BedelJ t« I«aed daOy n day* aad GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE Uredniški la uprevntškl i ro.lori, Hit Bo Lawndala Ava. OffU. mt p«UiMlU., ■•'«6T S« ^Lewndele Ava. Telepkon« Leirndale 4086 " i ^ LETO—VEAR XV< # Chicago, HU pondeljek, 18. dacambra (Doc. 18), 1822. -»"'ft^*** ŠTEV.- NUMBER Acc.pl.nc. for at*ili»f »t .p.ci.l PRAVICA __ GANtZACUE SE IE' POSTOJI V LOGANU. eudaeji, KI 81 PRIDRUŽIJO oboanizaoui, 80 BPODBNI H TBOA OKJLAJA. Poboj niki napadajo organizirane rudarje, svoboda govora Ja po-| Wsshington, D. 0. (Federated preas. Roaa Laddon.) — Komite j radarske' organizacije United Mine Workers of America, sestav Ijen iz Ellis Searlesea, John Moo rt in Thomas Kennedjrja, je izde lal poročilo in ga izročil premo-govni komisiji Združenih držav t ksterem je povedano, kako bratalno nastopajo premogovni iki podjetniki posebno v okraju Loganu, W. Va., proti unijskim rudsrjem. Poročilo priporoča komisiji, da uvede najstrožjo prelakavo v go tovih pokrajinah Zapadne Virgi-nije, ki pokaže nekatere zelo važne vzroke, zakaj je industrija de morslizirana. Komite j rudarjev navaja med drugim tudi to: Premogovniške kompanije ne priznajo unijskim rudarjem, Sla nora organizacije - United Mine Wojkers of America, pravic; ki gredo vsakemu državljanu. Ako radar poštene član unije, ga takoj pahnejo is dels. Pravica do organizacije ne postoji v okraju Loganu. Radarje, ki izgube delo spode iz okraja. Rudar Izgubi de lo, ako govori u ^__ Lineberger, ki je govoril za Aa ""jj?"J|°™C*J0' meriško obrambno društvo, je ° jnngsnusun vstal prihodnji dan po shodu v poeojllom Nemčiji kongresu in je govoril dolgo o tožnico proti Magonu ns podlagi podatkov, ki mu jih je dal juatil-ni department. Iluddleston mu je odgovorili dkntlernan is Kalifornije (Lineberger) pokasuje vso revšlino evoje zadeve, ko pripoveduje, kaj je ta Magon vse izvršil v Mehiki-On ns drobno rsskleda obtožba,' sestavljene na podlagi, kaj je Magon storil, oreden je prišel v Združene drlave. Zakaj se žentleman na omeji samo na to, kaj je ta človek storil v tej deželif" "Hotel sem pokasati, da ja bil anarhist," je segel v besedo fd* neberger. "Nikakor ne," je odgovoril Iluddleston, "žentleman je staj-šal ustvarili .predsodke proti M* HARDINO JB BKLBNIL ilTI" BVBOPO. Washington, D. (J. — Predsed nik Hsrding in njegov kabinet sta na delu, da režita Evropo fi nančnega poloma. Na kabinetni eejl, ki se je vriila v petek, ni bi lo na dnevnem redu drugega ka tfovorie' »itneeija v Evropi in pred-fP sedftik je razpravljal s svojimi tajniki, kako bi Združene drlave preprečile splošni bankerot, kaoe ia nove revolucije v Evropi. [ Po seji je drlavnl tajnik Hug kea konferlral s Blihu Rootom, ki Je prišel a finančnim kraljem Morganom v Waakington. Pogo vor se je sukal okrog nameravanega posojila Nemčiji. , ki je zdaj mrtev in mu ne Hi^e^^b^briojavnn more odgovoriti,- in hotel je napraviti sitnosti članom kongresa, ki so dovolili, da ee porabijo njih imena na shodu V Magonov spomin. To je vzok, da je Žentleman prišel s to izredno stvarjo. "Skušal je očrniti Magonovo ime, prokleti mrtveca, da tako diakreditira tlete, ki so priredili shod in ds se drugi ost rešijo pri-eoetvovati takim shodom. Njegov nsmen ni bil, da stvar polteno obdela. Ako je Magon izvršil kes-njivo dejsnje, kot boČe ta Šen-tlemsn prikazati, zakaj ni žentleman prinesel članka in čital nelojalni in anarhistični članek, ki bi pričal sam zasef Zakaj sc ni rav. nal po faktih, zandenih v zapisnik! .. . "Meni se zdi, da oni, ki menijo, da je prav, ako se vržejo v Ječo ljudje zaradi njih mllljenja, čitajo prvi amendment k ustavi, preden nastopijo kot Američani ln pol. To je čas miru. Ljudi bi ne smeli zs pirati samo zaradi tega, ker se ne strinjajo v vojnem času z večino. "Nekateri patri jot je in pol so sakrivill v vojnem čaau preatop-ke. Poslulili so se prilike, ds so oplcnili našo vlado in so iztisnili profite is ljudstva. Uvedlmo proti njim poetopanje in vtaknlmo jih v jelo, nikar pa ssmo ne pre-gsnjsjmo ljudi, ki menijo, da nismo imeli doeti vsrokov zs vstop v vojno. Mr. predsednik, najbolj jezni ns te politične jetnike eo brsniteljl justilnegs tsjnlks, k) nI uvfdc! postopanje proti voj-nim (rraffarjem." Kongreenik Tincher Is Kanaa-sa je hotel isvedeti, sko Louls F. Post nI retil Msgona eksekucije, ker ge ni deportirel v Mehiko. Huddleeton Je odgovoril In pomi ril zbornico* "It* < < m ssmo to, ds vseka vlada, ki deportira človeka zeradi izraženje ajegovcgs mišljenje v deželo, v keteri njegovo življenje mpade, zaaluži obsodbo civilizacije." "TI I jod je," je končal Huddle ston, ko je govoril o 60 polit ilnih kazneneih, ki se le v JeK, "niso bili aktivni proti naii vladi, iz vsemši, ds eo ksj rekli, kar Je bilo preti nji. Jaz rsd mislim o A-merikl kot o deželi svobodne re> eH in milljcajs. Rad bi Jo relil znamenja« 15 00 12 60 « -PROSVETA' -THE EHLIGHTEIfMENT" ŽENSKI KONGRES V HAAGU. V . 2ene križem sveta 10 ae odločile, da obdržavajo mednarodni kongres v Haaga Na dnevnem redu je dizkuzija, kako se naj rešijo ostanki civilizacije v Evropi, katere stebri pokajo na vseh krajih in koncih. Gdč. Amy Woods je dejala pred svojim odhodom v Minneapolisu: "Avstrija je Šla, Nemčija gre, Francija se pa ie guglje." / Ako bodo žene samo pridigale pamet evropejskim imperialističnim diplomatom in nacijonalistom, bo ostalo vse pri starem. Evropa bo razpadala, dokler ne razpade in iz njenih podrtin se rodi šele nova civilizacija, boljša od sedanje. Sedanji diplomatje so predstavniki sedanjih gospodarskih razmer. Blagovna produkcija in distribucija sevršita zaradi profita. Ako francoski kspitsHsti ne morejo več prodati produktov na domačem trgu, tedaj iščejo trge v drugih deželah, kjer čakajo že drugi kapitalisti, da prodajo svoje produkte. To velja sa britske kapitaliste, kot za belgijske ali italijanske. Ako v Franciji ne morejo kapitalisti dobiti sirovin, da izdelajo lahko produkte tako po ceni, da lahko v ceni konkurirajo produktom iz drugih dežel, tedaj gredo v Turčijo ali v katero drugo deželo pogledat, ako morejo take sirovine dobiti pod zelo ugodnimi pogoji. Tam pa čakajo že kapitalisti drugih narodov, ki žele ravno take koncesije, kot jih zshtevsjo na pr. francoski kapitalisti. Vse to ustvarja homatije, spore in končno vojne. Nekateri menijo, da bi take spore lahko izravnavalo mednarodno sodišče. Taka zahteva je zgrešena pot, dokler postoji sedanji sistem blsgovne produkcije in distribucije. Ako mednarodno sodišče prizna koncesije francoskim kapitalistom, je napravilo krivico britskim sli pa drugim kapitalistom, ki so iskali ravno take koncesije. Spor ne bo odpravljen, ampak še povečan in nazadnje se bo reševal z orožjem. Kdor zahteva mir in ohranitev prave civilizacije in želi in da se spremembe v človeški družbi izvrše brez velikih krčev in bolečin za človeško družbo, mora pred vsem zahtevati, da Ss sedanja blagovna produkcija in distribucija za profit nadomestita z blagovno produkcijo in distribucijo zaradi ljudskih potreb. Zahtevati mora, da se za spremenitev gospodarstva izdela najboljši načrt, na podlagi katerega je mogoče spreminjati gospodarski sistem in ga izboljšati in nadomestiti z boljšim gospodarskim sistemom. Dokler pa se pa ne zahteva teh sprememb in se - diplomatom samo kliče, bodite za mir in sedite k mizi, je tako delo podobno pranju kožuha, katerega se noče pri pranju zmočiti. Imperijslizem ni nič drugegs kot sin kapitalizma. Ohraniti kapitalizem pa pomeni gojiti imperijaltzem. Nekateri mislijo, da so diplomatje jezni drug na drugega, kadar se shsjsjo na konferencah. Nekateri celo sodijo, da iz narodnega sovraštva nastopajo proti drugim narodom z mečem v roki kot zadnjim sredstvom. Diplomatom diktirajo njih besede gospodarski interesi njih kapitalistov in sa to ne morejo biti njih zahteve drugačne kot imperialistične. Žene na konferenci v Haagu lahko veliko store za Človeštvo. Lahko se izrečejo, da vidijo največjega krivca ss sedsnje žalostne razmere v Evropi v sedanjem gospodarskem sistemu, v katerem se producira zaradi profita in ns zaradi ljudskih potreb. Na podlagi tega spoznanja lahko proglase, da je prvi pogoj za ohranitev prave civi-lisscije potrebna spremenitev sedanje blagovne produkcije in distribucije. Ali bodo žene to storile? Ako ne, bo tudi ta konferenca malo pripomogla za ureditev razmer v Evropi, ali pa ravno toliko, kot so storile konference diplomatov, ki so se vršile dozdaj. DA, DA, OBRNIMO DOLAR dE NA DRUGO STRANI Ko se je nahajal Rca, predsednik pennqrlvanake železnice v Chicagu, se je bridko pritožil ns shodu, ki je bil sklican za bizniške interese, zaradi političnih napadov na želesnice. To je bila ena stran dolarja. 