GLASILO KOLEKTIVA
LETO XVI., ŠT. 6 O CELJE, JUNIJ 1980
4. julij - Dan borca
22. julij - Dan vstaje slovenskega naroda
V mesecu juliju proslavljamo dva pomembna in velika praznika naše revolucije.
4. julij — Dan borca je jugoslovanski praznik. Slavimo ga po vsej naši domovini kot praznik tistih, ki so se s puško v roki uprli okupatorju in nam izborili svobodo in lepše življenje.
22. julij — Dan vstaje slovenskega naroda pa je naš slovenski praznik. Ta dan leta 1941 je v Sloveniji počila prva partizanska puška in je slovenski narod pod vodstvom Komunistične partije stopil v boj proti okupatorju, v boj za svobodo.
4. julij, ki ga praznujemo kot dan borca, pomeni začetek organiziranega oboroženega boja proti okupatorju, začetek boja za novi družbeni red. Pozivu Komunistične partije so se množično odzvali najboljši sinovi in hčere naših narodov in narodnosti, odločno pripravljeni darovati za svobodo in lepšo
f
bodočnost svoja življenja, svoje upe, mladost in svojo kri.
Borci narodnoosvobodilne vojne so častno uresničevali svojo zgodovinsko nalogo, ki je postala naloga njihovega rodu, zavedajoč se razredne in osvobodilne narave naše revolucije ter pomena bratstva in enotnosti kot poroštva tako za zmago revolucije kot za ohranjevanje njenih pridobitev. Oživčli so gozdovi, partizanska vojska je iz dneva v dan rastla. Padale so žrtve, toda klonili niso. Na mesta padlih so stopali novi in novi borci. Težak in neusmiljen je bil boj za svobodo, ki je terjal milijon sedemstoti-soč življenj.
Borce in vse, M so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju, ni združeval le skupni boj proti okupatorju, ampak so bili od vsega začetka trdno odločeni, da ne more biti povratka na staro in da bijejo boj za novi družbeni red, ki naj pore-
Ob 4. juliju —
dnevu borca in
22. juliju —	J
dnevu vstaje	•
slovenskega naroda
iskrene čestitke	•
Organi upravljanja in • družbenopolitične oragnizacije e Merxa %
e
:
že korenine nevzdržnemu izkoriščanju. Stopili so ob bok naprednim silam v svetu, ki so se odločile z orožjem v roki boriti se proti fašističnemu mračnjaštvu. Ustvarjale so se tiste reovlucionarne težnje, ki hočejo resnično osvoboditev človeka, spoštovanje dostojanstva človeka, pravično življenje za vse.
Ko so poleti 1941 širom naše domovine padali prvi streli iz uporniških partizanskih pušk, se je začela oborožena vstaja, začel se je boj za obstanek.
Strel pod šmarno goro 22. julija 1941 je bila velika odločitev in neustrašen pogum, da je mali slovenski človek, ki so ga doslej vedno teptali, vzel svojo usodo in odločnost v svoje roke. Veliki, na videz nepremagljivi sili, se je uprlo goloroko ljudstvo, zavedajoč se, da je le z oboroženim bojem mogoče izboriti svobodo ter si utreti pot za samostojno graditev prihodnosti. Julijskih ognjev vstaje ni mogel pogasiti nihče več Razplamteli so se v ogromen ogenj uporniških dni, ki je gorel vedno silo-viteje vsa dolga leta osvobodilne vojne in socialistične revolucije
Z narodnoosvobodilno borbo smo si Slovenci skupno z narodi in narodnostmi Jugoslavije začeli krojiti svojo usodo, začeli pisati svojo sodbo. Uspeh dolgotrajnega boja najbolj zvestih sinov in hčera slovenskega naroda, je bila združitev delovnih množic v enotno voljo, ki je prinesla zmago nad sovražnikom in oblikovala novo družbeno ureditev po lastni zamisli in po lastni meri.
Ko se danes ob vsakoletnih praznovanjih obeh velikih praznikov naše revolucije znova v mislih vračamo v tisti čas, ko smo se odločili, da hočemo živeti, ko občudujemo junaštvo in herojstvo naše narodnoosvobodilne borbe, iskreno želimo, da bi bila naša Jugoslavija

(nadaljevanje s 1. strani)
srečna, plemenita in pravična domovina vsem, ki so zanjo kaj žrtvovali v preteklosti.
Ob teh praznovanjih pa se še živo — toda z bolečino v srcih spominjamo naj večjega sina Jugoslavije, prvoborca in organizatorja ter vrhovnega komandanta narodnoosvobodilne vojne in partizanskih odredov Jugoslavije tovariša Tita. Tovariš Tito je bil edini vrhovni ko-
že vrsto let se po potrebi, najmanj pa enkrat v letu, navadno pred proizvodno sezono, sestanejo odgovorni predstavniki vseh slovenskih OZD, ki oskrbujejo potrošnike s sadjem in zelenjavo ter ostalimi kmetijskimi pridelki.
Namen teh sestankov je, da se izmenjajo izkušnje, analizira stanje na tržišču, ocenjuje letina, rešujejo vprašanja prihodkovnih odnosov med proizvodnjo in trgovino, skratka, da se dogovorno, enakopravno rešujejo najrazličnejši problemi, ki tako pogosto nastopajo v tovrstni trgovini.
Letošnji sklicatelj sestanka predstavnikov preskrbo Ulnih OZD je bil Mera, TOZD grosist. Sestanek, na katerem so bile zastopane OZD
—	Kmetijski kombinat Vipava,
—	Emona, Ljubljana,
—	Sadje zelenjava, Ljubljana,
—	Slovenija sadje, Ljubljana
—	Nanos Postojna,
—	Živila, Kranj in
—	Povrtnina, Maribor
je bil dne 16. junija 1980 v gostišču Stari grad v Celju, predsedoval pa mu je vodja Poslovnice 3 — Agro-promet, tov. Ivan Grobler.
