem, da bosta v svojem glasilu Tosama svoj predlog tudi podrobneje opisali. Odgovorni za lepo in zdravo okolje v Tosami se vidno trudijo in če jim bodo uspeli načrti v zvezi z dokončno podobo tovarne, bodo tudi predvideni nasadi lepo oskrbovani. DO MLINOSTROJ-a se pride po zelo prašni cesti mimo za silo urejenega parkiršča. Na dvorišču je mnogo vskladi-ščenega blaga na prostem, zaradi postavitve skladiščne hale, v katero naj bi začasno razloženo blago prenesli. Sredi dvorišča imajo zeleno oazo, ki je nekaterim zelo pri srcu in jo tudi lepo vzdržujejo. Celo zlate ribice in lepo drevje ter grmičevje je v njej. Sicer pa ni na dvorišču nikjer prostora za kako zelenje. Dvorišče nameravajo asfaltirati, vendar šele potem, ko bodo dogradili halo; seveda če bo dovolj denarja. Za čiščenje okolja poskrbijo s posameznimi akcijami,, vendar narava dela ne dopušča urejenih zelenic, saj so povsod večji kosi proizvodov. Hrupnost, ki je za ta obrat normalna, se je zmanjšala s tem, da so ukinili zunanjo razglasno postajo. V zvezi s kajenjem na delovnem mestu niso ničesar ukrenili, ra- Papirniški zgledno urejeni vhod v upravno stavbo. Edino urejeno zelenico v Oljarni uničujejo tovorna vozila. Helios Količevo - žrtvovali so zelenice za skladiščenje sodov. Zelenje v delovnem okolju Slovenijales v Preserjah. zen tam, kjer tehnologija tega ne dovoljuje. Rekreacija za delavce je urejena izven obrata in delovnega časa. Malice so za delavce zastonj, česar drugje nismo zasledili. Miro Marn je dejal, da se bojijo da bo zaradi nove skladiščne hale moral biti odstranjen zeleni park. Preko Mlinščice bi morali kaj zgraditi, pa bi se razmere v DO Mlino-stroj znatno izboljšale; tudi kar zadeva zeleno okolje. Utesnjenost je tolikšna, da se celo kamioni gibljejo po dvorišču z veliko težavo. Andrej Gregorin pravi, da je od vsega najpotrebnejše asfaltiranje dvorišča. Direktor DO tov. Borut Breskvar se boji, da za to investicijo še ne bo-tako hitro denarja. Upa, da bo nekega dne le mogoče graditi preko Mlinščice, do tedaj pa bo neizbežno še naprej pomanj kovalo prostora. TOKO DOMŽALE ima ob vstopu v tovarni lepo urejen park s spomenikom. Tov. Tone Zupan, ki ima na skrbi tudi urejeno okolje, nas je popeljal po dvorišču, na katerem je vse lepo počiščeno, vendar nikjer ni bilo niti slučajno travice. Fani Koni-lo pravi, da je zelenja premalo, ker je le ob vhodu. Vera Hrvatic meni, da bi bilo dobro, če bi bili tudi drugod po dvorišču zabojniki s cvetjem, Lado Čeh pa doda: »Klopce naj postavijo, da ne bo treba ob malici po deskah ali kamenju posedati!« Kajenje ni dovoljeno; tako zaradi zdravja, kot zaradi požarne varnosti. Tudi v pisarnah lahko zasledimo cve- tje, da človek dobi zelo ckjber vtis o urejenem okolju. Še lepše pa je v obratu v Studi. Tam imajo lepo urejen park, iz katerega pa vedno znova izgine kako na novo posajeno drevo. Tov. Goran Ivkovič nam je v AVTOSERVISU DOMŽALE, kjer se je naš ogled končal imel v opravičilo povedati, da se v njihovi delovni organizaciji vsi pripravljajo na novo lokacijo v obrtni coni Trzin in zato se v tem okolju razen dela nič ne dogaja. Zelenje je borno, polno je avtomobilov in rezervnih delov. Tov. Jože Hribar meni, da je nesmiselno to okolje urejati, ker jih čaka 3 ha novih površin v trzinski coni, kjer bo zelenja dovolj. Kajenje je prepovedano, razen v kadilnici. Ocenimo lahko, da gre v naših delovnih organizacijah povprečno za visoko zavest do zelenega in čistega okolja vodstev in deavcev v obiskanih DO. Skrb za delavce v času izven dela je osredotočena v to, da se najemajo igrišča, dvorane in druge zmogljivosti v počitniških kapacitetah v kolikor jih DO nimajo same. Zvečine v DO gledajo na zdravje delavcev, prepovedujejo kajenje in pitje kave ali to razvado omejujejo. Ivo Kranj c DRUGI DAN: Je že tako, da pojav inšpektorjev v delovnih organizacijah vzbudi nelagodnost nekaterih služb, ki so zadolžene za nadzor nad varstvom zraka, ravnanjem z odpadki, vzdrževanjem cistern, evidenco nevarnih odpadkov, ravnanjem s strupi. Vendar je bil to pot namen obiska nekoliko drugačen. Zanimalo nas je namreč le, kako .so urejena tovarniška dvorišča in koliko prostora so namenili zelenihi površinam. Ugotovitve so dokaj zanimive. Drugi dan smo obiskali Oljarno, Helios Količevo. Eto Mengeš, Melodijo in Papirnico. Vtis ob vstopu v tovarno je bil v vseh primerih pozitiven, saj je — kot kaže — vsem več ali manj jasno, da mora biti vsaj vhod lepo urejen. Zlasti lepa je zelenica pred upravno stavbo PAPIRNICE, medtem ko notranjost tovarne seveda kaže povsem drugačno sliko. Bolj se pomikamo v notranjost — to velja za vse brez izjem — slabše je poskrbljeno za urejeno okolico. Glavni poudarek je čedalje bolj na čimvečji proizvodnji. To prizadevanje se odraža tako pri pomanjkanju kadra, ki bi skrbel za zunanjo ureditev in vzdrževanje, kot tudi dejstvo, da površine, ki bi lahko bile zelene, raje izkoristijo za pomožna skladišča. Tako v nobeni od naštetih delavnih organizacij ne obstoja posebna služba za urejanje okolice. V glavnem za red — kolikor pač — skrbijo transportni delavci ali pa imajo oddelki svoje »resorje«. Zanimalo nas je, ali morda kdaj mladinci ali sindikat organizira jo čistilno akcijo, pa je bil odgovor negativen. V Papirnici mladinci velik raje čistijo počitniške objekte na morju, v Oljarni pa imajo zanimivo prakso: ker sindikat prispeva finančno k sindikalnem izletu, ima vsak udeleženec obveznost čiščenja določeno, število ur v zameno. Zelenic, posejanih z rožami in grmičevjem, smo videli prav malo. Kot že rečeno so večinoma namenjene odlaganju surovin ali proizvodov, sem in tja pa se le najde kakšen zelen »otroček«. Seveda je urejenost odvisna od narave proizvodnje. Razumljivo je, da čistoča v Papirnici ne more biti zgledna, saj veter raznaša »smeti« ki nastajajo pri proizvodnji papirja, kakor se mu pač zljubi. Zato te neurejenosti ne moremo šteti v veliko zlo, čeprav bi se na tem področju vseeno dalo marsikaj storiti, ker vse nesnage, ki smo jo videli tam, le ni raznesel veter... V HELIOSU KOLIČEVO je zlasti v ne-bovpijajoča okolica kontejnerjev za odpadke. Če videz ne vara, tam okrog ni bilo metle že mesec. Sicer se strinjajo, da je delovna okolica pomembna za dobro počutje delavcev, vendar kaj, ko pa je toliko drugih, še pomembnejših stvari. Ob obiskanih delovnih organizacijah bi lahko pohvalili OLJARNO, kjer zanemarjenosti nismo opazili. Dvorišče je bilo res pospravljeno, primanjkuje pa jim zelenih površin, pri katerih spet poje stara pesem — nikogar ni, ki bi zanje skrbel. V mengeški ETI so v fazi remonta in priprav na sezono; že tako majhno dvorišče v celoti as faltirano ne nudi priložnosti za ureditev zelenih površin. Nereda tudi ni zaslediti v Melodiji, ki pa se tudi ne more ponašati s kakšno posebno lepo urejenostjo, saj je njeno dvorišče izjemno pusto. Zanimalo nas je tudi ali so v DO storili kaj za osveščenost delavcev, da skrbijo za lepo okolico, red in čistočo. V Oljarni nas je že pri vratarju prijetno presenetil Heliosov bilten na temo čiščenja, pa tudi drugod opozarjajo na čistočo preko glasil in oglasnih desk. Povsod je vzdrževanje reda stalna naloga, ki pa se izvršuje pač v skladu z možnostmi in prizadevnostjo za to zadolženih. Splošen vtis ob koncu obiska je bil, da Akcija za čisto in zeleno okolje v delovnih kolektivih, ki se je zaključila 23. maja, ni šla ravno do srca. Metle, kosilnice, grablje in motike kot delovno orodje so redko v rabi. Pomembnosti urejenosti delovnega okolja se v delovnih organizacijah zavedajo, vendar pa so interesi proizvodnje pomembnejši — kar je razumljivo, saj nam prinašajo dohodek, ljudje pa hodimo na delo v glavnem zaradi zaslužka. Ali pri tem hodimo med rožnimi grmi ali kupi smeti je drugotnega pomena. Ob trudu, kako bi to miselnost prešli, se spomnimo teh-le besed: Vse, kar je lepo vzgaja, plemeniti, napravi ljudi boljše; ustvarja spoštovanje in ljubezen; prinaša mir in blaginjo; je dragoceno in govori v jeziku vsega sveta. Marjana Lubinič Kabelska in satelitska radiodifuzija je nov informativni medij, ki omogoča dopolnitev zemeljskega radio-fuznega omrežja (preko pretvornikov in oddajnikov) in ustvarja nova programska izhodišča za programe RTV Ljubljana, Jugoslovanske radio-televizije, tuje programe, lokalne (občinski in krajevni) ter prenos podatkov in sporočil. Na drugi strani pa nam ta medij omogoča povezavo satelit — kabel — potrošnik, bogatejšo programsko ponudbo in tehnično kakovostno sliko. To so vse bistvene značilnosti v bodočnosti nepogrešljivega načina oddajanja in sprejemanja informacij. sprejemanje TV signalov danes zelo različno. Ob tem, da nekateri zaselki in naselja ne morejo kvalitetno spremljati niti prvega programa TV Ljubljana, so razmišljanja o gradnji kabelskega razdelilnega sistema v celotni občini popolnoma upravičena, glede na pomen sodobnih komunikacijskih sredstev tudi ekonomsko. Pri nekaterih naših petičnej-ših občanih lahko že danes opazimo samostojne antenske sisteme za sprejem TV signalov pre- V občini Domžale smo se odločili, da že k začetnim aktivnostim pristopamo organizirano in enotno za celotno območje občine. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Domžale je pridobila idejni projekt za kabelsko razdelilni sistem, iz katerega je razvidno, da bi ta omogočal sprejem poleg občinskega TV programa še 11 domačih in tujih TV programov ter več radijskih UKV programov. Število sprejemnih kanalov bo možno povečevati skladno s sprejemnimi možnostmi in zahtevami uporabnikov. Sestavni del tega omrežja so poleg kabelske mreže še sprejemne postaje, ki so načrtovane v Domžalah (za Pogovor o kabelski televiziji V torek, 21. junija ob 18. uri bo sklicatelj OK SZDL pripravil v sejni sobi Sob Domžale predstavitev idejnega projekta kabelske televizije v občini Domžale. Vabimo vse, ki jih problematika zanima, da na informativni pogovor pridejo. celoten zahodni del občine), Lukovici, Moravčah, Limbarski gori in na Trojanah. Glede na zelo razgibano konfiguracijo območja naše občine je Uradne ure Študentskega servisa ŠTUDENTSKI SERVIS DISLOCIRANA ENOTA DOMŽALE, Ljubljanska 70/11, (v prostorih OK ZSMS Domžale) bo s 1. junijem posloval s spremenjenimi uradnimi urami in sicer: V PONEDELJEK OD 9.-13.00 ure V SREDO OD 9.-12.00 ure in OD 13.00—16.00 ure V PETEK OD 8.-12.00 ure Opozarjamo vse dijake, študente in starše, da se držijo uradnih ur, ker bo samo v tem času zaposlena študentka, izven uradnih ur pa Študentski servis ne bo odprt. Mladinski pozdrav! ŠTUDENTSKI SERVIS Domžale ko satelitov, vendar razvoj prav gotovo ne bo šel v to smer, saj je sistem nepovezan in ne omogoča vključitev lokalnih programov, na drugi strani pa zaradi visoke cene skoraj nedostopen. Da bi zgradili kabelski razdelilni sistem v celotni občini, bi morali zagotoviti sredstva v višini približno 1.500.000 din po priključku. O tej akciji za izgradnjo tega sistema se moramo odločiti vsi delovni ljudje in občani v naši občini. Tako kot smo pred leti govorili, da je telefon luksus, tak status morda dajemo temu danes, vendar bo čas pokazal svoje. Bojimo se, da je ta že čisto blizu. Prehitimo ga! Tako meni tudi Predsedstvo občinske konference SZDL Domžale, ki podpira prizadevanja za čimprejšnjo izgradnjo kvalitetnega sistema za celotno območje občine po enotni ceni za priključek, ne podpira pa parcialnega in nepovezanega sistema, kot jih zasledimo v nekaterih naseljih v drugih občinah. Lado Goričan Ustanovljena občinska turistična zveza: Za hitrejši razvoj turizma Predsedniki turističnih društev Domžale, Mengeš, Radomlje, Moravče, Brdo-Lukovica, »Pobudnik« Sp. Loke-Žirovše, Hortikul-turno društvo Ihan in društvo za varstvo narave Prevoje so 25. maja 1988 v Restavraciji Repovž podpisali sporazum o ustanovitvi občinske zveze turističnih i hortikulturnih društev občine Domžale. Korenine turistične društvene dejavnosti v občini segajo 25 let nazaj, tako da se nekatera društva lahko ponašajo s kar bogato tradicijo. Nastajala so spontano, po zaslugi turističnih navdušencev, širila svoje članstvo in bogatila svojo dejavnost. Pobuda za ustanovitev turistične zveze je prišla iz njegovih vrst, gotovo zato, ker društva potrebujejo organizacijo, ki bo skrbela za povezovanje članstva, organizirano aktivnost za pospeševanje turizma v občini, usklajevanje prireditev, ustanavljanje novih društev in turističnega podmladka, skrbela za turistično vzgojo ljudi, odnos do okolja in narave, vzpodbujala razvoj domače obrti in kmečkega turizma, kvalitetno in pestro gostinsko ponudbo, varovanje naravne in kulturne dediščine, lepši videz naših krajev itd. Vse te in še mnoge druge naloge si je zadala novoustanovljena turistična zveza na ustanovni skupščini in pogovoru o turizmu, ki ga je pripravila OK SZDL. Turistična zveza se vključuje v SZDL kot njen sestavni del, v njej pa naj bi uveljavljala tudi interese in usmeritve članstva ter organizirano sodelovala pri oblikovanju politike zlasti na vseh področjih, pomembnih za razvoj turizma v občini. V planskih dokumentih ugotavljamo, da imamo za razvoj turizma ugodne pogoje: naravne, zgodovinske in kulturne značilnosti, vse boljše pogoje za rekreativni in izletniške turizme, možnosti za razmah sejemskega in trgovskega tu- rizma (ob razviti obrti), pogoje za kmečki turizem itd. Tudi nekaj konkretnih zamisli in načrtov je že za ureditev gradu Krumperk, širitev športnega centra in zagotavljanje ustreznih pogojev za vzpodbujanje zasebne iniciative za organiziranje turističnih dejavnosti in opravljanje dejavnosti pomembnih za razvoj turizma v občini. Prvemu predsedniku turistične zveze Francu Habja-nu iz Domžal in izvršnemu odboru, ki ga sestavljajo še Ciril Komotar, Drago Burja, Janez Cerar, Janez Jarc, Milan Jenčič, Igor Kuzmič, Slavka Pogačnik in Ani Res-nik želimo veliko uspehov pri razvijanju turistične dejavnosti, v skrbi za lepši videz naših krajev, da bi bila občina Domžale zanimiva, prijetna in gostoljubna — torej odprta za vse. M. J. Z ustanovitve domžalske turistične zveze. Na dvanajstem srečanju mladih tehnikov Slovenije se je v šoli Šlandrove brigade zbralo več kot mladih. Občinsko in regijsko tekmovanje »Mladi v SLO in DS« Na letošnjem občinskem tekmovanju je sodelovalo devetnajst ekip osnovnošolcev in štiri ekipe srednje kovinarsko-usnjarske šole, kar pomeni, da se je v poznavanju in veščinah SLO in družbene samozaščite pomerilo 115 tekmovalcev. Tekmovanje je vsebovalo najprej teoretični del (testi), in sicer o organiziranosti in delovanju narodne zaščite, poznavanju orientacije in topografije, prometne vzgoje, preživetja v najtežjih razmerah, ter o dogodkih in pomnikih NOB. Posebna vprašanja so bila namenjena osnovnošolcem še o zdravilnih rastlinah. Med ekipami osnovnih šol so v tem prvem delu največ znanja pokazali učenci ekipe Šlandrove brigade L, le točko manj — 245, pa je dosegla druga ekipa OŠ Josip Broz-Tito. Tekmovanje se je nadaljevalo s preizkusom znanja iz prve pomoči, kjer sta bili najboljši prvi ekipi OS Josip Broz-Tito in OŠ Martin Koželj in s streljanjem^ kjer sta bili najboljši ekipi OS Edvard Kardelj. Razpis letošnjega tekmovanja je vseboval nekaj novosti in tako je bilo tokrat »delo na terenu« pogojeno s poznavanjem orientacije 'Saj so morale ekipe na šest kilometerskem pohodu »najti« sedem kontrolnih točk. Pravzaprav je bila to tudi najbolj zahtevna naloga tekmovanja, ki pa jo je najbolje opravila prva ekipa OŠ Martin Koželj. Po pohudu so se ekipe pomerile še v »gašenju« z vedrovko, kjer je najboljši rezultat spet t beležila ekipa iz Doba. Srednješolske ekipe so inw na tekmovanju skoraj enake oj loge, najboljša pa je bila tretji ekipa SKUS, ki je zbrala 6Jo točk pred vrstniki iz druge in efa trte ekipe. Vrstni red oz. dosežena uvrst a tev ekip osnovnih šol je na leto Ji njem občinskem tekmovanj il MLADI V SLO IN DS, ki je po* I kalo 14. maja v OŠ Šlandro* 6 brigade in njeni okolici našle1 a nja: 1. mesto: Martin Koželj I, 807 točk, 2. mesto: Edvard Ka'r delj I. — 757 točk, 3. mesto: JoA Broz Tito — 702 točki. a Na regijskem tekmovanju, pfe tekalo je 28. maja v Ivančni goljo ci, so iz naše občine sodelova'jd tri ekipe in sicer iz OŠ Edvajjh Kardelj 4. mesto, Josip Broz Ipi to 7. mesto in SKUŠ 8. mesto. |1 Organizacijski odbor se Z*i hvaljuje vsem izvajalcem za SJ i delovanje in pomoč pri izvedlo tekmovanja. M. R. 9; Uspehi hortikulturnega društva IHAN Društvo