Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slovencev
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4'—
» Nemčijo.............» 5'—
» ostalo inozemstvo . » 6'— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20 h za 1 cm3 vsakokrat; minimum 24 cm3. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte po 20 h za 1 cm3. Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat ; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXV.
Celovec, 15. decembra 1916.
Bistra-Ogrska - Nemčija - Bolgarija - Turčija ponudijo mir.
Nemški kancelar o mirovni ponudbi.
Avstro-Ogrska in njene zaveznice so dosedaj ostale na bojišču zmagovalke. Sovražniki so upali, da bodo z vstopom Romunije v vojsko pospešili zmago, ki so jo napovedovali. Toda moč Romunije je danes zlomljena. Vojaške operacije na Romunskem sicer še niso končane, toda Romunija je za samostojno nastopanje v vojski nemogoča. Ostanki njene armade se bodo vojskovali le še kot južno, skrajno krilo ruske armade.
S tem je dokazano, da so Avstro-Ogrska, Nemčija in njuni zaveznici ostale zmagovalke.
Sedaj, ko stojimo pred novim razvojem na bojiščih,so Avstro-Ogrska in njene zaveznice skupno in po dogovoru porabile ugodno priložnost in ponudile sovražnim državam mir.
Bodo sovražniki ponudbo tndi sprejeli? Mogoče, pa posebno veliko upanja po zadnjih govorih ruskega ministrskega predsednika Trepova, laškega njegovega tovariša in po radikalnih korakih novega angleškega predsednika Lloyda Georga in francoskega Brianda ni. Toda odgovornost za nadaljno krvoprelitje bodo nosili sovražniki, ako sedaj ne sprejmejo ponudene roke.
Besedilo note.
Nota v uvodu povdarja grozoto skoro že dve in polletne vojne, ki je ni mogla zabraniti tisočletna skupna civilizacija in ki grozi duševni in materielni napredek Evrope uničiti.
Nadalje povdarja nota, da so Avstro-Ogrska in njene zaveznice dokazale svojo nepremagljivost in velikanske uspehe, kljub sovražni premoči. Zadnji naval na Balkanu je bil hitro strt. To vse kaže, da tudi nadalje ni moči streti njihovih obrambnih sil.
V	obrambo obstoja in narodne prostosti za razvoj so štiri zavezniške sile prisiljene segle po orožju. Njihove pravice in utemeljene zahteve pa niso v nasprotju s pravicami drugih narodov. One nimajo namena, nasprotnike razbiti ali uničiti.
V	svesti si svoje vojaške in gospodarske moči in pripravljene, če treba, vsiljeni boj do skrajnega nadaljevati, obenem prežete z željo, da nadaljno krvoprelitje zabranijo in končajo vojne strahote, predlagajo štiri zvezne sile takojšnji vstop v mirovna pogajanja.
Predloge, ki jih bodo k tem obravnavam prinesle seboj in ki merijo nato, da zagotovijo čast, obstoj in svobodo razvoja svojih narodov, tvorijo po njihovem prepričanju primerno podlago za vpostavitev trajnega miru.
fie bi kljub tej ponudbi za mir in spravo boj trajal naprej, so štiri zvezne sile odločene, voditi ga do zmagoslavnega konca. Slovesno pa odklanjajo vsako odgovornost zato pred človeštvom in zgodovino.
To poročilo se je izročilo poslaniku neke nevtralne države.
Govor nemškega kancelarja.
Z velikansko napetostjo so v Borolinu pričakovali za 12. t. m. napovedano izjavo državnega kancelarja Bethmanna Hollwega. Kancelar jo v svojem govoru spominjal na ponesrečene akcije nasprotnikov v Romuniji, ob Sommi in na Krasu. Z božjo pomočjo so vrle čete ustvarile položaj, ki nudi večjo varnost kot prej.
Na zapadni fronti je kljub romunski vojni več rezerv na moštvu in materijalu kakor prej. Zoper vse laške poizkuse jo dobro preskrbljeno. Med bobnečim ognjem ob Sommi in ruskim naskakovanjem proti vzhodni sedmograški meji je Hin-
denburg zavzel vso zapadno Valahijo in sovražno glavno mesto. Vojaške operacije se nadaljujejo. Z udarci meča je bil položen obenem temelj za gospodarsko preskrbo. Velike zaloge žita, živil, olja in drugega blaga je v Romuniji prišlo v naše roke. Sedaj se odpravljajo. Gospodarsko smo sedaj zavarovani.
Sovražniki so nas strašili z lakoto, sedaj njih same straši. Tudi notranje nismo utrujeni, kakor je sovražnik napačno računil. Z novim zakonom o domovinski pomožni službi na Nemškem je nemški državni zbor pomagal ustvariti novo obrambo. Nemčija je, trdna in zvesta v zvezi s preiskušenimi zavezniškimi bojevniki pod avstro-ogrskimi, turškimi in bolgarskimi zastavami, en sam, velikanski, trdno urejen armadni tabor.
Vedno smo pa pripravljeni, braniti se in biti za obstoj našega naroda, za svobodno in zagotovljeno bodočnost in za to ceno smo tudi v e d|n o pripravljeni podati roko za mir.
Dosedanjim našim izjavam za mir so se nasprotniki vedno izognili. Sedaj smo šli za korak dalje. Cesar je smatral, da je prišel sedaj trenutek za oflcielno mirovno tkcijo. V sporazumu in skupno z zavezniki je sl;.-mil predlagati sovražnim silam, da začnejo mirovna pogajanja. Danes zjutraj smo oddali zastopnikom tistih sil, ki varujejo naše pravice v sovražnih državah, torej zastopnikom Španske, Združenih držav v Ameriki in Švice, primerno, na vse sovražne države naslovljeno noto s prošnjo za posredovanje. Isto se je zgodilo danes na Dunaju, v Sofiji in Carigradu. Tudi druge nevtralne države in Njega svetost papež so o tem našem koraku obveščeni.
Če bi pa sovražniki prevzeli odgovornost za milijone strahot, ki bi sledile, če ne sprejmejo ponudbe, bo vsako srce noter do zadnje koče iz-nova vzplamtelo v svetem srdu zoper sovražnike, ki nočejo ustaviti moritve. Bog bo sodil. Mi smo pripravljeni za boj, pripravljeni za mir.
Kanclerjevemu govoru je sledilo živahno odobravanje v zbornici.
Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gane!
(Glas z bojišča. J. H.)