Glavna tema razgovorov so bile to pot planske kalkulacije na osnovi prihodkovnih odnosov, za vse vrste sadja in zelenjave, za posamezna proizvodna področja in pa naj novejši stabilizacijski ukrepi, ki zadevajo cene in marže.
Z namenom, da se kar najbolj smotrno vskladijo cene na slovenskem tržišču in utrdijo prihodkovni odnosi med proizvodnjo in trgovino, so izdelane kalkulacije, v katerih so zajeti dejanski stroški proizvodnje, stroški grosista in stroški prodaje na drobno za leto 1980 in utrjena delitvena razmerja. V glavnem so v teh kalkulacijah, ki veljajo za proizvodno področje Vojvodine, Makedonije, Bosne in Hercegovine in Dalmacije, zajeti za vse trgovske delovne organizacije sprejemljivi in uporabni, s tem pa tudi obvezni^ elementi za oblikovanje grosističnih in detajlističnih cen, kakor tudi za enoten nastop trgovskih OZD do proizvodnje.
Brez dvoma je tak način sode-
mandant v drugi svetovni vojni, ki je poveljeval iz prvih bojnih črt, neposredno sodeloval ter delil usodo s svojimi vojaki in ljudstvom.
Spominu velikega genija se dnevno poklanjajo množice Jugoslovanov. Tudi borci aktiva ZZB NOV »Mera« Celje, so se pred kratkim v cvetličnem vrtu na Dedinju v Beogradu poklonili njegovemu spominu.
lovanja in dogovarjanja vreden posnemanj a. V njem je dokaz stabilizacijskih prizadevanj, katerih učinek prav gotovo ne bo izostal in bo dobil svoj odraz v dokaj vsklajenih cenah na področju preskrbe s sadjem in zelenjavo, zlasti še, ker je bila soglasno sprejeta obveza, da se bodo vse preskrbovalne OZD dosledno držale dogovorjenih kalku-lativnih postavk.
Obravnavajoč odlok o naj višji ravni cen za vse proizvode in storitve, ki je objavljen v Ur. listu SFRJ štev. 32/80, so predstavniki preskrbovalnih OZD ocenili, da odlok ni povsem razumljiv ravno z vidika prometa s sadjem in zelenjavo. Proizvajalci tega blaga namreč prosto oblikujejo cene in jih navedeni odlok ne prizadene. Preskrbovalne OZD pa imajo z večino proizvajalcev sklenjene samoupravne sporazume, ki temelje na naročeni proizvodnji, skupnem določanju proizvodnih in prodajnih stroškov ter na skupnem prihodku. V teh okoliščinah je odlok o zamrznitvi cen nevzdržen, zlasti še, ker so cene kmetijskih pridelkov podvržene nenehnemu nihanju in jih ni mogoče obdržati na tisti višini kot so bile zatečene na dan 6. 6. 1980.
Delavci Merx-a SOZD
V letošnjem letu potekajo v. naši delovni organizaciji aktivnosti za »preoblikovanj e« delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela. Tako ravnanje nam narekuje že zakon o združenem delu in pa spoznanje, da so se ekonomske, tehnične in druge možno-stisti dosedanje delovne organizacije razvile v tolikšni meri, da omogočajo in zahtevajo tristopenjsko organiziranost. Vsekakor je v tako veliki DO, kot je Mera, tudi otež-kočeno uveljavljanje in uresničevanje samoupravnih pravic delavcev zato je cilj DO Mera, da se TOZD organizirajo v delovne organizacije
Vprašanje je tudi, kako oblikovati ceno za proizvode, ki pridejo na tržišče šele v jesenskih in zimskih mesecih.
Zaradi odprave nejasnosti je s posveta poslan Tržnemu inšpektoratu SRS predlog, da se vzdrži v veljavi način poslovanja na temelju opisanih samoupravnih sporazumov s proizvodnimi OZD. Za blago, ki je kupljeno na podlagi kupoprodajnih odnosov pa naj se dovoli oblikovanje cene po naslednjih kalkulacijskih postavkah:
—	nabavna cena pri proizvajalcu,
—	dejanski stroški prevoza do grosista,
—	dejanski stroški embalaže,
—	dejanski stroški transportnega kala do grosista,
—	dejanski stroški dostave kupcu,
—	Stroški nakladanja in razkladanja na dan 6. 6. 80
—	grosistična marža na dan 6. 6. 1980,
—	detajlistična marža na dan 6. 6. 1980,
Pristojni organ je hkrati opozorjen, da si slovenske OZD že štiri leta prizadevajo ustvarjati medsebojne prihodkovne odnose v smislu Zakona o združenem delu in da so v tem obdobju uspešno zadovoljevale potrebe potrošnikov ob Ugodnejših pogojih kot je bil to primer v drugih republikah.
Na sestanku je bila podana tudi ocenitev letine. Iz poročil je moč povzeti, da letošnji pridelek sadja ne bo tak kot smo ga pričakovali. Po nepopolnih podatkih se predvideva, da bomo v Sloveniji pridelali 3000 vagonov jabolk I. in II. kvalitete, 750 vagonov hrušk in 200 vagonov breskev. Primanjkovalo bo industrijskega sadja. Obeta pa se obilna letina krompirja. Sicer pase bodo preskrbovale! prav gotovo potrudili, da bodo, kot doslej, družno zadovoljevali potrebe naših potrošnikov.
ustanavljamo
po »branžnem principu«, te pa v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Formalno so aktivnosti začele potekati s 1. 6. 1980, ko je bila na delavskem svetu delovne organizacije dana pobuda za reorganizacijo. Vendar pa so bile predpriprave v tej smeri že pred tem rokom zelo obsežne z namenom, da bi aktivnosti potekale nemoteno in tudi bile zaključene v tem letu.
Za izvedbo aktivnosti v zvezi z reorganizacijo delovne organizacije je delavski svet delovne organizaci-
Sagadin Elza
Primer učinkovitega poslovanja
F. Š.
je imenoval delovno skupino, ki bo pripravljala vse potrebno gradivo in skrbela, da bo sleherni delavec obveščen o dogajanjih v svoji delovni organizaciji. Vse aktivnosti bodo potekale tudi v poletnih mesecih, poskrbljeno bo, da letni dopusti ne bodo vplivali na izvedbo reorganizacije.
