LETO XLVI. ŠT. 4 PTUJ, 28. JANUAR 1993 CENA 50 TOLARJEV S SKUPNE SEJE VSEH TREH ZBOROV PTUJSKE SKUPŠČINE Knjižnica in muzej še vedno brez ravnateljev Zadnja, 31. seja vseh treh zborov skupščine občine Ptuj je že potekala po spremembah poslovnika o delu skupščine, ki so ga poslanci sprejeli po hitrem postopku. Skupščina lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh po- slancev vseh zborov. Sklepč- nost se tako ne ugotavlja več po zborih. Z odlokom so poslanci odlo- čili, da za izredne zasluge na področju kulture prejme letos Veliko Oljenko Zgodovinsko društvo Ptuj ob svojem 100 letnem jubileju. Sprejeli so osnutek odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za opravljanje športne dejavnosti na ob- močju občine Ptuj in sklep o ustanovitvi komisije za nadzor nad uporabo sredstev prora- čuna, informacijo o renomina- ciji proračuna za leto 1992 in Plan porabe sredstev za prve tri mesece letošnjega leta. Pod točko dnevnega reda volitve in imenovanja niso imenovali ne ravnatelja knjiž- nice in ne muzeja, vršHca dolžnosti še naprej ostajata Lidija Majnik v knjižnici in Boris Miočinovič v muzeju. Za ravnatelja Zgodovinskega arhiva so imenovali Ivana Lo- vrenčiča, za ravnatelja Osnov- ne šole v Kidričevem pa Bra- neta Tonejca. Niso pa sprejeli predloga izvršnega sveta o umiku z dnevnega reda Odloka o izda- ji obveznic občine Ptuj, ampak so odločanje o tem preložili. NaV V NESKONČNOST... — Foto: M. Ocmec JE ČISTO MESTO RES ČISTOf Skupina delavcev podjetja Čisto mesto je že 28. decembra lani s pisno vlogo opozorila ptujsko občinsko vlado na pravno in lastnin- sko neurejen status zaposlenih oziroma celotnega podjelja Čisto mesto. Pri tem je zahtevala, da se medsebojna razmerja med Ko- munalnim podlje^em in Čistim mestom nredgo s pogodbo o razpo- reditvi sredstev, pravic in obveznosti; da se določi sorazmerni del vrednosti sredstev s katerimi so upravljali in so ostala nerazdelje- na v Komunalnem podjetju ter da se uredi prenos pripad^očih sredstev, ki so potrebna za izvajanje prenesene dejavnosti (delov- na in specialna vozila, pisarniška oprema, posode za smeti, ipd.) Kot je znano sta pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja Čisto mesto koncem lanskega julija podpisala Komunalno podjetje Ptuj in ptujski Ekoles. Ustanovili so ga predvsem z na- menom da bi to zbiralo, sortira- lo in predelovalo odpadke in se- kundarne surovine gospodar- stva, obrti in industrije ter ure- jalo in vzdrževalo komunalne in posebne odpadke na območju ptujske občine. Na podlagi skle- pa ptujskega Izvršnega sveta in vpisa v sodni register pa je 1. oktobra podjetje Čisto mesto kot družba z omejeno odgovor- nostjo tudi uradno pričelo fun- kcionirati v najemnih prostorih na Osojnikovi cesti. V pogovorih z direktorjem Komunale Jožetom C»'etkom, direktorjem Čistega mesta An- drejem Kotarjem ter direktor- jem Ekolesa Vilkom Pešcem, smo izvedeli, da je bil ustanovni kapital tega podjetja le 500.000 tolarjev, z 51 odstotno udeležbo Ekolesa in 49 odstotno ude- ležbo Komunale. Pogodbeno je bilo tudi dogovorjeno, da poleg 26 delavcev Komunale preidejo v podjetje Čisto mesto tudi vsa osnovna sredstva in oprema, ki je potrebna za to dejavnost; ozi- roma, da v začetku dajo vsa ta potrebna sredstva Čistemu me- stu v najem (proti ustrezni odškodnini seveda), pozneje pa jih prenesejo v povečanje kapi- talnega deleža, ali pa ponudijo celo v odkup. Tako je že izdelan aneks k pr- votni pogodbi, po katerem naj bi se osnovni kapital podjetja Čisto mesto povečal za vrednost Jože Cvetko vse prenesene opreme obeh partnerjev, oziroma ustanovitel- jev, tako da bo vrednost kapita- la Čistega mesta 2,1 milijona avstrijskih šilingov. Razmerje vloženih sredstev bo tako precej spremenjeno in sicer naj bi 58 odstotkov vložil Ekoles s svojim Andrej Koter tujim partnerjem, ter 42 odstot- kov Komunala. Izvršni svet obči- ne Ptuj je k temu aneksu že dal soglasje, manjka le še soglasje Agencije republike Slovenije. V Čistem mestu je očitno še precej zadev nedorečenih, saj jih pri realizaciji ovira nespre- Vllko Peiec jetje nekaterih osnovnih zako- nov. Vendar pa to še ne opra- vičuje dejstva, da delavci ob ustanovitvi Čistega mesta niso prejeli ne odložb o prekinitvi starega, ne odločb o premestitvi ali sklenitvi novega delovnega razmerja. Gre torej za čisto pravno malomarnost, ki pa jo Je kot kaž^ skupina delavcev Či- stega mesta vzela precej huje, kot je v resnici. S pogodbo med ustanoviteljema imajo namreč zagotovljeno vso pravno in so- cialno varnost. Očitno so jih do- datno razburile govorice, da naj bi si v Komunalnem podjetju Ptuj izplačali za lansko leto do- biček, zato so zahtevali svoj de- lež za 9 lanskih mesecev pa tudi sorazmerni delež za regres. V Komunali pa si, kot zatrjujejo, niso izplačevali nikakršnih do- bičkov, ampak le razliko do 85 odstotnega zneska, ki je zahte- van v panožni kolektivni pogod- bi pa ga do tedaj niso mogli iz- plačati. Enako so, sicer z eno- mesečno zamudo, storili tudi v Čistem mestu. Uskladitev je bi- la torej opravljena na obeh stra- neh. In tako je po ponedeljko- vem zboru delavcev Čistega me- sta kljub veliko vročim besedam vendarle upati, da se razburjen- ja počasi umirjajo, saj so v osno- vi sklenili, da bodo vse začetne težave premagovali ob dosled- nem izpolnjevanju osnovnega programa odvoza odpadkov. Morda jih prav zato na meji že čaka novo specialno vozilo, s katerim bodo svojo osnovno na- logo opravljali precej lažje. Na razčiščevanje ostalih odnosov pa bodo l»očeš — nočeš morali