234 ttevllko.
v UoMiaoi. v Četrtek, ll novembra not.
xxxu. leto.
vuk du *v*6«r, tstmil »o en^iii, ;« *«n» po po*« #r«)«naa m avatro-ogrvit« dM«u m m i«t» to &, a* p« .«to e*trt i«ta 8 X tO h,  h ta m«m S K 30 k.   Za LJubljano • #**U)aoj«» o*        «* *»• l«U
i S, o |»»! lata 19 K, u oatrt lata B K, n n mm— I K. Kiar kadi aaa panj, plaća aa rta lata 21 K, aa pat lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 50 k, aa as mata« lKML-Zi tujo dožolo talika raS, kalikar saaaa poštnina. — Na naračbt -ras totatabna vpaiiljataa aara&iina ta aa aahm. - Za oananlla ta plaAaJa ad pataraaUpna aattt-vrata pa 19 h, 6a aa annanil« tlaka ankrat, po 10 h, aa aa dvakrat la pa 8 h, 5o aa tiaka trikrat ali vaČkrat. — Dopiii naj i»to!6 taukovati. — MtfM «• »a raftaja       Uradnlaiao ta upravnlalvo la v Knaflavfh aliaak It a, Is »tet aradnlltra a 1. aadatr., apraaniitaa pa v pritličja. -   Dpraaništra naj aa Magavalga paSUJatl saradnioa, ^aklABsaatja, tsnanila, t j. adminutratirn« ttvar
^7Mbalit¥s Melos it 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik
PoMUMUit atatilke po 10 h.
if
3Jpraraiitva telefon it 85.
nevarna kriza?
Na Dunaju, dne 28. nov.
Nihče pač ni mislil, da bo za volilno reformo nastopila še v zadnjem hipu, ko se je že zdelo, da je vladni načrt že srečno preplaval vse pogubne vrtince, nevarna kriza, ki SXOzi z enim udarcem uničiti ono zgradbo, ki jo je vlada z naporom vseh svojih sil in pod očitnim ne baš konstitucionalnim pritiskom krone sezidala po več nego enoletnem truda-uolnem delu.
In vendar je tako!
Že v parlamentu se pozna, da se je prigodilo nekaj nenavadnega in docela nepričakovanega.
V* zborničnih hodnikih vlada nervozna živahnost, v ministrskih sobanah je pa življenje in vrvenje, kakor v dneh, ko je usoda volilne reforme visela na enem lasu.
Najživahnejše delovanje razvija ministrski predsednik baron Beck Povsodi ga je videti — v zbornici ali na hodniku, a nikjer ne drži rok križem: tu govori z nemškim poslancem in ga skuša pridobiti za svoje načrte, tam pesti Miadočehe in jih roti, naj ne delajo v zadnjem hipu težkoČ velikemu reformnemu delu. Id kako vrvenje vlada tam v ministrskih sobanah! Konferenca za konferenco se vrsti in poslanci najrazličnejših strank si kar podajajo kljuke pri vratih. Pravi semenj je to, semenj, na katerem se baranta za ljudske koristi in na katerem se hladnokrvno prodajajo narodni interesi!
In Če bi ne bilo nobenih drugih znakov in če bi se tudi vse vršilo za kulisami, že to nervozno vrvenje in življenje v obližju ministrskih soban bi dokazovalo, da se je zgodilo nekaj, kar navdaja vladne kroge in takozvane „prijatelje volilne reforme" z največjo skrbjo za usodo vladne re-ijrmne predloge.
Kaj se je pa zgodilo, da je stopila volilna reforma zopet v akutni stadij nevarne krize?
„Odkritosrčni prijatelji in zagovorniki volilne reforme",Mladočehi, so začutili v sebi, da jim bije v prsih — češko srce, prišli so do spoznanja, da jim nudi volilna reforma na češkem v primeri z Nemci premalo mandatov, ter jeli z vso odločnostjo zahtevati, da se popravi ta krivica.
Kakor je znano, dobi Češka po sklepu odseka za volilno reformo 130 mandatov, od katerih ima odpasti 75 na Cehe, 55 pa na Nemce.
Mladočehi pa zahtevajo sedaj, naj se to razmerje spremeni tako, da bi dobili Cehi 78, Nemci pa 52 mandatov.
To zahtevo zastopa z vso energijo baje tudi dr. Kramar, ki je za tozadevni spreminjevalni predlog pridobil, kakor se govori, tudi že Poljake, Jugoslovane in — Italijane.
V kuloarjih se govori, da je bila vlada silno konsternirana, ko je izvedela o mladočeški nenadni afronti, najbolj presenečena je pa bila, da se je postavil na Čelo mladoČeških mal-kontentov tisti dr. Kramar, na katerega se je zanašala v vsakem slučaju in o katerem je bila prepričana, da ji ne bo delal nobenih težkoč pri reformnem delu in ako bi se tudi čehe pritisnilo še bolj ob steno, kakor se jih je.
A ne samo za vlado, nego tudi za vse parlamentarne kroge je bil dr. Kramaiev nastop veliko presenečenje.
Vse se je začudeno vpraševalo, kaj je pravi povod, da je Kramar kar preko noči postal iz Savla Pavel?
V tem oziru se mnogo ugiba in mnogo namigava.
Koliko je na teh ugibanjih in namigavanjih resnice, se ne more vedeti, gotovo je pa, da so na nepričakovani nastop Mladočehov mnogo uplivale deželnozborske volitve na Moravskem in splošno ogorčenje, ki je v zadnjem času zavladalo v vsi češki javnosti proti mladočeški delegaciji radi njene popustljivosti v zadevi volilne reforme. Volitve na Mo-ravskem so pokazale Mladočehom, da
so se temeljito vračunali, ko so mislili, da jim bode volilna reforma, zasnovana na podlagi splošne in enake volilne pravice, zagotovila simpatije volilcev že zbog tega, ker so se prištevali med najbolj navdušene njene zagovornike. Mladočeska stranka uvi-deva, da ji pri bodočih volitvah tudi spretno sestavljena volilna geometrija ne bo mogla mnogo pomagati, da bi tudi na češkem ne izgubili pretežne večine  svojih   dosedanjih mandatov.
Zato se je jelo sedaj hladiti njihovo navdušenje za volilno reformo, zato se tudi hočejo sedaj postaviti nekoliko po robu.
Prišlo jim je končno vendarle spoznanje, da njihova dosedanja pot ni bila prava, toda to spoznanje je prišlo prekasno. Kaj pa hočejo sedaj doseči, saj ne morejo nič več nazaj, ker so za stvar že preveč angažovani.
Zato je rožljanje s sabljo s strani Mladočehov samo navadna komedija.
Kramar se je nekoliko razkoraČil, da bi natrosil češki javnosti nekoliko peska v oči, premotil pa ne bo s tem onih, ki imajo količkaj vpogleda v skrivnosti mladočeške politike.
V vladnih krogih poznajo dobro mladočeško politiko, zategadelj je tudi gotovo, da razburjenje v vladnem taboru radi nastopa mladočeške stranke ni prav nič pristno.
Zato se tudi po našem mnenju ne da govoriti o nevarni krizi, zakaj prepričani smo, da bodemo že v najkrajšem času videli v prijateljskem objemu dr. Kramara in barona Becka.
Nekoliko misli o gospodarski organizaciji jujo-slovanskih narodov.
Pred vsem moramo priznati, da se je ravno v poslednjem času jako mnogo storilo za zbližanje jugoslovanskih narodov. Ni nam treba navajati vseh onih dogodkov, vseh onih korakov, ki so se storili v tem oziru.
Toda vse to je bilo bolj kulturnega pomena, ki je gotovo vsaj deloma vplivalo tudi na gospodarsko polje. Toda za gospodarsko zbližanje kot tako se je zelo malo, oziroma nič storilo. Sicer je ravno na tem polju skupno delovanje zelo težko, ker se jugoslovanski narodi nahajajo v raznih državah. Za Srbe in Bolgare je to ložje, ker imajo ti svoje samo stoj ne države. Težje je pa za nas, avstrijske Jugoslovane, ker stojimo takorekoč pod tujo in nam popolnoma neprijazno vlado, ki skuša z vsemi sredstvi otežkočiti in onemogočiti vsak skupni korak.
Toda vzlic temu bi se našla pota, ki bi nas tudi na gospodarskem polju, če ne že združila, pa vsaj zbližala.
Dejstvo je, da so jugoslovanski narodi v gospodarskem oziru Še le v prvih povojih. O kaki jugoslovanski industriji se sploh ne more govoriti. Vzrok temu je pač, ker imamo premalo kapitala na razpolago. Kapital sicer imamo — toda ta kapital še ni toliko organizovan, še ni toliko podjeten, da bi ga mogli uporabljati za večja industrijska in trgovska podjetja.
Naše potrebe se tudi od dne do dne večajo, vsaj tudi mi napredujemo s časom, čeprav morda ne z ono hitrostjo, kakor drugi kulturni narodi. Ta položaj pa izrablja tuji kapital v svojo korist. Razne tuje, posebno nemške banke ustanavljajo po južnoslovanskih mestih svoje fili-alke, grade se železnice, zidajo se tovarne itd. In tako se vedno bolj po-laščajo naše zemlje. Mi pa le z nekako obupanim očesom ogledujemo vse te naprave in čakamo boljših časov . . .
Kakor smo že omenili, kapitala nam ne manjka — samo organizovati ga moramo. Poglejmo le nekatere naše denarne zavode, kako lepo uspevajo. Toda to nam ne zadošča, ker manjka skupnosti.
Ali bi ne bilo mogoče, da bi si Jugoslovani zasnovali nekako skupno
gospodarsko društvo, ki bi imelo nalogo, da študira naše jugoslovanske gospodarske razmere, pospešuje industrijo in trgovino. To društvo naj bi dajalo tudi inicijativo za ustanovitev raznih potrebnih industrijskih podjetij itd. V Belemgradu, Sofiji, Zagrebu, Trstu in Ljubljani naj bi bile glavne podružnice tega društva, po drugih manjših jugoslovanskih mestih pa le nekake agenture, ki naj bi dajale potrebne informacije.
Kakor je omenjeno, naj bi to društvo organizovalo jugoslovansko industrijo in pa trgovino. Ker imamo posameznih velikih kapitalistov, ki bi ustanovljali sami večja industrijska podjetja — naj bi se delovalo na to, da bi se taka podjetja potom delniških društev ustanavljala. Seveda bi se moralo na to paziti, da se za to vporablja edino-le jugoslovanski k ap i t al.
Neizmernega pomena bi bila ustanovitev velike jugoslovanske banke, ki bi pred vsem imela nalogo, da posreduje med Balkanom in drugimi državami. Ta banka naj bi ustanovila po vseh večjih mestih kakor Dunaj, Berolin, Pariz, London svoje podružnice. S tem bi se polagoma popolnoma emancipirali od vpliva tujega kapitala — s tem bi bila pa tudi kar najbolje pripravljena pot za politično združitev jugoslovanskih narodov, do katere bo vse-kako prej ali slej prišlo.
Vsako leto smo imeli do zdaj kak jugoslovanski sestanek. Ali bi ne kazalo, da bi se enkrat sklical tudi nekak gospodarski sestanek, na katerem naj bi se govorilo o ravnokar omenjeni organizaciji? Upajmo!
Rudolf Šega.
Državni zbor.
Dunaj, 28. novembra. Nadaljevala se je razprava o razdelitvi volilnih okrajev na Češkem in Moravskem (9. skupina volilne reforme).
LISTEK.
Rožama m njen ženin.
Rosilo je iz težkih in temnih oblakov, ko je gospod prijetne zunanjosti, ne star, ne mlad. ne suh, ne debel, prestopil prag hiše, kjer je stanoval in se hitro odpravil po ulici. Bil je skromne in čedne zunanjosti, lepo obrit, da se mu je skoro svetila okrogla brada. Imel je pincenez, črnoobrobljen, in na gizdavo počesani glavi mu je stal okrogel, trd klobuček, izpod katerega se je na vsako stran čela vilo po dvoje polizanih, smolastih kodrov. Njegovo vsestransko oliko in pristojnost je dokazoval tudi moden dežnik, ki ga je takoj naglo, a previdno odprl.
Gospod prijetne zunanjosti je imel lice nabrano v resne poteze in na Čelu med očmi se mu je vila globoka, zamišljena zareza, zakaj gospod je v istem hipu premišljeval velike in važne stvari.
^Poznava se že dolgo, kajneda, gospodična Rozalija, moje ime je, kakor vam je že znano, Mihael škraba."  Predstavil se je naglas na
ulici in tako dovolj čisto in jasno seznanil poulično ljudstvo s svojo osebo. S tem ni mislil hudega, ampak si je hotel samo v spominu obdržati naučeni nagovor, s katerim je mislil stopiti pred gospodično Rozalijo.