2elezniški predsednik ni obrnil dolarja na drugo stran in jo pokazal poslušalcem. Ampak on Je lopo molčal, da so veleflnančnfld napravili žogo is ameriških železnic. Zinil ni besede o tem, da ae Je vprav pennsylvansks železnica najbolj ponudila, da uniči strokovne organizacije železniških delavcev. Crhnil ni prav nič, koliko Je vode v železniškem kapitalu. Take in druge podobne reči je železniški predsednik lepo pri držal zase. In to Je razumljivo. Veliki biznis Vedno kaže eno rfran dolarja, ne pokaže pa druge, ker ss seveda, če pokaže obe Ud. da ie sanj igra izgubljena. SLIKE IZ NASELBIN. Cenjenim dopisnikom! Pri dopisih. Id ss nanašajo ee razmere v naselbini, mon biti podpisano las. To ni uradniška kaprica, ampak lo aaktevajo pravile. U redništvo priporoča vsem dopis eUtae, de ee ravnajo po %m i vodilu kar prihranijo uredništvu veliko nepotrebnega dele, ssbi pa jeao. _ Psrdido, Al*. — Odtod nimam dosti sa poročati, vss je po ete-rem. Zdaj se jemo vrtove za rimo s repo, solato, čeenjem, korenjem in drugo zelenjavo. Tudi slsdki krompir smo pričeli izkopavati, ki mislim, da ga je tu v Alebami toliko, da bi lahko z njim Obiea go zasul. Dobro je obrodil, ali prodati ga ni lalAo. Z njim hranimo prašiče, ki se dobro redijo, a tudi oni nimajo visoke eene. Tako alabo jih plačajo, da se jih ne splača rediti. Drugače imamo blaga dovolj sa dom, ie vse bi bilo, le denarja ni, kakor je menda povsod. Ljudje tožijo, da so nastopili slabi čssi, ps kdo nsj jim pomaga, Če ei sami nočejo. Delavee in farmar sta sama kriva, da je tako. Ustvaril ju je menda vrag, da nočeta sebi dobrega. Tako sem govoril sosedom farmarjem in med pogovarjanjem smo prišli na socializem in tudi na Kristusa ter fsrmarsko delavsko stranko. Na to je rekel farmar evojemu drugemu aoeedu: "Pojdi, no, Joe je iz Salt Laka v Utahu, on je mor-monee in ni dober." Smeh me je prijel, ko sem sliiel tako modrovanje angleškega farmarja in preprosto tolmsčenje mojega prepričanje. Kaj pa hočem f Trdo moramo delati, jako trdo, čeravno ne s lopato. Prav vse ee more, samo v nebesa se ne more. Bolj slabo je, tU če bo prilika, bomo vseeno pripravili potrebno v bieago, da bo dovolj sa v urals^e gore. Oj, ti zlata svoboda! V Prosveti sem prebiral zdrav niike nasvete glede zdravljenja starih ran in zastrupljenja. Tu i-majo farmarji čisto svoj način zdravljenje v tem oziru. Oni kuhajo hrastovo lubje s koruznim močnikom, kar se mora kuhati skupaj sno uro in mora biti močnik mehak kakor prav redke po-< lenta. To dajo v čieto krpo in vroče, kolikor more kdo vsdrlat dajo na rano. Tak obkladek menjajo po trikrat na dan toliko ča-, dokler ne povzame naae za-i strupi jen ja. Domačini tu se leči jo samo na ta način in kdor hna priliko, mu svetujem, da poizkusi to priproeto zdrsvilo. — Svoječaefto sem še videl dva človeka, ki sta umrla radi jermenskih pasov pri hlačah. Nikdo ni znal kaj jima je, a kakor eo doznali, jima je škodoval samo pas, ki je bsje škodljiv sa ielodec. Torej proč z jermenskimi pasovi 1 — Joe Stimac. Weetville, DI. — Iz naše našel-bine, Danvilla, ln okolice še nI bilo pogostoma dopisov. Vzrok je, da tu šivi malo Jugoslovanov. I-mamo društvo "Sava", it. S16 v Danvillu, IU., pri katerem smo na letni seji potrdili celokupni stari odbor društva. Spremembe je le toliko, da je sedaj tajništvo prevzel brat Oeo Plntar. Pri društvu vladata sloga in mir, bratje so vsi enih misli. Pri glavni seji smo tudi res-previjali, da je ie nekaj naših sosedov rojskov v bližnjem Cet-llnu, HI, ki is niso člsni nsše slsvne jednote. Dobro bi bilo sanje kakor sa naie društvo, da bi se nam pridružili. Oni sieer spadajo kakor mi k organizaciji N. H. Z., ali bi bilo dobro ln lepo, da smo vsi eden kakor drugI. Zato naši bratje ln sodrugi, če smo že vsi skupaj pri enem delu, zakaj bi ne bili skupaj tudi pri dru-itvu. Kako se naie druitvo zavsema w evoje člane, ao se mogli rojaki poeebno prepričati o priliki pokopa naiega pokojnega brata Jiata Pintara v WestvUlu, IU. že pri tej priUkl vae je pozival brat predeednik naiega druitva, koli-ko vrcdnosU bi bila sa vas naie dobrosrčna Slovenska narodna podporna jednota. Ne samo, da naša jednota daje podporo bolni kom in ponearečenim ter je ob etjeni svojih članov ln njihovih sorodnikov v slučaju smrti, svojim članom tudi nudi naobrazbo, napeljuje jih na pravo pot spos ■enja potom evajega glaeila. kar delavei t*ko selo potrebujemo. Členi, ki čitajo Proeveto b ia.lt dujejo njene članke, lahko s po **om ta t rdijo, da rszueujo vsa kdanje livljenje In vedo, kaki so eiljl sevednege dele vsi rs. Ver. da vsek rojak, ki je čital samo parkrst Proeveto, ae bo naročil kot predplalnik za celo leto ali vsaj za pol leta in ko mu izU poteče, jo zopet obnovi, kakor uao člani naiega društva storili na glavni seji. Dne 12. L m. amo faneU volitve uradnikov distrikta naie organizacije. Imel sem priliko se prepričati, kako veliko delavcev je še danes neukih, ki sami ns vedo, koga volijo, iele na dan volitev se tudi Amerikanei vpraiujejo, kdo je boljiL Med temi je jako mnogo tudi Slovakov in Litvinov, kar pač ni čudno, aaj oni nikdar ne čitajo dobrega in naprednega čtiva. Njim je samo delo in eer-ker, kar jim pove pop, to je njih sveta naloga, od organizacije, kar je najbolj potrebno, pa čisto malo znajo. 55 delom se nimam kaj pohvaliti, ie delamo veaki dan ali zaslužek js slsb, ksjti vse kotičke je bos nspolnil, samo da dobimo tako malo vozičkov, da borno 1. e-prila spet vsi glaaovali za stavko. Delavci nismo e tem prav nič zadovoljni, da naa prihodnjo spomlad zopet mislijo pognati na stavko, ter bomo morali sopst gledsti, kako se bodo pogajali radi mezdne leetvice. Niti* sedaj niemo dovolj plsčani, da bi ee mogli poiteno preživljati, kaj bo Šele, če nam bodo hoteli od mezde odtrgati. Kaj bo potem f Bolje je, da smo neprertano na stavki. Ko to pišem, mi ie ni znano, kako so izpadle volitve od naše unije. Glaaovanje za sprejetje nove konstitucije v Illinoieu je izpadlo z ogromno večino proti. I-meli smo priliko slišati govornike v WestviUu, ki eo nam pojss-nili, kako velika ikoda bi bila ža delavee in farmarje, če bi bila spaejeta nova ustsva. Glasovali smo torej proti. Kolikor je naa bratov tu, smo bili dosedaj složni v vsakem oziru, bodizi na strokovnem, političnem ali društvenem polju. Tako jfc želim, da bi bffl tudi za na-prej, one brate, ki ie nizte člani pri naii jednoti, pa pozivam, da pridete k nam v naie kolo. Vei bodite pri tem delu agilni. Naša Prosveta pa, ki nem bo dala zdravsga in pouinega čtiva, bo podučevala v zdravem duhu tudi vaz, zato pristopsjte k našem društvu in podpirejmo jed-notm list. Pri tej priliki ae moram spomniti naiega pokojnega brate, pokojnega Mate Pintara. Vei tinti, ki so ga obiskovali v bolnišnici, vedo, kako je pokojni Mate imel vedno pri sebi naš jednotin organ "Prosvsto". Ko je nekoč pozabila njegova žena list doma, jo je poslal nazaj domov, naj mu pri-neee Prosveto. Ranjki se js pač zavedal, da js to list naprsdnih delavcev in zato je tako a veee-Ijem in eelo na smrtni postelji čital Proeveto. Pokojniku želim, da mirno počiva v tej zemlji. BU je jako dober član in mnogo je koristil društvu b jednoti. Zavedal ae je^ da spada k delavskemu razredu in bil neprednega mišljenje. Zagovarjal je samo to, kar js videl, da mora korieUti vseobči človeški družbi. Bodi mu bleg spomin 1 — Oeo. Pinter. ■ L0N0U1T 0 DOLGOVIH IN ODftKODimn. Hew Torte, H. T. — Jean Longuet, francoski socialist, js rekel ns evojem potu v Baltimore, ds Ee dsjo nemška odškodnina in za-vezniiki dolgovi Ameriki