počakati skupaj z nami — do sprejema vseh potrebnih zako- nov. O M RACUNALNISTVO+TENIS TEČAJI ZA MLADINO V POČITNIŠKEM ČASU! ^ Fri|;ivc in mlurni.vijt: 7"2-.V>6. KDM u.n.o.. str.. So družbena lonetijslca podjetja ogrožena? Po končanih denacionalizacijskih postopkih bodo družbena kmetijska posestva gotovo ob znaten delei svojih sedanjih zemljišč. Sedaj so Se v vlogi zavezancev za vračilo zemljišč, vendar so hkrati tudi sami razlaščenci, s(fj je z zakonom o lastninskem preobliko- vanju podjetij vsa družbena zemlja podržavljena. Z ryo bo upra- vljal Sklad hnetijskih zemljišč in gozdov. Ali bo Sklad tudi vračal zemljo povojnim razlaščencem in torej nadomestil vlogo družbenih podjetij, zaenkrat še ni aktualno, sqj Sklad še ni ustanovljen. Na Kmetijskem kombinatu Ptuj pa se sprašigejo, kam vodita njih in druga podobna slovenska podje^a omenjena zakona? Ali bodo po- sledice za državo in državljane ugodne? Zaenkrat je KK Ptuj sez- naiyen z zahtevki, ki zadevajo denacionalizacijo 350 hektarjev se- daj njihovih zemljišč. Več r sestavku Denacionalizacija po pti^jsko na strani 2. $pcu*tiflca mm za leto 1992 in si tako izboljšuje družinski proračun. Seveda je to prvi primer, za- gotovo pa se bo še našel kdo, ki ga bo posnemal. Tekst in foto: M.Slodnjak Šahistko Narciso Mihevc in atleta, maratonca Mirka Vindiša je Športna zveza Ptuj proglasila za najboljša športnika ptujske občine v letu 1992. Mirku je ta naslov pripadel že sedmič. Tudi lani je osvojil naslov držav- nega prvaka v malem maratonu in se uspešno udeležil 01 v Barceloni. Narcisa Mihevc je državna prvakinja v hitropoteznem šahu, druga na DP članic in ena najuspešnejših slovenskih igralk na šahovski olimpia- di. Več o petkovi pnreditvi v SŠC na strani 13 — M.Zupanlč Na lenarškr tržnici končno tudi zelenjava Mnogi Lenarčani predvsem pa še gospodinje so pogrešale na tržnici solato in druga živila. Pred kratkim je na tržnici začel prodajati zelenjavo Viktor Lor- ber IZ Zg. Partinja. Povedal nam je, da je ostal brez službe 2 — DOMA LN PO SMETU 2S. JANUAR 1993 DENACIONAUZAOi«IA PO PTUJSKO - 5 AH Kmetijski kombinat otežuje postopke? Sploh ni res, da KK Ptuj zavrača odločbe pristojnega občinskega upravnega organa za denacionalizacgo, so zatrdili odgovorni na KK. To potrjuje dejstvo, da so približno 6 hek- tarjev že vrnili, približno 20 hektarjev pa so upravičenci dobili v last, ne pa tudi v posest. Zaenkrat vedo, da so vloženi zahtevki za 350 hektarjev igihovih zem^iSČ, za koliko zem^išč pa bo šlo junga, ko se konča rok za vložitev zahtevkov, pa si ne morejo predstav^ati. Za ne- katera zem^šča KK ni živ^enjsko zainteresiran. Za druga se bo poslužil vseh določil zako- na o denacionalizacgi, da jih bo obdržal zase. Katera zem^išča torej vrača KK? četrtina izgubljene zemlje bi ogrozila kk Postopke denacionalizacije vodi za Kmetijski kombinat Ptuj, za zavezanca torej, di- plomirani pravnik, vodja splošno-kadrovskega sektorja Andrej Šdmen. Tadko pripove- duje: "Zakon o denacionaliza- ciji ni povsem v skladu z družbenimi interesi, predvsem pa lahko povzroči KK vrsto problemov. Jasno je, da bo ne- kaj zemljišč KK izgubil. Nič ne otežujemo postopkov, pač pa uporabljamo zakon ravno tako kot upravičenci. Vsi upravičenci želijo dobiti vrnje- no zemljo v naravi. Za nas bi bilo najlepše, če bi imeli pre- gled nad vso zemljo, ki jo upravičenci zahtevajo. Tako bi potem lažje iskali prave rešit- ve za nas in za njih. Seveda pa zaenkrat vsi zahtevki še niti vloženi niso, postopki pa že tečejo. KK se lahko odreka posameznim kosom zemlje, ki jih je že doslej dajal v najem, prav tako ne bomo zavlačevali postopkov, kjer gre za zemlji- šča, na katerih so posajene kulture, ki so na meji rentabil- nosti. Zavzemali pa se bomo v vsakem primeru za velike zemljiške komplekse, ki so za KK življenjskega pomena, prav tako pa za proizvodnjo hrane tu in v Sloveniji na- sploh." Doktor veterine Mihael Le- dinek meni, da bi ogrozila proizvodnjo KK izguba pri- bližno četrtine od 5500 hek- tarjev obdelovalnih zemljišč. Čeprav sedaj še ni govora o tolikšni izgubi zemljišč, vlože- ni zahtevki zajemajo šele 350 hektarjev njihove zemlje, bi se v tem primeru KK v proizvod- nji usmeril vertikalno, kar po- meni ohranjanje tovarne krmil in živinoreje. Pomeni pa tudi manj zaposlenih. pmK^UŠANT^do^ delavci kk Prav to se zdi Andreju Š6m- nu ena od bolj spornih zadev, ki bi lahko bile posledica za- kona o denacionalizaciji. Nji- hovi zaposleni plačujejo, seve- da tako kot vsi zaposleni, veli- ko večje davke kot kmetje. Poleg povečanja števila brez- poselnih bi bila država tako ob davkoplačevalce. "Zakon je tudi delno nepravičen do zaposlenih v KK. Ti so nam- reč iz sredstev za akumulacijo, pridobljenih s svojim delom, kupovali zemljo. Le 2000 hek- tarjev je KK podedoval zem- ljišč, ki so bila pridobljena v prvih letih po vojni. Vso dru- go zemljo je pridobil ali z na- kupom ali z zamenjavo, zelo veliko s tako imenovanimi po- stopki arondacije. To je bil čas selitve s podeželja v mesto in ljudje so želeli prodati zem- ljo. Zaradi raznih ugodnosti, na primer davčnih olajšav, so bili prodajalci posebej zainte- resirani za prodajo skozi po- stopek arondacije. KK je ku- poval zemljo po takratnih trž- nih cenah, sedaj pa je zakon o denacionalizaciji vse te aron- dacijske udeležence navedel kot upravičence." ^adaTotr^^''^ ogroženost družbenih kmetijskih organizacij Problem pa je celovit tudi zaradi stroškov pridelave hra- ne in v tem smislu je zakon družbeno nekoristen. Prevelik odliv zemlje bi povzročil