Ponovno je zapisal „Slovenec“ zadnje tedne v obrambi zvestobe slovenskega naroda, do cesarja in domovine zoper očitke nekih listov: naj govore oni častniki in vojaki, ki so prebili leto in mesece v vojski. Nimamo mnogo prilike, da se borimo s peresom. Pač smo se jezili skozi dve leti krvavih bojev, da poklicani zastopniki ljudstva doma menda ne spoznajo, kako se naprezajo mogočni nasprotniki naših naravnih in postavnih pravic, da se nihče ne potegne za krivično ob-dolževane, da nihče ne dela kakor treba za o-brambo narodnega obstoja. Žalostni smo prihajali iz dopusta nazaj, ker nam skoro nihče ni verjel, kako žalotno bodočnost nam prisojajo nasprotniki našega obstoja in kako .izrabljajo razmere vojnega časa nam v škodo, kar smo v raznih družbah imeli pogosto priliko slišati na bojnem ozemlju. Doma pa se je zdelo, da cepijo dlako in se grej o „slepih miši“. Res, da so nas vsi vojskovodje, katerim smo Slovenci in Hrvatje pomagali do zmag in slave in jih kot bojevniki prepričali o naši pravi ljubezni in zvestobi do cesarja in domovine ter naši sposobnosti in vrednosti za lepšo bodočnost, hvalili in odlikovali. Toda vzlic temu so premogočni narodnonasprotni politiki pripravljali in napovedovali nove muke za nas. Kolikor bolje
smo se borili, kolikor več uspehov smo s svojimi napori in svojo krvjo dosegli v smrtni senci na bojišču, toliko bolj odločno so pri zeleni mizi zahtevali, da naj že vendar enkrat izgine ozir na postavo o enakopravnosti narodov in na naše pravice v korist nemškemu narodu, ki da je podlaga in hrbtenica države. In to smo morali brati ravno takrat v graških listih, ko so uradna poročila dan za dnem pribijala dejstva, ki pričajo jasno celemu svetu, da imajo posebno odločno zaslugo na ugodnem vojnem položaju ravno Slovenci in Hrvatje. In ravno na podlagi teh uspehov se drznejo ti pisarji staviti zahteve, ki so udar s pestjo v obraz nam trpinom-zmagovalcem, rešiteljem domovine! Strašna, grozna nehvaležnost, do neba vpijoča. Mi moramo in radevolje hočemo nositi ista, morebiti v marsičem še težja bremena vojne proti sovražnikom države, kakor kdo drugi. Poleg tega pa moramo poslušati še take govorice, brati v mogočnih listih take naklepe, ki nam pretč zastrupiti naša srca z obupom, ki nam vzlic našim žrtvam, našemu junaštvu, vzlic priznanju naših vojskovodij hočejo vzeti vsako upanje v ohranitev našega narodnega življenja. Eno peščico nas je, mali in revni smo, nikomur izmed mogočnih sosedov se ni treba bati, da bi ga mogli kdaj izpodriniti, a niti kot taki ne bi smeli ostati. Resnično, pravi čudež je, čudež pravične in vsemogočne milosti božje, da je bilo in je naše upanje v pravico močnejše kot vse klevete in naklepi zoper nas. Vztrajali smo in vztrajamo; vse pohvale naših čet in ljudsva od merodajnih krogov, ki od blizu poznajo našo požrtvovalnost in zvestobo, pa so žerjavica na glavo tistim, ki so nas obsodili in delajo na naš narodni pogin. Kako se veselimo vedno novih pohval naših čet, odlikovanj naših polkov in praporov, priznanja vrlin in kreposti našega naroda zlasti od našega novega Naj višjega vojnega gospoda, ki je spoznal nas vojake in narod slovenski na bojnem ozemlju, kak branik Njega države, kakšen biser Njegove krone smo! Saj ne pomenijo ta priznanja za nas Slovence le časti, ampak tudi varstvo in orožje zoper klevetnike in škodovalce našega imena in ljudstva.
Nič manj pa smo se razveselili, ko smo brali poročilo, da so sklenili tudi naši politični zastopniki tesno skleniti se v obrambo naših pravic in v ta namen tudi skupno postopati z drugimi narodi cesarstva. Da mora taka sklenitev biti zelo koristna in še bolj potrebna, smo izprevideli že davno iz pisanja nemških časnikov, ki so oznanjali sklenitev vseh nemških strank, ne v obrambo proti kakemu napadu, ampak da si na račun drugih izsilijo še večjih predpravic. Da je bil za tako združenje naših zastopnikov in braniteljev postavnih pravic skrajni čas, izprevidimo mi v pisani in bolj odkriti bojni službi morebiti bolje kot vi doma. Zato upamo in zahtevamo z vso odločnostjo, da se sklenjeni koraki v tem oziru čimprej izvrše, ker nam bo čut varnosti naših pravic dal novih moči za krvave boje za dom in cesarja, ter nas že enkrat oprostil morečih skrbi glede naše bodočnosti. Veselimo se vzlic groznim žrtvam, ki jih doprinaša naše ljudstvo v boju in na domu, ker ravno te žrtve neizpodbitno dokazujejo našo vrednost za državo in lepšo narodno bodočnost ljudstva, ki živi, dela, trpi in umira po geslu: vse za vero dom, cesarja. Ničev je farizejsko-ume-ten razloček med inteligenco in narodom slovenskim v nasprotnem časopisju. Ne le vojak, tudi častnik slovenski se je povsod odlikoval. Inteligenca vodi in vzgaja narod; če bi ne bila vdana in zvesta cesarju in državi, bi tudi naroda ne mogla vzgojiti v teh domoljubnih čednostih. Poleg tega pa kaže neomejeno zaupanje višjih poveljnikov v
Podpisujte V. vojno posojilo!
slovenske častnike, katerim se ničmanj kakor drugim zaupavajo najvažnejše postojanke, da je tako razločevanje med slovenskim ljudstvom in njegovo inteligenco neopravičeno, nedokazano, krivično. In ljudstvo na frontah? Čul sem več nemških častnikov, ki so trdili iz izkušnje, da nikjčr ni nobeno ljudstvo, niti njih lastno ne, tako prisrčno in požrtvovalno sprejelo in streglo nas vojakov brez razlike narodnosti, kakor slovensko goriško ljudstvo.
