GLEDALIŠKI LIST i)RAME SNG
1960-61
Dopisniki »Gledališkega lista« Drame SNG v tujini: Mikolajtis Z i c m o v i t, \Varszawa, za Poljsko; — dr. Miroslav Pavlovsky, Brno, za Češkoslovaško; — Ossia T r i 11 i n g , London, za Anglijo In Francijo; — dr. Friedrich L a n g e r, Wien, za Avstrijo; — Fred A 11 e n , Basel, za Švico; — dr. Paul Herbert A p p e 1, Hamburg, za Zvezno republiko Nemčijo in Gerhard W o 1 f r a m , Berlin, za Demokratično republiko Nemčijo.
Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. — Urednik Lojze Filipič. — Osnutek za naslovno stran: Vladimir Rijavec. — Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva: Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. — Naslov uprave: Ljubljana, Cankarjeva cesta 11. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo«, Ljubljana. — Številka 5, letnik XL., sezona 1960—1961.
GLEDALIŠKI LIST DRAME
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA
SEZONA 1960/61 — Š T E V. 5 ŠTIRIDESETI LETNIK
NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ 2 E N I T E V
NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ
ŽENITEV
Popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih
Prevedel: JOSIP VIDMAR Režiser: IGOR PRETNAR k. g. Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumograf: MIJA JARČEVA Lektor: prof. MIRKO MAHNIČ
Osebe:
Agat ja Tihonovna, trgovčeva hči, nevesta MILA KAČIČEV A
Arina Pantelejmonovna, teta...............ELVIRA KRALJEVA
Fekla Ivanovna, posredovalka .... VIDA JUVANOVA Podkoljosin, aktiven dvorni svetnik . . STANE POTOKAR
Kočkarjov, njegov prijatelj...............BERT SOTLAR
Jajčnica,	eksekutor......................FRANCE PRESETNIK
Anučkin,	pehotni častnik v pokoju .	. JANEZ ROHAČEK
Zevakin,	pomorščak......................MAKS FURIJAN
Dunjaška,	hišna.........................HELENA ERJAVČEVA
Stankov,	gospodar.......................JOŽE ZUPAN
Stjepan, Podkoljosinov sluga..............ALEKSANDER VALIČ
Godi se v prvi polovici minulega stoletja.
Sceno in kostume izdelale gledališke delavnice SNG pod vodstvom ravnatelja ing. arch. ERNESTA FRANZA.
Inspicient: VINKO PODGORŠEK S epe talka: HILDA BENEDIČIČEV A Lasuljar in masker: ANTON CECIČ Frizerka: ANDREJA KAMBIČEVA Razsvetljava: LOJZE VENE in VILI LAVRENČIČ Odrski mojster: VINKO ROTAR
NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ IN NJEGOVA »ŽENITEV«
Ko tavamo po veliki, grozljivo plastični in slikoviti panorami sveta, ki ga je\ Nikolaj Vasiljevič Gogolj iztrgal času in trenutku, ga iz ustvarjalno roko umetnika zaustavil v njegovem tolksu in ga oblikoval v veličastno, nepozabno estetsiko podobo, v mojstrovi/no, ki živ i in bo živela kot neizprosno odkritosrčen umetniški odtis dobe, — in iko nato skušamo z mislijo objeti imetnikovo življenje, se nam misel ustavi ob tis>ti temni, čudni, težki noči 11. februarja 1852, ko je umirajoči, do kraja izmučeni in že versko blazni Nikolaj Vasiljevič sežgal svoje rokopise.
Tragični dogodek nam je ohranjen v naslednjem zapisu (cit. po N. Vodovozovu):
»Ob treh zjutraj, ko so vsi v hiši spali, je prebudil svojega slugo in ga vprašal, ali je v drugi sobi — v spalnici — toplo.
,Mrzlo je,’ mu je odgovoril.
,Daj mi površnik,’ je rekel Gogolj, ,pa pojdiva, nekaj moram tam urediti.’
In je odšel v spailnico s svečo v roki.
Ko je stopil v sobo, je ukazal odpreti peč kolikor mogoče potihoma, da Ui ise kdo ne prebudil. Nato jel 'vzel iz omare ovoj, vzel iz njega sveženj zvezkov, povezanih s trakom, ga spustil v peč ter zažgal s svečo iz svojih rok. Gogoljev sluga se je ovedel, pal pred njim na kolena in jel govoriti:
,Gospod, kuj delate? Stojte!’
,To ni moja stvar’ je Uho odgovoril Gogolj.
Medtem je začel ogenj ugašati, ko iso pogoreli robovi zvezkov, ki iso bifli trdno povezani. Gogolj je to opazil in potegnil ves sveženj iz peči, razvezal itrak in. začel metati vanjo liste papirja tako, da bi jih ogenj laže zajel. Ko so zgoreli ivsi rokopisi, se je Gogolj prekrižal, vrnil v prvo sobo, legel na divam, in zajokal.«
Grozljivo in protinatvmo je, kadar ogenj požira umetniška dela, kadar gore kmijige in rokopisi, a dvakrat grozljivo in proti-natumo je, čel umetniške stvaritve preda uničenju sam umetnik, ki jih je ustvaril.
Ne vemo zanesljivo, ali ni poleg drugega dela •■'■Mrtvih duš« tedaj zgorelo še več Gogoljevih umetniških del, ki bi, če bi bila ohranjema, širše, še popolneje in še jasneje zaokrožila življenjski opus Nikolaja Vasiljeviča ter obogatila zakladnico klasičnih, nadčasovno pomembnih umetnin svetovnega \slovstva.
Kajti kot je sam Nikolaj Vasiljevič formuliral Puškinovo mnenje in sodbo, je bil Gogolj v vsej isvetovni književnosti prvi, ki je bil »v toliki meri pposoben, da živih in sočnih barvah naslika vsakdanjega življenja majhnost in bedo, ničevost in praznoto povprečnega človeka ter poda vse te siromašne in tegobne, človeškelmu pogledu največkrat skrite lastnosti e tolikšno silo.«
N. V. ^/Gogolj se je začel že zelo zgodaj intenzivno zanimati za gledališče: obiskoval ga je od otroških let in kot gimnazijec je sodeloval v dijaških predstavah.
147
Ko je kot abiturient l. 1829 prišel v Petrograd in kot literat-začetnik doživel prvi udarec kritike, je skušal postati poklicni igralec.
Obiskal je ravnatelja Aleksandrinskega gledališča v Petrogradu, kneza Gagarina, in prosil za angažma.
»,Ali ste kdaj igrali,’ ga je vprašal Gagarin.
,Nikoli, vaša svetlost'
Gogolj ni maral govoriti o svojih nastopih na gimnazijskem odru.
Gagarin se je namrščil.
,Ne mislite’, je dejal s pomembnim, (poudarkom, ,da more biti vsakdo igralec: za to je treba nadarjenosti’
,Morda je v meni tudi nekaj nadarj&nosti,' je skromno, a z dostojanstvom odvrnil Gogolj.
,Morda! Pa v kakšnih vlogah mislite nastopati?’
,Tega zdaj še sam dobro ne vem, a mislim, da bi bile zame dramske vloge'
Z nasmeškom je pogledal ravnatelj šibkega prosilca, ki je stal pred njim, ter porogljivo pripomnil:
,No, gospod Gogolj, po mojih mislih bi se v komediji bolje odrezali; sicer pa je to vaša stvar.’
Gogolj je moral opraviti preizkušnjo. Dali so mu brati monolog iz ,Dimitrija Donskega’ in ,Andromahe’. Bral ja preprosto, brez vsake deklamacije, in ker ni znal besedila na izust, se mu je pogosto zatikalo. Njegov izpraševalec, nadzornik družine A. J. Hrapovicki, ki je bil vajen povsem drugačnega načina branja, da mu igralci pri dramatičnih monologih vpijejo z obupnimi kretnjami, je bil razočaran ter je sporočil Gagarinu, da se je Gogolj-Janovski pri izpitu ,pokazal kot povsem nezmožen ne le za tragedijo ali dramo, marveč tudi za komedijo.’« (Cit. po N. Vodovozovu.)
Z angažmajem in kariero gledališkega igralca seve ni bilo nič.
