----

Mmam
CVETNI DE1AVEC
LIST DELAVCEV V VZ/GOJNOIZOBRAZEVALNIH ZAVODIH
LJUBLJANA,
18. OKTOBRA 1966
LETO XVII
ST. 17
Stališča predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije
o osnutku predloga zakona o f inan-eiranju izobraževanja in vzgoje
Na podlagi javne razprave in razprave skupne seje (23. 9. 1966) predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo in predsedstva Republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije so bile na seji predsedstva Republiškega odbora 7. 10. 1966 izoblikovane naslednje pripombe k osnutku predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji:
I.
V prvi vrsti je .treba poudariti, da smo sindikati živo zainteresirani, da se obravnavana vprašanja — to se pravi celotna problematika financiranja izobraževanja in vzgoje — razrešijo čimbolj v skladu z intenci jami našega družbenega in ekonomskega razvoja in da se izobraževalnemu področju zagotovijo možnosti, ki bi omogočale solidnejše in kvalitetnejše delo. Javna razprava, v katero so se vključili sindikati z vso resnostjo in prizadetostjo, je opozorila na številne premalo konkretne rešitve v
leto še ne bo mogoče izdelati financiranja kvantifikacije na osnovi ovrednotenih normatitov (ker le-ti še niso v celoti izdelani), pa ta ne more biti izdelana zgolj na osnovi potrošnje za leto 1966. Predvidena sredstva za financiranje izobraževanja so bila v letu 1966 absolutno prenizka in so bila z rebalansi proračunov še zmanjšana. Konkretno se nam to odraža v nizkih osebnih dohodkih prosvetnih delavcev in neugodnih razmerjih med osebnimi dohodki in materialnimi stroški. Kvantifikacija oziroma stopnja prispevka od osebnih dohodkov in prometnega davka mora zagotoviti za izobraževanje za leto 1967 tolikšna sredstva, da bo mogoče materialni položaj prosvetnih delavcev izenačiti z delavci zaposlenimi v drugih dejavnostih in zagotoviti materialne pogoje za kvalitetnejše delo. Zato
izobraževalnimi zavodi (seveda ne bi financirali institucij, ampak dogovorjeno oziroma opravljeno dejavnost), uveljavili sistem dohodka in tako zagotovili enakopraven družbeno -ekonomski položaj delavcev poslenih na tem področju.
Hkrati z vsem tem bi se morali odločiti tudi za obseg izobraževalnih dejavnosti in pa za to, katere ctejavnosti bi financirali iz stalnih in obveznih virov. Zato mora zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja določiti, da se vse izobraževalne dejav-
financirala republiška izobraževalna skupnost, razen tistih ki jih financirajo izobraževalne skupnosti delovnih organizacij.
Predsedstvo Republiškego odbora se je v skladu z razpravo med
za izobraževanje nasploh, temveč kot dohodek šol, ki ga je možno uporabljati predvsem za nakup proizvodnih sredstev, ki naj služijo za učne namene.
V zakonu naj se natančneje
za- članstvom opredelilo za tretjo va- določijo osnove in merila, po ka-rianto iz osnutka predloga zako- terih bo skupnost razdeljevala na, ker meni, da je s tako orga- sredstva. Sredstva, ki pripadajo
nizacijsko obliko izobraževalnih skupnosti mogoče sedaj najuspešneje realizirati vse naloge, ki naj bi jih skupnosti imele po inten-cijah zveznega zakona. S tem bo republiški izobraževalni skupnosti dana materialna osnova in
izobraževalnim skupnostim, bi se trošila tako, kot predvidevajo 29., 30. in 31. člen. Treba bi bilo samo dodati, da morajo izobraževalne skupnosti pri dodeljevanju sredstev oziroma pri določanju meril za razdeljevanje sred-
teta dela, oziroma povečala, iti bi se le-ta povečal.
Tudi odnosi med izobraževalnimi skupnostmi morajo biti natančneje urejeni z zakonom. Točno je treba določiti, kdaj nastopi obveznost ene izobraževalne skupnosti do druge, in določiti obveznosti republiške izobraževalne skupnosti do teritorialnih izobraževalnih skupnosti in izobraževalnih skupnosti delovnih organizacij. Prav tako v zakonu ni urejen odnos med družbenopolitičnimi in izobraževalnimi skupnostmi. Če naj izobraževalna
I ClifiC V Ctl-lic	I a M-	,	.	,	-o -	o - — -- -------X  ---------------J ---------
zakonih obvezne, od§ovoF.nost za ureditev in racio- štev upoštevati z zakonom dolo- skupnost vodi politiko izobraže-
nosti, ki so po financirajo v celoti iz stalnih vi rov. Ni dvoma, da je treba zagotoviti ustrezna sredstva za dejavnost šol (to je za učno-vzgojno dejavnost, ki jo terjajo učni načrti) in prosvetno-pedagoških zavodov, med tem ko naj bi glede
nalizacijo mreže srednjega, višje ga in visokega šolstva.
Ker ima republiška izobraževalna skupnost tudi izravnalno funkcijo, mora zakon natančno predpisati kriterije, kdaj pripadajo
čeni standard in delovne programe šol.
Osnutek zakona funkcioniranje izobraževalnih skunnosti obravnava preveč splošno. Zlasti je treba konkretno določiti sestav
je treba izvršiti prestruktuiranje štipendiranja, prispevka pri šol-
dosedanje proračunske potrošnje in prerazporeditev narodnega dohodka v korist šolstva. Odpravi naj se predpisani limit pri-
zvezi s financiranjem izobraževa- spevkov na osebne dohodke, do-nja in na nekatere druge po- ločen v zakonu o prispevkih in manjkljivosti osnutka, kar vse bi davkih občanov, zato da bo ti-morali sestavljalo zakona v polni sti, ki določa obseg in kvaliteto meri tudi upoštevati. Obenem izobraževalne dejavnosti, lahko ugotavljamo, da bi bila javna predpisal tudi ustrezne prispev-razprava lahko tehtnejša, če bi ke. To se mora izvršiti še pred
pristojni organi hkrati z osnutkom zakona dali v javno razpravo tudi ustrezno kvantifikacijo.
Menimo, da kvantifikacija ne bi smela sloneti tehniki izračunavanja potrebnih sredstev, marveč bi morala ugotoviti višino potrebnih sredstev na osnovi ovrednotenih pedagoških normativov in programov dela posameznih vrst izobraževalnih dejavnosti. Tako bi prišli do višine sredstev, ki bi bila potrebna za kvalitetnejšo izobraže-
uveljavitvijo republiškega zakona o financiranju vzgoje ih izobraževanja.
Novi zakon o financiranju na proračunski vzgoje in izobraževanja naj omogoči na izobraževalnem področju ustvariti take odnose, da bi
ski prehrani, udeležbe -ri financiranju znanstveno-razisko valne-ga dela, povračil za prevoz učencev in študentov v šolo itd. določili na podlagi realnih izračunov, kaj izmed tega ima prednost in kakšna naj bo višina (proporci) sredstev, ki jih je za te namene treba zagotoviti iz stalnih virov.
Poseben problem, ki mu velja odmeriti izredno veliko pozornosti, je nedvomno financiranje izključno gospodarske organizacije. Splošni zakon je na
posameznim regionalnim skup- posameznih, izobraževalnih skupnostim izravnalna sredstva republiške izobraževalne skupnosti.
Osnutek zakona je še prav posebej neprecizen v tistih določilih, ki govorijo o dopolnilnih sredstvih družbeno-političnih skupnosti (5. in 11. člen), saj zelo ohlapno in zgolj deklerativno govori o zagotavljanju dopolnilnih sredstev. če sredstva iz prispevka iz osebnega dohodka in del davka od prometa blaga na drobno ne bi zadoščala. Zakon naj precizno določi, kdaj mora družbeno-
jsplošno določil (13. in 18. člen),	Politična skupnost stvarno nasto-
da lahko delovne organizacije	P3^ -z dopolnilnimi sredstvi in
(tudi s področja družbenih služb)	za 'Ha3 nai bi se ta dopolnilna
.	organizirajo svoje izobraževalne	sredstva trošila. Ker pa tovrstno	materialnega položaja prosvetnih
bilo	možno	uresničevati	princip	skupnosti, ki imajo nato pravico	dopolnjevanje ohranja se del pro-	cje]avceV) nadalje upoštevati pred-
dohodka	in	nadalje	razvijati	sa-	do ustreznega dela sredstev iz	računskega reševanja^ financira-	pjsan ugnj nafrt jn program de-
nosti. Preohlapno so opredeljeni tudi odnosi med izobraževalno skupnostjo in izobraževalnimi zavodi. Ni mogoče dopustiti, da bi se ti odnosi urejali samo z medsebojno pogodbo, ne da bi zakon določil elemente, ki bi bili osnova za pogodbene obveznosti. To je potrebno predvsem zato, da pogodba ne bi bila enostransko vsiljen akt, ampak da bo enako .^ven obojestranski sporazum. Določila, ki jih je treba v zvezi s pogodbenimi odnosi uzakoniti, so zlasti: upoštevati je treba pedagoške normative vzgojno-izo-braževalnega dela, pri kalkulaciji osebnih dohodkov dosledno upoštevati načelo enakopravnega
moupravljanje na tem področju, obveznih virov. Le tako bi nia izobraževanja, bi kazalo opu-S tem, da bi uveljavili programi- namreč lahko pričakovali, da bi	način dopolnjevanja
ranje dela in ceno izobraževa- 5edanji interes gospodarskih orga_ sredstev in se resnično opreti
nja (bodisi na učenca ali kako drugače), bi dejansko lahko iz-
valno dejavnost. Ce za letošnje kristalizirali odnose med nosilci
35. člen osnutka ali o osebnih dohodkih prosvetnih delavcev
Ugotovitve so enotne: že dol- »da so povprečni osebni dohod-go se ni o temkljnih vprašanjih ki delavcev izobraževalnih za-našega šolstva govorilo s tolik- vodov usklajeni z enakovrednimi delavci drugih delovnih or-
šno prizadetostjo (ki obeta, da ne bomo ostali samo pri besedah!) kot v razpravah o osnutku zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. In prav je tako: kaže. da se je v našem celotnem družbenem, razvoju zgodilo nekaj, kar nam vliva upanje, da je naposled le prišel čas, ko bomo morali ta vprašanja temeljito pretresti in urediti šolstvo tako, da ne bo vleklo razvoja nazaj, marveč bo nasprotno prav ono tisti činitelj, ki bo odločilno vplival na uspešnost reformnih teženj.
Ni prav, da smo zadnja leta tako zanemarili šolstvo; da smo gledali na učitelja kot na nebodigatreba, ki nam odjeda kruh in našim otrokom, po nepotrebnem greni zlato mladost. Nekje so bila (in so še?!) taka gledanja pogojena v sami naši družbeni strukturi.
Če se zdaj začenjajo pred nami odpirati ta vprašanja s toliko ostrino, kakršne nismo pričakovali, je to krivda naše preteklosti. krivda nas vseh, ker se nismo pravočasno zavedli pomembnosti tega področja v družbenem razvoju.