„Jaz sem sodni pisar, sem v cesarski službi, imam stalne, redne dohodke, in težko mi je samemu. Ako bi bil pijanec, bi hodil v oštarije in pil rebuljo in prigrizaval klobase, ako bi bil igralec, bi igral domino ali duraka s črevljarji pri Johanci." Oddahnil se je in malo pomislil, kaj ima še reči. Kazalec je stegnil v energično lego in nadaljeval:
„Jaz sem torej Mihael Škarba, ljubim mir in red in imam rad dostojne ljudi, ampak gospodična Rozalija, motili bi se, ako bi mislili o meni, da nisem vesel in podjeten družabnik. Kratkomalo, jaz se vam ponudim za kavalirja".
Ulica je bila blatna, mastne luže so se razlivale čez pot, in njemu ni bilo ljubo, da se mu je obleka malo zmočila, in čevlji ponesnažili. Gospod Mihael bi rad stopil dostojanstveno pred gospodično Rozalijo.
Bil je na cilju. Po stopnicah je moral v drugo nadstropje in po dolgem, tamnem hodniku do tretjih vrat
na levi, belo pobarvanih, s svetlim ročajem.
Priklonil se je pred gospodično Rozalijo in ji razložil važnost svojega obiska. Bila je tega vesela, in zado-voljnost ji je oblažila mrzle in tožne oči. V tem hipu je bila skoro lepa, zakaj njeno lice, sicer nič čiste polti, je izražalo pokoj in tihi mir, ki je vladal v njenih deviških sobah.
nAmpak, ne mislite, gospodična Rozalija, da sem si drznil v vašo bližino iz egoističnega nagiba, morda zato, ker je znano po mestu, da je vaša last najlepša hiša v Rečni ulici, da ste imoviti, imate več hranilnih knjižic in drugih lepih stvari. Nič tega. Iz gole dobrodušnosti in tihe ljubezni do belih vaših ročic sem prišel v vašo bližino".
Gospod Skraba je držal desnico na prsih in ljubeznjivo dvigal svoj glas ter obračal oči navzgor proti plafonu, kjer so se objemali angelski amoreti in si nalivali nektar iz rdečih rož.
„Znam ceniti vašo plemenitost, gospod Skraba, in vaše plemenito srce, ki se ne boji stopiti v službo k postarni dami, da jo zabava z duhom in poletom svojih misli. Hvala vam, gospod Škraba.
„Gospodična, hudo vas varam. Nisem vreden tako toplih izrazov blagega vašega srca, ker ne sama požrtvovalnost, ne sama nesebičnost me je privedla k vam. Poznate me že dolgo, in mnogo lepih uric sva že prežila skupaj. In kako bi to bilo mogoče, da se ne bi zaljubil v krotke in tihe oči vaše, iz katerih gleda Čista duša, kako se ne bi zaljubil v belo in gladko čelo vaše, za katerim se snnje toliko lepih misli."
Gospod Mihael Skraba je pov-zdigaval oči in sklepal roke. Nadaljeval je, kot v ekstazi:
„Ljubim vas tako čisto in verno, s tako veliko in mogočno ljubeznijo, da ji ni izraza, da ne morem povedati z besedami, tako žarko in veličastno je čuvstvo, ki ga za vas gojim. Gospodična, ljubim vas, in zame ni sreče, ni življenja, aki mi odrečete svojo ročico."
In padel je pred njo na kolena ter dvignil roke, kot bi hotel zaroti ti gospodično Rozalijo. Ona je stala pred njim v blaženi zatopljenosti in njene ustne so ponavljale:
„Vi me ljubite, vi me ljubite, gospod Škraba".
Gospodična Rozalija še v svojem petintridesetem letu ni dobila ženina
vkljub temu, da je bila imovita in bi se bila rada omožila. In to ni bilo Čudno, zakaj gospodična je imela veliko slabost, bila je namreč skrajno nervozna, tako da so se ji časih zmešale misli in gospodična Rozalija je tedaj v blazni razburjenosti vihrala po mestnih ulicah.
Zamotana v belo, čipkasto ogrinjalo, v dolgem, gubastem krilu je nenadoma planila pred hišna vrata in zapela:
Sv. Konstantin, Sv. Konstantin.
je zvončke ulil, kedaj na ženitovanjski dan mi boš zvonil! Zajokala se je in z visoko sklonjeno glavo, ki jo je pokrival nekak bel klobuk kot velika  pahljača, je prepevala dalje:
Oj, belo si lilijo v lase pripnem in z ženinom angelskim v posteljo grem, oj, tam bom zaprla oči presanjala vse noči . . . Njen glas je postal tih in sanjav in žalosten, kot bi prihajal iz temne, tajne dežele. Z roko se je prijela za čelo in klicala otroke, ki so se zgrinjali zanjo:
O, bodite pridni, angelci, saj vas kmalu povabim na svojo poroko. Počakaj te! (Konec prih.)
Posl. Zazvorka je imel 3X/., urni obstrukcijski češki govor, ki ga je zaključil s prošnjo, naj zbornica sprejme njegov minoritetni predlog za spremembo čeških volilnih okrajev.
Posl. dr. Herold je rotil nemške stranke, naj pozabijo razdor v nemškem taboru v obrambo svojih zatiranih bratov. Predlagal je spremembo pri razdelitvi nemških volilnih okrajev na Oeškem.
Posl. Bleznovskv je polemi-zoval s poslancem Schreinerj em, češ, da je Schreiner renegat, ker je šele pred par leti nosil čamaro. Renegati so vedno hujši kot pravi Nemci. Pred Nemcem, ki je nosil v mladosti čamaro ne more imeti spoštovanja. Na stare dni bo Schreiner najbrž nosil kaftan.
Posl. Svozil je dokazoval, da so pri razdelitvi volilnih okrajev na Moravskem Čehi zapostavljeni.
Ministrski predsednik dr. Beck je izjavil, da je izmed vseh sklepov volilnega odseka najpomembnejši ta, ki se tiče razdelitve volilnih okrajev na Oeškem, ker se je pri tej priliki dosegel takorekoč prvič kompromis med nemškimi in češkimi zastopniki. Zaradi tega je to sporazumljenje temelj, na katerem je zgrajena vsa volilna reforma in kdor stresa ta temelj, stresa na usodi države, ki je tesno spojena s tem zakonom. Nihče ne more prevzeti odgovornosti za posledice, ako bi se kršilo tako težko narejeno ravnotežje Ako tudi izid razprav v volilnem odseku ni na vse strani enako zadovoljil, dasi je tudi marsikatera želja ostal* neizpolnjena, vendar se je storilo, Kar se je storiti dalo. Prišel je trenotek, ko bodo stranke morale napeti vse sile, da odstranijo zadnje ovire. Rotil je stranke, ki so se dosedaj „žrtvovale" za volilno reformo, naj vztrajajo do konca. „Posl. Schonerer: „In vladaše jimizkažehvaležno!" — Posl. Choc: „Mi nismo zadovoljni; volilna reforma je največja podlost!"
Posl. Hruban je predlagal^naj se moravski mandati razdele tako, da dobe Nemci 17, Čehi pa 32 mandatov.
Posl. Sommer je tarnal, da se hoče nemštvo na Moravskem zadaviti, ker je finančno ministrstvo odredilo, da morajo finančni kontrolni organi dopisovati s češkimi pivovarji v češkem jeziku.
Posl. U držal je rekel, da je današnji govor ministrskega predsednika Cehe poučil, da se je vkljub zanikanju posl. dr. Kramara vendar le sklenil kompromis.
Nato se je razprava prekinila.
Posl. Wastiau je interpeliral, zakaj izpuščaj o oblasti pri dopisovanju star okat oliškim župnim uradom „prečastiti" ; nadalje je interpeliral zaradi pokončavanje ptic selivk na južnem Tirolskem.
Posl. Gessmann je interpeliral trgovinskega ministra zaradi zboljšanja plač poštarjem.
Jutri je zopet seja.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 28. novembra. Ako se ne posreči do konca tega tedna dognati debate o volilni reformi, se odgodi zasedanje proračunskega odseka avstrijske delegacije za nekaj dni, tako da bi se sestal šele 11. decembra.
Praga, 28. decembra. Dasi bodo nove državnozborske volitve šele meseca maja, so Nemci že razvili živahno agitacijo. V|Ašu je že sklical novi kandidat Vsenemcev |pl. Stran-sky shod, da se predstavi volilcem. Socijalni demokratje bodo kandidirali Schuhmeierja, ki bo kandidiral tudi na Dunaju. V Hebu kandidirajo Vsenemci W o 1 f a namesto S c h a 1 k a, a Wolf bo kandidiral tudi v Trut-novem.
Deželnozborske volit e na Moravskem.
Brno, 28. novembra. Tudi pri dopolnilnih volitvah so razun enega MladoČeha zmagali sami agrarci in klerikalci. Glasilo čeških naprednja-kov nO s v i e t a lidu" trdi, da je med novoizvoljenimi češko-klerikal-nimi poslanci 18 analfabetov, ki so absolutno nesposobni za poslance.
Za gospodarsko neodvisnost Ogrske.
Budapešta 28. novembra. Pri razpravi o proračunu trgovinskega ministrstva je govoril v današnji seji drž. zbora tudi trgovinski minister ossuth, kije rekel, da smatra za svojo dolžnost, izrabiti popolnoma vse okolnosti, da se doseže in zagotovi za vse Čase gospodarska samostojnost. Zato skrbi že sedaj, da se zagotovi gospodarska neodvisnost ne glede na to, kakšna bo parlamentarna veČina leta 1917 V ta namen je prva naloga, podpirati malo obrt. Nagodbena pogajanja z Avstrijo se vrše na podlagi samostojne carine, kakor se spodobi samostojni državi s samostojno državo. Napovedal je, da predloži kmalu nov obrtni zakon, ki bo uredil tudi delavsko vprašanje, posebno «;lede varstva ženskega [in otroškega dela ter ureditve nedeljskega počitka. Nadalje je napovedal zakon proti nepošteni konkurenci, zakon o obveznem zavarovanju delavcev za slučaj starosti in onemoglosti, končno zakon, ki zagotovi delavcem pravico štrajkati, a zavaruje tudi svobodo dela.
Nemška kolonijalna poli-tka.
Bero lin 28. novembra. Pri razpravi o veČmilijonskem naknadnem kreditu za Afriko je „potolažil" državni kancelar knez Bulow državno
zbornico, da še mine mnogo časa, preduo nastane v nemški Afriki zopet mir, in treba bo še nadaljnih ogromnih vsot, da se konča vojska in za gospodarski razvoj. Priznal je, da so se zgodili v kolonijskem uradu veliki neredi, ki jih preiskuje posebna komisija. — V imenu soc. demokratov je izjavil posl. Ledebour, da ne dovolijo nikakega kredita ter sploh obsojajo celo kolonijalno nemško politiko.
Dopisi.
Iz Notranjskega. (Kaplan noter — nadučitelj ven.) Tako se glasi parola pri nabiranju podpisov proti nadučitelju gosp. Vugi. In če vprašaš, zakaj mora nadučitelj ven, ti odgovore agentje kaplana Lena-sija: Ja, vidiš, to je tako, ako grejo „gaspud" proč, nastane „zmešanca" s konsumom, ako pa spravimo nad-uČitelja stran, nas bo gaspud še nadalje vodil, zato le hitro podpiši, ker tudi gaspud tako žele! „Zmešenge" s konsumom, ki mora prej ali slej, kakor povsod, priti, se boj e! Že dobro. Zapomnite si vi Šmihelci edino to: Kadar se približa ura in ta ni daleč, ko začne konsum razpadati, ne bo kaplan ukazoval nabirati podpise niti proti drugim niti za sebe, pač pa jo bo kar čez noč popihal tja v Zjedi-njene države ter vas svoji „zmešengi" prepustil. Dokler se da še kaj obrati, ni noben tako bedast, da bo kost zavrgel, pač pa jo bo od vseh strani ogledoval in obračal, le ko bo gola, kakor boste tudi vi, ker nočete spregledati in se vam zastonj pridiguje „efeta", vas bo usodi in ,,zmešengi" prepustil. Le tavajte še v temi, saj to temo nekdo silno potrebuje in vam je na videz strašno hvaležen zanjo. Le ubogajte ga! Boste vsaj enkrat bridko svojo zmoto objokovali, pa bo prepozno. Torej „efeta", ako nočete narediti svojih otrok nesrečnih. Ali vam ni dovolj baje sam kaplan pred kratkim rekel: Otroke pošljite služit! Vse drugo pa prodajte, da plačate konsum in bodite veseli, če* vam le bajta ostane!? Razumete sedaj, kako vam Lenasi želi dobro? Ako še tega uočete umeti, potem vam ni pomagati! Ker je Lenasi tako blaga duša, čemu vas ne razbremeni s svojimi tisočaki ? Kakor sedaj ž njim ljubim-čkate in ste vsi srečni, če vas le pogleda, tako ga boste vi in vaši otroci enkrat prav pošteno kleli, le žal, da s tem ne bo nič pomagano! Učitelje preganjati in pobirati podpise ste takoj pripravljeni, če vam le v farovžu namignejo, dasiravno sami pravite, da vam učitelj ni naredil nič zalega, pač pa da prav dobro skrbi, da bi vaši otroci gledali milejše solnoe kakor vi, da bi pa hoteli spoznati onega, ki vas počasi pa gotovo lupi, zato nimate časa, ne?! Da je imel Lenasi dobro letino s podpisi, ni Čudno, ker vsak član konsuma se je moral podpisati, nasprotno bi se ga vrglo na cesto. Veliko se jih je moralo podpisati iz strahu, da se jim trte ali drevesa ne porežejo. Ravno v tem oziru so se nekateri nadučitelju g. Vugi opravičevali, rekoč: Ne zamerite! Smo se morali podpisati, če ne bi trpeli  kakšno Škodo, bodisi
pri eni ali drugi stvari. Ali bi ne bilo dobro, ko bi se oblasti tudi kaj zmenile? Slišati je tudi, da dotič-nika, ki ni bilo doma, so kar podpisali drugi. Podpisov je veliko, ker so se živi in mrtvi podpisavali, zato imajo tudi imenitno veljavo. O tem v kratkem več.