mot- KKJe v tem trenutku si- cer res zavezanec za vračilo zemlfe, vendar hkrati tudi razlaščenec, saj je zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij podriavil vso druž- beno zemljo. Dejansko bo do podržavljanja prišlo z oblikovanjem Sklada zem- ljišč in gozdov. Najbrž bo ta potem vračal zemljo upra- vičencem, KK pa bo najbrž najemnik svojih sedanjih zemljišč. TLato so v KK v ne- gotovosti glede bodočih na- črtov razvoja podjetja na eni strani, na drugi pa tudi glede lastninjenja samega podjetja. Vrednost, kije se- dnj ocenjena na 90 milijo- nov DEM, se bo s podržav- ljaryem zemlje bistveno zmanjšala. Brez zemljišč bo vprašljiva tudi vrednost vse- ga drugega. Postopke vodi Andrej Šdmen nje ali celo onemogočil proiz- vodnjo KK Ptuj in podobnih kmetijskih družbenih organi- zacij na Slovenskem. To bi povzročilo splošno zmanjšanje pridelave hrane na Sloven- skem in s tem najbrž njeno podražitev. Proizvodnja na ve- likih kompleksih je namreč rentabilnejša in donosnejša od pridelave na druge načine, ka- pacitete družbenih kmetijskih podjetij bi postale manj izko- riščene, kar bi podražilo nji- hovo hrano, manjši kme^e pa že zaradi svoje neustrezne* opremljenosti in začetnih te- žav ne bi mogli ponuditi trgu zadosti poceni hrane. To po- trjuje tudi gradivo, ki ga je o posledicah zakona o denacio- nalizaciji pri kmetijskih orga- nizacijah pripravilo republiško pobuda za presojo skladnosti z ustavo Tako pti^jskemu KK kot tudi nekaterim drugim po- dobnim podjetjem po Slove- niji se zdi zakon o denacio- nalizaciji vpraš^iv. Skupaj so vložili pobudo za presojo skladnosti zakona z ustavo. Pri tem so se osredotočili predvsem na pravice zaradi postopkov arondacije, meto- dologijo ocenjevanja vred- nosti zemljišč, po kateri do- biš bistveno večjo vrednost, kot je današnja tržna vred- nost zemljišč, in vprašanje izdvajanja zem^e iz kom- pleksov. Ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano in obrav- navala lani poleti slovenska vlada. Vlada ugotavlja, "da bo zaradi izvajanja zakona o de- nacionalizaciji prišlo do težav pri zagotavljanju pogojev za ohranjanje kmetijske proiz- vodnje in poslabšanja eko- nomskega položaja kmetijskih organizacij, ki bo v nekaterih primerih povzročil njihovo lik- vidacijo" (iz Poročevalca). Svoje bo prispevala tudi deli- tev zemljišč: najprej velikih kompleksov zaradi denaciona- lizacije, nato pa še drobljenje na dediče. ali bodo zagato rešile družinske kmetije Ali bodo zagato, ki se obeta, rešile v Evropi tako spoštova- ne "družinske kmetije"? Dr. Mihael Ledinek razmišlja ta- ko: "Družinska kmetija ima poleg osnovne naloge, to je pridelava hrane, tudi določeno vlogo pri ohranjanju pokraji- ne, naseljenosti bolj problema- tičnih območij, določeno so- ciološko funkcijo. Ta kmetija, ki je vzor nemško govorečega prostora, dobi skoraj polovico dohodka od države. Torej ter- ja ta oblika kmetovanja zase velik posluh države. Ali naša država to zmore? Ne vem." kaj je kk ptuj doslej vrnil Doslej zajemajo postopki, ki so končani na prvi in drugi stopnji, približno 25 hektar- jev. Gre za delne odločbe, ki so vrnile upravičencem zemljo v last v kompleksih (Trnovska vas, Starše, Dornava, Kidriče- vo in Pragersko) — zaenkrat bo šlo torej za najemna raz- merja, in za 6 hektarjev, ki so vrnjeni v last in posest. Na obravnavo čaka torej še pri- bližno 320 hektarjev znanih zemljišč in veliko število še nepregledanih zahtevkov. Milena Zupanič RAČUNALNIŠTVO+TENIS TEČAJI ZA MLADINO V POČITNIŠKEM XA3U! Kombinirani tečaj za mladino v počitniškem času. Tečaj bo poteka v Goja tenis centru za začetnike in poznavalce osebnih računalnikov. Pričetek bo v ponedeljek, ob 9. uri. Termini: pon., sreda in petek: 9.00-12.00 1 skupina rač. (zač.) 12.00-13.00 tenis za I in II skupino 13.00-16.00 II skupina rač. (pozn.) CENA: 4900 SIT (v dveh obrokih) Prijave in informacije: 772-356, KDM d.0.0. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela. ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topoiovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan PROPAGANDA: Oiiver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. HRVAŠKA: Kljub prisotnosti Unproforja na šibenskem in za- darskem območju se je hrvaški f)redsednik Franjo Tudman od- očil za ponovno osvojitev okoli, ce masieniškega mostu, ki bj omogočila njegovo ponovno uporabo za promet. Ofenziva hrvaške vojske je uspela, vendar se pri tem ne nameravajo zau- staviti. Končni cilj je, kot kaže iz poročil, osvojitev Kninske krajine. Tamkajšnji Srbi so že na ženevskih pogajanjih posku< šah napad na okolico Maslenice uporabiti proti pogajalskemu partnerju - HrvaŠKi. Vendar je lord David Owen to preprečil, češ da Hrvaška ni predmet po- gajanj o BiH. Kninski Srbi so zaradi stiskanja hrvaškega ob- roča okoli Krajine zagnali vik in krik in pozvali Zvezno Republi- ko Jugoslavijo naj zaščiti njiho- ve interese. Načelnik general- štaba ZRJ je poveljnika Unpro- forja na jugos ovanskih tleh, Sa- tiša Nambiarja, pismeno obve- stil, da bo jugoslovanska vojska Srbom v Krajini nudila vso po- trebno pomoč. Enote Unprofor- ja je celo obtožil, češ da so pri masleniškem mostu pomagale hrvaškim enotam. Iz izjav hrvaškega predsednika Pranja Tudmana bi lahko sklepali, da bo Hrvaška v kratkem prešla v ofenzivo na vseh okupiranih ob- močij, pa tudi, da OZN njihovo početje podpira. — • — BOSNA IN HERCEGOVINA: Cyrus Vance in David Owen sta konec minulega tedna dobila vsa zagotovila srbskih in hrvaških predstavnikov, da na ozmelju Bih ne bodo povzročali