vstopa v drago desetletje delovanja Letos mineva 10. leto od ustanovitve ihanske-ga hortikulturnega društva. Na pobudo tov. Antona Čiča se je zbral iniciativni odbor, ki je dosegel, da se je društvo ustanovilo, registriralo, sprejelo svoj statut in pričelo z delom. Glavna gonila sila društva je bil tov. Čič, ki je dal tudi pobudo za ustanovitev društva. Svojo domačo vas so pričeli pod njegovim strokovnim vodstvom horti-kulturno urejati. Zapuščene in neurejene zemeljske površine v središču naselja so pričeli urejati, čistiti, zasadili so okrasna drevesa in posejali travo. Kjer so prej ležale odpadne cevi in drugi material, je nastal park. Ob odkritju spomenika jezikoslovca dr. Antona Breznika so posadili lipi in uredili zemljišče. Posejali so travo, namestili pred spomenikom cvetlično gredico in v ozadju posadili živo mejo. Marljivi horti-kulturni delavci so v Mali Loki poskrbeli, da je središče njihove vasi na križišču pred samostanom lepo urejeno ... Najbolj prizadevna je skupina narodnih noš pod vodstvom tov. Simona Hribarja. V njej so v glavnem včlanjeni Ihanci. Skupina ima 60 članov. Po svojem programu, ki je postal že tradicionalen, se člani udeležujejo svečanih sprevodov na Ohceti v Ljubljani, v Škofji Loki, Bohinju, Beljaku in v Kamniku. Lani so sodelovali na cvetlični paradi v Mariboru ob praznovanju 30-letnice ZHD Slovenija in 10. obletnici društva z velikim uspehom. Dobre človeške in prijateljske odnose med člani skupine povezujejo tudi s tem, da v narodnih nošah spremljajo svoje člane pred matičarja. Člani predvsem pa članice skupine narodnih noš skrbijo, da je njihova - obleka originalna, predvsem pa, da je v cekarju polno domačih rož, nageljnov, rožmarina in roženkravta. «V skupini akciji vseh 88 šolarjev, njihovih staršev — članov .DPM in članov HD Ihan so posadili okoli šole 88 dreves — omorik v spomin na tov. Tita. V tem šolskem letu je bilo na šoli 88 učencev, zato je vsak učenec posadil svojo »smrečico« s pomočjo staršev in ostalih. Akcija je odlično uspela. Učenci so se vpisali v spominsko knjigo pod zaporedno številko, ki označuje njihove omorike. Pa s tem delo hortikulturnega društva Ihan še ni sklenjeno. Vsako leto uresničujejo skupno čistilno akcijo vseh krajanov, sodelujejo pri gradnji pokopališča, ki je sicer v izgradnji, pripravljajo predavanja, izlete, izvedli so fotografiranje najlepših balkonov, cvetličnih in drugih hortikulturnih dosežkov v Ihanu in drugo. Polno je bilo teh aktivnosti, da jih vseh niti zapisati ni moč. Temelj tega pa so mladi, ki se usposabljajo v hor-tikulturnem krožku na ihanski osnovni šoli. Svoje turistično delovanje pa so strnili pred kratkim z imenitno predstavitvijo ihanskih narodnih noš na slavnostni povorki ob občinskem prazniku. Njihov delež v povorki je bil zares enkraten. Ihanskim hortikul- Priznanje, ki so ga ihanskem1 Hortikulturnemu društvu pode-* lili v Mariboru 1 turnim delavcem veljajo za do' sežene rezultate resnično vs 1600 ~ j t t i i • ' ' * ' '; 1M Sprejem otrok v enote IVVO občine Domžale za šolsko leto 1988/89 Komisije za sprejem otrok v W0 so 19. in 20. 5. 1988 obravnavale 572 prošenj za sprejem v vrtce občine Domžale. Rešile so 364 prošenj, 208 prošenj pa je ostalo nerešenih. Komisije so upoštevale tudi 84 premestitev iz enote v enoto. Novosprejeti in premeščeni °troei bodo začeli obiskovati vrtce s 1. 9.1988. V letošnjem letu je število prošenj za sprejem v *V0 zelo porastlo. Porast se opaža za vse krajevne skupnosti, najbolj pa za Mengeš, Vir, Radomlje in bomžale. Zelo se je povečalo število prošenj za sprejem otrok iz Črnega grabna. Ker na tem območju ni vrtca, starši vozijo otroke v vrtce na Vir, Količevo, Domžale in celo Trzin. bi zasilno rešili problem vecane potrebe po dnevnem Prstvu predšolskih otrok v obči-■1 smo se s Skupnostjo otroške-.sla Varstva Domžale in pristojni-4?,'. krajevnimi skupnostmi odlo-n|'{ za odprtje dodatnih treh od- 0 je kov za dnevno varstvo. Ti od-Pr'ki bodo v Mengšu — Zorani-leT (1 predšolski oddelek), Koli-. kVern (1 predšolski oddelek) in ^iv.inu (l dojenčkov oddelek), poslej je v teh oddelkih potekajo Priprava na šolo za otroke iz-P.en dnevnega varstva in sicer v Dopoldanskem času. Zaradi a' Priju oddelkov dnevnega var-ajjva bo z naslednjim šolskim le- |n Potekala priprava na šolo v enotah v popoldanskem ča- s! Ob sprejemu otrok v WO so demisije upoštevale naslednje fednostne kriterije: ~~ prošnje oddane do 1.5. 88, ~ starost otroka najmanj 11 ■lesecev s 1. 12. 1988, "~ redna zaposlitev obeh star-tev, l ~~ stalno bivališče v občini pmžale, —_ socialno-ekonomsko stanje Iružine: nizek dohodek na dramskega člana, otroci iz nepo-jolnih družin, otroci staršev štu-tentov, otroci iz začasno nepo-?olnih družin — oče na odsluže-Vojaškega roka, starši na za-yasnem delu v tujini, 3 ali več 1 rr°k v družini, vzgojna zanemarjenost, 1 ~- težje zdravstveno stanje Fužine, pi ~ kadrovski problemi star- ~~ razvojno zaostali otroci, - u'ožen vpis v osnovno šolo, , — vrstni red vloženih pro-, §e«j. 1 s lij Budau. , h Ml* Mengšu ponovno: Spet gremo v kino Po skoraj dveletnem premoru je v Mengšu začel znova obratovati kino, kar je bilo pred nedavnim slovesno obeleženo z dvema priložnostnima govoroma in predvsem z odličnim filmom Zadnji kitajski cesar. Odslej naprej vabijo Kinematografi Ljubljana tudi v mengeški kino, dvakrat tedensko, s sporedom, ki žal ne more biti na najvišji favni. Najprej je predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek povedal nekaj besed o obnovi mengeškega Kulturnega doma in opozoril vse mlade obiskovalce, naj bi na to veliko kutlurno dobrino bolj Pazili kot prej. Nato je spregovorila nekaj besed še Melita Novljan, direktorica Kinematografov Ljubljana in zaželela vsem Mengšanom in okoličanom prijetne trenutke ob filmski umetnosti. * Iskreno je tudi potarnala, da bomo pač tudi v mengeški dvorani gledali le tisto, kar drugod, to Pa ni najbolj obetajoče, kajti letno jugoslovanski distributerji odkupijo komaj nekaj čez sto filmov, z vsemi kungfuji in porno filmi vred. To pomeni, da imamo le tu in tam za kakšen kvalitetnejši film, v svoji prigospodarjeni revščini pa kaj boljšega ne moremo pričakovati niti v prihodnje, kvečjemu še slabše. V uvodnih besedah je elegantno preskočila mimo vseh pripomb, ki so bile zapisane v Občinskem poročevalcu v zvezi s Pulo po Puli, ki je bila lani predvajana sredi popoldne-vov v največji vročini, imela pa je enkratno priložnost, da bi nam odgovorila tudi glede tega. Sicer pa je čutiti, da njeno direktorstvo vendarle prinaša novo skrb za filmskega gledalca, tako po pripravi kot izbiri filmov. Tudi že dobro uro vnaprej razprodan Zadnji kitajski cesar, dobitnik osmih oskarjev, priča o tem, da sploh ni res, da ljudje nočemo hoditi v kino, treba je film le primerno predstaviti oz. reklamirati in seveda izbrati kakšno vredno filmsko predstavo. Žal smo lahko tudi na projekciji Cesarja ugotovili, da aparature v Mengšu niso bogvekaj, platno je bilo spodaj zvito, ton premočan oz. večkrat hreščeč, povrhu pa smo gledali še srbohrvaško kopijo — na srečo sicer v latinici in ne cirilici — tako da smo lahko kljub vsej dobri volji in odličnemu (nekoliko predolgemu) filmu startali z nekaterimi pomisleki ali željami, da bi se še kaj izboljšalo. Po vsem svetu, tudi na Vzhodu, vrtijo takšne filme v stereo tehniki in v jeziku naroda, • ki ga gleda — to je tudi osnovna ustavna pravica — v Mengšu pa smo se morali zaenkrat zadovoljiti le z zasilno rešitvijo. Upajmo, da bodo Kinematografi Ljubljana imeli posluh tudi vnaprej in čimprej uredili dvorano tako, da bomo lahko resnično uživali na dobrih filmskih predstavah. Kljub vsemu pa je vrnitev kina v mengeško dvorano lep dogodek, posebno ob tako odličnem filmu, kot je bil Zadnji kitajski cesar, ki tudi nazorno pokaže ples smeti (kot je rekel neki nesposobni oblasti Matej Bor) v vsej svoji navidezni globini in nesmislu. I.Sivec Občinska problemska konferenca Kaj pa zdravje? Razmišljanje: i Tuj; letos je Zveza prijateljev 5"adine Domžale s predsednico ^efko Mlakar na čelu organizi-I fa problemsko konferenco, to-(f rat na zelo zanimivo temo z i "aslovom Kaj za zdravje. Na i j°.n'erenci so sodelovali