V tem obdobju se v vseh temeljnih organizacijah opravljajo zbori delavcev, na katerih delavci odločajo o spremembah v svoji delovni organizaciji. Tako bodo vsi delavci delovne organizacije odločali o tem, da se delovna organizacija Mera organizira v SOZD, temeljne organizacije pa v štiri delovne organizacije.
Odločitve delavcev bodo podlaga za pripravo osnutkov samoupravnih sporazumov o združitvi v SOZD in o združitvi v delovne organizacije, ki se bodo sprejemali na referendumih dne 30. 9. 1980.
Ker tudi zunanje delovne organizacije kažejo določeno zanimanje za reorganizacijo smo se pomudili pri KK Šentjur in glavnemu direktorju ŽMAHAR Cirilu, inpl. ing. zastavili okrog tega nekaj vprašanj in ga naprosili za odgovor:
1.	KK Šentjur že več let uspešno poslovno sodeluje z Meraom v Celju. Preko branžne povezanosti bo Mera ustanovil svoj SOZD in tako odprl vrata še širšega medregijskega poslovnega sodelovanja. Ali se tudi vaša delovna organizacija vključuje v ta dogajanja in kaj je bilo dosedaj storjenega?
Kmetijski kombinat Šentjur je za slovenske razmere sorazmerno velik proizvajalec mesa, mleka, sadja in jajc. Iz leta v leto povečuje tudi proizvodnjo pol-trajnih, trajnih mesnih izdelkov. Z Meraom že vrsto let uspešno sodelujemo. S tem, ko se bo Mera organiziral v sestavljeno organizacijo se tudi KK Šentjur daje možnost, da se vključi v ta sistem. Sistem je zelo privlačen in bo dosegel svoj cilj, če bomo lahko preko njega zagotavljali naročeno proizvodnjo »od njive do mize«. Sestavljena organizaci-cija Mera bo tako postala nosilka agroživilstva v regiji in s tem prevzame tudi odgovornost za hitrejši razvoj proizvodnje hrane. Predstavniki naše delovne organizacije sodelujejo pri vsebinskem iskanju najustreznejših rešitev za dobro in uspešno delovanje sestavljene organizacije.
2.	Kaj menite glede izhodišč, ki so podlaga za reorganizacijo »Mer-xa«?
Odgovor:
Pripravljena izhodišča so dobra osnova za razmišljanje in razpravo o dokončnem vsebinskem organiziranju sestavljene organizacije Mera. čim prej bo potrebno dokončno in vsebinsko obli-
kovati najpomembnejše funkcije razvoja in sicer poslovno funkcijo, finančno funkcijo in razvojno funkcijo. Po našem mišljenju mora vsaka delovna organizacija, ki se vključuje, videti v sestavljeni organizaciji svoj ekonomski interes in svoje mesto. Ob tem pa se bo potrebno dogovoriti, kaj bomo delali v temeljni organizaciji, kaj v delovni organizaciji in kaj v sestavljeni organizaciji s ciljem, doseči najbolj racionalno in uspešno izvajanje posameznih funkcij.
3.	Verjetno doslej niste imeli problema glede plasiranja svojih kmetijskih, ter mesnih izdelkov in mesa. Menite, da bi združevanje v SOZD v povezavi z drugimi partnerji lahko privedlo do specializacije in boljših poslovnih rezultatov?
Odgovor:
Kmetijski kombinat Šentjur ima dobro organizirano marketing službo, ki zagotavlja med drugim tudi plasman naših proizvodov. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 zelo ambiciozno načrtuje razvoj primarne kmetijske proizvodnje in predelave. Za uresničitev le tega je eden izmed pomembnih pogojev tudi zagotavljanje plasmana. Z vključevanjem v sistem Mera želimo srednjeročno in dolgoročno razreševati plasman naših proizvodov, kakor tudi nabavo surovin oziroma repromaterialov potrebnih za proizvodnjo in predelavo. Med članicami sestavljene organizacije bomo morali dogovoriti maksimalen pretok blaga in surovin. Sistem Mera pa bo moral članicam zagotavljati najbolj racionalne pritoke blaga in surovin z drugimi podobnimi sistemi.
4.	Verjetno ste že govorili o teh vprašanjih na sestankih odnosno zborih delavcev. Kaj menijo delavci glede pristopa v SOZD Mera?
Odgovor:
O izhodiščih se še na samoupravnih organih, niti na drugih sestankih nismo pogovarjali. Če bomo prej omenjene funkcije vsebinsko dobro opredelili in zagotovili njihovo uresničitev, bodo delavci združevanje v sestavljeno organizacijo Mera prav gotovo podprli.
V nadaljevanju tega članka želimo predstaviti TOZD Pekarn in slaščičarn Celje. Zanimali smo se pri direktorju ing. STEPIŠNIK Ediju in ga povprašali, kako se ta TOZD vključuje v aktivnost pri re-organiziranju delovne organizacije »Mera« Celje. Zastavili smo nekaj vprašanj, na katere takole odgovarja:
1.	V zadnjem času je vse bolj prisotna aktivnost okrog reorganizacije »Meraa« in ustanovitve SOZD.
Kako se v ta prizadevanja in razprave vključuje TOZD Pekarn in slaščičarn Celje in kaj je bilo doslej že storjenega?