Il Dobraševe. Dne 25. t. m. je priredilo vrlo naše „Sokolsko društvo" veselico, koje preostanek se porabi v prid knjižnice „Prosvete". Veselica je v naših razmerah vsestransko dobro uspela. Naši mladi in nadarjeni igralci in igralke diletantje potrudili so se to pot še posebno. Uprizorili so nam igro „Bratranec", prizor za prizorom so nam odkrivali tako živo, kakor bi se dejanje v istini godilo, samo da so znali vse umetniško izvesti. Taki mladeniči in mladenke so pač vredni vsega priznanja, tembolj, ker delajo iz golega navdušenja za dobro stvar. Po predstavi se je pričelo srečkanje, šaljiva pošta, ples itd. Veselica se je tudi gmotno  dobro  obnesla, zraven smo se pa prav pošteno zabavali in radovali življenja celo noč. Knjižnica „Prosvete" se razvija in deluje jako uspešno. Ni je že skoro hiše, kjer bi ne Čitali njenih knjig.   Osobito mladina koprni in stremi po izobrazbi, kar je vsekakor veselo znamenje in je tudi velikega pomena za nadaljni razvoj.   Mesto da bi si tratili prosti čas z nepotrebnimi in neumestnimi šalami in igrami, kakor se je to prej godilo, jemlje mladina v roke knjige. S tem si  blaži in plemeniti srce, ter vzgaja in jaČi duh.   S tem se mlad človek tudi  emancipira  duševno in usposobi za vse lepo in dobro, za pravi napredek in resno delo. Najboljši  prijatelj   za  vsakega  so pač dobre  napredne  knjige  in časniki. Naj plemenitejše in vse hvale vredne ustanove so pa knjižnice.   To pa seveda le take,  katere v istini služijo pravemu  napredku,   ter  knjig, koje služijo nazadnjaštvu, sploh ne sprejmejo pod svoje okrilje. — V nedeljo, 19. novembra, predaval je tukaj, kakor poprej že večkrat, načelnik „1 Irij-skega Sokola", Julij Novak, o velikem   pomenu   sistematično urejene telovadbe   in   njenem blagodejnem vplivu  na  razvoj   Človeškega organizma.   Njegovo mirno in trezno, a obenem simpatično in navduševalno predavanje napravilo je na slušatelje ugoden vtisk.   Nadalje je priporočal „bratom"   Sokolom,  naj  se povsod dostojno obnašajo in stoje vsekdar v prvih vrstah kot bojevniki za pravi napredek in prosveto, ustavljajo pa naj se reakciji in duševni temi. Nadalje je podžigal   lepo idejo,   da se zgradi v Žireh, kakor hitro mogoče; „Sokolski   dom",  ki  bi  bil nekako središče in svetišče vseh pravih napreduj ako v v Žireh. Poslopje bi služilo kot telovadnica, nadalje bi se v njem prirejali shodi, predavanja, gledališke predstave itd.   Odbor sokol-skega društva je sklenil soglasno, da se z graditvijo prične precej po novem letu 1907.   To misel pozdravljamo veselo vsi napredni Žirovci. Ker je za stvar zbudila veliko navdušenja m imajo že sedaj precej velik rezervni zaklad, se bo vse izvedlo, samo krepke volje   in   požrtvovalnosti   je treba. Tudi v Žireh se javlje boj med starim in novim svetom na vsej črti. Mladi stopajo z brezobzirno eneržijo in požrtvovalnostjo v boj za vzvišene ideje Človeštva, in nepremagljiva je moč napredka; vsi zagovorniki starega  reda  ga  ne  morejo ustaviti. Mladi svet stopa na dan,  podira in ruši starega. Živela misel svobodna!!!
x.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. novembra.
— Osebna vest« Profesor na ljubljanskem učiteljišču gosp. Fran Orožen je pomaknen v 7. Činovni razred.
— Vprašanje na ljubljanskega Škofa« V nedeljo pride ljubjanski škof v Soro. Brajo je pozval preteklo nedeljo, naj pridejo v soboto zvečer možje stražit in varovat župnišče. V imenu naprednih Soranov vprašamo ljubljanskega škofa, če misli sam priti v Soro ali pride z orožniki, ali bo prinesel denar, ali bo dal proč Brajca, nad katerim se vse zgleduje in se splošno govori, da bo v kratkem Jože Jožeta krstil. Zakaj škofa takrat ni bilo v Soro, ko je bil tam za župnika od njega preganjani Brce in so župljani vabili škofa, naj bi prišel med nje? čemu zdaj sili v Soro, ko ga nihče ne vabi ? Sorani so silno radovedni na odgovore na ta vprašanja. Kakor se nam poroča, so včeraj teden hudomušni fantje prinesli Brajou zibelko pred župnišče in mu prelaki-rali vrata. Brajc je zibelko spravil pod streho, da jo prihodnjo nedeljo pokaže škofa in mu morda kdaj prav pride ad simplicem usum, če bi se
pripetila kaka nepričakovana nesreča. Škof si ta dar sorskih fantov gotovo ogleda s primernim spoštovanjem do svojega zvestega služabnika Brajca. Predvsem naj pa odgovori na gori stavljena vprašanja!   Škodilo ne bo!
— Impertinentnost. V št. 263. in 267. našega lista smo opisali, kako se nemška preiskovalna sodnika na tukajšnjem deželnem sodišču trudita, da bi uveljavila v svojem področju zgolj nemški uradni jezik; v to svrho pošiljata na slovenske občine samo nemške dopisa in rabita samo nemške tiskovine. Mi smo se proti takemu postopanju odločno zavarovali ter zahtevali od poklicanih faktorjev, da pouČe gospoda preiskovalna sodnika, da sta nastavljena na slovenskih tleh in da morata tu spoštovati pravice slovenskega jezika. Za to zadevo se je jelo, kakor se kaže, zanimati tudi deželno sodišče, zakaj prišel je včeraj k nam sodnijski sluga, da bi dobil dotični dve številki, v katerih smo po zaslugi ožigosali postopanje sodnih pristavo v Kaiserja in Kočevarja. Izročil nam je listič, na katerem je bilo zapisano v nemškem jeziku, da zahteva ces. kr. deželno sodišče št. 263. in 267. našega lista; spodaj je pa bil pritisnen samonemški pečat „K. k. Landesgericht L a i b a c h" in podpisan neki „Urban" ali „Urbanek". Impertinentno! Napadli smo Kaiserja in Kočevarja, ker pošiljata slovenskim občinam in strankam samonemške dopise in pozvali deželno sodišče, naj napravi red, a to deželno sodišče je nam pisalo v isti zadevi, kakor da bi se hotelo norčevati, nemški! To je predrzno izzivanje, ki ga absolutno ne trpimo. Naj se izvestni gospodje na sodišču nikar več ne šalijo z zahtevo po slovenskem uradovanju, sicer bomo govorili z njimi drugače! Norčevati se iz slovenskih zahtev absolutno ne pustimo in nimamo v tem oziru prav nobenega respekta niti pred c. kr. deželnim sodiščem! To si naj izvestni gospodje zapomnijo! Sicer pa bomo že poskrbeli, da bo gotove gospode nehalo veselje, nas izzivati in briti norce iz slovenskih zahtev!
— Razbita slOffa! Od Drave se nam piše: Torej vse politične struje štajerskih Slovencev imajo enako zastopane biti pri zaupnem shodu v Mariboru, ki ga mislijo sklicati naši slovenski štajerski državni in deželni poslanci v namen, da se izvoli „Narodni svet" za Štajerske Slovence ter centralni volilni odbor za bodoče državnozborske volitve. Naši farizeji niso hoteli o novi „Narodni stranki za Štajersko" nič vedeti ter so pristaše njene hoteli kar eliminirati . . . Pa ni šlo! Svet se suče in mi ž njim. Vse se pretvarja, torej tudi politika in — komanda. Mariborski kapitelj in njega prilepki odslej ne bodo več sami postavljali kandidatov za dež. in državni zbor. Seve, to boli; zato pa je treba tarnati, da je „sloga razbita" itd. Kaj še. Takozvane „sloge" že davnaj ni in ni bilo, pač pa je seda j razbita duhovska komanda. Do tega pa je moralo priti: in to velja! Sedaj z mirno dušo lahko čakamo, kako se bode delalo na našem političnem polju dalje v slogi ali pa tudi ne; to če nam pokazati bližnja bodočnost.
— Sine ira. Iz Celjske okolice se nam piše dne 28. novembra t. 1.: „Domovina" je prinesla v zadnjih številkah Članke o gimnazijskih naših profesorjih in njih delovanju, oziroma postopanju. Tangira pa to razpravljanje slovenske in — nemške prote-sorje. Ne bodemo tu raziskovali, v koliko so v teh člankih izražene misli istinite in s pedagoškega stališča — pravilne; reči le hočemo, da taka razmotrivanja po našem mnenju ne spadajo v lokalen list, kajti vzbujajo le nepotrebne refleksije pri dijakih ter razburjenje in ogorčenost pri profesorjih. In efekt? Pikiranost tu, napetost tam in škodo imajo le naši dijaki, odnosno njih — starši! To v blagohotno uvaževanje v bodoče. Pa brez zamere!
— Razmerje med slovensko Mohorjevo ln nemško Joielovo druibo na Koroškem. Mohorjeva družba ima na Koroškem mogočnega
konkurenta v nemški Jožefovi družbi. Lahko se reče, da si je Jožefov* družba v 12 letih svojega obstoja pridobila med koroškimi Slovenoi relativno več članov kot Mohorjeva družba v istem času. Vzrok tega je med drugim, da je pri Jožefovi dražbi vpisanih 90 slovenskih duhovnikov, ki so njeni poverjeniki in ki za katoliško Jožefovo družbo store, kolikor morejo. Mohorjeva družna obstoji že 58 let in ima 1. 1906. na Koroškem 6172 Članov. Jožefova družba pa ima po 12 letih 1906. 5994 članov, tako da ima Mohorjeva družba le 178 Članov več od nje. Pomisliti se pa mora, da ima Jožefova družba čez 1000 slovenskih Članov, dočim ima Mohorjeva le par nemških. V Jožefovi družbi je torej na Koroškem samo 4950 Nemcev. Kar se tiče medsebojnega napredka, pride pri Mohorjevi družbi na leto 106 članov, pri Jože-favi pa 499. Mohorjeva družba zaostaja torej za 343 članov, akoravno obstoji že 58 let, Jožefova pa samo 12 let. Ako bi Mohorjeva družba napredovala tako kot Jožefova, morala bi letos imeti na Koroškem že okoli 10 000 članov. Da nismo prišli do tega števila, je krivo vodstvo, ki ne skrbi za izboljšanje beriva in ne za živahno agitacijo. Vzrok so pa tudi poverjeniki (duhovniki), ki bi storili večjo dobroto svojemu narodu, če bi nekoliko bolj agitirali za slovensko družbo, nego da nabirajo med slovenskim ljudstvom člane za nemško družbo, ki samo pospešuje ponemčevanje slovenskega 1 j u d s t v a.
— Promocija« Jutri bo promoviran na graškem vseučilišču g. Josip Zdolšek, starešina „Tabora", za doktorja prava.
— Iz rudarske službe. Rudarski svetnik| Igor C e p u 1 i 6 je premeščen iz Celovca v Zader, nadkomisar Josip Salomon iz St. Hipolita v Celovec in eleve K. Hajduk iz I Idrije v Celovec
— Vojaške vesti. „Soča" je izvedela iz zanesljivega vira, da se spomladi premeste ti-le polki: 7. peš-polk iz Gradca v Gorico, 27. iz Ljubljane v Pulj, 17. iz Celovca v Gradec, 47. iz Gorice v Ljubljano in 87. iz Pulja v Celovec.
— Iz pisarne slovenskega gledališča« Nocoj se uprizori prvikrat na slovenskem odru sloviti Shakespearejev igrokaz „B e n e š k i trgovec" v Zupančičevem prevodu. Dramsko osobje, ki nastopi v igri polnoštevilno, je zastavilo vse svoje moči. da se veliko delo dostojno izvede. — V soboto se poje Bizejeva opera „Biseri", katera se je na novo naštudirala in za katero so se pripravili novi kostumi.