Nekaj let za tem, leta 1835 je Nikolaj Vasiljevič bral prvo verzijo »Ženitve« ožjemu prijateljskemu krogu literatov in gledaliških delavcev. Pe\snik Sergej Aksakov je v svojih »Spominih« ohranil pričevanje o tem večeru: »Gogolj je bral — ali bolje rečeno
—	igral isvoje delo tako mojstrsko, da mnogi, in to resnični izvedenci, še vedno zatrjujejo, da ta komedija kljub dobri igri igralcev ma odru ni učinkovala tako zaokroženo, enotno in predvsem še zdaleč ne tako komično kot takrat, ko jo je bral sam pisatelj.«
Obe pričevanji — drugo ob drugem — sta zelo poučni: jasno je, da Nikolaj Vasiljevič pri Gagarinu nikakor ni mogel uspeti. Prinesel je s seboj nekaj, pred čemer so tedaj v ruskem teatru previdno in trdno zaklepali vrata. Prinesel je s seboj nekaj, kar je pozneje — v docela drugi zvezi — sam formuliral: *Dajte nam ruske značaje, dajte nam nas same ...!« In drugje: »Kje pa je naše življenje? Kje smo mi z vsemi sodobnimi strastmi in značilnostmi? Ko bi v naših melodramah videli vsaj senco vsega tega! Toda naša melodrama kar najnesramiveje laže ... Kaj naj počnemo s temi ljudmi..., ki ni v njih nobene prave strasti, niti nimajo jasno izoblikovanega obraza?« In zopet: »Naj živi komedija! Ce se smejemo, se smejmo krepko in le stvarem, ki ras zaslužijo vsesplošen posmeh.«
Marin Držič - Marko Fot c« - Mirko Rupel: »Boter Andraž«. Režija: France Jamnik, scena: ing. arch. Niko Matul, kostumi: Alenka Bartolova. — Zaključni prizor komedije.
»Zenitev« je N. V. Gogolj začel pisati l. 1833, končal pa jo je
l.	1842, torej je na njo\j delal devet let. Osnutek komedije se močno razlikuje od sedanje, zrele verzije: upodabljanje značajev je bolj grabo, komika mestoma bolj cenena in bučna, čeravno že v osnutku prevladuje pristni Gogoljev humor. Primerjava kaže, da je Nikolaj Vasiljevič v predelavi vse preveč hrupne poudarke ublažil in prepoudarjena, preglasna mesta) utišal.
Krstna predstava »Ženitve« je bila v Petrogradu 9. decembra 1842, premiera v Moskvi pa 5. februarja 1843.
Obe uprizoritvi sta — podobno kot nekaj let poprej »Revizor«
—	naleteli na ostro zavrnitc.iv in hud odpor obiskovalcev in kritikov. Igralci, obiskovalci in kritiki niso bili ne pripravljeni ne sposobni: da bi pravilno razumeli, sprejeli in ocenili gledališko delo, ki je pomenilo prelom v komedijskem žanru tako glede na vsebino kot glede na stil. Edini V. G. Belinski je spoznal pomembnost dogodka in veličino Gogoljevega dela ter zapisal:
»Neuspeh ,Ženitve' je za avtorja triumf, za publiko pa dokaz duhovne revščine.«
Gogoljeva »Ženitev« po slovstveni vrednosti sicer ne doseza »Revizorja«, vendar je izredno pogumna, ostra in dosledna satirična umetniška izpoved, ki je s svojo brezkompromisno umetniško odkritosrčnostjo, plastiko človeških podob, gledališko živostjo, polnostjo in humornostjo prerasla okvire dobe, v kateri je zakoreninjena in ki jo prikazuje, ter se uvrstila v klasične, vedno žive, vedno aktualne dramske umetnine.	149
Vsa moč, ves duh in vsa učinkovitost »Žemitve« je v njenih značajih; je komedija grenkega, molierskega smeha, realistična satirična parodija na ljubezen brez ljubezni, na človeške odnose, ki so bili devalvirani na stopnjo brezdušnih trgovskih poslov, satirična parodija na topoumnost, lenobnost, bedno majhnost, človeško amorfnost, praznoto, neumnost (»Na oder z ... njo, da se ji bo vse posmehovalo,« je nekje zapisal Gogolj); neizčrpna gledališka zakladnica, h kateri 'se vedno znova vračajo gledališča, režiserji in predvsem zreli igralci, ki žele preizkusiti svojo ustvarjalno potenco v živem ognju Gogoljeve umetnosti in njegovih velikih odrskih podob. In ne le preizkusiti svojo ustvarjalno potenco, marveč predvsem z oživljenimi Gogoljevimi figurami izpovedati svojemu času grenke resnice o Gogoljevih ljudeh in — tudi o nos samih danes in tukaj.
Aleksander Valič kot Popiva, Mila Kačičeva kot Katrina, Andrej Kurent kot Drejče, Duša Počkajeva kot Lavra, Jurij Souček kot Her Hans in Drago Makuc kot Medeš v »Botru Andražu«.
NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ IGRALCEM
Najbolj je treba paziti, da bi ne zapadli v karikaturo. Nobena stvar ne sme biti pretirana ali trivialna, niti v najbolj neznatnih vlogah ne. Nasprotno, igralec se mora truditi, da bi bil bolj skromen, bolj preprost in nekako bolj imeniten kot je v resnici oseba, ki jo predstavlja. Cim manj bo igralec mislil na to, da bi pripravljal publiko v smeh in da bi bil smešen, toliko bolj bo prihajala do izraza smešnost njegove vloge. Ta smešnost se bo kaizala prav v resnosti, s katero se vsaka oseba ukvarja s svojimi posli. Vsi se naglo in skrbno, celo goreče ukvarjajo s svojim delom, kot da jim je to najbolj važna naloga v življenju. Samo gledalec od strani vidi nesmiselnost njihove skrbnosti. Toda oni sami se ne šalijo, pa tudi ne mislijo, da se jim kdo smeje.
Razumen igralec se mora truditi, da še prej, preden ujame drobne posebnosti in zunanje lastnosti osebe, ki jo prikazuje, spozna občečloveško izraznost vloge.
Preučiti mora glavno in prvenstveno skrb vsake osebe, na kateri temelji njeno življenje, skrb, ki ji predstavlja stalni objekt misli, večni žebelj, ki ji kljuva v glavi. Ko se dokoplje do te glavne skrbi osebe, ki jo predstavlja, se mora igralec Iz. njo tako močno prežeti, da misli in težnje te osebe postanejo njegova lastnina in da ostanejo z njim tesno povezane — in v njem — ves čas predstave.
Ni potrebno, da bi zelo skrbel za posamezne prizore in drobnarije. Te bodo prišle same od sebe uspešno in učinkovito, če igralec niti za trenutek ne zavrže iz glave tistega žebljička, ki se je zapičil v glavo njegovega junaka. Vsi detajli in atributi, ki se jih zna tako uspešno posluževati tudi igralec, ki zna oponašati in ujeti hojo in kretnje, a vendarle ne ustvari celotne vloge — niso nič drugega kot barve, ki jih je treba nanesti šele tedaj, ko je slika končana in zvesto oblikovana. So ogrinjalo vloge, ne pa njena duša, zato je treba najprej ujeti prav to dušo, ne pa njeno ogrinjalo.
Osamljena, dobro situirana blondinka, petintridesetletna, vitka, iz dobre družine, izvežbana gospodinja, bi ne bila nenaklonjena misli na možitev z akademsko naobraženim, neodvisnim, finim gospodom, tudi vdovcem ali razvezanim brez kiriivide in ibrez oltrok, do 55 let starim, ki ima komfortno, prostorno stanovanje v (predvojni hiši ali vili z garažo. Imam mož/nost najbaive avtomobila in najsodobnejših gospodinjskih aparatov Li. inozemstva. — Pišite pod šifirio »Pomladno prebujenje« in priložite cfotoigradnjo.
»ŽENITEV«
(IZ MALIH OGLASOV - 1961)
NOVE KNJIGE
KNJIŽNICA
MESTNEGA
GLEDALIŠČA
Med zadnja knjižna presenečenja, ki jih je pripravilo Mestno gledališče v Ljubljani, uvrščamo z veseljem dve zanimivi knjižici; prva je Javorškov HARLEKINOV PLAŠČ, druga pa zbornik STO PREMIER.