Sedanje aktivnosti v zvezi z reorganizacijo nas ne presenečajo. Lahko trdim, da smo v tem toku dogajanj že dobri dve leti, ko smo pričeli na glas razmišljati o bran-žni povezanosti, čeprav smo v tistem času veljali za »bele vrane« ali »razbijalce« delovne organizacije »Mera«. Težnje po takšni organiziranosti naše dejavnosti pa izvirajo že iz časa, ko smo ustanovili temeljne organizacije. Povdarjam, da takšne težnje niso bile le povzetki ozkega kroga ljudi, ampak večine delavcev v TOZD. Seveda je voditi razprave ob takšni »klimi« in miselnosti zaposlenih v TOZD dosti lažje. Vseskozi smo bili akterji za takšne oblike povezovanja, kar smo tudi potrdili na lanskem referendumu. V TOZD smo vedno dosledno izpeljali posamezne akcije v dogovorjenih rokih in to bomo potrdili tudi v sedanjih izpeljavah reorganizacije.
2.	Z reorganizacijo bo tudi pekarstvo in slaščičarstvo branžno povezano v novi delovni organizaciji in v SOZD. Kakšne perspektive vidite v tej reorganizaciji?
Delovna organizacija mlinsko-predelovalna industrija (MPI-Celje), nastaja iz treh TOZD. Večina zaposlenih — razen delavcev v TOZD Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina — je že skupaj »ustvarjala« v bivšem VELEŽITARJU in kasneje v Proizvodnem sektorju delovne organizacije »Mera«. Medsebojno se poznamo, se srečujemo s podobnimi problemi. Tozdovske ograje so to živo komuniciranje nekoliko oslabile, sicer imamo skupen širši interes. Do izraza pa tudi prihajajo nekateri ozki interesi posameznikov, oziroma posamezne TOZD. Ponovno želimo vzpostaviti pristne odnose med vsemi delavci v dejavnosti. Tudi mlinarski, pekovski, slaščičarski delavec, šofer in spremljevalec, morajo imeti skupen interes, ustvariti čimvečji dohodek v medsebojni soodvisnosti za zadovoljevanje osebnega in družbenega standarda. O osnovah in ciljih združevanja v MPI, smo v eni lanskih številk obširneje pisali. V tem času razprav nismo ničesar men j ali. Bistvo še vedno ostaja isto, dejavnost mora dobiti svoje mesto, ki mu zaradi pomembnosti preskrbe prebivalstva v regiji tudi pripada. Z večjim medsebojnim vplivom vseh zaposlenih v novi delovni organizaciji bomo odstranili nezaupanja, ki so nastajala. Odpadle bodo mučne koordinacije, ki smo jim doslej bili priča zaradi heterogenega sestava matične delovne organizacije »Mera«. Povezanost na osnovi dohodka in medsebojni riziki, bodo lahko postali stvarnost znotraj
(nadaljevanje s 3. strani)
nove delovne organizacije in tudi navzven bo dogovarjanje lažje.
3.	Ali so vaši delavci o vseh teh dogajanjih v celoti seznanjeni in ali so imeli kaj pripomb in kakšne?
Zaposleni v TOZD so seznanjeni s pripravami na reorganizacijo, kot že rečeno, samo obnavljamo postopek, zato tudi ni več bistvenih pripomb. V lanskih osnutkih menjamo le naziv SOZD, to dokazuje, da smo bili že v sami pripravi dokumentov temeljiti. Sicer imamo opravka s posamezniki »aprioristi«, ki odklanjajo vsako spremembo, oziroma no-
OZD »Mera« Celje ima že vrsto let organizirano letovanje delavcev in njih družinskih članov na morju v letoviškem kraju Biograd na mora.
Biograd na mora leži v srednjem delu našega lepega Jadrana v Za-darskem področju in je od Celja oddaljen 410 km. Je zgodovinsko mesto, prvič omenjeno v X. stoletju. Prostrana peščena plaža poleg bogatega borovega gozda velja za eno naj lepših na tem delu Jadrana. Pred njim je Kornatski arhipelag, enkraten naravni fenomen s 125 otočki, ki so nenaseljeni. V bližini sta še slikovita otoka Pa-šman in Murter. Biogradski kanal pa je idealen kraj za ukvarjanje z vodnimi športi.
V organizaciji počitniškega doma »Mera« so nastanitvene kapacitete najete pri lastnikih stanovanjskih hiš v središču mesta, la-
vost, vendar je to normalen pojav v naši družbi. Izkušnje nam tudi kažejo pri teh, da so pa kasneje najbolj vneti zagovorniki idej, ko so novi premiki evidentni.
Opozoriti želim ob koncu samo še na eno. Sedanje ugodne klime v kolektivu ne smemo zmanjšati z neizpeljavo sedanjih reorganizacij-skih prizadevanj, kar bi lahko pustilo glob j e posledice v samoupravnem dogovarjanju. Menim, da je sedanja aktivnost zastavljena tudi tako, da nam eventuelno neizpeljani referendumi zunanjih članic ne morejo rušiti našega koncepta na-daljnega razvoja.
stna restavracija oz. menza pa skrbi za dobro prehrano gostov. Nastanitvene in prehrambene kapacitete lahko sprejmejo 200 gostov dnevno.
Letošnje kapacitete so zasedene v II., III., IV. in V. izmeni, dočim je v VI. izmeni od 11. do 21. avgusta (11 dni) in v VII. izmeni od 22. do 31. avgusta (10 dni) na voljo še polovica razpoložljivih kapacitet. V VII. izmeni so stroški letovanja 10 % nižji, možno pa je koristiti tudi manj kot 10 dni.
Zelo ugodna poletna klima, še vedno zelo toplo morje, prostrana plaža in prijetno turistično mesto s slikovito okolico Vas vabijo na letošnje letovanje.
Zato: če se še niste odločili, kje bi letos letovali ob morju, se odločite za Biograd na mora.
S. A.
Program pohodov
PLANINSKE SEKCIJE MERK
NAZAHTEVNI — enodnevni 19. julij:
Relacija: Celje — Ravne na Koroškem — Uršlja gora — Kotlje — Celje. Čas hoje: 6 ur (v obe smeri). Rok prijave: 14. 7. 1980 v Aranžer-stvu Mera pri tov. Vovku, tel. 28-431. Odhod: V soboto ob 6. uri izpred »Vrtnice« v Celju.