izrav-naii na ta način, da Amerika in Anglija odpuatita dolgove. Temu je dodal, da Anglija žs spoznava položaj. "Francija bi morala pa nao-bratno popustiti najmanj dve tretjini od svojih zahtev napram Nemčiji", je menil Longuet. "Zavedam se, da ee od Amerike zahteva velika žrtev--aH prav nobenega isgleda ni, da Amerika dobi denar. Mi potrebujemo ves denar, da ustvarimo razmere, da Amerika lahko prodaja svoje produkte s ferm s zapade in iz njenih tovarn. To se pa lahko sgo-dl, ako so trgi v Evropi sopst v postavljeni. In to se ne more zgoditi, dokler nI izravnsno odškodninsko vpraianjs. "Obenem ima pa Amerika pre-vlco določiti, kako naj ss isvrii Uk aranžma. Amerika ima pravico zahtevati od Francijo, da se ne ime denar, katerega oea ae iz-Urja, vporabiti sa oroševsnjc. kar tako ai potrebno sa francoski narod. kJ'Kar se pe tiče nove vojna, ps Clemeneeeu esmo vleče ljudi, ki toga as opasije. Olsassnoeeu je kljub .voji osebnosti In izredni enertiji človek pretekloet«, ki 0- vi vedno bolj in bolj v preteklo-sti." Ce- de-delo-iljsm služi Poročs Ane Antonovna, kores- pondentks Federated Presss. Moskva, 13. novsmbrs. — prsv je bil Leninov govor pred legsti tretje internacionale d ma kabliran v Ameriko, pošiljam to poročUo po poiti, ki naj kot dodatek, oziroma popravek, ako je bilo ksblirano poročilo pomanjkljivo ali namenoma zasukano. Lenin je priiel na oder — neznaten, majhen mož v sivi obleki. Hitro je stopil ns govornico, ne zmeneč ee za delegate, ki so se dvignili s sedežev in mu naravnost divje ploskali. Predse je po-ložil nekaj popisanih listov, ki jih je obračal per minut. Ker a-plaz le ni hotel ponehati, je vzel ruto iz žepa in si itčistil nos. "Bil sem neznan jen — je pričel Lenin — kot glavni govornik o petletnici rusks revolucije in prospsktu svetovne revolucije. Ker sem pa bil dolgo časa bolan in sem izgubU etike z važnimi dogodki v tem času, jc seveda nemogoče, ds bi Ml glavni govornik o tem ali onem predmetu. Dotakniti se hočem le one ekonomske politike, ki .1e v mojih očeh najvažnejši predmet pred kongresom. V pojasnjevanju, kako smo začeli to politiko, zakfj smo jo začeli in kaki so rezultati, vam moram najprej priklicati v spomin moj članek, katerega eem napisal leta 1918. in v katerem eem rekel, da bi bilo za naa veliko boljše, če bi mogli iti skozi državni kapitalizem v državni eoeializem, kajti državni kapitalizem pomeni napredek nad razmerami kakrine eo bile takrat v Rusiji." Lenin je ▼ tem članku označil pet glavnih etopnie, po katerih gre ekonomzki razvoj v Rusiji: (1) primitivno kmetijstvo;.(2) obrništvo ali produkcija v mali meri; (8) primitivni kapitalizem; (4) državni kapitalizem; (5) eoeializem. V tem članku je Lenin zaključU, da je drlavni kapitalizem neizogibna prihodnja stopnica in prehodna perijoda med privatnim kapitalizmom in socializmom v ekonomskem razvoju Rusije. "Ko sem spisal ta članek — je nadaljevel — nisem mislil na no-ben»n*črt umika, toda ztmeglena ideja, da se je treba zavarovati t umikom, se je že takrat izražala; zlasti je bila ta ideja važna za Rusijo a zaostalim gospodarstvom in tudi za napredne, dobro razvite države je včaal praktična. Lahko js nsrediti program za prizvojitev oblasti, toda težko je program izvestipotem, ko imaš o-blsst. Po zmagovito končani civilni vojni leta 1921. eo bile mase kmetov in proletarcev v velikih mestih nezadovoljne; bile so idejo-logično proti nam. Vzrok je bil v tem, ker nizmo pripravili opori-šča ekonomski oblasti, ko smo ei vzeli politično oblast, pač pa smo zaili predaleč. Mese so to čutile ie predno emo se zavedli, da smo se prenaglo vrgli v preobrat in da nimamo dovolj moči, da se bi obdržali. V februarju 1921. smo zaključni, da se mora takoj uvesti nova ekonomska politika. Danee, po letu in pol, se moramo vpraiati, dali smo uspeli in dosegli, kar smo nameravali. Uspeli smo." V dokaz uspeha nove ekonomske politike je Lenin navedel ruski rubelj, ki je bU padel v fantastične globine — kvadriljon rabljev je bilo v kroženju — te-de že leta 1921. je bil rubelj ste-biliziran za tri mesece in v tekočem letu za pet meeecev. "Pomislite dalje — je nadaljeval — da emo bili do zadnjega' tedna, ko smo vseli Vladivostok, v civilni vojni in primerjejte na-io rekonetrukcijsko perijodo s obstoječimi rezmeraml v kapitalističnih državah, ki vedno stoje skupaj. Mi smo umi. Kljub temu ss ie nico izvlekle iz blsts v VereeiUeeu. Nezadovoljnosti kmetov v letu 1921. ee je pridružila ie lakota, največja ekonomska nesreča, ki nas je mogla zadeti. Vzlie lakoti smo istirjali brez sile čez sto mi-Ijonov pudov davka v žitu in dru-gik pridelkih. Kmoteki punti eo pronehaU; tupatam Imajo ie mej-hne pritožbe proti ustroju drže-ve, ali v splošnem so kmetske ms » denee sedovoljne." Lenin je rekel nadalje, da eo ee industrije selo razvile v preteklem letu in razmere, v katerih Ave delavci v Petrogradu in Moskvi, ao ee znatno izboljšale. Težke industrijs ao v najlepšem položaje. ampak na delu ao vss si-U se povečanje prodnktivnoet! tek Industrij. Vlada je iadala dvajset adljonov zlatih rabljev velikih industrij. ^ aceeije še ne šteje* dosti; sovjeti si morsjo predv** sami pomsgsti. Glavno ^^ sdsj vsrčevanje. Biže in državni aparat ae morata mii^ ■ zmanjšati na vseh koncih i* km jih. ^ "Ns* državni kapitalizem j, drugačen od splošnega pojnu t« beaede. Prvič je proletsrska dr. žsva gospodar vss aemljc, kar I« ni znano v splošnem, drugič i)4 poeeduje in kontrolira vse veli. k!fe industrije, edino majhna pod! jetja se oddajajo v najem. M«! šanc kompanije delavcev in kam, talietov imajo voditi naie komer, cialno življenje. Naša največja naloga je, da * učimo ln izobrazimo. V R^ moramo najprej znati čitati in pisati Vi is dragih dežel ste marsičem pred nami, a tudi vi n morate ie učitL Mi nočemo, ds bi ta kongres sprsjel reeolucije, ki bodo ikoni, pred katere bi mortli ljudje poklekniti in jih moliti, a« da bi jih razumeli. Mi hočemo, da so vsi naii zaključki živa sili v življenju in gibsnju komunistih ne otranke in komunietične internacionale, Ako se bomo Rusi učili in Se se komunisti s zapade nsuče metod boja in organizacije ter spoznajo vse važnosti ekonomskega h po-litičnega življenja njih dežel, ks. kor tudi možnosti razvoja revo. lucije, tedaj je prospekt svetovne revolucije zelo dober." - Clevelandska konferenca. (Federated £rees.) Konferenca za napredno poli« tično akcijo, ki je zborovala v Clevelandu, jc končala svoje delo v dveh dneh. Sprejet je bil napredni program in sistem organizacije po državah; poskus neki-terih delegatov, da ss ustanovi samostojna ali takozvana tretja stranka, se« ni obneeel. Zborovanje je bilo brez nape* toeti duhov, izvzemii prvi dan vsled vpraianja, dali ee dovoli sedež zastopnikom "Stranke delavcev" (komunistij. Odbor zs poverilne liste je namreč prezrl te delegate, nakar so se pritožili na zbornico, katera ps je zaključila, da ne prizna zastopnikov o-menjene stranke. Glavni izgovor je bil, da "Workers' Partj" se-sprotuje politiki Konference in njeni predstavniki niso prišli po drago kakor dslat obttrukcijo. R. D. Cramer, delegat delavske zbornice v Minneapolisu in/Dea-nis Batt, delegat Detroiteke delavske federaeije, sta zagovarjala predstavnike "Workers' Partj". Cramer je rekel, da eaj v Minneapolisu dela ta stranka u e-notno fronto delavstva in do ds-nes ie ni zakrivila kakega razdore. Zagovor ni pomagal) večina je eklenUe, da komunisti nimajo pravice do sedeža. > ' Delegat je so sklenili, da »e odslej vrii zbor Konference vseko leto in povabijo ee vse delavske in farmareke organizacije ter kooperativna draitva poleg ob-stoječih delavakih in farmarskiH političnih strank. Dalje je bil u-stanovljen izvrievalni odbor zs vso Ameriko, ki ima nalogo organizirati državne konference v najkrajšem čazu. > Cilj Konference je, doeeči bo-miniranje kandidatov za predsednika in podpredsednika Zdruie-nih držav, zveznih senatorjev in kongresnikov, državnih poslancev in drlavnih ter krajevnih javnih uradnikov, ki se zavežejo delati za interese proizvajajočih razredov in principe prave demokracije v industrijah, kmetijstvu in vlsdi. v Glavne točke političnega programa so: operiranje železnic « koristi ljudstva, javna kontrola vodnih eil, nacionaliziran je premogovnikov, direktne *oUtve predsednika in podpredeedniks draženih držav, protekeije civilnih evobodžčin in organiziranega delavstva, nagrada (bonus) aa doslužene vojake iz devke ne nedprofit, vzakonitev Norrie-Sinclairjeve predloge se korpo-reeljo s 6000 miljon dolarji, katera bo kupovala pridelke od f*r-merjev in jih prodajala direktno konzumentom, teko da odpadejo prekupčevalci, ki kupujejo od farmerjev poceni in prodajz-jo konzumentom po vieokih.e* nah; dalje je točka, ki sahteva, da kongree odpravi navado vt» kovnega sodiUa glede razveljavljaš ja zakonov vsled neustavno-stl, dsvki ea vsliks dohodke is dsdščine ss morajo zviieti, kopravnoet moža le leue v in^ striji, pomiloftčenjo veet peli**- nih pOSpgLJgg. ** PBC1MBRA, 1922. UflJM CIHE- liidske konference. n.urttje nieo sadovoljai; pnd-£ l s&moetojno stranko J« bil odklonj« » «ojhno večino. miZKIČABJI SO NADTLA- DAUNAPRlDMUai PROSVETA Razne vesti. Chioago, Dl. — (Fed. Press.)