Čim dalje traja vojska, čim težje žrtve zahteva od vseh, toliko bolj jasno se kaže našega naroda zvestoba, zdravje in moč. Dočim so bile možne v začetku vojnih razmer razne krive obdolžitve, natolcevanja in sumničenja, se je vpričo dejanskih dokazov zvestobe naroda v najtežjih položajih vse to razpršilo kakor črne, umazane megle pred zlatim solncem. V ognju strašne vojske preizkušeno, se je izkazalo slovensko srce zlato, ljubezni in pravice vredno. Domovina polka „cesarjevič11 je spoznana, pohvaljena in počaščena od Najvišjega gospoda — umolkniti bodo morali tudi zakotni klevetniki. To nam daje nov pogum in novo upanje, da ta vojska ne bo naš konec, ampak naše vstajenje k lepši bodočnosti.
Bog ohrani, Bog ob vari nam cesarja, Avstrijo in naše slovensko ljudstvo! Vse za vero, dom, cesarja!
Kako je z vojsko.
Po zadnjem sijajnem činu na romunskem bojišču, po zavzetjju romunskega glavnega mesta Bukarešte, so začasno akcije na bojišču stopile v ozadje. Na Angleškem je odstopila vlada. Asquith in Grey sta nehala voditi ves sovražni svet. Na Asquithovo mesto je stopil še radikalnejši Lloyd Georges. V sovražnih državah so bili pretečeni teden v prvi vrsti zaposleni v svojih — državnih zborih, pri nas smo pa po krepkem udarcu na Romune pripravljali akcijo za mir.
Zmagoslavne čete na Romunskem prodirajo naprej proti vzhodu in so 12. t. m. zasedle ob reki Jaloniti Urziceni in dalje na severu Mizil. Romuni se bodo morali umikati, dokler jim ne pridejo na pomoč dovolj močne ruske čete, na katere so bili dosedaj zaman čakali. Vsak dan ujamejo čete po več tisoč Romunov.
Ruski naskoki v Karpatih so bili odbiti, tako tudi francosko-srbski ob Črni; na vseh drugih bojiščih ni nobene izpremembe.
Papež zoper vojne grozoto.
Lugano, 6. dec. (Kor. ur.) Po italijanskih časniških poročilih je imel papež v včerajšnjem tajnem konzistoriju nagovor, ki se je začel z naznanilom, da je v veliko korist cerkve kodeks kanoničnega prava (knjiga s cerkvenimi zakoni) dogotovljena in bo kmalu razglašena; s tem bo olajšano popolno znanje materiala cerkvenih zakonov in odredb, ki se je tekom stoletij nakopičil, ter znanje času primernih izprememb mnogih kanoničnih določb za duhovščine in nedohovnike. Papež se je hvaležno spominjal svojega prednika, ki je povzročil izdajo, ter sodelovalcev pri tem, zlasti kardinala in državnega tajnika Gasparija. Po izjavi, da znanje zakonov olajša njihovo iz-polnovanje ter pospešuje slogo in procvit človeške družbe, je podal papež sledečo izjavo: Strašna blaznost vojske, ki pustoši Evropo, jasno kaže, kakšna razdejanja more povzročiti zaničevanje najvišjih zakonov, ki urejujejo razmerje med državami. V splošnem prevratu narodov vidimo zares, da se tu nedostojno ravna s svetimi rečmi in cel6 z v cerkvenem dostojanstvu visoko stoječimi božjimi služabniki, ki se jih po božjem in posvetnem pravu nihče ne sme dotakniti, tam da zopet gonijo mnogoštevilno mirne meščane med solzami mater, žen in otrok od njihovih domov, drugod da so neutrjena mesta in nebranjeno prebivalstvo izpostavljeni zlasti zračnim napadom; vsepovsod na kopnem in na morju vidimo hudobije, ki napolnjujejo dušo z grozo in jo trgajo. Ko obžalujemo ta zla, ki jih je vse polno, in iz-nova grajamo krivice, ki se gode na tej zemlji, kjerkoli in kdorkoli naj jih dela, prosimo zaupljivo, naj nas Bog usliši, da bo kakor s proglasitvijo kodeksa za cerkev, tako, upamo, tudi za človeško družbo prišla srečnejša in mirnejša doba, ko bo red s spoštovanjem pravičnosti in pravice zopet upostavljen in da prej ko mogoče zardi zarja zaželjenega miru, ki naj zopet prinese sprijaznjenim narodom vsaktero blagostanje.
Končno je sveti oče naznanil, da si pridrži ustanovitev dveh novih kardinalskih mest.
Dnevne vesti.
Vojaško žalovanje. Do sobote, 16. t. m., izostane službeno in izvenslnžbeno igranje vojaških godb, vendar je igranje cesarske himne in igranje pri izkazovanju časti dovoljeno. Straže bodo do imenovanega dne natihem nastopale. Obisk gledišč in veselišč je oficirjem in vojaškim uradnikom prepovedan. V nedeljo, 17. t. m. nastopijo zopet normalne razmere.
Cesar je zopet odlikoval slovenske vojake. Vojaški list „Streffleur11 poroča: Cesar je izdal sledeče povelje: „Uvažujoč odlično hrabro in smrtnopogumno zadržanje 20. lovskega bataljona ter njegov vnetovdani, požrtvovalni in vzgledui nastop v bojih od 11. do 13. junija 1915 mu izrekam Svoje popolno priznanje. Pošiljam vrlemu bataljonu Svojo zahvalo in Svoj pozdrav. — Na Dunaju, dne 5. decembra 1916. Karel m. p. — Dopolnilni okraj 20. lovskega bataljona je v mirnem času Trst. Slovenci tvorijo v bataljonu veliko večino. Primorski Slovenci so posebno v tem bataljonu pokazali vse svoje velike vojaške vrline. To je v najkrajšem času obenem že drugo počeščenje in odlikovanje slovenskega naroda.
Umrl je v Celovcu 12. t. m. ponoči znani vrtnar Filip Zechner.
Poštni denarni promet. Za preračunanje poštne nakaznice na Nemško se je določilo od 8. t. m. naprej 100 mark za 160 kron, za poštne nakaznice v Švico in Luksenburško 100 frankov 205 kron, v Bolgarijo 100 levov za 130 kron, na Nizozemsko 100 goldinarjev za 390 kron, na Norveško 100 kronerjev za 275 kron in na Švedsko 100 kronerjev na 285 kron.
Prodaja cigar in cigaret po gostilnah in kavarnah prepovedana. Zadnji čas so se množile pritožbe, da so po gostilnah in kavarnah proda-dajali gostom tobačne izdelke v večjem obsegu, pa tudi precej dražje nego v javnih trafikah. Zato je finančno ministrstvo v gostilnah in kavarnah, ki nimajo javne trafične licence, do nadaljnega popolnoma prepovedalo prodajanja tobačnih izdelkov. Prestopki se bodo kaznovali.