18. oktober:
Relacija: Celje — Semič — Mirna gora — Rog — Baza 20 — Celje. Čas hoje: 6 ur. Rok prijave: 13. 10. 1980 v Aranžerstvu Mera pri tov. Vovku, tel. 28-431. Odhod: V soboto ob 5. uri izpred »Vrtnice« v Celju.
15.	november:
Zaključni pohod v neznano z občnim zborom Planinske sekcije Mera. Čas hoje: 2 — 3 ure v eno smer in avtobusni povratek. Rok prijave: 10. 11. 1980 v Aranžerstvu pri tov. Vovku, tel. 28-431. Odhod:
V	soboto ob 7. uri izpred »Vrtnice« v Celju.
ZAHTEVEN — dvodnevni
16.	in 17. avgust:
Relacija: 1. dan: Celje — Robanov kot — Korošica — Ojstrica. 2. dan: Planjava — Kamniško sedlo — Okrešelj — Logarska dolina. Čas hoje: 1 dan: 5 ur. 2. dan: 6 ur. Rok prijave: 12. 8. 1980 v Aranžerstvu pri tov. Vovku, tel. 28-431. Odhod:
V	soboto ob 5. uri izpred »Vrtnice« v Celju.
ZELO ZAHTEVEN — dvo in pol dnevni
5., 6. in 7. september:
Relacija: 1. dan: Celje — Vrata, 2. dan: Kredarica — Triglav — Planika — Dolič, 3. dan: Prehodovci
Biograd na moru
Če se še niste odločili - Biograd
(nadaljevanje s prejšnje strani)
— Triglavska jezera — Bohinj.
Čas hoje: 1. dan: 1 ura; 2. dan: 8 ur; 3. dan: 8 ur.
Rok prijave: najkasneje do 29. 8. 1980 v Aranžerstvu pri tov. Vovku, telefon št. 28-431.
Odhod: v petek ob 16. uri.
Vsi pohodniki morajo biti člani planinskega društva s plačano tekočo članarino.
Ob premajhnem številu prijav
V	okviru tedna »Človek naj ne bo nikoli sam«, je 10 OOS temeljne organizacije združenega dela Transport in obrtne storitve, organiziral 31. 5. 1980 prvo srečanje z našimi delavci minulega dela. Od enajst upokojenih, se je srečanje udeležilo sedem starostnih oziroma invalidskih delavcev minulega dela.
Tovariš Hriberšek je najprej pozdravil naše goste in izrekel željo, da se naj skrb za zaposlene oziroma za upokojence še bolj poveča. Poudaril je, da so prav oni, ki so z upornim delom vztrajali v težkih pogojih, mnogo prispevali k razvoju in dosežkom naše delovne organizacije. Seznanil jih je tudi o življenju kolektiva, o samoupravljanju delavcev v združenem delu, o družbenoekonomskih odnosih in o reorganizaciji delovne organizacije Merx v SOZD.
V	imenu 10 OOS in DPO je govoril tov. Dobrajc. Ob koncu je de-
planinski odhod odpade. Prevoz in prenočišče plača Planinska sekcija Mera, hrana iz nahrbtnika. Za zahtevnejše ture je potrebna visokogorska oprema: gojzerji s profilirano gumo, vetrovka ali pelerina, rezervno perilo, kapa.
Neprimerno oblečenim planincem ne bo dovoljeno udeležiti se ture; prav tako je treba upoštevati na turi navodila za varno hojo planinskega vodnika.
Planinska sekcija Mera
jal, da je dalo prvo srečanje idejo za tesnejše stike ter jih je že vnaprej pozval na razna jubilejna srečanja, na konferenco sindikata, izlete, tradicionalne prireditve itd. Nato jim je poklonil simbolična darila in jih povabil na skromno zakusko.
Izraze zadovoljstva je v imenu vseh udeležencev orisal tov. Martin Zupanc. Med drugim je dejal, da so ponosni na razvoj in dosežke kolektiva. V nadaljevanju razgovora se je zahvalil za to pozornost, še posebej pa vabilu, za ogled organizirane tradicionalne spretnostne vožnje; ki je bila istega dne.
Ob tej priložnosti želim poudariti, da ne bi bilo tako organiziranje samo ena izmed oblik srečanja, in da se delavec z upokojitvijo ne bi za vedno poslovil od svojih sodelavcev, kjer je med njimi in v delu preživel del svojega življenja, ampak mora biti še naprej
v naši družbeni skupnosti cenjen in spoštovan.
Najboljši smerokaz vsem, ki ljubijo človeka, ki želijo napredek, ki hočejo mir in iščejo razumevanje med ljudmi in narodi, je ljubiti, preučevati in nadaljevati Titovo delo. To pa pomeni spoštovati človeka, bratstvo in enotnost, načela enakopravnosti, pomeni biti svoboden človek.
Človek, ki je dal pravi smisel vsem našim zmagam v vojni in miru, ni več med nami. V srcu vsi čutimo neizmerno bolečino; čeprav vemo, da zdaj počiva v cvetju zelenega Dedinja, smo lahko vsak trenutek, kjerkoli v domovini z njim. Najbolj bomo z njim takrat, ko se bomo učili, delali, ko bomo v svojih vsakdanjih opravilih pošteni in ponosni državljani naše samoupravne Jugoslavije.
Olga Krampi
Spretnostna vožnja šoferjev TOZD Transport
OOS TOZD Transport je organizirala za poklic šoferjev TOZD spretnostno vožnjo. Letos je bila spretnostna vožnja že četrtič in je postala tradicionalna.
Na takšnem tekmovanju šoferji obnovijo znanje prometnih predpisov in si s tem izboljšajo svoje vozniške sposobnosti, kar pa je tudi prispevek k izboljšanju prometne varnosti na naših cestah.
Tekmovanje je bilo organizirano po vseh tekmovalnih pravilih in propozicijah. Pripravljalni odbor je pripravil vse potrebno za tekmovanje, da se je nemoteno odvijalo. Od 20 prijavljenih tekmovalcev jih je 17 opravilo testiranje in spretnostno vožnjo z vozilom nosilnosti 2000 kg in 5000 kg.
