Lanske bone lahko kombiniramo z novimi Turistični boni prepričali le polovico Slovencev STRAN 4 Številka LETO Lili. 23. JULIJ 2021 cena 1.90 eur oc, <3 * £ Pogonski sistemi E'dyn podjetja Podkrižnik navdušili princa Alberta II. STRAN 8 NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 10 tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 MINI MARKETING <3 o.o. Straiwe BENCINSKI SERVIS STRANICE Franjo Naraločnik: »Občinska priznanja in nagrade bomo podelili v prenovljeni dvorani« SUPERMARKET MOZIRJE r1AGER ■ 9 \(f¿KÍ P* 0RUŽ1NSKA POZA MARSA RITA AU KLASIKA PRIPRAVIMO V SAMO 8 MINUTAH! Iplu,>wui'il1 WI«iu.iti»M|t.. 4 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Tema tedna, Aktualno i Helena Zerovnik Bizjak, solastnica in vodja hotela Planinka Ljubno ob Savinji: »Lansko leto je bila višja realizacija koriščenja turističnih bonov, kot to beležimo v letošnjem letu do sredine julija. Izdaja turističnih bonov je pomagala, da smo imeli zelo visoko zasedenost v hotelu od junija do oktobra 2020. Takrat pa smo bili primora-ni ponovno zapreti vrata za goste, ki niso imeli poslovnega razloga za potovanje. Ker se novi boni lahko koristijo tudi za ostale storitve v turizmu, je to po mojem prepričanju pozitivno za vso našo dodatno ponudbo gostom.« čilo izplačanega regresa, a šele oktobra. Zakaj ga ne dobimo izplačanega vnaprej, namensko, če so sredstva na voljo?« NOVI BONI ZA VEČ STORITEV Tako lanski kot letošnji boni (vrednost novega bona za polnoletne državljane je 100 evrov, za mladoletne pa 50 evrov) so veljavni do konca leta 2021, poleg tega lahko vsi, ki lanskih še niso porabili, stare in nove kombinirajo pri istem po- nudniku. Nove bone je mogoče porabiti v turizmu, športu, gostinstvu in kulturi, torej precej širše kot lanskega. Unovčlji-vi so le za storitve, ki so v celoti izvedene in koriščene na ozemlju naše države. Zakon odpravlja pogoj registriranosti ponudnika v letu 2020, sedaj je pogoj za unovčevanje registracija na dan unovčitve bona. Tatiana Golob Sabina B. Ambrož, predsednica gostinske sekcije pri OOZ Mozirje: »Ali so turistični boni dejansko rešili turistično sezono in nadomestili izpad prihodka tujih turistov? Na podlagi javno dostopnih podatkov bi si upala trditi, da ne v takšni meri, kot je bilo pričakovano. Tudi novi boni ne bodo čudežno rešili turistične sezone, bodo pa mogoče pripomogli k zelo rahlem blaženju izpada prometa, ki gre, realno povedano, v nebo. Zal smo tako dobili le drobtinice tistega, kar nam je bilo obljubljeno. Vavčerji niso čudežna rešitev za naš sektor in ogromno gostincev se za možnost koriščenja ne bo odločilo, saj so s tem posledično povezani še dodatni stroški.« BR ll . K r T M * f .i mr r 'm ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Trenutne investicije pokrivajo sami, nabavili bodo reševalno vozilo Poslovanje Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje je bilo v prvem tromesečju letošnjega leta pozitivno. Potrebnih je nekaj nujnih investicij, poleg prostorske stiske jim največjo težavo predstavlja pomanjkanje zdravnikov, s čimer se spopadajo številni zdravstveni domovi v Sloveniji, je na seji ustanoviteljic zdravstvenega doma poročala direktorica Božena Herzog. NAKUP REŠEVALNEGA VOZILA Glede poslovanja je Herzogova povedala, da je stabilno. Z lastnimi sredstvi so opremili referenčno ambulanto in kupili nov zobozdravstveni stol v nazarski zobni ambulanti. Sli bodo tudi v nabavo še enega rabljenega reševalnega vozila za nenujne prevoze. Količina prevozov se je namreč med epidemijo covida-19 zelo povečala, zato je čas, da eno od reševalnih vozil zamenjajo, saj je dotrajano. Po tem nakupu bo vozni park nujne medicinske pomoči rešen za nekaj let. Direktorica Božena Herzog: »Zaradi pomanjkanja kadrov smo zelo ranljivi.« Sredstva za vozilo bodo zbrali sami in trenutno ne vidijo potrebe po sofinanciranju občin, je povedala Herzogova. ČAKANJE NA ZDRAVNICO Spregovorila je tudi o težavi pri zaposlovanju zdravnikov, saj teh ni. Edina rešitev je uvoz zdravnikov, a zdravstveno ministrstvo z zavlačevanjem postopkov zdravstvenim domovom, ki se soočajo s pomanjkanjem, dela veliko škodo. Sami že od decembra 2019 pridobivajo dovoljenja za prihod zdravnice iz Srbije, a so še daleč do konca vseh postopkov. Herzogova je še omenila, da ni nelojalno prevzemanje in privabljanje zdravnikov med zdravstvenimi domovi nič novega. Večji zdravstveni domovi, ki so tudi bogatejši, so v prednosti, saj zdravnikom obljubljajo marsikaj, da jih pridobijo. ČLOVEČNOST TUDI, NE LE OCENE »Zaradi pomanjkanja kadrov smo zelo ranljivi,« je dejala. Že sedaj deset odstotkov Slovencev nima izbranega osebnega zdravnika, situacija pa je dolgoročno videti še slabša. Župani so se ob tej tematiki strinjali, da se težave začnejo že pri omejevanju vpisa na medicinsko fakulteto, kjer bi včasih najvišje ocene lahko zamenjala človečnost. Težava je v sistemu, pomanjkanje zdravnikov pa je posledica, ki jo na svojih plečih najbolj čutijo manjši in tudi podeželski zdravstveni domovi. Na to temo bo določena vprašanja v državnem svetu sprožil tudi svetnik Franjo Nara-ločnik. Tekst in foto: Štefka Sem V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje že od decembra 2019 pridobivajo dovoljenja za prihod zdravnice iz Srbije, a so še daleč do konca vseh postopkov. Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 5 Gospodarstvo, Iz občin GRADNJA KROZISCA V SOTESKI V Soteski, ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino, poteka gradnja krožišča po besedah Toma 11 i ja -ša, direktorja podjetja Tegar d.o.o., ki je izvajalec del, skladno z načrti. Rok za dokončanje del je 2. oktober, kar je po njegovih besedah res skrajni datum. VEČJA DELA TRENUTNO NISO MOGOČA Delavci trenutno zasipavajo okolico betonske konstrukcije, ki bo varovala potok, in izdelujejo nasipe. Večja dela trenutno niso mogoča, saj je potrebno staranje oziroma mirovanje betona. Slednji dobi pravo trdnost v 28 dneh, prej se ga ne sme obremenjevati. Po tem Dela potekajo v skladu z načrti Delavci trenutno zasipavajo okolico betonske konstrukcije, ki bo varovala potok, in izdelujejo nasipe. času, predvidoma po 15. avgustu, se bo ta del zasul oziroma posta- vil most, ob tem pa prestavilo zasilno cestišče. Sedaj poteka po na- sipu na levi strani, gledano iz smeri Mozirja proti Letušu, potem ga bodo premaknili skrajno desno. Gradbena dela se bodo s tem nadaljevala na levi strani. VEČJIH ČAKALNIH DOB NI Promet na tem delu zaradi gradnje poteka izmenično enosmerno. Večjih čakalnih dob ni, pot proti Celju se podaljša za dlje časa tudi zavoljo gradnje krožišča in novega mosta v Letušu. Glede na hitrost izvajanja del bo v doglednem času tudi ta projekt zaključen, uporaba ceste med Mozirjem in Letušem pa od začetka jeseni veliko varnejša in udobnejša. Tekst in foto: Benjamin Kanjir OBČINA REČICA OB SAVINJI OBČINA LJUBNO Obnovili 2,3 kilometra ceste Celjski VOC je v ponedeljek po dveh mesecih in pol dela zaključil asfaltiranje cestnih odsekov Mozir-nica-Dol-Suha-odcep Poljane ter Trnavče-Dol-odcep Mozirnica. Gre za obnovo dela ceste od Rečice ob Savinji proti Zekovcu, in sicer od tako imenovane »gruške« do meje z mozirsko občino. LASTNIKI ODSTOPILI POTREBNA ZEMLJIŠČA Cesto je obnovil koncesionar v sklopu del, predvidenih s koncesijsko pogodbo. Tako je prenovil cesto v dolžini dobra 2,3 kilometra. V času gradnje je promet pote- kal izmenično enosmerno, občasno so bile tudi popolne zapore ceste z urejenimi obvozi in dovoljenim dostopom za stanovalce in intervencije. Da so krajani težko pričakovali obnovljeno cesto, dokazuje dejstvo, da so vsi lastniki brezplačno odstopili potrebna zemljišča. SEDAJ OBNOVA »POBREŠKE« CESTE Koncesionar za obnovo in vzdrževanje cest v občini Rečica ob Savinji sedaj svoje stroje seli na »pobreško« cesto, kjer je predvidena obnova štirih kilometrov ceste. Tekst in foto: US Modernizacija treh odsekov cest Asfaltiranje odseka v Juvanju. (Foto: arhiv Občine Ljubno) Delavci koncesionarja VOC Celje so v ponedeljek zaključili asfaltiranje dela ceste od Rečice proti Žekovcu. Julija je podjetje Asfalting v občini Ljubno asfaltiralo tri odseke občinskih cest, in sicer v Melišah, Savini in Juvanju. Prvi prenovljen odsek je na odseku Cegunce-Me-liše-Homec. Na tem delu so lani uredili udor, ker se je cesta posedala, letos pa približno 25 metrov dolg odsek preplastili z asfaltom. Asfaltirali so tudi rekonstruirano cesto Meliše-Georgijevski-Pris-lan, prvi del v dolžini 320 metrov in približno 50 metrov drugega. V Savini so zaključili fazo rekonstrukcije ceste, ki so jo uredili lani. Asfaltirali so tudi odsek na cesti med Ročnikom in Fludrskim križem, od odcepa Jrgl do odcepa Oprčan v skupni dolžini 420 metrov. Tretji odsek, ki je bil asfaltiran, je na cesti v Juvanju, med Jermani in Voduškom v dolžini 200 metrov. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Organizacije OTVORITEV CENTRA ZA DEMENCO MAKOV SVET Inovativen primer, ki bo zgled za vso Slovenijo Demenca je danes ena najhitreje rastočih bolezni, ki posega v vsakdan vedno večjega števila ljudi. Na svetu je že več kot 50 milijonov obolelih, v naslednjih 20-ih letih naj bi se ta številka podvojila. Razsežnosti te problematike se očitno dobro zavedajo tudi zasebni ponudniki institucionalnega varstva starejših. V ponedeljek, 12. julija, se je v Gornjem Gradu na več kot 2300 m2 površine odprl nov sodobni center Makov svet, ki je arhitekturno in programsko v celoti posvečen ter prilagojen dostojanstvu posameznika z demenco. PRVI TAKŠEN CENTER V DRŽAVI Podjetje DEOS je ob obstoječem centru za starostnike začelo graditi center za osebe z demenco pred točno enim letom. Gre za poslenih in okoli 1400 uporabnikov. Direktorica je izpostavila, da je demenca težka bolezen, ki prizadene tako svojce bolnika kot tudi celotno družbo. »Če bomo poskrbeli, da bodo najranljivejši posamezniki imeli dostojno življenje, bomo opravili svojo nalogo. Za to je potrebno najprej urediti primerne prostore zanje, prav tako pomembno pa je izkušeno in visoko usposobljeno osebje. Prav slednje je bil eden ključnih razlogov, da smo se za lokacijo prvega takšnega centra odločili ravno za Gornji Grad.