Ob vseh oblikah financiranja vzgoje in izobraževanja, kot jih — posrečeno ali neposrečeno, podrobno ali manj podrobno — navaja osnutek zakona, ki je v javni razpravi, so se pojavila nekatera bistvena vprašanja, ki jih bo morala naša družba rešiti prav v zvezi s financiranjem vzgoje in izobraževanja. Takšno vprašanje je na primer nagrajevanje prosvetnih delavcev in s tem v zvezi njihov ugled, ki v naši družbi še nadalje drsi navzdol — kot moramo ugotavljati spet in spet. 35. člen osnutka predvideva,
ganizacij«. To določilo je za nekatere kamen spotike in bi ga radi iz zakona kar izbrisali, češ da to ni mogoče, da naša družba takšne primerjave ne prenese glede na važnost npr. gospodarskih panog in njegovih služb ipd. Takšna gledanja pa imajo za posledico to, da so prav prosvetne (in kulturne) institucije v poreformnem obdobju najbolj prizadete (čeprav je bilo ob sprejemanju reformnih ukrepov in kasneje jasno povedano, da to ne sme biti!). Posledica takšnih gledanj je dalje to, da imajo npr. uslužbenci občinskih uprav in nekateri drugi »nerebalansirane« mesečne prejemke, kar pa za prosvetne delavce ne velja. Kot so izračunali npr. v celjski občini prosvetni delavci s svojimi prejemki zaostajajo takole: tisti z visoko izobrazbo imajo za 60 odst. manjše prejemke kot »enakovredni delavci v drugih delovnih organizacijah«, z višjo izobrazbo za 40 odst. in s srednjo za ' 20 odst.! (Povprečni osebni dohodek prosvetnih delavcev v tej občini znaša 78.000 din).
Takšna nesorazmerja glede na deklarirano važnost izobraževalnih dejavnosti niso več opravičljiva.
Kaže, da se bo sindikat znova z večjo prizadevnostjo začel lotevati vprašanj tarifne politike. To bi bilo vsekakor na mestu, saj je posledica neurejenega stanja na področju šolstva škodljiva politična situacija med prosvetnimi delavci in pa brezperspektivnost, ker nagrajevanje po delu ne odigrava tiste vloge, ki bi jo moralo.
'	H.
nizacij v tej smeri stimulirali, obenem da bi bil odprt proces tesnejšega medsebojnega povezovanja gospodarskih organizacij z izobraževalnim področjem. To pa bi med drugim tudi vzpodbujalo gospodarske organizacije,
zgolj na stabilne in stalne vire.
Javna razprava se je opredelila tudi proti združevanju amortizacijskih sredstev nepremičnin izobraževalnih zavodov nasploh oziroma proti združevanju 75% amortizacijskih sredstev, češ
la izobraževalne ustanove; s pogodbo določena sredstva bi se lahko zmanjšala samo v primeru, če bi se zmanjšal obseg ali kvali-
vanja na svojem območju* ji je z zakonom nujno zagotoviti pravico predpisovanja prispevkov v soglasju z družbeno-politično skupnostjo. Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti splošni zakon o finančnih sredstvih za izobraževanje in vzgojo.
V prehodnih določbah mora zakon zagotoviti potrebna obratna sredstva za delovanje izobraževalnih skupnosti. Sredstva in zapadle obveznosti skladov za šolstvo iz prejšnjih let naj prevzamejo družbeno-politične skupnosti, zato da izobraževalne skupnosti ne bodo obremenjene z dolgovi.
Predsedstvo ugotavlja, da je osnutek predloga zakona nedodelan, brez ustrezne dokumentacije in da so za odpravo teh pomanjkljivosti odgovorni Izvršni svet Skupščine SRS in ustrezni sekretariati. Čimprej naj se omogoči razprava na osnovi skrbno izdelanega zakona in tehtne dokumentacije.
Za predsedstvo
Republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije:
Vinko Kastelic — tajnik
Menimo, da so stvari jasne!
da bi namenile izobraževalnemu	ta^odstotek prevelik. Pred- (Iz razprave tajnika RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti in
področju dodatna sredstva. Osnu-	1
tek zakona bi moral te odnose dodobra konkretizirati in predpisati učinkovite načine (pedagoške in materialne pogoje), ki bi glede tega stimulativno vplivali na gospodarske organizacije in spodbujali, da bi se gospodarske organizacije vse pogosteje odločale za tak način financiranja določenih izobraževalnih dejavnosti, ki jim bo zagotovil ustrezne kadre.
Osnutek predloga zakona je predvidel dve možnosti (15. člen)
sedstvo meni, da je bolj v skladu zveznega poslanca Vinka Kastelica na seji predsedstva tega odbora s samoupravnimi principi, da se	dne 3. oktobra t. 1.)
izobraževalnih skupnosti.
Kar zadeva investicije, bi naj zakon prav tako natančno določil, kolikšen odstotek od celotnih sredstev, ki jih zagotavljajo stalni in obvezni viri, naj bi bil namenjen investicijam, obenem naj bi bil za to namenjen celotni prispevek, ki bi ga v skladu s po-r .	sebnim zveznim zakonom plače-
in sicer: oblikovanje regionalnih vali investitorji iz sredstev, po-izobraževalnih ^ skupnosti, re- rabljenih za investicije. Pristojni publiške izobraževalne skupnosti organi naj bi ob sprejemanju za-in izobraževalnih skupnosti de- kona utemeljili potrebo, da je lovnih organizacij oziroma (alter- treba zakon o prispevku iz sred-
izobraževalne skupnosti samostojno odločajo, kolikšen delež amor- ... Ugotavljamo, da so pro-tizacijskih sredstev bodo delovne svetni delavci po reformi v slab-organizacije združevale v okviru šem materialnem položaju, kot so
•	___«___-I— •!-	1_____J. 1	~ X------X«_____^
bili pred reformo, čeprav že prej ni bil njihov položaj rožnat. Ob začetku reforme je bilo rečeno, da šole ne bodo prizadete, vendar temu ni bilo tako. Na sestankih po terenu smo ugotovili, da prosvetni delavci ne bodo več dolgo potrpežljivo prenašali sedanjega stanja, kakršno je.
Dosedanje kvantifikacije so izhajale iz dosedanje proračunske situacije že rebalansiranih proračunov za letos, kjer so bila sredstva za prosveto ponovno znižana. Nadaljuje se stara praksa, da
osnovo OD prosvetnih delavcev. S tem ne bo vse rešeno, vendar pa bomo prosvetnim delavcem vlili vsaj vero, da se bodo zadeve začele reševati. Zahtevati moramo, da skupščinski organi prevzamejo obveznost, da že ob sprejemu zakona rečejo, do kdaj bodo stvari urejene.
Zahtevati moramo, da se postavi prioriteta tudi po vrsti izobraževanja. Na prvem mestu mora biti osnovna šola. Prioriteta mora biti postavljena v tem smislu do fakultete. Poleg tega moramo zahtevati, da republika reši vprašanje mreže visokih, višjih in delno srednjih šol. Prosvetni de-
nativa) izobraževalne skupnosti stev, porabljenih za investicije, se v rebalansih proračunov druž-,lavcLnater.enu„!iriUzira.joekst?n-
za območje občin, republiško izo- čimprej sprejeti, braževalno skupnost in izobra- Pri financiranju poslovanja ževalne skupnosti delovnih orga- izobraževalnih skupnosti pa bi nizacij. Javna razprava se je v bilo treba zagotoviti sredstva za večini primerov odločila za regi- stroške, ki bodo nastajali poleg onajne izobraževalne skupnosti, tistih, ki naj jih pokrivajo druž-vendar pa se pri tem opredelila beno-politične skupnosti v skladu
z 20. členom (prvi odstavek)
za tisto vsebinsko možnost, ki predvideva, da v regijah organizirane izobraževalne skupnosti skrbijo za financiranje dejavnosti predšolskih institucij in osnovnih šol, medtem ko naj bi srednje šolstvo ter višje in visoko šolstvo
splošnega zakona, o čemer pa osnutek republiškega zakona ne govori.
Menimo, da sredstev šolskih delavnic in delovišč nikakor ne bi smeli šteti med vire sredstev
beno-političnih skupnosti na videz zmanjšujejo vse proračunske postavke. Toda upravne službe družbeno-političnih organizacij še nikoli niso delale pri rebalansiranih plačah. Sindikat bi se moral zavzeti za to, da se izračuna primeren start za osebne dohodke prosvetnih delavcev za prihodnje leto. Imamo podatke o osebnih dohodkih v drugih panogah in strukturi zaposlenih, na podlagi česar bi lahko izračunali startno
zivni razvoj višjih in visokih šol. Govori se o oddelkih fakultet, kjer je več predavateljskega kadra kot pa študentov (30 študentov in 120 predavateljev ipd.).
Našim delovnim organizacijam je treba zagotoviti možnost ustvarjanja dohodka. To pomeni, da morajo dobiti naše delovne organizacije pravno sigurnost, da se ne bo dogajalo, da ovrednotenih programov nekdo ne bo hotel plačati. Kolektivi niso dolžni opraviti dejavnosti, za katero jim niso zagotovljena sredstva. To je princip dohodka. Na taki osnovi lahko zahtevamo od kolektivov, da odgovarjajo za opravljeno delo.
Odločno je treba poudariti, da vse naloge, ki jih imajo šole po zakonu — predpisani učni načrti — morajo biti v celoti financirane iz stalnih virov. Menim, da je _	....	, stvar jasna. Ce šola po zakonu ni
d\iatSaejd%,?vctralHegu0db0ra^n': “ še"*žagotovil^%talnaU°sVedstva navani^ftej seji, je imela prol dolžna organizirati krožkov, potem V- drazbenih dejav- za boljše nagrajevanje prosvetnih sveta leta 1963 povprečno za o°SV. 7, T?.V1;,e’ kl 3° ie vodiJ delavcev in nadaljnji napredek 9200 din višje prejemke na predsednik Ihja Topaloski, udele- izobraževalnega sistema sploh, zih pa so se je tudi predsednik Povod tej seji je bil »užiški pri-Centralnega sveta Svetozar Vuk- mer«, vendar so bili obravnavani manovic. predstavniki CK ZKJ, problemi širšega značaja.
Sindikat za drugačno delitev narodnega dohodka v korist prosvete
V Beogradu je bila 11. oktobra ga dohodka v korist prosvete, da
SZDL, Zvezne skupščine, Zveznega izvršnega sveta prosvetni delavci iz Titovih Užič (ki so nedavno tega zavrnili prenizke osebne dohodke) in drugi.
Vrsta naštetih dejstev je bila na tej seji kot argumentacija za
Na osnovi analize osnutkov zakonov o financiranju vzgoje in izobraževanja je bilo ugotovljeno, da se bodo vse republike znašle v finančnih težavah: posamezne republike bi lahko zagotovile le od 75 odst. (Hrvatska) do 87,5 odstotka (Slovenija) potrebnih sred-
zahfevo po prerazdelitvi narodne- stev, nekatere pa niti toliko
zaposlenega, kot so bili v gospodarstvu, za 2200 višje kot v zdravstvu in za 1400 din višje kot v socialnem zavarovanju. Leta 1966 pa so bili mesečni prejemki prosvetnih delavcev v povprečju (za Jugoslavijo) za 28.400 din nižji od zaposlenih v gospodarstvu, za 17.000 din nižji kot zaposlenih v socialnem zavarovanju itd.