Najboljši rezultat in najmanjše število točk ■— kazenskih, je dosegel šofer ČRETNIK Franc, za kar mu iskreno čestitamo.
Končni rezultati:
1.	Čretnik Franc	54	KT
2.	Vovk Stane	106	KT
3.	Knez Jože	120	KT
4.	Vilendečič Duško	131	KT
5.	Peško Leopold	156	KT
Prvi trije tekmovalci so prejeli pokale, za prvih pet pa je OOS pripravila tudi skromna praktična darila. Vsi udeleženci so se športno borili, za kar naj sprejmejo iskrene čestitke in pohvalo. Ostale šoferje TOZD pa vabimo na tekmovanje naslednje leto, saj želimo na takšnih prireditvah doseči čim-
Srečanje z našimi delavci minulega dela
(nadaljevanje s 5. strani)
ečjo masovnost, boljšo usposobljenost voznikov in varnost na naših cestah.
Tekmovanje so si ogledali tudi naši bivši sodelavci — upokojenci, ker smo jih na ta dan, to je bilo 31. 5. 1980 povabili na razgovor ob
mesecu ostarelih občanov. Z obraza jim je bilo moč razbrati zadovoljstvo, iz besed, katere bi izrekali pa želja, da bi ob takšnih prireditvah bili tudi oni prisotni, saj so s svojim minulim delom ogromno prispevali k napredku naše TOZD in DO Mera.
Brane Hriberšek
aktivna in veliko prispeva k ugledu sindikata.
Dodeljeno priznanje je tudi spodbuda njej in ostalim sindikalnim aktivistom v TOZD in DO, za na-dalnje delo, še zlasti v tem trenutku, ko so pred nami velike naloge na področju stabilizacije in reorganizacije, pri katerih ima sindikat še posebno pomembno vlogo za pravilno vodenje razprav in uresničitev vseh sprejetih sklepov in stališč.
Beti Poljski
Marija Dimitrijevič
Podelitev »Srebrnega znaka« tov. Dimitrijevič Mariji
Letošnje priznanje »SREBRNI ZNAK« Zveze sindikatov Slovenije, je prejela tov. Dimitrijevič Marija, ki je zaposlena v »Mera« Celje, TOZD pekarne in slaščičarne od 1967. leta. Opravlja dela in naloge vodje izmene v pekarni Štore. Rojena je 14. 8. 1946 v kraju Blato pri Slovenskih Konjicah. Poklicno živilsko šolo — smer slaščičarstvo, je končala v Mariboru 1963. leta, v letu 1967 pa si je pridobila visoko kvalifikacijo.
Bila je član DS TOZD, je član delegacije Zbora združenega dela, aktivno deluje v komisijah.
Član Zveze komunistov je od 1977. leta. Kot sindikalni poverjenik si je pridobila zaupanje sodelavcev, zato je bila izvoljena za predsednika osnovne organizacije
sindikata 1977. leta. S svojim delom je zaupanje te zahtevne naloge v celoti potrdila. Z delom v sindikatu je ogromno prispevala k povečanemu ugledu OOS med delavci.
Pri delu v sindikatu je samostojna, kar daje tako v organizacijskem in vsebinskem pogledu še posebno specifično usmeritev. V pripravah na seje 10 OOS je temeljita in dosledna. Vsebinske so tudi letne skupščine in občni zbori.
Njeno kvalitetno delo je pogojevalo, da je bila enoglasno potrjena za vodstvo OOS še za eno mandatno obdobje.
Delegat je tudi v občinskem odboru delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije. Pri delu konference OOS v TOZD in DO je zelo
Igre spretnosti v Celju
V nedeljo, 22. 6. 1980 so se na bazenu v Celju odvijale II. igre spretnosti, na katerih je sodelovala tudi ekipa »Mera«. II. igre spretnosti je organiziral PARTIZAN Ga-berje v počastitev občinskega praznika in 90. letnice organizirane te-lesnokulturne dejavnosti v Celju. Nastopilo je 7 ekip, med njimi Partizan Gaber je, Kovinotehna Celje, Partizan Štore, Železarna Štore in Cinkarna Celje. Ekipo so sestavljali 4 moški in 2 ženski.
Številni gledalci, ki so se zbrali
ob bazenu so se lahko post . o nasmejali, saj so bile nekatere igre zelo zanimive in so od ekip zahtevale precejšnjo mero spretnosti.
Kljub temu, da nobena od ekip ni smela preizkusiti svoje sposobnosti pred igrami, so se nekatere ekipe dobro odrezale. Zmagala je ekipa Cinkarne Celje, ki je zbrala 37 točk, ekipa »Mera« Celje je zasedla 6. mesto s 23 točkami, zadnja je bila Kovinotehna Celje z 19 toč-
kami. Zaradi nesrečno postavljenega jolyja smo izgubili dragocene točke in kakšno mesto. Tudi hladna voda in ozračje sta prispevala svoje, tako da smo z osvojenim mestom lahko zadovoljni.
Cmer Mitja

V s/ov/o Modec Jožetu!
Težko je govoriti ob slovesu sodelavcu, ki je bil v delovni organi-eaciji »Mera« na delovnem mestu direktorja kadrovsko splošnega sektorja in so mu bili zato že po naravi dela medsebojni odnosi osnovno delovno izhodišče. Njegova stalna vnema in vztrajna volja, katera ie vedno odražala polno mero razumevanja in pravičnosti pri reševanju vseh vrst težav sodelavcev, ga je stalno dvigovala iznad nas, ki vseh teh problemov nismo uspeti dojeti kot on. Zato bodo vse izrečene besede le medel odraz tistega, kar je v življenju ustvaril.
Vsi člani delovne organizacije »Mera« smo bili globoko pretreseni ob vesti, da se je nenadoma ločil od nas. Vsi, ki smo spremljali njegovo zdravljenje, smo bili prepričani, da ga bo lastna volja in prizadevanje po čimprejšnji ozdravitvi zopet postavila v sredino naših dogajanj in da nas še bo vedno vezalo medsebojno spoštovanje in tovariški odnos.