HARLEKINOV PLAŠČ je simboličen naslov za zapiske o evropskem gledališču našega stoletja. Pisec se je lotil nelahke in zamotane naloge pa je popeljal slovenskega bralca po poteh, ki vodijo od Antoina, Reinhardta in Stanislavskega preko francoskih kartelistov do Vilarja in Brechta. Snov je kajpada tako obširna, da bi jo bilo mogoče temeljito obdelati v nekaj knjigah; avtorju torej ni kazalo drugega, kakor da naniza nekaj osnovnih podatkov in v bežnih orisih pokaže na značilne črte posameznih odrskih ustvarjalcev. Priznati mu je treba, da je to storil s tolikšno suverenostjo in pronicljivostjo, s tolikšno zav?:etostjo in z jedrnatim jezikom, da je njegovo pisanje prešlo meje skopega opisa in postalo prvi tehtnejši prispevek k zgodovini svetovnega gledališča v slovenskem jeziku.
Javorškovi zapiski so fragmentarni, predstavljajo pa zgoden zapis o poznih dogodkih v evropskem gledališkem življenju; ob njih je toliko bolj očitna potreba po obširnejšem priročniku za študij domačega in tujega gledališča, ki nam ga že dolga leta obljubljajo in še vedno ne dajo. Spričo takih vrzeli, ki jih ne občutijo samo gledališki ljudje, marveč tudi šolniki in študentje, pač težko verjamemo, da bo gledališka izobrazba dosegla pri nas tako rast, kakršno si želimo.
Naslov STO PREMIER MESTNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI dovolj zgovorno priča, da gre za pomemben jubilej, ki je našel svoj odraz tudi v tiskanem zborniku. Mestno gledališče bolj kot katerakoli gledališka hiša v Sloveniji skrbi za publiciteto in dokumentacijo svojega dela. Rednim letnim zbornikom se je .zdaj pridružil še jubilejni pregled doslej igranih del, v katerem urednik s skrbljivo in uglajeno besedo vodi bralca od slike do slike. Pregled kaže pestro repertoarno paleto Mestnega gledališča v preteklih letih in razvojno pot, ki se vse bolj usmerja k domačim odrskim stvaritvam, številke pa pričajo o vse večji priljubljenosti tega ansambla in o organizacijski spretnosti vodstva. Knjiga bo obiskovalcem Mestnega gledališča prijetno oživila spomin na doživete predstave, slovenskemu gledališkemu zgodovinarju pa bo močno olajšala delo.
152	D.	T.
GERHARD W O L F R A M:
UMETNOST m ŽIVLJENJE TESNO POVEZANA
OD NAŠEGA BERLINSKEGA DOPISNIKA
(Nadaljevanje iz št. 3)
Vse to je Ikot velik pregled ustvarjalnih dosežkov našlo naj-lepSi izraz pred nelkaj itedlni na drugem delavskem festivalu, ki je bil v okraju Karl Marx Stadt.
Ta festival, ki je vsalko leto v drugeim clkraju naše republike, je nastal na iniciativo nalšah sitndliikatov 'in je velika parada dela poklicnih ih ljuidlskih umetnikov iz vse republike, ki so povabljeni, da na njem sodelujejo s svojimi najboljšimi stvaritvami, Naše gledališče je doletela čast, da sme nastopiti na tem delavskem festivalu s itremi svojimi: uprizoritvami. V majhnem mestecu Aus v Krikonoših (Erzgebirge),, 'ki je postalo znano po rudnikih urana, simo uprizorili Ewama Mac Colla "Akcijo* oljena vejica«, ljubko,
M. Furijan kot Trlica, S. Potokar kot Dunja, S. Sever kot Klobčič,
D. Makuc kot Pisk, F. Presetnik kot Smuk in A. Valič kot Nosan v Shakespearovi komediji "Sen kresne noči«.	153
154
sodobno prirejeno »Lysiistrato«. To delo je pri na® pred leti režirala Joan Littlewoodova, igrali smo ga nad stokrat, toda predstava tu v Aue je 'bila od vseh doslej najboljša. To je bil uspeh publike.
2e popoldne, ko simo priisipeli z naiš'iimi avtobusi v Aue, se je tudi nas polastilo praznično razpoloženje, ki je vladalo v mestecu. Ulice so bale okrašene, povsod je bilo živahno vrvenje; na mnogih krajih mesta so btle Ikuiltuirne prireditve, ljudje so bili praznično oblečeni, vladala je -nekakšna »“kulturna atmosfera". Prisrčno so nas pozdravili. Precej velika dvorana v zelo lepo urejenem kulturnem domu je bila nabito polna. Publika je .izžarevala tisto radovedno vznemirjenost, Ki preide tudi na igralca in deluje indirektno ustvarjalno. To je prav oni nenavadni pojav, ki napravi gledališčni večer enkraten, kot skupno dejanje umetnikov in gledalcev. Naši igralci, čeprav utrujeni in izčrpani cd osemurne vožnije v poletni vročini, so se vključili v to atmosfero in prekosili sami sebe. Aplavza ni hotelo biti konca; povabili smo nase gledalce, naj posede, če to želijo, z nami in v sosednji dvorani. Predstava se je ikon-čala ob dvaindvajsetih in ko smo cfo pol dveh silili domov, ker smo imeli še dobro uiro vožnje do prenočišč, so imeli naši prijatelji za to našo željo le malo razumevanja.
In prav talko kot v Aue, se nam je naslednji dan godilo v Karl-Marx-Staldtu s predstavo »Čas naprej« Valentina Katajeva, ter dan za tem z našo pravzaprav precej samovoljno zamišljeno, štiriurno Schillerjevo dramo »Razbojniki«. Vmes smo obiskovali tovarne, imeli prijateljske sestanke, debate in končno še slavnostmi sprejeim, fci so ©a priredili delavci velikega industri(jtekega obrata našim umetnikom in tehničnemu osebju. O teh dogodkih ne bi več poročal, ker smo imeli čast sestati se v tem mestu z jugoslovansko delegacijo sindikata umetnikov in ti so morda že sami o tem pripovedovali.
Tisto, kar je prevzelo v teh dneh nas in vsa ostala gledališča, ki so smela gostovati v Karl-Ma'rx-Staditu. je bilo veliko potrdilo, da je boj za socialistično ljhidsko gledališče pokazal, da je nova gledališka umetenost našla spoštovanje in ljubezen ljudstva., ki jo občujti koit svojo stvar. Kdor pozna zgodovino nemškega gledališča in ve, kako globck prepad je nastal med umetniki! 'in ljudstvom v mnogih decenijih imperialistične družbe, kako osamliieno in zagrizeno so se največji: umetniki borili s problemom razdvojenost^ če se niso hoteli podrediti, bo lahko presodil, kaj' pomenijb za nas ta festivallska doživetja. Raizuimel pa bo tudi. zaikaji smo prav tu našli toliko molči, ki nam je potrebna, da izpolnimo velike naloge, ki so še pred. nami. In konično bo tudi razumel, zakaj sem posvetil prav tem dogodkom toliko pozornosti.
Zdaj' še nekaj novic. Pripravljajo se zanimivi poskusi na področju interpretacije klasikov. Na Komornem odru Nemšikega gledališča v Berlinu je Wolfgang Langhoff na novo zrežiral Lessiingovo igro »Minna von Bamhelm« v zelo samosvoji, od večine odklonjeni zamisli1. Trudil se je predvsem poudariti satiro, ki! j'e v tem delu naperjena proti raiameram v Prusiji, je pa pri tem zgrešil smoter. Zabavo, ki jo ta večer nudi; samim igralcem, gledalec pogreša in se zato sprašuje, zakaj spada to delo h klasičnim nemškim veselim igram. Toda ta eksperiment ponovno dokazuje pomembno osebnost umetnilka-režiserja in sposobnost zrele igralske družine.
W. Shakespeare: »Sen kresne noči«. Režija: dr. B. Kreft, scena: ing. arch. N. Matul, kostumi: M. Matulova, koreograf: Š. Suhi.
Med Mesčniiim gledališčem v Dresdenu1 in našim gledališčem, se je razvida polemika zaradi izkušenj ob režijlii »Razbojnikov«.