--(Jiksiki delegat je, ki^o ae vrnili i zborovanja Konference sa napredno politično akcijo t Cleve-lindu, niso ssdovoljni a izidom, gkupin® illinoiskih farmer-labo-,itov, ki noče Imeti nobenih stilov g starima strankama, je selo sejevoljns s zaključkom glede ■olitifine akcije med republikan- ii in demokrati sa nominiranje aiprednih kandidatov. Eden delegatov je dejal, da de-jgvski elementi, zbrani v Cleve-lioda, bi bili naredili ravno tako fcber iklep, ako ee bi bili izrekli u Gompersovo taktiko "nsiplača-ajs prijateljev in kaznovanja sovražnikov." L Bivši zvssni senator R. F. Petti-grew, ki je zastopal farmarje Joloe Dakote, je bil jesen na taktiko parnega valjarja, katere se j« posluHl William H. Johnston, predsednik Mednarodne zveze strojnikov, ki je predsedoval cle-velandaki konferenci. "Republi-ksnsks in demokrataka stranka ita kskor siamska dvojčka; ako jo razrežeč, morata obe umreti", j« rekel Pettigrevr. John Fitzpatrick, predsednik Cikaike delavske federacije, je dejal, da so delegat je konservativnih želeoničarskih bratovščin dominirali zborovanje. Fitzpatrick, Robert M. Buek in Norman Thomss (zsetopnik Lige za indu-itrijako demokracijo) so predla-' gsli, ds se ustanovi samostojna atranks American Labbr Partj; R. D. Cramer, delegat strokovnih unij v Minneapolisu, je podpiral predlog. Pri glaaovanju je bflo oddanih 52 glasov za predlog, 64 pa proti. Bert M. Jewell, predsednik de-pa rt m en ta železni čarekih name-tfeneev v Ameriški delavski federaciji, je bjl vodja opozicije. Socislisti so pobijali argument Edvard Keating*> bivšega kon grešnika iz Colorada, Id je vodil opozicijo proti sprejemu delegatov komunistične "Stranke delavcev". Dejal je, da je ta stran-h neameriška in razdirajoča. So-ciallati so mu pritrdili, da je raz-dirajoča, niso se pa strinjsli i njim, ds je "nesmeriška". Buck, The mas in Hillquit so bi li večkrat v konfliktu z voditelji Konference, posebno s odsekom n rezolucije, ki je presrl trinsjst rezolucij. S 0ELAVSKE6S SVETA. (Federated Prem). Eudarji, ki so bili zsdušeni i »Utem rudniku Argonautu v Ka liforniji v zadnjem avgustu, hoče nazadnje še obdolšeni, da so * nami usmrtili! To je rasvideti i* poročila, Id ga je objavila ko-m«ija,' katero je imenoval gover-»or, da preišče vzroke ognja v "riniku. Komisija je temeljito oprala lastnike rudnika, namig nila pa jc, da jc mogoče rudar JviHiam Fessel zažgel rudnik in Pobegnil. Feeeel je bil med ru krji, ki so izgubili šivljenje in on j« bil podpizan na skalnati steni, kj" io bile najdene beeede, za pnane s sajami goreče lamiplce, f" jih plin še strašno duši. Feeee-lovo truplo ni bilo identificirano, °<>roms najdeno in U toga eklepa love rnorjeva komisija, da je *»>rda še med šivisri. Delavske o^aniiacije v Kaliforniji ee pri Ovijajo na ljut boj sa varetvo-Br '»kone t prid rudarjev. W. Srwln, glavni urad J|k socialističnega dnevnika 'New York CslU', jc pustil slušbo. Nje-nsslednik je Walter W. Lig- gttt. 260 delavoov je bilo ubitih i ™nnsylvanlji v minulem novem fni, oziroma dvakrat toliko ka-v septembru. Tu je vštetih ta-dl 77 rudarjev, ki ao bili šrtve '»Mtrelbc plinov v Spanglerju. J ru^nikih jc bilo ubitih IM moš, ; ,ovsmah 66 in 28 moš ns še-£f>'cah. V okraju Csmbris je j™ »»jveč rudarjev ubitih, po-pride Lackauranna a dvajseti irtvaaU in na tretjem meetn * w^hington, kjer je 12 rudar- 'fnbflo življenje. AMERIKI BO VLO&JL NOTB KLJARDB BVROPL (Nadaljevanje a prve etrani.) sti od posojil saveznikom do leU 1932. V zameno za te koncecijc je Harding obljubil Clemenoeauju — kakor se poroča — da bo Amerika takoj umaknila svojo opoai-cijo proti mednarodnemu posojilu Nemčiji in dovolila Morganu, da najame posojilo v vsoti pet miljard dolarjev. Harding je dejal v razgovoru s "Tigrom" v Beli hiši, da Amerika se je sato izolirala od Evrope, ker ne verjame, da bi sploh mogla priailiti Evropo na trajno rešitev njenih finančnih in ekonomskih problemov. Clemenoeeu je nato rekel, da bo Evropa, ko se ji isjalovijo vsi njeni korski, prisiljena sprejeti pogoje Amerike. Pariz, 16. dee. — 1 Ministrski predsednik Poincare je včeraj poročal sbornicio odškodninski situaciji in možnosti sporazuma me zavezniki na prihodnji konferenci, ki se otvori 2. januarji v Parizu. Poincare ni omenil s eno ssmo besedo eventualne okupacije Ruhra. Po dolgi debati mu je zbornioa dala zaupnico s 512 glssovi proti 76. To pomeni, da je Poincare pooblaščen storiti vse, kar se sdi vlsdi umestno glede te stvari. hu, hu, kukluksi uradnikom j mbw torku! Ncw Tork, V. Y. — Hu, hu, bu, sdaj ni več špas. kajti kukluksi so pričeli pošiljati grosiine pisms mestnim in dršavnim uradnikom, ki se trudijo, da ae u/ede preiskava proti kukluksom. Zadnje svarilo sta prejela člana veleporot, katerima je bilo nalošano. da pre-iščeta aktivnost kukluksov v New Yorku tn da jih obtožita, ako prideta do saključka, da kukluksi a svojimi dejenjT kršijo obstoječe poetave. Na teh grozilnih pismih je tisksno na vrhu: "Ohranite Ameriko proteetan-toveko." Vsebina pisem pa ni drugaga kot napad na katoližko oerkev. David Hirshfeld naznanja, da uvede takoj preiekavo, da doše-ne, ako je kateri uelužbenee v njegovem depertmentu član Ku-kluksklana. Zdi ss, da imajo klanovci precej reklame zaatonj. KONVENCIJA ŽELEZNIČAR BKIH 8TAVKOKAZEV jb UBOGALA KOMPANUOA Minneapolis, Minn. — Konvencija železničarskih stavkokazev je končana. 8torila je to, kar je sapovedala kompanije. Ko so bUs želje kompanije vpoštevane, se js konvencija saključils in ja podala izjavo, da je kompanija privolila v povišanje mesde. Natančno se ni moglo isvedeti, kaj se je pravsaprav zgodilo. Vs le toliko, da je bila mesda sa skupino, ki je bila preje klasifi-oirana, da izvršuje mehaničarsko delo, snižana na 66 centov na u-ro, ali za štiri cente več, kot je odredil železnižld delavski odbor. Izdslovalcem orodja se je mezda povišala na 85 centov na uro, ali stsvkokszi so pozsbili povedati, da so po trije ali štirje isdelo-valcl orodja vpoeljeni v najvešjih delavnicah omenjene kompanije. Za druge delavce jp pa v veljavi leetvica. Tako namreč govore. Kakšna je ta leetvica, pa tudi ni znano. NAJVBČ NEZGOD POVZROČIJO IVOlČEKI Z AVTOMOBILI V HIW TOBKU. New Tork, K. T. — WilUam F. Kehote, tajnik Centralnega delav-skega in strokovnegs svete, je v pismu na šupana povedal, da naj-več nesreč z avtomobili povzročijo izvoščeki. On navaja tudi vzroke sa U pojav. Mod temi vzroki je glevni tak, da izvoščeki ne prejemajo stalne mesde, sm-pak le provizijo. Izvošček prejme 33 1/3% od vseh prejemkov enega dne. Da več zezluži, drvi e svojim svtomobilom kar tjeven-dan in he oziraje ss na varnoat pešcev in drugih ljudi. Kehoe priporočs, da je treba, da meeto sprejme ostre določbe, ki odprsvijo tske škandalozne razmere. Ako se ne bo ničeear podvzelo, ne bodo ljudje, ki hodi-jo peš, več varni življenja na jav nih eeetah in uliceh. ROVIH PATUJOV /B VELIKO. Washington, D. 0. — Urad m patentiranje novih iznajdb podaja poročilo, v katerem isjavlja, da jc bilo vloženih v zadnjem le-tu 113,597 aplikacij za patentira-nje