— Corrigendum. V snočnje gledališko poročilo se je vrinilo nekaj tiskarskih pomot. Pravilno čitati je: Traversi (ne: Trasersi) se namreč ne poteza za takozvano dvojno moralo, marveč skuša . . . pokazati, kako veliko zlo more (ne: mora) ... ta morala provzročiti. — Da se mu (ne: nam) to dokazovanje ni posrećilo . . . — Slučaj Lanzi (ne: Langi) . . .
— Dražba sv. Cirila ia Metoda V Ljubljani je založila za božične praznike in novo leto dvojo vrst razglednic, ki se razpošljejo začetkom decembra po vsi slovenski zemlji. Na tisoče in tisoče razglednic1 roma ob božičnih praznikih iz kraj h v kraj, vsak ima znancev in Horodni-kov, ki jim z veseljem Čestita z h novo srečno leto. Dozdaj so imele j pri nas od tega dobiček samo nemške židovske tvrdke, dočim je na češkem „Matica školska" vsako leto dobivala tisoče od svojih razglednic. In to bodi poslej tudi pri nas. Razglednice bodo umetniško delo, krat-nejše nego smo jih bili vajeni dozdaj Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da ne pošilja nikakih nemških tujih razglednic, ampak da sež< po razglednicah naše šolske družbe in s tem ob priliki novega leta daruje v narodni namen denar, ki bi Šel sicer v tuje roke. Slovenske trgovine naj se zglase pri vodstvu in naj izpričajo, da so res narodne. Doka-žimo vendar enkrat, da znamo biti svoji na svojem. Opozarjamo posebno svoje podružnice; zlasti tiste, ki so spale do sedaj. Vse ob tem času razširjajte družbene razglednice in kar spada zraven — naš narodni kolek. Apeliramo na narodno ženstvo, naj zopet ob tej priliki pokaže, kako se zaveda svoje naloge. Ako vsak tako izpolni svojo dolžnost, dobila bo Ciril - Metodova dražba lep novoletni dar, mi pa s tem ne izgubimo
MF* Daljo v pr&OfL "M
Katarine Zrinjske ukrenil isto, kar 1 je sklenil glede Krste Frankopana in Petra Zrinjskega. Starcevićanec dr. Elegovic* je predlagal, naj se proglasi obletnica dneva smrti Zrinjskega in Frankopana ko t naroden praznik in naj se iz deželnih sredstev postavi obema junakoma dostojen spomenik. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti med navdušenim klicanjem: „Slava Zrinjskemu in Fran-kopanu!" — Na dnevnem redu prihodnje seje, ki bo v petek, je zakonski nacrt o čistoti volitev.
* Najnovejše novice. — Le«
baudvjev zrakoplov na krmilo je kupilo francosko vojno ministrstvo.
— Sestanek ministra Aehrenthala in Tittonija bo po delegacijskem zasedanju.
* Nove velike uspehe izkazuje
na polju kmetijstva, sadjarstva in vi-norejstva znana rirma Ph. Mavfarth et Komp., tvornica za stroje na Dunaju, v Frankobrodu na M., Berolinu, Parizu in Minsku na Ruskem. Na razstavah, kjer je letos razstavljala, je bila odlikovaua: v Milanu z grand prix. v Karlsruhe z zlato svetinjo, v Donge ^Francosko) z broncevo svetinjo, v Kalugi (Rusko) z zlato svetinjo, v Njmegenu (Nizozemsko) z zlato svetinjo, v Leonu (Špansko) z zlato svetinjo, v Welsu (G-or. Avstr.) z broncevo državno svetinjo, v Lju-bnu (Leoben) s prizualno diplomo, v Mariboru s prizualno diplomo, v Zwettlu (Nižje Avstr.) s častno diplomo, v Brucku na M. s srebrno svetinjo in v Beljaku z veliko zlato svetinjo kot prvim darilom. Odlike so doslej dosegle ogromno število 592.
* Poplava špirita. V Glasgovu se je v tovarni razpočil reservoir, v katerem je bilo 70.000 litrov špirita, špirit je tekel kot vroča reka po ulici dva Čevlja visoko. Nastal je velik strah. Petnajst oseb je dobilo tako hude opekline, da so jih prepeljali v bolnišnico.
* 108 let stara Macedonka. Pretekli teden je umrla v Budapešti 108 let stara žena, rodom španjol-ka Židinja in Macedonije. Nikoli v življenju ni bila bolna.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Uboj. Na zatožni klopi sedi 20 let stari Jože Rozman, posestnice sin iz PodreČ. Bil je že trikrat zaradi tepeža kaznovan. Posebno jezo je gojil na svojega bratranca Franceta Burgerja, ker je bil ta zoper njega pred sodiščem zaradi pretepa neugodno pričal, vsled česar je bil Rozman obsojen na S mesecev težke ječe. Proti nekemu sojetniku iz domačega kraja se je že v zaporu izrazil, da bo Burgerja na angeljsko nedeljo zaklal, kajti ta dan bo svojo kazen prestal. Res je prišel ta dan domov ter popoldne popival po Mavčičah, zvečer pa je iskal priložnosti, da bi svojega nasprotnika dobil. Tisto nedeljo t. j. dne *2. kimovca 1.1., prišla sta posestnik Janez Burger in njegov brat France iz Praš domov v Podreče. Bila je svetla noč in ni se jima ljubilo iti spat. Zlezla sta na dvorišču vsak na eno češpljo ter jih jela otresati. Kar zas iši Janez Burger bratov glas: „Kaj pa mahaš z nožem proti meni, ali me hočeš zaklati ?a Takoj nato prihiti France k bratu in mu pove; da ga hoče Rozman zaklati. V tem pa je že bil Jože Rozman pri njih. Ne da bi besedico Črhnil, sune Rozman Janeza v sprednjo stran desne rame, da se ta takoj zgrudi. Janez je kmalu vstal in šel po cesti gledat za bratom. Tu je zagledal brata Franceta ležati na tleh, poleg njega pa klečati Rozmana, ki je z nožem po njem udrihal. Janez je jel klicati na pomoč rekoč: „Mene je že zaklal, brata pa še koljea. Na lice mesta prihiteli ljudje so našli Franceta Burgerja zaklanega na cesti. — Obdolženec se zagovarja, da sta ga brata Burger s koli tolkla in da seje moral braniti. Priča Helena Mohar pa izpoveduje, da je obdolženca videla z nožem mahati po Francetu. Dasi ga je ta milo prosil, naj ga pusti še malo živeti, ni odjenjal, temuč je m a haje po njem kričal: „ Hudič, ali še nisi crknil ?a Razmesaril mu je ves hrbet, pljuča so bila petkrat globoko prebodena, tako, da je nastopila vsled notranje izkrvavitve takojšnja smrt. Da obdolženec laže, kaže tudi dejstvo, da on ni imel nikakršnih poškodeb, in da se na mestu dejanja ni našlo nikakšno poleno.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.
Zaradi tatvine je bil obsojen na eno leto poostrene ječe Josip Kaplan, ki je svojemu gospodarju Bregarju ukradel več sto kron. Bregar je imel denar skrit v svoji kovačnici med opeko, na katero je natrosil kovaškega prahu. Kaplan je denar vzel in ga zapravljal, tako da je končno padel nanj sum. Dal je potem Bregarju 600 K nazaj.  Ko je
Bregar imel ta denar, je stvar naznanil orožnikom, ki so potem pri Kaplanu našli še 64 K.
Izpred celjskega porotnega sodišča.
Razpečevaloa ponarejenega denarja. Zopet sta bila pred porotniki dva sokrivca ameriških ponarejevalcev avstrijskega denarja, in sicer 62letni posestnik M ar t in Grm iz Dobrove in njegov 241etni sin istega imena. Sin je bil leta 1901 pri okrožnem sodišču v Novem mestu obsojen zaradi goljufije v trimesečno ječo, a je pobegnil v Ameriko, kjer je stopil v zvezo z znano družbo Krko vi6. Letos je prišel domov ter sta začela z očetom kupče-vati z živino, posebno po Dolenjskem. Pri tej priliki sta izdajala ponarejene bankovce po 20 K, ki jih je prinesel sin iz Amerike. Končno so v okocjanu prijeli orožniki očeta, ko je plačal kupljenje svinje s ponarejenimi štirimi desetaki. Pri njem so dobili še 31 falzifikatov, doma pri sinu pa 77 a 20 K. Oče, ki je vdovec ter mora skrbeti za 7 otrok, je dobil štiri leta, sin pa tri leta ječe.
Otroka je umorila. 261etna Antonija Planinšek, nazadnje uslužbena pri Skabrnetu v Celju, je v noči od 20. do 21. oktobra zadušila svojega novorojenega nezakonskega otoka. Na njem ni bilo spoznati nobene nasilne smrti. Obto-ženka je trdila, da je otroče po porodu parkrat zadihalo, potem pa izdihnilo samo. Obsojena je bila na 2 leti teške j eče.
Smrtna osveta. Fantje iz Sromelj pri Brežicah in oni iz Zdol in Pleterij so si smrtni sovražniki. Ker je bil 20. februarja 1904 ubit Jožef Petan iz Sromelj od nekega Pleterčana v Zdoleh, so sklenili Sro-meljčani smrtno maščevanje za ta uboj. Posebno 261etni Franc Peta n iz Sromelj, brat ubitega Jožefi Petana, se je večkrat izrazil, da bo Zdoljčanom in Pleterčanom že pokazal, in da ne bo preje miroval, da bo kak ZdolČan ubit. Največjo jezo je imel do rodbine BahČič, ker je Ivan BahČič pri preiskavi zaradi ubitega Jožefa Petana izpovedal, kak hud pretepač je bil ubiti. 10. junija popoldne je bila v neki gostilni Bahčičeva rodbina in več drugih Zdolčanov, ko je prišel vanjo Franc Petan in 241etni Maks Grošelj z drugimi osmimi Sromelj-čani. Imenovana sta poskušala napraviti prepir in pretep, a so jima drugi preprečili to. Ko so BahčiČevi odšli iz gostilne, sledila sta jim v majhni oddaljenosti Petan in Grošelj. Dočim so šli drugi Babčičevi v hišo Franca BahčiČa, šel je Ivan BahČič naprej. Drugo jutro so ga našli pri nekem vinogradu grozno razmesarjenega in ubitega. Lobanjo je imel dvakrat prebito, polomljenih je imel reber, jetra razstrgana, prst zlomljen in bil sploh po vsem telesu ves v ranah. Splošna sodba je bila, bila, da sta ga ubila Petan in Grošelj. Ker pa obravnava ni mogla dognati popolne jasnosti v celo stvar, sta bila oproščena vsake krivde.
Umor. 11. avgusta je prišlo v Bošnu pri Vranskem v Kotkovi gostilni do prepira med Ivanom Kr-žanom in Francem SodiČem. Za Sodiča so se potegnili prijatelji in porinili nazaj Kržana, ki je silil vanj. Tu je posegel v prepir Krža-nov prijatelj, 401etni delovec Franc Novak, ki se je zaletel v Sodičeve pristaše z odprtim nožem in z grožnjami. Terezija Rozman mu je stopila nasproti, Novak je pa butnil vanjo, pa sta oba padla in da ji je prerezal predpasnik. Ko je bil Novak zopet na nogah, mahal je znova z nožem okrog sebe in ranil ž njim Mihaela Rozmana. Ker ga je ta zaradi tega pozval, naj bo pameten, se je zagnal Novak vanj. Rozman Se mu je umikal korakoma, Novak je pa mahal po njem, dokler ga ni zabodel v vrat. Rozman se je zgrudil in izdihnil. Novak se je pred sodiščem izgovarjal, da je božjasten in da nič ne ve, kaj se 'je zgodilo usodni dan. Obsojen je bil na dve leti težke ječe.
Izpred mariborskega porotnega sodišča.
Goljufija. Septembra meseca lanskega leta je prosil 251etni Filip Krašek iz Gornje Rečice pri Laškem Tomaža Gotza v Mariboru za posojilo 800 kron. Ta mu je je obljubil, če podpišeta z bratom Jakobom menico. Ker Jakob Krašek ni hotel izpolniti bratove želje, ponaredil
je ta njegov podpis in dobil denar pri Gotzu. Odšel je nato na Nemško v rudokop. Ko je prišla goljufija na dan, pri tirali so Filipa Kraška v Maribor, kjer je bil te dni obsojen na 18 mesecev težke ječe. Gotz je ob 800 kron, ker Filip Krašek nima nobenega premoženja.
Poneverjenje in tatvina. 381etnega Alojzija Polanca iz Vin-tarovcev pri Ptuju je trgovka z deželnimi pridelki Terezija K a i s e r -berger v Ptuju najela za posredovalca pri nakupovanju sadja in mu dala 150 K za trud in za aro raznim prodajalcem. V ta namen je Poljanec porabil 63 K, dočim je 87 K ostalo v njegovih rokah ter zapisal je v naroČimo knjigo, da je ves ta znesek izdal za are. Pozneje se je Poljanec premislil in hotel vrniti Kaiserberger-jevi denar. Zato je šel in vlomil pri Jeri Murko v Vintarovcih in ukradel hranilnično knjižico z vlogo 764 K. Ker je Murko pravočasno opazila tatvino, Polauec ni mogel dvigniti denarja v posojilnici. Pola-nec je bil obsojen na 3 leta težke ječe.