V	Dresdenu je namreč Martin Heillberg režirat to Schillerjevo očarljivo mladostno dramo s pomočjo vseh gleldaiišlkilh in Sgralsfcih efektov, kil so mu Ibili dostopni, kot zgodbo, polno živčne napetosti, v smislu večnega prolblema mladine,meditem !ko je naša predstava v režija Maodlma Vallentina in Hansa Dieter-Miickeja skrbno pazila na to, da prilkafže dn razloži zgodba bratov Moor v okviru zgodovinskih dejstev kot zgrešen poskus individualističnega uveljavljanja mladega nemškega meščanstva. Obe predstavi bosta gotovo nudliili še mnogo možnosti za .razpravo, ki bo vsem nam pomagala razčistiti vaižna vprašanja interpretacije nemške klasike.
Tuidli; dolgo pričakovano: ponovno uprilzoritev »Beraške opere« »Berlinskega ansambla« lahko štejemo med novosti v režiji klasičnih del. Erich Enigel, režiser krstne predstave, jo je tudi' zdaj režiral satirično, domiselno in v atraktivni zasedbi, tako da ni čudno, če tna plakatih, IkS najavljajo to delo, vedino piše »razprodano«. Enak uspeh je dosegla umetniško dovršena predstava »Majavi vzpon Artuira Uda« Bertolta Brechta v režiji, dveh zglednih učencev tega gledališkega genija, Manfreda Wekwertiha in Petra Palitzsicfha. Zd^j pripravlja »Berlinski ansambel« delo iz življenja naše republike, ki ga je napisal mladi, talentirani dramatik Helmut Baierl, glavno vlogo, gospo Flinz, pa bo igrala Helena Wedgel, ki jo že dolgo nismo iimeli priložnosti občudovati v kaki novi vlogi, istočasno pripravlja »Nemško gledališče« »Holandsko nevesto« Erwina Strittmatterja, ki: je eden naših najpomembnejših romano- 155
W. Shakespeare: »Sen kresne noči«. Režija; dr. B. Kreft, scena: N. Matul.
piscev. Igra pripoveduje v obliki kronike o razvojni' kmečkega dekleta v ©ni izmed nalših vasi1. Obe krstni predstavil pračakuijemo tu z veliikilm zanimanjem.
Novo delo »Skrbi in moč« Patra Hacka pa je že doživelo pred nekaij teidniii Ikirisltno predsitavo v Senifitenfoeirgu, talko rekoč kot poskus za predstavo v Berliniu ki naj' !bi bila v »Nemškem gledii-1 išču«. Debate o tem delu so- zelo burne. Obravnava namreč probleme deTaVislkegai ,razreda in njegove borbe za večjo produktivnost, važno, osrednjo temo, vendar vse kaže, da talentirani avtor še ne obvlada povsem upodabljanja nalše sedanjosti:. Intelekbualizem, s katerim se skuša približati temiu problemu sedanjosti, terja kljub veliki resnicoljlubnoisti avtorja ugovor proti obnašanju in življenju nastopajočih delavcev in pripelje iresno mišljleno delo na rob burke. Počakati bo treba, če in koliko bo uspelo odpraviti pri uprizoritvi v velikem berlinskem gledališču to slabost.
Vsa omenjena nova dela nilso pomembna samo zaradi važne tematike, ampak tudi zairadi svoje literarne tehtnosti in predstavljajo skupaj z deli Heinerja Miillerja in Alfreda Matuscheja, ki so tudi v našem repertoarju, važno stopnico v nadaljnjem razvoju naše nove dramatike.
To je! merilo in obveznost .hkrati in. ne bom zamolčal, da bodo potrebni, še veliki napori za ustvaritev te ravni1 v vsetj’ širini našega dramskega delovanja.
Izpodbudtei, ki so jih dobili avtorji, režiserji, in igralci na delavskem festivalu, bodo brez dvoma že v kratkem času rodile 156 sadove. O tem smo vsi trdno prepričani.	Prev.	Gerhard Hetzl
OSSIA TRILLING:
PRIHODNOST STRATFORDA
(OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA)
Značilno za gledališko življenje v Angliji je dejstvo, da je Shakespearov »Memorial Theatre« tvegal pridobitev nove gledališke hiše v Londonu. Od decembra 1960 igra drugi igralski ansambel redno v »Gledališču Aldwych« (ki ga ne smemo zamenjati z gledališčem »Old Vic«). Sezono je otvorila tragedija Johna Webstra iz 17. stoletja »VOJVODINJA IZ MALFIJA«; tu je Peggy Ashcroft odlično zaigrala vlogo italijanske vdove, ki se strastno vname za svojega služabnika in se z njim naskrivaj poroči. To povzroči ljubosumnost njenih bratov, grofa in kardinala, ki skujeta zaroto, da bi uničila svojo sestro in njenega ljubimca. Vse glavne osebe umrejo nasilne smrti, prav kot v »Hamletu«, čeprav igri manjka veličastna poezija Shakespearove tragedije. Kljub temu pa je v drami mnogo poetične lepote. Druga predstava, »KAR HOČETE«, je bila že na repertoarju stratfordskega gledališča in so z njo gostovali že v Moskvi ter v Leningradu.
Najnovejša pridobitev njihovega sporeda je bila »ONDINA«, pravljica za odrasle. Premiera je bila januarja letos. Avtor je francoski dramatik Jean Giraudoux, delo pa je povzeto po neki stari nemški pravljici. Režiser je bil 30-letni ravnatelj gledališča Peter Hall. Vlogo 15-letne vodne vile, ki se zaljubi v človeka, je upodobila Leslie Caron, ravnateljeva žena in bivša balerina, rojena v Parizu. To je njena druga vloga na angleškem odru. Leslie Caron je sila inteligentna in fizično lepa, kar ji oboje koristi pri tej vlogi. Naslednja igra, ki jo prav zdaj pripravljajo, je novo delo angleškega dramatika Johna Whitinga z naslovom »HUDIČI« (The Devils«). Snov za to dramo je dala dokumentarna knjiga Aldousa Huxleja »The Devils of Loudun«, ki opisuje zgodovinsko zgodbo iz Francije v 17. stoletju, ko so nekega duhovnika obdolžili zvez s hudičem in čarovništva ter ga po državni obsodbi usmrtili. Podobno kakor znana drama Arthurja Millerja »ČAROVNICE IZ SALEMA«, izraža protest proti. krivičnosti ter razkrinkuje skrite vplive razrednih predsodkov in interesov, ki izkoriščajo nevednost in praznoverje ljudstva. Njegova kritika katoliške cerkve si je nakopala nevoljo britanskega cenzorja, ki je na mnogih krajih spremenil tekst, da se ne bi zameril verski in moralni občutljivosti. Glavno vlogo nune, ki jo izda obtoženec v sodnem procesu, igra Dorothy Tutin, sceno pa je oskrbel irski arhitekt Sean Kcnny.
Naslednje tri predstave — vsega jih ima londonski ansambel v reprtoarju šest — bodo Anouilhov »BECKET« ali »ČAST BOŽJA«, igra, ki jo v Parizu igrajo že drugo leto; vsebina je zaplet med Thomasom Becketom, canterburyjskim nadškofom in angleškim kraljem Henrikom II.; dalje A. P. Čehova »ČEŠNJEV VRT«, ki ga bo režiral znameniti francoski režiser Michel Saint-Denis; in končno Brechtov »KAVKASKI KROG S KREDO«. Medtem je bila
naznanjena tudi prihodnja sezona v Stratfordu, ki se začne 4. aprila 1961 z »MNOGO HRUPA ZA NIČ«. Drugih pet predstav: »HAMLET«, »RIHARD III.«, »KAKOR VAM DRAGO«, »ROMEO IN JULIJA« (režiser Peter Hall), in »OTHELLO«, ki ga bo režiral italijanski režiser in scenograf Franco Zeffirelli, z Johnom Gielgudom v naslovni vlogi. Odlična 73-letna angleška igralka Edith Evans bo igrala dojiljo v »Romeu in Juliji«, sceno pa bo pripravil Sean Kenny. Njemu je bila poverjena tudi naloga, da prenovi stratford-sko gledališče ob koncu sezone — t. j. novembra. Namerava popolnoma odstraniti edino vrsto balkona in predelati dvorano tako, da bo segal oder do sedežev v prvi vrsti brez proscenija. Na ta način lahko igramo Shakespearova dela s potrebno intimnostjo, kot si jih je zamislil umetnik, ter s čim manjšim številom prekinitev in zunanjih odrskih efektov. Govorjena beseda — poezija — bo najvažnejši činitelj.