« PREMIŠLJENO IZBRALI MATERIALE, BARVE IN CELOTNO OPREMO Makov svet je zasnovan tako, da omogoča zasebnost in družabnost. Z vidika praktičnosti in var- Direktorica domov za starejše DEOS Irena Vincek in minister za delo Janez Cigler Kralj sta prepričana, da se bodo stanovalci centra Makov svet odlično počutili v novem domu. pomembno pridobitev tako za kraj kot za celotno dolino in tudi širši slovenski prostor, saj gre za prvi takšen inovativen center v Sloveniji. POMEMBNO IZKUŠENO IN VISOKO USPOSOBLJENO OSEBJE Goste je najprej pozdravila Irena Vincek, direktorica domov za starejše DEOS, ki je center starejših v Gornjem Gradu postavilo pred dvajsetimi leti. Podjetje DEOS je zasebna družba, ki ima danes osem centrov za celostno oskrbo starostnikov po Sloveniji, skoraj 800 za- Prijetna in varna okolica stanovalcem omogoča čim več prijetnih in čim manj neugodnih senzoričnih občutij. nosti stanovalcev je pomembno, da je zasnova zgradbe atrijska. Tem smernicam so sledili tudi vsi ostali vidiki zasnove centra, kjer so premišljeno izbrali materiale, barve in celotno opremo. Bivanjski in družabni prostori imajo veliko naravne svetlobe, najbolj vabljive pa so zunanje enote, postavljene okoli dveh terapevtskih vrtov, ki stimulirajo delovanje vseh čutil. »V starem Egiptu je bil mak simbol mladosti. V perzijski kulturi simbol sreče. Menimo, da bo tudi naš Makov svet postal simbol pri- jetnega in kakovostnega bivanja osebam z demenco,« so prepričani v podjetju DEOS. MINISTER O SOČUTJU DO BOLNIKOV Da gre za inovativen in dragocen pionirski projekt, od katerega se bo lahko učila vsa Slovenija in tudi širše, je prepričan tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj: »Velika verjetnost je, da bo katerega od nas v prihodnje doletela ta bolezen, zato je zelo pomembno, da osebam z demenco ponudimo roko, da čutijo dostojanstvo, toplino in mir.« DOMAČINI CENTER VZELI ZA SVOJEGA DEOS-u se je za naložbo v imenu gornjegrajskega župana Antona Špeha zahvalila podžupa-nja Cvetka Mavrič in v njegovem NAZARJE-TOPOLŠICA imenu povedala, da so na začetku ideje o centru starejših v Gornjem Gradu nekateri imeli pomisleke o smiselnosti in uspešnosti projekta, danes pa so domačini center vzeli povsem za svojega, oskrbovanci so lepo sprejeti in se vključujejo v življenje kraja. Zupan je prepričan, da je takšen center v kraju še kako potreben, in si želi, da se bodo osebe, ki bodo v njem bivale, dobro počutile. V centru Makov svet od 1. julija že sprejemajo prve stanovalce, doslej so jih sprejeli dvaindvajset. Kljub nadstandardnemu okolju je cena nastanitve enaka kot v Centru starejših Gornji Grad. Dogodek je povezovala Daša Urlep. Z glasbo sta goste razvedrili Aja Urlep na harfi in Veronika Steiner s petjem. Tekst in foto: Vesna Petkovšek Z brezpilotnim letalnikom prepeljali vzorce krvi Pošta Slovenije in Bolnišnica Topolšica sta v sodelovanju z Zgornjesavinjskim zdravstvenim domom Nazarje 13. julija izvedli dostavo vzorcev krvi s pomočjo brezpilotnega letala. V zdravstvenem domu so pacientu odvzeli krvne vzorce in jih v laboratoriju pripravili za transport do bolnišnice. Prva takšna poskusna dostava krvnih vzorcev pri nas napoveduje novo obdobje v zdravstvu. Več v prihodnji številki. JM Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 7 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije 8. MONASKI IZZIV POGONOV ZA PLOVILA Pogonski sistemi E'dyn navdušili princa Alberta V Monte Carlu je v dneh od 6. do 10. julija potekal 8. Monaški izziv pogonov za plovila (Monaco Energy Boat Challenge), ki od leta 2014, ko je potekal prvič, privablja študente in strokovnjake z vsega sveta. Na letošnjem dogodku je s svojo ekipo E'dyn sodelovalo tudi podjetje Podkrižnik, ki se je pred nedavnim že uspešno predstavilo na Beneškem navtičnem salonu. POVEZATI IDEJE INŽENIRJEV IN VODITELJE V PANOGI V petih dneh se je v organizaciji Monaškega navtičnega kluba zvrstila kopica tekmovanj, predstavitev inovacij in mreženja. Udeleženci in obiskovalci so si lahko ogledali, kako različne razvojne ekipe v navtiko uvajajo obnovljive vire energije in pogonske sisteme za ustvarjanje plovil z avtonomijo na dolge razdalje in visokimi hitrostmi. Namen je tudi ustvariti platformo, ki bo omogočala odprto izmenjavo informacij in povezave med idejami mladih inženirjev in današnjimi voditelji v panogi. PRINC ALBERT II. NAVDUŠEN NAD PREDSTAVLJENIMI EKSPONATI Pod vodstvom predsednika princa Alberta II. Monaški navtič-ni klub deluje tudi kot inkubator, ki podpira raziskave in razvoj na področju navtike. Princ Albert je obi- Zmagovalni čoln e-regate v Benetkah v monaškem pristanišču, ki ima edinstveno mesto v svetu navtike. Princ Albert II. je po ogledu predstavljenih električnih sistemov E'dyn sproščeno pokramljal z ekipo. skal tudi razstavni prostor E'dyn in si ogledal predstavljene električne sisteme ter sproščeno pokramljal z ekipo. Vidno navdušen nad predstavljenimi eksponati je princ prijateljsko poziral pred fotografskimi objektivi. E'DYN PO MERI POSAMEZNIKA V podjetju Podkrižnik v sodelovanju s proizvajalci plovil neneho-ma iščejo nove optimalne rešitve, s katerimi poskušajo ugoditi najrazličnejšim zahtevam kupcev. Edinstvena lastnost blagovne znamke E'dyn je biti po meri uporabnika. Vsak posameznik ima svoje edinstvene želje, E'dyn pa ponuja rešitve po meri za vsakogar, ne glede na to, ali gre za vizualne ali tehno- loške specifike. Vsi izdelki E'dyn so razviti na podlagi bogatih tehničnih izkušenj in preizkušeni v dobro opremljenih laboratorijih, ki omogočajo sprotno posodabljanje ter nadgradnjo končnih produktov. NADALJNJE PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI E'dyn bo letos svoje promocijske aktivnosti nadaljeval na navtičnih sejmih v Cannesu, Amsterdamu, Dusseldorfu in Tullnu v Avstriji. Vse navtične navdušence, ki jih zanima alternativna plovba, vabijo v svoje razstavne prostore v Nazarjah, kjer se lahko posvetujejo s strokovnjaki in tehnične rešitve tudi preizkusijo. Franci Kotnik, foto: arhiv Podkrižnik d.o.o. OBČINA NAZARJE Svetniki potrdili predlagano listo kandidatov za Razvojni svet Savinjske regije Občina Nazarje je s strani Razvojne agencije Savinjske regije prejela dopis, preko katerega je bila pozvana, da opravi glasovanje za člane razvojnega sveta. Člani občinskega sveta so skupno listo kandidatov soglasno potrdili in s tem glasovali »za«. TRIJE PREDSTAVNIKI Z OBMOČJA UE MOZIRJE Lista bo v obliki, kot je bila predlagana, potrjena, če bo zanjo glasovala večina občinskih svetov, ki predstavljajo večino prebivalstva vseh občin v regiji. Predstavniki z območja Upravne enote Mozirje na listi so županja občine Solčava Katarina Pre-lesnik, izvršni direktor KLS Ljubno Samo Mirnik in mag. Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije SAŠA s sedežem v Nazarjah. Glasovanje izvajajo vse občine v Savinjski regiji. Gre za skupno listo kandidatov, ki bodo v primeru izvolitve med letoma 2021 in 2027 predstavljali Razvojni svet Savinjske regije. Tega sestavljajo voljeni funkcionarji v občini (člani občinskega sveta in župani oziroma žu- panje), predstavniki gospodarstva, ki so vključeni v organe zbornice, ki imajo sedež v regiji, predstavniki nevladnih organizacij s sedežem v regiji in predstavniki območnih razvojnih partnerstev s sedežem v regiji. Ob tem mora biti vsakemu območju upravne enote v svetu zagotovljeno vsaj eno mesto oziroma najmanj en član sveta. ENAKO ŠTEVILO PREDSTAVNIKOV OBČIN IN GOSPODARSTVA Kandidate za predstavnike občin predlagajo občinski oziroma mestni sveti izmed izvoljenih občinskih funkcionarjev. Kandidate za predstavnike gospodarstva in nevladnih organizacij predlagajo njihovi organi oziroma organi zbornic, ki imajo sedež v regiji. Število predstavnikov občin v svetu mora biti enako številu predstavnikov gospodarstva. Število predstavnikov nevladnih organizacij ne sme biti večje od polovice in ne manjše od četrtine števila predstavnikov občin. Nastasja Kotnik 8 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Organizacije, Iz občin, Oglasi VETERINA MOZIRJE Ultrasonografija je slikovna predstava, ki za prikaz notranjosti telesa uporablja visokofrekvenčno zvočno valovanje - ultrazvok. To je zvok, ki ga ljudje ne slišimo, ker deluje s frekvenco nad človeškim slušnim pragom. Zvočni valovi se pri širjenju preko različnih tkiv absorbirajo ali odbijajo, na podlagi teh odbojev ultrazvočni aparat ustvari oziroma izriše sliko. NEBOLEČA, VARNA IN ZANESLJIVA METODA Preiskava z ultrazvokom je neboleča, varna in zanesljiva diagnostična metoda za oceno bolezenskega stanja v mehkih tkivih in notranjih organih, sam pregled pa je hiter in zahteva le malo priprav. Ultrazvočna diagnostika OBČINA LJUBNO Slavnostna seja bo v prenovljeni dvorani Na Veterini Mozirje so za še boljšo diagnostiko za male živali kupili nov ultrazvočni aparat Mindray DC-70. (Foto: VM) V veterinarski medicini ga uporabljamo za ultrazvočne preglede trebušne votline in organov. Lepo lahko prikažemo jetra, žolčnik, trebušno slinavko, vranico, ledvici, mehur, pri