En milijon kron vojnega posojila je podpisala slovenska občina Trbovlje na Štajerskem.
Draginjske doklade za vpokojeno učiteljstvo, vdove in sirote. Deželni odbor koroški je sklenil dati vpokojenemu učiteljstvu, vdovam in sirotam vsled izrednih1 razmer enkratno pomoč iz deželnega zaklada.
Žile si je prerezal. Restavrator na celovškem kolodvoru Jurij Zob el si je v pondeljek, 11. t. m., v kopališču „ROmerbad1* prerezal spredaj na vratu in na levi roki žile in kmalu nato umrl. Svoj čas je bil na isti restavraciji prvi natakar in vsled svoje ljubeznivosti in vslužnosti priljubljen. Potem je prevzel restavracijo v Trbižu in pred-kratkim v Celovcu. Menda je tožil, da je prevzel od prednika predrago, za 86.000 K.
Za „Slov. Stražo" so darovali Mohorjani v Kotljah 10 K.
Slovenski škofje med slovenskimi visoko-šolci. Povodom navzočnosti pri škofijskih konferencah na Dunaju so ti-le slovenski vladike, Nj. eksc. goriški nadškof dr. Franc Sedej, ljubljanski knez in škof dr. A. B. Jeglič, tržaški škof dr. A. Karlin in krški škof dr. A. Mahnič sprejeli dunajske slovenske in hrvatske katoliške akademike.
Napovejte pravo število oseb za karte. Nekatere gospodinje skušajo množino kruha, moke, sladkorja in drugo, ki se dobi le proti kartam, na ta način pomnožiti, da preslepijo urade glede števila oseb, ki so v oskrbi in tako izvabijo več kart za živila kakor jim gre. V ta namen napovedo večje število oskrbovalnih oseb, kakor je res, napravi se izgovor, da so dobili za daljši čas obisk, ali dobivajo za obisk, ki ga ni več, še karte za živila itd. Pred takim postopanjem prebivalstvo resno svarimo. Ker kakor slišimo, bodo osebe, ki si hočejo na tak način pomnožiti živila, od državnega pravdništva zavoljo prestopka goljufije zasledovani in je ta prestopek po kazenskem zakonu od sodišč kaznovati z navadnim ali strogim zaporom od enega tedna do šest mesecev.
V. avstrijsko vojno posojilo. Živnostenska banka, centrala v Pragi, je podpisala za lasten račun K 15,000.000 zase in svoje podružnice za V. avstrijsko vojno posojilo.
Zahvala. Vsem preč. g. sobratom, ki so se me začasa moje bolezni spominjali v svojih molitvah in pri daritvi sv. maše, se najiskreneje zahvalim. Bog povrni! Jožef Dobernik, kaplan.
Štebenj pri Dobrlivasi. (Pogreb.) Na dan pogreba j- svitlega cesarja je bil pri nas pokopan pd. Štefanov oče Štefan Dumplnik, star 73 let; v zakonu je živel 21 let in kot vdovec 6 let. Bolan je bil celo leto. Edini sin Aleš je ravno pred enim mesecem odšel na fronto in ni mogel priti na pogreb. N. p. v m.!
Pozdrave z bojišča. Vojno polje 7./12. 1916. Mnogo srčnih pozdravov Vam pošiljamo z visokih skalnatih tirolskih hribov kakor vsem bralcem in prijateljem „Mira“ in Vam voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto. Lippnig Martin iz Podkrnosa pri Celovcu; Jernej Plevanič iz Krškega; Simon Leutschacher iz Borovelj pri Celovcu; Franc Stare iz Bohinjske Srednje vasi; Anton Margetič iz Krškega.
Priletele ptičke tri. . .
. Priletele ptičke tri	Druga ptička bolni sestri
so in žvrgolele,	pela pesem je drobno:
pa na lipco kraj vasi,	Da njen brat je zdaj izdihnil
tjakaj so se vsele.	in nazaj ga več ne bo.
Prva ptička je zapela	Tretja ptička naznanila
tnžni majki lep pozdrav, očetu sivolasemu: ki ga ji pošilja sinko	Krogla Vam je sina vbila
od krvavih sem dobrav.	pač ne bo ga več domu.
Zložil Jurij Štular.
Črna. (V odbor) za nabiranje članic za vdove in sirote smo izvolili sledeče gospe: Hochen-warter Frančiška, Sibic Matilda, Smrečnik Uršula, Mlinar Neža, Črešnik Julika, Krumpačnik Marija, Krajčer Ana in Tscheschounig Valerija. Predsednica je g. Punzengruber Dora. Tudi čč. gg. župnik in kaplan sodelujeta. Upamo, da bo vspeh sijajen, kakor po navadi!
Črna. (Žalobno sveto opravilo) smo obhajali za Nj. Veličanstvo umrlega našega cesarja Frančiška Jožefa I. tudi pri nas, kar le mogoče dostojno. Cesarjev doprsni kip in mrtvaška tumba sta bila z zelenimi cvetlicami zelo lepo okrašena. Električne luči smo v črno zagrnili. Udeležili so se sv. maše: občinski za-stop, krajni šolski svet, vojaški oddelek pri tukajšnjem rudokopu, uradništvo rudokopa, šolska mladina z učiteljstvom in mnogo občinstva.
Črna. (Iz ruskega ujetništva) se je povrnil Peter Pudgar pd. Pnkelnov. Bil je vjet v Karpatih dne 26. februarja 1915, izpuščen iz ujetništva dne 11. septembra 1916. Bival je večjidel v Taškendu v Aziji. Godilo se mn je slabo.
Črna. (Tatvine) se v našem kraju vedno bolj množijo. Zadnjo nedeljo so ukradli pri kmetu Petku največjo svinjo. Tatovi morajo biti zelo prebrisani, ker jim je težko priti na sled.
