jzltii ine__ j se niti suša že ; je tak« ; vemo. q ifflasiEai JO O RAZVOJU SLp VENSKE državnosti ■ tasedabs zgodovina uči samo pametne. Ni nas izučil ne primer pokasse, ne A mina, neCabrala, neSelassia, neNimeirija. Na led Je šla naša zunanja politika še s Hamneijem. Iranskega predsednika smo imeli v gosteh v trenutku, ko je ves civilizirani svet obsojal Homeinijevo naročilo muslimanom vsega sveta, naj v plačanem linču ubijejo britanskega književnika Rushdieja za-radi njegovih Satanskih stihov. V tem hipu je naš mednarodnopolitični položaj zdrknil na najnižjo točko in Evropa je z nami začela ravnati kot z gobavci (vizumi!) prav v času, ko bi se ji morali približevali, če nočemo, da bomo za vse čase ostali zunaj nJe- I. januarja 1993 bo na evropskem zemljevidu nastala (de Gaullova) Evropa domovin, Evropa brez meja, brez mejnih prehodov, carinarnic in duty freeshopov. Njenih 328 milijonov prebivalcev in njihovo blago bo lahko vstopalo iz dežele v deželo brez vsakih formalnosti Imeli bodo enoten evropski potni list, ki bo osebna izkaznica, vozniško dovoljenje in dokument socialnega zavarovanja hkrati. Poenostavili bodo pretok blaga, uveljavili enotne standarde, poslovanje bo lažje in učinkovitejše. Kol je dejal na predavanju v Novem mestuprejšnji leden Marjan Osolnik, naš dosedanji veleposlanik na Švedskem, se mi sploh ne zajedamo, koliko zamujamo in kako capljamo za razvojem. Čim-Prej bi se morali vključiti t’ Efto in Evropski svet, kjer so že tudi druge evropske nevtralne in neu vrščene drža ve. Hiter tehnološki napredek ni možen brez združevanja in dosedanji razvoj to nedvoumno potrjuje: Evropa, ki se integrira, ima za seboj 6 let razcveta, ki mu ni videti konca, za nami pa je hkrati 6 let popolne stagfiacije, kijipravlako ne vidimo kraja. In vlakih razmerah se naša diplomacija klanja Hamneiju. M. LEGAN Franci Šali, direktor Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje inž. Albert Račečič ter direktor Krkinega tozda Zdravilišče Dolenjske Toplice Jože Plut — da vedeti, daje bil obisk izrazito delovnega značaja. Takoj JAKAC V LANGENHAGNU — Kot dokaz trajnega prijateljstva in sodelovanja je predsednik novomeške skupščine Franci Šali izročil županji mesta Langenhagen gospe \Valtraud Kriickeberg monografijo novomeškega umetnika Božidaija Jakca. (Foto: T. Jakše) po prihodu v četrtek zvečer so z gostitel-ji uskladili program, gostiteljem pa je Franci Šali izročil več pozdravnih in zahvalnih pisem, med drugim tudi pismi Dušana Šinigoja, predsednika republiškega izvršnega sveta, in Marjana Potrča, predsednika republiške skupščine, ter zahvalno pismo za pomoč novomeškemu Domu starejših občanov. V petek dopoldne so se v Hannovru pogovarjali z direktorjem velike turistične agencije gospodom Strickrodtom o možnostih za povečanje turističnega priliva iz Nemčije na Dolenjsko, zlasti v Krkine zdraviliške objekte, pri podpredsedniku hannovrske deželne gospodarske zbornice, ki združuje kar 27 tisoč podjetij, dr. Kurtu Abelu pa so dobili dragocene napotke, kako postopati, da bi poglobili gospodarsko sodelovanje in zainteresirali nemški kapital za vlaganje pri nas. Pri enem in drugem je kaj hitro postalo jasno, da veliki koraki niso možni. Potrebna pa sta vztrajnost in stopnje z majhnimi koraki, toda v pravo smer. Inž. Račečič in predsednik Šali sta večjemu številu občanov in predstavnikov političnih organizacij iz Lange-nhagna zvečer istega dne predstavila Novo mesto v sliki in besedi, pa tudi politično vrenje v Sloveniji, kije zlasti zanimalo navzoče.. V soboto dopoldne so si Novo-meščani ogledali čistilno napravo in prostore ter organiziranost tamkajšnje komunalne službe, potem pa so se z direktorjem mestne uprave dr. Klausom Rosenzvveigom pogovarjali o prostorskem načrtovanju. Popoldne so se srečali s predstavniki slovenskega društva »Krka« iz Hannovra, katerega pokroviteljica je novomeška občina, in se dogovorili za konkreten načrt sodelovanja v letošnjem letu. Zvečer pa so se udeležili skupaj z vsemi gostitelji proslave 30. obletnice letališča v Langenhagnu. j. JAKŠE medtem ko je edino Srbija zabeležila gospodarsko rast. Že januarski podatki pa kažejo najvišjo rast prav v Sloveniji. Lanski padec je bil posledica prestrukturiranja gospodarstva in prilagajanju sevtovnemu trgu, kar ostale v Jugoslaviji še čaka. Vendar se kljub naši uspešnosti ne bi smeli primeijati le z Jugoslavijo, ampak s Koroško, Benečijo in Julijsko krajino s katerimi smo bili pred leti na približno isti razvojni stopnji, zdaj pa za njimi že daleč zostajamo. Med drugim je tudi poudaril, da v Sloveniji podpiramo napredno gospodarsko politiko novega predsednika zveznega izvršnega sveta, čeprav bodo proti • Ko je govoril o politiki, pa je Kučan med drugim priznal, da na prvi pogled res ni videti, da bi po kongresu ZK dosegli kaj velikega; vendar je velik uspeh že to, da o naših zamislih z vedno večjo naklonjenostjo razpravljajo tudi drugod po Jugoslaviji, tudi tam, kjer so najprej razglašali, da naše zamisli za druge sploh niso sprejemljive. V Sloveniji morda res še ni dovolj sprememb, a smer, v katero gremo, je verjetno prava. Demokracija je potrebna za tistega, ki misli drugače. Ljubljanski proces je pokazal, da se mora država iz ustanove, ki je nad ljudmi, spremeniti v ustanovo, ki bo ljudem služila. njej v nekaterih sredinah tudi veliki odpori. Med obiskom je bilo izrečenega še veliko drugega, nekaj pa je bilo tudi še neizrečenega. O tem bo govor na razgovoru predsednika Kučana z občani, ki je bil napovedan za včeraj zvečer, o njem pa bomo še poročali. J. PRIMC BERITE DANES! na 2. strani: • Komunisti naj se ne boje strank na 3. strani: • Odločnost trebanjskih kmetov na 5. strani: • Po stavki družbeno varstvo na 6. strani: • Ljudem je dovolj volilnih fars na 8. strani: • Smem upati v strankarski pluralizem? na 9. strani: • »Vrzimo hitro babo v jamo!« na 10. strani: • Kjer vladajo čustva, ne razum na 13. strani: • Z drugim porazom ob prvo mesto PREDSEDNICA V LABODU — Josefina Musa, predsednica zveznega odbora sindikata delavcev tekstila, usnja in gume pri ogledu proizvodnje v tovarni Labod skupaj z Marjanom Vodopivcem, direktorjem tozda Com-merc. (Foto: J. Pavlin) Stavka bi oškodovala tekstilce same Pomisleki Slovenije k pozivu h generalni stavki — Obisk v Labodu NOVO MESTO — Minuli četrtek je delovni organizaciji Labod in Beti obiskala Josefina Musa, predsednica zveznega odbora sindikata delavcev tekstila, usnja in gume Zveze sindikatov Jugoslavije. V Labodovi vzorčni sobi so za mizo skupaj sedli s predsednikom in sekretarjem republiškega odbora sindikatov Hrvaške in Slovenije ter se pogovarjali s predstavniki te delovne organizacije in vodstvi sindikata občine in regje o družbenoekonomskem stanju te panoge v Sloveniji in Jugoslaviji. Skupščini SFRJ je odbor sindikata tekstilnih delavcev Jugoslavije že v decembru mesecu poslal zahteve in želel takojšnje ukrepanje. Med drugim so zahtevali, da se uvoz surovin, ki jih pri nas ni, oprosti plačevanja carine in drugih uvoznih taks, vse dajatve za uvozne surovine in repromaterijal za domači trg pa se morajo zmanjšati za polovico. Jugoslovanska tekstilna industrija v tem času izvaža 45 odstotkov svojih izdelkov in ima kar 186-odstotno pokritja izvoza z uvozom. Za uvožene surovine morajo plačevati 28—45% dajatev, pri izvozu pa dobivajo le 8 odst. izvoznih spodbud. Tekstilce boli tudi to, da so v letu 1987 plačevali 17 odst. vse akumulacije za nerazvite, lani pa je ta delež za nerazvite narasel že na 39 odst. Ob tem naj zapišemo, da se tudi v tekstilni industriji nenehoma zmanjšuje proizvodnja, slabšajo pa se tudi prodajni pogoji. Ob takem stanju tekstilci Vojvodine zahtevajo generalno stavko vse jugoslovanske tekstilne industrije, če se v najkrajšem času njihove zahteve ne bodo uresničile. Slovenski konfek-cionarji imajo ob tem pomisleke, saj bi ta korak močno škodoval njihovi poslovni politiki v odnosu do njihovih poslovnih partnerjev v tujini. J. PAVLIN V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo spremenljivo vreme, v soboto pa se bo poslabšalo. PIONIR ZADOVOLJIL SOVJETE — Pionirjevo maketo moskovskega trga Vladimira Iljiča si z zadovoljstvom ogledujejo predsednik sovjetske vlade Rižkov, direktor moskovske partijske organizacije Zajcev, direktor ZVI Skrin-ski in drugi povabljeni gostje. Maketa je narejena na podlagi idejne arhitektonsko-zazidalne rešitve trga Vladimira Iljiča Lenina v centru Moskve, ki jo je na povabilo Zavoda Vladimira Iljiča in celjske Kovinotehne izdelal Projektivni biro GIP Pionir. Na trgu naj bi bil zgrajen poslovno stanovanjski objekt, pokriti bazen z dvema igriščema za tenis in prostori za rekreacijo, stanovanjska stolpnica, tehnološko razvojni center Zavoda, zdravstveni dom, pod križiščem pa naj bi bil podhod s trgovskimi in uslužnostnimi lokali. Ugodno sprejeta idejna rešitev je Pionirju prinesla tudi naročilo za izdelavo projektov prvih dveh objektov, to pa praktično pomeni, da sije Pionir že zagotovil tudi gradbeno izvedbo. Politika je pred moralo Če bi bili kakšna urejena država, bi marali le dni odstopili Raif Diz-darevič, Budimir Lončar in Marjan Orožen. Prva dva zaradi lega, ker sla kol goslitelja predsednika iranske republike Alija Hamneia naši državi naredila veliko moralno škodo (Hamnei je pri nas izrekel znamenite besede, da puščica že leti proti srcu pisatelja Rushdieja), Orožen, predsednik jugoslovanskih sindikatov, pa bi moral oditi, ker ni prekinil obiska na Kitajskem in jadrno prihitel na 9 horizont rudnika v Starem trgu. Pač pa so odstopili Husamedin Azemi, Alli Shukrija in Rahman Morina, predsednik kosovskih komunistov in hkrati pokrajinski policijski minister. Odstop omenjene trojice so dosegli starotrški rudarji (1300 po številu) po sedmih dneh štrajka globoko pod zemljo. Rudarji, njihove zahteve in njihova pripravljenost na smrt pa so samo vrh ledene gore koso vske drame, ki je še bolj razcepila Jugoslavijo. Generalni štrajk A Ibancev na Kosovu je namreč pripeljal do tega, da je predsedstvo SFRJ razglasilo posebne ukrepe. V resnici pa gre za izredne ukrepe, saj so v Titovo Mitrovico in Stari trg že prispele kolone vojaških oklepnikov. Po delnem uspehu Albancev, če strahu oblasti pred posledicami masovnega samomora sploh lahko tako rečemo, so zdaj na vrsti kosovski Srbi in Črnogorci Rudarji teh dveh narodnosti so se v Leposaviču zaprli pod zemljo, na svetlo pa sporočili zahteve, ki so popolnoma nasprotne starotrškim, torej albanskim. Vendar med obe rudarski dejanji ne moremo posla viti enačaja. Starotrški rudarji se namreč bore, da A l-banci na Kosovu kljub številčni večini ne bi postali drugorazredno ljudstvo, Leposavčani pa nastopajo v imenu domnevne ogroženosti Srbov in Črnogorcev na Kosovu. Albancem je dosti tega, da so že skoraj 10 let dežurni krivci za skoraj vse jugoslovanske probleme, da jim v Beogradu poslavljajo in odstavljajo njihove voditelje, da so njihove mirne in disciplinirane demonstracije za nacionalne in politične pravice proglašene za kontrarevolucijo, medtem ko se tistim, ki so Srbiji s precej drugačnimi metodami priključili Vojvodino in Črno goro, hlepijo pa tudi po Bosni in Hercegovini ter Hrvaški, ni skrivil niti las na glavi Miloševičeva senca je dolga, sicer predsedstvi države in partije ne bi tako očitno navijali zoper Albance, za razglasitev posebnega stanja na Kosovu ni bilo praktično nobenih razlogo v, saj ni nihče, kot bi rekel v teh dneh tudi zelo oddaljeni Slane Dolanc, »u menzi ba-cio ručnik«. S to brisačo se je namreč po naši uradni zgodovini začela domnevna albanska kontrarevolucija leta 1981. Da tanki ničesar ne razrešijo, smo i’ ponedeljek v Cankarjevem domu v Ljubljani dokazovali tudi Slovenci. Združeni predstavniki slovenskih družbenopolitičnih organizacij, novih zvez in nekaterih društev so zborovali proti uvedbi izrednega stanja na Kosovu ter za mir in sožitje. Posebno izjavo, ki zahteva avnojsko Jugoslavijo in drugačno (strpnejše in bolj demokratično) razreševanje zapletov v državi, je v nekaj urah podpisalo 450.000 Slovencev. S tem smo se Slovenci zavestno zoperstavili poskusom nasilnega poenotenja v imenu prevlade enega naroda, ene države, enega vodje. Seveda je vsakomur jasno, da je zaostrovanje razmer na Kosovu in v vsej državi, ki mu je v prvi vrsti botrovalo neodgovorno, politično nespametno in človeško neobčutljivo ravnanje najvišjih političnih in državnih teles v SFRJ, SR Srbiji in SAP Kosovo, težko pričakovana voda na mlin Slobodana Miloševiča. On in njegovo gibanje potrebujeta pri pohodu čez stepo veliko netiva. Več kot ga imata danes, si nista mogla obetati niti v najbolj prelestnih sanjah. Morda je samo vprašanje časa in primerne oblike, kdaj se bo v Evropi pojavila Romuniji podobna država. S Ceausescom, njegovo ženo Heleno in bizantinsko svito. Gre samo za oblast, ali kot je rekel nekdanji guverner Kosova Rahman Morina: »Zdaj gre za politiko, ne za moralo.