moškem prostato in pri ženski rodila. Prav tako so lepo vidne velike krvne žile v trebušni TURISTIČNO DRUŠTVO NAŠ KRAJ Od sobote 61 Turistično društvo Naš kraj z Ljubnega ob Savinji pripravlja tradicionalni, letos že 61. Flosarski bal. Dogajanje se bo odvijalo med soboto, 24. julijem, in nedeljo, 1. avgustom. Naj omenimo le nekaj prireditev: ta ponedeljek bo v Fašuno-vi hiši otvoritev razstave o pome- votlini, nekoliko slabše pa votli organi - želodec in črevesje. Ultrazvoka se poslužujemo tudi pri preiskavi površinskih tkiv, prsnega koša, oči, za preglede srca in pri ultrazvočno vodenih biopsijah različnih organov in tkiv. NOV ULTRAZVOČNI APARAT NA VETERINI MOZIRJE Absorpcijo ultrazvočnih valov in njihov mehanični učinek se danes uporablja tudi v terapevtske namene (drobljenje ledvičnih kamnov), termični učinek valovanja (segrevanje) pa v fiziote-rapiji. V letu 2021 smo na Veterini Mozirje za še boljšo diagnostiko v naši ambulanti za male živali kupili nov ultrazvočni aparat Min-dray DC-70, ki je opremljen s štirimi sondami različnih frekvenc. Primeren je za internistične, žilne, očesne in kardiološke preglede, katere izvajamo vse dni v tednu. Daša Hramec, dr. vet. med. Flosarski bal nu vode. Vezanje flosa bo v četrtek, 29. julija. V soboto, 31. julija, se bodo obiskovalci lahko zabavali z De-janom Vunjakom, dan za tem bodo glasbeni gostje Čuki. V tednu kuli-narike sodelujejo lokalni ponudniki gostinskih storitev. ŠS V petek, 30. julija, bo v prenovljeni dvorani ljubenskega kulturnega doma slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. Priznanja bodo podeljena za leto 2020 in 2021, saj lani podelitve ni bilo. Za leto 2020 bo zlato priznanje prejel Martin Juvan, srebrno Margareta Atelšek in Nogometni klub Ljubno ob Savinji. Bronasto priznanje bodo prejeli podjetje Rihter in Darinko ter Jožefa Kumprej. 2upa-nova priznanja prejmejo podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, Karolina Kalan in Lado Vindiš, zlati maturanti in devetošolci, ki so v šolskem letu 2019/2020 vsa leta šolanja dosegali odličen uspeh. Denarno nagrado bo prejela Maša Černivšek. Za letošnje leto bo bronasto priznanje prejela Frančiška Kopušar, županovo priznanje bo poleg zlatih maturantov in vsa leta odličnih devetošolcev prejelo podjetje KEA. Denarno nagrado bodo prejeli člani SSK Ljubno BTC Jernej Presečnik, 2ak Mogel in Jan Bombek. Štefka Sem Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 9 Intervju FRANJO NARALOČNIK, ŽUPAN OBČINE LJUBNO »Občinska priznanja in nagrade bomo podelili v prenovljeni dvorani« Župan Franjo Naraločnik: »Projekt ureditve kulturnega doma je vreden 800 tisoč evrov.« (Foto: FA) V občini Ljubno bodo 30. julija slavnostno praznovali občinski praznik. Podelili bodo občinska priznanja in nagrade za lansko in letošnje leto, in to v prenovljeni dvorani kulturnega doma, na kar so zelo ponosni. O dogajanju v občini je ob tej priložnosti spregovoril župan Franjo Naraločnik. - Prenovi kulturnega in zadružnega doma se bližata koncu. Kaj vse ste uredili? V občini Ljubno se približujemo zaključku največjega projekta v zadnjih nekaj letih. To je obnova kulturnega in zadružnega doma. V načrtu imamo, da se ureditev zaključi do občinskega praznika. Projekt ureditve kulturnega doma je vreden 800 tisoč evrov, od tega smo 200 tisoč pridobili od ministrstva za kulturo, več kot 400 tisoč pa je bila donacija podjetja KLS Ljubno, zato bo kulturni dom hkrati poimenovan kongresni center KLS. V okviru kulturnega doma bo tudi TIC, ki bo v prostorih nekdanjega preddverja. Tudi pri urejanju podstrešja zadružnega doma smo blizu zaključka del. Knjižnica bo preseljena do občinskega praznika, dokončuje se Zelo mi je všeč ideja vodstva zdravstvenega doma o razpršitvi določenih dejavnosti po dolini, saj s tem približujemo dejavnosti vsem občanom. ureditev flosarskega muzeja, v muzejskem delu bodo razstavljene cvetnonedeljske potice in del bogate zbirke Petra Breznika. Za muzejski del smo prav tako od ministrstva za kulturo pridobili 135 tisoč evrov, celoten projekt je ocenjen na 200 tisoč evrov. Ostajajo še prostori bivše zadruge, kjer bomo uredili poslovne prostore za mlade podjetnike. V projektu sodelujemo z velenjskim inkubatorjem. - Ne manjka tudi investicij na drugih področjih, katere so največje? Poleg tega so najpomembnejše investicije obnova Janezovega polja z ureditvijo komunalne infrastrukture in novim asfaltom. Prva faza je že zaključena, v septembru začnemo z drugo fazo. V Savini, Melišah in Juvanju smo modernizirali določene odseke cest. Zaključen je projekt vodovoda v Teru, s katerim smo zagotovili, da se izboljšuje oskrba Ljubnega s pitno vodo. Solidarnostno smo pristopili k obnovi vodovoda čez Pobrežje, in sodelujemo pri pripravi projektne dokumentacije obnove sistema Letošč. Obnavljamo staro mrliško vežico na Rosuljah, letos jo bomo opremili s stavbnim pohištvom, nato bomo uredili komore za žare. Lotevamo se delne obnove starega in gradnje novega parkirišča na pokopališču v Radmirju. Vzpostavili bomo tudi sistem odlaganja odpadkov, kot je na pokopališču na Rosuljah. - V planu je tudi gradnja krožišča v Radmirju, kajne? Z Direkcijo za infrastrukturo smo dosegli dogovor za ureditev krožišča v Radmirju, zagotovili smo projektno dokumentacijo, aktivnosti naj bi se začele izvajati letos jeseni ali prihodnjo pomlad. Ob tem bomo uredili pešpoti in kolesarsko »Več kot 400 tisoč evrov je bila donacija podjetja KLS Ljubno, zato bo kulturni dom hkrati poimenovan kongresni center KLS.« stezo. Obnovili bomo most, ki je v slabem stanju. Z direkcijo smo dosegli konsenz glede umestitve državnih kolesarskih stez, ki bodo potekale po vzporednih lokalnih cestah. Na tak način bi na varen način povezali kolesarske steze od Koroške do občinske meje z Lučami. Dogovarjamo se tudi za kolesarsko povezavo proti Gornjemu Gradu. - Zdravstvo in sociala sta velika skrb vsake občine. Zelo mi je všeč ideja vodstva zdravstvenega doma o razpršitvi določenih dejavnosti po dolini, saj s tem približujemo dejavnosti vsem občanom. Pametno pristopajo k izvajanju dejavnosti in pridobivanju finančnih sredstev. V ta namen delamo intenzivno na projektu pediatrične ambulante na Ljubnem za zgornji konec doline. Ob tej ambulanti bomo uredili laboratorij za osnovne preiskave. Na področju sociale je projekt Prostofer pomembna pridobitev. Višje po dolini gremo, večja je potreba po prevozih, kar kaže, kako je zgornji del doline zapostavljen in se veselimo razmišljanja, da bi bližje v ta del doline prišla pomoč z reševalnim avtomobilom in reševalcem. - Pomemben del uspeha občine je tudi prostorsko načrtovanje. Po sprejetju Občinskega prostorskega načrta (OPN) smo se takoj lotili več občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Lotili smo se OPPN IPC Loke, Komen in Vrbje in sprememb ureditvenega načrta Ljubno, centra kraja in »Pri preobrazbi SAŠA regije zaradi ukinitve premogovništva si želimo tudi v Zgornji Savinjski dolini zagotavljati službe ljudem, ki bodo posledično ostali brez njih. V ta namen bomo poskusili pridobiti zemljišče za novo industrijsko cono v občini.« del ob Ljubnici, kjer bi uredili zelene rekreacijske površine. Tudi na Forštu bomo začeli z urejanjem, projekt smo razdelili na tri faze, ureditev slačilnice, nogometnega in otroškega igrišča. Smo tudi v postopku sprememb OPN. Pri preobrazbi SAŠA regije zaradi ukinitve premogovništva si želimo tudi v Zgornji Savinjski dolini zagotavljati službe ljudem, ki bodo posledično ostali brez njih. V ta namen bomo poskusili pridobiti zemljišče za novo industrijsko cono v občini. - Kaj pa lahko rečete o funkciji državnega svetnika? Vesel sem, da smo se v SAŠA regiji uskladili in smo Zgornjesavinjčani prvič dobili državnega svetnika in da lahko uveljavljamo svoje glasovalne pravice. Strankarsko nisem zavezan, zato se naslanjam na občine in največ podatkov dobivam iz njihovih strokovnih služb. Ta funkcija je zahtevna in mi vzame veliko časa, je pa to izkušnja, ki mi daje nova obzorja. Informacije z veseljem prenašam v našo dolino. Sem zastopnik lokalnih interesov in zastopam njihovo stališče, sodelovanje pa poteka v zdravi smeri. Kot lahko vidite, se v zadnjem času v državnem svetu srečujemo s težkimi vprašanji, zato je dobro, da sodelujemo pri tem in da smo aktivni del pomembnega dogajanja na državni ravni. Štefka Sem 10 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Vsem prebivalcem občine Ljubno čestitamo ob občinskem prazniku. Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 11 Voščila, Oglasi, Čestitke Nega in podiranje dreves v zahtevnih situacijah • Trogar Peter Paika vas 7f, 3327 ŠmarLfio ob Piki • 031 547 739 arborft.tifcaivei @gmail.com - sladoled - polnjene lignje na žaru - hamburgcrje ^ - pommesfrites,^ O 03 838 11 67 12 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi FIDOV GAJ PONOVNO ODPRL VRATA Po poteh starodavnega solčavskega zdravilca Fidov gaj, ki ob gostišču Firšt na pragu Logarske doline predstavlja izjemno zapuščino solčavskega zdravilca Vida Strgarja - Fide, je po dveh letih ponovno odprl svoja vrata. Po močnejšem neurju in načetosti od zoba časa je sledila temeljita obnova, po kateri je tematski park od sredine julija ponovno na ogled. Fidov gaj predstavlja zapuščino solčavskega zdravilca, učenjaka, čudodelca in vaškega posebneža Vida Strgar- ja - Fide in hkrati seznanja z življenjem in delom naših prednikov. STRGAR ŽIVEL KAR DEVET LET V JAMI Na vhodu v Gaj je od lani zasajen travniški sadovnjak s preko dvajsetimi starimi avtohtonimi sortami jablan in hrušk. Slikovita pot vodi preko strmih, skalnih sten do skrivnostne Fidove zi-jalke, v kateri je Strgar živel kar devet let in prav tam spisal svojo edino ohranjeno knjigo Zdrav- Vhod v Fidovo zijalko, kjer je solčavski zdravilec, učenjak in čudodelec prebival kar devet let. je bolnikov, ki jo danes hrani Slovenska akademija znanosti in umetnosti. REKONSTRUKCIJA STARE DOMAČIJE Osrednje območje Fidovega gaja predstavlja idilična gozdna jasa, ki jo zaznamuje rekonstrukcija starega čebelnjaka in doma- čije nekdaj najrevnejšega sloja podeželskega prebivalstva, oferi-je s tipično ofersko bajto in senikom. Okrog je v naravnih rastiščih zasajenih več kot 80 zdravilnih rastlin, ki jih je uporabljal pri zdravljenju in v knjigi opisal tudi Fida. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Pripravlja se nova strategija lokalnega razvoja Iz večletnega finančnega okvira 2021-2027 znašajo sredstva za Slovenijo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) 1,8 milijarde evrov. Na območju LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD) bodo do leta 2025 s strani EKSRP črpali sredstva iz tranzi-cijskega obdobja. V TEKU JAVNE RAZPRAVE O RAZREZU SREDSTEV V vmesnem času bodo pripravili novo strategijo lokalnega razvoja, ki bo povod za črpanje razvojnih sredstev v obdobju 2023-2027. Trenutno potekajo javne razprave o razrezu sredstev, ki bi jih LAS-i iz Slovenije lahko črpali, zato o številkah še ne morejo govoriti, je povedala Ivica Orešnik, direktorica Zavoda Savinja, ki je vodilni partner LAS ZSSD. Ker je pri začetku izvajanja nove skupne kmetijske politike priš- lo do zamika (ta se začne izvajati z letom 2023), se trenutno programsko obdobje 2014-2020 podaljšuje za dodatni leti. SLOVENIJA IMA NA VOLJO 1,2 MILIJARDE EVROV Posledično se sredstva za leti 2021 in 2022 preusmerijo v izvajanje trenutnega Programa razvoja podeželja 2014-2020 oziroma podaljšanje notifikacije za neposredna plačila I. stebra SKP. V okviru Strateškega načrta 2023-2027 ima Slovenija na voljo 1,2 milijarde evrov sredstev iz EKJS in EKSRP. PREDLOG VSEBIN V juliju je kmetijski minister dr. Jože Podgoršek predstavil predlog posameznih vsebin Strateškega načrta SKP 2023-2027, ki vsebuje analizo stanja, opredeljene potrebe, intervencije, finančni razrez, zneske na enoto ter kazalnike učinka. Javna razprava je odprta do 15. avgusta. Štefka Sem H * _ dk _L I Ht BI" HI j TireGuordv: ® ...zaščita skozi celo leto t Aeto doúfitPCQ* jÍAioxfn ra paiiftadše it j vTtirh pamnmtíkah WtKAHimmrO 1H AVTOtJPTIKA NOVAK l.si-v. Tk'AU >[j .J ¡:Ü I UJJ i^Lfurizi ot krvru W.'ÜÍ-ICh/l? i-**» (ril,-?«-«* f Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 13 Organizacije, Šolstvo 23. VSESLOVENSKA PRANGERJADA NA RECICI OB SAVINJI V -7. I I • v| I • • I • • V* • Živahno srednjeveško dogajanje ob nemi priči prangerju Zanimiv dan je bil v soboto, 10. julija, ko je občina Rečica ob Savinji s celodnevnim dogajanjem zaključila mesec trajajoče občinsko praznovanje. Dopoldan je bil zgodovinsko obarvan, saj je turistično društvo v atriju pod osnovno šolo gostilo slovenske prangerske kraje na 23. vseslovenski prangerjadi. Tradicionalne prireditve, ki povezuje kraje s prangerjem - sramotilnim stebrom, so se z izjemo enega udeležili vsi slovenski kraji, teh je dvanajst, kjer je sramotilni steber še ohranjen. SLAVNOSTNA POVORKA SODELUJOČIH Organizatorji so pripravili bogat kulturni in zabavni program, ki je obiskovalce popeljal daleč v srednji vek ter jim pokazal utrip življenja v Člani Kulturnega društva Rečica ob Savinji so odigrali zabavno igro o sojenju na prangerju. tistih časih. Zbrani so si ogledali sprehod slavnostne povorke sodelujočih društev in gostov iz Nazarij, Vrbovške gospode, na čelu z Godbo Zgornje Savinjske doline skozi center kraja. 28. SOLČAVSKI DNEVI Sprehod slavnostne povorke sodelujočih društev in gostov na čelu z zgornjesavinjsko godbo člani KD Stari trg so odigrali igro Spletke pri grajskem kalu in poskrbeli za razburjenje ob privezu opravljivk na pranger. Člani TD Brestanica so zaplesali srednjeveške plese, še svoj prikaz sojenja je predstavilo TD Negova. Gostujoča društva so pri stojnicah ponujala svoje kulinarične dobrote in posebnosti. PRISOTNI TUDI SEJMARJI IN PRODAJALCI Zbrane na prireditvi, ki jo je s hudomušnimi vložki povezoval Franci Podbrežnik, sta pozdravili domača županja Ana Nuša Rebernik in predsednica turističnega društva Urša Seli-šnik. Ves čas so bili prisotni tudi različni sej-marji in prodajalci domačih dobrot ter izdelkov, za zabavo otrok je bil postavljen viteški tabor. Tekst in foto: Tatiana Golob PRIVEZ OPRAVLJIVK NA PRANGER V atriju je sledil pester program. Člani tamkajšnjega kulturnega društva so odigrali zabavno igro o sojenju na prangerju na Rečici, Tridnevno turistično doživetje Solčavskega Ko je poletje v polnem razmahu, že tradicionalno potekajo Solčavski dnevi. Od 23. do 25. julija Center Rinka v sodelovanju z lokalnimi društvi in ponudniki vabi na tridnevno turistično doživetje Solčavskega ob razstavah, delavnicah, vodenih pohodih in ogledih, športnih in glasbenih prireditvah ter bogati ponudbi domačih dobrot in izdelkov. ŽENSKI ALPINIZEM IN POHOD OB POLNI LUNI Tridnevna prireditev se bo pričela v petek z nogometnim memorialom in nadaljevala v soboto z delavnico polstenja masažnih mil in odprtjem razstave Korajža je ženskega spola o ženskem alpinizmu v Sloveniji ter preda- vanjem alpinistke Marte Krejan Čokl. Ob ugodnem vremenu bo v poznih večernih urah sledil voden pohod ob polni luni od Svetega duha do Majerholda. PO POKUŠINI VODE KONCERT PRIFARSKIH MUZIKANTOV Nedeljski program bo namenjen kvizu o vodnih virih v Kamniško-Savinjskih Alpah in Zgornji Savinjski dolini s pokušino in ocenjevanjem vode. Pospremile ga bodo stojnice z lokalnimi dobrotami in izdelki domače obrti. Tridnevno turistično doživetje v odmaknjeni gorski vasici bo v nedeljo zvečer zaokrožil koncert Prifarskih muzikantov. Barbara Rozoničnik MOZIRJE, SOLČAVA Dobili sredstva za obnovo šol Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport je objavilo seznam izbranih projektov, ki bodo sofinancirani na osnovi razpisa za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v proračunskem obdobju 2021-2024. Na podlagi končnega prioritetnega vrstnega reda vlog/projektov so bili za sofinanciranje izbrani najvišje ovrednoteni projekti do zapolnitve razpoložljivih proračunskih sredstev ministrstva. Med temi projekti sta bili na razpisu uspešni občini Mozirje in Solčava. Mozirska občina bo za prizidek k osnovni šoli prejela dobrih 900 tisoč evrov, solčavska pa za telovadnico v podružnični šoli dobrih 336 tisoč evrov. Štefka Sem 14 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Zgodovina in narodopisje Primož Trubar o Novi Štifti (1) PETER WEISS Utemeljitelj slovenske književnosti in začetnik slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar (1508-1586) je bil sprva duhovnik, kakršen je edino lahko bil v tistem času - danes bi rekli katoliški. Kmalu, v tridesetih letih 16. stoletja, je začel delovati reformacijsko, torej v smislu družbenega in verskega gibanja, ki si je prizadevalo za izboljšave v katoliški cerkvi tistega časa in ki ga je v Nemčiji leta 1517 sprožil Martin Luter. Ker tedanji katoliški veljaki Lutrovih kritik niso jemali resno, je prišlo do razcepitve in nastala je nova, evangeličanska vera ali protestanti-zem. 2e pred letom 1550 torej govorimo o ločitvi na katoliško ali rimskokatoliško in evangeličansko ali protestantsko ali luteransko vero. Verske spore so spremljali spopadi med vladarji in plemiči, ki so pripadali enemu ali drugemu gibanju. To je zahtevalo mnogo mrtvih, saj so podložni-ki v tistem času morali prevzeti vero vladarjev. Protestanti so zahtevali in uresničevali drugačno delo z verniki, nov odnos do jezika (v obredju so uporabljali ljudski jezik, torej ne več latinščine, kot jo je rimskokatoliška cerkev še do okoli leta 1965), zavračali so čaščenje Marije in svetnikov ter poudarjali izvirno Božjo besedo in Kristusov nauk. Kritizirali so vse slabe lastnosti, ki so bile pri katoliški duhovščini takrat široko razširjene: kupovanje cerkvenih služb in položajev, duhovniki so kljub zapovedani samsko-sti živeli v dvoje (protestantski so se smeli poročati), odkupovanje grehov, saj ga Sveto pismo ni predvidevalo, itd. TRUBARJEVO DELO V podporo protestantskim pobudam sta bili leta 1550 natisnjeni prvi slovenski knjigi - Katekizem in Abecednik -, ki pomenita začetek slovenske književnosti in sta poleg poznejših dveh ducatov knjig Trubarjevo delo. V vseh teh Trubar nastopa ne le kot vodilni slovenski reformator in propagator verske in moralne obnove cerkve, temveč tudi kot prosvetitelj, učitelj in borec za napredek, prvi prevajalec knjig v slovenščino in iz-najditelj načina zapisa enotnega, slovenskega knjižnega jezika. Zaradi ozkosrčnih razmer na Kranjskem je prav kmalu moral oditi v vendarle gostoljubnejšo tujino, na Nemško: eden od največjih Slovencev je bil zadnjo četrtino svojega življenja begunec in je na tujem tudi umrl. Primož Trubar je deloval v Ljubljani, Laškem, Loki pri Zidanem Mostu, Trstu, Celju in v več krajih v Nemčiji. V naši dolini najbrž ni bil nikoli, bil pa je obveščen o dogajanjih v Gornjem Gradu in okolici po letu 1561. Tu je takratni ljubljanski škof Peter Seebach preživel večino časa v svoji rezidenci. V bližnji Novi Štifti se je, kot so poročali, začela prikazovati Devica Marija. Zato so se tja začela romanja. VALVASOR LETA 1689 O DOGAJANJU V TRUBARJEVEM ČASU Škof Seebach je okoli leta 1560 dobil od cesarja ukaz, naj bo bolj stalno in bolj marljivo v Ljubljani, saj so luteranski pridigarji pridobivali slovenske vernike in je skoraj cela dežela zapadla v luteran-stvo, za nemške (torej tudi za plemiče) pa ni bilo dovolj poskrbljeno. Po letu 1560 se je v Ljubljani razširila kuga, zato so mnogi šli iz mesta. Ker škof tu ni mogel varno bivati, se je večinoma zadrževal v Gornjem Gradu. »Tam so ga leta 1561 na vztrajno prigovarjanje tistih podložnikov, ki so še trdno vztrajali pri katoliški veri, naposled le pripravili in pregovorili, da je na novo sezidal cerkev Naše ljube Gospe v Ti-roseku nedaleč od Gornjega Grada, ne brez predhodnih znamenj in čudežev. Med taka znamenja je treba prištevati tole: Ko je škof z duhovščino na dan obiskanja Marije [= 31. maja] romal h kapeli, ki so jo medtem postavili v Novi Štifti, so nekateri prišleki od drugod opazili, da se je opoldne nad kapelo prikazala zvezda, ki je spremljala škofa, ko je hodil naokrog v spremstvu duhovnikov. Tako se je tudi pozneje pri tej cerkvi zgodilo dosti čudežev, in ta cerkev ima še do današnjega dne velik sloves; po domače jo imenujejo Nova Štifta in tja prirejajo še veliko romanj.