Nasilstvo in požig. Anton Steinberger je bil obtožen, daje za-žgal-'gostilničarju An drej u Jurčiču v Makolah šupo, kar je provzroČilo Škode 8500 K. Obtoženec je zloglasen pijanec, vsled česar je pod ku-ratelo. Jurčiču je na pijači in* hrani dolžan 1600 K, a ker mu ni hotel več dajati na up, zagrozil mu je s požigom. Vkljub temu je bil obsojen le zaradi nevarne grožnje v lSletno ječo.
telefonska in uumm porotna«
Voloska 29. novembra. Danes p-n či je umrl v V« loški župnik op tijstri m ns ga r Vinko Zairil .c Pokojni je bi vedno odločno naroden mož Pogreb bo v soboto
Dunaj 29. novembra. Poslanska zbornica konča danes razpravo o razdelitvi voliln h okrajev na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Govorila sta Vsene-mecKutscher in krščanski so-cijalec Fink Za generalna govornika sta bila izvoljena češki rad kaleč dr. Baxa, ki govori zdaj, in nemški naprednjak B6-heim. Ker pride potem do besede osem poročevalcev, je gotovo, da bo glasovanje šele jutri
Dunaj 29. novembra. Delega-cijska posvetovanja se odlože do 10. decembra ali še za dlje in se potem delegacijama predloži proračunski provizorij.
Dunaj 29 novembra. Zakon o reorganizaciji dalmatinskega brodarstva je v nevarnosti. Začela se je proti njemu skrivna, a odločna agitacija Pravi nag bi tej agitaciji niso še jasni.
Brno 29. novembra. Pri današnjih deželnozborskih volitvah v mestih sta bila izvoljena Mlado-Čeha dr. Stransky in dr. Sile ny in StaroČeh Hrobota. V Olomucu je propadel mladočeški kandidat in je bil izvoljen naprednjak dr. Fišer.
Belgrad 29. novembra Ob sodba 35 kragujevških oficirjev i j. podoficirjev je vzbudila silno senzacijo, ki je toliko večja, ker se javnosti kruta obsodba kar nič ni pojasnila.
Dortmund 29. novembra. V bližini se je zgodila strahovita katastrofa, njeni nasledki še niso jasni V krajuArdey je ponoči v neki tovarni nastala strašna eksplozija, mkaj časa petem se je zgodila druga in danes zjutraj tretja ravno taka eksplozija Sodi se, da je ponesrečilo nadlOOOoseb Dopoldne so spravili 40 mrliče v in kakih 200 ranjencev na dan Eksplozija je bla tako velikanska, da ni v okraju ne ene cele šipe. Ljudstvo bežistra homa na vse strani.
Poslano/)
čast mi je, prijavljati javnosti, da sem plačal 1. 1905 3500 K pristojbine, ker sem prodal na debelo 3500 hI vina. Ker sem tega leta prodal samo okoli 2500 hI vina, sem moral plačati 2500 K, kar odgovarja pristojbini, določeni po 1 K za hI. j
Vprašam pa kompetentne osebe, ki poznajo vinsko trgovino, koliko | naj zaslužim pri vsakem hektolitru, da morem zdržati tolikšne pristojbine, živeti sam, vzdrževati obrt, in misliti na svojo starost, ko ne dobim opravila nikjer.
To se pravi, da si ne dajo samo agenti ampak tudi drugi ljudje iz Zagorja, katerih imena lahko povem, v strahu, da jih ne zasačijo užitninski nastavljenci, — pošiljati na vagone vina na ime tretjih oseb.
Zdaj vprašam gg. užitninske na-stavljence, kdaj pojdejo kontrolirat na železnico vino, ker kontrolirano je samo ono vino, ki pride na moje ime. Postava je vendar enaka za vse!
xJe se pomisli in preudari, da moram plačevati tolike pristojbine brez podlage, moram skončati kakor Kaiser v Ptuju in Bratje Majer v Čakovcu, moji konkurentje.
Ako ne bo slavno finančno ravnateljstvo izprevideio te krivice, ki so mi jo storili moji neprijatelji v Zagorju (za katere se pa ne brigam), bom s 1. januarjem 1907 opustil svojo obrt, — rajši nego da pro-padem.
V Zagorju ob Savi, 20. novembra 1906.
4240
Josip Rossi,
veletržec z vinom.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Proti prabajem, luskinam ii izpadanju ls
riflujv »MjtiolJČ«* prt / nun t«
Tanno-cliinin tinta
! katera  okrepćuje  lasisće, odstranjuje
luske i u preprečuje Upadanje las. j 1 mi* 1*1-mr» z natudoiii i I«runa.
I Razpošilja  se   z   obratno  pošto  ne  manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil medicinsl. vin, specijalitet, najfinejših pa'furnav, kirurgiških obvez, svežih minerala h vod i. t d
Diž lekarn* M.lana, Lsusteka v Ljubljani, R sijeva cesti št. I
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jnbil. mostu. 49 47
Umrli so v Ljubljani
Dne 26. novembra: Marija Dejak, paz-nikova vdova, 56 let,  Salendrove ulice 3, I jetika.   —   Matej Baje, hlapec, 68 let, Ra-deckega cesta 11, kap.
Dne 27. novembra: Ivan Skvarča, duhovnik, 61 let, Zaloška cesta 11, Arterio sclerosis. — Franja Dolenc, delavka, 36 let, Radeckega cesta 11, Dementia secund. — Marija Petrič, posestnikova hči, 19 let, Bohoričeve ulice 5, pljučnica. — Lambert Maršner, poslovodja v p. 64 let, Hranilnična cesta 4, Tabes dorsalis.
V deželni bo lnic i:
Dne 25. novembra: Julija Pečnik, sirota, 31,... leta, Bronchitis acuta.
fieteorolosKno poročilo.
/■•.'•,•» nad morjem   06*8.  Srede]; račnl tUk 78(5.0 ■»*,
Novemb. jI	Čas 7&DJt	Stanje barometra t mm	S5" c. ► 8 m		Nebo
28.	3. »v.	7394	30	al. Jug	jasno
29	7. U.	742 0	— 16	al. jvzb.	jasno
	poz*.	74)9	52	si. jvzhod	del. jasno
Sr«dn}a vcerajSnjs temperatura: 57, oor-aala: Cd    — Padavina * mm 0 0
Zahvala.
Povodom bolezni, kakor tudi ob smrti naše prerano zamrle nepozabne soproge oziroma matere, gospe
Gabrijele Semen
izkazalo se nam je toliko srčnega sočutja, da ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti se.
Usojamo se torej tem potom izražati najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje. Srčna hvala tudi za častno spremstvo k zadnjemu počitku drage pokojnice in za podarjene vence. 4270
V Ložu, 27. novembra 1906.
Žalujoča ostala rodbina: Karel Semen
c. kr. davkar.
Zahvala.
Globoko ganjena vsled obilnih dokazov srčnega sočutja med boleznijo in ob prerani smrti mojega iskreno ljubljenega, dobrega soproga, gospoda
Frana Borštnlba
nadučitelja na Dobrovi
izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo. Presrčna hvala za toli tola-žilno sočutje, za mnogoštevilno časteče spremstvo pri pogrebu osobito blagorodnemu g. šolskemu nadzorniku prof. V. Zupančiču, gospodom učiteljem od blizu in daleč, ter darovalcem prekrasnih vencev in šopkov.
Bog plačaj vsem vkup in vsakemu posebej, kateri so mojega pre-Ijubljenega pokojnika z toliko ljubeznijo in častjo obsipali, meni pa tako ljubeznjtvo ob strani stali v tem prebridkem času. 4283
Ljubljana, 28. novembra 1906.
Viki Boršt i k roj. Gestrin.
Izprašan
mašinist
20 let star, išče službe.
Ivan Krebs, Gornji grad, Sp. Štajersko. 4243—2
I]
se sprejme pri 3*78-27
H. Suttaerju v Ljubljani.
Zanesljiv
stavbni pisar
te stroke popolnoma vaien, se Sprejme. V^raSanja   na   fitHihrirga mnjntra
Dervvuschka v Mariboru. 4263-i
Korespondent
ki je slovenščine, nemščine in laščine popolnoma zmožen, se sprejme«
Ponudbe pod ,/Tovarna" naj se
pošljejo na upravn   nStov. Naroda1*.
4279—1
fijjnB fitt
izurjen železninske in Špecerijske stroke, žel sedanjo službo s 1. februarjem 1907 preme niti.
Naslov  pove opravo štvo „Slov. Naroda-. 4249-2
BHniU
v tem poslu že delujoča, hitra in dobra račuuarica, kakor tudi 4275—1
pridna, poštena in iz dobre meščanske družine, se Sprejme takoj pri tvrdki
M. ELSNER, Litija.
Prodajalko
tudi z dežele, vešča nekaj knjigovodstva, se išče za fino in samostojno prodajalno. Z eventualno kavcijo ima prednost.
Ponudbe  pod   f,Zvestoba" na
upravn. „Slov. Naroda**. 42G9 -1
Jutri
kakor tadi vsak nadaljni petek
morske ribe
in
ribja brodeta
i*   lam Itallana.
Znana dobra dolenjska vina, posebno Izborno vino s Trške goro
(vinograd prostije novomeške)y štajerska in avstrijska vina.
Na obilen obisk vabi z veleapoštovanjem 4284-1 Josip Sohrev.
Podružnica v SPLJETU. v Ljubljani, Stritarjeve Ulice Štev. 2. Podružnica v CELOVCU.
Delniška glavnica H *,000 OOO*—• Rezervni zaklad K VOO.OOO.
sprejema od I. novembra t. I. vloge na vložne knjlž oe in na tekočI račun po 4l V' 0, ter je obrestne od dne vloge do dne vzdlga:
obenem zvišuje obrestuo mero starih vlog na knjižice od seuaujih 4°/0 ua 41,.," 0J začeusi 8 I. novembrom t. I.
136
Priloga .SlovepsKpmp Haroflp" st 274, dne 29 novembra 1906
ničesar, ker bi isti denar zmetali tujou v roke. Torej : „Mal položi dar, domu na altar", to nam veljaj posebno še ob bližajočem se božicu in novem 1907. letu.
Vodstvo  družbe sv. Cirila in Metoda.  — V Ljubljani, dne 27. novembra 1906.
— Družba sv. Cirila in Metoda V LJubljani se ponovno pozivlje do vseh zavednih Slovencev s prošnjo, naj rabijo v obilueji meri družbeni narodni kolek. Vzgled naj Vam bodo Čehi! Najrevnejšega izmed njih bi bilo sram, ako bi ne rabil pri svojih poštnih pošiljatvah narodnega koleka. V prihodnje bodemo začeli objavljati perijodično, koliko da smo v posameznih mesecih razposlali narodnih kolekov. Pozivljemo pa tudi Vas, zavedne trgovce, da če že ne zmore vsakdo izmed Vas kole-kovanja svojih trgovskih dopisov in računov, naj prevzame vsaj v razprodajo naš narodni kolek. Ako se za naročene koleke vpošlje denar takoj, navržemo radi 50 kolekov na tisoč plačanih. Narodni kolek se naroča z naslovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 28. novembra 1906.
— V. vsesokolski zlet bo prihodnje leto v Pragi, in sicer 28., 2 9. in 3 0. junija in 1. in 2. julija. Program bo zelo obsežen. Priprave za zlet so že v polnem tiru. Proračun za zlet znaša 250.000 kron. Mestna občina praška je že sedaj dovolila 20 000 K podpore. Poleg vseh slovanskih sokolskih društev se udeleže zleta tudi razna inozemska gim-nastiška društva. Pri tej priliki priredi tudi mednarodna gimnastična zveza, katere član je češki „Sokol", svoj shod. Telovadišče bo prirejeno za S000 telovadcev in 45.000 gledalcev. Zleta se udeleži tudi mnogo Sokolov iz Amerike, kjer deluje 70 čeških  in  slovaških sokolskih društev.
— Predavanje v Mestnem domu". Snoči je predaval v veliki dvorani „Mestnega doma" g. dr. D e-meter vitez Bleiweis kot glavni tajnik kranjske podružnice avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih o svojem potovanju, ki je je napravil letošnje poletje iz Trsta v Newyork kot mornarski zdravnik. Predavanje je bilo v korist imenovanega društva. G. predavatelj je svoje velezanimivo predavanje razdelil na tri dele. V prvem je obravnaval svoje potovanje po jadranskem morju ter sredozemskem in atlantskem oceanu. V drugem je opisoval New-york, v tretjem pa veličastne slapove Niagare ter povratek v staro domovino. Pri vseh treh delih je kazal s skioptikonom izborno uspele slike, ki jih je fotografiral sam na svojem potovanju. Shke so nam kazale življenje izselnikov ob različnih časih na ladji, kraje Patras, Palermo, Neapolj, razne ladje, ki so jih srečali na poti, znamenitosti Newyorka, prekrasne slapove niagarske itd. Vsaki sliki je g predavatelj podal primeren opis. Posebno se je bavil z razmerami na iz-selniškem otoku in onimi v Newyorku ter z niagarskimi slapovi. Predavanje je bilo dobro obiskano, posebno dam je bilo veliko. G. predavatelj je za svoja izvajanja žel na koncu krepko ploskanje.