Povprečni prejemki prosvetnih delavcev v Srbiji so zdaj 58.000 (Nadaljevanje na 2. strani)
se ta dejavnost ne bo pokrivala iz stalnih virov sredstev. Prosvetni delavci smatrajo, da je dovolj prosjačenja za sredstva. Pri tem ne gre samo za prosjačenje, temveč zato, da prosvetni delavci izgubljajo ugled. Naša družba je zgrajena na materialnih pozicijah. Ce je družbena vrednost človeka odvisna od teh in če je prosvetni delavec tu degradiran, potem je odveč, da ga ponovno degradiramo s tem, da mora prosjačiti sredstva za tisto.' kar mora delati po zakonu. Tega ne sme več biti.
St. 17
FINANCIRANJE
IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Svet Zveze delavskih univerz Slovenije je na razširjeni seji dne 28. septembra 1966 obravnaval predvsem odprta vprašanja pri zakonskem urejanju financiranja izobraževanja odraslih in v tem okviru dejavnosti delavskih univerz. V razpravi so se izoblikovala naslednja stališča do osnutka predloga zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS ter naslednji predlogi za financiranje izobraževanja odraslih in dejavnosti delavskih univerz v bodoče:
Osnutek predloga zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS gre mimo že priznanega načela permanentnosti izobraževanja ter enakopravnosti izobraževanja odraslih z rednim izobraževanjem. V tem pogledu ostaja ta osnutek že v svojih izhodiščih žal le v tradicionalnih okvirih rednega šolstva. Osnutek predloga zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja direktno ne omenja niti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih niti delavskih univerz. Tako stališče ne ustreza niti dosedanjim normativnim rešitvam izobraževanja odraslih niti sedanji vlogi in dejavnosti ustanov, ki delajo na tem
področju. Posredno torej osnutek negira delavske univerze kot vzgojno-izobraževalne institucije in jim odreka vzgojnp-izobraže-valno funkcijo družbenega pomena.
Delavske univerze opravljajo zelo obsežno in raznovrstno dejavnost na področju izobraževanja odraslih. V okviru delavskih univerz je bilo v letu 1965/66: 1986 seminarjev in tečajev (s 115.997 izobraževalnimi urami in 77.913 slušatelji), 189 oddelkov za
stvena za družbeno funkcijo delavskih univerz.
Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja bi moral reševati perspektivno financiranje celotne vzgojno-izobraževalne dejavnosti, torej tudi dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. Zato pa bi moral zagotoviti trdne vire za financiranje in sofinanciranje družbeno pomembne vzgojno-izobraževalne dejavnosti ustanov za izobraževanje odraslih, ki je ne^ morejo kriti v celoti sami
odrasle (s 404l’ slušatelji), 4165 'slušatelji ali njihove delovne
posameznih predavanj in več kot 2000 kinopredstav, prireditev, razstav ipd. Delavske univerze pridobivajo več kot dve tretjini sredstev iz plačil kolektivnih ali individualnih koristnikov njihove dejavnosti. Delež skladov za šolstvo v dohodku delavskih univerz je v okviru vseh sredstev, ki jih družba daje za vzgojno-izobraževalno dejavnost,.nepomemben (v 1. 1965 je 60 delavskih univerz prejelo iz skladov za šolstvo 244,000.000 starih dinarjev). Ta sredstva pa so za delavske univerze izredno pomembna, ker jim zagotavljajo možnost razvijanja tiste dejavnosti, ki je za celotno družbo posebej pomembna, hkrati pa bi-
Samoprispevek staršev za nakup sodobnih učil
Pred nedavnim so se starši osnovne šole v Gornji Radgoni, ki ima okrog 950 otrok, zbrali na skupnem roditeljskem sestanku. Tudi tokrat je bila udeležba velika, kar samo dokazuje, da 'je interes staršev za šolo velik, hoteli pa so izraziti tudi svoja mnenja o osnutku zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje.
Najprej smo se pogovorili nekaj o vzgojnih težavah otrok od 11. do 12. leta navzgor, torej o obdobju, ki ga psihologija označuje s puberteto. Bili smo enotnega mnenja v tem, da imamo oboji v tem obdobju pri vzgoji težave, vendar jih laže premostimo, če vemo, da je puberteta priroden pojav, ki bo prešel. Prav tako so se starši strinjali s tem, da dobra beseda in prisrčni ter človeški odnosi v družini več koristijo kakor pa nepce&tano zmerjanje in morda tudi palica. "
V drugi točki dnevnega reda so starši zvedeli najnujnejše stvari o delu in organizaciji pouka. Tako smo jim poročali o številu oddelkov, številu učencev, o razrednikih in o novih učnih močeh, ki so letos prišle na šolo. Predvsem so starši pozdravili dejstvo, da je letos šola kadrovsko dobro zasedena in da manjka samo en učitelj na podružnični šoli. Tudi kvalifikacijska struktura kadra. na višji stopnji se je znatno izboljšala, saj smo v tem šolskem letu sprejeli kar tri predmetne učitelje.
Precej razprave je bilo o mlečni kuhinji. Večina staršev se je strinjala s tem, da cena 8 N-din za malico na mesec ni pretirana, saj imajo drugje znatno več. Želeli so, da bi šola nudila učencem
tudi redna kosila v menzi za učitelje. Temu predlogu žal nismo mogli ustreči, ker kuharica in dve pomočnici tega ne zmoreta.
Najživahnejša razprava pa se je razvila, ko smo staršem poročali o materialnem položaju na šoli in o težavah, ki jih ima/io zaradi pomanjkanja sodobnih učil pri pouku. Niso mogli razumeti, da je v republiki Sloveniji v financiranju šolstva taka neenotnost, čeprav je učni načrt enak. Živo so mi ostale v spominu besede nekega očeta, ki je rekel: »Kaj je pravzaprav naš otrok zakrivil, da mu šola ne more nuditi tega, kar lahko da otroku, ki se je rodil v Ljubljani?« Odločno je zahteval, da novi zakon to krivico odpravi in postavi vse otroke v enak položaj. V zelo živahni razpravi je sodelovalo mnogo staršev. Nazadnje' so predlagali, da bi starši sami s prostovoljnimi prispevki pomagali šoli pri nakupu sodobnih učil. Izbrali so petčlansko komisijo staršev, ki bo ugotovila, koliko sredstev se je zbralo in kaj se je kupilo. Na naslednjem roditeljskem sestanku bo komisija poročala staršem, kako je akcija uspela.
Učiteljski zbor osnovne šole v Gornji Radgoni je bil presenečen nad takim sklepom, saj smo do sedaj večkrat ugotavljali, da mnogo staršev do šole nima pravega razumevanja. Tokrat se je celotna stvar končala drugače, ker še tako brezbrižnim staršem ni vseeno, kako otrok v šoli napreduje in kaj mu šola lahko nudi. Mislim, da je takih akcij staršev pri nas še premalo, saj sem prepričan, da ni veliko šol pri nas, ki bi jim ne primanjkovalo sodobnih učil.
Milan Nekrep
S SEJE PROSVETNO KULTURNEGA ZBORA SKUPŠČINE SRS
Zagotoviti enotnejši standard
osnovnega šolstva
ganizacije. Na prvem mestu gre za osnovno splošno izobraževanje zaposlene mladine in odraslih, za družbeno in kulturno vzgojo občanov ter za sistematično usposabljanje upravljavcev. Zakon naj bi v teh okvirih zagotovil- delavskim univerzam tudi potrebna sredstva, da bi v skladu s potrebami svojega okolja utrdile svojo kadrovsko in materialno osnovo, ki bi jim omogočala kvalitetno raven vzgojno-izobraževalnega dela.
Zakon pa ne bi smel zapirati možnosti izobraževanja ob delu vsem, ki imajo za to željo in sposobnosti. Šolanje ob delu omogoča strokovno napredovanje marsikaterim, ki jim socialni in drugi pogoji niso dopustili rednega šolanja. Izobraževanje ob delu omogoča mnogim zaposlenim, da dopolnijo svojo strokovno in družbeno izobrazbo in s tpm prispevajo k višji produktivnosti dela in k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja. Izobraževanje ob delu, ki je tudi za družbo najbolj ekonomična pot do kadrov, zasluži vso družbeno podporo.
Svet Zveze delavskih univerz Slovenije ugotavlja, da se je javna razprava o osnutku predloga zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS opredelila za enakopraven odnos do izobraževanja odraslih in se je zavzela za ustrezno mesto dejavnosti delavskih univerz v novem zakonu. Podpora javnosti in dosedanji rezultati na tem izobraževalnem področju so dovolj trdna osnova, iz katere moramo izhajati pri nadaljnjem urejanju financiranja izobraževanja odraslih.
Prof. Jože Valentinčič
Na področju šolstva doslej še ni bilo tako živahne, intenzivne in prizadete razprave, kakršna je bila javna razprava o zakonskem osnutku o financiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji, ki je zajela najširši krog prizadetih dejavnikov na teh dveh področjih. To najbolje ilustrira podatek, da je dobil republiški sekretariat ža prosveto in kulturo pismene pripombe 212 različnih udeležencev javne razprave, med katerimi so bile najbolj številne družbeno politične organizacije, občinske skupščine, posamezne šole, skupnosti šol idr., mnogo prispevkov pa je bilo objavljenih tudi v tisku. Na to je med drugim opozoril namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Boris Lipužič na zadnji seji .prosvetno kulturnega zbora (3. t. m.), ko je obravnaval zakonski osnutek.
Pravzaprav ni presenetljivo, da je bila javna razprava tako živa, kajti na tem področju se je nabralo doslej mnogo problemov. Zanimivo! je, čla je bil velik del javne razprave usmerjen predvsem v obravnavanje konkretnega finančno materialnega položaja posaineznih vrst šol, medtem ko je bilo precej manj razprav o tem, kaj uveljavlja novi sistem financiranja, kakšne družbeno ekonomske odnose uveljavlja in o tem, kakšne so perspektive samoupravljanja na področju izobraževanja in vzgoje, ki jih nakazuje zvezni splošni zakon kot dolgoročnejšo perspektivo. To velja posebej za prvo obdobje razprave, je pojasnil. B. Lipužič, vzrok pa moramo iskati v dejstvu, da sekretariat ni dal hkrati z zakonskim osnutkom tudi podrobnejše kvantifikacije.
Zdaj, po seštevku javne razprave, lahko ugotovimo, da so nekateri preveč optimistični, saj pričakujejo, da bo zakon rešil vse probleme, ki so se v materialnem ■ogledu akumulirali na področju izobraževanja in vzgoje v zadnjih dveh desetletjih, medtem ko drugi menijo, da takšen zakon sploh ničesar ne rešuje in da ga zato skorajda ne potrebujemo. To sta
seveda skrajnosti, med njima pa je mnogo takega, kar bo sestav-Ijalec lahko s pridom vključil v zakonski predlog, ki ga bo najprej obravnaval renubliški IS, potem pa republiška skupščina. Javna razprava torej še ni zaključena, temveč se nadaljuje vse dotlej, dokler ne bo skupščina zakona sprejela.