25 NARODOV NA PARIŠKEM FESTIVALU
Štiri socialistične države in prvič tudi deset novih držav, ki sc še niso predstavile v Parizu, se bo udeležilo festivala 1961 v Gledališču narodov. Letos bo otvoritev 10. aprila. Sovjetska zveza, ki se je doslej predstavila z moskovskim Hudožestvcnim teatrom, leningrajskim Gledališčem Gorkega in ansamblom Berjozka, bo letos poslala na festival Vahtangovo gledališče z dvema predstavama: Gogoljevim »REVIZORJEM« in »IRKUTSKO ZGODBO« A. N. Arbuzova (delo je bilo medtem sprejeto v repertoar Drame SNG - Op. ur.).
Izmed 34 ansamblov iz 25 držav, ki bodo skupno uprizorili nad 130 predstav — 41 različnih dramskih, opernih in koreografskih del —, so omenjeni štirje iz socialističnih držav. To so: a) Vahtangovo gledališče iz Moskve, b) praška Opera z Janačkovo opero »IZ MRTVEGA DOMA« (po romanu Dostojevskega) in z novo, doslej še neuprizorjeno opero Prokofjeva, c) budimpeštanska Opera s sporedom Bartokove opere in baleta ter d) ZAGREBŠKA OPERA IINK s Čajkovskega »PIKOVO DAMO« in Prokofjeva »ZAROKO
V	SAMOSTANU«. Trije drugi ruski avtorji se bodo predstavili v dramskem delu sporeda. Ansambel londonskega Ro.val Court Theatre bo uprizoril prvo igro A. P. Čehova »Platonov«, neka angleška igralska družina bo zaigrala dramatizirano verzijo Tolstojeve »KREUTZERJEVE SONATE« in Schlosspark Theater iz Zahodnega Berlina novo dramo Leopolda Ahlsena z naslovom »RAZKOLNIKOV«. Snov za to dramo je povzeta po Dostojevskem.
Združena arabska republika, Libanon, dve novi afriški republiki, Nigerija in Madagaskar, Južnoafriška unija, Kuba, Čile, Mehika, Peru ter Madžarska se bodo prvič udeležile festivala. Druge soudeležene države — razen že navedenih — so Indija, Japonska, Belgija,
W. Shakespeare: »Sen kresne noči«. Režija: dr. B. Kreft, scena: ing. arch. N, Matul, kostumi: M. Matulova, .koreograf: S,’ Suhi.
Irska, Italija, Španija, Švica, Maroko, Brazilija in ZDA. Prvi španski ansambel, ki mu bodo dovolili igrati Lorcovo »TERMO«, odkar je bil ta španski poet umorjen od fašistov v državljanski vojni leta 1936, bo Teatro de Eslava.
Dve antimilitaristični igri bosta uprizorili napredni gledališči iz Bochuma in Cellea (Nemška zvezna republika): Schehadejcve »■VIJOLICE« (Bochum) in Arrabalovo »GUERNICA« (Schlcsstheater Celle). Za zadnjo je dala snov Picassova umetnina. Schehade je libanonski pisatelj, Arrabal pa španski emigrant, živeč v Parizu. Capctovvnski Cockpit Players nam bodo predstavili domačo igro Basila Warnerja z naslovom »TRY FOR WHITE«, ki napada razi-zcm in diskriminacijsko politiko vlade.
Barbara Jefford, primadona gledališča Old Vic, ki je žela veliko občudovanja na turneji te igralske družine po Moskvi, Leningradu in Varšavi kot Lady Macbeth, bo svečano otvorila vzpo- 159
redno sezona v malem Theatre du Vieux Colombier — predstave bodo vzporedno v tem gledališču in v gledališču Sare Bernhard-tove — z recitacijskim večerom, naslovljenim: »SHAKESPEAROVE JUNAKINJE«, medtem ko bo irski igralec Michael MacLiammoir s celovečernim recitalom predstavil dela Oscarja VVildea.
Med drugim opernim sporedom so tudi: nova opera Benjamina Brittena »SEN KRESNE NOCl«; neki Orffov program bo izvajala stuttgartska Opera; Blomdahlovo švedsko opero o vesoljski ladji ANIARA« bo v francoščini izvajala bruseljska opera; Schoenber-govo opero »MOJZES IN ARON« pa Mestna opera iz zahodnega Berlina. Nemško govoreče gledališče bo zastopano tudi s švicarsko igralko Mario Becker in njeno »Schauspieltruppe« iz Ziiricha. Uprizorili bodo Ibsenovo dramo »ROSMERSHOLM«. Mnogi izmed novih gostov bodo uprizorili mešani folklorni in plesni spored,. Indija, Japonska, Egipt in Maroko pa se bodo predstavili z domačimi dramami.	Prev.	z	JERMANOVA
Prizor z rokodelci in Spahom v »Snu kresne noči«.
i
STATISTIČNI PREGLED DELA
IGRALSKI NASTOPI ČLANSTVA DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V SEZONI 1959/1960
IGRALCI :
1. BENEDIČIČ DANILO
Zvezde so večne	Anton	31
Za narodov blagor	Stebelce	2
Dvanajst porotnikov	Glas sodnega pisarja	62
Sneguljčica	Kraljevič	27
Aretej	Avrelij	20
Don Juan	La Violette	23
Orfej se spušča	Mož	4
169
2. BENEDlClC MARJAN (tudi inspicient)
Zvezde so večne	Vaščan	31
Za narodov blagor	Mlad človek	2
Aretej	Turist	20
Butler (vsk.)	(3>
53
3. BIBIČ POLDE
Zvezde so večne	Gašper	31
Prosti dan	Lars	31
Za narodov blagor	Julijan Ščuka	2
Življenje v zagati	Fant	29
Sneguljčica	Frače	27
Aretej	Turist	20
Don Juan	Gusman	23
Češnjev vrt	Popotnik	18
Orfej se spušča	Mož	4
185
4. CESAR JANEZ
Zvezde so večne	Dr. Kamin	31
Za narodov blagor	Klander	2
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 3	62
Ornifle	Profesor Galopin	15
Aretej	Magister	20
Češnjev vrt	k	Simeonov-Piščik	18
148
161
5. CESNIK STANE
Zvezde so večne	1. partizan	31
Prosti dan	Benny	31
Yerma	Victor (alt.)	(10)
	Rogač	21
Sneguljčica	Maršal (vsk.)	1
Aretej	Turist	19
	Krizip (vsk.)	(4)
Orfej se spušča	Dog »Pes« Hamms	1
		104
6. DRENOVEC LOJZE	(upokojenec)	
Dvanajst porotnikov	Sodni sluga	60
Aretej	Turist	20 80
7. FURIJAN MAKS		
Za narodov blagor	Drugi občinski svetnik	2
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 4	62
Aretej	Hlapec Alfonzo	20
Češnjev vrt	Gajev	18
Orfej se spušča	Stric Pleasant	4 106
8. GREGORIN EDVARD (dlje časa bolan)		
Za narodov blagor	Mrmolja	2
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 9	51
Ornifle	Machetu	15 68
9. HOMAR ANTON		
Zvezde so večne	2. belogardist-ministrant (vsk.)	