Kazaze. (Smrt očeta avstrijskih narodov) je tudi pri nas globoko ganila verna srca našega ljudstva. Ne samo, da smo izobesili raz cerkve žalno zastavo in da smo opravili od ško-fijstva predpisani žalni božji službi, katerih se je udeležilo poleg šolske mladine s šolskim vodstvom kljub delavnima dnevoma tudi mnogo odraščenih vernikov, ne samo to, ampak verno ljudstvo je pojmovalo to žalovanje globokeje in je prišlo tudi v Gospodu počivajoči duši Njegovega Veličanstva z dobrimi deli na pomoč. Ker je bila namreč rekviem-sv. maša za rajnega cesarja ravno na prvi petek v mesecu, in je bil dne 8. decembra 1914 tudi rajni vladar posvetil slovesno sebe, svojo družino in svojo državo varstvu presvetega Srca Jezusovega, je bila zelo primerna in pomenljiva prilika, da sprejmejo verniki sv. zakramente in darujejo sv. obhajilo in odpustek dnši rajnikovi, kar jih je tudi izredno veliko — otroci in odrasli — storilo. Naša župnija je pa tudi hvalo dolžna cesarski hiši; kajti ob njeni ustanovitvi ji je dne 15. decembra 1870 član cesarske rodovine, cesar Ferdinand I., daroval za popravo župne cerkve 500 gld., kakor je zapisano v župni spominski knjigi.
St. Tomaž. (Nagla smrt.) Dne 1. decembra zvečer je naglo umrla, zadeta od srčne kapi, skrbna in pridna kuharica v župnišču, gdč. Ana Kralj. Bila je sicer zdrava, a srčna hiba jo je nadlegovala že več let. Vneta za čast božjo in lepoto božje hiše je ves čas za nedelje in praznike venčala oltarje. Bila je dolgoletna cerkvena pevka in sedaj ob času vojske tudi organistinja. Kako je bila priljubljena v župniji je pokazal sijajni pogreb. Pokopali so jo v pondeljek 4. t. m. ob veliki udeležbi faranov domači č. g. župnik ob asistenei dveh č. g. sobratov iz Pokrč in Timenice. Pri pogrebni maši je oskrbel orgljanje in petje organist iz Gospa Svete, g. Karner z nunami in pevkami. Počivaj v miru, dobra Ana!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Sijajna slavnost.) Slavnost v proslavo petletnice obstanka tukajšnje Marijine družbe se je na Marijin praznik dne 8. decembra 1.1. tako dopoldne kakor popoldne zelo sijajno izvršila. Slavnoznani govornik veleučeni č. gosp. dr. Gregor R o ž m a n, profesor bogoslovja, je pri dopoldanski božji službi v navdušenih besedah proslavljal brezmadežno spočetje Device Marije in poživljal članice, da naj po zgledu Marijinem, ki je „svetla kakor solnce in lepa kakor luna", tudi nadalje svetijo faranom z lepim čednostnim življenjem, in kakor je Marija „strašna kakor urejena armada11, tako naj bodo tudi one odločne in neustrašene. Nanovo je bilo ta dan slovesno v Marijino družbo sprejetih osem
deklet. Poleg članic Marijine družbe in otrok naše šole je še obilo vernikov prejelo sv. zakramente. Pri popoldanski božji službi je g. profesor zavrnil razne izbruhe malodušnosti v teh hudih časih strašne sedanje vojske in povdarjal, da je treba to mimogredočo hudobo z vdanostjo v božjo voljo in v duhu spokornosti prestati. Po blagoslovu se je vršila slavnostna predstava v šolski telovadnici. Vkljub skrajno slabemu vremenu, ves dan je deževalo in naletaval sneg, in dasi so bile tudi v nekaterih sosednih župnijah ta dan podobne prireditve, je bila udeležba zelo dobra, vsa naša prostrana telovadnica je bila z udeleženci nabolnjena. Posebno veliko udeležencev je prišlo iz mesta Velikovca, med njimi velespoštovane odbornice Rdečega križa, pa tudi iz okolice je prišlo mnogo ljudstva, da celo iz raznih oddaljenih krajev naše slovenske Koroške je došlo več slavnostnih gostov. Slavnostna govornica Micka Schweiger, vrla prednica naše družbe, nam je podala v obširnem govoru opis postanka in razvoja naše družbe. Začetek je bil zelo težaven in skromen, samo 16 deklet je bilo pri ustanovitvi pred petimi leti v družbo sprejetih. Ali z božjo in Marijino pomočjo je zapričeto delo vidno napredovalo, vsako leto je pristopilo večje število članic, vseh skupaj v petih letih 86 članic. Od teh je nekaj deklet odšlo služit po svetu, 16 članic je prestopilo v novo ustanovljene družbe v njihovih domačih župnijah, zdaj šteje naša družba 54 tukaj stanujočih članic, ki se redno udeležujejo mesečnih shodov in vsak mesec prejemajo sv. zakramente. Tudi .za naraščaj je oskrbljeno, v Marijinem vrtcu je 30 otrok. Družba si je omislila tudi svojo družbino zastavo; kar je dobrega in plemenitega, naša družba podpira, za časa sedanje vojske opravlja družba razne vojne pobožnosti in je brezplačno napravila 50 novih srajc za naše vojake. Končno govornica iskreno zahvaljuje čč. šolske sestre za spretno in požrtvovalno vodstvo družbe in v imenu vseh članic obljubuje, da bodo tudi zanaprej odločno in stanovitno vztrajale pod Marijinim praporom. Obe krasni igri, versko-resna „Fabijola in Neža*', ki nam predstavlja trpljenje prvih kristjanov za časa preganjanja, in šaljivovesela „Čašica kave“, so se članice zelo skrbno naučile in dovršeno predstavljale ter žele burne zaslužene pohvale. Vmes se je pa glasilo ubrano petje lepih narodnih pesmi. Gmotni uspeh slavnosti je bil naravnost sijajen, čisti donesek znaša 150 kron, ki se nakloni v dveh enakih polovicah Rdečemu križu in za božičnico naših vojakov. Poltretjo uro je trajala predstava, pa ves čas je ljudstvo vztrajalo. Ljudstvo čuti v teh hudih časih potrebo po razvedrilu in tudi tej potrebi je naša sijajna slavnost zadostila. Presrčna hvala č. g. dr. Rožmanu za ves njegov veliki trud in čč. šolskim sestram za vso požrtvovalnost, s katero so to tako sijajno uspelo slavnost priredile!
Slovo koroškega fanta v svetovni vojski.
Kratkočasna in vesela Je koroška mi dežela,
Ker tu luštni fantje so,
Da povsod bi tako b’lo .. .!
Dekle zalo fant je vzljubil, Svoje srce nji obljubil. Zveseli se nji srce Ko fant dan’s prihaja že!
Ljub’ca fantu pnšeljc dela Milo zraven je zapela; Ljubo dekle pač ne vč: Težko fbnt’ pri srcu je . . .
Praznik Ane se obhaja Fante težek čut obdaja. Naznanilo tako je:
„Cesar kliče fante vse!“
Zdravi očka ostanite,
Vi mi mater tolažite;
Zate, oj preljubi dom,
Srčno kri prelival bom!