novih spopadov. Pogovore sta omejila na Bih in nista hotela razpravljati o Kninski krajini. Zdaj se bodo pričela pogajanja o razmejitvi mad bodočimi po- krajinami. Vsaka sprememba zemljevida bo zahtevala soglasje vseh sprtih strani. Že zdaj je ja- sno, da bo največ pripomb s strani muslimanskih in srbskih predstavnikov, hrvaški pa so s predlaganim zemljevidom zado-i voljni. J — • — AVSTRIJA: Avstrijski svobod- njaški lider Jorg Haider je s svo- jo pobudo za referendum o od- nosu do tujcev temeljito razbur- kal avstrijsko politično prizo- rišče. Nanjo so se v soboto odz- vali številni Dunajčani, saj jih je kar okrog 200 tisoč prišlo na ve- liko manifestacijo proti rasizmu in sovraštvu do tujcev. S prižga- nimi svečami so se zavzeli za več strpnosti do tujcev, za več razumevanja in človeškosti. — • — ZDRUŽENE DRŽAVE AME- RIKE: Novi ameriški predsed- nik Bili Clinton je že na začetku svojega predsednikovanja pova- bil na pogovore ruskega pred- sednika Borisa Jelcina. Najprej naj bi se sestala zunanja mini- stra in pripravila prvo srečanje predsednikov. Pogovorila naj bi se o ravnanju na konfliktnih ob- močjih v Bih in Iraku. Clinton je tudi že kar v začetku obljubil popolno podporo Jelcinovim re-- formam. i IRAK: Kljub učinkovitemu ameriškemu posegu v okolici Bagdada se iraške vojaške sile ne dajo. V preteklih dneh so kar nekajkrat streljali na ame- riška letala. Ameriški bombnik pa je v odgovor na iraško ob- streljevanje odvrgel 450 kilo- gramsko lasersko vodeno bom- bo. Svoje mnenje o ameriških posegih v Irak ie povedal tudi ruski predstavnik v OZN. Dejal je, da bo Rusija uporabila pravi- co veta, če bodo ZDA v Iraku znova intervenirale. IZRAEL: Sedemnajst od več kot štiristo Palestincev, ki so se utaborili na nikogaršnjem oz- melju med Izraelom in Libano- nom, se je že rešilo iz enome- sečnega izgnanstva. S helikop- terjem Rdečega križa so jih od- peljaH v izraelsko Haifo. Tri- najst od teh so jih izgnali po po- moti, ostale štiri pa čaka zapor. Problem s preostalimi izraelski- mi izgnanci pa naj bi v kratkem prišel pred varnostni svet OZN. pripravila: dlž 28. JANUAR 1993 POROČAMO, KOMENTIRAMO — | y STiSKi POMAGA ZAVOD ZA ORGANIZACIJO iN IZVAJANJE POMOČI jfcLANOM, Ki GA JE USTANOVILO PODJETJE WqLFCOMj^^ po zapletov zaraHi napačnega braifla pogodbe Zavod za organizacijo in iz- vajanje vzajemne pomoči čla- nom je v svojo informacijo za javnost zapisal, da v želji na- daljevati tradicijo blagajn vza- jemne pomoči oziroma čebe- lic, ki so se v preteklosti us- pešno uveljavile v podjetjih, se je podjetje Wolfcommerce odločilo ustanoviti zavod. Ustanovljen in registriran je bil julija lani z namenom na neprofitni podlagi ter po načelu vzajemnosti in solidar- nosti, omogočiti članom pri- dobitev vzajemne pomoči. Do vzajemne pomoči je upravičen tisti član, ki plača 300 nemških mark v tolarski protivrednosti članarine in že najmanj šest mesecev zdru- žuje sredstva v zavodu. Me- sečno vplačuje na račun zavo- da znesek, ki je odvisen od višine vzajemne pomoči, ki jo pričakuje, najmanj mesečno 1.000 in največ 25.000 tolar- jev, če naj bo vzajemna pomoč v znesku milijon tolarjev. Ko član uresniči pogoje za vza- jemno pomoč, se mu od iz- plačanega zneska zaračuna še pet odstotna provizija, obroki za vračanje vzajemne pomoči (predstavniki zavoda so še po- sebej opozorili, da ne gre za kredit, ampak vzajemno po- moč) pa so ves čas odplačila isti, saj gre za brezobrestno pomoč. No povsem brezobre- stno ne, saj pomeni 5 odstotna provizija dejansko 5-6 odstot- ne letne obresti. y Sloveniji se je za tako obliko pomoči odločilo že 4.500 ljudi. Ti so do 10. de- cembra 1992 združili v zavod 273.199.842,80 tolarjev, do te- ga dne pa je bilo izplačano članom 313.809.944,80 tolarja vzajemne pomoči. Od kod možnost, da so izplačali več kot je bilo vplačano, so pred- savniki zavoda pojasnili, da je bilo mogoče to, ker je bilo v prejšnjem obdobje več vplača- nega. Doslej so vzajemno po- moč dobili že 1.404 člani. Naj- daljša čakalna doba za vza- jemno pomoč je v povprečju osem mesecev. Vendar le ni vse tako zelo idelno kot je videti na prvi po- gled. 12. decembra 1992 so člani zavoda dobili pisemce, ki ga je podpisal v.d. direktor Miodrag Vukičevič, kjer med drugim piše: " ...da bodo čla- ni, ki so pristopili k združe- vanju sredstev vzajemne po- moči vključno do 31. maja 1992 dobili sredstva izplačana v treh obrokih. Prvi obrok bo izplačan po podpisu pogodbe o izplačilu vzajemne pomoči, zadnji dve tretjini sredstev pa predvidevamo najkasneje do konca junija 1993..." Člani so seveda upravičeno nezadovoljni, saj v pogodbi pi- še po šestih mesecih združe- vanja sredstev, o vzajemni po-; moči v obrokih pa sploh ni go- vora, vendar nam je predsed-: nik Sveta zavoda dr. Janez Planina pojasnil, da ljudje pač napačno berejo pogodbo, za- kaj po šestih mesecih lahko pomeni tudi dva, tri ali več mesecev po preteku šestih. Kar zadeva vzajemno pomoč v obrokih, pa, da pogodba ne opredeljuje v kolikih obrokih, sicer pa so člane obvestili o težavah, ki jih zavod ima ozi- roma kot je zapisano v že prej omenjenem pismu: "...Vse člane prosimo, da sprejmejo sklepe Sveta zavoda z razume- vanjem, saj je Zavod tudi Vaš in v interesu nas vseh je, da se škoda, povzročena s tenden- cioznimi novinarskimi članki, dodatno ne povečuje." Nekaj je k upadu članstva gotovo pripomogla tožba Val- terja Wolfa, da mu je Wol- fcommerce ukradel blagovno znamko (Višje sodišče v Lju- bljani je primer rešilo v korist Wolfcommerca), največ pa ra- zočarani