Prosti dan	Oskrbnik	31
Yerma	Prvi moški	21
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 2 (vsk.)	14
	Porotnik št. 5 (vsk.)	3
	Porotnik št. 12 (vsk.)	12
Sneguljčica	Poveljnik straže	27
Aretej	Turist	18
Češnjev vrt	Lakaj Jaša	18
Orfej se spušča	Dog »Pes« Hamms (vsk.)	3 152
10. JAN SLAVKO (tudi ravnatelj Drame in režiser)		
Dvanajst porotnikov	Sodni sluga (vsk.)	2
11. JERMAN IVAN	(tudi tajnik Drame)	
Prosti dan	Verin prijatelj (vsk.)	2
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 11	62
Aretej	Brezdomovinec B	20
162
84
12. KOSMAČ RUDI
Zvezde so večne Yerma
Dvanajst porotnikov Sneguljčica Aretej Don Juan Češnjev vrt Orfej se spušča
13.	KOVIC PAVLE
Prosti dan Za narodov blagor Dvanajst porotnikov Don Juan
14. KRALJ BORIS
Zvezde so večne Za narodov blagor Dvanajst porotnikov Aretej
Don Juan Orfej se spušča
15. KURENT ANDREJ
Zvezde so večne
Dvanajst porotnikov Aretej Don Juan Češnjev vrt
16. MAKUC DRAGO
Zvezde so večne
Za narodov blagor
Ornifle
Aretej
Don Juan
Češnjev vrt
17.	MIKLAVC BRANKO
Zvezde so večne Ornifle Aretej Don Juan Orfej se spušča
2. partizan	31
Drugi moški	21
Glas predsednika sodišča 62 Lovec	27
Turist	20
Don Alonso	23
Gost	18
Mož	4
206
Oče	31
Prvi občinski svetnik	2
Porotnik št. 10	62
Gospod Dimanche	23
118
Mokorel	31
Dr. Pavel Gruden	2
Porotnik št. 12	50
Gaj Anicij — Van der Blooten	20
Don Juan	23
David Cutrere	4
130
Andrej Brinar (alt.)	20
Capitano Gobini (vsk.)	1
Porotnik št. 5	59
Dr. Venturi	20
Don Carlos	23
Trofimov	18
141
Boštjan	31
Kadivec	2
Fabrice	15
Cerkovnik	20
Pierrot	23,
Jepihodov	18
109
Capitano Gobini	30
Doktor Subites	15
Cicerone	20
Berač Frančišek	23
Klovn	4
92	163
18. PODGORŠEK VINKO (tudi inspicient)
Zvezde so večne	Vaščan	31
Sneguljčica	Drugi škrat	26
Ornifle	Novinar	15
Češnjev vrt	Gost	18
Orfej se spušča	Gospod Dubinsky	4
94
19. POTOKAR I.OJZE (upokojenec)
Zvezde so večne	Župnik Dagarin	31
Za narodov blagor	Profesor Kremžar	2
Češnjev vrt	Lakaj Firs	18
51
20. POTOKAR STANE
Zvezde so večne	Kaplan Gnidovec	31
Za narodov blagor	Dr. Anton Grozd	2
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 9 (vsk.)	11
Aretej	Maitre d’hotel	20
Don Juan	Don Louis	23
Češnjev vrt	Lopahin	18
105
21. PRESETNIK FRANCE
Zvezde so večne	1. belogardist-ministrant 31
Prosti dan	Christian	31
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 7	62
Aretej	Prvi čuvaj	20
Orfej se spušča	Šerif Talbott	4
148
22. RANER ALI
Zvezde so večne	Kurir	31
Življenje v zagati	Geoffrey	29
Sneguljčica	Tretji škrat	27
Aretej	Turist	20
Don Juan	Ragotin	23
Češnjev vrt	Gost	18
Orfej se spušča	Mož	4
172
23. ROZMAN LOJZE (dlje časa pri filmu)
Yerma	Juan	21
Sneguljčica	Frice	27
Aretej	Butler	17
Don Juan	Sganarel	23
Orfej se spušča	Val Xavier	4
164
92
24. SEVER STANE
Zvezde so večne	Fonza	31
Za narodov blagor	Aleksej	pl.	Gornik	2
Dvanajst porotnikov	Porotnik	št. 8	62
Ornifle	Ornifle	15
Aretej	Aretej	20
130
25.	SOUČEK JURIJ
Zvezde so večne	Kajetan	31
Za narodov blagor	Siratka	2
Dvanajst porotnikov	Porotnik št.	2	48
Ornifle	Oče Dubaton	15
Aretej	Brezdomovinec A	20
116
26.	SOTLAR BERT (dlje časa pri filmu)
11
67
27.	STARIČ BRANKO (tudi inspicient)
Zvezde so večne	Radijski	napovedovalec	31
Zvezde so večne Yerma
Življenje v zagati Aretej
Andrej Brinar (alt.) Victor (alt.)
Peter
Krizip
28. ŠKEDL DUŠAN (tudi arhivar Drame, študijski
dopust na Poljskem)
Zvezde so večne	2. belogardist-ministrant	26
Prosti dan	Glas v radiu	31
Yerma	Tretji moški	21
Sneguljčica	Maršal (vsk.)	9
Ornifle	Novinar	6
Aretej	Turist	20
Češnjev vrt	Poštni uradnik	17
Orfej se spušča	Mož	4 134
29. VALIČ ALEKSANDER
Prosti dan	Verin prijatelj	29
Za narodov blagor	Sluga Peter	2
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 6	62
Aretej	Drugi čuvaj	20
Don Juan	La Ramee	23
Orfej se spušča	Pee Wee Binnings	4 140
L
30. ZUPAN JOŽE
Zvezde so večne	Dominik	31
Za narodov blagor	Tretji občinski svetnik	2
Dvanajst porotnikov	Porotnik — predsednik	62
Sneguljčica	Maršal	17
Omifle	Glas v telefonu	15
Aretej	Marešalo karabinjerjev	20
Don Juan	Komendnikov kip	23
Češnjev vrt	Postajenačelinik	18
Orfej se spušča	Jabe Torrance	4 192
IGRALKE:		
1. DRAGA AHAClCEVA		—
2. MIRA DANILOVA (honorarna)		
Yerma	Dolores	21
Orfej se spušča	Strežnica Porterjeva	3
		24-
3. ŠTEFKA DROLCEVA		
(v začetku sezone še pri SNG	v Trstu)	
Orfej se spušča	Lady Torranceova	4
4. HELENA ERJAVČEVA		
Za narodov blagor	Mrmoljevka	2
Yerma	Rogačka	21
Sneguljčica	Kraljica	27
Orfej se spušča	Dolly Hammsova	4 54
5. SLAVKA GLAVINOVA		
Zvezde so večne	Jasna	31
Prosti dan	Vera	31
Yerma	Prva perica — Prva žena	21
Ornifle	Grofica (alt.)	7
Don Juan	Elvira	23
Češnjev vrt	Varja	18 131
6. VIKA GRILOVA		
Prosti dan	Ida	28
Za narodov blagor	Hišna pri Grudnovih	2
Yerma	Yerma	21
Sneguljčica	Meglica	26
Aretej	Magistra	20
Don Juan	Maturina	23
Češnjev vrt	Dunjaša	18
166
138
7. VIDA JUVANOVA
Yerma	Druga svakinja	21
Življenje v zagati	Helen	29
Orfej se spušča	Stella Talbottova	4 54
8. MILA KAČIČEVA (na študijskem dopustu na Poljskem)		
Zvezde so večne	Marjana	27
Prosti dan	Plavolaska	23
Yerma	Četrta perica	21
Orfej se spušča	Beulach Binningsova	4 75
9. ELVIRA KRALJEVA upokojenka)		
Zvezde so večne	Marjana (vsk.)	4
Prosti dan	Marija	31
Za narodov blagor	Katarina	2
Yerma	Brezbožna starka	21 58
10. VIDA LEVSTIKOVA		
Prosti dan	Plavolaska (vsk.)	8
Yerma	Druga perica — druga žena	21
Ornifle	Nenette	15 44
11. IVANKA MEŽANOVA		
Prosti dan	Meta	31
Yerma	Maria	21
Ornifle	Gospodična Supo	15
Češnjev vrt	Sarlota Ivanovna	18 85
12. MIHAELA NOVAKOVA		
Prosti dan	Minna	28
Za narodov blagor	Matilda	2
Yerma	Šesta perica —	
	prva mlada žena	21
Življenje v zagati	Josephine (alt.)	16
Sneguljčica	Šesti škrat	27
		94
13. DUŠA POČKAJEVA		
Prosti dan	Ida (vsk.)	3
Za narodov blagor	Helena	2
Yerma	Druga mlada žena	21
Sneguljčica	Drugi škrat (vsk.)	1
Ornifle	Margueritte	15
Aretej	Livia Ancila — Klara Anita	
	(alt.)	10
Don Juan	Šarlota	23
Orfej se spušča	Carol Cutrerova	4
79	167
14.	MAJDA POTOKARJEVA (na bolniškem in porodniškem dopustu)
168
15.	SAVA SEVERJEVA
Yerma
Ornifle
Aretej
Češnjev vrt
Prva svakinja Grofica (alt.)
Livia Ancila — Klara Anita (alt.) Ranjevska (alt.)