novih iznajdb. Poročilo pravi, da ss splikscije izredno množe po končeni vojni .V letu 1920 je število aplikacij poekočilo od 75,657 na 102,940. V letu 1921 je pe še veliko večje. Delo je postalo tsko obširno, da je treba nestsviti naj-sanj sto novih uslužbencev. • BBMATOR LA FOLLITTB I IUBVEHČHA PRBDLOOA. Waehington, D. 0. — Senator La FoUette je nastopil proti suh venčni predlogi. Povderjal je, da m «redin** slabs in da ne eogla-U s voljo ameriškege ljodetva. Naglašal je, de so tri četrtinke ljudstva v rasnih organizaeijak izrazile svojo nejevoljo proti s«.b vrn^ni predlogi. Opieal je prlsa devanje adminletree.je, de ee predlo,. .prejme kot IsSiv.aj. 73 ljadetva. Žalostno izolbda sa isobraibo. Washington, D. 0. — Dr. Frank Ballou, šolski superintendent, j« isrekel upanje, da Washington obdržava nekega dne "Izobraževalni dan" s geelom: "V glavnem mestu ne sme biti analfabe-tov." Pri tej priUki je Ballou po-vedal, da je v Distriktu Kolumbije 10,190 oseb, ki ne snajo čitati in piaati. Nekatere oeebe so tukaj rojene, druge so sem prišle is tujesemetvs. Rekel je, de te oeebe ne morejo podpisati nobenega papirja, ako jim ne pomaga tretja etranka. Tem osebam so časniki nič, oglasi in kinogleda-lišča nimajo sanje nobene vrednosti. Ballou nadaljuje, da v večerna šole pohajajo večinoma tujezem-ei, kako ee naj uče pisati in čitati domači analfabed, pa le ni re- POTRZA PROTI VPORABI DR-UAVNB POLIOUB OB 6 ASU Al banj, N. T. — Newyorška državna delaveka federacija ee bo obrnila na novega governerja Smitha, ko da stopi v službo, da prepove dršavnl policiji se vmešavati ▼ stavke. Dalje bodo delavci sahtevali, da ee preišče tudi delo državne policije. Obrnili se bodo na governerja, da se eprejme postava, ki prepove dršavnim sodiščem izdajati sodnijske • prepovedi ob čssu stavke. KELLBRJAJEI BILO PRBD justiOnt ODBBK. liko večine kot so pričakovali. Nacionalni blok (fašisti) ja dobil 67,368 glaaov. Fašiete ao podpirale vae etranka monarhistične in klerikalne deanice do ekatressne levice antiklerikaloev in republikancev, rasen socialistov in komunistov. Lady Astorjova napadla stranko. London, lu. dee. -» Včeraj pred saključenjem parlamenta je lad? Astor, poslanka torijske stranke, apelirala, da ee naj vlada bolj o-sirs ns slabe etanovanjake rasme-re na Angleškem. Te raamere, je rekle, eo glavni vsrok, da soela-lisem dobiva vedno več pristašev. Takoj so jo toriji obsuli s zabav-ljicsmi. "Sramota! Pojdi v Ameriko! Boljše vik I Pojdi v Rusijo!" je odomvalo po sbornicl. To je reskašilo Astorjcvo in sa vpila je, da eo koneorvativcl slabši od Delavske etranka. Zahvalni dan» Slovenki Narodni ultesmijjn S. »eriu Podpora JedioU Inkms. IV. |MlJa ISO? e dviael Olla«U. GLAVNI STANi SSST-SS SO. LAWNDALB AVI., CHICAGO. ILUNOIS. , Isvrftavalni odbor: UPRAVNI ODSEK i tsrtslk VImmI Calmkar. »^pr^M^.ili km4r*w VUrt.k. K. P n, P»., gt. uialk SUiiIm« Tvrk. Uj.lk kmimUkmmm m kUf«J*ili uLm v.grkk, «rW»tk gksIU J«h M>SBKi H*r »» t SsHsalUM. UL, Martla FrU K. VU«r, Bm STS, t\y, Himrn« Pa., Jmkm Oevtek, 414 W. K»y »i, Im aa. jiUmwi, p».. ■!. ui^m au« «i. kuv«j«ik uLm y fUtlU PUlp CMIsi. POBOTNI OOSBKi MM UnšsrwA pe^s^alk. 407 W. Bo. STS. B^berSM. ohu. PrU TavMLBea SKHsašsneastle, toetagfMAm. BOLNIŠKI ODIBKi OSREDNJE OKBOSJEi BUs N«v«k. pv^sdalk, 1SST-SS t. UvradaU At, CWi«*c«, IU. VZNOONO OEJtOEJEi J —k AmkfUi, tu SSS, U—m t«, H. • Gr«4«IJ. 14SS1 Ps#per Av«.. CUhlui O. m ftiiUr, B*« 104, oram, IUm , ea Jacsaapadi Maa Mar«, ki ISS, B«kL MU«., m »svsteeapsi Mik« t«s*l. S4SS t. WU«baslw »t.. Marvari Uteh. D. 0. — Konffres- nlk Keller ni prišel prod juetični odsek v ssdsvi Dsughertjjs, sm pak je podal pojaanilo, da ne smre priti, ker je njegov odvetnik sadršan. O Keller je vem pismu je pričel odsek debatirati. Nekateri kon-grecniki so bili sa to, da sa takoj o stvari poroča sbornid in da zahteva, da mora biti pozvan pred odeek na zagovor zaradi žaljenja odeeka. Drugi so pripo r očali, ds ee uetreže Kellerjevi že-lji in se počsks do prihodnjegs dne. Zsdnji ao, prodrli s svojimi sugestijami. DBLAVBTVO T ŠIV TORKU BB PRIPRAVLJA. Jfovr Tork, M. T. — Bk^ekutiv-nI svet Centralneg* delevskega in etrokovnoga sveta v Oreater New Yorku bo obdržaval svojo eejo v nekaj dneh. Na tej ssji se bo razpravljalo o eodelovanju s Ameriško delavako federacijo, da se pod vzamejo potrebni koraki proti nsmeravannn postavam, ki prepovedujejo eUvkati. Take poetave je priporočil predsednik Harding v svojem sporočilu na kongres. Tsjnlk William F. Ke-hoe naznanja, da se bodo boju proti takim poetavam pridružile ves lokalna organisaeije v drževi. Fašisti maafsli r Milana • teror- Milan, Italija, 16. dee. — V pondeljek eo bilo v Milanu voli-tve, pri katerih eo zaugeli faši-ati. Rezultat ni presenetil nikogar, toda preocnešonl eo bili fs^ listi, ko eo videli, ds eo eoelellsti b domunUti dobili 64^00 glasov vslU terorizmu proti dolaveem, kakršnega še ni bilo v tem meetn. Fašieti eo vodili kampanjo a pa-škemi. revolverji, bomboasi in palicami, razbijali ao socialistične shode, uničili njihov tisk, razde jeti njih shajališča in ftekarae ter počenjali rasna druge barbemke reči, kljub temu nieo doccgU to Mevr Tork. (Jugoelovsnaki oddelek F. L. I. S.) Zadnji ^četrtek novembra vsakega lota prta-nujemo po veeh Združenih dr-lavah narodni praanik — Thanke-giving Dsy. Zgodovina tsga dneva aaga nasaj v dobo prvega rasvojs kolonij. Prvič eo romerji proslavili aa-hvalnl dan, namreč leta 1621. Kakor znano, so se ti kolonisti priselili v Ameriko, ker ao bili sa-tirani doma radi avoje vere. Na ladiji "Mayflower" podali eo se v daljno novo in le divjo došalo, da si ustanovijo nov dom. Dno 21. decembra 1620 izkrcali ao ae ob skalnati obali tam, kjer je kaaneje naetalo meeto Pljrmouth v državi MasaaclmaettL. Stoindva jih ja bilo, ko so je ladija sasidra-la ob Gane Ood po vožnji, U je trajala dceotkrat toliko dolgo kot dandanea. Dočim so šensks in otroci ostaU t ladiji, ao aa molki podali na kopno, ds sgradijo skupno hišo. Skorsj polovica pil-Rrimeev ja pomrla tekom prve hude sime. Ko jo prišls spomlad, sačeli ao oetali trebili somi jo; spoprijateljili lo ss a Indijanci, ki so jih naučili saditi koruso. V pričetku prihodnje aime so f ponoaom gledali nasaj aa uspeh svojega prvega leta v novem svetu; ogradili ao al hiša in pridelali prvo letov. Bdurard Wlnslow, ki js kasneje postal governor ko lonije, pisal je tedaj nekemu pri jateiju na Angleškem t "Ko smo spravili svojo letino pod streho, je naš governor poslal štiri moše na ptičji lov, tako da bi na kak poeeben način akupaj proslavili uspeh svojega dala. Ta čvetoriea je v enem aamem dnevu ubila toliko ptic, da jih je drnšba imela zadosti sa oel teden; ietočaano sme oe vadili v oroljn, in tudi mnogo Indijsneev je prišlo k nam, med njimi njihov največji hralj, Maecaeoit, a kakimi devet-deeetimi možmi, katere emo aa tri dni pogoatill in poaabsvaU." Pti ee, o katerih je tu govora, ao bi U — divji purani, in od tedaj ja oetal puran (tnrkejr) tipična jed veakega " Thankaglving dinner." L. 1631 ae je prodavU nek "Zahvalni dan" v Bostonu, ko jo končno prišls ladija S jako nuj •Um »ivežom. Prihodnjega leta je governor kolonije Maseaahneette ustanovil dan sa zahvalo in naprosil načelnika Plymouthsks ko« lonije, naj se tudi ta pridruš! pro slavi sahvalnsga dna. Kaaneje ao se od šaaa do šaaa vršile lokalne proelave zahvalnega dne. Toda še le se čaea ameriške revoiue|jo — torej proti koncu prlbodnj^s stoletje — jc Thsnksgiviag Dar postal narodni praanik vsled sklona kongreaa. L. 1789 je prvi pre doednik Združenih drlav, Oeorge Waahington, isdal prokU-aucljo, v kateri je določil dsa, ko naj se proelsvi prasnik zahvale ; toda le eeverne država ao praznovale ta dan. Na jugu ja bil dan sahvaU shoraj neznan, dokler je governor drže ve Vfrfinia l 1865 v poelaniei na drlavao U-gislaturo priporočal, da so ta aa-rodni prsznik pri pozna. Končno jo predsednik Lincoln 1. 1864 ladal proklamacijo, v kateri jo ustanovil, da bo zadnji četrtek novembra Dan sakvale. Od tedaj je ta dstum obveljst, aH vendarle mora predsednik vesko loto i sds ti poeebno poelanieo v to evrho. EAPADNO OKROŽJE. Aa«« Nadzorni odbori Pruk EalU. 9**Mmlk. SSSS W. Htk »* . frV^ Somrak. 