« Slovenci menimo, da gre tudi za moralo. Zalo bomo vztrajali do konca. M. BAUER Česa manjka ali je kaj odveč? Regijski posvet rezervnih vojaških starešin — Starši in šola kot odskočni točki __________— Premajhna pripadnost? — Stažiranje kot pripravništvo? NOVO MESTO — Zveza rezervnih vojaških starešin se ne postavlja v nikakršen poseben družbeni položaj. Kakšna bo dejanska vloga te organizacije v družbi, pa je veliko odvisno od rezervnih starešin, kajti »mi smo tisti, ki lahko vplivamo na javno mnenje o ZRVS«, je menil predsednik RK ZRVS Slovenije generalpolkovnik Branko Jerkič 23. februarja na novomeškem regijskem posvetu rezervnih vojaških starešin. Z vplivom na javno mnenje je nakazal, kako priti do cilja, ki gaje predhodno v razpravi izrazil Dušan Leševič iz predsedstva RK ZRVS z besedami: »Moramo si pridobiti višji družbeni status.« Sicer so se tudi drugi razpravljalci zavzemali za tak vpliv. Ugotovili so, da so zanj ugodne možnosti v osnovni šoli. Glede tega je Bogdan Mali udeležencem nadrobno predstavil model pridobivanja kadrov za vojaške poklice in za delo v Zvezi rezervnih vojaških starešin, pri čemer je poudaril pomen obrambnih krožkov. Po prepričanju nekaterih razpravljalcev so za udejstvovanje otrok in mladih na obrambnem področju pomemben motivacijski dejavnik starši. Medtem ko omenjeno vključuje bolj zunanje dejavnike, velja upoštevati še notranji ustroj starešinske organizacije, ki ga tudi razpravljalci niso prezrli. Vedeti moramo, da na sestanke ZRVS ljudje hodijo pod prisilo. Ali ne bi kazalo nekaj spremeniti v tej organizaciji. ZRVS bi morala ljudem dati kaj, kar jih bo pritegovalo, je razmišljal Boris Dular, predsednik občinske konference ljubljansko pismo Markovič kot junak našega časa Nima kaj izgubiti LJUBLJANA — Zadnje čase je jugoslovanska javnost videla na televiziji veliko novih obrazov, vendar ji je najgloblje ostal v spominu Ante Markovič, mandatar novega zveznega izvršnega sveta. Gre za človeka, ki je v politiki, zlasti pa v gospodarstvu dosegel toliko, da mu v njegovih letih ni treba misliti na kariero. Zato sploh ni nujno, da bo tudi on doživel usodo osebnosti, ki se potegujejo za visoke funkcije in marsikaj obljubljajo, potem pa delajo tisto, kar morajo. Markovičeva poitična usoda bo odvisna predvsem od tega, kako se bodo politični dejavniki obnašali do njega in njegove ekipe. Toda že vnaprej ima nekatere prednosti: če se bo spopadel s temi silami, ne bo ničesar izgubil, nasprotno: v svojih rokah bo lahko imel ključ razmer in bo lahko znatno prispeval k temu, da bo tudi politična »stroka« počasi vendarle odvisna od neke vrste »tržnega vrednotenja« svojih odločitev. Kajti vlada ne bo mogla več odstopati tako, da bi pri tem ostali neprizadeti tisti, ki so do zadnje minute podpirali njeno politiko. Vendar izboljšanja gospodarskih razmer ne moremo pričakovati v kratkem času, sai je naše gospodarstvo uničeno. Če bi imeli civili- ziran politični sistem, bi se lahko reforma gospodarstva in gospodarskega sistema začela že pred desetimi leti. ko je postalo jasno, da je koncept gospodarstva na načelih združenega dela doživel polom. Zahodnoevropske države so proces strukturnega prilagajanja začele pred 10 — 15 leti, mi pa se šele zdaj pogovarjamo o politični podlagi za prihodnje leto, pa še to le v primeru, če bomo vladi dovolili »biti res vlada«. Vse torej kaže, da lahko v resnici pričakujemo vlado, ki tudi želi vladati, saj to med drugim potrjuje dejstvo, da Markovič noče biti gospodar v tuji hiši, in daje vedeti, da Z1S ne bo več (le) izvajalec »nalog« politične oblasti. Močna vlada v programu mandatarja pa ima smisel samo, če bo gospodarskim subjektom omogočila, da postanejo samostojni na skupnem trgu. To je ključno vprašanje. Novi zis čaka dvoje nadvse težavnih nalog: povečati proizvodnost dela (tudi s skrčenjem števila zaposlenih) in tudi s tem zmanjšati našo zadolženost na tujem. Najbolj neučakano trka na vrata novega zisa naša zadolženost. V zadnjih piesecih se zato v jugoslovanskih poslovnih in finančnih krogih intenzivno ukvarjajo s problematiko odkupa naših dolgov v tujini. Gre za posojila tujih komercialnih bank, ki znašajo tretjino (7 mlrd dolarjev) našega zunanjega dolga. Doslej so pristojne zvezne ustanove dobile okrog 70 zahtev za soglasje za odkup dolga. Drugi trdi oreh, ki naj bi ga strla Markovičeva vlada, pa je: uveljaviti bo morala polno zaposlenost že zaposlenih. Kako? Naši ideologi so prepričani, da tržišče delovne sile kot del integralnega tržišča ni združljivo s samoupravljanjem. Problem nastane, ko delavca iz njegovega resda neudobnega, vendar pa stalnega delovnega mesta nenadoma prestavimo na tržišče delovne sile. Kdo bo na tem tržišču določal njegovo ceno in kdo razpolagal s presežno vrednostjo? Od odgovora na ti dve vprašanji bo odvisen tudi odgovor na vprašanje, kdo bo dejanski nosilec oblasti v sistemu. V. BLATNIK BORZA V LJUBLJANI LJUBLJANA — Slovenski poslovneži že nekaj časa napovedujejo, da bo tudi Ljubljana dobila svoj denarni trg in trg vrednostnih papirjev, po domače »borzo«'. Pravzaprav je za kaj takega že skrajni čas, saj pravi kandidat za člana predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek, da »zamujamo že za dvesto let«. Meni tudi, da bo treba ustanavljati borzo v povezavi s tujimi tvrdkami, ki bodo k nam prinašala know how, svetovne standarde ipd. Do konca leta bi po njegovem mnenju že lahko izpeljali priprave. Komunisti naj se ne boje strank ZK bo morala delovati na drugačen način SZDL Novo mesto, po katerega mnenju čutijo člani ZRVS zelo malo osebne pripadnosti tej organizaciji. Če je to ena notranjih razjed ZRVS, so še druge. Razpravljalci so mednje všteli preveč vojaških vaj za rezervne starešine, neustrezno vsebino rednih usposabljanj, pretrgane vezi med različnimi deli starešinske organizacije in močno usmerjenost v materialne dobrine pri mladih, ki sodelovanje v ZRVS gledajo skozi prizmo osebnih koristi. Tako se ponekod že dogaja, da se ta organizacija stara. S slednjim si v medobčinskem svetu ZRVS za Dolenjsko ne bo treba delati • Aleksander Frančeškin je s precejšnjo gotovostjo napovedal, da bomo pri nas postopoma spet prešli na prakso, da bodo študentje lahko služili vojaški rok po študiju. Najverjetneje se bo to delno pokazalo že pri letošnjem septembrskem vpoklicu. KRŠKO — V socializmu so bile svoboščine, sicer deklarativno zapisane v temeljnih dokumentih, ves čas omejevane. V sodobnih meščanskih demokracijah pa je človek subjekt, ki mu je zagotovljena intelektualna, ekonomska in politična svoboda; možnost kritike, svobodnega pridobivanja dohodka in prostega izražanja političnih prepričanj, je med drugim dejal Slavko Soršak s slovenskega CK ZK na seji krškega občinskega komiteja ZK, ki seje sestal 21. februarja. Prenova slovenske in jugoslovanske družbe, političnega sistema in ZK bi morala torej iti v tej smeri, kot posledica take poti pa se lahko na koncu koncev pojavi tudi strankarski pluralizem, ki se ga komunisti ne bi smeli bati kot hudič križa. Seveda se bo morala ZK prilagoditi tem razmeram in delovati kot vsaka druga politična stranka. Torej se bo morala ZK v najtežjih časih odreči številnim profesionalcem, kajti pritožb je zaradi visoke članarine vsak dan več. Oprijeti se bo morala tudi novega načina dela in pri tem je Soršak omenil tudi politični marketing. Vendar pa so pogledi na vse te probleme veliko bolj nejasni tam, kjer se različno razumeta položaj in vloga ZK. Sekretar predsedstva OK ZK Krško Franc Dular pa je poleg tega v uvodnem delu razprave navedel še, da v krški občini ni opaziti večjih problemov. Zato so razmere na prvi pogled veliko boljše kot v Sloveniji ali v Jugoslaviji, saj v zadnjem času ni bilo političnih ekscesov, zato pa je pri članih partije opaziti vse večjo malobrižnost. Če se osnovna organizacija že sestane, njeni člani raje razpravljajo o splošnih problemih, medtem ko svojih lastnih najraje ne vidijo. Osip članstva je vse bolj opazen. Vse to so kaj slabi obeti za prihodnost, čeprav bi sedanje družbene razmere, za katere je v zadnjem poldrugem letu značilno, da si politični dogodki izredno hitro sledijo, da vsak dogodek dobi politično obeležje, da je situacija vse bolj zapletena, zahtevale večjo aktivnost komunistov. Pogledi in zamisli so različni na vseh ravneh in v vseh okoljih, čeprav je po mnenju razpravljalcev le prav ,da so se te razlike pokazale. Vrste pa bo treba strniti, saj se komunisti v prihodnjem obdobju ne bodo ukvarjali samo z najbolj aktualnimi političnimi problemi, temveč bodo morali hkrati storiti kaj za prenovo partije, doreči, kaj je politični pluralizem itd. Najvažnejša naloga pa je predčasni kongres, ki bo konec tega ali v začetku prihodnjega leta in bodo morale biti vse republiške partije pripravljene nanj. J. SIMČIČ sivih las. Po mnenju Aleksandra Frančeškina iz republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je tu starostna zastopanost članov dobra. Sicer je Frančeškin med drugim govoril o kadrovanju v šole rezervnih oficirjev. Pri tem je navedel predloge sekretariata za povečanje zanimanja za te šole. M. LUZAR ZAUSTAVITEV JE KRŠKO KRŠKO*— V petek, 24. februarja, so začasno zaustavili JE Krško, ker so se med 80-dnevnim obratovanjem pojavile težave na enem izmed treh kanalov za merjenje nivoja vode v uparjalniku. V skladu s pravili je bilo treba elektrarno po predpisanih pravilih elektrarno zaustaviti, odpraviti napako in potem spet obratovati. Pretekli torek so JE Krško spet sinhronizirali v sistem. DRUGI DEL GORJANSKEGA VODOVODA METLIKA — V planu komunalne skupnosti in Komunalnega gospodarstva Metlika za letos je tudi nadaljevanje gradnje gorjanskega vodovoda od Hrasta do Jugorja. Računajo, da se bodo dela začela takoj po 1. maju. Tako kot prvi del vodovoda bodo tudi tokrat delali vojaki. Iščejo tudi izvajalca del za rezervoar Grič in črpalnico Dole. NOVI DEVIZNI TEČAJI JSfelttS.... u devize, efektno, čeke, kreditna pisma ___________in poštne nakaznice___________ država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 5684,94 5693,42 5702,02 Avstrija šiling 100 54087,17 54168,42 54249,67 Kanada dolar 1 5804,40 5813,12 5821,84 Danska krona 100 97660,55 97807,26 97953,97 Finska marka 100 163187,48 163432,63 163677,78 Francija frank 100 112321,45 112490,19 112658,93 ZR Nemčija marka 100 382935,13 383510,40 384085,67 Grčija drahma 100 4533,10 4539,91 4546,72 Irska funt 1 10138,27 10153,50 10168,73 Italija lira 100 519,18 519,96 520,74 Japonska jen 100 5494,13 5502,38 5510,63 Kuvajt kv. dinar 1 24202,83 24239,19 24275,55 Nizozemska gulden 100 336964,37 337470,58 337976,79 Norveška krona 100 104088,47 104244,84 104401,21 Portugalska escudo 100 4592,95 4599,85 4606,75 Švedska krona 100 110713,03 110879,35 111045,67 Švica frank 100 448200,60 448873,91 449547,22 V. Britanija funt 1 12213,93 12232,28 12250,63 ZDA dolar 1 6968,74 6979,21 6989,68 C Naša anketa Spet dlje do Evrope? Kot dostikrat v podobnih razmerah, se bodo tudi ob uvedbi viz mov, ki jo za Jugoslovane napovedujejo Nemci, znašli v precepu P05® ; ni ljudje, tisti, ki zaradi poslovnih ali zasebnih stikov s to velikoev . psko državo večkrat prekoračijo mejo. Teh ni malo in tega se zaveda . obe strani. Uvedba vizumov sama po sebi tudi ne bo rešila problern^ , kakršne imajo sedaj Nemci, saj si bo mednarodni kriminal poiskalsv^ , pota, tisti, ki bo na vsak način hotel ilegalno v Nemčijo, pa bo tudi na* način, saj denar odpira slabo zastražene meje. Obe strani torej zaves > sprejemata pravila igre mačke z mišjo, pri tem pa ne storita bi odpravili dejanske vzroke v tej krizi medsebojnih odnosov. NefflS^ | vla^^^pu^^tevam nacionalisti^hnes^nefev, jugoš'°va^ i pa, kot že tolikokrat, se dela, kot da ji zasebni križi in težave nje®” ^ državljanov niso dosti mar. To potrjujejo tudi njeni mlačni in P° ; odmevi na nemško napoved uvedbe vizumov. Morda pa še ena preka za vstop v razvito Evropo nekaterim krogom pri nas celo g® MLADEN BADJUK, referent na -občine Črnomelj: »Po eni strani sem ool® no proti uvedbi vizumov, saj menim, os J. 1 OLO to kratenje osebne svobode, po drugi st®® pa moramo razumeti ZR Nemčijo, saj * želi na ta način zaščititi pred množico as lantov. ki to v resnici niso. Menim, da se ta problem lahko rešil le z izboljšanje ^ ekonomskega položaja v naši državi, w kakor pa ne na administrativen način, K j to poskušajo sedaj.