« Nova Štifta pomeni cerkev, ki je bila ustanovljena na novo, dobesedno 'nova stavba ali ustanova' Pred ravno 460 leti se je na Metuljskem griču v današnji Novi Štifti neki tamkajšnji pasti-rici menda začela prikazovati Devica Marija. Na tistem kraju, na Tomanovem svetu, je tedaj še rastlo drevje, ki so ga potem za gradnjo prvotne cerkve morali še posekati. Škof Seebach je za cerkev pridobil poseben status, za katerega je pisal v Rim, s tem pa je novemu romarskemu središču zelo zrastla veljava. KAJ PIŠE TRUBAR LETA 1562 V nemškem posvetilu h glagolskemu prvemu delu Novega testamenta je Trubar leta 1562 tako podrobno opisal dogajanje v Novi Štifti, da je pripomogel k natančnejši ugotovitvi, kdaj je bi- Primož Trubar (1508-1586) la zgrajena prvotna Marijina cerkev v tem kraju. (Trubarjevo besedilo je v slovenščino prevedel Mirko Rupel.) »Poleti preteklega 1561. leta je nastopila mlada in nesramna vlačuga pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem, štiri milje od Ljubljane. Obe roki je pred ljudmi nosila sklenjeni na hrbtu, pove-šala je glavo in obličje ter vsakomur govorila in izjavljala, da noče Devica Marija odslej nič več prebivati v cerkvi na Gori pri Gorici v Solkanu. Vzrok, je dejala, je ta, ker jemljejo duhovniki najboljše suknje, obleke in najlepše tančice, ki jih prinašajo in žrtvujejo Devici Mariji, ter jih dajejo svojim kuharicam, dalje, ker žgejo vosek in sveče, ki jih prinašajo in žrtvujejo njej, pri igri, popivanju, preklinjanju, zasramovanju in rotenju; tudi cerkveni predstojniki in starešine da ji kradejo denar in ga brez potrebe zapravljajo. Zaradi tega hoče imeti drugo cerkev, pri Gornjem Gradu. Ker so po takem njenem govorjenju videli še ponoči na istem mestu, ki ga je pokazala, mnogo gorečih luči (sama je tam okoli ponoči razpostavila v krogu veliko bakel ali plamenic iz trsk, zjutraj pa so tam našli ostanke, oglje in luknje za bakle), so neumni in preprosti kmetiči kmalu postavili na istem griču leseno kapelico in poklicali tja nekaj duhovnikov, da bi na oltarni plošči brali mašo. Radi so prišli in pošteno pomagali pri novi stavbi in ustanovi, kajti take nove cerkve in božja pota jim dajejo, kakor sami pravijo, dosti dobrega plačila za njihovo mašo in dobrega mesa za njihovo kuhinjo.« Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 15 Organizacije 18. ČEBELARSKI PRAZNIK V LOVRENCU NA POHORJU v v Številčna udeležba tudi s strani čebelarjev SAŠA regije V soboto, 19. junija, so slovenski čebelarji v Lovrencu na Pohorju praznovali čebelarski praznik, obeležili 4. svetovni dan čebel in stoletnico delovanja tamkajšnje čebelarske družine. Na praznovanje se je odpeljal tudi avtobus čebelarjev SAŠA regije. MINISTER OBLJUBIL POMOČ ČEBELARJEM Zbrane so uvodoma pozdravili godbeniki, praporščaki in moški komorni zbor Čebelarske zveze Slovenije. Praznik je odprla predsednica Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju Angela Obrulj, ki je predstavila delovanje društva ob njihovem jubileju. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek. Zbrano je prisluhnil predsedniku slovenskih čebelarjev Boštjanu Noču, ki je spregovoril o težavah, s katerimi se čebelarji srečujejo. Med drugim je Noč poudaril nujnost sprejetja zakona o naravnih nesrečah v čebelarstvu, za katerega je zve- za pripravila strokovne podlage. Minister je v pozdravnih besedah obljubil svojo pomoč čebelarjem, tudi ob letošnji slabi letini. Na srečanju je bil tudi češki minister za kmetijstvo Miroslav Toman, ki je izrazil svoje navdušenje nad delovanjem čebelarskih organizacij in nad uspehi krovne zveze, tudi v svetovnem merilu. PRISOTNI TUDI ČEBELARJI SAŠA REGIJE Tradicionalnih letnih srečanj oziroma čebelarskih praznikov se vsako leto množično udeležujejo tudi čebelarji SAŠA regije. Ob druženju se sprostijo, ob tem izmenjajo izkušnje, malce potar- najo zavoljo večnega boja z za-jedavcem varojo in obljubijo pomoč drug drugemu. Letošnji praznik je bil pomemben predvsem za člane Čebelarske družine Luče, ki so ob razvitju prapora na slovesnosti v Lovrencu nanj pripeli še trak zveze. Benjamin Kanjir Čebelarji iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline so se udeležili 18. čebelarskega praznika v Lovrencu na Pohorju. (Foto: Igor Kalin) KRESOVANJE PO STAREM NA DOBROVLJAH Ustanovili skupnost Zora Dr. Marta Svetina Veder je na svoji domačiji na Dobrovljah gostila varuha in promotorja kraškega ljudskega izročila, pisca knjige V soju mesečine Borisa Čoka ter Slovensko rodnoversko skupnost Otroci Triglava. Skupaj so v petek, 25. junija, pripravili kresovanje po starem, kakršno je bilo v navadi med našimi predniki. SPOZNAVANJE SLOVANSKE MITOLOGIJE Čok je predstavil staroverstvo Krasa in dokumentarni film o Kresniku, bogu v slovanski mitologiji. V nadaljevanju so v okviru predstavljene skupnosti ustanovili Skupnost Zora, ki bo delovala na Dobrovljah in v okolici. Po besedah Svetina Vedrove je ime Zora sinonim prebujenja in druženja ljubiteljev narave, ki iščejo rodne korenine; tako zgodovinsko, etnološko kot duhovno. OB PRIŽIGU OGNJA NAZDRAVILI PO STAREM Ob prižigu ognja je Čok poudaril, da so v preteklosti prav na kresno noč prižgali ogenj, ker je to bil poseben večer, namenjen tudi ljubezni, prijateljski ali globlji, in nazdravil z zbranimi »osti jarej«. Nato so prelo- mili hlebec kruha in ga razdelili med obiskovalci. OBRED KOPANJA V SAVINJI »Ob ognju smo peli in ga smelo preskakovali kot znak našega veselja nad toplim poletnim časom. Dru- ženje se je seveda zavleklo pozno v noč, zjutraj pa smo že navsezgodaj izvedli obred kopanja v Savinji, kar je zaokrožilo dogajanje,« je dogodek opisala gostiteljica. RŠ Skupnost ljubiteljev narave, ki iščejo rodne korenine, bo delovala na Dobrovljah in v okolici. (Foto: arhiv Marte Veder) 16 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Kultura, Oglasi 11. TABOR LJUBITELJSKIH SLIKARJEV IN FOTOGRAFOV V MOZIRSKEM GAJU Srečanje dobilo nove razsežnosti lepega in harmoničnega Zveza likovnih društev Slovenije s predsednico Blanko Božič je v Mozirskem gaju organizirala srečanje ljubiteljskih slikarjev in fotografov. Na 11. taboru je 3. julija v različnih tehnikah ustvarjalo 80 udeležencev iz vse Slovenije ne glede na to, ali ti delujejo organizirano ali samostojno. Pogoj za udeležbo namreč ni bilo članstvo v društvu. MOZIRSKI GAJ JE VSE NAVDUŠIL »Mozirski gaj nas je s svojo podobo, urejenostjo, bogato senco, ki jo v poletnih dneh ponuja drevje, zelo navdušil. Tabor, ki je vsako leto namenjen vseslovenskemu srečanju, ustvarjanju in druženju, je v tem okolju dobil nove razsežnosti lepega, harmoničnega. Poln bogatih motivov je porajal misli in načr- Tokrat je bila tema prosta, ustvarjalci pa so lahko uporabili različne tehnike in stile. (Foto: arhiv Blanke Božič) KDLU ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAL Lani razstave prestavili na splet Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je bilo v preteklem letu po besedah predsednika Vinka Jeraja sicer delovno, a zaradi epidemije brez druženja. Razstave del so preselili na splet. Kljub temu so uspeli pripraviti »Odprti atelje«, kjer so obiskovalcem predstavili svoje likovno ustvarjanje in na ogled postavili svoja likovna dela ter organizirali Ex-tempore Rečica. Sodelovali so na tematskih razstavah Zlata paleta, nekateri člani pa so se predstavili z individualnimi razstavami. Poskrbeli so za izobraževanja z različnimi delavnicami, ki sta jih pripravila akademski slikar Denis Sene-gačnik in akademski kipar mag. Zoran Poznič. Letos se lahko pohvalijo z organizacijo ex-tempora, ki je privabil ustvarjalce iz različnih krajev Slovenije. V domači občini so postavili in- te za prihodnost,« je srečanje ocenila Božičeva. Mentorstvo je potekalo pod vodstvom akademskih kiparja in slikarja, mag. Zorana Pozniča in Denisa Senegačnika. DELA BODO NA OGLED SEPTEMBRA Dela, ki so nastala v Gaju, bo moč videti septembra na razstavi. Dogodek je imel tudi dobrodelno no- to. Kar nekaj likovnikov se je odločilo, da svoja dela donira za izgradnjo Mozirske koče na Golteh. Med njimi se je sprehodila tudi rečiška županja Anja Nuša Reber-nik in bila nad videnim zelo navdušena. Dejala je, da je druženje uspešno upodabljanje okolja naše doline. RŠ Predsednik Vinko Jeraj je poudaril, da bodo poskrbeli tudi za izobraževanja. dividualne razstave svojih članov in skupinsko v okviru prireditve Od lipe do prangerja. Tudi v drugi polovici leta bodo ob ustvarjalnem druženju poskrbeli za izobraževanja z različnimi mentorji in organizirali razstave likovnih