člani in še najmanj novinarji. Na tiskovni konferenci prejš- nji teden v Ljubljani je kolega iz Maribora vprašal tudi, zakaj ni mogoče zainteresiranim do- biti na vpogled pogodbe, ki jo sklene član z zavodom ob odo- britvi vzajemne pomoči. Go- spod Vukečiveč je to možnost povsem zavrgel, na prepriče- vanja kolega, da se je to zgo- dilo njemu samemu, pa se je izgovoril, da imajo težave z ljudmi, ki delajo v 12 po- družnicah oziroma predstav- ništvih v vseh večjih mestih Slovenije. Tako so se zaradi nevestnega dela z začetkom letošnjega leta poslovili od sedmih zastopnikov, dva od teh sta iz Maribora. Je res vse skupaj splet oko- liščin, ki so se "zarotile" proti Zavodu za organizacijo in iz- vajanje vzajemne pomoči čla- nom? Postati član tega nepro- fitnega zavoda je seveda in- timna odločitev vsakega posa- meznika. Zanimivo pa je, da so predstavniki zavoda pove- dali, da nimajo nobenih težav s člani iz Ljubljane, težave pa so s tistimi iz Maribora, Ptuja ... Vendar so vsem članom, ki so prekinili pogodbo o zdru- ževanju sredstev, teh je bilo 107 ali 122, vrnili že vplačani znesek v največ treh tednih, čeprav pogodba govori o treh mesecih. Po nekih izračunih mora za- to, da dobi eden od članov vzajemno pomoč, biti včlanje- nih vsaj 6,6 članov, vendar so predstavniki zavoda to zanika- li z utemeljitvijo, da se denar redno vrača, zato ta izračun ne drži kot tudi ne dopuščajo možnosti, da bi se število čla- nov s časom umirilo oziroma novih članov sploh ne bo, kar pomeni, da bi zadnji morali najprej vplačati celotni znesek in šele potem lahko dobili vzajemno pomoč, seveda pa se obroki, ki jih člani plačujejo ne obrestujejo. Od vsakega člana zavod "za- služi" po sedanji vrednosti nemške marke okrog 68.000 tolarjev, toliko namreč znese članarina. Ob sklenitvi nove pogodbe se članarina ponovno zaračunava. Letos članom po- nujajo, da lahko novi člani po- ravnajo članarino v treh zapo- rednih mesečnih obrokih. Ti- sti, ki se odločijo za ponovno združevanje sredstev, imajo pri drugem vpisu 25 odstotni in v vsakem naslednjem 50 od- stotni popust na članarino. Prav tako je povečan najnižji znesek vzajemne pomoči od 6(X).000 na milijon tolarjev. NaV S SEJi FillJSKEOA IZVRŠNEGA SVETA Begunci, gp« Vseh evidentiranih begun- cev je bilo doslej v ptujski občini 1048, je na četrtkovi Se- ji ptujskega izvršnega sveta povedal magister Janez Mere, koordinator v zbirnem centru beguncev v Ptuju. 593 pa so že omogočili odhod domov ali pa v tujino. V zbirnem centru je trenutno okrog 115 beguncev, zanje je v celoti poskrbljeno. Stroške ZC pokriva Urad za priseljevanje in begunce Re- publike Slovenije. Dnevno prispeva na begunca 500 to- larjev, s čimer se pokrivajo stroški prehrane, zdravstvene zaščite, toaletnih potrebščin in drugega, kar potrebujejo. Okrog 250 beguncev živi pri družinah in sorodnikih. Tem nihče stalno ne pomaga, razen občasno Karitas in Rdeči križ. Nekaterim pa je Onter za so- cialno delo izplačal majhne fi- nančne pomoči, na katere pa glede na spremenjene pogoje ni mogoče več računati. Ure- diti bo potrebno tudi status 28 beguncev, ki bivajo v ptujski občini nelegalno. Nekateri go- vorijo celo o večji številki. V jtujski občini pa je tudi nekaj seguncev, ki v bistvu niso be- gunci, saj gre za Slovence, ki so v Bosni in Hercegovini iz- gubili vse, kar so imeli. Janez Mere je tudi povedal, da se v delo z begunci vključujejo šte- vilne institucije in da se vsi trudijo, da bi jim naredili življenje znosnejše. Ne morejo pa jim uresničiti želje, da bi delali in nekaterih drugih po- treb. Da bi razbremenili dru- žine, pri katerih bivajo begun- ci, v izvršnem svetu predlaga- jo, naj se proučijo možnosti, da bi se vsaj nekateri preselili v zbirni center. Zaradi izredne zavzetosti pri delu v zbirnem centru, bo magister Janez Mere tudi v bodoče opravljal delo koordinatorja. Pomagali pa naj bi mu posamezni člani izvršnega sveta in Sekretariat za družbene dejavnosti. Pre- dlaga pa tudi, naj bi za njego- vo delo denar zagotovili v re- publiškem proračunu. zaustaviti nenadzorovano izkoriščanje narodnega bogastva Precej časa so člani izvršnega sveta razpravljali tudi o proble- mu gramoznic. Pri tem gre po besedah predsednika občinske vlade Branka Brumna za reše- vanje dveh vprašanj: celjenje obstoječih ran Ptujskega in Dravskega polja ter nadaljnje izkoriščanje gramoza. Prvo je povezano z opuščenimi gramoz- nicami, ki so postala divja odla- gališča. Skupaj s stranko Zele- nih Ptuja so jih v zadnjih dveh letih popisali in sestavili kata- ster. Pripravili so projekte za sanacijo, v prejšnjem letu jih je bilo 18, nekateri se že izvajajo. Pomembno je, da se divja odla- gališča sanirajo in kar je najpo- membneje, revitalizirajo. V občinski vladi vztrajajo na tem, da se nadaljnje izkoriščan- je naravnega bogastva, torej tu- di gramoza, strogo nadzoruje. Z občinskim družbenim planom so se odločili le za eno central- no gramoznico in to na lokaciji v Kungoti. Kot je povedal Bran- ko Brumen pa je težava v tem, ker v občini potrebujemo gra- moz. O tem govorijo tudi njene razvojne usmeritve. "Zato smo v izvršnem svetu ocenili, da je potrebno sprejeti stališča, po katerih se bomo ravnali, da bo odjema čim manj. Zaradi zaščite naravnih virov v občini Ptuj predlagamo spremembo družbenega plana, s katerim bi določili, da se lahko gramoz iz centralne gramoznice uporablja izključno za potrebe občine Ptuj. Izjemno je potrebno zao- striti tudi nadzor nad porabo gramoza na vseh možnih virih. Pri tem imajo glavne naloge po- licijska