« JOŽE PLUT, direktor tozda Zdravilišče Dolenjske Toplice: »Medtem ko se Evropa odpira, smo priče pojavu, da se Jugoslavija od njenih mej vse bolj oddaljuje. Temu smo v veliki meri krivi sami. Če bi se kaj podobnega zgodilo Italiji, ki že naslednji dan poletel italijanski minister v Bonn, mi pa se vedemo, kot da se nam ne more nič zgoditi. Če bodo vize uvedene, bo to otežkočilo tako poslovne kot tudi zasebne vezi, kijih tudi ni malo.« MARTIN ŠTUBLJAR, direktor tliške uprave za družbene prihodke: »Ka* mene osebno tiče, lahko vize za Nun1 '> uvedejo takoj. Moj potni list že več le velja. Brez dvoma pa bi uvedba viz m°e ^ prizadela poslovne stike z Nemčijo m ^ tiste, med njimi je tudi precej obrtnikov,^ morajo pogosto v Nemčijo zaradi naba materiala in rezervnih delov. Vsekakor P? smo si to, kar se dogaja okoli viz, skul* sami.« nc tx n< V sc sa VLADO KOCJAN, skladiščnik SGD Beton, tozd Gradbeništvo Sevnica: »Dobro vemo, zakaj hočejo Nemci uvesti vizume za Jugoslovane. In vendar mi ni prav nič znanega, kaj je ukrenila naša oblast, se pravi vlada, da bi prepričala Nemce, kako smo sposobni sami zajeziti vse večjo reko političnih azilantov, ki pa so v ogromni večini proizvod naše revščine; torej gre za ekonomsko migracijo ljudi, ki vidijo v Zahodni Nemčiji obljubljeno deželo. Ta pa ceni red in pridnost.« STANE KOVAČIČ, skladiščnik El«*; tra, doma iz Dolnje Nemške vasi: »Dortia . morali poskrbeti, če bi hoteli sporazum ) rešitev z Zahodnimi Nemci, ki nam Pretl-*jju j vizumi, da bi preprečili vse večjemu štev i .Iiipnslnvflnnv b iii7n#»i5ih nredelOV dfŽA * Jugoslovanov iz južnejših predelov a —j-j. Kdor pa tam noče niti delati, ampak o°,. iskanje debelejšega kosa kruha na tujebj: išče možnosti, kako bi najbolje živel v dežel* blagostanja brez dela ali s čim manj dela. more biti zaželen. Vizumi bi bili udarec Slovence.« CILKA CEMIČ, poslovodkinja Mercatorjeve trgovine na Raki: »Uvedba vizumov ne bi prizadela samo nas, ki živimo v Jugoslaviji, ampak bi močno prizadela tudi vse naše ljudi, ki živijo v ZR Nemčiji. Brat mojega moža, ki dela kot profesor na koelnski univerzi tega napovedanega ukrepa še ni komentiral, vendar bo ukrep prizadel že našo družino, ki namerava na obisk v Koeln. Še huje pa je, da lahko nemškemu zgledu sledijo druge države.« JOŽE KOŠMRU, ravnatelj osnov*® šole v Sodražici: »Z uvajanjem viz za Juf> lovane Jugoslavija izgublja na ugl®“ Nemci pa žele zavreti priseljevanje d*1®, lovanov v Nemčijo. Zaradi viz bo Ju£°^|_ viia veliko izeubila nri posnodarskih, vija veliko izgubila pri gospodarsk—.. . turnih in drugih stikih. To tudi pomeni. se oddaljujemo od Evrope in da nas uVf^j. jo nekam med azijske države. Vzrok za seljevanje iz Jugoslavije pa ni pob*® ' ampak gospodarske narave. O tem se bo morali doma resno pogovoriti.« JOŽE MARINČ, direktor tozda Usluga pri delovni organizaciji Oprema Kočevje: »Če si ne znamo doma sami napraviti reda, nam ga bodo delali drugi. Uvajanje viz je eden od poizkusov, da bi se v Nemčiji zavarovali pred navalom in prihodom nezaželenih. Ob vsem tem pa Jugoslavija izgublja na ugledu. Osebno me uvajanje viz ne bo prizadelo, ker zelo redko potujem v tujino, v Nemčijo pa sploh ne.« m f DR. SLAVKO SUŠIN, zdravnik Zdr»V stvenega doma v Brežicah: »Mnogim s* ^ motam Jugoslavije se zdaj pridružuje 1 vizumi za ZR Nemčijo, Krivdo za njih® morebitno uvedbo moramo iskati Pret\_ sem doma, ker sami ne znamo urediti *a mer in tako so socialno ogroženi ljudje P^ siljeni iskati rešitev na tujem. Imamo ze^ slabo zunanjo politiko in medtem ko sev ^ kulturna Evropa zgraža nad Homeini)®, obsodbo pisatelja Satanskih stihov, smo P nas gostili predsednika iranske republike- kmetijstvo Odločnost trebanjskih kmetov Kmetje dobili le nekaj bitk, za zmago njihovih pravic pa bo potrebno še veliko vztrajnosti — Z nedavnega občinskega zbora SKZ in ZSKM v Trebnjem TREBNJE — Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine ima v 1327 članih podružnice Trebnje množično podporo kot le še malokje v republiki. Tudi nedavni občni zbor trebanjske podružnice, ki ima svoje krajevne odbore v Dobrniču, Knežji vasi, Mokronogu, Selih-Šumberku, Šentrupertu, na Trebelnem, v Trebnjem, Velikem Gabru in Veliki Loki, je potrdil tako številčnost kakor tudi odločnost trebanjskih kmetov. Kmetje so bili zadovoljni, ker so prišli na občni zbor najbolj odgovorni občinski možje. V uvodnem poročilu o delu podružnice od njenega ustanovnega zbora pred več kot pol leta je pred- AL terna tivi slabo kaže ttna;0er”?*,w,eoblike kmetovanja Zvezni On?no Perspektivo. V Primer, ePfbUki Ne”W « «a s tak in, ods,olek k meto v uk varja Z°spoZri?nČln°m kmetovaoja, enemJ0..pa na nekaj več kot T°Pojevdei rm^iMihzemljišč-jo vJlLd zel1' kJer za hrano da-dohodih 6CJU ^ odstotkov svojih realno nZ' Kako naj ima vež kife rsP.ek,'vo alternativni ži-»ihnJL1Uj?° drayi (v posamez->kov ZThodt0do^° °ds,o- Pri na?TeCJUPa od 60 do 100) izda z„\;Jer. Poprečni porabnik redkoVnTj? k°tpolovico, ne- š^tEG0RJEV SEJEM nost in turk,^ERI~Krajevna skup-boto ] i s lcno društvo bosta v so-nalni’ r„» marca’ Priredila tradicio-Vabli„n;c80rjev sejem na Veseli gori. UflVOMgKEiRŽNICt p° 8 ooo ^ 6 000 dln' Solalaie blla 20.000 ° dln’ re8rat po 10.000 in 2ooo A m°tov'lec in čebula po d0T4VetaxČa 5 00°’ koleraba 2-000 kilo AT m črna redkev Po 2.500 din radič^JfJStal 7 000 do 8 000 in n,a t °K°00d,n Mogram. Liter do-bil0 8ar?lestal 1-500 din. Skuto je dinka°č dobltl Po 8.000 do 10.000 lonfpt 3ZS!1Un smetano po 5.000 din velial orehovih jedrc je tudi iiH 000 din' NaProdaj so imeh kilo 7V0 moko’in ‘o po 9.000 din ter ra7l,7P-vCej te!kstila in galanterije stvo Čn'h stroJikov za gospodinj- Sejmišča seimRR^ICE ~ Na sobotnem ^Jtnu so imeli naprodaj 247 do Dr^ece starih in 42 starejših P aš^ev. prvih so prodalj 135 »eljab so n.ooo do ,2 .000 din ' Odo dm kilo žive teže • Trebanjski kmetje niso zadovoljni s sedanjim zakonom o gozdovih, menijo pa tudi, da bi bilo treba pri pokojninskem zavarovanju pravice kmetov popolnoma izenačiti z delavci v vseh zavarovalnih razredih. Sprašujejo se o smotrnosti združitve zadruge s sozdom Mercator in kaj nameravajo v zadrugi storiti za zmanjšanje administracije. Na občnem zboru so za »stalnega« predsednika SKZ podružnice Trebnje izvolili Toneta Straha. sednik Tone Strah ugotovil, da bo potreben še trd boj, da se bo položaj slovenskega kmeta zasukal na bolje. Potrebno bo veliko vztrajnosti, če naj bi kmetje v resnici kaj spremenili sebi v prid. O veliki škodi, ki jo kmetom povz- POKOJNINA 338.760 DIN LJUBLJANA — Kot so sklenili pristojni, znaša zdaj kmečka pokojnina 338.760 dinarjev. Upravičencem bo izplačana tudi razlika, ki jim pripada od začetka letošnjega leta. GOLJUFIJE Z MLEKOM MURSKA SOBOTA — V Tovarni mlečnega prahu, v kateri izdelajo na leto 4.000 ton mlečnega prahu in 870 ton masla, na trg pa dajo tudi 2,5 milijonov litrov konzumnega mleka, so ogorčeni nad uvozom masla in mleka v prahu. Najbolj se jezijo nad tem, da veliko poceni uvoženega mleka nekatere mlekarne z dodajanjem vode prodajajo kot sveže pasterizirano mleko in si s tem kujejo dobičke. S tem ne le varajo kupce, marveč predvsem škodujejo domačim rejcem krav. (Vestnik) BLAGODEJNI DEŽ METLIKA — Zadnji dežje povsem prekinil težave pri preskrbi s pitno vodo v metliški občini. Gorjanski zajetji za metliški vodovod, ki sta v dolgi suši skoraj presahnili, sta spet polni vode, tako daje 1. stopnja redukcije ukinjena. Dež je napolnil tudi vodnjake, tako da ni več treba voziti vode v vasi, kjer ni vodovoda. Kmetijski nasveti Skozi list gnojimo hitreje 5 d°kazal H- mu Je utrdla uporaba izotopov, s katerimi so znanstveniki tudi nr I’ r se rastbna ne prehranjuje samo prek korenin, marveč lahko j*.Prek listov in drugih zelenih delov. Pustna00 f0vb'‘no Pokriva povrhnjica ali kutikula, kije na videz nepre-Uabrek m Prev'e*-ena z voskom. Vendar se pod vplivom vlage razširi in ioni hr T° da y nJ' nastanejo drobni prazni prostori, dovolj veliki, da dira v r l Snov’ Pr°drejo v notranjost. Zmotno se misli, da gnojilo pro-__ lst skozi listne reže, torej s spodnje strani, vendar ni tako. V praksi to • 'p ----- ■ branH°T^n° de mo^ Posredovati ob skoraj vsakršnem pomanjkanju Sicer • 8a *e PrcPoznamo 'n P« videzu rastline pravilno ugotovimo. dušifiTVV'11 trgu precej listnih gnojil in se ni tako težko znajti. Kot ia Da rur Mrno gnoji'0 priporočajo raztopino uree, kot mešana gnoji-elemp ,1l*er**l, ki poleg fosforja, kalija in dušika vsebuje še sledovne f°lizo • mar!gan’ Vink’ baker, bor, železo in magnezij. Podobno je z mj g M??1' mikramidom, bavfolanom, flovitom in podobnimi foliarni-ročtL- k‘j'h uporabljamo v predpisanih koncentracijah in ob pripo-—^ni Pogostnosti škropljenja.________________________________ K-,!’,da Popolnoma zadošča škropljenje z gornje strani, če je s spodnje p ™>n rastlinah nemogoče. ScUn jčevič z Broda 26 — Snežano in Sne . Ljilja Milinkovič z Zagrebške 13 jka, Tatjana Matoh s Paderšičeve z Niko. Čestitamo! gle vo sre izt tih jih os str dr ol Sprehod poMet®] PRIŠLO JF. V NAVADO, da metliške ulice in trge enkrat letno, m q pred Vinsko vigredjo. Ta bo letos ». j0 in 21. maja, pripravljalci pa zagota nekaj osvežitev. Tako bodo dali poudarek belokranjskim folklornim> . ^ pinam, ki so leta nazaj manjkale, čet ^ m s-1. maja, jzi ijji av ijaici p« ~i 1' nekaj osvežitev. Tako bodo dan ........................."1 e ii l< ru-, pa uuuu namenjeni piijaitip«*— -.Ai jem, pogovorom in pokušnji vin ter J Jj. TONE OMERZEL, večletni pre°^“ pinam, ph č>vj leia na/.aj manji***—’ ^ Metličani poudarjali, da gre Pred.vser„eBa belokranjsko prireditev. Več kultu, eVj __________ u....... *___„™i, nrlDOld”0 uuiuivianjsiuj pineuuev. »^ — iJrtgVI programa bo v večernih urah, P°P°!°jan-pa bodo namenjeni prijateljskim sr° j lONb OMbKZbL, vecieim v.fc nik metliškega Turističnega društvaj ^ večkrat izrazil željo, da to ne bi b} Njegovega glasu noče nihče slišati,cti, društvo životari in ne naredi nič ta” «,£ ' ar bi vsaj malce pripomoglo k razcv metliški občini zanemarjene Pa METLIŠK1 DISKO V STARI . DVORANI je ob koncu tedna spet v y hen, glasen, zato tudi marsikomu 100 roke gaje prevzela mlada generacija ^ tličanov na čelu z Andrejem Zisto ejn Metliko spet prihajajo glasbene SKUP‘yne posamezniki, ki zabavajo zabave b Metličane. Predvkratkim seje Preos rSto Polska malica, Žist pa obljublja sc drugih, šokantnih bendov. iVAN PRI FOLKLORNI SKUPIN' 'Uj,, NAVRATIL so se odločili, da ne m več pripravljali veselice Razkošje ' s ker jim je prinesla premalo zaslužka- v pa načrtujejo več komercialnih Pt'1^ jena grajskem dvorišču. Pri tem jim 01 narno pomagala kulturna skupnl,s. • aj0 misli, kako privabiti gledalce, Pa 1 mladi pri »Ivanu Navratilu« več KO volj. Da bi sc dogajalojulija in avSus „a-grajskem dvorišču kaj več od dobro niziranih veselic, zaenkrat še ni slo* lika, jgomaijski drobir | 10 P06o!i'' — Pr> nas je ved- “t0 ‘Ut 'ostim imif s,lsat! zabteve po odgovor-lih zakl- voren vl?tav*-ianJu' kdo je za kaj odgo-al">P? rtuonn sna PaJe v resnici odgovornost, tozd°y .. SDK, ovori s£; ijo, da b> i^™ekt»!ene8a od tozdov nebo nikJt * ?,bcini: »Ce zafuram tozd, «S mh sankc‘J-« pa bo enemu mesec® “v Stlsnil° Prsle- bom dobil 6 hodnike ^ P°g0'*no<< Ostajamo brez komen- :kds“j Komunj^tfklIZEI^ ~ Medtem ko so e?et r filejannnaSV°'li■za^nJ‘ seji občinskega g***0? • 'alizem i„P°ud?rJaik da so za politični pl u-i^ *0^ Mnekater' nakoPravno borbo za oblast, rdntl* liiid^M • med ....... esea-f^^s v’aia? "dtadilcevPodrejeni položaj ,k(S dčne zveze yleko,°ški pozivi Socialis- 1,r0k POSTREŽRAejŠe-okolie- it £&« jssasrsas: jj^ne iz Kočevja A®S"*V ŠVICO - Ones- k.ečevskem otSunf spl jh oko*ia je na n,h je bilo 7p ,, -Utno ln .vec^no hujše. Damlja izboljšain^P11^1’.kako bi varstvo "aJ bi organidrajre^ateftudl Predlagajo, b- do 19 mar a ,^'et v Švico, kjer bo od jjaje verietnoranek° °uka razstava- Malo k°čevcev «•' J° bo v'delo kaj dosti di Sš°iaCvni izlet veljal * *££V VRT£C - Na nedav- “Pororil o tem am ™ozaiku“ Je bi‘o več :i 2» din- „ — iziti« apoz°ril 'Z, Predvse" >||IIU vozili v vrten T'-’ P“naJaJ° s službenimi nrobili ElPktJ trgovme itd., službeni avto- m ferTiS=»"'P!>» s “"sDi ?aPirnatimfk^"Ja^ P°llvin>lnih vrečk s no- Jo naravo cA .T, s.ednje manj onesnažuje-Me- tevati tako a kocevskih trgovinah upoš-nica 'azpolago “H Potrošnikom na lica vrečke Vri? p.ollvmilne kot papirnate rnič Pontogj kprasanJe Pa je, če bo to kaj pri-n i rave „„_manJŠemu onesnaževanju na- ,v”S0papTrnnjŠemU jefc vrečke preveč »onesna- t 'z žujejo« vrečke preveč »onesna- namreč^4 ?fnnikovz?P- Razlika v ceniJe Vrečke so____,Protl 124 din; polivinilne de- % Vre*-ke so cenejše. a K /asi J^tojški zobotrebci l ril^ f ov za živino, na kar je opJzo-delegat Markejl|k°ra kfaievn‘b skupnosti 23 živino zai2"aJ° zdravstvenih dovoljenj n skupn0Sti R?0^1111 še tajnike krajevnih it Sodražici p!xnf vas- ^ki Potok in V °bčinsk; o "čakujejo, da bo pristojni - i l sredstva azP°reJem fantje, konji in druga ■r kazalo i,Zredne razmere- Za ljudi seje \l ’**'• Ni Dsif Sa Praviljudje na pravih mes-jih. Unamo dokončnega podatka o kon->b*‘č nas ne °koli6(VtTkojencev R'bnica, ki šteje uPokoienri an°y-,Med drugim so na njem Pri Zdr?