Pot, ki jo je prehodil in delovne dolžnosti, ki jih je opravljal, niso bile lahke. Rodil se je pred 65 leti v številni kmečki družini na lepi bloški planoti na Notranjskem. Po uspešno končani ekonomski fakulteti se je pred vojno zaposlil kot pripravnik državne službe v Krškem. Z njegovim pravičnim delom domači izdajalec in okupator ni bil zadovoljen, zato so ga zaprli in pozneje internirali v koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Tudi tu je znal uporabiti pridobljeno znanje in tako posredno ali neposredno pomagal našim ljudem, ki jih je okupator s silo izoliral od svojega naroda. Po končani vojni se je vrnil v domovino in takoj začel z nami obnavljati in dograjeva-
ti porušeno domovino. Prevzel je odgovorno delo v ministrstvu za gospodarstvo in je z mnogimi našimi znanimi ekonomisti postavljal temelje takratnemu gospodarstvu. Pozneje je v Tobačni tovarni v Ljubljani prevzel odgovorno delo ekonomista. Leta 1959 se je odločil, da se dokončno preseli v Celje, kjer je prevzel naloge načelnika oddelka za plan in analize. Poleg odgovornega dela v upravnem organu občine je opravljal še mnoga družbena dela in funkcije gospodarskega pomena. Zelo uspešno se je vključil v reševanje problematike Konjeniškega kluba, kjer je bil, kakor povsod drugje, izredno uspešen. Končno se je odločil, da bo delal v delovnih organizacijah, kjer je ugotovil, da neposredni odnos in stik z dejavnostjo osrečujeta.
Kot direktor kadrovsko splošnega sektorja se je moral krepko poglabljati v našo delovno zakonodajo, zlasti s področja delovno prav-
HUMORESKA
Brez »umazanih«
Nekega nedeljskega jutra, ko se je naša štiričlanska družinica po sedemdnevnem premoru zopet zbrala ob zajtrku, je pogovor nanesel na izbiro poklica, ki je za mlade ljudi usodnega pomena. Tudi moja dva otroka sta se naposled znašla na tem pomembnem življenjske razpotju in se je bilo treba odločiti za bodoči poklic.
Ob tej nedeljski priložnosti se mi je nekako sama po sebi vsiljevala misel o tem zakaj si ne bi naš Boštjan izbral poklic čevljarja. Moj predlog je sprejel hladno, če ne že kar prezirljivo.
»Jaz čevljar? Se ti je zmešalo, foter? Lepo te prosim, kdo pa se še danes zanima za takšen umazan poklic«?
»Saj to je ravno tisto,« sem drezal naprej. »Sam dobro veš, da ti učenje v osemletki ni šlo najbolje od rok v naši soseski pa imamo enega samega čevljarja in slednji ti za gotovo ne bo delal konkurence.«
»Za čevljarja pa že ne grem. Nisem neumen, da bom celo življenje vlekel dreto.«
»Kdo pa pravi, da boš vlekel dreto saj se je dandanes tudi v čevljarstvu marsikaj obrnilo na bolje.«
»Za nobeno ceno me ne spraviš na čevljarski stolček. Če sem povsem iskren naj ti povem, da mene vleče v pisarno.«
»V pisarno? Zakaj neki?« me je zanimalo.
nih predpisov. Kot človek oboroženega z znanjem, so ga delavci lastnega sektorja, pa tudi ostali sodelavci spoštovali in ga spraševali za mnenja. Vedno je imel čas za sodelavca. Sodeloval je kot ustvarjalec najrazličnejših samoupravnih aktov in skrbel za vsklajenost in koordinacijo z drugimi sektorji. Vse to je delal z namenom, da bi delovna organiz. Mera krepila svoj ekonomski potencial in da bi našla pravo mesto v naši družbeni stvarnosti. Sredi teh ustvarjalnih naporov ga je napadla kruta zahrbtna bolezen in onemogočila nadaljno aktivnost. S postopnim okrevanjem in zdravniško pomočjo, se mu je zdravje začelo vračati in bili smo prepričani, da bo bolezen premagal. Naša iskrena želja, predvsem pa njegova trdna volja, da ozdravi nista premagala stalno sopotnico človeštva. Tu je dopotoval svojo zadnjo pot. Mi, ki smo tukaj z njim, smo ob njegovem grobu zrelejši za eno spoznanje, da le delo ostane nesmrtno. Še dolgo se bo čutila njegova prisotnost med nami. Živel je med nami, delal je predvsem za nas. Naš spomin nanj bo trajen.
poklicev ne gre
»Saj veš, da se v pisarnah dela sedem ur. In če od tega odbiješ povprečno dve uri za klepet ob kavici in za razne zasebne opravke, se dejansko dela samo pet ur.«
Poražen in razorožen sem se brez besed umaknil.
Namesto mene je sedaj prešla v ofenzivo moja žena in me v mojih brezupnih prizadevanjih krepko podprla.
»Tudi Poloni se je v osemletki močno zatikalo zato je najbolje če gre za šiviljo.«
»Si mar nora mama,« je grozeče siknila Polona, odrinila skodelico kave in vstala od mize.
»Ne, nisem nora, povsem normalno bitje sem in še zelo resno mislim,« je povsem mirno pristavila moja dobra soproga in povzela: »Poglej, v naši soseski nimamo nobene šivilje ti pa zelo spretno sukaš šivanko.«
»Jaz, da bi bila »bela vrana«?, zakaj neki?«
»Kako to misliš, bela vrana?«
»Mislim tako kot sem rekla! Vse moje sošolke se bodo vpisale v srednje šole in v gimnazijo in tudi sama nočem biti izjema.«
»Kaj pa če iz srednje šole ne bo nič,« je vstrajala moja hrabra soproga.