Tisto, kar smo slišali za javno razpravo, velja tudi za razpravo na zadnji seji prosvetno kulturnega zbora — namreč, da je bila živa, intenzivna in prizadeta, saj je sodelovalo v njej 26 poslancev in povabljenih. Pripomb je bilo veliko, vendar pa jih je bila večina osreuotočenih na štiri vprašanja: kako v prihodnje om.-o-vati stabilne in trdne vire za financiranje vzgoje in izobraževanja (v Skladu s tem zakonom), kako zajemati sredstva iz neobveznih virov, ki jih prav tako predvideva novi zakon (predvsem dodatnih sredstev iz gospodarstva), kako zagotoviti enotnejši standard predvsem osnovnega šolstva v republiki, ter kako uspešno vzpostaviti izobraževalne skupnosti kot nov samoupravni mehanizem na vzgojno izobraževalnem področju.
2e sedaj je jasno — in na to je sestavljalec zakonskega osnutka opozoril že v začetku javne razprave — da stalni in obvezni viri bržčas ne bodo mogli zagotoviti vseh potreb za osnovno dejavnost šolstva, zato bo treba tudi v prihodnje angažirati sredstva Od delovnih organizacij, s katerimi so doslej same financirale izobraževanje kadrov. Seveda pa je vprašanje, kako zbirati ta denar. Mehanizem namreč še ni povsem jasen, zato mu bo treba posvetiti določeno'' pozornost. Interes šolstva je, da bi njegovo redno dejavnost financirali iz čimveč obveznih ter čimmanj negotovih virov, vendar pa se je treba hkrati soočiti s stvarnimi možnostmi
družbe na tej stopnji. Kaj torej lahko pričakujemo? Mnogi terjajo vsaj to, da bi z obveznimi viri zagotovili financiranje redne dejavnosti šolstva, predvsem osnovnega.
Tudi v zadnji skupščinski razpravi je prevladalo mnenje, da je treba zagotoviti enotnejši standard predvsem osnovnega šolstva v republiki. Pri tem seveda ne bi smeli zmanjševati upravičene dejavnosti in siromašiti šolstva, ki je že doseglo določeno stopnjo, vendar pa bi bilo treba obenem jasno in odločno zagotoviti usmeritev in konkretne ukrepe za enotnejše pogoje, za usklajenost teh pogojev. To je seveda dolgotrajen proces, čeprav se je mogoče že danes jasneje opredeliti za nekatere rešitve, ki so predvsem praktičnega značaja. Jasno je seveda, da bo treba opravljati prelivanje denarja na temelju cene izobraževanja, ki je pravzaprav že znana, prav tako pa imamo tudi določena merila, čeprav bi jih bilo treba še bolj temeljito in načelno ugotoviti.
V dosedanjih razpravah so bila različna mnenja o tem, kakšno funkcijo naj prevzamejo izobraževalne skupnosti za posamezna območja, v tem okviru pa so bila najbolj deljena mnenja, katere dejavnosti naj bi financirale posamezne skupnosti. Znano je, da se je večina v javni razpravi osredotočila predvsem k prvi, tretji ih četrti varianti, medtem ko jih je bilo zelo malo za drugo, ki tudi ni bila dovolj podrobno utemeljena — kakor je pojasnil B. Lipužič. Argumenti, ki govore eni ali drugi varianti v prid, so tehtni, vendar pa bo treba — kakor je menil republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc — pri odločanju o tem vprašanju upoštevati poleg idejnih razlogov tudi praktične, ne nazadnje pa seveda tudi javno mnenje, ki se je že izreklo za določene variante.	M._ K.
Sindikat za drugačno delitev narodnega dohodka v korist prosvete
(Nadaljevanje s 1. strani)
dinarjev. Na Kosovem in Metohiji znaša ta povpreček 51.000 dinarjev, v Bosiljgradu 38.000 din, najmanj pa zaslužijo prosvetni delavci v Kosjeriču — 34.000 din v povprečju.
Realni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu (jugoslovansko povprečje) so se v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečali za 5 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Povprečje osebnih dohodkov v prosveti pa je v istem času padlo za 4 odstotke! (V Titovem Užicu je slika takale:	po reformi
so porasli osebni dohodki prosvetnih delavcev za 12 odstotkov,
medtem ko so osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu te komune porasli v tem času za 60 odstotkov, enako so se povečali v zdravstvu, v tamkajšnji banki pa so večji celo za 90 odstotkov!)
V visokem šolstvu so osebni dohodki (povprečje za Jugoslavijo) v primerjavi s prvimi sedmimi meseci lani padli s petega na dvanajsto mesto, v srednjih šolah s trinajstega na osemnajsto mesto, v osnovnih pa s 36. na 46. mesto v rang-listi vseh osebnih dohodkov. (Te številke pa ne upoštevajo najvišje kvalifikacijske strukture v prosveti.) Po vsem tem lahko zaključimo, da so osebni dohodki v prosveti najnižji.
LJUBITELJEM
NOVITETE:
ZANIMIVE KNJIGE PRIPOROČAMO
1.	PAVEL BALOH:
PO POTEH REVOLUCIJE
ppl., cena 28 N-din
2.	L. BANDINI:
ZADNJI DNEVI BENITA MUSSOLINIJA
ppl., cena 25 N-din
3.	JOŽE HORVAT:
MAČEK S ČELADO
ppl., cena 22 N-din KNJIGE NAROČAJTE PRI
Zavodu Borec
Ljubljana, Beethovnova 10/11
OB ROBU RAZPRAVE O FINANCIRANJU ŠOLSTVA
S poti po Kobariškem
Prejšnjimesec smo Slovenci veličastno proslavili 60-ietnico smrti primorskega pesnika Simona Gregorčiča. Ž odkupom rojstne hiše in ureditvijo muzeja je bil vsaj delno poravnan kulturni dolg človeku, ki je v narodno-bodrilni in socialno-lirični poeziji navdajal Slovence v najbolj kritičnih trenutkih njihove zgodovine s pogumom in vero v prihodnost. Še danes nam. živo zvenijo njegovi verzi, izročilo, ki je Slovence vzbujalo k narodni osveščenosti in omiki.
in danes. Primorci so večidel združeni v lastni državi. Soča svobodneje, žubori proti morju, le izliv kali krivično potegnjena meja. Slovenska beseda dobiva polno veljavo, proklamirana je enakopravnost med narodi in med ljudmi. Vse to je bilo izbojevano, v štiriletnem hudem boju, v katerem je tudi Posočje dajalo syoj krvni davek.
POUK V KASARNIŠKIH 'BARAKAH
Ko bivši borci obiskujemo, čeprav .le za nekaj dni, svoje partizanske kraje in tovariše, se kaj radi zaustavimo pri njihovih problemih, ki zadevajo razna področja dela in življenja. Tako sem tudi sam naslednji dan po proslavi na Vršnem navezal pogovore o šolski problematiki in obiskal kobariško osnovno šolo. Še pred pratkim je bilo v poslopju in izven njega polno življenja, sedaj pa je poslopje praz-
no in zapečateno. ObčinsSa komisija je prepovedala nadaljnji pouk v dosedanji stavbi, ker je že ogrožala življenje otrok. Sedaj se skoraj 500 otrok stiska v bivši stavbi tovarne igel, ki se je preselila v nove prostore. V prostranih, sedaj pregrajenih kasar-niških halah poteka pouk. Tla so cementna in pokrita s kosi leso-nitnih plošč, strop je betonsko rebrast in spominja na konjušnico, šibka in neprimerna razsvetljava, zelo pomanjkljiva šolska oprema, skratka neestetsko, nehigiensko in nešolsko urejeni prostori. Kaj bo s šolo pozimi, ker tudi ogrevalne naprave ne zadoščajo za temperiranje velikih betonskih prostorov? Za kabinete jim služi en sam prostor, kjer je nagrmadeno vse, kar šola premore za ponazoritev in za učne pripomočke. Kabinetni pouk za to šolo je samo želja in fraza. Takšne razmere lahko zelo kvarno vplivajo na živčni sistem in fizično počutje učencev in učiteljev. Kvaliteta dela kljub požrtvovalnosti pedagoškega kadra ne.,more biti na zadostni višini. Na delovnih mestih obstajajo samo tisti učitelji, ki delajo s pravim idealizmom, ob razmeroma nizkih plačah, pomanjkanju dobrih stanovanj in ob nemogočih pogojih šolskega dela. Nekatera učiteljska mesta so nezasedena. Otroci ne morejo dobiti tistega, kar je v namenu šolske reforme. Spričo ukinitve nekaterih nižje
organiziranih šol (Robedišče, Pod-bela, Vrsno) je koncentracija otrok v kobariški matični šoli čedalje večja in delo čedalje bolj otežkočeno, nekatere dvooddelč-ne in trooddelčne šole v višinskih vaseh pa so ostale z enim samim učiteljem. Ne glede na prizadevnost pedagoškega kadra se kvaliteta izobraževanja v takih pogojih siromaši in lahko tudi zelo nadarjenim otrokom pri nadaljnjem šolanju samo škoduje.
Direktor šole, tovariš Rutar, pravi, da občinska skupščina v Tolminu kaže do njihovega problema veliko razumevanja, ne more pa jim zaenkrat pomagati, ker ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi. Prav gotovo imajo na območju občine Tolmin in še tudi drugje v tem pogledu podobne težave, ne morejo pa jih zadovoljivo rešiti.
DISKRIMINACIJA MED RAZVITIMI IN NERAZVITIMI
Tu se začenja problem bolj ali manj razvitih občin, bolj ali manj bogatih področij, ki dajo lahko človeku dosti ali pa zelo malo dobrin. Med dobrinami pa ne bi smela biti na zadnjem mestu izobraževalna dejavnost. V naši ustanovi je napisano načelo, da mora družba ob enakih pogojih omogočiti vsakemu občanu pridobitev znanja po njegovih zmožnostih in nagnjenjih. Ali se to v praksi'res dogaja? Resnici na ljubo moramo povedati, da ne. Ne
samo, da je mreža izobraževalnih potrebno, da ne bodo več pre-ustanov (predvsem predšolskih) tirane razlike. Ne sme se dogoditi minimalno razvita, temveč je več, da bodo le nekateri imeli tudi zapostavljena. Najbolj ovču- komfortne šole s kabinetnim potijo to pomanjkljivost n-sivne ukom, drugim šolam pa je to in hribovite občine. Pasivna obči- onemogočeno, saj so primeri, da na lahko naprimer oddvaja eno se nekaterim podira strop nad tretjino celotnega proračuna za glavo. Pri nekaterih šolskih za-potrebe šolstva, toda problem vodih so razmeroma dobre plače, vzdrževanja, financiranja in in- pri drugih pa dohodek ne dosega vestifanja šol bi bil še vedno od- niti višine nekvalificiranega de-prt. Pararelno pa druge zelo ak- lavca. Princip po sposobnosti in tivne občine lahko le z nekaj delu se je zato grobo deformi-odstotki zadostijo svojim izobra- ral.