«, dC1’1131)0 »čela v Ribnici ambulatnp Ve"em domu delati Posebna Rrebanjske iveri dvenia letom^10 razn‘ časopisi še pred Pridobivan^13 povzročili veliko škode pri trditev da 1° n.0vib strokovnjakov. Ta ker je b,Vrk° ektlv ni dobil štipendistov, ^asu ie na n"10 ^radi izgube na slabem deJal Predsit1^ trLhllh no8ah, saj, kot je n° Griča. edn'k ‘rebanjske mladine Bru- i• na ne.tknui nlroni: ________• _ ranimivffj1^® SPANJE — Navkljub do8aianip ! omenJeni okrogli mizi je bilo sejne dvoran Sp?dnl' dom nabito polne 10 'z nrpn ne °č|tno tudi dolgočasno; in slabe sliw“tega razlo8a' ker ga zaradi v°rcev v m S,tl ozl,r°ma razumljivosti go-sPremliati n m' dvorane ni bilo mogoče re ozvipni Vx°rana namreč še ne premo-,n°- Zara,i J,a' ^prav bi bil° včasih to nuj-labko Drini.3?3’ker ke n' ozvočenja, seje neki mli?1' Rtudi t0’ da ie v P^i vrsti zaspal v,„ c,n'č kratkomalo usmetjeno Pozdravil trfnutka’ ko Je Igor Slak Vega tozda-rR?ndlst? v 'menu Novoleso-Pbbodnip i , P ln jim zaželel nasvidenje l*0 teh tv>aoa°il ^ve tretjini štipendistov je d^je vsp„ uah zapustilo dvorano, misleč, Blov-8? konec zlasti tis.i Nekateri Trebanjci, Jenja v snjpzL občutij° vse blagodati živita vidneiši k?-1 1 Romi’ 'n Pa tud' nekate-"PreprJč ,0bClnani menijo, da bi morali občini m: R°večevanje števila Romov., v ker jim R3nle se Predvsem jezijo kmetje, ■ SBZ. il IZ NlkŠIH OBČIN Tr I tt IH V, V' IZ NkŠIH OBČIN ii Za pluralizem, vendar v SZDL Črnomaljski komunisti proti strankarskemu sistemu — Napačno razumevanje sestopa ZK z oblasti — Enakopravna borba za oblast — Prilagajanje času ČRNOMELJ — Črnomaljski komunisti so na seji pretekli teden razpravljali o svoji vlogi v razvoju političnega pluralizma ter o gospodarskem razvoju občine v letošnjem letu. Menili so, da sicer so za politični pluralizem, vendarle znotraj Socialistične zveze. Sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Lojze Sterk je poročal o sejah tretjine osnovnih organizacij, ki so razpravljale o političnem pluralizmu. Nikjer niso imeii do pluralizma odklonilnega odnosa, vendar pa so se ponekod nagibali v eno ali drugo skrajnost: bodisi da so hoteli odbiti politični pluralizem, predvsem zaradi nerazu- OBNOVILI BODO GASILSKI DOM MOZEU PRI KOČEVJU — V prvih povojnih letih so gasilci tega kraja obnovili porušeno gasilsko poslopje. Del te stavbe so uporabili za potrebe gasilcev, del za stanovanje. Vodstvo gasilskega društva seje vrsto let zaman prizadevalo, da bi dobilo pravico razpolagati s to stavbo. Čas je napravil svoje in stavba je dotrajala in je v slabem stanju. Sele minulo leto je kočevski izvršni svet sklenil, da se celotna stavba prenese na GD Mozelj. Ta odločitev pa je spodbudila vaščane kraja in gasilce, da so se odločili za obnovo stavbe. Na letni konferenci gasilcev, ki je bila minuli teden so sklenili, da se bodo lotili obnove Pričakujejo, da jim bodo pri tem mnog pomagali. V. D. mevanja, ali pa da ga želijo sprejemati v obliki strankarskega sistema. Sicer pa so bili do dela Zveze komunistov zelo kritični. Opozorili so, da je potrebno več javnega dela, demokratizacija, prenova, s katero ne smejo več odlašati. Pokazalo pa se je tudi, da nekateri napačno razumejo sestop ZK z oblasti, saj si ga predstavljajo kot umik ali izrivanje ZK. Sicer pa se niso zavzeli za avantgardnost ZK v SZDL, ampak avantgardnost različnih programov kogarkoli pač. V razpravi je Rade Vrlinič dejal, da starejši težje dojemajo politični plurali- PARTICIPACIJA LE ZA 40. ODST. LJUDI ČRNOMELJ — V črnomaljski občini plačuje participacijo v zdravstvu le 40 odst. prebivalcev, ostali so oproščeni. V bolj razvitih občinah od črnomaljske pa je to razmerje obrnjeno. Vendar so nekateri borci, ki jih je od 18.000 prebivalcev v občini kar dobrih 2.000, pripravljeni plačevati participacijo, a jim to sedaj ni potrebno.-Zatao je črnomaljsko zdravstvo že zahtevalo v republiki spremembe glede participacije, toda doslej so bili neuspešni. Po stavki družbeno varstvo Za plače izplačuje več, kot bi smeli — Iščejo strokovnjake za ekipo, ki bo Itas rešila težav KOČEVJE — Poročali smo, da so v kočevskem Itasu štrajkali v decembru, zdaj pa ponovno v februarju. Z novim štrajkom so delavci dosegli, daje kolektivni poslovodni organ odstopil, in so zdaj tako rekoč brez vodstva, pa tudi višje osebne dohodke (poračun in uskladitev osebnih dohodkov z decembrskimi, najmanjši osebni dohodek mora biti približno 700.000 din); razmerje pri plačah so znižali od 1:5 na 1:4, izgubljene delovne ure bodo nadomestili, sprejetih pa je bilo še nekaj drugih sklepov. Resnica je, da so osebni dohodki v Itasu nizki. Res pa je tudi, da Itas posluje že dalj časa z izgubo. Njegov mesečni celotni prihodek je tako nizek, da bi moral biti kar 3- do 4-krat višji, da bi upravičil sedanje osebne dohodke. To pomeni, da Jone Itas zavestno v še globljo izgubo. Že zdaj je tudi daleč največji dolžnik v občini. V Itasu je bil že uveden ukrep družbenega varstva, razen tega so mu poizkušale pomagati iz težav tudi delovne skupine ZK. Pravega uspeha pa ni bilo. V študiji o revitalizaciji Kočevske je ugotovljeno, daje v Itasu z ozirom na ustvarjeni celotni prihodek in dohodek skoraj četrtina (190 od okoli 800) zaposlenih preveč itd. Zaradi vseh teh dejstev je v Itasu spet potreben najmanj ukrep družbenega varstva. Vodstvo občinske skupščine že išče 3 do 4 sposobne strokovnjake, ki naj bi popeljali Itas iz težav. V občini takih ljudi ne dobe in jih zdaj iščejo drugod. J. P. VINKO VASLE V RIBNICI RIBNICA — Kandidat za člana predsedstva SFRJ Vinko Vasle je s svojim štabom pred kratkim obiskal Ribnico, kjer so z njim organizirali razgovor. Vse skupaj pa ni dosti zaleglo, saj kandidat na temeljnih kandidacijskih konferencah v ribniški občini ni dobil dovolj glasov, da bi se prebil naprej, dovolj ; vsaj do občinske kandidacijske konfe- TAJNE LOKACIJE RIBNICA — Ne gre za izdajanje vojaške skrivnosti, le občinska komisija za ureditev nastanitve Romov je pripravila predlog za tri lokacije, kjer bi lahko nastanili Rome. Zdaj bo vse tri s strokovnega vidika proučil občinski komite za družbeno planiranje. Nato bo o predlogih še javna razprava. Ko bo vse to opravljeno, bodo lokacije za nastanitev Romov vključili v planske in izvedbene akte občine. Nekoliko preop-timističen sklep, da bo nastanitev Romov rešena do 15. februarja, je tako postavljen na realnejšo podlago. Predlagane lokacije pa bodo do javne razprave tajnost, ker se boje, da bi sicer spet prišlo do neljubih in nepotrebnih zapletov, kot je že. PODPORA MARKU BULCU TREBNJE — Na občinski kandidacijski konferenci je prejšnji petek 60 delegatov (odsotnih je bilo 18 delegatov) največ glasov, in sicer 55, oddalo za Marka Bulca. Za Janeza_Dmovška je glasovalo 15, za Dušana Šinigoja 6, za Gojka Staniče 4 ter za Tomaža Kalina in Vinka Vasleta po 1 kandidat. Tako je v Trebnjem dobil potrebno podporo za možnega kandidata za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije le Marko Bulc. Rezultati občinske kandidacijske konference so zelo podobni tistim na 56 temeljnih kandidacijskih konferencah. Te niso izvedli le v Polikemu v Velikem Gabru. IZOBRAŽEVANJE, ŠTIPENDIRANJE IN ZAPOSLOVANJE — Petkova okrogla miza in posvet s tem naslovom, ki sta ga v Trebnjem pripravila tamkajšnji občinski izvršni svet in občinska mladinska organizacija, je privabila stotnijo štipendistov, sodelovali pa so še predstavnika strokovne službe medobčinske skupnosti za zaposlovanje in kadroviki večjih trebanjskih podjetij. Ugotovili so, da se izobrazbena sestava zaposlenih v zadnjih letih vendarle rahlo izboljšuje in da tudi štipendijska politika pripomore, da na ključnih položajih v občini lahko pričakujejo še več domačih strokovnjakov. (Foto: P. Perc) zem kot mlajši, a ne zato, ker bi bili proti njemu in demokraciji, temveč zato, ker so bili dolgo navajeni na drugačne čase. Zato prosijo za strpnost. Poudaril pa je, da med ljudmi vlada bojazen pred strankami, ker se boje manipulacij. Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Bojan Vipavec pa je menil, da se bo potrebno dogovoriti, ali bodo to, kar se sedaj poraja v Sloveniji, stranke — čeprav je sam odločno proti njim — ali zveze. Sicer pa si bo po njegovem mnenju ZK morala zopet priboriti avantgardno vlogo v delavskem razredu, da bodo ljudje lahko s ponosom rekli, da so komunisti, kar je danes že sramota reči. Predsednik občinske kofe-rence SZDL Zvone Planinc pa je dejal, da komunistom očitajo, da so na oblasti, v resnici pa si ne upajo uresničevati niti kongresnih dokumentov. Boris Mužar, sekretar občinske konference ZSMS, je povedal, daje mišljenje mladih ne le v občini, ampak tudi v republiškem vodstvu o sestopu ZK z oblasti takšno, da se da priložnost tudi drugim, ne pa da izgubiš oblast, še preden si jo pridobil. Je že tako, da se razmere spreminjajo in iz izkušenj vemo, da je tistega, ki se jim ni prilagodil, povozil čas. Mariin Janžekovič je k temu pripomnil, da ni pomembno le prilagajanje novim situacijam, ampak jih je potrebno tudi ustvaijati. Doslej po njegovem nismo bili navajeni, da bi dopuščali vsem ljudem, da imajo besedo, zato je sedaj marsikdaj tudi premalo kulture dialoga. Jože Matekovič, član CK ZKS, je menil, da bo prav reforma ZK najtežja. »Komunisti bomo morali med seboj razjasniti pojem sestopa z oblasti, s katerim se marsikdaj namerno manipulira. Jaz si s tem predstavljam enakopravno borbo za oblast. Kar se tiče napadov na člane ZK ni prav, da se vedno brani le CK ZKS, ampak bi morali argumentirano odgovoriti tudi drugi komunisti. Ni potrebno, da so vedno povsem strpni. Glede programov novih zvez pa lahko z gotovostjo rečem, da niso izvirni, ampak prepisani od DPO. Najbrž bomo morali komunisti posebej označiti, kaj je povsem naše, izvirno, potem pa naj se ljudje odločijo za njim najbolj sprejemljiv program.« ________________M. BEZEK-JAKŠE KOČEVKE V OSILNICO KOČEVJE, OSILNICA — Integral in SZDL organizirata v počastitev dneva žena v nedeljo, 12. marca, za ženke izlet v Osilnico. Tamkajšnje Turistično društvo namreč te dni organizira tečaj za ženske, ki se bodo ukvarjale s kmečkim turizmom. Za zaključek tečaja bo prav 12. marca kulinarična razstava in razstava domačih izdelkov. M Jože Hribljan Utesnjeni peki V prizidku uredili slaščičarno, pakirnico in ohlajevalnico ČRNOMELJ — Odkar je bila leta 1975 zgrajena pekarna v Črnomlju, so vlagali le v obnovo strojev, za vse ostale naložbe pa nikoli ni bilo denarja, četudi so proizvodnjo povečali za okrog 15 odst. Že od leta 1980 ali 1981 so peki opozarjali. da so utesnjeni, denar za razširitev pa seje našel šele lani, ko je bila prostorska stiska zares že prevelika in ko so tudi inšpektorji nanizali celo vrsto pripomb. »Najbolj tesno je bilo v slaščičarni, kjer seje na okrog 30 m2 drenjalo 6 do 8 ljudi. Zato smo toliko bolj veseli novega, 220 m2 velikega prizidka, v katerem bo delo steklo te dni. Poleg več kot štirikrat večje slaščičarne od prejšnje smo v njem uredili še prostor za pakiranje izdelkov ter razširili ohlajevalnico kruha,« pove vodja proizvodnje v črnomaljski pekarni Jože Hribljan. »Razmišljamo, da bi povečali proizvodnjo slaščic, vendar bomo najbrž morali razširiti sedanje tržišče iz Dolenjske, Karlovca in Duge Rese še kam drugam.« Ta naložba, ki je veljala okrog 300 milijonov, pa je šele prvi del razširitve. V drugi del prizidka nameravajo razširiti pekarno za kruh. skladišče moke in kupiti nove sejalne naprave. Kdaj pa se bo zbralo dovolj denarja tudi za ta poseg, v pekarni ne vedo. »Zagotovo je le to, da si 37 zaposlenih, od katerih sta le dve administratorki, močno želi, da bi bili naši problemi s prostorom, s pomanjkanjem pekov, slabimi dostavnimi vozili končno in dokončno rešeni,« pove v imenu kolektiva Hribljan. M. B.