Hudo je to poslovilo, Zapustiti ljubco milo;
In če vidim starše še,
To le Bog mogočni v6.
Hlapec konje že zaprega, Petje fantov se razlega,
Drugi pa se jokajo,
Ker je žalostno slo!
Dekle fantu pušeljc daje,
Ko odhaja v tuje kraje. Stisne zdaj še vsem roko.
Ce nazaj ga več ne bo ...!
Fant v vojsko že odhaja Pri srcu težko mn postaja Srčni čut mn pravi to.
Da dom videl več ne bo ...
Z Lahom fant se tam vojskuje, Grom in stok se daleč čuje; Sem granata prileti,
Fant zadet že obleži. ..
Solze grenke dekle staka,
Ko na fanta zastonj čaka, Padel on na Laškem je,
Videl več ne bo deklš . ..
Fanta tam so zakopali,
V tujo zemljo so ga djali.
Ne bo več na straži stal,
! V laški zemlji bo on spal...
(Napev k tej pesmi je isti kot pri: „Ljuba si pomlad zelena!" Ta pesem izvira od nekega slovenskega vojaka pri . . . pešpolku in se je fantom pri ondotnem polku zelo priljubila.)	Zdravko Korotanski.
Slovenski fantje iz rojne črte pišejo z dne 3. decembra: Srčno nam pozdravljeni, cenj. gosp. urednik in vsi bralci „Mira“! Vam je gotovo že mraz, dragi domači, nam je pa še vedno vroče, ker nam sovražnik Lah kuri s prav težkimi poleni, pa že še gre. Izmed nas slovenskih koroških srajc se hvala Bogu še nihče ni opekel; lahko bi vam kaj več poročali, kar vedno želite, ljubi ko-modni zafrontovci, ki nemoteno kot nebesne zvezdice hodite mirno tisoč let staro pot od dela k skledi, od mize k postelji, imate pero, tinto, papir, čas in —- mizo vedno in povsod pred nosom. Vse drugače je seveda v strelskem jarku v rojni črti! In posebno v tej najprozaičnejši vseh vojsk, v
času cenzure, ki je v svojih manirah podobna sedanjemu modnemu ženskemu krilu, ki je do skrajne meje prištucano, zoženo, skrajšano in tako, posebno pri našem „bandrajočem“ pešpolku. — Tretje božične praznike bomo obhajali na bojišču, toda upamo, da bomo prihodnje že doma pri svojih dragih. Vesele božične praznike Vam želimo, posebno podjunskim dekletom; zahvaljujemo se pa za pozdrave, poslane od doma ostalih fantov iz Podjune, posebne iz šmihelske fare, ki so jih nam sporočili v zadnji številki „Mira“, ko so se zbrali pri Sv. Katarini nad Šmihelom.
Že tretjo mi božično noč v tujini tu praznujemo in s celim srcem pač na moč miru že pričakujemo.
Od vseh slovenskih fantov in naročnikov „Mira“ srčne pozdrave! — Jurij Nachbar, kuhar; Martin Lipusch, pešec; P. Britzman, četo-vodja; Jakob Mischitz, pešec; J. Najvirt, P. Graben-šteiner, desetnika; Janez Randev, J. Smerčnik, V. Orasche, pešci; M. Otrob, J. Sačen, U. Božič, pionirji; Anton Petrič, Alojz Petrič, telefonista; J. Štern, P. Logar, Ferdo Skitek, Hanzi Magar, desetniki; J. Virtič, pešec; J. Pečovnik, san. des.; J. Ražun, sanit.; M. Harmonko, desetnik; J. Dobrovnik, poddesetnik, vsi doma iz Podjune. — Srčne pozdrave od fantov iz zelene Štajerske: Alojz Kozarin, pionir; J. Kaiser, J. Janet, pešca; J. Kancijan, Fr. Habschner, pionirja; A. Magnet, pionir, desetnik. — Pozdrave od primorskih fantov: Leopold Simonetič, J. Fon, pionirja; Bernard Hrovatin, saper. Na zdar vsem domačinom!
H kašlju in hripavosti se nagibljajo samo osebe, ki za negovanje grla nimajo smisla. Potrebno je, usta in grlo vsak dan pregrgrati z razredčenim Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko „Elsa-fiuid“. Ta osvežujoča, razkužnjoča in razkrajajoča izplakovanja ne odstranijo samo zlih posledic prahu, dima in vdihanih bolezenskih kali, nego ojačijo tudi sluznice grla in jim dajo zmožnost, da pokažejo svojo odpornost. Kdor Fellerjev rastlinski fluid rabi tako, se najbolje varuje proti kašlju in hripavosti. Ta izplakovanja tudi razkrajajo, pospešujejo izmečke in lajšajo bolečine. Predvojne cene: 12 steklenic tega preizkušenega domačega zdravila pošlje kamorkoli franko za samo 6 kron lekarnar B. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvatsko). Kdor trpi na telesnem zaprtju, naj vzame Fellerjeve nalahno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko „Elsa-kroglice“, ki se lahko naroče obenem. 6 škatljic stane franko samo 4 K 40 h. Vzbujajo tek in pospešujejo prebavo ter jim je dajati prednost pred vsemi močno učinkujočimi in zatorej črevo slabečimi odvajili. Veselilo bi nas, ako bi cenj. bralci ta napotek izkoristili. Fellerjeve Elsa-preparate vedno slišimo hvaliti.	(f)
Knnschak o najolšiih cenah.
Kakor poroča „Reichspost11, je govoril v dunajskem občinskem svetu obč. svetnik in znan državni poslanec Kunschak k vprašanju o najvišjih cenah takole:
Naša sodišča so v začetku vojne kaznovala „male ljudi" s trdimi kaznimi. Sodbe so bile premaknjene s trdne podlage najvišjih cen in postavljene na čisto nezanesljivo določevanje cen z ozirom na to, koliko da je blago stalo pri nakupu. V kričečem nasprotju s tem je, da so napravili milijone vojnih dobičkov, ne da bi se bilo državno pravd-ništvo ali sodišča s tem bavila in sicer za to ne, ker so se dotični tvorničarji — pivovarnarji, sladkorni tvorničarji — pred kaznijo s tem zavarovali, da so si dali od vlade določiti cene. Ti ogromni dobički vplivajo seveda na javno moralo, in posledica tega je neodkritosrčnost, popolna anarhija v trgovini in vsepovsod.
Pomanjkanje krme in lovski šport.