ževalnim potrebam. Tako se Kako zagotoviti enotnost izo-lahko dogodi, da izda občina braževanja, izboljšanje material-Center v Ljubljani na enega otro- nih pogojev šolskih zavodov ’ in ka 200.000 S dinarjev letno, obči- uskladitev osebnih dohodkov? na v NoVetn mestu samo nekaj Na to vprašanje prav sedaj od-čez 60.000 S din, občina na Tol- govarjajo prosvetni delavci in minskem in morda še druge ob- drugi občani. V teh polemičnih čine pa še.manj. Nekateri so ta odgovorih pa ni enatnih gledišč nedostatek očitali občinskim mo- ih tudi sam namen zakona, tako žem, češ da problema šolstva ne zveznega kakor tudi republiškega, razumejo. Tak očitek pa je po- ne daje pričakovanega odgovora, vsem neumesten, saj vemo, da so Nekateri so za občinske izo-tudi v pasivnih občinah odborniki braževalne skupnosti, drugi za prav tako očetje in matere svo- regionalne skupnosti in šdle jih otrok. Vzrok je torej drugje: zadnje čase posamezniki za eno v finančnih zmožnostih posamez- samo republiško izobraževalno nih občin. Prav gotovo občina skupnost. Motivi za dajanje Tolmip ne nosi glavne krivde, tovrstnih sugestij so dostikrat da se ni mogla naenkrat pov- odvisni od dosedanje ureditve in prečno ali celo nadpovprečno go- zadovoljitve financiranja šolstva, spodarsko razviti. isto pravico Ni slučajno, da se šolniki na ob-ne moremo bogatejšim občinam močju Raven na Koroškem In zarneriti, če jim je narava in Jesenic navdušujejo za občinsko družba namenila tak blagodat. izobraževalno skupnost, saj um Dejstva so pač taka.	je morda že dosedaj razmeroma
Skrajni čas je, da se diskrimi- dobro odmerila sredstva za izo-naciji med posameznimi občinami braževanje. Tudi druge močnejše in šolskimi zavodi napravi konec, občine bi se verjetno ob občin-Vsak učeči se otrok naj ima vsaj skem financiranju bolje počutile, približno enako pravico priti do Drugače pa je v pasivnih obči-ustrezne izobrazbe.. Zato je treba nah. ki pričakujejo več od regio-razlike v kvaliteti pouka počasi nalnih in republiške izobrnževal-odpravljati. Potrebno bi bilo sta- ne skupnosti. Hočejo solidarno ra šolska poslopja adaptirati ali reševanje šolske problematike, pa zgraditi nova tam, kjer je to Moje mnenje je, da bi morali
v Sloveniji jemati šolstvo bot enovit problem, saj imajo vse šole končno en sam smoter — izobraziti in usposobiti človeka za delo. Za narod, ki predstavlja število srednje velikega velemesta, res ne bi bilo potrebno cepiti šolske problematike na regije irr občine. Mislim, da noben problem v naši republiki ni tako enovit, kakor je ravno šolstvo, tako po enotnem programu dela, kakor tudi po svoji izobraževalni vlogi. Zato se popolnoma strinjam s tistimi, ki predlagajo za območje Slovenije eno samo izobraževalno skupnost, ki bi naj v svoji samoupravi zajela kar največ predstavnikov šolskih zavodov. S tem bi se poenostavilo tudi funkcioniranje za to potrebnega aparata, in zagotovila večja kvaliteta dela. Posamezne vrste šol bi lahko zava: vale svoje interese preko svojih združenj odnosno skupnosti (skupnost posebnih šol, skupnost gimnazij, skupnost osnovnih šol, skupnost visokošolskih zavodov), ki bi bile s svojimi predstavniki zastopane v okvi republiške izobraževalne skupnosti-
Zakon naj de facto uredi stabilni (ne slučajni) dotok denarja v to skupnost po enotnih kriterijih za vse občine, tako d< b* močnejša občina oddvajala več, šibkejša manj. vsaka po svoji premoženjski moči. Le na tak način bi se 'zagotovil stabilen priliv denarja za potrebe šolstva, obenem pa bi se razlika med posameznimi občinami in šolami v pogledu izobraževanja manjšala. Dejanska enakopravnost šolanja otrok bi pridobila na veljavi.
S takimi asociacijami sem oni dan odhajal s proslave na Vršnem in s Kobariškega.
Kebe Anton
CICIBAN V ŠOLI
Zgodile brez besed pri pouku slovenščine
Letošnji CICIBAN je z dragocenimi slikovnimi prispevki ne le prijeten za oko, temveč nudi svojim naročnikom tudi veliko
Novi iitmi
Posojamo naslednje nove poučne filme:
273:	NOTRANJE DIHANJE -
barv., 100 m. Pregled preskrbe krožnega sistema s kisikom. Prvi de] prikazuje sprostitev energije znotraj mišičnih vlaken. Preskrba hranilnih substanc s kisikom in nastajanje ogljikovega dioksida. Temu sledi drugi del, ki nakazuje pol krvi, ki odnaša ogljikov dioksid nazaj v srce in pljuča. Sumiranje metode vdihavanja kisika, pot v celice po krvotoku in uporaba v celicah v procesu oksidacije.
1523: LEONARDO DA VINCI — -7 čb., 280 m. Biografski film o življenju in delu tega velikega umetnika in znanstvenika. Prikazuie številne osnutke različnih vrst orožja, letat, strojev in drugih iznajdb, ki pa so ostali le na papirju. Izreden konstruktor, arhitekt, znanstvenik in umetnik, čigar nepozabne slike in freske bodo še dolgo spominjale na enega največjih duhov človeštva.
232: GODALNI KVARTET — čb., 150 m. Violina, viola, čelo in violončelo. Njihova oblika, izdelava in funkcija v orkestru.
808: SONČNI JADRAN — barv., 250 m. Prizori s počitnic na Jadranu: avtomobilska cesta, zgodovinski ambient starih mest, hoteli v naravi, šport na vodi, počitnice v divjini, otroci na peščenih obalah, prizori iz življenja ribičev, nočno zabavno življenje in arhitektura primorskih zgradb.
623 VAU-VAU — barv.. 130 m. Pes, prepričan v svojo moč, terorizira ostale živali in bahavo uživa v strahu, ki ga povzroča njegovo lajanje. Toda ko se mačka noče umakniti pred njim, hiti po pofpoč — svoie mlade psičke. Mlade mucke pripelje tudi mačka, toda sovraštvo med mladiči se hitro spremeni v igro.
Prejeli smo nove sovjetske, francoske in ameriške dokumentarne filme.
7.ahtevaite kataloge in sezname!
Naročilnice pošljite na naslov: Sava film — posoievalnica, Ljubljana, Trubarjeva 23/c.
SAVA FILM Ljubljana
možnosti za razvoj njihovih izraznih sposobnosti.
Eno teh možnosti predstavljajo duhovite zgodbe brez besed. Otrokove oči se rade ustavljajo ob njih, jih opazujejo in se zabavajo. Morda jih najmlajši niti ne razumejo takoj. Zato pa že skromna, a mikavna zgodba NA-CEK IN SLON sili otroka k razmišljanju v toliki meri, da sproži v sebi vrsto vprašanj: kaj, zakaj, in ga sili k iskanju ustreznega odgovora. Dovolj je sugestivna, da prvošolček ne odneha,, dokler ne razvozlja njene vsebine.
Če tega učenec na začetni šolski stopnji ne zmore sam, daje Ciciban učitelju hvaležno gradivo za spoznavanje otrokove zrelosti. Iniciativni šolnikovi roki nudi dovolj gradiva za bogatenje otrokovih spoznanj in doživetij, za popestritev ur jezikovnega pouka in navajanje na sproščeno pravilno izražanje. Naše postopke in zahteve bomo prilagodili razvojni stopnji učenca. Merjenje in razvijanje otrokovih izraznih sil bosta odločilna pri izbiri variant našega dela. Tako bo učitelj obravnaval drugače isto sliko v prvem kot v drugem ali . tretjem razredu. V prvem razredu se bo zadovoljil z enim pravilnim stavkom ob vsaki sliki, dopustil pa bo tudi možnost sproščenega pripovedovanja, prisluškoval bo otrokovem govoru, ga podpiral in bodril s pohvalo. V drugem razredu bo razvijal izrazne sposobnosti s stopnjevano zahtevnostjo. Učenci bodo ob slikah oblikovali številnejše stavke. Učenje slovenskega jezika nadaljujemo s širjenjem vsebine na več ali krčenjem na manj stavkov. V tretjem razredu dopustimo otrokovemu izražanju širše možnosti v opisovanju dogodka, v pestrejši ali popolnoma svobodni izbiri. Dopuščamo individualne variante opisa slike. Posebno uspele »knji-
ževne uspehe« nagrajujemo, objavljamo jih v šolskem listu, beremo pred razrednim kolektivom. Tak spis pa bo otrokom tudi nadvse prijeten začetek slovenskih nalog.
V drugem in tretjem razredu lahko oblikujemo zgodbo tudi pri skupinskem pouku in jo predo-čimo učencem v več različnih inačicah.
Za učenca nižjih razredov je značilno čustveno dojemanje vsebine pred razumskim. Razmišljanje ob taki zgodbi mu bo posredovalo tudi razumsko osvajanje moralnih vrednot, ki jih ima lahko tudi zgodba brez besed. Ob takem postopku otrok spozna njeno pravo tiho govorico.
Pri url likovne vzgoje bo reproduciranje zgodbe v sliki veselo in zabavno delo. Otroci se ga bodo radi lotili. Slikanje z vodenimi barvicami namesto v črno-beli tehniki bo otroka tudi likovno razvijalo in gradilo. Najbolj uspele reprodukcije razstavimo.
Posebno uspele individualne rešitve lahko uporabimo za zbirko smešnic. Otroci se vedno znova radi vračajo k njim.
Zelo dragocen je slikoviti Ciciban v bralnem kotičku varstvenega oddelka. Vzgojitelj bo svojim varovancem ob branju razkrival lepoto besede, notranje zadovoljstvo ob lepi sliki, mero in smisel za zdrav in dostojen humor.
Uredništvo Cicibana je prepričano, da učitelji s pridom uporabljajo Cicibana pri svojem delu in da jim je dobro dopolnilo k Berilu.
Vabimo vas, da uspele poskuse v svojih oddelkih sporočite na uredništvo Prosvetnega delavca ■ pod naslovom Ciciban v šoli.
Vera Razgor


PROFESORJI, UČITELJI...
Vaša dolžnost je, da omogočite svojim učencem, da spoznajo svet mikroorganizmov na sodoben in preprost način.