postaja Ptuj in inšpekcij- ske službe, saj vemo, da je v občini precej črnega odjema, ki ga je potrebno v največji možni meri preprečiti. Zelo pomem- bno je tudi stališče, ki govori o tem, da mora vsak, ki koplje gramoz, sanirati že opuščeno gramoznico v velikosti svojega pridobivalnega prostora. Izvršni svet tudi zahteva, da Gradbeno podjetje Ptuj in družbeno pod- jetje Tampon v letu 1993 pri- čneta z raziskavami in proučita možnosti pridobivanja gramoza na drugih lokacijah s tem, da pritegneta k sodelovanju tudi drulie zainteresirane koristnike. Podjetji morata izvršnemu svetu predložiti tudi strukturo cene gramoza. Gre za naravno boga- stvo, katerega prodaja ne more biti profitna dejavnost. Poleg tega v izvršnem svetu tudi pre- dlagamo, da se vprašanje pora- be naravnega bogastva v naj- krajšem času uredi s sprejemom ustreznih zakonov." podpora' tretjemu scenariju V razpravi o strategiji razvoja kmetijstva v Sloveniji, je ptujski izvršni svet podprl tretji scenarij razvoja, ki zadeva koncept usmerjenega razvoja kmetijstva in je skladen tudi z razvojnimi usmeritvami ptujske občine ter njenega občinskega proračuna. Omenjeni koncept postavlja uresničevanje širših narodnogo- spodarskih interesov (poselje- nost, obdelanost in kulturni iz- gled pokrajine, ekonomsko sprejemljivost) pred produkcij- ske interese kmetijstva. O stra- tegiji razvoja kmetijstva in pre- dlaganem konceptu bodo raz- pravljali tudi delegati ptujske občinske skupščine. Gradivo naj bi jim predstavil novi slovenski minister za kmetijstvo. občina soustanovitelj term Ptujski izvršni svet je 21. ja- naurja sprejel usklajeno druž- beno pogodbo, s katero se občini pripozna in prenese 30 odstotni delež Term, družbe z omejeno odgovornostjo. S tem je občina postala njen soustanovitelj. Glede razmer v podjetju Či- sto mesto pa so v izvršnem sve- tu poudarili nujnost, da se ure- dijo status zaposlenih in druge neurejene zadeve. Soglašali so z besedilom dopolnila k ustano- vitveni pogodbi, s katerim je omogočena dokapitalizacija podjetja, sredstva in oprema pa se prenesejo kot kapitalski de- lež. Prvotno je bilo vprašanje sredstev in opreme urejeno v najemni pogodbi. Vprašanje la- stninjenja pa bo rešeno na osnovi zakona o podjetjih. MG Holski zvonec nam je zaupal... STOPERCE * Učenci prid- no hranijo ptice, za katere so jim hrano priskrbeli gozdarji. Dramski krožek pripravlja Piko Nogavičko. DORNAVA * Učenci pred- metne stopnje so imeli plesni kulturni dan s studiem Eure- ca iz Ljubljane, četrtošolci so naravoslovni dan preživeli v Ptuju, osmošolci pa so zdrav- niški pregled v Ptuju izkori- stili še za ogled razstav. GORIŠNICA ♦ Prvi teden januarja so si fihn Lepotica in zver ogledali vsi učenci. Ko je zapadel sneg so imeli športni dan. Na občinskem tekmovan- ju v šahu so osvojili kar tri na- slove občinskih prvakov. Na Rogli pa se uri v smučarskih veščinah 32 učencev. ; KAKO SE URESNIČUJE POBUDA 0 UVEDBI 4. I^JSKEOA OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA? 7 goričkih vrhov in širok ljudski značaj ter bogat in šegav besed ni zaklad, z domačo klepetavo stjo, ki je tako podobna klepeta vosti klopotcev in škorcev. Vida Topolovei Foto: Š. Hozyai i»RLfiKIM - MED GRIČI SLOVENSKIH OORIC »Vsi smo Izgleda Ml dovolj Prleki. Ravno prav ti^masll In ponosni.« Tako je med drugim povedal v svojem nagovoru ob predstavitvi monografije Prlekija — Med griči slovenskih goric član ured- niškega odbora Tone Luskovič. Knjiga je izšla na pobudo Pla- ninskega društva "Maks Me- ško" iz Ormoža, ki jo je javno izrekel takratni predsednik Ciril Meško ob odprtju ormoške pla- ninske poti, 63. planinske tran- sverzale, 11. maja 1991 v La- honcih. KogovskI fantje so lepo zapeli planinsko himno' OJ Triglav, moj dom'. "Zbrali smo se nekega tople- ga zgodnjejesenskega večera na vljudno povabilo Cirila Am- broža v naši planinski sobici v Ormožu," se Tone Luskovič spo- minja tistega prvega srečanja uredniškega odbora in ob tem še pove, da so se sami sebi zdeU kot "ponesrečeno izbrana skupina zanesenjakov, katerih idej ne bo mogoče uskladiti, kaj šele uresni- titi." Enotni so si bih samo v tem, da čudovite fotografske mojstrovine Cirila Ambroža iz Senika pri Tomažu ne smejo sa- mevati kje v kakšnem zapra- šenem kovčku za diapozitive, temveč morajo postati dostopne vsem tisti, ki ljubijo lepo in ki v "srcu dobro mislijo". Le tako bo- do lahko spoznali tiste drobne, pa vendar dovolj mogoče lepote Prlekije in jo skozi to vzljubili. Vsi pa so bih tudi dovolj trmasti Prleki, še posebej ponosni na to, da niso obremenjeni s svojo majhnostjo in nepomembnostjo, ki jim jo radi vsiljujejo drugi. V knjigi Prlekija so predstav- ljene fotografije, predvsem raz- položenjske narave. "Gre za ob- čuteno videige Prlekije, ki pri- vre na dan samo iz globoke ro- mantične duše, iz človeka do- brega srca, ki je v tej prieški zemlji pognal svoje korenine," je še povdaril v svojem uvod- nem nagovoru Anton Luskovič in dodal, da knjiga pač ni za ti- ste, ki so vedno nečimrni, zlo- voljni in ki iščejo dlako v jajcu ter znajo vse pokritizirati, sami pa premorejo bore malo ustvar- jalnega duha. Še posebej je dodal, da je to knjiga, ki govori s srcem in iz srca. Prelepe fotografije, polne ro- mantičnega razpoloženja pa spremljajo teksti domačih av- torjev. Uvodne besede je napi- sal akademik dr. Anton Trsten- jak, črtica Po prleških gričih je izpod peresa Erne Meškove, razmišljanja o planinski Prlekiji je zapisal dr. Matjaž Kmecl. Skrivnost pesmi Oj Triglav moj dom, napisal jo je pesnik in