0000 Pr*M.r Av.. O., WUlUm »Htor, SS08 It ČUk tU Chriksi ObU. Združitveni odbori Pfs4ss4albi Fra.k AM, I1S4 U. Crawf«v4 Ave.. CbleM«, UL Mm Ov««, SSSS W. tCtk Hm CkUae«, III. Jo«, a kak. list E. SSrS Si.. a«v«Uad, ObU. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. A Ku«, SSOS 8«. Clelv Av., CUveUad, a • «1. adbeealblt M delaja v « Pra^aUil^r^N.P. J*. taaT^S^ul^aU At^SSl!^ VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE 8E NASLOVE, MaHbe taf plštve S. N. P. J.. SSST-SS Se. UsmdeU Ava^ CkUag% IU. DENARNE POIIUATVE IN ITVARI, bA ** lUUje sL ^rievaU^Ra ra U JaSaate vaUa m aaslevai TajaUtva 8. N. P. J« SSST-SS 8» Uwm> dale A«Sq fklsagv. II. VSE ZADEVE V ZVEEI E BLAGAJNIŠKIMI POSLI «• ptSjata aa •aelevt BlagajsUtva 8. N. P. J., SSST-SS Sa. UvudeU Ave^ Cklaage, llL H v gl. Uvriavalaeaa ešbee« ee naj peiUjaie a4bara. šlgae aasUv je agataj. Praak Zaltaa, »rad«ad»Ura uašasrusga aSkara. U«ae »Mit «e s«ara|. V«l arUhrt m al. »~a«»l edsek sa aaj paAlljaja aa aastavi Jaka Uadee-«Md, 40T W. Hay au BpriaafUM. III. V«4 i^U U 4r«.i aaUI. aaaaaaUa. aaU«L aaralalaa ta splak VSC bae ■ Vsi depM ta drugI spUL aa«waUa, afU«lf e paAUj s M »aslavi —k ia «p*aa ▼aa "Prasvete % 88av*B8 Kako postanejo poročene iene hitro državljanke« Vam Tork (Jugoslovanski Oddelek F. L. L S.) Zakon od 29. septembra 1922 določa, da ino-semks, Id se po tem dnevu poroči a ameriškim dršavljanom oziroma, katere moš je naturaliairan po tem dnevu, ne postane a tem samim činom ameriška dršavlja-nka, kakor je to bilo, prodno je ta aakon etopil v veljavo; ona marveč oetane inossmka, doklsr sama as esprosi sa ameriško državljanstvo in ss posobsj natura-liaira. Da pa dobi amsriško dr-žavljanstvo, ons ns potrebujs ni-kekegs "prvega papirja" in aakon aahteva le, da mora bivati vaaj leto dni v Združenih državah. PrUkrbeti pa si mora spri-čevalo o svojem prihodu v Združene države (Oertificate of Ar-rival) in dostikrat traja pat do šeet meeeocv, dokler se ta dobi. Eene večinoma šelijo imeti Isto državljanstvo kakor njihov moš; čakati pa poprej kakih šest ms-eeoev, ds se dobi epričcvslc o prihodu, in potem še tri nadaljne meeeee na podelitev dršavljansks* (a papirja, nI ravno prijetno, oj ssmudi pa se žena lahko iso-gne. Inossmka, ki priČakujs, da ae bo poročita s Amerikaneem, ali poročena žena, katare moš jo le ss prosil za ameriške dršavljan-stvo, sme vlošiti prošnjo sa avoje eprlČevalo o prihodu neholiko me-eeeev pred poroko oairoma prodno njen mož poštena državljan Ktom naturalizacije. Na tak qa-i ss prepreši, da mož ln žena oataneta dlje Čeea rasnega držav-Ijanstva. Vaaj oženjem mož, ki pričakuje, da bo naturalisiran tekom še- stih meeeocv, naj aa torej obrne na naturslisaoijakl urad in tam Is-polnl prošnjo aa iprištnllL. • prihodu (Requeat for Oertificste of Arrlvsl) aa svojo seno. Cim jo on naturaliairan, naj n poda a svojo šeno v Isti urad ln tam vloU prošnjo aa njeno dršavljanstvo. Ona potem postane lahko dršav-ljanka tekom treh meeeoev. lata velja slede ameriških držsvljs-nov, ki nameravajo poročiti aa a inosemko. - Ako spričevalo o prihoda prida, pred no je mož nsturallsirsn, osi-roms poroko, aodnljsks pisarna drži to sprlčsvalo v svoji shrambi, doktor n! žena t etanu, ds ga porabi. naročite " sorodniku tU prijatelja f stari AU 0TB ETARI 40 LBTf Se te atole, Imet« prilik« as aekeJ let, la m nasute aagUSUae vsaj teHke, AegUlke-eUveaski kseešejek vem le sUAU, UU la Uta. 0*ee HAI, eerdt U ge prti . __ Bv. r 9. KBBV, Si aum av«., Clevilsni, Okle. Bevee Im tabke tali aarallu Irsge sklrk« I vaa 8emee«vlk peemt IIJA-Ok« ksjlgt letate sa jgimiM vssl. V JUGOSLAVIJO v 9 Ineeb pta-jej« vaek tevvk veliki peralki AOUITANIA.......... ICmETANIA.......aO,TS4 mm BEBENGASIA 11.011 »«• Najboljše božično darilo, U «8 noretc dati svojim aorod- nikom la prijstaljom r Astarild la stari domovini, ja aas sli vaš als-dešlh knjig: Blovonako-aaflaška alovaisa. Dodatek rasnih koristnih informacij. Fina trda vesba. Oens 12.00 s poštnino vrsd. Jtmmie Slfflaa. Spisal Upton Sinclair, poalovcnU Ivan Molek. Poveet la življenja ameriška«! •proletarUta sa šaaa velike vojna. Fine trde veaba. Cena 11.00 a poštnino vred. Zajedalo!. Spisal Ivan Molek. Poveet o poHedieah spolnih boloa-nl med alovenahimi delavci v Ameriki. Fina trda veaba. Cona $1.78 a poštnino vred. Moore, poalovcnU J. M. Zelo po-dušna knjiga, ki pokaaujc kako ao eplošnl raavoj šivallj in šlovaka ponavlja pri posamesalku. E ali-kaml. Fina trda veaba. Oens $1JM) a poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni ekn-pa j. dobite aa tri dolarje, ves štiri pa is šeet dolsrjev. Vredno ao! Narošbe, katerim je treba pri-loftltf denar, sprejema Književna Matica, 9867-M Bo. Laeradslo Ave., Ohleafo, Dl. mnw v salegl sU4. bsselj, ta vee Irepe paer«b*#ln« »'.».Iiu.m« la r«i aej«. DeMU je teši starke aelev, sUkleeU ta rasalk Uaeev, Itd. Mi vam le«ievkne aerellU pe p» Ml. leča« v vee kraje. Orocartja«, sladlUarjem ta v pro- SSffitStk'J&itllSu t iaforma«ije aat FRANK OCLAJL maji t o_____*— A icaaa C tavs&aai Oi BABICA. Obred is življenja m kmetih. Spisala čeiki BOŽBNA NBMCOVA- Poslovenil FRANCE CBGNAR. XIV. Bilo js nekoliko dni po prvem ms jo, bil je četrtek; otroci niso imeli šole, in so pomageli babici ns vrtcu zslivsti cvetice in trto, ki js is po sidu zelene is. ftii so tudi salivst svojs dreveecs; imeli so sploh ta četrtek mnogo oprsvils, ker le tri dni Barbika ni pragi e-do vsi s svojih lutak, in dečks ni-st« mogls prevajati konjiisv in vozičev, ter so puikc in meči ležali v kotu. Tudi v golobnjsku nists bils. Zsjčke je krmila Neži ks. V četrtek ss . je morslo vse storiti, ksr se je zsmudilo. Ko je bsbles evetice zslils, pustile js otroke ns igro, sele ns ruinsto klop pod plsvi bezeg in ssčsls presti, ksr hipec ni mogls bres d sls biti. Bils js žalosns, ni pre-pevsls, ni opszils črne kokoši, Id js priils skozi odprto vrzel ns vrtec in zsčsls po lshi brskati, ksr jej nihče ni brsnil. Sive goaka je pssls pri plotu, ramens goičets eo vtiksls glavice v plot, rsdo-vedno glsdsje ns vrtec; babica js prsv rsds imele goičets, sli sdsj jih ie sspszils nI. Ns koliko strs-ni so njene mieli begale I Priils je vsst s Dunaja od Ivsns, ds ns pridsjo sredi msjs, ds je komtc-ss Hortenzijs hudo zbolsls. Ako ji Bog sopet zdravje ds, morebiti pride kneginja ie na graiiino, ali gotovo to ie ni. Ooepe Terezi-> plakala, ko je priilo piemo, ili eo tudi otroci Tonček je na dverik ie eamo nekoliko Črt isbrieeti, in zdaj tako naglo je vea tolažba splsvsls po vodi, In ta dobra, mila Hortenzlja, da bi morale ona umreti, to jim ai ilo ▼ glavo; pri nobenej molitvi niso opustili očenaia moliti zs njsno zdravje. Ali otroci eo se kmalu zopet potolažili j is msnj js govorils vedno molčeča gosps Teresiks, in ksdsr koli je babioe k nji v Izbo priila, naila jo js objokano. Nafoverjela jo je tedaj, naj hodi prijeteljiss obisksvst, gotove ft je plal plakal imel da se premoti; babici js bilo lej ljubo, ksdsr js Teresiks kam šle, ker ja predobro vedela, da se hčeri v oaamelej hiši mnogokrat toži, in ds hi rsjs živela s hrupnim svstom, ksteregs js bils mnogo let nsvsjens. V zakonu je bila srečns; sli zlo je bilo pri tem, da je moral Ivan največji del vsskegs lete v BeČu prebivsti in ons v strshu in stiski ni mogla brez njega hiti. In zdej ne bi ona imela videti moža in otroci ne o-četa, morebiti vee leto. "Za življenje — življenje," reče ei bsbles. Z Ivsnom nameravala je priti Ivanka, druga babičina hči, mater obiskati, ž njo ae razveeelje-vet, Ž n jo ee posvstovst, ker se je imela možiti. Zelo se je babica ie veeelila, in zdSj je eplavala vsa neda. Skrbelo jo je pa tudi za Jakoba, ker je moral k voja-škemu naboru. Jakob je bil brhek, odkritosrčen mladenič; Za-lika je bila vrle deklice; babica je imela oba zelo reda, Želele je, de se vzsmets in govorils: "Kjer nsjde slike priliko,, tam je ble-goei in sem Bog se vesel! takega zakone I" Ali tudi tej redoeti je grozila težka rana; Jakob je iel zarana s drugimi k naboru. Vse to je hodilo bebiei pe gUvi, in zeto je bils