21
8
10
9
48
16.	MIHAELA ŠARIČEVA (honorarna)
Yerma Češnjev vrt Orfej se spušča
Starka	21
Ranjevska (alt.)	9
Strežnica Porterjeva (vsk.) 1
31
17.	MILEVA UKMARJEVA (dlje časa bolna) Yerma	Druga	starka
21
INSPICIRANJE:		Sneguljčica (t. t.)	27
1. BENEDIČIČ MARJAN		Ornifle (t. t.) Aretej	13 20
Prosti dan	31	Češnjev vrt (t. t.)	18
Za narodov blagor	2	Orfej se spušča (t. t.)	4
Yerma	21		
Dvanajst porotnikov	(vsk.) 6		167
Sneguljčica	26		
Ornifle (vsk., 1.1.)	2		
Češnjev vrt	18	SUFLIRANJE:	
	106	1. HILDA BENEDIČIČEVA	
2. PODGORŠEK	VINKO	Zvezde so večne Prosti dan (vsk.)	31 3
Dvanajst porotnikov	56	Dvanajst porotnikov*	61
Ornifle	15	Ornifle	15
Don Juan	23	Aretej (vsk.)	4
Orfej se spušča	4	Don Juan	23
	98	Orfej se spušča	4 141
3. STARIČ BRANKO (tudi			
tonski tehnik)		2. VERA PODGORŠKOVA	
Zvezde so večne	31	Prosti dan	27
Prosti dan (vsk., 1.1.)	2	Yerma	20
Yerma (t. t.) Življenje v zagati	21 29	Aretej Češnjev vrt	16 18
Dvanajst porotnikov			
(vsk., 1.1.)	2		81
3.	FANI PRESETNIKOVA
(honorarna)
Za narodov blagor	2
Življenje v zagati	29
Sneguljčica	27
58
4.	PODGORŠEK VINKO
(vsk.)
Prosti dan	1
Yerma	1
* ena predstava »Dvanajstih porotnikov« brez suflerke.
Legenda: alt. - alternacija, t. t. = tonski tehnik, vsk. = vskok. Številka poleg vloge pove, kolikokrat je v njej igralec nastopil.
V	gornjem pregledu niso upoštevani nastopi posameznikov v drugih gledališčih (Ad hoc, Eksperimentalno gledališče, Mladinsko gledališče, Oder 57 itd.).
KOT GOSTJE SO SODELOVALI V VEČJIH VLOGAH:
Marija Benkova, študentka Igralske akademije, trinajstkrat v vlogi Joseiphine (Življenje v zagata — alt.) in sedemindvajsetkrat v vlogi Sneguljčice (Sneguljčica);
Vladimir Skrbinšek, član Drame SNG v Mariboru, dvajsetkrat v vlogi Raoula Sigurda Morgensa (Aretej);
Alja Tkačeva, dramska igralka, osemnajstkrat v vlogi Anje (Češnjev vrt) in trikrat v vlogi Minne (Prosti dan — vsk.).
V	manjših vlogah so sodelovali tudi slušatelji Akademije za igralsko umetnost (Lenka Ferenčakova, Boris Juh, Stanko Potisk, Irena Prosenova, Anton Slodnjak, Jana Smidova — omenjeni na premierskih zasedbah — itd.), pevka Zdenka Goljevščkova, člani folklorne skupine »France Marolt«, volonterji (Barbka Levstikova, itd.), vendar se o njih sodelovanju ni vodila točna evidenca.
VV. Shakespeare: »Sen kresne noči«. Režija: dr. B. Kreft, sccna; ing. arch. N. Matul, kost.: M. Matulova, korcogr.: S. Suhi.
STATISTIČNI PREGLED
	Avtor Prevajalec	Delo	Režiser Asistent režije	Scenograf ■ Kostumograf	Glasba Razsvetljava	Razni sodelavci
1	M. Bor	ZVEZDE SO VEČNE	S. Jan M. Marin	V. Rijavec M. Jarčeva	U. Krek V. Lavrenčič L. Vene	A. Bajec (lektor)
2.	O. L. Fischer J. Dolar	PROSTI DAN	V. Molka	S. Jovanovič M. Jarčeva	M. Vodopivec V. Lavrenčič J. Boštjančič	M. Mahnič (lektor)
3.	I. Cankar	ZA NARODOV BLAGOR	M. Korun	M. Korun M. Jarčeva	L. Vene	M. Mahnič (lektor)
4.	F. G. Lorca J. Moder	YERMA	V. Molka	V. Molka A. Bartl-Serša	M. Vodopivec V. Lavrenčič L. Vene	M. Mahnič (lektor) H. Neubauf (koreograf
5.	S. Delaney M. Miheličeva	ŽIVLJENJE V ZAGATI	B. Kreft	E. Franz M. Jarčeva	B. Adamič V. Lavrenčič L. Vene	A. Bajec (lektor)
C.	Rose-Budjuhn M. Klopčič	DVANAJST POROTNIKOV	S. Jan	V. Rijavec M. Jarčeva	V. Lavrenčič L. Vene	M. Mahni6 (lektor)
7.	P. Golia	SNEGULJ- ČICA	M. Korun	M. Korun A. Bartl-Serša	M. Vodopivec L. Vene	M. Kraljuj (ovitek Gl»
8.	J. Anouilh C. Kosmač	ORNIFLE ali SAPICA	F. Jamnik	N. Matul M. Jarčeva	B. Adamič J. Boštjančič L. Vene	A. Bajec (lektor)
9.	M. Krleža J. Vidmar	ARETEJ ali LEGENDA O SV. ANCILI	S. Jan S. Potočnik M. Busič	S. Jovanovič V. Rijavec M. Jarčeva	U. Krek L. Vene J. Boštjančič	A. Bajec (lektor)
10.	Moliere J. Vidmar	DON JUAN ali KAMENITI GOST	M. Korun	V. ftijavec A. Bartl-Serša	L. Vene J. Boštjančič	M. Mahnič (lektor) a M. SevniK®v (koreogra"
11.	A. P. Cehov J. Vidmar	ČEŠNJEV VRT	V. Molka	V. Molka M. Jarčeva	L. Vene	M. Mahn>c (lektor)
12	Tennessee Williams M. Miheličeva	ORFEJ SE SPUŠČA	F. Jamnik	N. Matul A. Bartl-Serša	B. Adamič L. Verie J. Boštjančič	A. Bajec (lektor) M. Jera® (koreogra*1
DRAME SNG V SEZONI 1959-60
Datum	prve uprizoritve	Število	Abonma	Izven in Izaki j. v Ljub-! ljani (obisk)	Gostovanja	| Skupni
Premiera |	na novo ponovitev j	predstav	(obisk)		(obisk)	obisk
	2. IX. 1959	31	5200	4649	3330	13.179
	5. IX. 1959	31	4463	4835	1996	11.294
	2. X. 1959	2		293	900	1193
9- X. 1959		21	5200	2428		7628
16. x. 1959		29	4083	6220	370	10.673
22. X. 1959		62	5200	5835	12.292	23.327
	29. XI. 1959	27		12.438		12.438
4- XII. 1959		15	1117	4356	800	6273
J2. II. 1960		20	5200	2517		7717
3- III. 1960		23	5200	2582	600	8382
	27. IV. 1960	18	5200	1503		6703
15. v 1960		4	737	788		1525
283	41.600	48.444	20.288	110.332
Od 283 predstav v sezoni 1959-1960 (toliko predstav je bilo po osvoboditvi samo še v sezoni 1945-1946) je Drama SNG odigrala 104 predstave za 13 rednih abonmajev (A, B, C, D, E, F, G, H, K,
S,	T, U, Petek pop.); za vse abonmaje je bilo odigranih naslednjih osem del: Zvezde so večne, Prosti dan, Yerma, Življenje v zagati, Dvanajst porotnikov, Aretej, Don Juan in Češnjev vrt; — 16 predstav za 2 dijaška abonmaja, 8 predstav za abonma TŠ, 8 predstav za abonma ZSJ (za te abonmaje sta prišli v poštev tudi deli Omifle in Orfej se spušča); — 20 zaključenih predstav; — 77 »izven« predstav v domači hiši in 50 »izven« predstav na gostovanjih.
Med ugotovljenih 283 predstav sta všteti tudi generalki za »Češnjev vrt« (26. 4. 1960) in »Orfej se spušča« (13. 5. 1960), ki sta bili javni, namenjeni abonmaju TŠ oz. Dij. I. Uradni premieri obeh del sta bili 27. 4. 1960 oz. 15. 5. 1960, kar je razvidno iz tabelaričnega pregleda predstav.