PODJETJE PRECIZNE MEHANIKE IN OPTIKE »ZRAK* SARAJEVO
vam s svojim proizvodnim programom, namenjenim šolstvu, omogoča nakup kvalitetnih sodobnih mikroskopov, ki vam bodo olajšali delo pri pouku:

S B
AjSJ

©
©
N-din
BIOLOŠKI MIKROSKOP MB-1	3.200,00
RIOLOŠKI MIKROSKOP MB-2	3.440,00
BIOLOŠKI MIKROSKOP MB-2 a	4.610,63
LABORATORIJSKI MONOKULARNI MIKROSKOP ML-1	2.130,00
LABORATORIJSKI MONO-BINOKULARNI MIKROSKpP LM-2	2.350,00
PRENOSNI MIKROSKOP MLP	2.640,00
ŠOLSKI MIKROSKOI* Ms-2	1.142,75
MIKROPROJEKTOR MIPRO	960,00
PROJEKCIJSKI MIKROSKOP MP-3	6.394,56
SVETILKA ZA MIKROSKOP LIM-1	450,00
SVETILKA ZA MIKROSKOP LM 15	550,00
Za vse instrumente je enoletna garancija. Zagotavljamo rezervne dele in servis. Z željo, da boste zadovoljni, vam bomo na vašo pismeno zahtevo poslali vse prospekte, če pa bo potrebno, vas bodo obiskali naši strokovnjaki in vam dali napotke ter praktično pokazali način, kako je treba ravnati z našimi instrumenti.
Knjižit
lUillllllllllllllllllllllllilii!!
•	Vse o knjigi
•	Knjižne novosti v tem mesecu
9 Srečanja z avtorji ® Kritike knjig
•	Odlomki iz pomembnejših in pravkar izdanih knjig
® Knjižničarstvo 9 Jezikoslovni pogovori 9 Delo klubov in odborov Prešernove družbe in drugih
•	Načrti in obvestila založb
VPISNINO ZA REDNO ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE 8 N-DIN, KI JE OBENEM NAROČNINA NA LIST KNJIŽNA POLICA, LAHKO VPLAČATE POVERJENIKU, V KNJIGARNI ALI V UPRAVI
• LJUBLJANA, p. p. 41/1, tek. refi. 501-8-18
REDNI ČLANI, KI PLApAJO SE 12 N-DIN, SKUPAJ TOREJ 20 N-DIN, LAHKO DOBE ŠE REDNO KNJIŽNO ZBIRKO, KI BO IZŠLA NOVEMBRA LETOS, NADALJE IMAJO 15 % POPUST PRI NAKUPU KNJIG DRUGIH ZALOŽB, KI BODO NA POSEBNEM SEZNAMU,. IN SE POSLUŽUJEJO SERVISA PREŠERNOVE DRUŽBE.
IIUIIMilll
HIB
illllllllllillltlllllllllllltllllllllllllll
lll!lllllilll!!0!l!!!lillll
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIBIIIIIIIIIIIIIII
Davidova kramljanja
UGLED NA PSU
Posvetovanje o družbenem ugledu prosvetnega kadra je bilo polno jamranja. Razredna učiteljica Micka se je pritoževala, da je njeni mulci na cesti sploh več ne pozdravljajo, predmetni Johan je dodal, da ga starši otrok gledajo neprijazno izpod čela, njegova žena, predmetna Johana, je zastokala, da ji pri mesarju nihče ne da prednosti, razredna Pavla pa se je pritožila, da ji v lokalnem avtobusu nobeden ne odstopi svojega sedeža. »Ljudje so vse bolj in bolj nevzgojeni. Požrli so nam ves ugled, tovariši,« je pristavil piskrček predmetni Polde. »Na naš ugled gledajo iz pasje perspektive,« je nadaljeval. Potem se je ravnatelj Kori spomnil zlatih starih časov, ko so bili prosvetarji »bog i batina« na podeželju. Vsi so jih spraševali za vzgojne in kulturne nasvete, povsod so bili dobrodošli (da o kolinah niti ne govorimo), vabili so jih na raznorazne podeželske sprejeme in sploh ... Država, oziroma naša socialistična družba bo morala poskrbeti, da bo prišel naš ugled spet na zeleno vejo. Pomembnost našega dela bo morala zrasti, ljudje bodo morali začeti drugače gledati na vzgojo in izobraževanje. Saj ima danes že vsak kondukter višje osebne dohodke, kot jih imamo mi. Mislim, da so ravno nizki osebni dohodki nož v hrbet našemu ugledu!«
Občinski forumi, ki so tej tragediji prisostvovali, so strmeli v prisotne in gledali v prazno. Vzdušje je postajalo vse bolj napeto.
»Gostilničarju Lojzu je čez noč zrasel ugled, odkar si je neznano kje in kako kupil novega audia,« je vedela predmetna Katarina.
»Bolničarki Rezki se vsi v mestu klanjajo, ker se z mesarjem, socialističnim obrtnikom, vozi v novem tipu mercedesa,« je zabolelo predmetnega Miheta.
"Oh, mi pa ne premoremo drugega kot jugoslovansko drvarnico«, je obupano dodala predmetna Tona. Oblile so jo solze »fovšije« in sosede so pokazale za njene bolečine nepopisno zanimanje.
Johan: »Vidite, takole je z nami in našim ugledom. Pa naj še kdo reče, da nismo reveži.« In tako dalje...
Potem je vstal nek zmešan sla-vistar Štefan, ki ga že dalj časa nihče ne vzame več resno, in je začel, norec, pljuvati v lastno skledo. Čvekal je: »Tovarišice in tovariši, zdi se mi, da ne bi smeli tako malomeščansko gledati na Ugled. Strinjam se, da je bil ugled prosvetnih delavcev nekdaj večji, kot je, dandanes, res je pa tudi, da so za to poskrbeli sami s svojim delom. Poskrbeti bi morali, da bi bili mi vsi družbeno bolj aktivni, da bi se ude-
leževali krajevnih prireditev in pri lijih tudi aktivno sodelovali, saj je konec koncev to tudi naše področje dela. Le kako naj ljudje verjamejo, da smo bolje vzgojeni od njih in bolj izobraženi, ko pa se nikjer s svojim delom ne izkažemo. Nekateri so mnenja, da so že sposobni drugim soliti pamet in jih vzgajati, če so napravili z večjim ali manjšim uspehom eno od pedagoških šol. Tovariši, to, se mi zdi usodna zmota...«
Potem je moral sesti, ker ga ni nihče več poslušal. Govorili so vse povprek, kot na vaškem sejmu. Nato je vstal predmetni Pepe, večina mu je dajala potuho, zato je korajžno odgovoril zmešanemu slavistarju: »Kolega, vse lepo in prav, kar si malo orej iz-
jecljal. Vendar nas s svojimi be^ sedami nisi prepričal. Od nas zahtevaš nemogoče. Pozabljaš namreč, da je med nami največ žensk, ki nimajo zaradi kuhe časa letati iz sestanka na prireditev in podobno. Mi poročeni pa imamo tudi radi družinski mir. Oprosti, tvoj zakon se je razcefral samo zaradi tvoje takoimenovane družbene aktivnosti. Misliš, da ne vemo tega. In zdaj bi rad še nam požrl družinsko srečo, mirne večere ob televizorju in naše nedeljske izlete z avto ti. Oprosti še enkrat, capljaš za družbenopolitičnim razvojem.«
Sledilo je vihamo odobravanje. Najglasnejša je bila Johana, ki je na vse to rekla: »Tako jej Pepe! Dobro si ga spucal!«
David r'mas
ZALOZBA
MLADINSKA
KNJIGA
PROSVETNI DELAVET
List Izdaja republiški odboi sindikata delavcev družbenih delavnosti Slovenije - Izide Stlrl-najstnevno med Šolskim letom -Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Drago Ham - Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2. telefon 313-722, int. 363 - Naslov uprave:	Ljubljana. Nazorjeva I.
telefon 22-28S	Postni predal
155-VII -- Letna naročnina za posameznike i.ooo din (10 ND>. za de In ustanove 2.000 din |20 NDi - Številka tek. rafuna SO.vs-ie — Tisk CZP »Ljudska pravica«
Šolsko roladino, starše, šole in knjižnice obveščamo, da je od zbirke
MOJA KNJIŽNICA — letnik I.,
ki obsega 48 knjig izbranih del domačih in tujih pisateljev za obvezno branje in za tekmovanje bralnik značkarjev, na zalogi
SAMO ŠE PO NEKAJ STO KOMPLETOV (po 8 knjig)
po subskripcijski ceni 26 N-din broš. in 56 N-din vez. za 3. do 6. razred ter po 34 N-din broš. in 62 N-din vez. za 7. in 8. razred.
Ko bo zaloga kompletov pošla, bodo na razpolago samo še posamezne knjige po ceni, ki je znatno višja od subskripcijske. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je v OBJAVAH št. 1/6. 4. 1966 priporočil to zbirko v^em osnovnim šolam, učencem in knjižnicam.
novi letnik Moje knjižnice
bo izšel na začetku šolskega leta. 1967/68 in bo obsegal naslednja dela:
3.	razred:
El« Peroci: TACEK
PRAVLJICE S POHORJA; izbere in uredi Jože Tomažič France Bevk: KNJIGA O TITU Tone SeliSkar: MULE
4.	razred:
Branka Jurca: OKOLI IN OKOLI
SLOVENSKE UMETNE BASNI; izbere in uredi Darinka Petkovšek
Fran Erjavec; ŽIVALSKE PODOBE; uredi Janez Logar Anton Ingolič: UDARNA BRIGADA
5.	razred:
Josip Ribičič: RDEČA PEST
Franc S. Finžgar: MLADOSTNI SPOMINI IN ZGODBE;
Izbere in uredi Bogomil Gerlanc Mato Lovrak: TOVARIŠIJA PETRA GRČE Avgust Šenoa: ČUVAJ SE SENJSKE ROKE
6. razred:
Jules Verne: POTOVANJE NA LUNO; priredi Rado Bordon Prežihov Voranc: SOLZICE
Vladimir Nazor: VELI JOŽE in Ljubiša Mitrov: KANJOS MACEDONOVIC Johanna Spyri: HEIDI
7.	razred:
Ivan Cankar: TUJE ŽIVLJENJE; izbere in uredi Francč Dobrovoljc
Jurčič-Kersnik: ROKOVNJAČI; uredi Tine Orel Miško Kranjec; IZBOR MLADINSKIH POVESTI; izbere in uredi Vanek Šiftar Maksim Gorki: DETINSTVO
8.	razred:
Charles in M. Lamb: PRIPOVEDKE IZ SHAKESPEARA;
izbere in uredi France Koblar Ivo Andric: IZBOR MLADINSKIH SPISOV; izbere in uredi Cene Vipotnik DNEVNIK ANNE FRANK
PISMA NA SMRT OBSOJENIH; izbere in uredi Stane Terčak
Opomba:
Po prvi objavi programa (Delo/ 2. 10. 1966) je dobila založba predloge za dopolnitev MOJE KNJIŽNICE, da bi z zbirko še bolj ustrezala novemu predmetniku in učnemu načrtu (OBJAVE št. H-V/15. 6. 1966). Tako je bil sestavljen dokončni program, ki ga sedaj objavljamo.