pre- vajalec Matija Žemljic, rojen 1873. leta v Gornji Radgoni, umrl pa 1934. leta kot župnik )ri Tomažu pri Ormožu ie raz- cril prof. Stanko Klinar (po ro- du Gorenjec), za kar je požel obilni aplavz. O dr. Franu Mi- klošiču, knezu slavistike je napi- sala sestavek profesorica Irena Štuhec iz Ljutomera. Dr. Trstenjak je v nekoliko daljšem zapisu obudil spomin na Janeza Puha, vmes pa so pesmi dr. Stanka Janežiča, Edvarda Koc- beka, Leopolda Staneka, Cvet- ka Golarja, Barbare Krojne, Ja- koba Šešerka, Stanka Vraza, Borisa Kumra, Božidarja Flege- riča, Nataše Jenuš, Maksa Me- ška ter proza iz del dr. Stanka Cajnkarja, Erne Meško, Frana Ksavra Meška in odlomki iz knjige Goričanec Stanka Koci- pra. Zanimiv je tudi "zagovor" Jakoba Emeršiča, višjega bi- bUotekarja iz Ptuja, ko je ome- nil, da je Prlekija za Slovenijo, kar so Atene za človeštvo. Gre za duhovno moč ljudi in pokra- jine, ki je skozi zgodovino dala našemu narodu in tudi drugin: okoh 700 pomembnih mož ir žena, strokovnjakov raznih pro- filov, zlasti pa duhovnikov, šol nikov, politikov, pesnikov in pi sateljev, jezikoslovcev, likovni! in glasbenih umetnikov, pei škofov, enega kardinala, psiho loge, filozofe, arhitekte in cek teozofe. Avtor jih v knjigi Prle kija navaja "samo" 450, poveda pa je, da se mu jih je zaradi na ghce pri delu, nekaj izmuznilo Ob tem bi lahko rekli, da je ne kaj posebnega v tej prieški zem Iji in ljudeh, ki tod živijo. V uvodu knjige je zapisano da jo ormoško planinsko društ vo posveča stoti obletnici Pla ninske zveze Slovenije. Tudi ' tem je nekaj simbolike, nek( skrito hrepenenje Prlekov po iz živih osvajanja mnogo višjil vršacev, kot so neskončno pri jazni domači grički. Da je knjiga zagledala lu sveta, imajo poleg avtorjev ii Planinskega društva Maks Me ško iz Ormoža zasluge še ob izvršna sveta, ormoški in ljutc merski, ki sta izid Prlekije pod prla s finančnimi sredstvi, s£ sta odkupila velik del naklade. Ne smemo pozabiti omenil še fantovskega okteta iz Kog ter Štefke Zemljičeve, ki je veliko mero občutja prebral odlomke iz črtice Siovensk gorice Ksavra Meška, Ern Meškove, Irene Štuhec, di Stanka Janežiča, Jakob Emeršiča in Stanka Klinarjai ki so prijetno dopolnili re snično lep kulturni dogodek, 1 je požlahtil srečanje Prlekov Ormožu. Vida Topolove Foto: Š. Hozya Prisotni so bili še posebej veseli prof. Kllnarja, ki Jim Je povec kdo Je avtor pesmi OJ Triglav, moj dom, ki Jo Slovenci radi zapc Jo ob številnih priložnostih, ob prof. Kllnarju sta tudi člana un nUkega odbora Tone Luskovič In Milo ZemlUČ. ftOCIATA raOHAJilA iOlUNARiČIIA fUUESTAVA Priečke so tudi dobre kuharice Da so Priečke zelo sposobne gospodinje, ki znajo pripraviti dobre jedi, se je pokazalo na kuHnarični razstavi. V prijetni kmečki izbi je diša- lo po rženem, ajdovem in dru- gem domačem kruhu. Okrog 80 žensk občinskega aktiva lanečkih žena je pripravi- lo mlečni kruh v raznih oblikah. bidre, potice in druge slaščice. Ogledali smo si lahko tudi orodje za peko kruha: loparje, grebljice, veslice in slamnjače. KmetovaUce kljub napornemu delu najdejo tudi čas za razna ročna dela. Razstavljeni so bili vezani in kvačkani prti ter nakit. BiH so tudi lončeni in pleteni iz- delki. Vse izdelke in jedi pa so lahko obiskovalci tudi kupili. Organizatorka in pobudnica razstave Hinka Hržič je pove- dala, da bodo denar, ki ga bo- do dobili od prodanih izdel- kov porabili za razna družab- na srečanja, izlete ter izo- braževanje. M. Slodnjak Foto Ema Žalar TEDNIK! 28. JANUAR 19il OD TO IN TAM --i PREDSTAVLJAMO VAM POSLANCA OBŽAVNEOA ZBORA OR« JOŽETA PUČNIKA Politika je odločanje o skupnih zadevah Politični preganjanec v pet- desetih in šestdesetih letih, profesor na eni izmed nem- ških univerz, predsednik SDSS, predsedniški kandidat na prvih večstrankarskih volit- vah v Sloveniji, predsednik Demosa, podpredsednik v pr- vi Drnovškovi vladi, poslanec v Državnem zboru slovenske- ga parlamenta, bi bil kratek opis 60 letnega dr. Jožeta Puč- nika, doma iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Prav to zadnje vedno rad poudari, ko ga sprašujejo od kod njegove korenine. Na zad- njih volitvah je kandidiral za poslanca v Državni zbor v do- mači, slovenjebistriški občini.''' Za njega se je odločilo 2.296 ali 12,49 odstotkov vseh volilcev v bistriški občini. S tem odstot- kom glasov je SDSS, v sedmi volilni enoti, v volilnem okraju Slovenska Bistrica, pristala na tretjem mestu. Kljub vsemu pa so bili prvi dnevi po volitvah dokaj živčni za stranko ter tudi za njenega predsednika dr. Jožeta Pučnika. Ob razmeroma skromnih re- zultatih na zadnjih volitvah so bili člani SDSS, še posebej pa njen predsedsednik razočara- ni. "V stranki sedaj natančno analiziramo vzroke slabših vo- lilnih rezultatov na zadnjih vo- litvah, ker smo pričakovali znatno večji odstotek glasov," izvem od dr. Pučnika, ki doda- ja, da so bile druge volitve že povsem normalne, kjer so stranke v večini primerov na- stopale samostojno in se tako dale na trdo preizkušnjo. Ti- ste, ki so preživele, imajo po njegovem prihodnjost. * Gospod Pučnik, kandidi- rali ste v domači občin L Kako ste se na Miklavževo počutili doma, v slovei^ebistriški občini. ♦Dr. Jože Pučnik: Ob tej priložnosti se zahvaljujem Dr. Jože Pučnik:' Ljudje so na zadnjih volitvah v veliki večini volili stranke.' vsem tistim, ki so me volili in dali svoj glas socialdemokra- tom. Prav gotovo je bil v Slo- venski Bistrici ob lepem volil- nem rezultatu za mojo stranko prisotem tudi lokalni faktor. Priznati pa moram, da sem na