del. Tekst in foto: RŠ Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 17 Kultura, Ljudje in dogodki 15. MEDNARODNO TEKMOVANJE V DIATONICNI HARMONIKI V FLACHAUU Najvišje priznanje »odličen uspeh« Gašperju Belaju V avstrijskem mestu Flachau so se na 15. mednarodnem tekmovanju v igranju na diatonično harmoniko pomerili tekmovalci iz različnih držav. Tekmovanje organizirajo vsake tri leta že več kot štiri desetletja in pol. Med 150 virtuozi na harmoniki sta bila letos tudi Slovenca. Pred dvanajstčlansko mednarodno komisijo profesorjev glasbe sta zaigrala Tomaž Boškin in Gašper Belaj. Nastopila sta v kategorijah duo in solo ter v obeh osvojila najvišje možno priznanje »odličen uspeh«. NEKLASIČNO OCENJEVANJE Po besedah Gornjegrajčana je Tomaž Boškin (levo) in Gašper Belaj sta nastopila v kategorijah duo in solo ter v obeh osvojila najvišje možno priznanje »odličen uspeh«. (Foto: arhiv Gašperja Belaja) tekmovanje zelo neklasično, saj ni absolutnega zmagovalca. Nastope namreč ocenjujejo z ocenami zadovoljivo, dobro in zelo dobro ter kot najvišje možno odlično. To oceno dobi le nekaj manj kot deset odstotkov nastopajočih. USPEH PLOD TRDEGA DELA IN IZOBRAŽEVANJA Da sta Belaj in Boškin uspela odigrati tako, da sta navdušila ocenjevalce, je plod trdega dela ter izobraževanja na celovški univerzi za glasbo Gustav Mahler. Izkušnje nadgrajujeta kot učitelja harmonike v Glasbeni šoli Rutar. RŠ PREDSTAVITEV KNJIGE PURAN PETER AVTORICE SABINE BREZNIK Tri verzije zgodbe v lahkem branju za čim širši krog bralcev Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline in Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje (CVIU) Velenje sta v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje pripravila predstavitev knjige v lahkem branju Puran Peter avtorice Sabine Breznik iz Mozirja. O Sabinini nagrajeni zgodbi, ki jo je tudi sama ilustrirala, smo že pisali spomladi. Takrat sta bili na voljo spletna in tiskana oblika knjige, slednja je izšla s finančno podporo Sožitja. Do tokratne predstavitve, ki je bila v ponedeljek, 28. junija, v Galeriji Mozirje, je nastala še tretja verzija knjige, in sicer tipanka, namenjena slabovidnim in slepim. SABINA ZGODBO PREDSTAVILA V OBLIKI KAMIŠIBAJ Sabina Breznik je učenka VI. stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja CVIU Velenje. Svojo zgodbo o prestrašenem puranu Petru s srečnim koncem je pripovedovala s pomočjo kamišibaja (edinstvene oblike pripovedovanja zgodb ob slikah). Zgodbo sta v lahko branje priredili specialni pedagoginji Mateja Meh in Ana Linasi, ki poučujeta na CVIU Velenje. Mentorica je bila slovenska pisateljica Aksi-nja Kermauner. Puran Peter je prva knjiga v slovenščini, ki ima znak za tretjo stopnjo lahkega branja. Poleg omenjenih je k objavi knjige veliko pripomogla tudi direktorica Zavoda Risa Tatjana Knapp. Vse omenjene so prav tako sodelovale na prireditvi, ki jo je povezoval ravnatelj CVIU Velenje mag. Aleksander Vališer. Gostje so čestitale Sabini in ob koncu zanimivega pogovora izrazile prepričanje, da se bo lahko branje še nap- Sabina Breznik (druga z desne) je svojo zgodbo Puran Peter predstavila s pomočjo pripovedovanja ob slikah v obliki kamišibaj. rej dobro razvijalo in bo prepoznano tudi širše v družbi. SOŽITJE BO SKRBELO ZA PREPOZNAVNOST LAHKEGA BRANJA Sodelujočim se je za sodelovanje pri nastajanju knjige zahvalila predsednica zgornjesa-vinjskega Sožitja Lilijana Rakun, ki je bila gonilna sila pri zagotavljanju finančne podpore za rojstvo tiskane verzije zgodbe. Kot je zagotovila, bo njihovo društvo še naprej delovalo v smeri večje prepoznavnosti lahkega branja. Zbrane na dogodku sta pozdravila tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik in predsednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnal. Srečanje je otvoril harmonikar Urban Goltnik, učenec CVIU Velenje. V preddverju galerije so bila razstavljena likovna dela o Puranu Petru, ki so jih ustvarjali učenci različnih velenjskih osnovnih šol v okviru likovnega natečaja CVIU Velenje. Tekst in foto: Tatiana Golob SLOVENSKA BAKLA Na poti tudi skozi našo dolino Danes se v Tokiu uradno odpirajo olimpijske igre. Prav tako danes pa je svojo pot zaključila slovenska bakla, ki je 14. in 15. julija obiskala vse naše občine. Nosila sta jo tudi udeleženka iger Maja Mihalinec Zidar in udeleženec paraolim-pijskih iger Franček Gorazd Tiršek. Več o tem v prihodnji številki. IS 18 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Kultura, Organizacije PRAVLJIČNI DAN NA GRADU ZOVNEK Predstavili pravljico o pastirici izpod Menine in Dobrovelj Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica, Jamarski klub Tirski zmaj Ljubno in Center jamskih doživetij Vransko so v soboto, 3. julija, na gradu Zovnek pri Braslovčah ob mednarodnem letu jam in krasa organizirali zanimivo prireditev, na kateri so širši javnosti predstavili jamarsko pravljico o pastirici izpod Menine in Dobrovelj. Pravljica je doživela tiskano izdajo s finančno podporo občin Šoštanj, Ljubno in Vransko, Jamarske zveze Slovenije, Jamarskega kluba Kamnik in še nekaterih drugih donatorjev. POBOČJA V SEBI SKRIVAJO BISERE Jamarji so se tokrat predstavili v vlogi kulturnikov. Pevke kvarteta Štiglic so v uvodu zapele jamarsko himno. Zatem sta zbrane nagovorila državnozborski poslanec Aleksander Reberšek, ki je izrazil tudi željo za spust v katero izmed bližnjih jam, in podžupanja občine Vransko Nataša Juhart, ki je takšno priložnost že izkoristila in poudarila, da se premalo zavedamo, Alenka Jelen je napisala poučno pravljico o deklici, ki odkriva svet Menine in Dobrovelj. kakšne bisere skrivajo v sebi naša z gozdovi porasla pobočja. Odlomek iz pravljice je recitiral gornjegrajski gledališčnik Jože Remšak - Zotler, obiskovalci pa so si lahko ogledali originalna slikarska dela, uporabljena v pravljici, ilustratorja knjige Klemna Volovška. Avtorica knjige Alenka Jelen, ge-ografinja in ljubiteljica jam, je pove- dala, da je leta 2018 na to temo pisala blog in nato iz vrst jamarjev dobila idejo, da bi vse to zbrala v knjigi ter tako naše jame približala širši javnosti. Ko so se leta 2020 v projektu Pas-tirica Biba - pravljica o pastirici izpod Menine planine povezali jamarska kluba in izobraževalni center, je nastala poučna pravljica o deklici, ki odkriva svet Menine planine in Dob-roveljske planote. SKORAJ ČAROBNO PREDSTAVLJEN PODZEMNI SVET Knjiga se bere kot legenda in razkriva nastanek marsikaterega lokalnega zemljepisnega imena (na primer Jespa). V njej je navedenih tudi več drugih zgodovinskih dejstev. Skoraj čarobno je predstavljen podzemni svet, ki marsikomu ostaja skrit in neznan. Opisi le-tega temeljijo na resničnih jamah in breznih (Zelena pot - Brezno presenečenj ali Zelena jama na Dobrovljah, votlina vil - Božična jama na Menini). SKRIVNO SPOROČILO Pravljica je napisana z namenom, da tudi ljudje, ki jam ne obiskujejo, spoznajo, kaj doživljajo jamarji ob raziskovanju našega podzemnega sveta oziroma »slovenskega spodnjega nadstropja«, kot ga jamarji imenujejo sami. Poleg tega pravljica skriva sporočilo o varovanju našega edinstvenega kraškega sveta, naših voda in običajev. Tekst in foto: Urška Ernecl DRUŠTVO UPOKOJENCEV SOLČAVA Svoje ročne spretnosti predstavili tudi na zvezi V solčavskem društvu upokojencev se je po besedah predstavnice društva Martine Štiftar pričel utrip dela normalizirati. Tako so se uspeli v juniju družiti v naravi in obiskati Planinski dom Majerhold v Matkovem kotu. ZAPELI KOT V STARIH ČASIH »Doživljali smo pravi raj v neokrnjeni naravi. Pisana paleta barv bohotnega cvetja z domačega vrta, mir, svež zrak in za nekatere nostalgični pogledi proti vršacem Kamniško-Savinjskih Alp so tvorili krasno kuliso za prijetno druženje. Tudi zapelo se je kot v starih časih. Za piko na i pa ni manjkala odlična obara z ajdovimi žganci,« je bila navdušena Štiftarjeva. ČAKA JIH PRIPRAVA RAZSTAVE ROČNIH DEL Junija so z ladjo spoznavali slovensko obalo in se okrepčali na ribjem pikniku. Julija jih čaka organizacija razstave ročnih del pod naslovom Iz srca v roko, iz roke v srce. Na njej bo predstavljena pridnost, kreativnost in domišljija domačinov vseh generacij. Svojo ročno spretnost so predsta- vili tudi na Zvezi društev upokojencev Slovenije v Ljubljani. Odbor za tehnično kulturo pri zvezi je namreč pripravil razstavo Vse cveti in dehti, s katero so obudili življenje prednikov, ki so izdelovali cvetje v številnih tehnikah iz Solčavski upokojenci pri Planinskem domu Majerhold v Matkovem kotu. (Foto: arhiv društva) različnih materialov. Tako je v Ljubljani vse do konca avgusta mogoče občudovati izdelke Solčava-nov Petra in Marte Hudina, Tončke Ošep in Štiftarjeve ali si jih ogledati virtualno. SEPTEMBRA SE BODO SREČALI NA PIKNIKU Tudi v drugi polovici leta bodo poskušali izvesti začrtane aktivnosti. Če bodo razmere dovoljevale, se bodo septembra srečali na pikniku, decembra pa na zaključku leta. »Veseli nas dejstvo, da se naših aktivnosti udeležuje pisana druščina od najmlajših članov in vse tja do tistih, ki se približujejo častitljivim 90-im. In to daje našemu druženju še poseben čar. Naj bo še dolgo tako,« so si enotni solčavski upokojenci. RŠ Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 19 Šport, Organizacije, Ljudje in dogodki ČASTNI ZNAK PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PETRU KOLENCU Vseskozi spodbujal člane, da so spoštovali naravo Na nedavnem občnem zboru Planinskega društva Rečica ob Savinji so bila podeljena tudi priznanja PZS. Zlati častni znak PZS je pripadel Petru Kolencu z Rečice ob Savinji ob njegovem življenjskem