žslostns. "Babica, le pogledite, Cope U brska. Počakaj, ti avial ViMil" oglasi se Barbika, in babice povz-dignivšl glavo, vidi kokoi letečo z vrta in na lehi izkopano jamo. — "To je pere; keko hitro je priila f Vzemi graMj*. Bsrbiks, in poravnaj leho. Lejte no, in tudi gosi ao tukaj. Kličejo me, iae Je, He bi rade na gredi; pozabila sem se malo. Moram jim iti po zrnje." Izrekii to, odložila je bebi-ea vreteno ln ila krmit perutnino. Barbika je oetala na vrteeu in poravnavala leho. Zdaj je priila Za-like. "Si uma tukaj!" vpreia pogledavši Črez plot. — "Hodi um, babica pride precej; ila je krmit perutnino/' odgovori Barbika. — "Kje pa je meazaf" — Sla je v meeto obiaket kumo, to vei, mama joka, ker očete morebiti letoe ne bode; zato babica rada poiilja mamo, da u malo premoti. Mi vsi smo u ulo očete veulili, in komteu tudi; pa vu nam je izpodletelo. Uboga Hortenzlja I" Izrekii to, pokleknila je Berbika s enim kolenom na mejo, oprle komolce na drago kole- no, pokrila obraz z dlanjo in za-mieiila u. Zalika je aela pod bezeg, skleni roki položile na kolena, glave pobesils ns prsi. Bils je ulo otožna, oči je imela od joka atefcls. — "To more biti huds lesen, U vročuiea; če ona umre ah, moj Bog 1 Zalika, ti nisi imela vročnicef" vpraša po kratkem molku Barbika. — "Nikoli, vu žive dni nium bils bolns," žalost-no odgovori Zsliks. tttoprv sds, jo je Berbiks dobro pogledala in opazivii njeno premenjeno lice, jc kviiku planila ter skočila k njej vprašaje: "Kaj ti jef 80 li vzeli Jakoba f" — Zalika ni odgovorila, ali hudo je zajokala. Zdaj u je vrnila babica: "Je li so že vrni li?" vpraža naglo. — "No ie/ obrne u Zalika, "ali vu nadejo je zutonj. Lucija u je neki uro tile, če ona ne dobi Jakobe, da tudi moj na bode. Kar ona hoče* to župen stori; on je Ž njo etraino prevzeten, in goepod oakrhnik stori mnogo županu po volji. Oskrbnikova gospica ne more fo ubiti, da je Jakob njenega mile ga osramotil; ie vedno kuha žolč, in ie mnogokaj je, mila babica, kar mi upanje podira." — "Ali vuj je bil Jakobov oče v uradu, in kakor eliiim, nesel je uboj per lepih zlato v; tedaj je vendar ie upanje." — "Res je, to je jedino naie upanje, ker ao ga poelušeli, da morebiti vendar pomagajo; ali zgodilo u je že večkrat, da eo po-sluieli, ali ne pomagali; rekli eo kratka, da to ne gre, in človek je moral biti zadovoljen." — "Morebiti u Jakobu to ne pri peti; in eko bi u pripetilo, mieli-la bi, imeli bi poskrbeti, da njegov oče zbere odkupnino, tvoj oiče pa ostalo privrže, da Jakoba po iteno odkupite." — "To je res, eli nam zmeta jedno "ako" mila babica. Denarji, ki jih je stari sa Jakoba dal, ti eo žc tam, in moj oče nima več gotovine, nego je potrebuje u vsakdanje potrebe; in bodi si, da ima Jakoba tudi doeti rad in da mi napoeled ne hrani vsoti ge, vendar bi mu ljubic I, . da mu zet kaj v hišo prineee, nego odneu. In bodi ei tudi, da bi hotel denarja poiakati, Jakob je po-nosne naravi, neče od mene nič vzeti; ne hi dal, da ga moj oče odkupi." — "On si morebiti misli: "Nevesta bogata je rada rogatk,' ln tega ee vuk ponosen moi ogib-lje, mile deklice; tu mu pe ne |»i bila pomoč v Čemu so besedo o stvari, katere morebiti ne bode trebs, in ksters se, sko bi jc tre belo, tudi odpravi." — fikoda, veliks ikods, da u je to zgodilo s tem Italijanom; ukrst eem u smejsla, zdsj ps jo-ksm," reče Zsliks. "Ako tegs Se bi bilo. prišel bi bil Jskob v gred, dve leti bi bil Um alužil in oprostil u vojsičine. To me nsjbolj žsli, ds um tegs asms kriva." "Blažena, uksj bi ube dolži-ls; kakor bi tule ta marjetica kri va bila, ako bi jc hoteli obe imeti in prepirali u u njo t Tako bi morala tudi jaz ube dolžlti, da um ukopala pokojnega v enako ko nadlogo; okolnosti so bile skoraj enake, kakor pri tebi. Mils hčerke, koliko djudi um zapusti, ksdsr u jih polasti jeu, sumlji-vost, ljubezen ali kakorina koli streetf Ako bi ilo u živenje, v tem hipu jim nič ni mari. In kaj pomaga vu to, tudi najkrepoet-nejši človek ima aleboeti." (Dalje prihodnjič.) Ivai Erazem Titiibib. Historičen roman Is IT. slovenske ggodovinc. Josip Jurčič. (Dalje) "Ne tako brž. Povoju mi, kej boste sUrill e pUmom, eko je vem dem t Ali mi obljubite, da je poiljcU bres zamude deželnemu profoou Jurju Francu Vilekemuf Ali obljubite, da boete vu eto-rili, de uproputite grofa Tetenbeha e Umi doka-al njegovega isdejetve, katere vam Izročam jaz?" "Obetam, daju urnkajt" pravi Koder. "Tetenbeha v prvi vrsti. Tsga hočem poteptati kekor Črve v prsh, Uko, ie bolj kakor je on mene ln srečo mojo. Meičevanje me je prignalo k vam, naredilo iz mene izdejalca." "In kaj je v tem plunjuf" vproie Jskob Kodsr. "To je origlnsl "lige" sli pogodbo, kaUro ja Tatsnbah sklenil s hrvsšklml zsrotnlki ns Lo-ksUlijsvem grsdu v Lepšini, v kateri jim js obete! rao evojo pomoč pri uporni vojni proti ceur. ju. Pogodbo um piul jsz. Tstenbsh misli, ds Ims origlnsl v rokah, a original je tu, on Ims umo moj prepia plams in po mojem peresu ponsrejene podpise. Ts doknment sem sprsvil, ds mi prinese srečo, ds ob svojem čssu oblsst dobim unj. Zdsj mi sreče ni več trebs, mrtva je zame; zsto nsj prinaša meičevanje ns amrt. Nate! Poiljite takoj, si. eer bi bile prepozno. že so njih priprsve skorsj gotove. Uničen mors biti!" Ko je Ribelj zspuščsl Jakoba Kodra, kateri js imel rdsj velevažno dokazilo v rokah, in bil bai vrata ssprl za ubo, tresle so m mestnemu piurju roke od rsiburjenostl in veselja, de mu je nensdo me dene priliks, priknpiti se najvišjim gospo-dom. A Ribelj u je sam obtolil, ds je on piul to velelzdsjoo pogodbo. Bil je aokrivec. Mogel u je prej svoje isdaje pokeaati, nego 11 je to piamo priilo v prave roke. To je Jekobn Kodni po hllakovo Šinilo v gla vo, ln ker hvaležnosti ni nikdsr posnsl, ker je po avojl naravi sovražil vse ljndl, katere je mogel ovaditi in isdati, pokliče brl »lugo in mu previ: "Teel, skliči strslo. pa tiho, in veliko pUčilo dobite od mene, Če mi vlovite in uprete tega go ■pode, ki je iel od mene." Sluga odhaja, da bi izpolnil povelje; mutnl pšur pa u v globi v branj* dragocenega dokumenta. in kakor ne bi verjel, da-li ga ima remi-čao v rokah ali u mu umo eanja, bere sopet In sopet od počet ka. pogla v )• Dne SL marca je bU petek. Petek je po ljed ski veri den neeroče in nesgode. Nad stalnim mesto« štajerske dežele, Nem-ikim Orsdeem. je vhel meglevit, pust dsn Po reftklh ulirab je bil smrsnil neg. dssi u je č« bližal le pomladi. Ljudi je bilo ob deutih dopoldne malo na ulicah. Vzrok temu u bile morebiti zamolkle govorice, ki u šle od ust do ust. Vo* jakov je kilo tu in tam mnogo videti, poeebno dra-goncev ns konjih. TatanbSh je bil v Nemškem Gradcu. Danci predpoldnem u bili plemeniteii s dežele sklicani*" k nekemu posvetovanju. Med povabljenci je bil tudi on. V svoji hiil ne Lugeku u je bil bei svojemu dostojanstvu in bogutvu vredno opravil, da bi v krogu soetanovnikov svojih sijajno izpolnil svoje mesto. K njemu pride stotnik Ksldi. "Meni u zdi, droe bode ničcur dobrege. Ni nemogoče, da smo izdani, feil sem pred dvorcem. Tam so gospodje zbrani in tiho govore med ubo. Meni ni dobro pri duil, in dozdsj um ie vselej prev slutil. Jsz bi vsm sveUvel, de ee tiho umakneta is tegs gnszda in da odidete neglo ne svoja pocutvs." Tetenbah u nasmehne. "Kdo li u bode upsl nsm kaj etariti eli samo reiit" vpraša ponosno. "Slabo vam vojniku pri-stoje tak etreh.'