»Potlej mi šivanka še vedno ne uide!«
Slednjič je tudi mojo dobro Jo-hano obšlo malodušje in je klonila. Vsi skupaj smo molče nadaljevali z zajtrkom.
k\\\V^
Včeraj vzgled - danes potreba!
Naloge, ki smo si jih zastavili na področju stabilizacije v TOZD pekarne in slaščičarne CELJE, zahtevajo od vseh delavcev maksimalno zavzetost in pripravljenost, da jih dejansko uresničimo. Prednost dajemo povečani produktivnosti, vendar ne toliko v povečanju na račun fizičnega dela, temveč še boljši organizaciji dela, izkoristkom delovnega časa, boljšim izkoristkom delovnih naprav in priprav itd. Letošnji investicijski dinar smo namenili predvsem tehnično-tchno-loškim izboljšavam v TOZD. Vložek se mora hitro vrniti in prispevati k ugodnejšemu rezultatu gospodarjenja. Ukrepi, ki so bili sprejeti v zadnjem času so nas streznili in nas postavili na realna tla v tem, da moramo znotraj posameznih SDS in TOZD storiti vse za premostitev in premagovanje sedanjih težav.
Delavci v TOZD so se v nekaterih obratih vključili v premagovanje težav tudi z udarniškimi akcijami. Primer v pekarni Zagorje,
ko so preko sobote in nedelje skupaj z nekaj mladinci iz pekarne Hrastnik in Štore, rušili zidano peč, ki jo bomo zamenjali s sodobnejšo. Primer v pekarni Sevnica, ko bodo preko nedelje sami očistili peč in bo prihranek pri servisiranju. Podobne akcije zaenkrat še v manjšem obsegu so tudi v pekarnah Hrastnik, industrijski pekarni Velenje.
Tudi ukinitev delovnih nalog nekaterih spremljevalcev dokazuje, da se tudi šoferji zavedajo sedanjega težkega gospodarskega trenutka in sodelujejo v akciji stabilizacije v TOZD.
Vse našteto — to je samo del akcije — dokazuje, da že večina delavcev razmišlja kako ustvariti čimvečji dohodek in vlagati v razširjeno reprodukcijo, ter kako bomo delali jutri.
Vsi ti primeri, ki so bili včeraj še samo vzgled, postajajo danes potreba. Vzgledi bi morali vleči.
—ik
Prometno vzgojna dejavnost
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je na osnovi zbranih podatkov o varnosti cestnega prometa ugotovil, da se je v letu 1979 v občini Celje zgodilo 252 prometnih nesreč, v katerih je 17 ljudi izgubilo življenje, 113 pa je bilo težje in 178 lažje telesno poškodovanih. V glavnem so nesreče bile v naseljenih krajih in so jih v 19 primerih zakrivili pešci z nepravilno hojo.
Med najbolj kritične cestne površine v preteklem letu so bile: prehoda v Medlogu (30 nesreč, 4 mrtvi), Mariborska cesta od hotela Celeia do Škofje vasi (29 nesreč, 6 mrtvih), Celje — Prožinska vas (30 nesreč, 4 mrtvi) in Celje — Laško (8 nesreč, 2 mrtva).
Podatki o prometnih nesrečah predvsem po podatkih o nesrečah s smrtnim izidom zahtevajo, da se vsi od KS do organizacij združenega dela aktivno na vseh možnih nivojih vključimo v prometno varnostna prizadevanja za večjo varnost krajanov — občanov.
Po podatkih, ki smo jih dobili od 30 anketiranih delovnih organizacij (večjih) pa je dokaj zaskrbljujoče stanje na področju prometne vzgoje. V teh delovnih organizacijah se je v letu 1979 na poti na delo ali iz dela poškodovalo kar 227 delavcev, od katerih jih je 5
izgubilo življenje, ostali pa so zaradi zdravljenja izostali iz dela 5238 delovnih dni. Po podatkih imajo le 4 delovne organizacije komisijo ali drug organ za prometno varnost, prometno varnostna ocena pa je bila obravnavana le v 12 delovnih organizacijah. V 22 delovnih organizacijah imajo svoje interno glasilo, le 12 delovnih organizacij je objavilo 70 člankov na temo prometa. Samo 2 delovni organizaciji v svojem glasilu redno obravnavata tudi prometne nesreče na poti na delo oz. iz dela kot nesreče pri delu. Smatramo, da bi tovarniški tisk lahko s svojimi prispevki na področju propagande in informiranosti dosti več storil za večjo prometno varnost.
Na zaprosilo SP V občine Celje so vse KS izpolnile vprašalnike iz prometne varnosti. Iz podatkov je razvidno, da ima le 10 krajevnih skupnosti komisije ali organ, v katerem je vključena prometna varnost in da je bila v preteklem letu v 13 krajevnih skupnostih vsaj enkrat obravnavana prometno varnostna ocena v KS.
Glede na izredno zaskrbljujoče stanje prometne varnosti se ponovno obračamo na skupščine, svete KS, krajevne konference SZDL, DS, da na vseh nivojih ob vsaki možni priliki (konferencah, delegacijah,
skupščinah, sejah, zborih občanov itd.) obravnavajo prometno varnost, predvsem pa, da vzgojno vplivajo na prisotne na večjo prometno kulturo, etiko v cestnem prometu itd. Prometna vzgoja in varnost je sestavni del družbene samozaščite in jo moramo uveljavljati vedno in povsod. Da bi se čim dosledneje uresničevala in izboljšala varnost v prometu, je Zvezni zbor Skupščine SFRJ dne 30. januarja 1980 sprejel ustrezne sklepe in so objavljeni v Uradnem listu SFRJ št. 6 z dne 8. 2. 1980 na strani 198. Iz teh sklepov je razvidna odgovornost prav vseh organizacij in društev in jih moramo zato tudi dosledno izvajati.

Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. oec. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana URATARIČ Breda, dipl. ing. PLANKO Vera
Odgovorni urednik:
CMER Ladislav, dipl. iur.
Izhaja mesečno Tisk:
TOZD Papirkonfekcija Krško Naklada 2900 izvodov