Politika mora glede prehranitve hoditi dvojno pot: Razdeljevati obstoječe množine po primernih cenah na pravičen način in drugič dopolnjevati jih po možnosti. Vzrok, da trpimo vsled pomanjkanja masti, mesa in mleka, je iskati v tem, da manjka pri nas krme. Pa kljubtemu se krma zapravlja! Vzgled zato je, da sije neki visokorodni imejitelj lova mogel oskrbeti za svoje jelene in srne sena, na Tirolskem in Predarlskem pa so posestnikom živine vzeli zadnje seno in so jih s tem prisilili, da so morali prodati živino. (Čujte! Zelo žalostno!) V začetku vojne je gospod župan izdal oklic, da se najmanjši košček zemlje obdela! To se je zgodilo in se godi še s požrtvovalnostjo: in tu v naših deželah imamo širna ozemlja, ki jih niso pritegnili k producijskemu ozemlju, ampak služijo le za šport, za razveseljevanje. Mislili bi vendar, da se bo vsaj med vojsko izpremenilo in se bo s posegom v pravice naših lovskih posestnikov naša nasetvena zemlja precej povečala. (Veliko odobravanje.)
Beseda o naših poljedelcih.
Govorilo se je o oderuštvu agrarcev in poljedelcev. Kar prodajajo kmetje, za vse to so določene cene. Za oves dobijo 28 K, ravnotako za
rž. Cena za mleko je določena, vse to je urejeno, pa kako hočete kmetu dopovedati, da naj bi odpadni pridelek, ki ga potrebuje kot krmo za Živino, plačal dražje kot na pr. oves sam, da dobi za oves 28 K in mora plačati za otrobe 40 K. Kako morete imenovati kmeta oderuha, če dobi za svoj oves 28 K in se na Dunaju pred očmi oblasti, s sodelovanjem oblasti, od oblasti same se prodaja oves za 140 K. 26 K plačajo kmetu za koruzo, 80 K mora dati zanjo, če jo potrebuje sam. (Čujte!) To so prikazni, ki jemljejo nam meščanom iz rok pravico do kritike o razmerah na deželi. Gospoda moja, to so razmere, ki nujno kličejo po pojasnitvi in izboljšanju! Repica (krompir) stane za konzum 9 K, kot krmilno sredstvo pa za kmeta 13 K. — (Čujte! Neverjetno!) Ta razlika v ceni je vendar premija za skrivanje plemenitih pridelkov. To je sistematična vzgoja in zavajanje celega^ poljedelstva k prestopkom zakonov in odredb. (Živahno odobravanje.)
V. vojno posojilo«
Rok za subskripcijo poteče v soboto 16. t. m. Sodeč po dosedanjem poteku bo tekoče vojno posojilo izkazalo znaten narastek udeležbe kmečkega prebivalstva in bo v splošnem gotovo doseglo enak uspeh kakor IV. vojno posojilo. Seveda je v ta namen potrebno, da stori vsak svojo dolžnost. Niče se ne sme izključiti od udeležbe na vojnem posojilu. Vsak naj prispeva po svojih močeh; tudi najmanjša prijava je važna, kajti le s sodelovanjem vseh je mogoče zbrati ogromna sredstva, ki jih država rabi.
Kdor podpiše vojno posojilo, ne doprinese nobene žrtve, nasprotno, nabavi si vrednostni papir, ki je popolnoma siguren in donaša nenavadno visoke obresti. Poleg tega je uspeh vojnih posojil prvi predpogoj za procvitanje državnega gospodarstva, od katerega zopet je odvisno blagostanje vsakega posameznika.
Ako store vsi svojo dolžnost in se po svojih močeh udeleže vojnega posojila, mora V. vojno posojilo končati s popolnim uspehom, z zmago, ki bo tudi onkraj naših mej močno učinkovala.
Pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celovcu so podpisali V. vojno posojilo med drugimi še sledeči: Jos. Trunk, župnik, Jezersko, K 3.000, dr. BI. Reichmanu, Borovlje, K 500, neimenovani iz Celovca K 8.000, Štefan Klacer, Kopanje, K 2.000, Anna Neubarth, Celovec, K 1.000, Ivan Wieser, prošt, Podkrnos, K 500, Iv. Kolenc, Celovec, K 200, Učiteljski dom, Celovec, K 200, Barbara Achrainer, Celovec, K 50, Anna Achrainer, Celovec, K 50, Lud. Borovnik, Borovlje, K 400, Hran. & posojilnica, Borovlje, K 1.500, Martin Wernig, Borovlje, K 500, Stanko Cvek, Borovlje, K 200, Karl Derče, Železna Kapla, K 30.000, Samostan v Kazazah K 1.000, Družba sv. Mohorja, Celovec, K 22.000, Katarina Egger, Rabelj, K 700, Janez Huzar, Podkraj, K 2.000, Ivan Starc, župnik, Slov. Plajberk, K 1.000, Hranilnica in posojilnica, Kotmaraves, K 1.000, Franc Sadnikar, Celovec, K 2.000, Hranilnica in posojilnica, Glinje, K 5.000, Hranilnica in posojilnica, Borovlje, K 5.000, Val. Užnik, Sele, K 1.500, Janez Miklin, Breškavas, K 7.000, Pavl Riegel, Podkraj, K 1.000, Filip Lačen, Dvor, K 2.000, Ignac Kočnik, Kot, K 2.000, Hranilnica in posojilnica, Šmihel pri Pliberku, K 2.000, Franc MOrtl, Ziljska Bistrica, K 1.000, Urša Mčrtl, Ziljska Bistrica, K 1.500.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu je članica bančnega konzorcija za izpeljavo državnih kreditnih operacij in more kot taka dovoljevati svojim subskribentom vse postavno pri-puščene olajšave.
Raznoterosti.
Koza za 320 K. Brnski „Hlas“ poroča: Na zadnjem sejmu v Netolicih na Češkem je bila kupljena koza za 250 K, a koj nato zopet prodana za 320 K.
Japonski maršal Ojama umrl. Maršal knez Ojama, poveljnik japonske armade v ruskojaponski vojski, je umrl.
Še španskemu kralju niso dovolili potovanja. Listi poročajo, da se je nameraval španski kralj — čigar mati je bila avstrijska nadvojvo-dinja — udeležiti pogreba umrlega cesarja Franca Jožefa, a da ni mogel potovati na Dunaj, ker mu francoska vlada ni dovolila, potovati čez francosko ozemlje.