* "Kot vejnik nimam etrehu, ako vidim uv-ražnlka pred seboj, ukej pred takšnim u lahko branim. Drogečen je uvrežnik v temi, u hrbtom, kjer ge ne vidim. In jes u bojim, ds imste Vi tekih." "InkajuU!" "A, mi imamo glave tikoma blizu zanke, go. spod grof t Ceur ima ie dosti ljudi, ki u mu s tem žele prikupiti, da mu izdajo loplemenltaia evo-jege," pravi Kaldl. Tatenboh strese s glevo, kakor bi hotel s ss hip obledelegs lies in is glsve otresti vuko bo-jsun; prehodi dvekret neglo ubo gori in doli le vprsia: "Ako mielii, de bi u kdo upal položiti rake na grofa Tatonbehe, kneu Ravsnitsjnskega, ekrivnega svetovalca ccearjsvegsf" "Tu v Nemškem Gradcu ni nič nemogoče," odgovori Kaldi. . "Ne posnsi ti nsiih ljndi" — odgovori graf. "Ako tudi ksj slutijo, doksuv ie ninujo, ns mo-rejo imeti. In predno u bodo odločili do toge, da prati moji oubi količkaj pod v same jo, zvedel bom gotovo vuj nekej, Uliko imamo že prijetaljev. In potem je treba sUprav misliti na odmikanje. — A zdaj je čss, da grem. Me li epremitef — Ne! Oete-nite tu, jez grem sam. Kmalu u vidiva." In iel je um. Ko pride pred eeurski dvoru, nejde mnogo snaneev v gručah stoječih ia tiho med seboj govo-rečlh ljudi. Okoli je stalo mnogo vojakov Opazil je, de u obroče jo vu oči vanj. Pristavil ja k eni gruči, kjer je stalo vei nje-govih snaneev t grof Brajner, grof Stubeuberg, barae Jehlmgen te dragi Vprsia. kaj je novsgs, e nihče mu ne da pravega odgevera. Začenja mu prihajati neisrefoo tesno. Ko bi bil mogel Iti nasaj. bil bi ta steril precej Ali pe t en N u bile I. bolj rtbudlls sumnja Ni u dale Moral je delje, naj pride kar hoče. Da budeg« ne bo, to jo ie vedno upel. (Dalje prihodnji«.) H —» M. = Rimska mitologija. (D•«♦.) 8. Junu. Janus najimenitniii bog Rim ljanov in čeetokrat imenovan poleg Jupitra, ni bil ia začetka nič dragega nego ulnčni bog, ki po vzročuje in določuje zpremembe neravnega življenje, letni in ča-sovni bog, ki privaža ljudem leto, mesece in dneve. ZačeUk lete je bil isto tako njemu posvečen, kekor začetek mesca in dneva; duhovniki u ga vuko jutro na pomoč klicali kot otvoriteljo dneve (PeUr i matutinus). Pričetkom vukega mesce, ob Kalen^zh, u mu darovali vino, kadilo in udje; prvi mesec leta je bil njemu posvečen ter dobil ime od njege; na novega leU dan (Jenuariae Ca-ldae) ee )e praznoval njegov najimenitnejši praznik. (V starejši dobi je bil prvi meeec leU marec. Ob Idah Uge mcuca u obhajali plebejci neki novoletni praznik na bregu reke Tibere, pri katere j priliki io n vdajali veselemu in objestnemu užitku Ur drug drugemu želeli, de bi to in ie mnogo drugih let preživeli v.ve-ulem zdravju, blagoslovljeni e posvetnim blagom (ut annarc pe-nareque commode liceat). Iz U čestilke u naredili poubno boginjo " Anna Perenna", koje pomen so skusili v poznejši dobi Rimljsni različno tolmačiti.) Tega dne io u oblačili v praznično obleko Ur u vzdrževali vseh hudobnih besed; govorilo u je samo kaj dobrega in lepega, kar je bilo za eta ugodnega pomene, pozdrav-jali so u s posebnimi čeetitkemi ter drag dragega razveoeljevali e pomenljivi darovi. Začetek vuh Časov je v Janovih rokah; u Uga del se je reklo, da je Janua prvi, pred Seturnom in Jupitrom, vladal v Italiji ter veem bogovom usUnovil svetiiča. Pojem čunega učetka in vstopa, prehoda in prohode iz enege oddelke Čau v dragega je posUl >ri Jsnu sploien in u raztezal Črez vsakovrstno Človeiko djav-nost. Rimljani eo namreč vuke-mu zsčetku pripisovali veliko važnost; od dobrega eli elebege zs-četks odvisujc dober ali slab vspeh vuko stvsri. "Vu tiči v zsčetku, na prvi glas' ste posluini s plefinimi ušesi, le prve tica, ki u prikaže, je pomenljiva sugurom," govori Janus um pri Ovidu. Za Uge del je Jonus Uko vsžen, v vae razmere privetnegs in javne- Sicer pa,|ga življenje segajoč bog. kem podjetji, pri učetku utve u u žetve (Janus Couiivius), pri nastopu službe itd. u gs ns pomoč kliesli. Pri vsaki molitvi u nje ga prvega imenovali, ob velikih božjih praznikih u najprej njemu darovali, kajti on je odpiral tako so namreč mislili, molitvam duri nebeike. , Čas in kraj sU sorodna pojme, vsled Ugs jc Janus lshko postsl tudi bog krsjevnegs prohods, bog duri, ki so sc po njem imenovsle tudi isnusc; iani u zovejo proho-di mestnega obzidjs. Janus je čuvsl dume vhode in izhode Ur jih odpiral in zspiral, v znamenje Uga je nosil v rokah ljuče (Clavi-ger, Patulciua, Clusius); nad drami je navadno stsls njegova podoba z dvojnima obrazoma, katerih eden bil obrnjen na zunaj, dragi na znotraj (Geminua). PočeUk vojake, kedar jc vojaška Četa korakala skozi odprU duri mezta v vojsko, je bil u državo tako važni dogodek, da u u morali spominjati pri tej priliki Jana, boga začetka in odpiranja; potem u je alovesno odprlo evo-tiiče Uga boga, ssms vrata blizo kapitoiinskega brsgs, Ur ostalo odprU tsko dolgo, dokler u ni vojeika četa vrnila in vojaka kon-Čela. Tem božanstvom hočem ie prid-jati neketera druga, kaUra sicer iz učetka ali eplob niso bila rimska, ali u u pa smatrala samo u rimske bogove nizke vrsU; odkar eo u pa Rimljani poprijeli grških slovstev u u smatrali tudi ti u mogočne, visoko stoječe bogove, Id vredno na strani sUje prej omenjenim bogovom. PuusKe v, Apollinu vsako u apollinsrske •o mu dsrovali nsčinu. Te igre so »e prirejele kot bogu, ki sovral odbija in zmago podeljuj« A stus, ki je Uga boga posebno stil ter mu ustsnovil svetišča I Akciji, kraji, poleg ksterega J pridobil samovladarstvo, in palatinekem bregu, vpeljal Apollinu tudi akcijske igre obhajal praznik saekularskihj poleg Dita in Prourpine^ Apollinu in njegovi sestri Di V spevu, katerega je HoJ zložU za ta praznik in katere^ tretji dan praznika prepevali I deniči in device v ApoHinov svetišču na palatlnskem bij kličets u obe božanstvi v bla slov države na pomoč. V tem I vu u Udaj smatrate ti božac za uvetna državna bogova ! Ime LaUna (ona je bila Ap0 nova mati) ni dragega nego pol tinjena grška beseda Leto.H Grškega zdravilnega Azklei Apollinovcga sina, u Rit prenesli v Rim pod Aeeculapius 1. 291 pr. Kr. za . neke kuge Ur mu posvetili iyj ičc na otoku reke Tibere. (Dalje prihodnjič.) Deievakl list jo sUs, 1 redne vai nsiproluni, Apollo, Tega boga u Rimljani prevzeli od Grkov, pa ne da bi ga bili po-jednačili a kakim domačim bogom ali zamenili na kak način njego vo bivstvo. Že u časa Tarqui-nija Superba ao baje Rimljani za evet prašali delphski orakul. Slednje u jo pripetilo za čua oblege mesta Veji. Prvo svetišče v Rimu u je Apollinu obljubilo 1. 432. pr. Kr. v to evrho, da odvrne pogubno kugo od meeta. Temu svetiiču u je pridražilb pozneje ie več dragih Apollina zdravnika; toda zdravilna moč Uga boga ni ude-vsle samo telese, ampak tudi duio, on je bil zdravilni in čistilni ■■■■^■■■MBraHiii >• * « 'Ur /U.t 1, ln/ irrth KAŠELJ ja vendar neprijetsn znak In u ge ne emo zanemarjati. UiivajU TOU^ELALSAN, kaUn olajša kašelj te edvra mrogo trpljenja. Je ravno tak dober a odra ti« kakor za otroke. Cena te in 00 cantev. ■v Vpraiajta po lakamah. y SCVEKA*S ' COLD AMD OMP taslets zoper ur prehlad, gripo in a odporno* pri glavoboli vslad prehlada Osna 10 eentov. »eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee BOM SE BLI2A! leve todl letoe poslali svojssm oome. Naša banka peiflja denar v stari kraj hHvo, senesljlve Ia pe nlsld eaaL Pele« tega je letae storila is be, ds bod< poiUjstve tečne desUvlj«.«. Prejemniki dobe gs odbitka. Aks pa als vati aa koM v stari kraj, to-daj U pestažlte naša biU ZnkmjM A| n — m Av^. ne* t«M T. ZA B02IČNE PRAZNIKE! Nove, brezplačne eenikč sa najnovejše kraane garantirane fin« melke in dentake ure, slatnina, prstene, verižice, so gotovi. Pišite nam eno karta ln mi Vam pošljemo s obratno pošto ce- nik zastonj, ds telite >tovo kupili krasno ti pošljemo kupiti gotovo kupili od naa, dele. Cenik Vsm bo primeri nsjnovejiih ur Prava Columbia slovenske, nemške, voisške In druge plošče Imemo v zslogl, lstotako Columbia glaana gramofor Pišite na IVAN PAJK, 24 Mala St., Cmmsmsik. Pa. pošto uro u Božično darilo, jo boste prav e nekaj kremegs in najnovejšega nakar tu pišemo. Cene u jako nizke v Columbia one. Pošljite vade darilo ZA Božič i za Novo Leto tekej, da nesemudite. NAJCENEJE. PIŠITE PO NAS CENIK. Prednje parobrodne listke. Dosprsmlje rojake ia sta* roga kraja. NA VLOGE PLAČA 4% OBRESTI« OBAVLJA VSE BANČNE POSLE. . EMIL KISS^ BANKIR, 133 SECOND AVE NEW YORK CITY. DENAR GOVORI! Verčnjte in priprnvljnjte si s tem neodvisnost in Vnio etnroeL J Vlotlte Vaše prihranke v domač uvod, kateri Vam sodi neoporokljlvo sigurnost ln 4% obresti od Vaših eleg. Vljudno ste rabljeni, de nsm seupste Vsfts prihranke Is pomnožite število vlegsteljev, kateri knsjo nslolea svoj denar pri nas aa "Special Interest Account" Uvsrjenl saate bM, njih bede Ve«l dolarji v lahke mirne spali. pravih rokah FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE SANKE 82 CoribMh Str« N«w York, N. V. L