— Koncertni zbor „Glasbene
Matice" ima v petek, 30. t. m ob 8. uri zvečer v „Glasbeni Matici" važno, nujno, izredno skupno skušnjo moškega in ženskega zbora.
— Šenklavsko-irančiškanska in šentjakobsko-trnovska ženska ter obe šentpeterski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda vabijo vse svoje članice in Člane, da se udeleže maše zadušnice v spomin nepozabnemu pesniku Simonu Gregorčiču. Mašo bo Čital trnovski župnik g. Vrhovnik v soboto 1. decembra ob 8. zjutraj v trnovski cerkvi.
— Akademija priredi v drugi polovici meseca decembra v „Mest-nem domu" ciklus predavanj. Predaval bo urednik Rasto Pustoslem-šek. Prvo predavanje bo v soboto 15. decembra.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem. Izvanredni občni zbor, na Čegar dnevnem redu je volitev predsednika in dopolnilna volitev odbora, vrši se jutri, dne 30. t. m., ob polu 8. uri zvečer v mali dvorani hotela „Union".
— Pevsko društvo „Ljubljana" priredi v nedeljo dne 2. grudna v areni Narodnega doma, „Miklavžev večer". Bogati vspored obsega poleg petja in nastopa Miklavža ob sijajnem spremstvu tudi bogati nad 500 dobitkov obsegajoči Šaljivi Miklavžev srečolov. Arena dobro kurjena, isto tako bodo cene jedilom kot pijači navadne. Začetek je določen na 6. uro popoldan. Vstopnina 60 vin. za osebo. Častiti podporni člani in otroci v spremstvu stariŠev so vstopnine prosti. Ako bi hotel kdo za člane svoje rodbine posebnih daril, naj iste odda opremljene z natančnim naslovom v trgo-
vini gosp. Ludovika Černeta, zlatarja v Wolfovih ulicah, ali pa v nedeljo do 4. ure popoldne v restavraciji Narodnega doma. Za Miklavžev nastop bo posebno okusno dekoriran oder v areni. Ker se taki večeri vedno odlikujejo po izredni živahnosti, pričakovati je tudi sedaj polnoštevilne udeležbe.
— Hišni posestniki se opozarjajo, da vlože do 3 0. novembra t. 1. pri tukajšnji c. kr. davčni admi nistraciji izkaze vseh v hiši stanujo-čih oseb (hišne oziroma stanovalne izkaze.) Ti imeniki, ki služijo v svrho priredhe osebne dohodnine za leto 1907 se ne smejo zamenjati z meseca avgusta 1906 vloženimi napovedmi o najemninskem dohodku hiš. Zadevne tiskovine se dobivajo pri davčni administracaji brezplačno.
— Ljubljana izgubi brigado. Ako je verjeti vestem v graških dnevnikih, Ljubljana nele da ne dobi kor-nega poveljstva, temuč izgubi celo brigadno poveljstvo, ki se preseli baje prihodnjo spomlad v Gorico, kjer je večina vojaštva, ki je podrejeno 56. brigadi (pešpolka 27 in 47 ter lovski batalijon št. 7.). Ta vest pa je v popolnem navskrižju z drugo, ki napoveduje premestitev garnizij.
— Plesni venček ljubljanskih natakarjev. Predvčerajšnjim so imeli ljubljanski natakarji sestanek, na katerem so se posvetovali o prireditvi ob čajnega plesnega venčka. Proti volji in vzlic protestu slovenskih natakarjev se je sklenilo, prirediti ven-Ček v kazinskih prostorih. Za danes beležimo samo suho dejstvo, ker je še upanje, da se ta sklep premeni, pridržujemo si pa pravico, da se povrnemo k tej stvari in povemo tudi imena.
— Deželna zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v LJubljani je imela 26. t. m. izredni občni zbor v hotelu „Ilirija". Bil je dobro obiskan. Predsednik g. V al en ti č je pozdravil navzoče, na kar se je zapisnik zadnjega občnega zbora prebral in odobril brez ugovora. Nato je poročal g. Fettich-Frankheim o spremembi sedanjega nedeljskega počitka. Predlagal je, naj bi brivci smeli svoje brivnice odpirati poleti ob 5. zjutraj, pozimi pa ob 6. Predpustom naj bi brivci zapirali brivnice ob 1. popoldne ter jih potem imeli zopet odprte od 3. do 5. Gg Markovic in Kralj sta v imenu brivskih pomočnikov ugovarjala temu predlogu. Po razpravi, v katero so posegli imenovani gospodje in tudi drugi, je bila sprejeta resolucija s to izpremembo, da smejo predpustom imeti odprte brivnice od 3. do 5 popoldne le oni brivci, ki imajo tudi damske salone, streči pa smejo samo damam. Sprememba nedeljskega počitka ne velja za pomočnike, ampak le za gospodarje. Nato je bila izvoljena deputacija, ki bo to resolucijo izročila deželni vladi, s čimer je bil ta izredni občni zbor končan.
— Gosp. Kokaij, pristav državne Železnice ni, kakor smo v soboto trdili, nemčur, ampak vedno zaveden Slovenec. Obžalujemo, da se nam je vrinila ta pomota. Tudi nima g. Kokaij nobenih otrok in jih torej ne more pošiljati v šulferajnsko šolo.
— Državni železniški svet na Dunaju je sprejel včeraj predlog člana Hribarja, da se uvedejo jedilni vozovi v podnevne brzovlake južne železnice med Murzzuschlagom in Nabrežino.
— Lokalna železnica Kranj-
Tržič se prične graditi te dni. Podjetnik Chiericci se je že nastanil v Tržiču. Proga bo dolga 15.254 km. Ko se bo odcepila od postaje v Kranju, pojde do kilometra 72 7 vspo-redno z gorenjsko železnico in se obrne nato proti severo-zahodu Čez Savo mimo Struževega v Naklo, kjer bo prva postaja, 5 km oddaljena od Kranja. Od tu pojde proga naravnost proti severu in dospe v daljavi daljnjih 4 km na postajo Duplje. Tretja postaja bo v Križah, četrta pa Tržič. Zadnja postaja ne bo v Tržiču samem, ampak pri vasi Bistrica zaradi različnih krajevnih tehničnih zaprek. Od tod se spelje takozvana industrijska proga do predilnice Glanzmann in Gassner v Tržiču na stroške tovarne. Proga se izroči najbržže julijameseca prihodnjega leta prometu.
— Gledališki odsek „Jesenl-
Škega Sokola" priredi v nedeljo, dne 2. decembra t. 1. v dvoraui gostilne pri „Jelenu" na Savi narodno igro „Deseti brat", pri kateri sodeluje si. tamburaški zbor iz Št. Jakoba v Rožu. Vstopnina: Sedeži: I. vrste 1 K 60 v, II. vrste 1 K 20 v, III. vrste 80 v. Stojišča 40 v. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
— Hudi Cigani. Cigani Albin ter Suzana in Alojzij a Beihard so pred kratkim v gostilni Franca Ž v a b a na Javorniku pili, a niso hoteli plačati zapitka, ampak je Albin Reihard udaril natakarico s četrtlitr-sko steklenico tako čez glavo, da je padla nezavestna po tleh in dobila hudo  rano  na  desni  strani glave.
Delavca Ivana S m o 1 e j a so pa cigani opraskali. Trojico je orožništvo aretiralo na  pašniku   blizu bleškega
mostu.
— Telovadno društvo .Sokol*
V Postojni vabi na redni občni zbor, ki se vrši v petek, dne 7. grudna 1906 ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih br. Frana Arkota z naslednjim dnevnim redom: I. 1 ) Nagovor brata staroste; 2.) poročila brata tajnika in orodjarja; 3.) poročilo blagajnika in pregledovalcev računov; 4.) poročilo načelnika. II. Volitve: 1) Staroste; 2.) podstaroste; 3.) načelnika; 4.) štirih odbornikov, 2 namestnikov in 3 pregledovalcev računov; 5.) zastavonoše; 6.) šestih delegatov v „Zvezo". III. Slučajnosti. Bratje „Sokoli" se poživljajo, da se udeleže polnoštevilno občnega zbora. nNa zdar!" Odbor.
— Umrla je na Rav bar komandi pri Postojni gospa Marija Dr alka v starosti 72 let.
— Požar« V Četrtek je Martinu Kodričuv Brezjah pri Sv Križu pogorelo gospodarsko poslopje, svinjak in žitnica in 15 stotov sena. Škode je 700 K. Zažgal je domači 51etni sin.
— O Kaiserjevem konkurzu
V Ptuju« Pod naslovom „Ptujski pa-namau piše socialdemokratično glasilo „Arbeiterwille" v Gradcu: „Polom vinske veletrgovine Franca Kaiserja v Ptuju, kjer se govori že o pasivah do dva milijona kron, je provzročil veliko razburjenja. Nenavadno veliko je število prebivalcev, ki so hudo prizadeti; trgovci in obrtniki, ki morajo skrbeti za velike rodbine, so izgubili celo svoje premoženje. Po Spodnjem Štajerskem kroži množina ponarejenih menic. Kar se tiče ptujske (mestne) hranilnice, pri kateri se je Kaiser zadolžil za 320.000 K, bo najbrže pokrita, ker je na prvem mestu vknjižena. — Drugačno pa je vprašanje o odgovornosti. Propadli ptujski župan Or-nig je načelnik hranilnice. Bil je intimen Kaiserjev prijatelj in je že davno poznal njegov finančni položaj. Moral je že davno vedeti kot načelnik o ponarejenih menicah podžupana Kaiserja, kajti hranilniČni knjigovodja Casper je o tem vedel, javno se je o tem govorilo in podžupan Kaiser je moral zaradi tega odložiti svoje dostojanstvo. Ornig kot načelnik bi bil dolžan, naznaniti cirkuliranje ponarejenih menic ter bi bil s tem preprečil, da je bilo toliko oseb zopet ponesrečenih. Da nekaj ni bilo v hranilnici v redu, dokazuje to, da je ravnatelj polkovnik Pram-berger lani hipoma odložil službo; pač ni hotel sodelovati pri gotovih stvareh. In podžupan Kaiser je nato brž predlagal v občinskem svetu, naj se Pramberger imenuje za Častnega meščana. — Ponarejalec denarja in bankroter Kaiser je bil glavni steber nemške ljudske stranke v Ptuju, imel je velik vpliv ter je bil v intimnem razmerju z Ornigom. Ako bi ga spravili pred porotnike, bi mogel marsikaj povedati. Položaj bankroterja je bil znan po celem mestu; na vodilnih mestih so morali vedeti, da si je pri bankah izposojeval denar, da je mogel plačevati obresti pri mestni hranilnici. Vkljub temu, in dasi so njegove ponarejene menice bile znane v hranilnici, je mogel dalje gospodariti."
— Poneverba in goljufija. 27-
letni solicitator Friderik Prizdig iz Ljubljane je 7 Mariboru odvetniku dr. Pipušu poneveril 839 K 93 h in ponaredil na menici, glaseči se na 120 K, podpis davčnega pristava Franca Klemenčiča. Obsojen je bil na leto ječe, ker je imel že več podobnih grehov na sebi. V pojasnilo omenjamo, da je bil Prizdig vzgojen v ljubljanskem Marijanišču.
— Razširjenje postaje. Južna železnica namerava v Štoreh na štajerskem razširiti postajo.
— Nagla smrt. V Trnovem na Goriškem je umrl na lovu na divje koze c. kr. gozdni nadzornik g. Ivan Mozetič.
— Neprevidnost« 181etni Jakob Fonda v Trstu je z nabito puško skočil čez zid. Pri tem se mu je puška sprožila in strel je Šel Fondi v lice. Moral je v bolnico.
— Nesreča. 151etnemu mehani-škemu vajencu Karlu JančiČu v Trstu je zobovje stroja zdrobilo levo roko in ramo.
— Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobil sluga južne železnice Andrej Tomažič v Trstu.