Štajerskem za našo stranko pričakoval več glasov. Sicer pa so bili moji občutki ta dan takšni, kot jih ima politik pred volitvami, ko za svojo stranko pričakuje najboljše rezultate. To je čudna znes pesimizma in optimizma, dokler ne zače- njajo prihajati rezultati, ko lahko po triČetrt ure že preso- dite na kakšnem nivoju boste pristali. Bil je to napet in tudi zanimiv dan, še posebej zame, ker sem dolga leta želel in pričakoval uveljavitev več- strankarskega sistema in tudi zato, ker sem za svojo stranko pričakoval boljše volilne re- zultate. * Kje so bili volilni rezul- tati za vašo stranko naj- boljši in lye najslabši? • Dr. Jože Pučnik: Naj- slabše rezultate smo dosegli v Ljubljani in na Gorenjskem, boljša je bila Primorska, naj- boljša pa je bila Štajerska, sedma in osma volilna enota. Celjsko območje je bilo v pov- prečju, proti zahodu, razen iz- jeme Janeza Janše in njegove- ga volilnega okraja v Grosu- pljem, so bili rezultati vidno skromnejši, lahko bi rekel, da so bili pod povprečjem. * Zanimivo je bilo soočanje vaših sokandidatov y Sloven- ski Bistrici Ljudje so želeli, da jim marsikig poveste. • Dr. Jože Pučnik: Dobro se spomnim tega srečanja. Prese- netilo me je živahno zaniman- je ljudi za politična vprašanja, kar pomeni, da se zanimajo za politiko, kljub temu, da vedno pač ne dobijo povsem jasnih odgovorov na vsa svoja vpra- šanja. Mirno lahko trdim, da je bil to eden izmed prijet- nejših večerov v času predvo- lilne kampanije. Zelo uspela je bila tudi predstavitev naše stranke v Slovenski Bistrici, takšnih je bilo po Sloveniji pet ali šest, vse ostale pa so bile slabše, če primerjamo velikost kraja in število prebivalcev. Tudi tokrat je bila dvorana polna in ljudje so marsikaj spraševali. Vse pa kaže, da rezultati vo- litev niso bili odvisni samo od takšnih nastopov, temveč so bili prisotni tudi drugi meha- nizmi. Ljudje so na teh volit- vah bolj volili stranke in ne to- liko kandidatov, mogoče z ne- katerimi izjemami. Volitve so tokrat potekale tudi z dolo- čeno nestrpnostjo do prejšnje- ga parlamenta. Po mnenju lju- di je bil samo leglo nepotreb- nih in neproduktivnih prepi- rov, ki niso prispevali k reše- vanju številnih problemov in vprašanj. Slovence pri mnogih rečeh ne zanimajo toliko po- drobnosti, temveč bolj rezul- tati, ker menijo, da se naj s podrobnostmi ubadajo politi- ki, ki so za to plačani. Med Slovenci prevladuje tudi mne- nje, kar seveda še ni povsem znanstveno dokazano, da je tolikšno število strank nepo- trebno, zato so dali svoje gla- sove tistim, kjer so menili, da bodo dosegle določen uspeh. * Prva zasedanja Državne- ga zbora so za vami. Kako se počutite kot poslanec ob šte- vilnih pomembnih političnih odločitvah? * Dr. Jože Pučnik: Politično odločanje je vedno naporno, po moralni, pravni in tudi po čustveni plati, kajti vedno se ob odločitvah utrinjajo vsi mo- goči občutki odgovornosti. Dobro se zavedam, da fun- kcionira država na določenih odločitvah in dogovorih, me pa glasovanje v večini prime- rov obremenjuje, ker vedno vidim tudi druge argumente, ki bi dopuščali še drugačno odločitev. Ko se moraš na hi- tro odločiti o eni varianti, se ob tem dobro zavedaš, da to ni vsa resnica, temveč samo ena izmed odločitev. So pa tu- di vprašanja, kjer je dovolj časa za razmislek in kjer se lahko posvetuješ bodisi v stranki ali pa med poslanskimi klubi. Potem so tvoja stališča trdna in moralnih zadržkov pri odločanju ni. ♦ Slovenci imajo veliko pripomb k predvidenim po- slanskim plačam. • Dr. Jože Pučnik: Prepri- čan sem, da je bil zakon o po- slanskih plačah sprejet mnogo prehitro. Rad bi poudaril, da so se o njem odločali poslanci prejšnjega parlamenta. Pri tem so brez dvoma vse prema- lo razmišljali in menim, da bo prišlo na tem področju do do- ločenih korektur, ki jih bom osebno tudi podpiral. Priznati pa moram, da nam do sedaj še ni nihče natačno izračunal naših poslanskih plač. Po dru- gi plati je potrebno vedeti, da je delo poslanca naporno in če svoje delo opravlja resnično pošteno, je seveda pravilno, da je plačan, vendar naj ne bi imel v primerjavi z drugimi, nadpovprečnih osebnih do- hodkov. * Bistričani pričakijjejo, da boste kot njihov poslanec na državni ravni zastopali tudi občinske interese. * Dr. Jože Pučnik: Ne glede na to, kako sem bil izvoljen, si bom brez dvoma prizadeval za lokalne in regionalne interese, pri tem pa seveda ne bom po- zabljal na splošni interes Slo- venije. Vse to bo potrebno spraviti na skupni imenovalec. Po mojem mnenju bodo pri- hajali lokalni interesi vse bolj do izraza in stranke, ki se zan- je ne bodo zavzemale, nimajo prihodnosti. * So v politiki možna pri- jateljstva? * Dr. Jože Pučnik: Bolj v os- predju je kolegialnost, prija- teljstvo pa je nekaj, kar je iz- ven poklicnega življenja. V politiki se je potrebno odlo- čati o načelni usmerjenosti, ki ga uveljavlja program neke stranke in kjer je potrebno, če hočeš zastopati interese svoje stranke, nastopati tudi proti dobrim osebnim prijeteljem, drugače glasovati, kritizirati njihova stališča, kar pa ne po- meni, da bi se dobre in prija- teljske vezi pretrgale. Jaz imam celo včasih z mojim bra- tom takšne diskusije, ko se ne strinjava povsem, četudi mo- ram poudariti, da sva v večini vprašanj enotnega mnenja. Politika je pač odločanje o skupnih zadevah, kjer je po- trebno osebne interese podre- jati splošnim, drugače pa je, če v raznih vlogah, ki jih igra- mo v življenju, ne nastopam kot politik. Vida Topolovec POOOVOR S POSLANCEM 0RŽAVNEOA SVETA BRANKOM BRUMNOM '>Ne verj