Nikdar jim ni dovolj. Pred vojno je veljalo železo 20 do 21 K meterski stot, zdaj pa velja že 35 K. Železarski baroni, ki se valjajo na milijonih, pa še niso zadovoljni. Dne 7. decembra so imeli v trgovinskem ministerstvu posvetovanje in pritiskali na vlado, naj zopet dovoli zvišanje cen za železo.
Listnica uredništva.
F.: Imenuje se: „Slov. čebelarsko društvo za Koroško." V vseh društvenih zadevah se je obračati na naslov: Jos. Jeki, vodja šole, p. Galicija na Koroškem. V ostalem upajmo vse dobro. — O.: Bomo skušali ustreči, če bo mogoče. Tiskarna Dr. sv. M. žal ne izdeluje klišejev.
Listnica upravništva.
Vse cenjene naročnike prosimo, naj nam naznanijo pri preselitvah ali premestitvah poleg novega naslova tudi stari naslov ter številko, ki je tiskana v zgornjem desnem kotu naslovne pasice (nad imenom). To je zaradi tega važno, da ne bi pošiljali lista pomotoma na dva kraja, na nov in na star naslov.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mihcilek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Zahvala.
Za vse izraze sočutja in sožalja ob smrti moje ljube sestre
Ane Kralj
kuharice, dolgoletne cerkv. pevke in za časa vojske organistinje v Št. Tomažu
izrekam s tem svojo najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujem se posebno č. g. župniku in čč. gg. iz Pokrč in Timenice, gosp. Karnerju, organistu, cerkvenim pevkam iz Gospe Svete, kakor tudi cerkvenim pevkam iz Pokrč, potem sosediujam za napravo lepega mrtvaškega odra, kakor tudi vsem faranom, ki so počastili rajno z obilno udeležbo pri pogrebu. Rajno priporočam vsem prijateljem in znancem v molitev in pobožen spomin.
V Št. Tomažu, 12. decembra 1916.
Urška Kralj
sestra.
100 litrov domače pijače
osvežujoče, slastne in žejo gaseče si lahko vsakdo sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, jabolčnik, grenadinec, malinovec, muškatni hruševec, poprovi nietovec, poinarančevec,
žganja.
z natančnim navodilom stanejo K 10*— franko po povzetju. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazmožnost nič ne trpi.
Jan. Grolich, Engel-drožerija, Brno 638, Moravsko.
Kdor hoče svojcem na bojišču s posebnim
praktičnim darom
napraviti veliko veselje, naj naroči mojo poceni
garnituro za bojišče
obstoječo iz sledečih, za vsakega vojaka nepogrešljivih reči:
1 zapestna ura s kazalom iz radija, se ponoči sveti, dobro Anker-kolesje, s 3 letnim jamstvom,
1 vojaška žepna svetilka z baterijo, električna luč v žepu,
1 samobrivni aparat, elegantno izdelan, s katerim se lahko dobro in hitro brije, 1 žepni vžigalnik za bojišče, ki da takoj ogenj ob vetru in dežju, ne potrebuje bencina,
1 patentiran napolnjen peresnik, piše vijoličasto, brez tinte, brez svinčnika, samo da se pomoči z vodo,
1 vojaški žepni nož iz Solingerjevega jekla z dvema rezaloma in 1 čepovlakom, 1 vojna denarnica s tremi predalčki in trdnim zaklepom.
Te reči, posamezno nakupljene, bi stale 35 kron, le zavoljo velike zaloge prodajam to popolno garnituro, vse navedene reči skupaj za samo
= 20 kron ----------------
po povzetju (po vojni pošti denar vnaprej).
Mob Honig, Dunaj, III/Z08, Liimgasse Nr.37a.
(tudi za sv. maše) in kislo vodo
Dobro vino
„Silva"- vrelec
razpošilja po povzetju
A OSet Posestn*k *n Iastlllk
slatine,	pošta
Koroško.
Guštanj
NB. Kupim vse vrste steklenice, sode in stare ter nove zamaške.
Zapestna ura
z intenzivno svetlečim radijevim kazalnikom, številke in kazalec dajejo v temi močen odsev. Itegulirano kolesje, točno 6$3C8Ši!	tekoče, 3 letno jamstvo. Iz
.	niklja z usnjatim jermenom,
premer 35 mm. Priznano praktično za vojaštvo, cena 12 kron. Pošiljate v po povzetju (pri vojni pošti denar popred) od zaloge nr Jakob Konig, Dunaj 3/208, Lovvengasse 37 A.
Paramente EZ
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek za paramente Jožefovega društva»Celovcu.
Važno
Orehe
Prazne vreče
zdravo blago, kupuje vsako množino. Ponudbe s ceno sprejema
J. Strecker, trgovska agentura, WoIfsberg (Koroško), državna cesta 119.
kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje najdražje
trgovska firma
J. Kušlan, Kranj,
Istotam se kupujejo po naj višjih dnevnih cenah
suhe gobe.
za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki!
Kdor hoče stopiti s svojimi sorodniki v Ameriki v dotiko radi denarnih podpor in pisem, naj napiše kratko pismo v nemškem jeziku, tičoče se samo rodbinskih razmer, ki ne sme obsegati nič političnega ali kar vojno zadeva. Naslov svojih sorodnikov naj napiše na kpverto, v drugo kuverto naj vtakne svoje pismo in nanjo napiše natančen naslov in ime odpošiljatelja ter vse vkup odpošlje na sledečo adreso: Henry C. Žaro, bankir, por Adresse Dresdener Bank, Berlin W. 56. Nefrankirana in premalo franki rana pisma se ne sprejemajo.
500 kron
Vam plačam, če moj pokončcvavec korenin ,,Ria-Balsam“ ne odstrani Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože v treh dneh
brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K 1*60, 3 lončki K 4*6 lončkov k 6’50. — Na stotine zahvalnih in priznal-
nih pisem. — Kemenv, Kasohau (Kf----'
I., poštni predal 12/17 (Ogrsko).
assa),
Prijave
peto avstrijsko vojno posojilo
1.	štiridesetletno 5	% amort. državno posojilo a K 92*— netto od K 50*— nom. naprej,
2.	1. junija 1922 plačljive 5y2% državne zakladnice a K 96*— netto
sprejema
Zivnostenska Banka, podružnica Trst
--- Via Ponterosso 7 m Via Maria Teresa 20 (v lastni palači). -
______ Tozadevna pojasnila se dajo drage volje.
rspi"
V. vojno posojilo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
sprejema kot
oficijelno subskripciisko mesto
prijave po originalnih pogojih in daje vse dovoljene olajšave.