jubileju. Listino so mu izročili predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev Manja Rajh, županja Ana Nuša Rebernik in predsednik društva Janez Janže. Kolenc je že več kot tri desetletja aktiven član društva, od leta 1990 do 2000 je bil tudi predsednik. Pod njegovim vodstvom so pričeli z intenzivnim izobraževanjem markacistov in vodnikov. V vrtcu in osnovni šoli sta pričela delovati planinska krožka, kjer so skrbeli za gibanje otrok in popularizacijo pohodov. Ob prelomnem letu 1991 so na njegovo pobudo ob proglasitvi državnosti zakurili kres, kar je osta- Visoko priznanje PZS je bilo Petru Kolencu (desno) izročeno na občnem zboru društva. la tradicija vse do danes. Društvo se je povezalo z rečiškimi lovci, ko so pripravljali zabavno tekmovanje za pokal Stona. Leta 1996 so pričeli sodelovati v planinski orientaciji, v kateri so tekmovale ekipe osnovnošolcev in starejših članov. Vseskozi je spodbujal člane, da so spoštovali naravo in hodili na pohode, ter se vključeval v razvedrilne dejavnosti društva. Prav tako je bil dejaven v domačem kraju. Tekst in foto: RŠ DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA Odlični na regijskem prvenstvu v pikadu Člani pikado sekcije pri Društvu upokojencev Bočna so bili tudi letos organizatorji pokrajinskega tekmovanja društev upokojencev v pikadu. Organizirali so ga v prostorih šole v Bočni, kjer gostujejo društva. Skoraj 120 tekmovalcev v 12 moških in 13 ženskih ekipah se je pomerilo za najboljši rezultat. ZMAGALE DOMAČINKE Zmagati je uspelo ženski ekipi iz Bočne, ki bo šla jeseni na državno tekmovanje, ženska ekipa iz Smar-tnega ob Dreti in moška ekipa iz Mozirja sta bili tretji. Med posameznicami je najboljši rezultat dosegla Magda Rosenstein iz Mozirja, dru- NA REČIŠKEM TRGU ZABAVAL ČAROVNIK GREGA gega Pavla Planovšek iz Šmartne-ga ob Dreti, med moškimi je drugo mesto med posamezniki osvojil Mo-zirjan Ratko Momčilovic. Bočani se že leta zapored izkazujejo kot odlični organizatorji tekmovanja ekip celjske regije, ki so ga letos pripravili v dveh skupinah zaradi spremenjenih razmer. Kljub temu so vse udeležence ob zaključku tekmovanja pogostili in jih povabili na ponovno snidenje naslednje leto. Štefka Sem V ženski konkurenci so bile nepremagljive domačinke iz Bočne. Najmlajše popeljal v svet domišljije Kulturno društvo Rečica ob Savinji je za najmlajše občane pripravilo zabavo s čarovnikom Gregom Sulejmanovičem. Dogodek pod lipo na rečiškem trgu je sodil v sklop prireditev ob prazniku reči-ške občine. V PREDSTAVO AKTIVNO VKLJUČIL OTROKE Čarovnik, ki je že več kot dve desetletji prisoten na slovenski ča-rovniški sceni, je predstavo preple- tel s čarovniškimi triki, avtorsko glasbo, petjem, igranjem in animacijo. Vanjo je aktivno vključil otroke, ki so se učili čarovniških besed. S triki jih je popeljal v svet domišljije in skrivnih želja ter s svojo igrivostjo pritegnil tudi starše. Tekst in foto: RŠ Čarovnik Grega je pripravil edinstveno predstavo za najmlajše. 20 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Šport TENISKI TURNIR NA REČICI OB SAVINJI Mitja Božič po napetem dvoboju boljši od sina Ziga Teniško igrišče na Rečici ob Savinji je več dni v juniju in juliju gostilo najboljše tenisače Zgornje Savinjske doline. Na turnirju v organizaciji Športnega društva Mladost, ki je potekal v sklopu praznika občine Rečica ob Savinji, je sodelovalo več kot 40 tekmovalcev, zmage pa se je razveselil Mitja Božič. Ker se je turnirja udeležilo toliko tekmovalcev, je potekal več dni, finale pa se je odvilo 3. julija. Tenisači so se med sabo pomerili na en dobljeni niz do osvojenih devetih iger. Izpadli v prvem krogu so se pomerili še v tolažilni skupini. Po vseh odigranih dvobojih sta se v finale uvrstila Mitja Božič, ki je bil v polfinalu boljši od Andreja Grlice, in Ziga Božič, ki je premagal Urbana Jurkovnika. V finalni predstavi se je zmage veselil starejši Božič, ki je sina Zigo premagal z rezultatom 9:8. Tretje mesto je osvojil Jur-kovnik, zmagovalec tolažilne skupine je postal Tomaž Zerovnik. Primož Vajdl Najboljši trije so prejeli pokale. (Foto: FB Tennis liga Rečica ob Savinji) IGRE MED NASELJI OBČINE REČICA OB SAVINJI Zmaga in pokal ostala doma Konec meseca junija so na rečiškem športnem igrišču v organizaciji tamkajšnjega turističnega društva potekale šaljive igre med naselji. Med štirimi sodelujočimi ekipami se je zmage veselila Rečica, ki je na vrhu nasledila lanskoletno zmagovalko Spodnjo Rečico. Slednja je bila letos druga, tretji so bili Pobre-žani. POMERILI SO SE V RAZLIČNIH DISCIPLINAH Na igrah so sodelovale ekipe Rečica, Spodnja Rečica, Pobrežje in Dol-Suha. Najprej so se osnovnošolci pomerili v sestavljanju občinskega grba, ki mu je sledila tekma v potiskanju bale. Tekmovalci so se pomerili še v prenašanju češenj, teku na smučeh, v igri z vodo ter glavni atrakciji tekmovanja - vleki vrvi. NAPETA BORBA ZA PRVO MESTO Kot rečeno so prvo mesto osvojili Rečičani, ki so bili na koncu najboljši z 23 osvojenimi točkami. Lanski zmagovalci iz Spodnje Rečice so zaostali le točko. Vse igre so zahtevale veliko spretnosti, iznajdljivosti ter tudi moči in hitrosti. Borbenost in požrtvovalnost tekmovalcev so z glasnim navijanjem in aplavzi nagrajevali številni navijači, ki so se zbrali ob igrišču. Za smeh na igrišču in ob njem je s komentiranjem poskrbel Franci Podbrežnik - Solčavski. Tekst in foto: Primož Vajdl Občinstvo je tekmovalce spodbujalo z glasnim navijanjem. Borbeni in požrtvovalni so bili tudi udeleženci tekme v potiskanju bale. Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 21 Šport, Kronika, Oglasi GORSKA KOLESARKA MONIKA HRASTNIK V Avstriji osvojila tretje, v Franciji peto mesto Odlična gorska kolesarka 27-le-tna Monika Hrastnik z Lepe Njive ima za sabo dobre priprave na novo sezono. Na prvi letošnji tekmi je osvojila bron, na drugi je bila peta, kar je obet za dobro sezono. Pred tekmama je z ekipo Dor-val AM, za katero tekmuje od leta 2019, preživela na kolesu veliko časa. Imeli so tudi nekaj priprav in testiranj v tujini. Z ekipo je podpisala pogodbo za to in naslednjo sezono. Sezona se je spet začela malo kasneje, saj sta bili odpovedani tekmi na Škotskem in v Mariboru. Prva tekma za svetovni pokal je bila v avstrijskem Leogangu, kjer je Monika lani na svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu osvojila bronasto medaljo. Tudi letos na tekmi ni manjkal dež. Odpeljala je z nekaj napakami POLETNA VELIKA NAGRADA V SMUČARSKIH SKOKIH Timi Zajc na prvih dveh tekmah 14. in 25. V Wisli se je z dvema tekmama začela poletna nagrada v smučarskih skokih. Nastopilo je šest Slovencev, med njimi tudi člana Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Timi Zajc in Jan Bombek. Monika Hrastnik je sezono pričela na zmagovalnih stopničkah. (Foto: osebni arhiv) Najboljši slovenski skakalec je bil Anže Lanišek, ki je na drugi tekmi osvojil tretje, na prvi sedmo mesto. Zajc se je obakrat uvrstil v finalno serijo in tekmi zaključil na 25. in 14. mestu. Bombeku se obakrat ni uspelo uvrstiti v finale. ŠS in ponovno osvojila 3. mesto. Sledila je tekma za svetovni pokal v Franciji v Les Getsu, kjer je bila čisto nova proga, ki je bila izziv za vse. Rezultat je bil na novi progi dober, saj je osvojila 5. mesto. VABILO V MARIBOR Trenutno imajo gorski kolesarji počitek, nato Moniko čaka državno prvenstvo. Avgusta bodo v Mariboru tekme evropskega prvenstva. »V Mariboru sem trenirala kar veliko, progo poznam, tako da bom peljala, kot znam, in upam, da mi na domačih tleh uspe doseči dober rezultat. Vabljeni vsi navijači,« je dodala Hrastnikova. Sezono bodo kolesarji nadaljevali s tekmami v svetovnem pokalu. Nato sledi svetovno prvenstvo in še dve tekmi za svetovna pokala v Švici in Ameriki. Štefka Sem za Mozirsko kočo SVETA MAŠA OB 30 LETNICI kapelice Svetega križa Nedelja, 25.7.2021 ob 13.00 uri Koča na Loki Obiščite www.pdnriozirie.si IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • NEZNANI STORILEC SI JE PRILASTIL DENAR Ljubno ob Savinji: 12. julija v večernem času se je na policijsko postajo v Mozirju zglasil občan, ki je imel namen na bankomatu na Ljubnem ob Savinji dvigniti denar, a ga je pozabil v reži. Ko se je vrnil nazaj, je ugotovil, da je neznani storilec medtem denar vzel. • VOZNICA IZSILILA MOTORISTA IN POVZROČILA TRČENJE Mozirje: 13. julija se je pripetila nesreča v krožišču v Mozirju. V trčenju z osebnim vozilom se je lažje poškodoval motorist. Do trčenja je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznice osebnega vozila. • NAJDENA GOTOVINA Mozirje: 14. julija popoldan se je na policijsko postajo zglasila uslužbenka pošte v Mozirju, ki je prinesla gotovino, najdeno na pošti. Denar je bil sprejet in se hrani na postaji. • NAJDENI KLJUČI Žlabor: 13. julija je na policijsko postajo občanka prinesla šop sedmih ključev s črnim obeskom, ki jih je našla v Zlabru. Ključi so v hrambi na postaji v Mozirju. • HELIKOPTER PRILETEL NA POMOČ Spodnja Rečica: 16. julija ob 13.14 je posadka s helikopterjem Slovenske vojske skupaj z dežurno ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči z Brnika prepeljala obolelo osebo iz Spodnje Rečice v UKC Ljubljana. • STRELA UDARILA V ZVONIK Rečica ob Savinji: 18. julija ob 22.35 je strela udarila v zvonik farne cerkve na Rečici ob Savinji. Do požara ni prišlo, aktivirana pa so bila občinska prostovoljna društva. 