Najnovejše
knjige
»Prosvetni delavec« — ne le za osnovne šole
V izložbah Državne založbe Slovenije so se pred kratkim pojavile tele knjige:
OBČA METODIKA izpod peresa enega najvidnejših slo-
venskih pedagogov univ nrof , Razsirlena seJa uredniškega Ijanja. Na njegovih straneh naj sodelovanju ljudi, ki so dobri po-dr. Stanka Gogale Menimo da °^l3ora Prosvetnega delavca, ki je se vrste mnenja praktikov, stalen znavalci določene problematike, o vsebini njegove knjige ni po- biIa 3' oktobra (take seje prire- prostor naj bi imela spet rubrika Glede na to bi bilo treba v pri-trebno še posebej govoriti 2e ■'a*a uredništvo in izdajateljski pravnih nasvetov, več prostora pa hodnje pridobiti stalne dopisnike samo avtorjevo ime jamči za SVet .vsako leto), naj bi pomenila naj se odmeri tudi nekaterim de- iz raznih območij Slovenije in kvaliteto dela po katerem bodo kritični obračun minulega, ob- javnostim — varstvu, predšolski načrtneje sodelovati s predstav-radi segli zlasti njegovi številni enem pa na:i bi ^ala nekai odgo- vzgoji itn., ki so bile doslej pre- niki skupnosti raznih šol. Le ta-učenci,' katerim je leta in leta yorov na vPrašanje, kako izbolj- malo obravnavane.	ko bi bile vse šole enakomerno
razdaial svoie hoaatn 7mme šati vsebino lista- Gre namreč Za »Prosvetni delavec« bi moral zastopane, problematika v listu nni n n nlpmoni+oo-a ° n,,™™;™.,’ t°’ da časopis ne bi ostal — kot najti pot v življenje in delo uči- pestrejša in očitki o zapostavljale bilo doslej večkrat povedano teljskih kolektivov raznih šol in nju teh ali onih šol odveč.
—' v obravnavanju problematike domov in bi moral pritegniti k	M. K.
le v tradicionalnih mejah osnov-
polno plemenitega humanizma in entuziazma za razvoj pedagoške znanosti.
0 našem vademekumu
DIDAKTIKO je napisal po- 'uh šol, temveč naj bi intenzivne-kojni_ mariborski pedagog Gu- je posegel tudi na področje stro-stav Šilih. Po temeljitem uvodu, kovnega šolstva, domov, višjih in kfler spregovori o izobraževa- visokih šol. Zato pa je treba ražnju in njegovi funkciji v širiti krog sodelavcev, saj ostaja vzgojnem procesu, o izobrazbi dosedanje sodelovanje bralcev-	, . .	_ .	.	„ i i
fin vrstah izobrazbe, o pouku dopisnikov nekam neorganizirano, ,	1Cankar^a za' - Predšolska vzgoja v siste-
in o funkciji pouka’v procesu občasno. Trajnejšo rešitev naj bi’ ^ skrbno pripravljen IpRL ^aVofancl-1" 1Z°braZeVanja (Ani-izobraževanja ter o teoriji izo- .pomenilo sodelovanje s skupnost- po^nitc 7a	rn?	T3vr.v.Lrv.Q+iirQ
braževanja in pouka, sledi devet mi raznovrstnih šol, katerih pred-	PROSVETNE DE- - Problematika soaalno ogro-
poglavij, kjer so obdelana tale —u= ------------------------------/ -= LAVCE«.	zemh in
področja:
—	učni proces;
—	učna načela;
—	izbira in razvrstitev uka;
stavniki naj bi pomagali pri usmerjanju vsebine lista. Pogovor
razvojno motenih otrok
vocunic no Let. irusuvur Čeprav narekujejo izdajo takš- in metode socialnega dela v šoli o tem je bil tudi namen te seje,	neSa priročnika predvsem prak-	(A“a Klanjšek);
ki pa so se je žal udeležili le	tični nagibi (tj. nuditi našim pro-	.	Izkušnje pri	delu v oddel-
predstavniki treh skupnosti. Po-	svetnim delavcem ustrezen šolski	za_	kival?.ie, u^en'
leg članov uredniškega odbora in	koledar z dodatnimi praznimi listi	CeV	V Š° 1 (Toncka	Metelko);
uka;
— notranja organizacija po- izdajateljskega sveta sta se seje za zapiske in beležke o učencih) ~~ Skupinski pouk kot sodob-
udeležila tudi direktor republi- ■	-	-	’
za
je uredniški odbor izkoristil to
na učna oblika (Danica Marion);
utaj	^	***^sfr, *jjssn£ %£&&& e
preverjanje učnih uspe- nosti MarijanVJenkbbemh	vajo. najrazličnejšo vzgojno-iz-	o moralni vzgoji in pouku
hov in preprečevanje učnih udeleženci seie s0 soglaža1i obrazevalno problematiko. Daši v v naših šolah (Renata Mejak). neuspehov;	, oueiezenci seje so sogiasan, svojem stremljenju še m povsem	j * •	•	1	.	«.
-	teboSfJtemuinrip^	nafbf pravz^rat °JseI Senik?®	FranC6
omenjeno Sd^kT^kafero^ sTufb° prispevk? o VoMemih^st bovala takšna Pnbbka«ia - je z _ Organizacija šolskih šport-žliva v harmonično	celoto in	moupravljanja, o mestu in	vlogi	lzb°rom in objavo strokovnega	nih dni (Jože Beshe);
pomeri lepo obogatitev naše	šol v naši družbi, nekatere	nove	®ta lva dokazal, da ima resen na- — Film, televizija,	radio	in
strokovne pedagoške	literature,	rubrike v časopisu in izboljšava	01611 Posredovati svojim naročni-	tisk v življenju naše mladine (Jo-
njegove, tehnične ureditve.	Pre-	kom samo najboljše s področja	vita Podgornik);
malo pa je bilo člankov s pod- pedagoške teorije in prakse.	— Beseda, dve o samoupravi
ročja strokovnega šolstva, malo V drugem delu priročnika se učencev (Valentin Pivk);
ali nič o visokem in višjem šol- na 140 straneh zvrstijo tile stro- _ Stopnje poklicne vzgoje
stvu ter domovih. Poudarili so kovni članki:	(jan Makarovič),
še. da ni osnovna naloga lista	Medsebojni odnosi v uči- Priročnik zaključuje obsežen
Tretja knjiga je PSIHOLOGIJA ZA TRETJI RAZRED GIMNAZIJE; avtor je d”. Mladen Zvonarovič. Original je izšel pri Školski knjigi v Zagrebu leta 1965. Knjiga bo gimna-
uu icLd ±ijvo. r*.n.(igči uu giimid-	, --------- -—•——	.j *	^	jnuuciUK. zaicijucuje uusezen
zijcem lahko služila kot zača-	oblavllanje člankov strokovne	teljskem kolektivu^ v pogojih sa-	seznam jugoslovanskih strokovnih
sen pomožni učbenik, dokler ne	problematike, saj so za to stro-	moupravljanja (Jože Valentinčič);	časopisov in revij,
bomo dobili odobrenega slo« kovni časopisi (Sodobna pedago- — Naloge prosvetno-pedagoške Skopo odmerjen prostor nam venskega učbenika, napisanega	gika, razni bilteni). Časopis naj	službe (Sikst Marion);	ne dopušča, da bi	obravnavali
v^ skladu z zahtevami našega začne s posebno stranjo, posveče- _ Nekateri aktualni problemi vsak članek posebej. Zato raje učnega načrta za gimnazije.	no razpravljanju o perečih vpra-	izobraževanja odraslih (Tilka Bla-	razmislimo, kaj bi še	sodilo v pri-
VIATOR šanjih upravljanja in samouprav- ha);
T¥ v šoli
V zadnji zimi pred koncem vojne Kako izdelujejo žarnice in kje > Nemci še poslednjič poskusili je taka tovarna, boste zvedeli v nekje z meje osvobojenega ozemlja ^ ofenzivo omajati moč partizanske oddaji, ki smo jo pripravili kot _________'	-__^	.L- voiske. ali rd bili mnnprn. mnnPn	nrH n cTro+inVvi
LEGENDARNI POHOD
Ponedeljek, 24. 10. ob 11.40 in 27. 10. ob 16.10
Leta 1943 je bila topla in lepa jesen. S kapitulacijo se je po primorskih, notranjskih in dolenjskih vaseh razlil žarek svobode. Tam
je bilo slišati nenehno grmenje to- vojske, ali so bili mnogo, mnogo dodatek šolski uri o svetlobi, pov. XIV. divizija se je bojevala Prešibki. Takrat se je že bližala z z Nemci, ki so skušali prodreti na	koraki, s krvjo tako težko
osvobojeno ozemlje.
V novembrski Pečana svoboda.
MARKO MARION
SVETLOBA IN VALOVANJE
31. 10. ob 11.40 in 3. 11. ob 16.10
oddaje nam pravza-
OSMOZA
7. 11. ob 11.40 in 10. 11. ob 16.10
Malce nenavaden naslov. Toda skušali ga bomo obrazložiti.
Molekule se neprestano gibljejo, to je ugotovil že pred 140 leti botanik R. Brown, ko je opazoval pod
in 8. razred
ofenzivi, s katero so hoteli Nemci uničiti glavnino slovenske partizanske vojske, se je XIV. divizija hrabro borila. Od zmage do zmage je v borcih klil ponos in bojna moč.
Prvi verzi izpod Kajuhovega pe-	.	-
resa »Zaplovi pesem borb in zmag Naslov te x w	,	-	-
preko gmajn in gora, zaplovi pesem Prav ze Pove' 0 čem šre beseda, mikroskopom cvetni prah v vodi, divizije štirinajste v svet...« so Vprašujemo se pri tem, zakaj sploh Io lahko opazujemo tudi ob kapljici izpeli ves polet, ves zanos in vero vidimo? Ce v temni sobi prižgemo črnila v vodi, tako kot pravimo, da v svobodo.	luč, odkod se vzame svetloba? Te- difundira črnilo v vodi. Tak poiz-
In s pesmijo »Pojdem na Sta- lesa, ki oddajajo svetlobo, imenu- kus boste videli v oddaji »Osmoza«, jersko« so se pripravljali XIV.-di- jemo vire svetlobe, to je npr. lahko , na sporedu dne 7. XI. in 10. vizniki za preboj čez Savo.	sveča ali kos razžarjene žice pri XI- 1966, pripravil pa jo je dr. ing.
J	Drago Kolar za 7.
osnovne šole.
V bistvu je difuzija, kot pravimo osmozi, potovanje molekule iz bolj razredčene v bolj koncentrirano tekočino. Ime osmoza je nastalo iz grške besede,; ki pomeni potiskati ali porivati.
Koliko časa traja osmoza? Pravimo, da toliko, dokler se koncentracija iz obeh strani polprepustne membrane ne izenači, ali dokler ne začne delovati kakšna druga sila, ki začne nasprotovati osmozi.
Za življenje celic v naravi je osmoza izredno pomembna. Kako je zgrajena celica? Zakaj npr. rastlina ovene? Vse to boste zvedeli v tej oddaji. Redaktor oddaje je Marko MARION.