-J. Nič pripomb na študijo Vse kaže, da študije o ponovni oživitvi Kočevske niso še nikjer dovolj resno obravnavali KOČEVJE — Program revitalizacije Kočevske je pravzaprav sanacijski program za občino Kočevje, ki že 10 let nazaduje. Program je bil že pred dobrima dvema mesecema dan v javno razpravo z željo, da bi iz podjetij, krajevnih skupnosti in drugih okolij dali na to študijo svoje pripombe in predloge. Kaže pa, da študije niso nikjer obravnavali, saj doslej nanjo ni bilo danih nobenih pripomb. Tako so poročali na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. Na seji je bilo nadalje izrečeno mnenje, naj bi iz tako imenovanega »razvojnega dinarja« finansirali le projekte, katerih nosilci niso organizacije združenega dela, se pravi načrte za ponovno ovrednotenje prostora, občevanje z javnostjo, prospekte in reklamna sporočila za občino itd. Seveda pa je glavno vprašanje, kako priti do razvojnega dinarja. Gospodarstva ne bi kazalo obremenjevati še z novo obremenitvijo. Eden izmed predlogov je, naj bi denar dobili tako, da bi zmanjšali število zaposlenih v raznih neproizvodnih službah, tudi v delovnih skupnostih skupnih služb v podjetjih, in tako privarčevani denar prelili v »razvojni dinar«. Na seji so nadalje sklenili, da bo skrbela za izvajanje programa posebna odločitvena skupina. Prevladalo pa je tudi mnenje, naj bo odločitvena skupina kar ves sedanji izvršni svet občinske skupščine in da torej ni potrebno imenovati še posebne skupine. J. P. ČRNOMELJ: PODPRLI BULCA IN ŠINIGOJA ČRNOMELJ — izid glasovanja za možne kandidate za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, ki so ga opravili pretekli petek na občinski kandidacijski konferenci v Črnomlju, je bil tako rekoč pričakovan, saj je bil le potrditev glasovanj, ki sojih predtem opravili na temeljnih kandidacijskih konferencah. Marko Bulc je dobil 59 glasov, Dušan Šinigoj 26, Janez Drnovšek 17, Tomaž Kalin, Gojko Stanič in Vinko Vasle pa po en glas. Glede na to, da so podprti tisti kandidati, ki dobijo več kot tetjino glasov, so v Črnomlju podprli Bulca in Šinigoja. PRISPEVEK JE, ZAKLONIŠČ PA NI KOČEVJE — Okoli 800 lastnikov stavb in prostorov v Kočevju je dolžnih plačevati prispevek za zaklonišča, a je kar pri okoli 250 potrebna prisilna izterjava. Zdaj prihaja vedno več prošenj občanov, naj bi jih zaradi skromnih dohodkov, ki jim komaj omogočajo preživetje, oprostili plačila tega prispevka. O prošnjah je na zadnji seji razpravljal tudi občinski izvršni svet. Podana sta bila dva predloga. Po prvem naj bi določili višino dohodka, do katerega bi bili vsi oproščeni plačevanja tega prispevka; po drugem pa naj bi prispevek ukinili, dokler se ne začno boljši časi. Oba predloga pa imata pomanjkljivosti. Če bi sprejeli prvega, bi si občinska uprava nakopala ogromno dodatnega dela v zvezi z ugotavljanjem dohodkov občanov-zavezancev plačevanja tega prispevka; drugi predlog pa ima to slabost, da odgovorni republiški organi uvrščajo občino Kočevje med tiste, kjer je ogroženost prebivalstva večja in bi torej morali prispevek za zaklonišča še povečati. LETOS DO KNEŽJE LIPE KOČEVJE — Na vprašanje, kdaj bo asfaltirana cesta od Mozlja do Brezovice, kije zanimiva predvsem za prebivalce Poljanske doline in druge Belokranjce, odgovarja predsednik občinske skupščine Kočevje Alojz Eržen tako: Po sedanjih načrtih bo letos asfaltirana cesta od Mozlja do Knežje Lipe, prihodnje leto pa naprej do Brezovice. Vse to pa je odvisno od denarja, tudi od mednarodnih posojil. KAJ UKINITI? KOČEVJE — Nezadovoljni delavci v Kočevju so na sestankih predlagali, naj bi zmanjšali število zaposlenih v raznih neproizvodnih dejavnostih, in to Kse od svojih kolektivov do zvezne ravni. Tudi predsedstvo OK SZDL občine Kočevje je že posredovalo medobčinskim in republiškim organom pobudo, naj bi ukinili medobčinske organe. Zanimivo pri vseh teh predlogih je, da kar po pravilu zahtevajo ukinitve, boljše delo in racionalizacije vedno le drugod, in ne pri sebi. Nobena birokracija pa ne bo ukinila sama sebe: ne podjetniška, ne občinska, ne medobčinska, ne republiška in ne zvezna. K njeni ukinitvi in tudi k ukinitvi mnogih predpisov lahko pripomore le dosledno uveljavljanje tržnih zakonitosti O TELEFONIJI V DOBRNIČU TREBNJE — PTT Novo mesto v odgovoru na delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Dobrnič, zakaj se na tem suhokrajinskem območju nič ne premakne pri izgradnji telefonskega omrežja, kljub velikim prispevkom in delavoljnosti krajanov, obljublja, da bodo v letu 1989 po pridobitvi celotne investicijsko-tehnične dokumentacije za področje ATC Dobrnič le lahko začeli z gradnjo. V Suhi krajini je problem, ker so maloštevilni naročniki zelo razpršeni. Pogoj za kakovostne zveze pa je tudi postavitev medkrajevnega 12 kanalnega sistema med Trebnjem in Dobrničem. Požarna varnost je prav dobra Skupščina sis za varstvo pred požari zavrnila poročilo požarne inšpekcije TREBNJE — Gasilska organizacija v trebanjski občini je pomembna sila, ki se spopada s požarnimi nevarnostmi, rešuje ljudi in premoženje pri naravnih nesrečah in razlitju nevarnih tekočin, v teh sušnih mesecih pa so gasilske cisterne tudi na trebanjskem območju nepogrešljive pri prevažanju pitne vode do ljudi v odročnejših krajih. »V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom v naši občini ugotavljamo, da kljub razvitosti gasilstva pri nas še vedno ne moremo biti v celoti zadovoljni z doseženimi rezultati. Nekatera društva dajejo vse premalo poudarka strokovni usposobljenosti in opremljenosti, posebno kar zadeva osebno zaščito. aOb tem, da se nam je prispevna stopnja za našo skupnost znižala, cene opreme pa skokovito naraščajo, bomo morali še bolj razmišljati o učinkovitosti in dosedanji organiziranosti vseh društev, saj je treba denar smotrno obračati. Pomisliti moramo tudi na vrsto opreme, vozil, ki so dotra- jana, za novosti pa je vse manj možnosti,« razmišlja predsednik skupščine občinske skupnosti za varstvo pred požari Dušan Mežnaršič. Trebanjski gasilci se lahko pohvalijo, da spada njihova občina še vedno med požarno varne, kar pa je nedvomno predvsem zasluga posameznih gasilskih društev, ki veliko delujejo preventivno, z osveščanjem krajanov. Seveda so domala v vseh društvih v občini sposobni tudi naglo pogasiti požar. Lani jih je bilo 8 in niso povzročili večje škode. Gasilci v trebanjski občini so lani prenovili gasilske domove na Mirni, v Dobrniču, Velikem Gabru. Občinah. Jesenicah in Gornjih Vrheh, dobro zastavili novogradnjo gasilskega centra v Trebnjem. Prva pripravljalna dela za • Trebanjska skupnost za varstvo pred požari meni, da je na Dolenjskem nujno doseči sporazum, da specialno vozilo, s katerim upravljajo poklicni gasilci iz Novega mesta, le sofinancirata tudi sisa za varstvo pred požari občin Črnomelj in Metlika. Povejmo še to, da skupščina občinske skupnosti za varstvo pred požari Trebnje ni sprejela poročila o požarni varnosti v občini v letu 1988 in poročila o delu požarne inšpekcije, ker je to mnogo presplošno, da bi se v njem našli tudi Trebanjci. novogradnjo doma Selo pri Mirni tudi Itpo kažejo. p p TO ki IZ NKŠIH OBČIN mm iiiiiii Budilka spečih Konkurenca najbolj zaščiti potrošnika Marec je mesec potrošnikov in koordinacijski odbor pri republiški konferenci SZDL je že pripravil gradivo, ki naj bi bilo osnova za delovanje na ravni občin in krajevnih skupnosti. Na republiški ravni bodo pripravili pravilnik o tem, kako naj bi ocenjevali slabe in dobre uslužnostne dejavnosti ter ob koncu leta podelili tudi naslove. Posebna skupina pri ljubljanskem Domusu naj bi seznanjala potrošnike z dobrimi artikli itd Očitno pa bo malo težje na ravni občin in krajevnih skupnosti. Svete potrošnikov smo ustanavljali že leta 1976, vendar jih je le malo med njimi še živih. V Posavju taki sveti delujejo v Krškem, Brestanici, Brežicah in Dobovi ter v Sevnici, v ostlaih krajevnih skupnostih pa ne. Zato so na zadnji seji MS SZDL sklenili, da je treba delovanje potrošniških svetov znova obuditi. Toda na kakšen način? Članica republiškega koordinacijskega odbora za svete potrošnikov Simona Jakš je povedala, da bo z zakonom o podjetjih mogoče ustanavljati potrošniške zadruge, ki bodo prodajale blago pod ugodnejšimi pogoji kot trgovine. Take zadruge v bogati Švici denimo prodajo že dve tretjini blaga. Tako zadrugo bodo kmalu ustanovili v Ljubljani. Sicer pa so v razpravi ugotovili, da v prid potrošnikov najbolje deluje konkurenca. Zalo so kritično spregovorili o ponudbi v Krškem, ki je zelo siromašna zaradi monopolnega položaja Mercatorja, podobna ugotovitev velja tudi za Brežice, kjer gospodari Emona. V Sevnici je ponudba veliko boljša in v času, ko je na trgu manjkalo pralnega praška ali kave, je bila Sevnica zaradi lega bolje preskrbljena. Marsikaj pa bi lahko zase naredili potrošniki tudi tako, da bi kritično pregledali vsako blago, vsakič vzeli račun ali blagajniški listek, kakšno pripombo pa napisali tudi v pritožne knjige. J. SIMČIČ IZ NKŠIH OBČIN ■ r J DANES V ŽIVO O NEVARNIH SNOVEH BREŽICE — V programu SLO in civilne zaščite je vzgoja prebivalstva v brežiški občini to zimo osredotočena na nevarne snovi in zaščito pred njimi. Sekretariat za ljudsko obrambo prireja skupaj s štabom za civilno zaščito 2. marca popoldne v oddaji brežiškega radia okroglo mizo na to temo. Na vprašanja poslušalcev bodo odgovarjali strokovnjaki iz Inštituta Jožef Stefan in iz jedrske elektrarne Krško. Ljudem je dovolj volilnih fars Mladina je odpovedala udeležbo na občinski kandidacijski konferenci — Volilci menijo, da je to nepotrebno podvajanje — So za drugačne volitve________________ BREŽICE — Na občinski kandidacijski konferenci za člana predsedstva SFRJ je dobil največ glasov Marko Bulc. Zanj seje izreklo 41 delegatov. Dušan Šinigoj je dobil 20 glasov in Janez Drnovšek 16. Gojko Stanič 10, Vinko Vasle 8 in Tomaž Kalin 4. Delegacija ZSMS ni prišla na konferenco in sekretar Drago Ivanšek je v njenem imenu sporočil udeležencem, cijah po številu udeležencev najbolj številne v zadnjih štirih letih, v krajevnih skupnostih pa je bila udeležba običajna čeprav bi praviloma lahko sodelovali vsi občani, ne samo delegati. Pokazalo se je, da so prišli samo tisti, ki so dobili pisna vabila. Drugi se niso odzvali, ker najbrž tudi niso bili dovolj informirani. J. T. OKROGLA MIZA KRŠKO — Politična šola CK ZKS — medobčinsko študijsko središče Posavje, občinska konferenca ZSMS Krško in komisija za družbenopolitični sistem pri MS ZK z Posavje vabijo na okroglo mizo o političnem pluralizmu, ki bo v ponedeljek, 6. marca, ob 17.30 v mali dvorani Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem. Na njej bodo sodelovali poznavalci teorije političnega sistema in družbenopolitični delavci Peter Bekeš, izvršni sekretar CK ZK Slovenije, Borut Šuklje, član P RK SZDL Slovenije, Gregor Golobič, predstojnik marksističnega centra pri RK ZSMS, in Mojmir Ocvirk, predsednik sveta za družbenopolitični sistem pri RK ZSMS. da so za mladino sprejemljive edino demokratične, neposredne in tajne volitve. Na to so opozorili že lani in zdaj so ponovno povedali, da se s takim postopkom ne strinjajo. Če bo prišlo do splošnega glasovanja, predhodni postopki sploh ne bodo potrebni, ker je to podvajanje in ker to vse skupaj po-dražuje. Razen tega se je pri Anderliču in Bavčarju pokazalo, da sta imela v temeljnih kandidacijskih konferencah največ podpore, na vmesnih glasovanjih pa soju izločili. Mladinci so zahtevali, da gre na listo več kandidatov. Vso porabo pod drobnogled O letošnjem razvoju premalo konkretnih pobud PODPORA BULCU IN DRNOVŠKU KRŠKO — Na krški občinski kandidacijski konferenci so se na tajnih volitvah delegati odločili za podporo Marku Bulcu in Janezu Drnovšku, ki sta dobila po 42 oz. 33 glasov. Ostali kandidati za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije pa so dobili: Šinigoj 12 glasov, Stanič 11 glasov, Kalin 2 glasova, Vasle pa je ostal brez podpore. Na občinski kandidacijski konferenci, ki je minila domala brez razprave, so delegati glasovali v skladu z odločitvami na temeljnih kandidacijskih konferencah. Dvom o smiselnosti občinskih kandidacijskih konferenc so izražali tudi na temeljnih konferencah v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Zapleteni postopki povzročajo pri ljudeh nejevoljo, saj bi teoretično moral vsak občan prisostvovati trem kandidacijskim konferencam. Marsikatera kandidacijska konferenca seje opredeljevala za kandidate prej, preden jih je spoznala v živo na televiziji, oziroma preden je pisno zvedela za njihove programe. Ljudem tudi ne gre v račun, da je krajevna skupnost s 3 tisoči ali 200 volilci enakovredna na tehtnici. Prihodnje volitve morajo biti neposredne in demokratične in to naj bi bila zadnja volilna frasa, kot so sedanji postopek poimenovali v Bukošku in zdravstvenem domu, kjer so zahtevali odprt, sodoben volilni sistem. BREŽICE — Četrtkova seja zborov občinske skupščine bi verjetno potekala precej bolj mirno, če se ne bi oglasil sindikat. Predsedstvo občinskega sveta je pozvalo delegate, naj zavrnejo osnutek programa aktivnosti za letošnje uresničevanje družbenega plana 1986— 1990 in zahtevajo novega. Sindikat