po trije r j?e|egati s posameznih šol dom-f galske občine. Skupaj s svojimi Jttentorji so sestavili sklepe, ka-so potem posredovali na j Sk«pni konferenci. Razpravo in tudi samo konfe-..er,co so pionirji tudi sami vodili' "> Jned seboj so si izmenjali ra-hcne dobre izkušnje, prav tako P* niso bili prizanesljivi do sla-0,n strani. i t i^?et" konkretnimi sklepi so akšni, ki bodo v korist vsem f1 ^?ncem >n pedagogom domžal-rfV.h šol. Naj jih nekaj navedem! ' .Vc>lnice bodo redno prezračeva-1 Pred poukom, tako da pride o' ^sak naslednji razred v že preučeno učilnico. Za čistočo $ yCl'n'c bodo skrbeli vsi učenci. šolskih prostorih bodo hodili i v u°Pat'h' smet' Pa bodo metali v 1 ^a "katerih šolah svetal '°ba v učilnicah m primerna, (l1 ato jo je treba čimprej urediti, f i ,Učenci so tudi sklenili, da se I °<>do več gibali na svežem zraku in nasploh skrbeli za svoje zdravje. Predlagali so tudi, da bi bilo v prihodnjem šolskem letu dobro vpeljati med odmori tudi rekreacijo, oz. poseben rekreativni odmor. Poudarili so tudi, da je treba za zdravo življenje uživati čimbolj raznovrstno hrano. Učenci preveč časa posedajo pred televizorji, morali pa bi izbirati le kakovosten TV spored, sicer pa se gibati na zraku in soncu. V šoli se morajo nujno pred malico umivati roke, prav tako pa doma, kajti hrano je treba uživati le s čistimi rokami. Poleg tega so sklenili tudi to, da bodo v prihodnjem letu bolj skrbeli za osebno higieno, urejenost domačega okolja in tudi širše okolice. Imeli so tudi nekaj pripomb na preobremenjenost z domačimi nalogami, kajti tudi lahko slabo vpliva na zdravje in dobro počutje. Mladi so bili torej polni idej in upajmo, da se bodo sklepi tudi uresničili. Žal se zavemo, kakšno bogastvo je zdravje, šele tedaj, ko smo ga izgubili. Storimo čimveč, da nam bodo tudi počitnice minevale zdravo in da se nam ne bo treba nikdar spraševati: Kaj pa zdravje? Vesna Sivec Kajenje - naš vsakodnevni strup! Nikoli ni preveč besed kadar se govori o kajenju. Predvsem je hudo v zaprtih prostorih, ki niso zadostno prezračeni, kadilcem in še posebno nekadilcem kajenje zelo škoduje. To je znanost že mnogokrat dokazala to vsi vedo, pa se še vendar kar naprej kadi. Množično! Vsakdo je v življenju poizkušal kaditi v svoji mladosti, ko je v družbi drugih mladoletnikov zvijal srebotove liste v časopisni papir in prižigal ob močnem kašljanju in neredko tudi bruhanju nekje za mejo, da bi se lahko nato postavljal pred drugimi kot že dorasel. Kajenje je bila domena odraslih in postati odrasel je pomenilo kaditi. Kajenje je torej izključno odraz nedoraslosti in prične se vedno v krogih nedoraslih. Ozrite se okoli sebe in zlahka boste ugotovili, da kade samo nedorasli in le nedorasli ljudje. Naj bodo to mladi, premladi, ženske ali moški, vsi imajo nekaj skupnega. Neumorni iskalci afirmacije med odraslimi so! Veliko in znatno manj je kadilcev med starejšimi ljudmi, ki se še vedno trudijo, da dokažejo svojo doraslost med doraslimi. Ti često kade zaradi podzavestne nedoraslosti, in se je niti ne zavedajo. Ali ste že opazili, da ste pri reševanju nekega problema na lepem obtičali in niste znali naprej? V istem hipu ste že segli po cigareti in jo prižgali misleč, da vam bo pomagalo. Za poznavalca psihe je to jasen znak, da ste obstali pred nalogo, ki ji niste dozoreli — nedorasli steji! Pobr-skajate po spominu in pritrdili mi boste. Opazujte se med delom ali doma, da kadite vedno takrat, kadar ne znate ali ne obvladate naloge ter ste popolnoma nebogljeni — nedorasli. S tem svojim neobvladanim kajenjem kjerkoli se nahajate, ste okolju nadležni, nesramno vsiljivi, saj z dimom in svojim izdihom usmrajate sebe, svojo in tujo obleko, zavese, prostor, v katerem se nahajate. Smradite hrano na krožniku sodelavcu, ki je pri dnevnem obroku, povzročate, da ima motne oči, saj vas Uspešen koncert lahko vidi le v modrini opojnosti dima. Lahko si predstavljate, da je nekadilec za učinke dima mnogo bolj občutljiv, da mnogo hitreje podleže zlim učinkom tega narkotika. Včasih je bil duh po bencinu sodoben, duh po tobačnem dimu v laseh pa prav gotovo ni. Dobro je, da bodoče mamice skoraj povečini v nosečnosti prenehajo kaditi in s tem dokažejo, da se zrelo zavedajo nevarnosti za svojega otroka. Le redke so, ki bi potem spet segle po cigareti. Emancipacija je bila na žalost mnogokdaj pri ženskem spolu pojmovanja in dokazovana kot pravica do kajenje v javnosti. To je istočasno dokazovanje nežnega spola, ki sicer ni v stanju živeti enakopravno, nenehnega dokazovanja enakost s svojimi moškimi patnerji doma ali v službi. To dokazovanje pa je na žalost dokazalo, prav — nedoraslost. V naprednem svetu so že zdavnaj ocenili kajenje kot škodljiv pojav in so ga kot takšnega usmerili v kontrolirano razvado. S predpisi so prepovedali kajenje v prostorih, kjer se zbirajo in delajo ljudje. Pri nas se to dogaja le zaradi požarne varnosti, ne pa tudi iz zdravstvene varnosti, osveščenosti. V svetu so strogo določena mesta, kjer je kajenje dovoljeno in kje ne, kje se smejo zadrževa-' ti nekadilci, ti nebodijihtreba v očeh kadilcev. Cigareta meri povprečno 8,5 cm in zavitek vsebuje torej 170 cm dolgo cigareto. Ta gori pri računanih 5 minutah na cigareto skupno 100 minit. To je za zavitek na dan in često na službenem mestu 1 ura in 40 minut. Če izračunamo to na teden, je več, na mesec pa je ta cigareta dolga že 51 m, gori pa neprekinjeno kar 50 ur. Glede na to, da ima mesec 168 delovnih ur, je to 29,7 odstotkov izgubljenega delovnega časa in če dodamo še 30 minut za malico, ostane le 64,3 odstotka časa za delo. Ali je 35,7 odstoten izpad storilnosti zanemarljiva številka? V enem letu je cigareta dolga že 612 m, ki gori skupaj 25 dni neprekinjeno. To pa je že letni dopust, ki ga ni v evidenci. Če si zamislite, »Vedno lepe« v Mengšu Ob koncu maja sta Mešani pevski zbor DKD Svoboda — Mengeš in Mali zabavni orkester, oba pod vodstvom Tomaža Habeta, posredovala izredno prijeten večer vedno lepih melodij oz. pesmi iz svetovne in tudi domače glasbene literature. Prevode večine besedil in priredbe za orkester je napisal dirigent sam, kot solisti pa so nastopili altist-ka Nuša Pirnat, flavtist Janez Petrač in trobentar Tone Sav-nik. Program je z anekdotami iz glasbenega in tudi siceršnjega življenja polpreteklega časa povezovala Nena Radmelič. Vsekakor je šlo za izredno prijeten glasbeni večer, ki bi se lahko kosal tudi z novoletnem koncertom — del programa je bil tako in tako iz prejšnjih domžal-sko-kamniških novoletnih koncertov — vendar pa se zdi, da je bil čas nekoliko nenaklonjen za takšno prireditev, saj imajo poslušalci v nezimskem času veliko več drugega dela in so tudi manj sprejemljivi za dovolj zahteven program. Mali zabavni orkester je svojo vlogo odlično odigral, zbor pa je bil na nekaterih mestih nekoliko neizrazit in medel, kajti skladbe so kljub navidezni lažji obliki izredno zahtevne in se jih ne more lotiti prav vsakdo. Nekateri izmed poslušalcev so tudi pogrešali več solistov, kar pri takšnih kompozicijah pač vedno vžge, kar pa je vsaj v nekaterih skladbah rešila solistka Nuša in pa solisti-in-strumentalisti. V celoti vzeto je šlo vendarle za pravo glasbeno doživetje, ki mu je morda manjkalo nekaj več žara in še kakšne skupne vaje, sicer pa je bilo splošno mnenje poslušalcev in tudi poznavalcev, da gre za velik glasbeni projekt. Velika velika škoda bi bila, da bi ga pripravili samo za mengeški večer, saj prav gotovo zasluži še kakšno ponovitev. I. Sivec Društvo prijateljev mladine Dob Organizirati mlade Na svoji redni letni seji so se zbrali tudi člani Društva prijateljev mladine Dob, ki so pregledali enoletno delo ter sprejeli. nekatere usmeritve in konkretne aktivnosti za nadaljnje enoletno obdobje. Kar nekaj akcij so poleg 9 sej predsedstva izpeljali in z njimi skušali pridobiti sredstva za redno dejavnost, na drugi strani pa pomagati zlasti osnovnošolcem. S svojim delom niso zadovoljni, saj menijo, da bi se dalo storiti še več. Največ skrbi so na tokratni seji namenili problematiki organiziranja mladih v okviru osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v krajevni skupnosti Dob. Ugotavljali so, da so mladi