— Postaja ŠtanJel-KobdU. Piše se nam: železniška proga, ki veže v najnovejšem Času Trst z Nemčijo — za katero progo se je porabilo še enkrat in še več denarja, kakor ga je bilo preli miniranoga in katero se je zidalo leto dlje, kakor je bilo rečeno, da bo končana in pri kateri je, kakor govore po Trstu, največ dobička naredil bivši ministrski predsednik Kor-ber — ima še dosti muh, ki brenče po zraku okrog te proge in pravijo, da je še dosti opasnih hib, ki so sedaj za silo zamazane, ki pa ob krat-
kem  stopijo  na  beli dan. Pustimo hibe.  Za razkrivanje teh hib bi bilo treba dosti črnila in tehniških dat in spretnega    stroko vnjaškega peresa. Označimo le   eno muho, ker brenči po naših tleh in rekel bi, da drugod bi ne bila mogoča.   Na postaji Štanjel-Kobdil se vlaki ne ustavljajo pred kolodvorskim poslopjem,  kjer plačaš voznino  in  čakaš  vlaka,  marveč 10 minut preden privihra  vlak, poreče eden uslužbencev glasne besede: „alo pejmo" in — naj d vsa tropa za njim s prtljago v rokah do mesta, kjer se bo vlak pristavil. To se zgodi kakih sto korakov od postaje naprej, tam, kjer so napravljene cevi za vodo, da se stroj z njo napolni. Tako je, ako se pelješ proti Trstu ali proti Gorici; tako je podnevi in tudi ponoči. Prijatelj  iz Braniče in iz cele Gorenje vipavske doline, ki imaš opravila, bodisi v Trstu, bodisi v Gorici, odpravi se hitro na pot, dokler je vreme še ugodno! Ako te zasači burja, recimo celo poostrena z dežjem in s snegom, ne vem ako boš imel pogum, stopiti izpod podstrešja in marširati do napojila.   In  ako  imaš ta pogum, pa preudari Še to, da najmanj pet minut boš še stal brez vsakega varstva in brez kake strehe tam, kjer se vlak pristavi,  kajti na zadnji trenutek se ne moreš zanašati.   Braničani in Vipavci,  ti vedo,  kakova je burja na mestu tega kolodvora, ti se bodo ogibali pri neugodnem vremenu vstopati in izstopati na kobdilski postaji, ampak tega nevešč svet naj se varuje to poskusiti,   čemur more  biti  kos le močna  in  zdrava narav.   Matere z otroci, poslovite se od moža, otroci od očeta, preden poskusite kobdilsko postajo pri hudem vremenu. Dotično županstvo in tudi okrajno glavarstvo smo hoteli opozoriti na to novo spe-cies muh, katera bo tembolj brenčala, ko bolj narašča zima in torej ni navadna muha.
— Siućaj a la Kopenick v Zagrebu. V petek se je oglasil v nadško-iovi palači eleganten tujec, ki se je predstavil kot svetnik v ministrstvu zunanjih zadev na Dunaju, O s val d Berger vitezWaldenegg. R «kel je, da ga je poslala vlada, da se z nadškofom Posilovićem posvetuje o kandidatu za izpraznjeno škofovsko stolico vDja-kovu in da stopi v dotiko s „Starčevi ćansko stranko prava". V škofovem dvorcu so možakarju >erjeli, ga gostoljubno sprejeli in mu odkazaii v palači tri naj lepše sobe v stanovanje. „Ministeri-alni svetnik" je največ občeval z nekim kanonikom, katerega ime pa hrvatski listi ne povedo. Pri tem se je tudi seznanil z voditeljem „Starčevićanske stranke prava", dr. Frankom. Napram dr. Franku se je izrazil, da pozna dobro hrvatske razmere in da ve dobro, da je „Starčevićanska stranka" lojalna in iz srca vdana dinastiji, ter naglašal, da ima nalogo, da stopi v imenu izvestnih dunajskih krogov v ožjo zvezo s to stranko in njenim voditeljem. V soboto popoldne je „ministerialni svetnik" posetil dr. Franka v njegovem stanovanju, govoril z njim o politiki in mu obljubljal, da bo za njegovo stranko pre-skrbel bogata denarna sredstva. Ko je mož odhajal, je rekel, da bo obiskal Še bana in da se bo nato še oglasil pri Franku. Toda g. „ministerialni svetnik" se ni več vrnil, mar reč jo je previdno odkuril, ker so mu postajala tla prevroča. Vendar pa ni iz Zagreba izginil brez žrtve. Njegova žrtev je bil tisti kanonik, s katerim je največ „konferiral". Izvabil mu je 1800 kron pod pretvezo, da mora ta znesek dati — drju. Franku. „Gospoda ministerialnega svetnika" so sedaj prijeli v Pesti. Piše se Ignacij Strassnoff, mož, ki je policiji znan kot rutiniran slepar, ki je posebno vzel na „piko" škofe in druge visoke cerkvene dostojanstvenike.
— Skrajna neusmiljenost. Včeraj popoldne ni mogel, ali ni hotel neki konj pred skladiščem na južnem kolodvoru peljati voz zabojev. Hlapec Ivan Tavčar je začel nato konja tepsti z bič-ivnikom in ga je bil toliko Časa, da ga je nad ubogo živaljo zlomil. Potem ga je začel s škornjem suvati v vamp, vsled Česar je konj zadobil znatno oteklino. A to še ni bilo zadosti. Zgrabil je potem za zlomljeni bičevnik in 7ačel konja suvati v oteklino, na kateri mu je napravil tako rano, da je kri iz nje od skladišča pa do Dunajske ceste curkoma brizgala meter daleč. Občiustvo seje silno zgražalo nad tem početjem in s trpkimi vzkliki dajalo duška taki hlapčevski brezsrčnosti. Ubogo žival je potem spremil v hlev neki brez-srčnežev znanec. Upati je, da neusmiljeni Tavčar ne odide zasluženi kazni.
— Železniška avtomobila. Včeraj popoldne so imeli na južnem kolodvoru nekaterniki, večinoma železniško osobje, priliko videti dva železniška avtomobila, ki sta se vračala z milanske razstave v Budimpešto. Vsak avtomobil je jako elegantno in lično izdelan, liki naši cestno-električni vozovi, samo da sta mnogo širša, več
kot dvakrat daljša in tudi višja, sicer se pa po barvi in konstrukciji malo razločujeta od teh. Imata po dva oddelka in je vhod v sredi, ne pa na konceh voza. Tudi je prostor za motornega voznika ves zadelan z okni, tako, da voznik ni izpostavljen vremenskim neugodnostim ter lahko, kadar hoče, okna odpre. Tu so ju napolnili z bencinom, potem pa sta od-dirjala dalje. Na avtomobilih so bili tudi železniški inženirji. Sta videti pač mnogo komodnejša, posebno pa svetlejša od železniških voz, a odkrito povedano, tisto motorjevo ropotanje ni za nervozne ljudi.
— Ni konja, ne voza, ne hlapca. Včeraj opoldne je poslal premogar Valentin Kuga svojega 231etnega hlapca Ivana Potokarja iz Trebelje-vega po mestu prodajat premog, a se ljubeznjivi Potokar do danes še ni povrnil. Je-li Kugi poneveril denar, kakor tudi konja in voz, ali pa prespava v kakem hlevu mačka, Še ni dognano. Konj je črn, Še precej dobro rej en in 15 let star. Voz je navaden premogarski in je bila na njem tudi tehtnica. Kuga ceni vse skupaj (seve brez hlapca) 400 K.
— Tatvina. Snoči med 9. in 10. uro se je v spalno sobo pekovskih pomočnikov na Sv. Petra cesti št. 11 utihotapil neki nepridiprav in pekovskima pomočnikoma Franu Percu in Vincenciju PovŠetu šiloma odprl kovčege ter prvemu ukradel 44 K denarja, zlat prstan z modrim kamnom in 7 K vredne čižme, drugemu pa je odnesel le 60 vinarjev. Tat, ki je dozdevno neki bolj mlad nemški brezposelni rokodelski pomočnik na potovanju, je bil sicer prepoden, a je plen vendar odnesel. Policija ga zasleduje.
— „Mica Kovačeva" se je bila včeraj popoldne pojavila v izkuhu na Poljanski cesti št. 35 v osebi postopača Henrika Egerja. Ko je „Mica" zaužila za. 72 vin. jedil, je hotela oditi, a jo je ustavila izkuharična služkinja in zahtevala denar. „Kovačeva" pa jo je pahnila od sebe in odnesla pete.
— Pes je popadel služkinjo Ano Jonkljevo in jo na desni nogi lahko poškodoval. Napravil je tudi na obleki 3 K Škode. Lastnik psa je znan.
— Izgubljene in najdene reči.
Šolska učenka Helena Pollakova je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Šolska učenka Edvina Žej-nova je našla srebrno uro z verižico. — Hlapec Jakob Sibic je našel zavoj cinkastih plošč. Vse reči dobe lastniki na magistratu.
— Ljubljanski sekstet na lok
koncertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavarni". Vstopnina prosta.
— Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. V včerajšnji seji je interpeliral posl. dr Pa veti ć radi uprave gozdov v vojaški granici, posl. VI ah o vi ć je pa utemeljeval svoj predlog glede podpore gimnaziji v Senju. Nato se je nadaljevala razprava o poročilu peticijskega odseka. Kot prva točka je prišla v razpravo peticija hrvatske akademske mladine v Pešti glede prenosa zemskih ostankov Krste Frankopana in Petra Zrinjskega na Hrvatsko. Poročevalec Srb Bude Budi-savljević je priporočal to peticijo. Ta peticija spominja na eno naj sij aj-nejših in obenem najžalostnejših epizod hrvatske zgodovine. Zrinjski in Frankopan sta se borila in sta padla kot nositelja velike ideje v borbi proti Dunaju. Dunajski centralizem se je trudil, da bi popolnoma spravil pod svoj jarem Ogrsko in Hrvatsko in jih spremenil v avstrijske provincije. To je izzvalo odločen odpor na Ogrskem in Hrvatskem in rodilo zvezo ogrskih in hrvatskih rodoljubov proti Dunaju. Govornik je nadaljeval svoja zgodovinska izvajanja in opisoval vlogo, ki jo je v teh bojih igral Nikola Zrinjski. „Nikola Zrinjski, ta najsi-jajnejsa osebnost v hrvatski zgodovini, je bil eden najboljših madjarskih pesnikov. Navajam to, da pokažem, da se ni šele danes inaugurirala skupna madjarsko hrvatska obrambna politika. (Medklici pri Starčevićancih.) Jaz govorim tu kot hrvatski patriot!" Dr. Vlad. Frank: Krasno ste govorili ! Budisavljević je nato govoril o dogodkih po smrti Nikole Zrinjskega, o takozvani zaroti Petra Zrinjskega in Krste Frankopana in o njiju nasilni smrti v Dunajskem Novem mestu. Poročevalec je nato predlagal, naj se izvoli odsek, obstoječ iz 5 Članov, ki naj vprašanje o prenosu kosti Frankopana in Zrinjskega temeljito študira in nato stavi primerne predloge saboru. Ko je Budisavljević končal svoj govor, mu je ploskala vsa zbornica, tudi StarČe-vićanoi. Posl. Ljuba pl. Babic (Šandor Gjalski) je naglašal, da je Budisavljević z dušo in telesom Srb, a je govoril tako krasno, daje s svojim govorom najbolje dokazal, da biti Srb ni nobenazapreka, biti tudi dober hrvatski patriot. Govornik je nato v vznesenih besedah slavil Katarino Zrinjsko in prosil, naj  bi sabor tudi glede
Vranjo 2iherl mi. Sla Ziherl «* JV(arguč
doma O Škofje Lo%e, Gorenjsko e~*^isz^   poročena. ^*st^-*-* Charleroi v Ameriki, dne t2, novembra t906
4280
Izvrstni cmoki
— NAVODILO-
Zmešaj med zamešeuo testo za cmoke (iz */t kg moke) V2 zavitka Trt ti* praska za pečenje testo še enkrat krepko pregnedi in d« ni cm< ke takoj v vreto vodo. Za testo k cmokom ne jem I ji vročega ampak mrzlo ali mlačno mleko.
Prašek za pečenje Treff
dela cmoke velike, rable in lahko prebavne. Prašek za pečenje Treft' drja Craso & Co , na Dunaju III., je priznano najboljši in se
dobiva povsod. 4q17— 4
2 spretna mizarja
6 tesarjev
se za Rosno sprejme proti dobri plači.
Prijave pn Inienlijii L tehniku v LJubljani, Beethovnove nI. 4.
Hiša
Hrenove ulice 14 v LJubljani se
proda 14 piuate roke. Kupuiua po do govoru. Pol kupnine naj bi bilo plačano takoj,  polovico  pa lahko ostane na hiši proti 4% obrestmi.
Kupci naj se blagovolijo obrniti do lastuika Ivana Knez v Mokronogu- 4188 2
Ustanovljeno leta 1842.
^ (RIC05LIK4RJ4. SLIKARJA J NAPISOV IN QRBOV is"
!! Največji usp:-h novega časa !l
je znameniti
3678-8
%
j
Vpisana varstvena inamka.
Daje blesteče belo perilo popolnoma brez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko.
Zavitek z 250 grad 16 viiarjev „    s 500   „  30 „ „   z   1 kilo  56 ., Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke nI moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarite perilo.
Dobiva se v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom.
Na debelo: L. Minlos,
Dunaj L, Molkerbastei 3.
1NAPISOV IN SRBOV BRATA EBERLl a i i/idi lONO Miklošičeva cesta St 6. W*
UtJBUnnfl, ,3rižUe u!ke st 6 = #\
Globoko znižane cene
pri
,Veliki tovarni'
LJUBLJANA
Resljeva cesia 3 Sv. Petra cesla 37.
Priporoča
svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za gospode iu ==   dečke. .
Velikanska izbira konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovine  za gospode.
A LUKIĆ,
4202 - 3 postov.