je oblikoval svoja stališča po zahtevah delavcev, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da Brežice tako zaostajajo v razvoju in da nihče ne pripelje v občino novih dejavnosti. V združenem • Najpomembnejši del programa naj bodo razvojne usmeritve na osnovi zakona o podjetjih, zakona o tujih vlaganjih in obrtnega zakona. Zato naj novi oziroma dopolnjeni program vsebuje pobudo gospodarske zbornice za ustanavljanje inovativnih centrov v regiji in občinah, pobudo za ustanavljanje malih podjetij, pobudo mladine za ustanavljanje nove organizacije za računalništvo, pobudo občinske konference SZDL za ustanovitev razvojnega jedra v občini, pobudo sindikata za ustanovitev regijske delavske univerze — MS ZS Posavje. Predsednik OK SZDL Rudi Volčan-jšek je udeležencem posredoval podatek, da so bile tokrat temeljne kandidacijske konference v delovnih organiza- delu so zahtevali korenito stroškovno razbremenitev gospodarstva in odgovorno ravnanje z vsemi družbenimi sredstvi, zato naj izvršni svet preveri prispevne stopnje in politiko cen v in- Sindikat kot politična stranka Med sindikalisti iz Posavja vse več interesa za prenovo sindikata KRŠKO — Medobčinski svet Zveze sindikatov za Posavje je 21. februarja organiziral razgovor o prenovi sindikata, na katerem je teze za prenovo posredoval Rajko Lesjak, sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Temeljne tri zahteve, ki jih sindikati uresničujejo v okviru svoje prenove, so, da sindikat zaščiti delavca, postavi minimalno ceno dela in delavcem zagotovi socialno varnost. Sem pa sodijo tudi pravno varstvo delavcev, pravica do stavke in tudi pravica do razpolaganja z PRIZNANJA — Sevniško gasilsko društvo je preteklo soboto na občnem zboru ugodno ocenilo plodno in razvejeno preventivno, pa tudi kulturno in operativno delo v minulem letu. Z GD Spodnja Polskava so Sev-ničani podpisali listino o pobratenju. Izročili so več priznanj svojim članom. Predsednik GD Sevnica Toni Koren se je še posebej zahvalil veteranom Lojzetu Motoretu (na posnetku na levi), ki je pri gasilcih od leta 1948, zdaj pa uspešno vodi gradbeni odbor za dograditev prizidka gasilskemu domu. in Jožetu Novaku, marljivemu gasilcu od leta 1952. (Foto: P. P.) VEČJA PODPORA OBRTI rezultati dela. V skladu s temi novimi pogledi, ki se v Sindikatu vse bolj uveljavljajo, bo sindikat pridobil pravico in dolžnost do vodenja pogajanj z delodajalci, pa naj bodo to družbene delovne organizacije ali zasebne ali take, kjer bo mešan kapital. Predvsem pa bo sindikat skupaj z delavci iskal odgovore na vprašanja, kako bo jutri Z vsemi temi novimi nalogami se bo sindikat lahko spoprijel, če bo pretrgal SEVNICA — Ob začetku leta 1988 je bilo v sevniški občini 273 obrtnikov in 171 pri njih zaposlenih delavcev. Ob koncu leta pa seje število obrtnikov povečalo na 290, število delavcev pa zmanjšalo na 161. S temi in še nekaterimi informacijami je seznanil upokojene obrtnike na prijetnem srečanju v gostilni Vrtovšek predsednik obrtnega združenja Sevnica Slavko Vilčnik. Menil je, da je družba premalo storila za male obrtnike, dosti več pa za velike. Vilčnik je še dejal, da bi bila sevniška obrt mnogo dlje, kot je, če bi bila že poprej takšna podpora kot v zadnjih letih. ZA DOM OBRTNIKOV ŠE NI LOKACIJE popkovino, ki ga veže z državo, če bo imel dobre voditelje, dovolj znanja in če se bo organiziral drugače. Predvsem bo moral zožiti območje svojega delovanja, tako da ne bo sodeloval pri čisto vseh akcijah, hkrati pa obstaja tudi zamisel, da se bodo sindikalni aktivisti v delovnih organizacijah tudi profesionalizirali. Denar za take sindikalne aktiviste naj bi se našel kar v delovnih organizacijah. Stavke so postale del našega vsakdanjika in pri tem so sindikalna stavkovna pravila vsekakor odigrala svojo vlogo, saj je večina stavk že potekala v skladu z njimi. Seveda stavka ni čudodelno zdravilo, menijo v sindikatih, zato ne bo mogoče vsevprek stavkati, kakor bi se komu zahotelo. Najprej bo treba po- SEVNICA — Skupščina obrtnega združenja Sevnica je sprejela osnutek programa dela združenja in osnutek finančnega plana OZ za leto 1989. Sklenila je, da je stopnja članskega prispevka za B program za leto 1989 1,5 odstotka. Skupščina je že lani sklenila, da poiščejo v Sevnici primerno lokacijo za gradnjo doma obrtnikov, a vse doslej še niso našli primerne lokacije. • Vsekakor postaja sindikat več ali manj samostojna politična stranka, kar pa ne pomeni, da ne bo sprejemal v svoje vrste delavcev vseh političnih prepričanj in svetovnih nazorov. Spremenil se bo tudi način sprejemanja v sindikat, ki poslej ne bo potekal več avtomatično z zaposlitvijo, marveč se bo vsak sam odločal, ali gre vanj. Obrtniki terjajo enake pravice skusiti najti kompromis z delodajalci, šele potem bo možna stavka. j. s. S skupščine Obrtnega združenja Sevnica — Kdaj hranilno-kreditna služba pri obrtni zadrugi Bohor Sevnica? — Odprtost združenja in zadruge__________________ SEVNICA — »Poslavljamo se od tega, daje proizvodnja alfa in omega vsega! Prišli bomo v čas, če bo seveda tržišče delovalo, ko bomo znali vse narediti, ne pa tudi vsega prodati. Konec je obdobja, ko so kupci prihajali k nam. Večina nas bo morala k njim« je dejal na skupščini obrtnega združenja Sevnica njegov predsednik Slavko Vilčnik. la davčni sistem tako, da bo spodbujal tistega, ki davke plačuje. Sevniški obrtniki pričakujejo, da bodo ustavna dopolnila izenačila pogoje za delovanje drobnega gospodarstva z vsem drugimi deli gospodarstva. Zdajšnji ukrepi zvezne vlade, kakršen je denimo tudi tisti o uvedbi 5-odstotnega dodatnega davka za zasebne avtoprevoznike, tudi če opravljajo storitve za družbeni sektor, močno dišijo po diskriminaciji zasebnikov. Obrtniki že nekaj časa terjajo, naj enkrat za vselej ukinejo prometni davek, da bodo tudi po tej plati izenačeni z družbenim sektorjem. Ob taki pobudi se sicer nekateri bojijo, da bodo potem obrtne zadruge propadle. Sevničani pa menijo, daje ta bojazen odveč, da se bo šele tedaj začelo pravo delo za zadruge, tudi OZ Bohor Sevnica, ki naj s pomočjo inženiringa pripomorejo k rojevanju novih programov in razvoju drobnega gospodarstva. Naposled pa obrtniki pričakujejo od družbe, da bo izpopolni- Slavko Vilčnik, predsednik obrtnega združenja Sevnica Kot je povedala predsednica občinskega izvršnega sveta Marija Jazbec, se v teh časih, ko med obiski po delovnih organizacijah v sevniški občini povsod poudarjajo, da ne predvidevajo nikakršnih novih zaposlitev, še bolj zavedajo pomena drobnega gospodarstva tudi zaradi odpiranja novih delovnih mest. In pa tudi tega, daje to delovno mesto povsem enakovredno tistemu v družbenem sektorju. Zato bo občinska politika še naprej skrbela za vse možne olajšave obrtnikom. Ena pomembnejših je prav zadnja pobuda IS SO skupščinam sisov, naj bi vsakega novega obrtnika za dve leti oprostili prispevkov. Predsednica Jazbečeva je še dejala, da bodo pozdravili čimprejšnjo ustanovitvena hranilno-kreditne službe pri OZ Bohor, »Bohor« pa naj bi krenil po stopinjah OZ Galeb Izola. Direktor OZ Bohor Vojteh Rogič je rekel, da so vrata zadruge vsakomur odprta in da bi želeli v njej še več sevniških obrtnikov. P. PERC PLANINSKI PLES SENOVO — Planinsko društvo Bohor Senovo prireja tradicionalni planinski ples, ki bo v soboto, 4. marca, v Domu XIV divizije na Senovem. V programu bosta sodelovala ansambel Štajerskih sedem in šou skupina Alkotest, na sporedu pa bodo tudi družabne igre, diapozitivi s potepanj po svetu in bogat srečelov. Izkupiček od plesa je namenjen obnovi planinske koče na Bohorju in mladinskemu taboru. PODPORA TROJICI frastrukturi ter sproži postopek za ukinitev občinskega in republiškega davka iz osebnega dohodka. Sindikat ne soglaša s tem, da izvršni svet predlaga še večje zaostajanje osebnih dohodkov na račun akumulacije, ker so že sedaj pod republiškim povprečjem. Strinja se sicer z zaostajanjem vseh vrst porabe, vendar naj izvršni svet natančno opredeli, katerih programov v občini ne bodo izvajali v sedanjem obsegu, kaj bi lahko črtali in kaj je treba obdržati. Sindikat je med drugim predlagal znižanje prispevne stopnje za SLO in družbeno samozaščito. Glede družbenih dejavnosti sindikat poudarja, da ni prav, če samo od delavcev v zdravstvu, šolstvu in kulturi zahtevajo, da prevzamejo vso težo razbremenjevanja gospodarstva. Najprej so potrebni čisti računi na vseh ravneh, zato hočejo zvedeti, kam vse gredo prispevki v občini in republiki, kijih odvajajo delavci, in kako se porabijo tisti v občini. J. T. Radi bi še več učencev za pihala Sevniška glasbena šola ima 140 učencev SEVNICA — Med 140 učenci glasbene šole v Sevnici, ki se v sedmih oddelkih učijo klavir, kitaro, harmoniko, klarinet, trobento, blok flavto in flavto, se jih precej vozi v zgornjo staro šolo pod sevniškim gradom tudi iz drugih krajev, predvsem z Loke in z Blance. Učenci v Krmelju pa imajo svoj oddelek, tako daje tudi Mirenska dolina zadovoljivo pokrita. Ob petih rednih predavateljih — to so Damir Baškovič, Betka Cim-peršek-Zupančič, Andreja Perno-všek, Edo Rauter in Leon Skerbiš — imajo v sevniški glasbeni šoli še šest honorarcev, predavateljev po pogodbi. »Težave s kadri so za sorazmerno majhne glasbene šole kar značilne. Zdaj prihaja Skerbiš, ki poučuje kitaro celo iz Slovenskih Betka Cimperšek-Zupančič: vodja Glasbene šole Sevnica Konjic, Baškovič, ki poučuje flavto in blok flavto pa iz Zagreba. Toda vseeno menim, da je položaj glasbene šole dosti boljši, odkar je pred tremi leti postala enota sevniške osnovne šole Savo Kladnik. Prej je bila galsbena šola 13 let dislociran oddelek GŠ Hrastnik. VodstVo sev- SEVNICA — Na občinski kandidacijski konferenci v Sevnici je od 73 delegatov glasovalo o možnih kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije 59 delegatov. Največ glasov, 52, je dobil Marko Bulc, potrebno tretjinsko podporo pa še Janez Drnovšek (23) in Dušan Šinigoj (21 glasov). Tomaž Kalin, Gojko Stanič in Vinko Vasle so dobili po 3 glasove. Na konferenci so obsodili iranskega poglavarja Homeinija zaradi izreka smrtne obsodbe britanskemu pisatelju Rushdieju, in pa naše državno vodstvo, ki v času najostrejših protestov napredne svetovne javnosti gosti predsednika Irana. • Najštevilčnejši so oddelki za harmoniko, klavir icukitaro, medtem ko morajo na sevniški glasbeni šoli za pihala »loviti« učence. Te namreč zelo potrebuje tudi sevniška godba na pihala, ki začasno domuje v pritličju glasbene šole. Ko se bo letos godba preselila v nove prostore v gasilski dom v Sevnici, se bodo šoli odprle možnosti za novo vsebino dela, tudi za ples in godala. niške šole nam gre v vsakem pogledu na roke, tako da imamo zdaj v prenovljenih-prostorih zelo dobre razmere /a delo,« pravi Betka Cimperšek-Zupančič, ki že 4 leta uspešno vodi šolo. P. P. Novo v Brežicahj IZ TE MOKE NE BO KRUH*,,j Morda pa le. se tolažijo v Zvenpnj*, mladine, kjer na tihem upajo, »•* naslednjemu občinskemu samopf lahko pristavili svoj piskrček za počitniški kotiček ob molju. ‘ote tovanje zdravstveno in socialnoOg otrok ne bodo več v skrbeh in za so ravi prav tako ne. Tisiejii! GRAŠČAKA 1SCEJO -Angležu, ki se zanima za zakup P Podčetrtku, so Pišečani takoj PJ1P ,redi■ razkazati in odstopiti svojo graše®^ gozdnega zelenja nad sotesko. Up grad je park z dvema najmogo«u cipresama na Slovenskem in orus ,. a, vesnimi redkostmi. Obiskovalce®, mika sprehod v preteklost. d°®a.. gotavljajo. da v gradu ni pre- in ne napadalnih koz, ki v Oresj Časi se spreminjajo. V kiosku P[e£'“ vs,> i zijo je bilo pred leti ob tem čas ^ znamenju pomladi. Pozneje so menjali s pijačo in dišečo kavo in mi ribicami ter vabili ljudi, da bi J _ f do prihoda avtobusa hitreje m®.1 danes lastnika ne gane niti <*®" ^ čeprav bi cvetje lahko brezplačno . c, jal z iluzijo. Solarji so takoj pnP ^0(. prekriti prozorne steklene stene z ^ nimi izdelki, ki bi pritegnili P°S‘e.%? saj so zagotovo privlačnejši od zb časopisnega papirja. V času od 17. do 25. fe*,n**2;,fie brežiški porodnišnici rodile: vekar s Senovega — Davida, A1®,-:. ^ Bistrice ob Sotli — Natašo, NakS JI , driu iz Brežic — dečka, Renata L j Vel. Doline - Ines, Anica Volča"?