aktivni v različnih društvih (Gasilsko društvo, TVD Partizan in njegove sekcije, Kulturno društvo Jožef Virk), da pa v lastni organizaciji, v kateri že nekaj časa vlada mrtvilo, ne najdejo svojega mesta. Veliko pobud in predlogov je bilo danih, kako bi jih pritegnili, da bi tudi skozi lastno organizacijo vplivali in sodelovali v življenju in delu krajevne skupnosti in odločili so se, da skušajo pripraviti pogovor z mladimi in na tej osnovi potem tudi ob mentorski pomoči postaviti osnovno organizacijo ZSMS. Računajo tudi na pomoč občinske organizacije ZSMS. V. da mora delavec pri tem kajenju vsaj delno misliti na ta proces, mnogi pa ne morejo ob njem niti delati, so si tako podaljšali svoj dopust na dvojno, če ne trojno mero. Ali si predstavljate, da normalni kadilec (zavitek na dan) v 10 letih pokadi 3650 zavitkov ali pokadi preko 6200 m dolgo cigareto, da o porabi časa ne govorim! Če kadilca prej ne pobere kajenje, jih v 40 letih pokadi 24.820 m iz 14.600 zavitkov. To preračunamo v avtomobile, je to toliko in toliko limozin, ki jih kadilec dobesedno razblini v oblačke modrega dima. To so razmisleka vredni podatki! Če imamo že za vse svoje pravilnike in sporazume, jih bomo tudi za kajenje morali sprejeti. Imamo navadne stavke, mar ni kajenje prikriti »štrajk«? Kaj nočemo? Nekadilci se odločno zavzemamo za to, da se prepove kajenje na delovnem mestu, na sestankih, sejah in zborovanjih, povsod tam, kjer se zbirajo ljudje ter posebej otroci. Zahtevamo, da se kajenje smatra za škodljivo razvado, ki je nima nihče pravice vsiljevati drugemu in mu s tem škodovati. Zahtevamo, da vodstva DO določijo mesta za kajenje in v času, ko ne bo ovirana proizvodnja ter delovni proces. Zahtevamo, da se že v šolah navaja učence na obzirnost do kolice in sočloveka! Kajenje naj bi se dovolilo na tistih mestih, za katere se dogovore soglasno kadilci z nekadilci in se dogovora drže ob vsakem času. V vseh prostorih bi morali na vidnem mestu označiti ali je kajenje dovoljeno ali ne! Le tako bomo enakopravni člani te družbe. Ivo Kranj c Po domače pri Repanšku na Homcu Tudi letos vabijo v petek, 17. 6.1988 ob 20. uri na zabavo s plesom s skupino BIG-BEN. V soboto, 18. 6.1988 bo ob 20. uri nastopil Alpski kvintet z Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem, za ogrevanje pa bo poskrbel mlad in obetaven ansambel Mengeški kvintet. V nedeljo, 19. 6.1988 ob 16. uri pa bo pod Repanškovimi kostanji IV. srečanje ljudskih godcev domžalske in kamniške občine pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij iz obeh občin. Večer bodo zaključili Stoparji iz Loke pri Mengšu. Kot obljubljajo, bo tudi vse ostalo v znaku naslova prireditve — »Po domače« — Tako hrana in pijača. Vzdušje, če bo vreme, bo zagotovo tako: domače! Nastop mladih ob občinskem prazniku Odprta mladinska scena — naša prireditev ob prazniku V torek, 24. maja smo mladi domžalske občine za Halo komunalnega centra pripravili mladinsko sceno, na kateri se je širšemu domžalskemu občinstvu predstavilo nekaj mladinskih glasbenih skupin iz naše občine. Tako so v nam odmerjenem času od 16.00 do 20.00 nastopile skupine »leks« iz Radomelj, »Kuščarji« iz Nožic, mladinski kvintet iz Moravč, skupina Piramida in Duo o St. Roda iz Krtine. Poleg njih so na odprti sceni nastopile še učenke osnovne šole Janko Kersnik Brdo s kratkim ske-čem ter ritmična skupina osnovne šole Venclja Perka Domžale. Občinstvu pa je svoje ukanje pokazal tudi mladi »čarovnik« iz osnovne šole Josip Broz Tito Domža- le. Med prireditvijo smo od 18.00 od 19.00 organizirali tudi takoimenovani odprti mikrofon, za kar pa med prisotnimi ni bilo pravega odziva. Izgleda, da si domžalski občani še ne upajo javno izpovedati svojih misli ali pa zastaviti konkretna vprašanja. Morda pa so se ustrašili miličnikov, ki so bili na prireditvi prisotni kar v lepem številu — tako v uniformah, kot v civilu. Ker je bila to prva podobna prireditev, je seveda prišlo do določenih improvizacij in manjših težav pri pripravi in med samim tekom, vendar smo prepričani da je vse skupaj v redu in bomo podobne prireditve še pripravili! Martin Grošelj Učenke ritmične skupine z osnovne šole Venclja Perka med nastopom - prikazom dela mladih Mali oglasi Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektroteh-nike. Te.: 737-278._ Prodam zidano garažo v Domžalah, Ul. Simona Jen-ka 8. 722-818_ Iščem kakršnokoli delo med počitnicami. Tel.: 721- 686 (dopoldne)_ Delavnico ali prostor, potreben adaptacije, vzamem v najem za mirno lesno obrt ali odkupim v Domžalah ali širši okolici. Ponudbe pod »DOGOVOR«. Delo na dom sprejmem in instruiram angleščino. Frank, tel.: 737-143 Ugodno prodam pony kolo, šivalni stroj, gramofon in zamrzovalno omaro. Informacije po 16. uri na tel. št. 722- 613. Prodam avto prikolico, do-broohranjena za močnejši avto. V najem oddam garažo (lahko za skladišče — š. 6 x 6 m in v. 2,3 m. Starejšo hišo z nekaj zemlje v domžalski občini kupim. Ponudbe: VIDRIH, Glin-škova ploščad 18, 61000 LJUBLJANA Prodam skoraj nove moške obleke št. 54 (kamgarn). Naslov v uredništvu. Zelo ugodno prodam dvoinpolsobno komfortno stanovanje v Domžalah, Šer-cerjeva ul. Tel.: 721-831 int. 13. Garsonjero v Mengšu zamenjam za enako stanovanje v Domžalah. Naslov v uredništvu! Kupim rabljen mešalnik za beton. Tel.: 737-648, popoldan Tričlanska družina nujno potrebuje stanovanje ali sobo s 1.7.88 na relaciji Trzin—Kamnik. Naslov v uredništvu. Kupim staro hišo ali gradbeno parcelo. Tel.: 722-335 MOŠKO FRIZERSTVO tone komatar Koliška cesta 1, Vir Delovni čas: ponedeljek: zaprto vsak dan od 8. do 12. ter 14. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure OBČINA DOMŽALE Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. OPRAVLJANJE SANITARNIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV Pogoji za zasedbo: — dipl. organizator dela (VIS VII) zdravstvene smeri — strokovni izpit za inšpektorja — aktivno znanje slovenskega jezika — 3 leta delovnih izkušenj 2. OPRAVLJANJE GRADBENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV Pogoji za zasedbo: — dipl. gradbeni inženir (VIS VII) — strokovni izpit za inšpektorja — aktivno znanje slovenskega jezika — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4. let. Določeno je tri mesečno poskusno delo. Prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale. Komisija za delovna razmerja pri ŽTO — TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7, objavlja prosta dela in naloge — čiščenje sanitarij na postaji Ljubljana Pogoja: — končana ali nedokončana osemletka, — enomesečno poskusno delo Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek znaša od 300.000 din do 400.000 din. Delo se opravlja v izmenah. m Prijave sprejema.kadrovska služba ŽTO — TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 v 15 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. CVETLIČARNA »VESEL« Cankarjeva 5 c DOMŽALE telefon: 723-171 Cenjene stranke obveščamo, da imamo na.Cankarjevi 5 c v Domžalah (zraven »Žal«) nanovo odprto prodajalno cvetja in vsega za urejanje grobov. Sprejemamo tudi naročila za žalne vence. Lokal je odprt: od srede do sobote od 16. do 19. ure PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! PRIJAVNICA Ime in priimek:. Naslov:____ Rojen:_ Šola:_ . tel. doma: .razred: Zaposlen Sem reden obiskovalec naših gora: Sem član PZS: DA NE Na taboru si posebej želim delati:_ DA NE Podpis udeleženca: Podpis staršev: JEZERSKO 1988 MLADINSKI ODSEK PD DOMŽALE Mladinski odsek PD Domžale RAZPIS planincev za 6. letni tabor JEZERSKO 1988 V skladu z letnim planom MO PD Domžale razpisujemo prijave za 6. letni tabor — JEZERSKO 1988. KJE? — tabor bomo postavili na Jezerskem na tabornem prostoru Ancelj (nad jezerom) KDAJ? — od 10. do 20. avgusta 1988 KDO? — pionirji od 2.