Učenka
za trgovino z meBanim blagom iz dobre hiše  v  starosti   14—15  let   «pre me
tak<j Loko Brno, trgovec v Spodnji
MrilL 4236 3
===== knjižno nci>C5t: ===========
Ljudmilo Poljanec Poezije.
V tej Učno opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. -   Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. 54 19
broft. ■ 2-—, po posti K 2-10, eleg. vez. K 3-—, po poeti K 3-10.
Založništvo L SCHUENTNER o LJubljani.
Cee. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1.
Odhod iz Ljubljane fuž. tel.:
7-IO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7-17 * i utra j Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
H 30 pre 'p dn<«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec, Salcburg, inomost, Bregenc.
i o5 jopoidn« Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Tophce, Kočevje.
4 oo pop d e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7-o8 i-e6 r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 ivečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
IO-23 ponoči Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v Li ubijan o ini. zeL:
7 09 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža.
8 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. leta.
II is prodaoidne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
2-32 popolne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja.
4-3o popotdna. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž ž.. Trsta c. kr. drž. ž.
8-35 z čer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
8-45 i«e6er. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel.
11-34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik.
2-o5 popoldne. Mešani vlak v Kamnik.
7 io zvečer. Mešani vlak v Kamnik.
10 45 uono6i Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6 49 ziutra). Mešani vlak iz Kamnika. (O 59 predpoidne Mešani vlak iz Kamnika. 6 io zvečer Mešani vlak iz Kamnika, o 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnate* j stvo državirh železnic v Trsta.
Učenca
s pre ime Alojzij Gatscb, trgovina z mešanim blagom v Kostanjevici.___4tu 3
Veliko množino samih izbranih namiznih
jabolk
^ ima naprodaj 4232-3
j. Krožonlt d Žalcu prt Celju.
Ura z verižico
za samo K 2*—.
Zaradi nakopa velike množine ar razpošilja 8le-z\:ska raspeBiljalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 14 9 — kakor tudi 31*-tu o garancijo. — Po povzetju razpošilja
Prnsko-slezljska raz po s il j e valnica
F WtHDlSCH * Krauo^u U'38.
NR. Za ne ugajaj oče denar nazaj 4189
50
n ar 50
ceneje zaradi pozne esrzone ^aino
4205—1
v »Angleškem skladišču oblek":
Dolg črn,	najfinejši sukneni paletot			Riva        s svilo podvlečen		prej gld. 43*—			sedaj gld.		21 50
fl n	» v	n		Schlenther „ „	77	77	»	34 50	77	• 77	17-25
fi rt	71 V	77		Giinther    „ „	77		77	4250	** 11	77	2125
rt rt	rt ??	v		Jamo „	77	•j	77	3750	77	77	1875
H rt	v v	n		Konigsberg r	5?	77	»»	49- —	?7	77	24 50
rt n	v rt	rt		Tantalus povleka klot. iz ovč.		volne „	7?	29 50	7^	77	14*75
n n	„ paletot	iz svil. pliša		Harz        s svilo podvlečen		77		46-—	77	77	23-—
v rt	V 77	77 77	77	Drau         „ „	77	77	77	35 —	77	77	17 50
rt 77	rt v	77 77	V	Oceana     „ „	77	77	77	32-50	57	77	16-23
	rt r	77 77	77	Hypolit     „ „	»	77	77	30 —	77	77	15
Najfinejši Črn Figaro		J) 77	77	Pascha     n n	r	77	77	27 —	77	77	13*50
rt	r> rt	77 77	77	Leonhard „ „	77	77	77	32-—	77	77	16'—
Proda 86 prav poleg postaje za botei ali prosioa pripravna, prav dobri zidana
v
Angleški modni in donble pa te loti od 4 gld. naprej. Jtajvečja Izbira moške in deSke konfekcije.
O. BERNATOVIČ
v tjttbljani, JKestni trg štev. 5.
Ose za polovično ceno!
Če bi radi prodali zemljišče ali obrt vsake vrste
tvornico, biSo, vilo, penzionat, graščino, njlin, opekaroico, hotel, gostilno, kme-tifik|p domačijo bi tro in skrivaj ali če iščete posojilo na pone«t o, obrnite se zaupen Da slovito strokovno in največje podjetje
Jntern. boiijdd Mf
Untern. Gesctiafts-Courlr")
centrala na Dunaju
glavno zastopstvo
o Gradca, Jakomlnisasse 12.
Zastopstva po v*eb deželah Avstro-Ogrske in v sosednih državah. Z*ftt'>p-mk je stalno tn in je brez plaće o Đjegov obiBk zaradi o gledan j a in domenit? e, 42 8 2
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
nasproti železniške postaje Oižmarje v lastni hiSi
naznanja slavnemu občinstva, da si je preuredila
4252 2
I mizarsko delavnico s strojnim obratom naporno silo.
m Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst In slogov
S od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. S
^ Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije cr
S =     in druge javne zgradbe.                            — 5
" Zaloga v Šent Vidu nad Ljubljano, prodajalna v Ljubljani, 1 Dunajska cesta št. 18 — v hiši Kmetske posojilnice. ?
Opomba: G. Dragotin Puc nI ve5 zastopnik mizarske zadruge.
s 30 sobami, kopelmi itd., < k*»h 2700m-s eta. — Več pove H. K. V Sorici, via Strazig 44. 4^71-1
Kupim
HIŠO
Z malim posestvom ali brez njega, oluu postaje, zraven tekoče vode ali studenca, pripravno za gostilniško obrt. Vzamem tndi za več let gt.stilno v najem. 4229-3 Naslov pod „Kupee" na upravn. „Slo-. Naroda".
Dvorski trs 3
ood Marodnn kavarno"
Od 25. novembra do L decembra 1906:
Velezanimivo
potovanje na sever.
Čudite se!
600 nakitnih predmetov samo fl. 195.
Prekrasna pozlačena 36- urna precizna ura na sidro z verižico, natančno tdoča, za kar se 3 leta garantira, moderna svilnata kravata za gospode, 3 najfinejši žepni robci, prstan za gospode z i m i t žlahtnim kamnom, usUuk sa smodke z jantarjam, eleg. broža za dame novost), krasno žepno toaletno zrcalo, usnjata d en ar u i ca, žepni nož s pripravo, l eoli čudovito lepih orijtintalskih ovrat-nih biserov, par maršem h gumbov, 3 naprsni gumbi, 3% douole-zlata s patent, zaklepom, pnma nikij. tiutnik. par bu-tonov 8 si mili briljantom s pristnim srebrnim kavijem, garant zelo sličnu, mičen album s 36 slikami, najlepšimi na svetu, 3 predmeti za salo v veselje mladim in starim, 20 dopisovalnih predmetov, in se 520 drugih različnih v hiši nepogrešljivih predmetov, skupaj z uro vrt d. ki je sama vredna tega denar)*, stane samo fl. h05. Razpošilja proti povzetja ali če se denar naprej posije razpošiljal mca " 4274
S. Urbach, Krakov št. 363 A.
NĐ. če bi ne ugajalo, vrnem denar, torej riziko izključen.
M/D
29635964
4Z^G
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu obČinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje Jj^T izborno
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
4012 10
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah
St. 173.
Razpis.
4*5U—2
„Slovenska Matica" v Ljubljaui razpisuje službeno mesto
društvenega tajnika
ker se je dozdanji gospod tajnik svoji službi odoovedal.
S to službo je združeua letua plača 1800 K« Razpisana služba se odda začasno na dobo enega leta, t. j. od dne 16. februarja 1907 do dne 15. februarja 1908.
Ako bo službovanje novega tajnika ustrezalo, sklene društveni odbor ž njim po preteku enega leta na podstavi § 30. opravilnega reda novo pogodbo na dobo trt h let.
Tisti, ki mislijo prositi za to službo, naj vlože svoje prošnje z dokazili, da so književno izobraženi in v pisarniških administrativnih poslih izvežbani,
do dne 20. decembra 1906
pri podpisanem odbora.
V Ljubljani, dne 23. novembra 1906
Za odbor ^Slovensko Matice" s Fr. Leveč, Ivan Šubic,
predsednik. odbornik.
Hupfeldov Pkoliszt - piano
je najpopolnejša reSitev c metalno igra-jočega aparata. Vsaka pesem se igra natančno   v  smialu  skladatelja in z
izvirnimi umetniškimi zvitki celo
po p08ebnosnb igre prvih pianistov sveta n. pr. Godovvskega, DvAlberta, Busonija, Carrena, Orflnfelda, Sau-erja i. dr.
Iz stranske sobe poslušana napravlja igra tega čudeža tehnike vtisk, kakor da bi kateri teh znamenitih klavirskih virtuozov na glasbilo igral sam s svojimi rokami. 37S3—2
Orchestrioni na vzmet, na uteži ali na elektriko od K 480-— naprej. Priredi se za vsakršni novec I Dalekosežne plačilne olajšave. Za
plačilo v gotovini visok popust. Prospekti zastonj in poštnine prosto.
£udvik jCnpfeld. deln. dr. na Dunaju VI«,
Jvfariahilferstrasse 7 9.
V Evropi prva in najstarejša tvornica elektr. klavirjev in orcheatrionov.
Za Miklavža!
I
o >
o
"D O
O)
co N
Velika izbira
daril za Miklavža
kakor tudi raznili
predmetov za okraienje božlčnin drevesc
lastnega In tovarniškega. Izdelka.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter po-strezam tudi s finimi doaertn ml vini in raznimi likerji.
HT  fini turinski pelinkovec.
Vsak dan sveže medene, orehove in rosinove potice, sarkelj. pince in drugo pecivo, v pekarni pa tin domač ržen kruh.
Slaščičarna, kavarna in pekarija
Jak. Zalaznik
Stari trg štev. 21. 4276—1
Mestai trg št. 6.     Sv. Petra c. 26.
Ml
05
3 O < O
(D O
Za Božič!
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za p i same se dajo takoj v najem.
Odda se tudi
hlev za dva konja.
Naslov pove upravništvo „8 lov Naroda". 2845 50
Morske ribe
na laški način pripravljene so dobijo vs^k petek
v restavraciji „pri Zlati ribi
v Stritarjevih ulicah.
Se vljndno priporočam 4H0-3 M. Rozman.
ii
Priporočam
perje m puh
najbolj&e kakovosti po nizki ceni. 3987-5
ČERNE
Anton Šare
in
zaloga belega bi s ga izdelovanje perila
v Ljubljani, So. Petra cesto 8.
r
IKdor tega ne nvažoje, se pregreši na svojem lastnem telesa! Kaiserjeve prsne karamele
s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kafilju in hripa-voati, kataru, zaslizeaiu in kataru v požiralniku 5I20 notarsfeo poverjenih izpri-čeval potrjuje, da drže, kar
obetajo Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: V Orlovi Iskarnt poleg železnega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mavr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj MIlana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koezvju In pri C. Piccoliju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovfć. V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. AnCik — V Idriji v lekarni Daniel Pire. — V Metliki v lekarni Ivan Cjuričić, v Radovljici lekarnar A. Roblek, v Novem mestu lekarnar Jos.
Matkovld. 4001-4
MiiiiiiiniiiiiniiinuiiniiiiiniiuiimitiUHiiiinniii"
RasllinsKa masi
VegeTal
'•Najčistejša kakovost-
•Dobi se povsod-
VREDNOSTNI DODATKI NAV5EH ZAVOJIH ■
se <lab
4834-3
Z 3 10 Hi (*°^' pa Moti za dame ali
■ 13 zimske površne jope za dame alt
3 zimske suknje za gospode ali
3 haveloki ali
3 pelerine s kapuco ali
3 narejene obleke
in   za Miklavža!
za 1U Si ■ 6 suknenih oblek za dečke.
Največja zaloga konfekcije za dame in gospode.
ILSTajnizje cene I "^Bg
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovlć v Ljubljani na Glavnem trgu št. 5.
Na najvišji ukaz Njegovega ffi c. kr, apost. Veličanstva
XXU. c. lir. tfržnuno Ho
za jr^apne ucjene dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
18.38J doblfko« v jotonln! o skupnem zneska 512.880 K.
edina v Avstriji zak dovoljena, obsega
Glavni dobitek znaSu
200.000 kron
u gotovini.
Sreckane bo nepreklicno 20. decembra 1906.
Sna srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelka za državne loterije na Dunaj III., Vordere Zoilamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, peitnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterljsko-dohodnlnsko ravnateljstvo.
3975- 6 Oddelek ia driavne loterije.
„Derby".
Pred. št. 373. Boicalf z močnimi podplati K 1 3 „   _ 403. Lakovina ......
1F.-50
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 i
dobavlja kakor znano "
SSr najboljše čevlje.
Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. stev.
tisa-*            Neprileini izdelki se zamenjajo, g^^f^^^^
Ceniki brecplurno In   pontnlne pronio. Chevreaui, St. Louls XV. podpetki K 12 —
„Schick"
Pred. st. 690. I rf i o vina s Siv. podplati K 6' .    . 720. Lakovina   .   .   .   . . 6*30
Pred. št. 653. Sabahid. B    n 567. Ia Boxcalf . 610. Lakovina
K 1050 n 13— . 12-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o PustoslemSe
Lastnina in tisk nNarodne tiskarne".
897510