IZDELAJMO OSMOMETER
7. 11. ob 12.05 in 10. 11. ob 16.35
Morda si bo kateri mladih kemikov zaželel, da si sam izdela osmo-meter. Morda se bo odločil za izdelavo krožek mladih biologov? Morda bodo učenci izdelali učilo za pouk.
Z osmometrom, katerega izdelava je dokaj preprosta, lahko opravimo marsikateri poizkus. Posebno prehajanje barve v čisto tekočino bo pritegnilo mlajše, starejši pa bodo morda opravljali s pomočjo
Iz arhiva Muzeja NOB: Ob mrtvem borcu XIV. divizije. Kdo bi osmometra tudi kake težje poiz-verjel, da smo se pred nekaj urami še pogovarjali...	ku^ izdelavo osmometra potrebu-
jemo: čim širši kos kovinske ali plastične cevi. gumijev zamašek in polmetrsko stekleno cev, dalje celofansko vrečico in široko čašo.
Kako poteka izdelava takega preprostega osmometra, boste videli
___	m	_ se svetloba prebija skozi stene, npr. v oaaaji.
prisrčno sprejeli. Najraje bi jih ob- steklene, in kako udarja ob nepro-držali pri sebi, toda morali so na- zorne stene ter se odbija, prej.	Dalje, kaj je valovanje? O tem
.x. . vam bo govoril avtor oddaje dr.
Nemci so nameravali uničiti ing> Marko VAKSELJ. Kako nasta-divizijo. Mraz in sneg sta jim pri jaj0 vaiovi na morski gladini in tem pomagala. Boji so prinašali kako se razširjajo,’vam bo tudi po-
Nemci so bili na prihod divizije žarnici, bakla ali požar. Zal vam pripravljeni, vendar sta jih preše- ne bomo mogli pokazati, kako netila njena moč in oborožitev, razni predmeti, ki jih osvetljujemo, Stela je več kot tisoč borcev. Kolo- pobarvani, ker še ni barvne tele-na je krenila na pot, preko Hrvat- vizije. Lahko pa bomo videli, kako ske na Štajersko. Hrvatje so jih	1'”"	4
_____i .. rM- ^	V-»4
ročnik, namenjen prosvetnemu delavcu.
Zdi se nam, da bi bilo umestno poleg izbranih pedagoških člankov vsako leto objavljati najnovejši seznam jugoslovanske strokovne literature s področja obče, mladinske in specialne pedagogike, obče in pedagoške psihologije in mentalne higiene, da bi naši pedagoški delavci dobili potrebno orientacijo za nadaljnje samoizobraževanje. Prav tako bi bili dobrodošli seznami novitet na področju šolskih poučnih filmov, učil itd.
Zavedati pa se moramo, da kvaliteta bodočih priročnikov ni odvisna samo od prizadevnosti in iznajdljivosti uredniškega odbora in njegovih strokovnih sodelavcev, marveč od vseh, ki jim je priročnik v. prvi vrsti namenjen. Prepričani smo, da bo uredniški odbor rade volje sprejel vsako dobronamerno kritiko in vsako pozitivno podobo, pa tudi založba bo skušala storiti vse, kar je v njeni moči, da bo zadovoljila svoje sedanje kot tudi bodoče naročnike.
VIATOR
Slatina Radenci
Dan pionirjev združili s sestankom PRK
V Radencih so slovesno proslavili dan pionirjev. Prireditev so imeli v telovadnici osnovne šole, obsegala pa je več pevskih točk, recitacije in odrske prizorčke, v katerih so sodelovali tudi otroci iz vrtca. Ti so pionirjem čestitali ob njihovem prazniku ter jim ob tej priložnosti izročili simbolično darilo, ki so ga izdelali sami. Pionirji so združili svoj praznik s sestankom podmlad-karjev Rdečega križa, ki ga imajo v šoli. Pionirji in podmladkar-ji so ob tem snidenju izvolili nova vodstva svojih organizacij. Podobno so Dan pionirjev proslavili tudi v drugih šolah radgonske občine.
IKA
vsak dan nove ranjence. Bolnic ni
jasnil in pokazal na filmu in na
bilo. Morali so prenašati ranjence praktičnih primerih. Kot smo že s seboj. Plemienitost partizanskega omenili, žal še nimamo barvne te-borca, ki je' vsak trenutek tvegal ievizije, kar bi prav gotovo to našo svoje življenje, da je reševal šoto- televizijsko dejavnost poudarilo, variša, je bila neizmerna., Počitka Oddaja je namenjena 7. in 8. ni bilo. Izgube so bile strašne, a razredom osnovnih šol. Redaktor je divizija je zmagala in se prebila. Marko Marion.
Posebno hudo je bilo. ko je padel naj priljubljenejši, pesnik Kajuh, in to tik pred svojim rodnim domom. Kajuhova smrt je bil težak, a poslednji udarec v tej ofenzivi. Diviziji je ostala komaj polovica bor-
IZDELAVA ŽARNIC
31. 10. ob 12.05 in 3. 11. ob 16.35
Vsi poznamo žarnico. Sveti nam
cev, a še tretjina teh je bilo ranje- ob mizi, ko v zgodnjih zimskih ve-nih, močno ozeblih in nesposobnih čerih pišemo nalogo in se učimo, za vsak napor. Toda po vsej Sta- Vemo, da je žarnica brezzračen pro-jerski se je razvil upor. Osvobojeno štor z drobno nitko, ki jo razža-ozemlje še je širilo, nemška moč reva elektrika. Žarnica je svetlobni je upadala.	vlr*
Kakor za preteklo leto, smo vam tudi za šolsko leto 1966/67
pripravili izbor prijetnih in poučnih izletov, med katerimi
lahko izbirate, da obogatite učni program:
1.	Ljubljana—Kamnik (ogled Sadnikarjevega muze-
ja) — spodnja postaja žičnice Velika planina — z žičnico do postaje Šimnovec in do Zelenega roba — povratek Kamnik—arboretum Volčji potok— Ljubljana	N-din
prevoz avtobus	2,50
gondolska žičnica	3,00
sedežnica	1,00
2.	Ljubljana—Ig—Kurešček—Ljubljana	1,80
3.	Ljubljana—Polhov Gradec—Ljubljana	1,20
4.	Ljubljana—Vrhnika (ogled Cankarjeve rojstne hiše)
— Bistra) ogled tehničnega muzeja) — Borovnica —
Pekel — Borovnica — Ljubljana	2,00
5.	Ljubljana — Kranj (ogled Prešernovega muzeja in Gaja pesnikov) — Bled (ogled gradu in muzeja) —
Vrba — Ljubljana	3,00
6.	Ljubljana — Bled — Bohinj — Zlatorog — slap Savica — Bled — vožnja s čolnom na otok — Ljubljana
s prevozom	na otok	4,80
brez	otoka	3^80
7.	Ljubljana — Kamnik — logarska dolina -« slap
Rinka — Gornji grad — Ljubljana	4,50
8.	Ljubljana — Trebnje — Mirna — Šentrupert — Mokronog — Šmarješke toplice — Novo mesto (ogled Dolenjskega muzeja) — Dolenjske toplice — Žužemberk — Izvir Krke — Muljava (ogled rojstna
hiše Josipa Jurčiča) — Grosuplje — Ljubljana	6,80
9.	Ljubljana — Novo mesto — Gorjanci — Metlika —
Črnomelj — Vinica — Stare žage — Dolenjske Toplice — Žužemberk	— Muljava	—	Ljubljana	9,50
10.	Ljubljana — Trojane — Šempeter (ogled rimskih izkopanin) — Celje — Rogaška Slatina (pokušnja slatine pri izviru) — Ptuj (ogled gradu in muzeja)
— Celje — Ljubljana	020
11.	Ljubljana — Celje — Maribor — Gornja Radgona (tik avstrijske meje) — Slatina Radenci — Petanjci — Murska Sobota — Beltinci — Velika Polana (rojstni kraj Miška Kranjca) naftna polja pri Lendavi — Lendava — Ljutomer — Ormož — Ptuj —
Celje — Ljubljana	5,50
12.	Ljubljana — Velenje — Slovenska Koroška do Cme 6,50
13.	Ljubljana — Postojna — Postojnska jama — Predjamski grad — Studeno — Planina — Ljubljana 3,00
14.	Ljubljana — Kranjska gora — Vršič — izvir Soče
— Trenta — Bovec — Tolmin — Idrija (rudarski muzej) — Logatec — Ljubljana	0,00
15.	Ljubljana — Divača — grad Socerb (razgledna toč-
ka na Trst) — Rižana — Hrastovlje (ogled srednjeveških fresk) — Koper — Izola — Strunjan — Sečovlje — (ogled solin) — Ljubljana	6,60
16.	Ljubljana — Divača — Škocjanske jame — Ljubljana	5,20
17.	Ljubljana — Turjak (ogled gradu) — Raščica (Tru-
barjeva rojstna hiša) — Velike Lašče — Ribnica — Kočevje — Ljubljana	4,50
18.	Ljubljana—grad Mokrice (Gubčeva ječa) — Zagreb 6,00
19.	Ljubljana — Zagreb — Bosanska Gradiška — Banjaluka — Jajce (ogled muzeja II. zased. AVNOJ)
— Travnik — Zenica — Ilidža — Sarajevo — Ljubljana	32,00
(na željo preskrbimo prenočišče in prehrano v katerem koli kraju; vračunan je tudi ogled izvira Bosne).
20.	Ljubljana — Bled — Radovljica — Begunje — Do-slovče — Jesenice — Planina pod Golico
21.	Ljubljana — Maribor (ogled muzeja in akvarija) — Pohorje — Ljubljana
22.	Ljubljana — Jesenice -— Tamar — Ljubljana
• Kranjska gora — Planica
23.	Ljubljana — Celje — Velenje — Ljubljana
24.	Ljubljana — Celje — Rogaška Slatina — Ljubljana
5.00 6,56
4,50
4.00 4,50
Na željo si lahko izberete drugo relacijo, po kateri vozijo naše redne avtobusne linije.
Zahtevajte v najbližji poslovalnici Ljubljana Transport programe in cenike.
PRI PRIJAVI JE PREDLOŽITI:
—	naročilnico z naslednjimi podatki: dan izleta, relacijo, uro in kraj odhoda, predviden čas povratka. ter način plačila (v gotovini ali preko računa);
—	potrdilo (objavo) za skupinsko potovanje s poimenskim seznamom učencev, mladincev, študentov.
Vse cene so računane iz Ljubljane ter veljajo za skupine z najmanj 37 potniki.
Potrdila (objave) za znižano vožnjo dobite v Turističnih birojih;
Ljubljana, Trdinova 3 — tel. 310-933, 313-976 Šentvid nad Ljubljano, tel. 51-976 Vrhnika, tel. 70-084 Domžale, tel. 72-050, 72-201 Kamnik, tel. 83-249 Jesenice, tel. 82-264 . Slovenj Gradec, tel. 91
Ravne na Koroškem, tel. 29
Cma na Koršokem, tel. 15
Celje, Mariborska ulica, tel. 33-46, 33-47
SE PRIPOROČAMO!