-8. razreda in mladinci do 20 leta starosti NAMESTITEV IN OSKRBA - namestili se bomo v šotorih, ki so last MO. Oskrbovali se bomo z svežimi živili v trgovini na Jezerskem. Vsak dan so trije obroki (malica na turi), ko pa je dan počitka je teh obrokov pet. CILJI IN IZVEDBA TUR - udeleženci tabora bodo razporejeni v starostne skupine in bodo ture prilagojene njihovi starosti. Mladinci bodo imeli možnost tudi krajših plezalnih vzponov v vodstvu alpinistov. Predvidene ture so: Ledine, Češka koča, Virnikov Grintavec, Storžič, Kočna, Grintavec, Jezerski vrh, Goli vrh, ogled slapu Čedca. Ture so v glavnem celodnevne, nekatere tudi dvodnevne. NAMEN TABORA — tabor je namenjen vsem, ki vas zanima zdravo in razgibano življenje v gorah. Na taboru bo izvedena planinska šola po predmetniku PZS. V popoldanskem času in v dnevih ko ne bo ture bomo vso aktivnost usmerili v družabno življenje, izvedbo praktičnih vaj planinske šole in športna tekmovanja med skupinami (možnost kopanja) ŠTEVILO UDELEŽENCEV - predvidoma 30 CENA — cena desetdnevnega taborenja znaša 100.000.— din. Obveznosti lahko poravnate v dveh obrokih in sicer: prvi obrok 50.000.— din na skupnem sestanku in drugi obrok 50.000.— din v torek 19. 7.1988 v društveni sobi SKUPNI SESTANEK — Skupni sestanek bo v torek, 21. 6.1988 v društvenih prostorih na Kopališki ulici 4 (poleg bazena). Prijavnice pošljite na naš naslov: MO PD DOMŽALE, p. p. 86, 61230 Domžale najkasneje do torka 14.6.1988 (ali do naslednjega torka po izidu) s pripisom za TABOR. MLADINSKI ODSEK PD DOMŽALE MLADINSKI VODNIKI IN MENTORJI Ju Poziv oškodovancem! Delavci postaje milice so obravnavali skupil"1 o mladoletnikov — storilcev kaznivih dejanj. Fafl' tje so v času okrog novoletnih praznikov v centr* Domžal povzročali škodo na avtomobilih s teri da so lomili antene ter kradli ogledala. Med ostalimi so ukradli tudi ogledala s štiri' osebnih avtomobilov znamke Golf v bližini Vel« blagovnice ter stanovanjskih blokov na ulici LjU be Sercerja in na Ljubljanski cesti ter z osebnegj avtomobila neznane znamke, parkiranega v bl< zini samopostrežne trgovine na Bukovčevi uli«1 na Viru. f Miličniki nimajo dovolj podatkov o vs*\' oškodovancih, radi pa bi razjasnili še nekater-okoliščine in oškodovancem predmete vrnili. Ja< Oškodovance prosimo, da se čimprej zglasij1' pri dežurnem na postaji milice Domžale LJjt>|)r bljanska 102. PM Čigavi so predmeti? Delavci postaje milice imajo zaseženih ve'110 predmetov za katere je dokazano da izvirajo i|a kaznivih dejanj tatvin — predvsem vlomov v av|u tomobile a nikakor ne morejo ugotoviti lastniko€* teh predmetov, to je oškodovancev. >„ Sliki nam prikazujeta avtoradio Pionee^; KP 4400 in Eqileiser AS, katera sta bila zaseženfcs v mesecu oktobru 1987. Točen kraj tatvine te^n predmetov ni znan. ■>'' V januarju 1988 so miličniki zasegli ženski dežnik s PVC ročajem, komplet avtomobilske pf«. ve pomoči, usnjene ženske rokavice, komplet re zervnih žarnic za osebni avtomobil in ročno ba terijsko svetilko s kovinskim ohišjem, za kater lastnik ni vedel pojasniti izvora. Nadalje imajo miličniki shranjen komplet ka blov za dodaten dovod elektrike na akumulato vozila in komplet rezervnih žarnic za osebni aV1 tomobil. Navedeni predmeti so bili dn«j 23.10.1987 v večernih urah ukradeni iz osebnega avtomobila Diane 6 oranžne barve, parkiranega! pred diskoteko »Stari Kovač« v Radomljah. Last nik vozila predmetov očitno ni pogrešal ker kraj« ni prijavil. Želeli bi predmete vrniti lastnikom istočasnem pa pojasniti še nekatere okoliščine tatvin, zate delavci milice prosijo oškodovance, da se čimpre,r zglasijo pri dežurnem postaje milice na Ljubljan-. ski 102 v Domžalah. &e P. M. L hi VIDEO SAT flORUAN GRUDNIK \'ii%wa S. Domžale fetefen (00» 721-3«? Prvi slovensko podnaslovljeni filmi, katerih ne najdete v drugih videotekah iz videoteke Slovenija! Maturanti in telekineza, komedija Navigatora fantastika Oragon — Kung-Fu Taborišče ali pekel, hit 88 akcijski film čudovita ženska Veliko mali detektiv, risanka V PRIPRAVI DO KONCA JUNIJA: Zadnja dolina, hit 88 drama Meč kralja Arthurja 99,44 % mrtev Stroj za ubijanje Žarčenje VEČ KOT VIDEO STUDIO! SLOVENIJA! Vi/i ce ne ve, kako zelo boli, 0 s? zavemo, da več te ni. ZAHVALA i!. Ob boleči izgubi naše t Wjene mame jI Marije jeras \\ Gniajnarjeve mame 0 iz Krašnje 1 lskreno zahvaljujemo »lfs'e7a, fci ste nam v težkih t^nutkih stali ob strani , natn bi/i v pomoč in to-■ ' Jbo. Posebna zahvala ■&k°vim, Beguševim, Vra9arjevim in Angelci l9on, govorniku Petru v°lju za poslovilne bese-e> gasilcem iz Krašnje za T>remstvo, učencem Os-ovne šole Krašnja za mdnji obisk ter g. župniji}1 za opravljen obred. »Va'a vsem, ki ste našo parno spremili na njeni ,ftadnji poti in ji darovali »Vetie' ^e enkrat hvala jj,Sern, ki ste jo spoštovali, fneli radi in jo boste jhranili v srcu. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage Uame, stare mame, prababice, sestre in tete IVANKE URANKAR '' roj. Slapar iz Domžal ^e iskreno zahvaljujemo Sem sorodnikom, znan- : ern in sosedom, ki ste v Penutkih žalosti soču-tvovali z nami, nam izre-sožalje, darovali cve- Je in jo v tako velikem tevilu spremili na njeni panji poti. Zahvaljujemo e oktetu upokojencev za aPete pesmi, g. župniku a lepo opravljen obred, er patronažni sestri Be- CaJevi in družini Robič in ^sipovič. i Vsem še enkrat in vsa-,emu posebej iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Ivanka in Pavla z družinama, brat Gašper in ostalo sorodstvo. lVoj korak je obstal, tv°j glas je onemel, *daj v grobu mirno spiš, v naših srcih za vedno živiš. V SPOMIN 30. junija mineva 4 leto °dkar nas je za vedno za-Pustil Metod končan Hvala vsem, ki mu primate cvetje in prižigate svečke. Vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in stare mame marije POGAČAR iz Kranjega brda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, ji poklonili cvetje ter jo spremili v prerani grob. Posebno se zahvaljujemo sosedom in vaškemu odboru Kranj e brdo, družini Keršič iz Ož-bolta za nesebično pomoč, Francetu Novaku za poslovilne besede, PZ Lipa iz Trojan za zapete žalo-stinke. Iz srca se zahvaljujemo Nandi Dolenčevi iz Zdravstvenega doma Lukovica za vso skrb in nego ter lajšanje bolečin v zadnjih mesecih. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste kadarkoli kaj dobrega storili naši mami. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta KOKALJ STANKjOTA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko lepega cvetja, ter nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala dr. Pevcu za njegovo dolgoletno zdravljenje. Hvala g. župnikom za lepo opravljen obred. Lepa hvala prijatelju in sobor-cu tov. Likarju za lepe poslovilne besede. Hvala sorodnikom, sosedom, njegovim prijateljem in so-borcem, ki ste ga obiskovali in tolažili. Všem še enkrat najlepša hvala. Vsi njegovi V SPOMIN metki hribar iz Ihana Že drugo leto se izteka odkar si zapustila nas. Kako brez tebe zdaj je prazen dom strune neme so ostale ne dajo več glasu, pesmice so utihnile ker tebe ni več tu. Vse tiho je kamorkoli se ozrem, vsi prostori vsak je kot zdaj nem. Narava se prebuja cvetijo rožice za te, krasijo ti prerani grob, ki si ljubila jih nad vse. Vsi njeni V SPOMIN 19. junija mineva tri leta, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric anton terpin iz Štude 39 Ob tej priložnosti izrekamo zahvalo vsem, ki ste ga imeli radi, ga ohranili v mislih in srcih, ki obiskujete njegov prerani grob. Hvala vsem skupaj. Vsi njegovi Življenje tako živi, da ga je zmerom manj. Kot pesek med prsti polzi dan na dan. (Grafenauer: Življenje) V SPOMIN jožetu novaku iz Imenj 31. maja je minilo leto, kar nas je zapustil naš dragi oče, mož in dedek. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob iskrena hvala. Njegovi S cvetjem grob ti tvoj krasimo v ljubezen trajno in spomin, cvetje s solzami svežimo, je v srcu polno bolečin. V SPOMIN 25. junija mineva žalostno leto od kar nas je zapustil naš ljubi silvo rusjan Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi V SPOMIN Na obronku Limbarske Gore je drhtela lipa razkošna, zamajala svoje vejevje, zacvetele so rdeče vrtnice, ko je ugasnilo plemenito srce naše nadvse ljubljene mamice mici vrhovec iz Limbarske Gore 7. junija mineva 20 let, kar si odšla od nas, nisi sama pridružil se ti je pred 17. leti tvoj ljubeči sin Cirilko, in zdaj še tvoj ljubljeni vnuk Boštjan. Saj v srcih smo vedno z vami tvoji ljubeči otroci. Prazen je dom slišimo tvoje korake — besede a zaman. Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete naše grobove z mislijo postojite ob njih in prižigate svečke. Iskrena hvala vsem. Vsi, ki vas imamo radi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice marije dane Boltove mame iz Trzina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ivanu Pevcu ter patronažni sestri Kraljevi za skrb in nego na domu. Iskrena hvala pevcem iz Mengša ter gasilskemu društvu Trzin. Prav lepa hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sin Tone in hčerka Mici z družino ZAHVALA Ob smrti našega plemenitega moža, očeta in starega očeta AVGUSTA HABJANA iz Stoba se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se Stobovskemu oktetu za lepo zapete žalostinke, g. župniku za lep poslovilni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in še vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi! Jaz še živim v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih (Ada Škerl) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sineka iztoka weindorferja učenca 7. b. razreda OŠ Šlandrove brigade se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje ali nam kako drugače stali ob strani. Posebej izrekamo zahvalo kolektivu OŠ Šlandrove brigade, sošolcem iz 7. b. razreda, sostanovalcem bloka Ljubljanska 76, tov. Križaju in drugim prijateljem iz Ihana, sošolki za besede slovesa, pevcem otroškega zbora ter vsem, ki Iztoka ohranjate v mislih in srcu. Vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem — in večerni mir mi zaželite... ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, bratranca, svaka in tasta franca suša Petelinjek 1 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč in tov. Antonu Florjančiču za poslovilne besede. Hvala Cestnemu podjetju, njegovim nekdanjim sodelavcem za cvetje, prapor in spremstvo na pogrebu. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevkam, ki so se poslovile s pesmijo. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho je živel in tako je tudi odšel, ter nas za vedno zapustil JANEZ PODBELŠEK (Preskarjev Johan) iz Lipe 8 nad Blagovice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi poti. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Posebna zahvala tudi dr. Martinu Farkašu za lajšanje bolečin ob njegovi hudi bolezni. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo odpete žalostinke. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage zore-ivke volkar iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku in pevcem za lep obred. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih dneh kakorkoli stali ob strani ali nam kako drugače pomagali. Za njo globoko žaljuje-mo vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti ljubljenega moža in-očeta alojza dimovskega ter ljubljene hčerke, sestre in vnukinje mire izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani, nas tolažili, izrekali sožalje. Posebno zahvalo izrekamo TOZD Agroemona Poljedeljstvo Govedoreja, upravi in delavcem obrata Pšata, prebivalcem De-pale vasi, OŠ Trzin, vzgoj-novarstveni organizaciji Trzin, govornikom, trobentaču za ganljivo poslovilno melodijo in pevskemu zboru. Hvala vsem za toliko lepega cvetja in za številčno spremstvo na njuni zadnji poti. Nemi ostajamo ob' siloviti izgubi, ki nas je prizadela! Vsi njuni V SPOMIN JANEZU ŠTRUKLJU Mikovemu Janezu iz Sp. Lok 12. junija minevajo tri žalostna leta odkar si tiho, za vedno odšel od nas. Tvoj dobri lik bo vedno živel z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega ata dragota dejaka iz Nožic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Maroltovi, čebelarski družini Homec in g. župniku za poslovilni obred in vsem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena in ostalo sorodstvo Obvestilo! Vse tenisače obveščamo, da je možno rezervirati proste igralne termine na igriščih v Mengšu po tel.: 737—473 na dan igranja. Teniški tečaji v Mengšu Vse interesente za tečaj obveščamo, da je vpis vsak dan od ponedeljka do petka od 18. do 19. ure na teniških igriščih v Mengšu, kjer dobite tudi vse ostale informacije. Meta pometa: Naravo smo dobili v zakup od potomcev (in ne v dar prednikov) V zadnji številki Občinskega poročevalca smo spet z zanosom pisali o uspeli melioraciji. Nikoli pa še nismo razmišljali o tem drugače, bolj dolgoročno-in trdim; bolj odgovorno. Menim, da so posegi stvar, o kateri bi morala generacija, ki se je loteva, globoko premisliti. Ničesar ni mogoče popraviti, škodo, ki je povzročena v okolju, v naravi lahko imenujemo zločin. Melioracije, regulacije in podobni posegi, ki uničujejo močvirja, barja, ribnike, potoke in reke, so tudi v naši občini v velikem razmahu (Trzin, Želodnik, Radomlja I, II). Utemeljitev je ekonomsko jasna: večji pridelek, združevanje razdrobljenih zemljišč, pridobivanje nove rodovitne zemlje zaradi slabe vesti, ker pozidujemo najboljše njive in travnike. Ne verjamete! Pa se ozrimo okoli: mengeško polje pozidujemo na vseh koncih in krajih (Lek, Trak, novo mengeško naselje, parcelica za parceli-co na obrobju Trzina, Rodice, Jarš). Pa novo naselje v Studi (nasprotuje mu menda le kmetijsko zemljiška skupnost). Zato pa toliko rajši melioriramo. Miselnost, ki tjrez premisleka uničuje naravo, ki je stoletja živela svoje življenje, je močna (ta loby že ve, kaj je za nas najbolje) in s pomislekom in za-raahovanjem rok pospremi vsakega »zelenca«, ki se s tem ne strinja in izrazi pomisleke. Pa ne gre le za nekaj ptičkov (od 300 vrst ptic, ki žive v Sloveniji, jih je kar 146 vezano na močvirja in obvodja), ribice in nekatere rastlinice — gre za mnogo več. Na teh površinah se porabi mnogo več pesticidov, gnojil in drugih strupov, ki na koncu vedno pristanejo v človeškem telesu. Gre za uničenje živega biološkega' krogotoka, kjer manjkajoči člen pomeni pretres. Gre za nastajanje agropuščave kot to imenujejo Zahodni Nemci, ki že dajejo ogromne denarje, da nekatera tako uničena območja vračajo v prvotno stanje. A vse to za nas ni pomembno. Mi bomo ponosni na nove hektare, ogromne pridelke »nezdrave« hrane (Evropa bo v nekaj letih zahtevala le še ekološko čisto hrano, potoke, ki postajajo kanali. Zagotovo je le to, da na tem področju ne odločajo enakopravno vse stroke (medicina, biologija), da uničujemo naravno dediščino, ki ni naša last in s tem delamo nepopravljivo škodo potomcem. Vprašujemo se, kdo daje pravico generaciji, ki uničuje v zadnjih desetih letih zaradi pre-kratkovidne računice naravo, da to počne še naprej! Meta Pometa dipl. čistilka pisarn fm ms Čigava je bila hiša v Jaršah? V slovenskem etnografskem muzeju hranijo negativ slike, ki jo objavljamo, iz dokumentacije pa izhaja, da je posnetek narejen v Jaršah pri Domžalah, Naš domžalski raziskovalec krajevne zgodovine Stane Stražarje povprašal že več ljudi, vendar mu doslej še nihče ni vedel povedati, kje naj bi ta hiša stala in čigava je. Zato prosimo bralce, da nam pri razvozlavanju vsebine posneta ka pomagajo. Zato prosimo tiste, ki bi karkoli vedeli o hiši, da nam to sporočijo na uredništvo Občinskega poročevalca, Domžale, Ljubljan- Kdo je avtor posnetka? Dne 26. avgusta 1941 so Nemci pred tovarno Induplati ustrelili 5 talcev. Slika, ki jo objavljamo, je dokument tega žalostnega dogodka, hranijo pa jo v Kamniškem muzeju. Posnel jo je nekdo z mimo vozečega vlaka, zato je slika v spodnjem delu tudi delno premaknjena. Ker so fotografiranje Nemci opazili, je moral fotograf z vlaka pobegniti. Ker ne vemo, kdo je bil omenjeni fotograf, prosimo občane, ki bi o njem karkoli vedeli, da to sporočijo prav tako v uredništvo... Takole nastajajo sredi naselij trzinski bajerji, mlake zelene vode; zato, ker kanalizacija ni urejena, zato, ker je bil nekdo preveč »strokoven« Komunalne težave Kako gradijo kanalizacijo v Trzinu? Že pred časom so v Trzinu pričeli gradnjo kolektorja, ki naj bi povezal mengeško čistilno napravo v Loki s centralno čistilno napravo v Domžalah. Hkrati pa bi s ko-lektorjem lahko povezali kraje Depalo vas, stari Trzin ter Loko. Ta povezava na centralno čistilno napravo je bila nujna že dalj časa, saj je vseskozi obstojala nevarnost onesnaženja podtalnice pod mengeškim poljem, ki pomeni vir pitne vode za cele Domžale in okolico. Pri izbiri trase