ZAKLJUČENE PREDSTAVE (20)
Zvezde so večne (4)
6.	nov. 1959 — Gimnazija iz Kranja
12.	jan. 1960 — Usnjarska šola in osemletna Domžale in Gozdarska šola Postojna
6.	febr. 1960 — Ekonomska srednja šola
2.	mar. 1960 — Gimnazija Kočevje
Prosti dan (3)
8.	mar. 1960 — Občinski odbor SZDL Bežigrad
15.	mar. 1960 — Osemletka »S. Jenko« Kranj
18.	mar. 1960 — Sole iz Domžal in vzgajališče Smlednik
Dvanajst porotnikov (1)
24. nov. 1959 Sneguljčica (12)				Gimnazija Postojna
22.	dec.	1959	—	Osnovna šola Litija
23.	dec.	1959	—	Osnovna šola »M. Perca«
24.	dec.	1959	—	Osnovna šola »B. Kidriča«
24.	dec.	1959	—	Osnovna šola »Vide Pregare«
25.	dec.	1959	—	Osnovni šoli Sostro in Hotedrščica, vrtci Šiške, Vevč in terena Univerze
26.	dec.	1959	—	Osnovna šola Medvode
27.	dec.	1959	—	Delno zaključena predstava
28.	dec.	1959	—	Osnovni šoli Sevnica in Brezovica
29.	dec.	1959	—	Osnovna šola »Fran Levstik«
30.	dec.	1959	—	Tovarna »Elma« Črnuče
18.	feb.	1960	—	Druga osemletka iz Kamnika
»IZVEN« V LJUBLJANI (17), V DOMAČJI HlSl
Zvezde so večne................... 4
Prosti dan........................ 7
Za narodov blagor................. 1
Yerma ............................ 4
Življenje v zagati .............. 14
Dvanajst porotnikov.............. 12
Sneguljčica ..................... 15
Ornifle ......................... 10
Aretej ........................... 3	•
Don Juan ......................... 4
Češnjev vrt ...................... 1
Orfej se spušča .................. 2
77
GOSTOVANJE (50)
Zvezde so večne (6)
3. okt. 1959 — Zagreb
13. nov. 1959 — Kranj (dvakrat)
8. maja 1960 — Dolsko
19. maja 1960 — Novi Sad
23. maja 1960 — Zagorje
Prosti dan (6)
6. mar. 1960 — Kaper
7. mar. 1960 — Izola
16.	mar. 1960 — Maribor
24. jun. 1960 — Nova Gorica
25. jun. 1960 — Deskle
26. jun. 1960 — Ajdovščina
Za narodov blagor (1)
2. okt. 1959 — Zagreb
Življenje v zagati (1)
4. feb. 1960 - Celje
Dvanajst porotnikov (32)
20. nov. 1959 — Kamnik
13. dec. 1959 — Izola
14. dec. 1959 — Koper (dvakrat)
23. jan. 1960 — Trst
24. jan. 1960 — Trst
11.	mar. 1960 — Kranj (dvakrat)
2.	jun. 1960 — Jesenice	*•
4. jun. 1960 — Murska Sobota
5. jun. 1960 — Beltinci	'	;
6. jun. 1960 — Murska Sobota	-	\	‘
6. jun. 1960 — Grad
7. jun. 1960 — Lendava
8. jun. 1960 — Radgona
9. jun. 1960 — Križevci pri Ljutomeru	173
10.	jun. 1960	— Ljutomer
11.	jun. 1960	— Ptuj
12.	jun. 1960	— Velika Nedelja
13.	jun. 1960	— Kidričevo
16.	jun. 1960	— Novo mesto (dvakrat)
17.	jun. 1960	— Črnomelj
18.	jun. 1960	— Kočevje
19.	jun. 1960	— Ribnica
20.	jun. 1960	— Kostanjevica
21.	jun. 1960	— Pleterje
21.	jun. 1960	— Krško
30.	jun. 1960	— Domžale
1.	jul. 1960 -	- Mengeš
2.	jul. 1960 -	- Zagorje
4.	jul. 1960 ■	— Zalog
Ornifle (2)		
5.	mar. 1960	— Koper
6.	mar. 1960	— Koper
Don Juan (2)		
21.	apr. 1960	— Kranj (dvakrat)
TUJE PRIREDITVE V DRAMI (3)
V	sezoni 1959/60 so v dramski hiši gostovale naslednje skupine:
Akademija za igralsko umetnost (Shakespeare: Kar hočete)
5.	nov. 1959 in 5. feb. 1960;
Zagrebačko dramsko kazalište (Saroyan: Jamski ljudje) 5. marca 1960.
TUJE DRAMSKE PREDSTAVE V OPERI (5)
Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda (0’Neill: Dolgega dne potovanje v noč) 25. okt. 1959;
Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba (Krleža: Aretej) 28. apr. 1960; (Brezovački: Diogeneš) 29. apr. 1960;
pariška skupina Renaud-Barrault (Marivaux: Varljiva razodetja + recital poezije in pantomime) 14. jun. 1960; (Moliere: Ljudomrznik) 15. junija 1960 (s posredovanjem Koncertne direkcije Slovenije).
DVE NAŠI PREDSTAVI V SEZONI 1959/1960 JE PRENAŠALA RTV LJUBLJANA:
Zvezde so večne — 2. sept. 1959 in Sneguljčica — 12. mar. 1960.
IZ PREDNJEGA JE RAZVIDNO, DA JE BILO V SEZONI 1959/1960 POLEG DOMAČIH 283 PREDSTAV NA SPOREDU SE 8 NASTOPOV TUJIH SKUPIN, KAR DA SKUPNO 291 PREDSTAV.
Statistični pregled sestavil D. Š.
PROTI BOLEČINAM VSEH VRST (glavobolu zobobolu, revmatičnim bolečinam nevralgijam itd.)
zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico COFFALGOL ali tablete z močnejšim učinkom PHENALGOL!
IZDELUJE:	^	Em	Tovarna	farmacevtskih	in	kemičnih
"n-rgrffCj proizvodov LJUBLJANA
POSLUŽITE SE	ODLIČNIH PROIZVODOV PODJETJA V'
tovarne bonbonov, čokolade	SUMI
in peciva	Nad kvaliteto naših proizvodov
v Ljubljani	ne boste nikdar razočarani!
PRED IN PO PREDSTAVI OBIŠČITE
Tavčarjev hram
KJER BOSTE SOLIDNO POSTREŽENI
CjicfLcttf
v CjleclczLltfLeM. Li^stu !
TRGOVSKO PODJETJE
JSviLa
(BIVŠI URBANC)
v Ljubljani
pri Prešernovem spomeniku
priporoča obiskovalcem gledališča svoje bogate zaloge svile in drugih tkanin!
Podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala, nakup in prodaja proizvodov elektroindustrije FLRJ
Ljubljana, Resljeva 18-11
Telefon: 31-058, 31-059, telegram: Elektronabava Ljubljana Skladišče: Črnuče tel. 382-172
dobavlja v«s električni material iz uvoza in domačega trga
TUBfl
TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV
LJUBLJANA, KAMNIŠKA 20
Proizvaja izdelke iz plastičnih mas za farmacevtsko, kemično, avtomobilsko, elektro in radio-tehnlčno industrijo, kakor tudi predmete za široko potrošnjo, tehnične izdelke in embalažo iz aluminija, svinčeno ter pokositreno embalažo.
Male Rezke velika želja
_® ® ©
©
® „o
®
©
[ULJ
ULJ
D=JLJO
DO
O
J D=
OU
pn)
o
Moderni roman
SERIJA 1901
Mihaiil Solohov: ZORANA LEDINA I. II.
Hans Helmut Kirst:
TOVARNA OFICIRJEV
James Jones:
PRITEKLI SO NEKATERI I. II.
Erst Glaeser: BLISC IN BEDA NEMCEV Prednaročila sprejo in a
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
LJUBLJANA, Mestni trg 26
IZ SERIJE 1960 IMAMO SE V PRODAJI
V	VSEH KNJIGARNAH:
Joyce Cary: NA MILOST IN NEMILOST
Menvood Anderson: UBOGI BELEC
Louis Aragon: VELIKI TEDEN
Marija Dabi’0'Wska:
NOČI IN DNEVI I. II. (v tisku)