22 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Le kaj usodi je bilo, da moral vzeti si slovo? Srce boli, trpi, kriči, a tebe ni in ni in ni... Ni je več poti nazaj, tvoj sedaj je Božji raj. ZAHVALA Dne 13. julija 2021 nas je mnogo prerano in nepričakovano zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat Matjaž KRIVEC z Ljubnega ob Savinji Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob tako težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Čeprav je odšel, bo za vedno ostal v naših srcih. Vsi nj'egovi Zahvale, Oglasi Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija Zdravka TERBOVŠKA -Lenta 10. 2. 1937 - 12. 7. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga med boleznijo obiskovali in kakorkoli pomagali. Velika zahvala osebju zdravstvenega doma Ljubno, reševalni službi ter osebju bolnišnice Topolšica. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, svete maše in moralno podporo. Hvala pogrebni službi Morana, gospodu župniku, pevcem, praporščakom in Nataši za lepe besede slovesa. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žaluj'oči vsi tvoj'i Pogrebna služba - cvetličarna MORANA p- Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 406 GSM: 041 672 115 ArwVy.rrtorBfla.jJ E-mail: irtfo(Simcirai>a.ji Aleksander Stebtavriik s ^ . Haniije Hu, 33Braslovče Prazno tvoje je dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšel si tja, kjer ni več gorja. V SPOMIN Franc PODLINŠEK 5. 9. 1952 - 24. 7. 2001 24. julija mineva 20 let, odkar si se mnogo prerano za vedno poslovil od nas. Iskrena hvala vsem, ki ga nosite v srcu, postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Družina Podlinšek, Tevž Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 23 Za razvedrilo OD KOD JE PRILETEL? Ob dogodku v Topolšici, ko je pristal dron s tovorom iz nazarske-ga laboratorija, sta se srečali in si čestitali direktorica Zgornjesa-vinjskega zdravstvenega doma Božena Herzog (levo) in v. d. generalnega direktorja direktorata za medije, Topolšičanka Uršula Menih Dokl. Tako se je povezala kultura na najvišji ravni z zdravstvom v digitalnem in tehnološkem razvoju ter napredno logistiko. Menda sta se gospe direktorici čudili brezhibnemu pristanku drona, ki bi naj priletel iz Nazarij (?!). NJIMA VSAJ DAVKOV NISTE PLAČALI srednjeveško gostijo v Nazarje so prišli tudi glumači. V srednjem veku so bili to popotni ljudje, revni vandrovci, posebneži, ki so se po mestnih trgih preživljali z izvajanjem kakšnih posebnih spretnosti ali s prikazovanjem kakšnih »neverjetnih« atrakcij lahkovernim in neukim ljudem. Rajo so prišli zabavat tudi pred grad Vrbovec, kjer so jih sprejeli z navdušenjem. Sicer pa so se glumači neredko poleg nastopov ukvarjali še z žeparjenjem in sleparjenjem. Da bomo izvedeli, kaj vse je obiskovalcem izginilo na Konradovi gostiji, čakamo na policijsko kroniko. 24 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Križanka, Informacije WÉSHiOtL .'JM5T1H REKA SC« nnmru™ KErJIJSH Siv bO.it NCaEUJ P1ICA Vulkvt somov, KIA.HAÍ HW&M »Si. A ¡H.--S-LKA jKSHICfLj 11 A'í Pil -ÍEjMliKdr L-'. ÜKJKA '.fÍEVFEV. r ti CtA\ JCfAPI KRABE VZOftCC. UUJLL^A MMttR O0I.IK5 ^Rin^AVJl CSLEKLMJ ÍAPISAHJS C-3UTVE IMVNUtfll HSU SUJÜJtL UBIAHI CLA5ÍM. ZVOKI-5IMYDÍ.IE DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Jim Taylor: Vzgajanje tehnološke generacije Strokovnjak za starševstvo in nove medije dr. Jim Taylor v knjigi s podnaslovom »Kako pripraviti svoje otroke na svet, ki ga poganjajo mediji« obravnava danes nadvse aktualno problematiko. Tako lahko v njegovem delu preberemo vse o prednostih in nevarnostih tehnologije za otroke, opisano je vse v zvezi z napravami, od mobilnega telefona do družbenih medijev priljubljenih med našimi potomci. Kdaj otroka uvesti v svet tehnologije? Kdaj je strmenja v zaslone preveč? Kako otrokom pomagati razviti zdrav in uravnotežen odnos do medijev? Odgovore na vsa ta in še veliko drugih vprašanj ponuja knjiga, ki je pi- sana priročniško, a obenem v razumljivem jeziku. VZGAJANJE TEHNOLOŠKE GENERACIJE JH J P/ iA>i.On SlovanCek: AKAMB1 - krülj Tiiüi|S v csrecfnjam Bsnlrne Op LEte K - star izraz t? Iöph, nakit: REGEST - ¡zvlečatf :z siarih -¡sün. saiso/: Reši lev prejšnje križanke (vodoravno): OPAL JENKA. SODOBNOST. TUVA, K VARANE, AL.AVA, ANDREJA EP, UUE, BRAVURA 51PG REK S A J AS, OMARAF TEZA. TRZ, PEGAM. KANE. SNOV. ANI, EROTOMANIJA RI NOGE ROS. POCAR, A KAD, MART, ABAKA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN Ime in priimek:_ Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Morda ste iskali prav to! ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. Napovednik dogodkov Petek, 23. julij ob 16.30. Športno igrišče Solčava 20. nogometni memorial Ipavec-Gregorc ob 18.00. Pred kampom Menina Sejem domačih dobrot Sobota, 24. julij ob 10.00. Športni park Radmirje Turnir v malem nogometu ob 16.00. Franc in Liza Filc Atelje, Solčava Delavnica polstenja masažnih mil s planinskimi motivi ob 18.00. Center Rinka, Solčava Odprtje razstave Korajža je ženskega spola o ženskih alpinistkah v Sloveniji in predavanje Kako so punce odprle Pandorino skrinjico ali Prvi »babji« tabor 20.30. Pri Centru Rinka, Solčava Pohod ob polni luni od Svetega duha do Majerholda Nedelja, 25. julij ob 730. Laze pri Kokarjah Pohod na Čreto ob Anini nedelji ob 9.00. Piknik prostor Gril, Ljubno Priprava in prižig kope za »kuhanje« oglja ob 12.00. Prireditveni prostor Solčava Otvoritev Festivala pitne vode ob 13.00. Solčava Voden kviz na temo naravnih vodnih virov v Kamniško-Savinjskih Alpah in Zgornji Savinjski dolini in podelitev priznanj za najbolj urejeno okolico ob 13.00. Koča na Loki pod Raduho Sveta maša ob 30-letnici kapelice Svetega križa ob 1700. Prireditveni prostor Solčava Koncert Prifarskih muzikantov Ponedeljek, 26. julij ob 10.00. Fašunova hiša, Ljubno ob Savinji Otvoritev razstave o pomenu vode - Žegnan studenec ob 16.00. Športni center Jakop Turnir v tenisu za pokal flosarja in memorial Franja Jakopa Torek, 27. julij ob 16.00. Parkirišče pred trgovino Kea, Ljubno Pohod na Rajhovko Sreda, 28. julij ob 1700. Kegljišče Ermenc, Ljubno Tekmovanje v kegljanju za pokal flosarja Četrtek, 29. julij ob 15.00. Telovadnica OŠ Ljubno Turnir v odbojki ob 16.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno Vezanje flosa ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje, in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM ŽIVALI - ODDAM Oddamo mlade muce, so prijazne, možnost dostave; gsm 041/216-481. ŽIVALI - PRODAM Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Peč za centralno kurjavo, znamke Zrenjanin GUS, prodam; gsm 031/774-520. Prodamo rabljeno dekliško kolo, roza barve, z motivom hello kitty, za starost 8 let, 20 eur; gsm 051/357-753. Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Telico simentalko, brejo osem mesecev, prodam; gsm 031/822-524. Prodamo 14 dni starega bikca, križanca čb/ls, cena po dogovoru; gsm 070/411-889. Prodam bikca, limuzin 130 kg; gsm 031/759-955. DRUGO - KUPIM Kupim traktor univerzal, ze-tor, štore itd, od lastnika; gsm 051/203-387. OSEBNI STIKI Dobrosrčen, preskrbljen, komunikativen gospod išče osamljeno gospodično srednjih let za skupno življenje; gsm 041/230-134. 26 Savinjske novice št. 29, 23. julij 2021 Naročniški klub Svinjske ZGORNJESAVINJSKI ČASOPIS Nagrajujemo zveste naročnike Dragi zvesti naročniki Savinjskih novic, že desetletja se srečujemo vsak petek. Obveščamo vas o dogajanju v naši dolini, za vas pripravljamo nasvete, življenjske zgodbe, radi se z vami zabavamo, z nami sodelujete v nagradnih igrah, skupaj hodimo na izlete... Hvala za vašo zvestobo in zaupanje v vsebino našega časopisa in v ekipo, ki za vas pripravlja najbolj aktualne prispevke in dokumentira bogat utrip življenja v naši dolini. Hvala, ker nas berete, hvala, da cenite dobre vsebine, hvala, da nas tudi v teh drugačnih časih spremljate. savinjske.com SPLETNI PORTAL Med prispelimi pravilnimi odgovori iz prejšnje številke je bil žreb naklonjen Alenki Jurjovec Lanišek, Šmartno ob Dreti 83. Nagrajenka prevzame darilni bon v tajništvu Savinjskih novic najkasneje do 6. avgusta 2021. In prav zaradi tega, dragi prijatelji, se vam . želimo na nek način oddolžiti, zato smo za vas pripravili nagradno igro, v kateri lahko, če boste izžrebani, dobite darilni bon za 20 EUR, ■ Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročen! in dostavljeni iivod S^vinskih novic plaiate manj kot pri vaJem prodajalcu časopisov. »Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije, »Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov, •Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev, ■ Nagradna žrebanja Obiasne nagradne igre 2 lepimi nagradami (izleti...) ia naročnike Savinjskih novic. ki vam ga podarja market KC3 Nagradno vprašanje V katerem kraju je sedež podjetja Kea? a) v Škofji Loki b) v Šentjurju c} v Šentjerneju Ime in priimek: Obkrožite en odgovor. Moj naslov: Tel/GSM: Izpolnjen kupončck nalepite na dopisnico in ga do torka, 27. julija, pošljite na naslov: Savinjske novic h, imihelska cesta 2, 3330 Moiirje Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali dobitnika darilnega bona, ki ga podarja trgovsko podjetje Kea. PEPSI COLA Plot,; 0,33 L PRALNI PRAŠEK AVA 4,550 kg SB pranrj V ji^a"1!1? TAKOJ * CENEJE ■um O» r IAGER \LJ*t) boo \ldxo fM® PRIPRAVIMO V SAMO S MINUTAH! DRUŽINSKA PIZZA MARGARITA ALI KLASIKA Pr(wtr ocn H em Su perma rket Mozirje, Orožnova ulica i, 3330 Mozirje jroiirjt^trgovinejager.com.tehnSka.mozir^eiStrgovireiagEreonij teksttLmorf rje^trgoivliiejsgef-tom Oetovm čas: PON-50 B: 7; 00-20,-00, M i D: ZAPRTO SVINJ S Iti VRAT SKD 51 JO Postreino jgbu t H®"* KRUH 7DR07M TA KO i CENEJE 16?; Jigr« i.fl.j,, Pivomjjst.i oti» iS, i!it Beliti I »mfc^igohiiiiji.gei.iiiii-^ljiiiiisticje; «t noodprccfj>;ildg.