kolektorja so gledali predvsem na interese ljudi, njihovo lastnino. Izvajalec del je Graditelj Kamnik, ki je po ocenah ljudi dobro zastavil in svoje delo na kolektorju končal, nekaj dela pa je še ostalo. V gradnji je tudi tako imenovana sekundarna kanalizacija; gradnja pa stoji že lep čas, kmalu bo leto. Stvari so ostale dorečene, zgrajene napol! Ker je bil zasut kanal, ki je doslej odvajal meteorno vodo s tega terena (občani pravijo, da so pred meteorno vodo imeli mir vsaj 50 let) je poslej voda v teh nalivih spet velik komunalni problem. Tako se je zgodilo, da je namesto urejenih komunali j s prihodom komunalcev njihov poseg prinesel ljudem več težav in skrbi. Voda je ponekod poplavila kleti, garaže, vrtove, z neurejeno samo začeto gradnjo kanalizacije pa se razlivajo po površinah tudi fekalije in gnojnica. Kolektor sam po sebi ni zgrajen za to, da bi zvrha zbiral in požiral meteorno vodo, drugih požiralnikov v sekundarni kanalizaciji še ni, ob tem pa je krajevna skupnost Trzin po besedah tajnika nemočna da bi pohitrila dela, ki stojijo že celo leto. Pa še to: na treh mestih so se ustvarile lagune. Zelenih alg in stoječe smrdljive vode polne kotanje ne izhlapijo tudi v sončnih dnevih, tako da prihaja do stalnih neprijetnih vonjav novih trzinskih bajarjev. To se dogaja ■' za krajem, pa ob Jemčevi in še drugje, meseci tečejo, voda pa tudi. Ljudje pa — kot ljudje. Nekateri so kljub slabemu gmotnemu položaju plačali nemajhen prispevek, drugi pa lovijo v kalnem in bi želeli — če bi se le dalo, da bi se priključili brezplačno ali pa na črno. Taki pač smo. Ob koncu velja reči le to: Stari prebivalci so znali poskrbeti, da jim voda ni tekla v hiše, današnji strokovnjaki pa ... No saj veste, Trzin-ci pa tudi občutite ... Brojan Fuksije kradejo, mar ne? Občan K. M. z Zormano-ve 4 v Domžalah nas je obvestil, da je prišlo na njegovem dvorišču do ekološko-horti-kulturnega delikta. Iz cvetličnega korita mu je neznana oseba v ljubezensko obarvani majski noči izmaknila FUKSIJO v lončku. Seksualnega naravnega občana, pogojno rečeno Fuk-sa, se topogledno javno za-proša, da Fuksijo vrne na mesto, od koder jo je izmaknil, vse ostale občane pa prosimo, da eventuelno informacijo posredujejo v zaprti kuverti v uredništvo s pripisom: »Eno fuksijo mi dajte!« Ali imajo razna priznanja sploh še kakšen pomen? To vprašanje si je v zadnjem času mogoče zastavil marsikdo med vami. Mislimo, da so razna odlikovanja, medalje in priznanja v naši državi že čisto razvrednotena, če vemo, da je na primer pokojni Hamdija Poz-derac za svoje »revolucionarno delovanje« prejel 90 raznih odlikovanj — republiških in zveznih. Fikret Abdić pa jih je dobil »samo« pet in bi jih verjetno še več, če ga ne bi prej postavili na hladno. Ob letošnjih predlogih za občinska priznanja, smo zato na predsedstvu OK ZSMS Domžale zavzeli stališče naj se število priznanj omeji, saj drugače ta ne dosežejo svojega namena. Prav tako smo v družbenopolitičnem zboru občine Domžale zahtevali naj priznanj ne podeljujejo profesionalnim občinskim funkcionarjem, saj so le-ti plačani za to, da dobro opravljajo svoje delo. Vse premalokrat se za odlikovanja in priznanja predlagajo »navadni ljudje« na primer delavci, ki v svoji delovni organizaciji vestno opravljajo svoje delo ali pa razni aktivisti po krajevnih skupnostih, društvih in podobno, kateri v teh organizacijah delujejo prostovoljno v svojem prostem času. Kljub našemu predlogu v družbenopolitičnem zboru Domžale, so letos občinska priznanja spet dobili nekateri občinski funkcionarji in to za delo in dejavnosti, ki jih opravljajo po službeni dolžnosti. Med »navadnimi ljudmi« sta listino o priznanju prejela tudi znana domžalska alpinista Silvo Karo in Janez Jeglič, ki sta s svojimi podvigi ponesla naše ime v svet. Da sta onadva še najbolj zaslužila letošnje občinsko priznanje se je pokazalo tudi na podelitvi 21.5.1988, saj sta prejela najdaljši in najglasnejši aPlavz! Grošelj Tine OK ZSMS Domžale Marginalije na temo: Znamo res samo rušiti Mnogo občanov nas je poklicalo v uredništvo, kaj pa pocukalo kar na ulici v zahtevi, da napišeš nekaj o stalni, nikoli končani nameri podiranja Domžalah. Koliko stavb smo v imenu novega, prihaja jočega podrli v minulih 30 letih!!? Menda v imenu n«' česa, kar je boljše, ustreznejše. Je res? Zdi se, kot da so med nami nekateri obsedeni z id? jo, da je treba vse porušiti, kar količkaj diši na stofl čase, kar količkaj daje videz staremu, nekdanjem* pojmovanju arhitekture. Res v zadnjih recimo 30 letih smo popolnoma spre menili videz središča in tudi drugih predelov mesta, V je bilo menda urbanistično popolnoma zavoženo, ko® cept pozidave ob glavni ulici pa nesodoben vaški, hiš* pač ena ob drugi za cesto? kot v tisočenih krajih vsC povsod po svetu... Vendar jim tam — ... v tisoči krajih vsepovsod po Svetu — ne pade na pamet, da & bili na silo sodobni, aktualni, atraktivni po videzi materialnih, ravnanjih s prostorom. .-. Kajti tam im& jo svoje kraje radi, nekaj jim pomenijo: tudi tisto d včeraj... Mi pa hitimo podirati, rušiti, kot da bomo nekaj zC mudili, če tega ne storimo hitro in brž... V centrt Domžal konkretno smo se silno hitro zapodili PAVUEVO hišo in objekte Alka, da bi pripravili mesti za nov hotel, ki ga kot kaže nikoli ne bo, ali pa vsaj hi' tro ne. Vendar rušili smo pravočasno, — da ja ne bi za mudili... Kot da ne želimo izneveriti vseh tistih, ki ai nas pričakujejo vsake toliko časa kup ruševin naše nif silne obsedenosti. Vem, da mi bo še kdo poočital, (tat očitek sem že prejel), nekakšno lažno romantičnosti krajevno, v preteklost zagledano sentimentalnost, sob zavost za minidimi časi, ki so neizbežno že zdavnaj za daj in mimo v zgodovini; tako ljudje, stavbe, pejsaži pogledi, nekdanje panorame ... Dokončno in za veka maj. Pa je velika škoda, da ne znamo in nočemo ohrani ti vsaj delček tistega, kar so znali stari mojstri, zidarji tesarji, krovci in kleparji zgraditi z danes nikoli dos& ženim občutkom za estetiko, za lepo: brez pravih ora dij, tehnologij, sodobnih materialov. Znali so zgradit estetsko, funkcionalno, na način, ki bo preživel vsa so dobna gledanja in pojmovanja, vse SPB-1, SPB-2, vst tiste bivalne soseske, ki jih znamo poimenovati samC še s čudnimi mešanicami kratic in številk. Škoda, ki nastaja je nepopravljiva; za nič na svetu se ne da povn niti tistega, kar je odšlo, v gmote malte, opeke in les\ dokončno sesuto, zbito in zatrto. Semtertja le, ostaja kak fotografski spomin na ljudi in dela, ki so jih ustvarili s svojim pojmovanjem ureja nja prostora. Mi ga znamo urejati po naši sodobni meri s rume-' nimi stroji — bagerji in buldožerji, ki naj dokončnd odprinejo iz naše zavesti še tisto malo spomina, ki jA še ostal: spomina na to, da so bili pred nami ljudje, fci so vedeli in čutili, kaj je lepo ... Brojan Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale po sklepu Odbora za gospodarjenje s stanovanj' skim skladom na 15. redni seji dne 29.4.1988 objavlja JAVNI RAZPIS za najem poslovnih prostorov v zgradbi Ljubljan ska 34, podstrešje, ki obsega dve sobi v velikosti 42,30 m2 in pomožne prostore v skupni izmeri 51,35 m2, ter I. nadstropje, ki obsega dve sobi v velikosti 38,20 m2 s pomožnimi prostori v skupni izmeri 47,25 m2. Najemnina za poslovne prostore brez davka znaša v mesecu maju 1988 136.396, din za podstrešni del in 125.506, za I. nadstropje. Na javni razpis lahko kandidirajo družbenopravne in fizične osebe, ki naj pisne prijave z oznako »za javni razpis Ljubljanska 34«, z opisom dejavnosti, ki jo v poslovnem prostoru nameravajo opravljati, pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: SAMOUPRA VNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska 76, 61230 DOMAŽALE O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi Odbora za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Kje si, hišnik? Godba na pihala Domžale išče primerno osebo za opravljanje hišniških del v Godbenem domu v Domžalah in ji daje v uporabo hišniško stanovanje (65 m2, garažo, vrt, drvarnico). Interesenti naj oddajo svoje vloge na naslov: UPRAVNI ODBOR GODBE NA PIHALA DOMŽALE, Kajuhova 5, najkasneje do 1. 7. 1988 Godba na pihala Domžale