* j Volčjega — Katjo, Veronika P« Krškega - Teo, Meta Longo iz Aleksandra, Verica Žagar iz Got- — Filipa, Irena Blažič iz Sevnice _ jamina, Monika Medved iz P°d§ Andrejo, Mojca Husak iz Kraja «0,, — Tomislava, Marija Geršak iz “ ^ — Marjetko, Liljana Šain iz *>• y Marka. Dušanka Dekič iz Krškega leno, Irena Smukovič iz Račje v Gregorja. Čestitamo! Krške novice__, e. A božja F« .j tako od muh, kot bi se zdelo M‘ PJjjv gled. Zato so duhovniki iz ob""? »ebi>z krški občini obljubili svojo porn°c, v občini venarle odločili za re'ere i vir za to pa so našli v mariborski obe ^ je referendum za gradnjo b°lnisnl aVil tudi s pomočjo duhovnikov, ki so s dobršen del aktivističnega dela. prižnice, odkoder pa glas seže F daleč. . pnišjt VEN IZ STRANKE — Kaj se m: v dejal eden izmed Krčanov v trenu ,.jnje se mu je zazdelo, da ima vsega do > j# lahko iskren: vse rine v razne sir zveze, ki rastejo kot gobe po dežju- jajii nimam teh skrbi, ker v Krškem za ■ .. ^ te jebene’ stranke, ki seji re£e.taL |n pr komunistov. Na začudene P°8. , jesf ma vprašanja je Krčan odgovarjal ’ ^ daj sem član ZK in zato sem kro gove, za zgrešeno zunanjo politiko, lahko po pravici povem, da nega dolga in nobenih zvez z A® -p-STRANKF. SO HUDIČ- ni"er tiia npLai cvpfpoa in KO StrEIlK Sevniški paberki ______________________r--gjitv Z BOŽJO POMOČJO - Bog * ( r» r\c- -/onima Izoi rloctl 73 ZO^ „nfl| rški občini obljubili svojo P01?0^^ > občini venarle odločili za refer ^ samoprispevku, ki naj bi pripom°& ^ gradnji novega zdravstvenega doiti - ^ ..... A'11 . p|f- STRANKE SO HUDIČ — Da£f* tija nekaj svetega in so stranke za Fjj (ji. isto kot hudič za boga, je na zadnji J ^ ZK potrdil tudi Slavko Soršak iz ^ J Slovenije. Krškim komunistomJe " . ^ dejal, da se komunisti ne b' SIV ia),kO strank kot hudič križa. Zdaj bou unega-tudi v Krškem čakali na novo'r,ačl(3 hudiča brez strahu in moralnega Ju, OGRAJENI OMEJENI?! — gotanin je lepo ograjen, delavce m omejuje od zunanjega sveta še Si'1 - ^jei la hiša, kakor pravijo delavci stavl ^ domuje dobršen del možganskeg^ tovarne z računovodstvom m j'ir]n,0v. p na čelu, pa je zunaj tovarniških P ,. jcar delavce, tudi v računovodstvu, ■ strog režim, saj morajo prihode i registrirali s kartico . ugvsaj GNOJNICA — Zadnje deževje o°s pjt. nekoliko omililo težave pri pres. p»* no vodo. Nekateri Sevničani ^je zgroženi spraševali, ali nič ne ve še pravi čudež, da so iz mestnega v vCr da kljub pomanjkanju dobili še u jjt-do. Namreč nekaj deset metrov n _j|i jem pri Stillesu oz. Elektrui so jem pri Stillesu oz. tieauu — možakarja, kije praznil in čistil cis 0je-gnojevko. Kaj bi bilo, če bi Pr® j^jsla vka v rezervoar, o tem nima razglabljati! ni, raZ’ SREDNJA VREDNOST — ^ neg3 pravi o poročilu temeljnega J .jj^vi tožilstva Novo mesto na P°nt , niške skupni seji vseh treh zborov n* občinske skupščine je socialna de ^#jje vprašanje partije, mladine in SLU' ’ anje hilr> Hnclpi nnrf»ipn#»oa n3 . ^iU< bilo doslej narejenega na PrePr_jyrnil*' mladoletniškega prestopništva, goda se že pri številkah zalomi. Toži g|ui vori o 40 primerih, po čemer ■> čeJ-občina, ki sicer velja po besedah P ja-nika Temeljnega sodišča Novo m ^y0f neza Gartnarja za bolj »mirno«, operira z 20 mladoletniki, socnu vka Majda Sečen pa. ugotavlja 1 R^pi rov. Srednja vrednostjo dobljena po naključno. Koroški večer z Lenčko Kupper Otroški in mladinski zbor trebanjske glasbene šole pela pesmi glasbene sa-moukinje Lenčke Kupper s Koroškega, in to v njeni navzočnosti — Gost večera ______tudi skladatelj Slavko Mihelčič, avtor klavirske spremljave Anton Kralj Jjodba mladih V črnomaljski godbi Prevladujejo osnovno-^ solci — Koncert ČRNOMELJ — Črnomaljska p,halaJe bila ustanovljena v na 122 leli kot gasilska godba. cndar Je dolg0 £asa živolarila namVel? a je ?e'e meb obema vojnih u j 50 j° v°d'b češki kapel- ^ -_Med 2. svetovno vojno je velo cTnornaUskih godbenikov igra-vninn ■ ®°dbi glavnega štaba. Po 1972 ~ Z°*)et .^volar‘*a' se 'eta osamosvojila, sedaj pa se ji Ptt obetajo boljši časi, tudi zato, bp. • j — vaat, tuut tatu no Rezana s tukajšnjo glasbe ®*asebf'* šoli imamo oddelek sn oh m trob'k b instrumentalisti pa £u*v,sni d™g od drugega, tako da šele v orkLtn^i6 zaHn- xKestrU; Zato ne čudi, da t„.- čase nimamo kadrovskih niknv ?I?I?'??iku.ie nam le godbe-Z°V' kl bl '8rali na večje instru-nmK,e’ a,uPam°. da bomo tudi ta Krat;? kmalu rešili'<< Pove Anton kl -*e tretJe 'et0 dirigent črno-SJKke godbe na Piha'a »V naši 8000, so prevsem mladi ljudje, tri me je osnovnošolcev, vendar P°gOj- da se nam pridružijo, šolp ^ končani letniki glasbene ■ Moram pa jih pohvaliti, da so : Y črnomaljski godbi na pihala kl, raznovrstno glasbo, od np T™ d° evergrinov in zabav-• takšnim programom se bosa !**dstavffl tudi na koncertu, ki oh ‘meli vsob°to, 4. marca, , • ur' v črnomaljskem kul- l^nemdomu. ?J° yestni člani, zato si bom priza-niu a' da bo ta generacija godbe- o^uV ostala- vsako let0 Pa bomo BOObo dopolnjevali z novimi moč-mi’« načrtuje Kralj. M. B.-J. TREBNJE — Prostorna avla v prvem nadstropju stavbe, v kateri je do postavitve zdajšnje svetlomodre šolske zgradbe na vzpetini nad Trebnjem domovala osnovna šola Jože Slak — Silvo, je po delni preureditvi postala kar pravšna za koncerte in druge kulturne prireditve komornega značaja. Predvsem mladi pevci in glasbeniki so to pra-všnost že nekajkrat potrdili s svojimi nastopi za šolarje in odrasle obiskovalce. Večji del programa, ki se med šolskim letom odvija v tej prireditveni avli, pripravi trebanjska glasbena šola, bodisi da pošlje na nastop najboljše instrumentaliste iz vrst svojih učencev bodisi • Na petkovem koncertu v Trebnjem je predsednica občinske ZKO Zvonka Falkner, kije sicer sodelovala kot povezovalka programa, dvanajstim pevcem in pevkam iz zdajšnjega in prejšnjega sestava mladinskega pevskega zbora trebanjske glasbene šole podelila priponke Mladi ustvarjalec, priznanje ZKO Slovenije za vsaj štiriletno aktivno delo na področju ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v kulturi. katerega od svojih pevskih zborov ali pa oboje hkrati, kar je pač odvisno od tega, za kakšno prireditev gre. Cesto stopita pred občinstvo otroški in mladinski pevski zbor, kiju uspešno vodi ravnateljica trebanjske glasbene šole Tatjana Mihelčič. Ta dva zbora sta nastopila tudi minuli petek in na celovečernem koncertu izvajala otroške in mladinske pesmi koroške glasbene samoukinje Lenčke Kupper. Najprej seje predstavil otroški zbor, kije zapel sedem, nato pa mladinski zbor, kije zapel osem pesmi omenjene skladateljice. Pod vodstvom Tatjane Mihelčič sta se zbora predstavila kot homogena in ubrana pevska sestava. Mladi pevci in pevke so peli ob klavirski spremljavi, za katero je glasbo napisal skladatelj Slavko Mihelčič, belokranjski rojak iz Metlike. Pri klavirju je bila mlada pianistka Damjana Zupan iz Šentruperta. Koncert, imenovan tudi koroški večer, ki gaje z nastopom v intermezzih NOVO V MIKLOVI HIŠI RIBNICA — V galeriji v Miklovi hiši v Ribnici so v sredo prejšnji teden odprli razstavo kipov Dušana Zidarja. Dela bodo na ogled do 8. marca. V petek, 24. februarja, zvečer pa je v tej galeriji predaval akademski slikar Bojan Gorenec o temi Neuspešnost teksta III s podnaslovom Vpletenost slikarstva. Gorenec, ki si sam piše besedila za svoje razstave in sploh večkrat zastavlja pero za teoretska razmišljanja o likovnem ustvarjanju, je v Ribnici predstavil nadaljevanje besedil, ki jih je pripravil za svoji razstavi v ljubljanskem ŠKUC in Trstu. popestril kitarist Dušan Pavlenič, učitelj na glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, je navdušil poslušalce, med katerimi sta bila tudi oba avtorja: Lenčka Kupper in Slavko Mihelčič. Prireditelji so jima izrekli še posebno dobrodošlico in izkazali ustrezno pozornost. Obiskovalci petkovega koncerta so si lahko v istem prostoru, kjer so izzvene-vali akordi otroškega in mladinskega pevskega zbora trebanjske glasbene šole, ogledali tudi likovno razstavo. Razstavo grafik in kopij del starih mojstrov, ki sojih sami izdelali, so pripravili učenci osnovne šole Jože Slak — Silvo po vodstvom mentorice Zdenke Bukovec. •I. ZORAN ZA ŽAGARJEVO NAGRADO LJUBLJANA — Izobraževalna skupnost Slovenije bo tudi letos podelila Žagarjeve nagrade in Žagarjeva priznanja. Za sedem Žagarjevih nagrad se poteguje 31 posameznikov, ki so jih predlagali zaradi njihovih nadpovprečnih dosežkov na vzgojno-izobraževal-nem področju, za tri Žagarjeva priznanja pa pet šolskih kolektivov. Na spisku kandidatov za Žagarjeve nagrade sta tudi dva iz dolenjske regije: Marija Gabrijelčič iz vzgojne posvetovalnice v Novem mestu, avtorica knjig Učimo se z miselnimi vzorci in Predavajmo z miselnimi vzorci, in France Režun, pomočnik ravnatelja OŠ Jože Slak-Silvo v Trebnjem. »Pokojnika« sprejemajo z aplavzom MIRNA PEČ — Le dober mesec je, odkar so prizadevni člani gledališke skupine tukajšnjega kulturnega društva prvič stopili na oder s »Pokojnikom«, komedijo Branislava Nušiča, pa je za njimi že osem predstav tega na moč zabavnega dela. Po predpremieri za novomeške invalide in premieri na domačem odru, za zveste mirno-peške obiskovalce, se je ansambel pod vodstvom režiserja Antona Kosa odpravil na pot uspešnega gostovanja. Do zdaj so Mirnopeča-ni stopili na odre v drugih krajih že šestkrat — na Dobu pri Mimi, v Sevnici, Škocjanu, Šentjerneju, Krmelju in Trebnjem (minuli petek) — ter bili povsod sprejeti z aplavzom. Že v nedeljo, 3. marca, jih čaka pot v Gabrje. V sredo, 8. marca, bodo igrali v Novem mestu za prosvetne delavce, v soboto, 11. marca, pa prvič v Beli krajini — v Semiču. V ponedeljek, 13. marca, bodo spet nastopili v Novem mestu in v nedeljo, 19. marca, na Jožefovo, šli ponovno na oder za domače občinstvo (v Mimi peči). kultura in izobra- ževanje OB DNEVU KOMUNISTA V NOVEM MESTU DREVI DVE LIKOVNI RAZSTAVI IN LITERARNI VEČER NOVO MESTO — Ob dnevu Komunista v Novem mestu bodo danes, v četrtek, 2. marca, v tukajšnjem Domu kulture tri kulturne prireditve. Ob 19. uri bodo v Fotogaleriji odprli razstavo barvnih fotografij Matjana Mira Dobovška, ob 19.30 pa v klubskih prostorih razstavo političnih karikatur Mirana Kohka. Obenem bo v klubskih prostorih Doma kulture literarni večer, na katerem bodo sodelovali avtorji: Vinko Blatnik, Tone Kuntner, Marjan Pungartnik, Milivoj Slaviček in Franc Šali. Prireditve sodijo med javne akcije Komunista, soorganizator pa je predsedstvo OK ZKS Novo mesto. Zdaj še belokranjske noše 15 let folklorne skupine KUD E. Adamič Večerni koncert dveh šol V Trebnjem gostovala glasbena šola »Franc Šturm« iz Ljubljane — Zanimiva skupna prireditev KOLUMBIJSKA SLIKARKA V NOVEM MESTU — V Dolenjski galeriji v Novem mestu bodo jutri, v petek, 3. marca, ob 18. uri odprli razstavo slik Marie Terese Quinones de Dubreuil, s Francozom poročene Kolumbijke, ki je že nekaj časa udomljena v Novem mestu. Zanimiva razstava bo na ogled več tednov. Na posnetku: ena od slik z razstave. Posavski napol »da« za ^Samorastniško besedo ^5 re9*iskem posvetu v Krškem nikogar iz Sevnice da ne bi revija izpodrinila tega, kar v Krškem že imajo (npr. Literarne liste, ki jih izdaja Literarni klub Beno Zupančič), sicer pa bi bila pokrajinska in ustvarjalnosti odprta revija tudi v krški občini nadvse dobrodošla. Kako se bodo odločili v Sevnici, bo znano po dodatno opravljenih razgovorih v tej občini. Seveda pa na posvetu v Krškem govor ni bil samo o Samorastniški besedi in so udeleženci dobili veliko informacij tudi o Dolenjski založbi, založniških programih, knjižnih zbirkah in drugem. Podobno kot Samorastniška beseda se namreč tudi Dolenjska založba odpira in postaja čedalje bolj slovenske pokrajinska založba. I. ZORAN TREBNJE — Minuli ponedeljek je bila pri tukajšnji glasbeni šoli v gosteh glasbena šola »Franc Šturm« iz Ljubljane. Učenci obeh šol so zvečer nastopili na skupnem koncertu v prostorih trebanjske osnovne šole. Spored je obsegal deset točk, nastopajoči pa so se predstavili s petjem ter igranjem klavirskih in violinskih skladb. Prireditev, ki je pritegnila kar lepo število poslušalcev, se je začela in končala z zborovskim petjem, in sicer sta otroški in mladinski zbor glasbene šole Trebnje pod vodstvom Tatjane Mihelčič zapela nekaj otroških in mladinskih pesmi, ki sojih napisali skladatelji J. Kuhar, P. Lipar, V. Mihelčič in L. Kupper. Od instrumentalistov pa seje najprej predstavila Tanja Sitar, učenka 6. razreda klavirja iz trebanjske glasbene šole, in to z Bachovo Triglasno in-vencijo. Potem so se na nastopih izmenjavali učenci gostujoče glasbene šole »Franc Šturm«. Rok Golob, učenec 6. razreda violine, je izvajal Telemannove, Haendlove in Lipovškove violinske skladbe, Bar- BREZNIK BO RAZSTAVLJAL V DOMU STAREJŠIH OBČANOV NOVO MESTO — V Domu starejših občanov v Šmihelu bodo v ponedeljek, 6. marca, popoldne odprli razstavo del slikarja Bogdana Breznika iz Trebnjega. Slikar, ki je z ilustracijami opremil Doklovo Uskoško princeso, se bo obiskovalcem razstavišča v omenjenem domu predstavil s 15 slikami z motivi dolenjske krajine oziroma s pasteli. bara Mrak in Mateja Kozole, učenki 6. razreda klavirja, pa sta se predstavili kot solistki pri klavirju in duetu. V duetu sta igrali (štiriročno) Mozartova in Brahmsova dela, samostojno pa: Kozoletova Beethovnove in Mrakova Bortkievvic-zeve skladbe. Učence so za nastop pripravili glas- ------------------------------- beni pedagogi: Vivina Gazvoda in Tat- la kot krožek in kot selekcija pri KUD, MOKRONOG — »Če želimo, da bo folklora napredovala, zaradi slovenstva in razpoznavnosti, ne gre, da bi plesali koroške plese v istrskih nošah ali pa belokranjske plese v kavbojkah,« je med drugim označil pomen novih belokranjskih noš folklorne skupine KUD Emil Adamič iz Mokronoga Stane Peček, tajnik občinske kulturne skupnosti v Trebnjem. Slednja je za noše prispevala 15 milijonov dinarjev. Ob jubileju, 15-letnici folklorne skupine KUD Emil Adamič, so se Mokro-nožani, veseli darila, že prvič zavrteli v novih nošah. Z nošami so imeli že od nekdaj križe in težave. Ko so na osnovni šoli Jančka Mevžlja v Mokronogu ustanovili folklorno skupino, kije delova- Osnovnošolska skupina je imela okrog 20 nastopov na šoli in v drugih krajih trebanjske občine. Skupina se je leta 1978 preimenovala v mladinsko folklorno skupino KUD Emil Adamič in povečalo se je tako članstvo kakor tudi število nastopov po Dolenjski. Z denarjem, ki so ga prihranili z vztrajnim in marljivim delom, so si vendarle lahko kupili gorenjske narodne noše. Še več volje je bilo za zavzeto delo in tako so naštudirali preko 80 plesov. Za nastop pa 1. srečanju folklornih skupin Slovenije, Hrvatske in Bosne v Mokronogu, kije bil leta 1974 nekakšna prelomnica ali pa vsaj prva resnejša preizkušnja, so plesalcem v obratu rog v Mokronogu sicer sešili belokranjske narodne noše, toda te so plesalci kmalu prerasli. Ko pa so mokronoški folkloris- beni pedagogi: Vivina Gazvoda in Tat- la kot krožek in kot selekcija pri KUD, t; ieta 1979 prvj£ organizirali srečanje jana Mihelčič iz trebanjske ter Magda je morala njihova mentorica in vodja lgraj koi0j se je ^do obdobje neneh- Dimnik Kryžanowski in Dušan Vo- Lučka Dreža mlade plesalce spodbuja- ne„a preverjanja kakovosti dela. Zdaj, ....... Kryžanowski------------- dišek iz omenjene ljubljanske glasbene šole. Velja poudariti, da je gostovanje glasbene šole »Franc Šturm« v Trebnjem pomenilo več kot skupna glasbena produkcija obeh šol. Bilo je srečanje, ki je omogočilo tudi strokovne pogovore in izmenjavo izkušenj. I. Z. Lučka Dreža mlade plesalce spodbujati, da bo čas že odnesel zagate. Mednje pa gotovo sodi tudi to, da osnovnošolci sprva niso imeli ne pravih noš ne žive glasbene spremljave. Plesali so v oblekah, ki sojih naredili doma. Prve njihove nastope je spremljala glasba z magnetofonskega traku. Pozneje sta se skupini pridružila harmonikar in basist. NOVO MESTO — Glavni uredniški odbor Dolenjske založbe, ki mu predseduje Franc Šali, se je prejšnji teden v sredo prvič sestal v Tiskarni Novo mesto, v katere sestavi je ta založba od letos. Na seji so med drugim razpravljali o delu založbe v minulem letu in o letošnjih programih, največ časa pa so posvetili dosedanjemu poslovanju, to pa še posebej iz razloga, da po dokončnem prenosu založniške dejavnosti iz Dolenjskega muzeja, kjer je založba delovala do konca minulega leta, v Tiskarno Novo mesto ne bi ostalo nič nejasnega in nerazrešenega. Dolenjska založba se v to delovno organizacijo ni — Januarskega posveta o ^morastniški besedi, ki gajevNo-mestu sklical Jure Perko, pred-*d",k medobčinskega sveta SZDL vs>M ° e?jsko’ udeležilo premalo vabljen,h « Posavja, da bi ,ahUo po_ ni .a 1 . J ve^ 0 tem, ali so pripravlje-Dre*11^6*' Samorastniško besedo, ki tašča v pokrajinsko revijo, za svo-V:’.j kot soustanovitelji, sofinan- una' SCVeda sodelavci" al' "e. V nJu’da bo morda na domačem te-kr*c • e Prb' do mnenja brežiške, občine o tej reviji, je sl.. Kobnbar, predsednik medobčin-v sr«iSVeta za Posavje, sklical e™’ 22. februarja, poseben pos-Ly Krškem. oHij! .številnih vabljenih, ki imajo veta d ^° v kubur'> se je pos- Slugi Hvalevredno poslanstvo revije alim udeležencem preprečila, da bi " ------ - ■ ■ —■ ■ ■ - ■ oblikovati regijsko mnenje o Sa-va,ara« besedi, ni pa bistveno vpli-na vsebino razprave. V razpravi so udeleženci temeljito seznanili tako z. več ° vs.eb‘nsko zasnovo revije, ki ne bo D ZH° J 1'terarna, temveč v najširšem ust CnU °dPrta za kulturo oziroma za j~lvarjalnost, kot tudi z vsem drugim, kat je z njo v zvezi. n . ebko P°iasnil sta dala predstavnika ,er'Jske založbe iz Novega mesta, : drugim tudi v zvezi s financiran- ji., °Je bila besed3 0 tem, so menili, stroški za posamezno občino oziro->i Kvtanovitelj^° ribniška, grosupeljska in litij- Navsezadnje se to sklada z vsebinsko Prva izpod peresa Amanda Papot-nika ima naslov Tehnika za najmlajše in v podnaslovu oznako, da so v njej objavljeni prispevki k delovno-tehnični vzgoji v vzgojno-varstvenih organizacijah. Knjiga je speicalno didaktičen pripomoček za študente in vzgojitelje pri njihovem študijskem in vzgojnem delu. Preselili tudi težave Dolenjski muzej izročil Tiskarni vso »zapuščino« Dolenjske založbe — Zasedal glavni uredniški odbor selila samo s svojimi tekočimi programi in dolgoročnejšimi načrti, ampak tudi z vsem svojim dosedanjim »pridelkom«, katerega glavne sestavine so finance, knjižne zaloge in nakopičena zložniška problematike. Pomanjkanje denaija za izdajo že pripravljenih in tudi pripravljajočih se del je še vedno glavni problem Dolenjske založbe, saj je navsezadnje od tega, koliko denaija se zbere za posamezno knjigo, odvisno, ali bo knjiga iz*la ali ne. Menili so, da mora v prvem polletju iziti vse, kar je že v tiskarni, to pa so štiri knjige novega letnika zbirke Siga (izid teh je pričakovati v drugi polovici marca), Spomini na sedem mednarodnih tekem izpod peresa novomeškega rojaka in večkratnega olimpijca Leona Štuklja in Dolenjski zbornik (št. 8). Seveda je pripravljenih še nekaj knjig, kako bo z izidom, pa se bo videlo v drugem polletju. Na seji glavnega uredniškega odbora je beseda tekla še o drugih zadevah, ki pa so bolj internega pomena. Člani uredniškega odbora so kajpak poskušali kar najbolj poglobljeno razpravljati o vseh rečeh, čeprav navidezno manj pomembnih. Ne nazadnje so tako ravnali zato, ker bodo sklepi in stališča, sprejeti na tej seji, jedro gradiva za založniški svet Dolenjske založbe, ki se bo sestal predvidoma v marcu. Ta svet je namreč zadnje »sito«, skozi katero mo-rabiti sleherni založniški projekt, preden gre v tiskarno. I. Z. skat Vk- r'bn'^ka' grosupeljska in litij-a)’ bl morala vsaka občina za izdajo mez.ne številke Samorastniške be-na 6 PnsPevati povprečno po 3.000 di-jev oziroma večje in bogatejše več, Tp' >n siromašnejše pa manj. lanelf djem ko so Brežičani že dali pris-iair. ’da se z vsem v zvezi z revijo strin-lov zabtevaj° le. da se omogoči sode-brp-nie ludi neslovenskim avtorjem iz lske občine), pa Krčani še niso rekli nJega »da«. Povedali so, da se boje, SHl zasnovo revije, ki hoče biti vseslovenska, ne pa ozko lokalna. Zadnje čase se je uredništvo pod vodstvom glavnega in odgovornega urednika mag. Marjana Blažiča odločilo poleg rednih izdajati tudi posebne, tematske številke Pedagoških obzorij. V okviru teh je že izšlo nekaj priročnikov za delo za najmlajšimi. Iz te serije sta knjigi, ki sta izšli letos in ju je moč dobiti v knjigarnah. najmlajše sta napisali Breda Kroflič in Dora Gobec. To je priročnik, namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok, učiteljem razrednega pouka in vsem, ki jih zanima plesna vzgoja. Omenjeni knjigi bistveno zapolnjujeta vrzel, ki je dolgo zevala zaradi pomanjkanja tovrstne literature. Sodeč po zanimanju kupcev v knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu in po številu do zdaj prodanih izvodov, sta knjigi prišli na trg kot naročeni. Založniku, JURČIČU POSVEČEN PEVSKI VEČER MULJAVA — Ob 145-letnici rojstva pisatelja Josipa Jurčiča, muljavskega rojaka, pripravljata ZKO občine Grosuplje in domače kulturno društvo »Josip Jurčič«, 4. marca, ob 19. uri v kulturnem domu na Muljavi celovečerni koncert zborovske pesmi. Nastopili bodo štirje zbori iz grosupeljske občine, in sicer: mešani zbor Muljava pod vodstvom Majde Adamič, ženski zbor Grosuplje z zborovodkinjo Mojco Intihar, mešani zbor Višnja gora, ki ga vodi Milan Venikar, ter moški zbor Dobreplje z zborovodjem Antonom Šinkovcem. nega preverjanja kakovosti dela. Zdaj, ko imajo Mokronožani še belokranjske noše, se bodo posvetili obdelavi belokranjskih plesov, tako da se obeta plesalcem in strokovnemu vodji Damjani Borštnar še dosti ur trdega dela in vaj. P. P. KAJUHOVI NAGRAJENCI LJUBLJANA — Založbi Borec in Partizanska knjiga sta prejšnji teden podelili tradicionalne Kajuhove nagrade. Letošnji nagrajenci so: pesnik Andrej Brvar in slikar Zmago Jeraj za mladinsko ilustrirano knjigo Mala Odiseja, Igor Cvetko za etnomuzikološko monografijo Jest sem Vodovnikov Juri, Niko Košir za partizansko spominsko prozo Mojih šeststo partizanskih dni in Janko Perat za roman Krokarjeva jesen. V METLIKI RAZSTAVA »BELOKRANJSKE PISANICE« METLIKA — V Ganglovem razstavišču v metliškem gradu bodo odprli jutri, v petek, 3. marca, ob 18. uri razstavo »Belokranjske pisanice«. Zanimiva razstava, ki hoče biti nekaj več kot nekdanjim običajem v Beli krajini posvečena prireditev, bo na ogled do 27. marca in v tem času vsak dan od 8. do 13. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali številne primerke po belokranjsko poslikanih pirhov iz raznih belokranjskih krajev, ki so tu prav zavoljo pisane barvitosti dobili ime pisanice. Ko zapojo harfe V N. mestu gostoval žen-ski kvartet harf iz Trsta NOVO MESTO — V torek prejšnji teden je tu gostoval Tržaški kvartet harf. Ta edini tovrstni ansambel na svetu sestavljajo harfistke Serena Argentin, Lorena Bronzin, Nicoletta Sanzin in Pa-trizia Tassini, kije kvartet ustanovila in ga tudi vodi. Na celovečernem koncertu so harfistke iz Trsta predstavile Gretry-jeve, Corellijeve, Debussyjeve, Smetanove, Montorijeve, Rotove, Granado-sove, Lecuonove in Serlyjeve skladbe. Koncert je bil že zavoljo nenavadnega sestava ansambla zanimiv in privlačen. Ubranost instrumentov, ki so že sami po sebi nadvse občutljivi, preseneča in navdušuje. V Novem mestu seje potrdilo vse tisto, s čimer so vnaprej, že vabilom, obvestili obiskovalce, da ORAČ POVABLJEN V VODNIKOVO DOMAČIJO LJUBLJANA — Vodstvo galerije v Vodnikovi rojstni hiši v Šiški, tako imenovane Vodnikove domačije, je povabilo novomeškega slikarja Janka Orača, da se v tej galeriji predstavi s samostojno razstavo. Otvoritev razstave načrtu- «. -- —-7-----7 — jejo za v torek, 7. marca. Orač pa je zan- namreč vsaka od glasbenic izkazuje pojo izbral tudi nekaj svojih najnovejših polnost igre in samostojen kreativni za-del nos, vse pa se podrejajo skupni igri. pisma in odmevi ZAKAJ TAKO? Dokaz nosilcem stanovanjske pravice na Cesti herojev, nasproti vrtca Ločna II, da so res lastniki stanovanj, so samo potrdila o plačilu najemnine. Ne samo da hišna samouprava močno šepa, že nekaj časa jim dostop do bloka enostavno zaparkirajo starši, ki hodijo po otroke v vrtec Ločna II. Ustna opozorila ne zaležejo. Pravilno parkiranje sodi v preizkus cestnoprometnih predpisov, očitno so na to omenjeni kršitelji popolnoma pozabili. Bi jih streznil kakšen poziv sodniku za prekrške? HALO, DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 16. in 18. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. Osem dni gladu, teme in molka | Mika udovj] Q Zakaj molk tistih, ki jim je protest kosovskih rudarjev namenjen? Ob branju sem se zamislil Kako je mogoče, da je tako z novejšo zgodovino nase Dolenjske? — Napake dela tudi časopis Zamislil sem se ob napisih »Pozabljena zgodovina Dolenjske«. Tov. Picelj je konkretno opisal stanje, jaz bi ob tem samo še postavil vprašanje: kje so in zakaj o tem molčijo naši medvojni dolenjski (in novomeški) vojnopolitični funkcionarji in aktivisti? Alije res mogoče, da pisci zgodovinskih tekstov in učbenikov tako slabo poznajo novejšo zgodovino Dolenjske? Ali pa se namerno, zaradi nekih drugih interesov, zmanjšujeta vloga in prispevek Dolenjske in Bele krajine v NOB, čeprav nista majhna. V vsakem primeru bi bilo dobro in zanimivo, da se objavijo imena piscev in odgovornih tovarišev, ki take stvari odobravajo. Mi Dolenjci pa bi morali glasneje protestirati proti takim ponaredkom. O prispevku Dolenjske v NOB je sicer napisano precej knjig, omenil bi samo monografijo »Dolenjski puntarji« o Zahodnodolenjskem odredu. Ne vem, zakaj se te stvari ne porabijo pri pisanju šolskih učbenikov. Mislim, da bi organizacija ZZB NOV in strokovni prosvetni organi morali v bodoče bolj odgovorno in odločno skrbeti za resnico v prikazovanju naše novejše zgodovine in v vzgoji naših mladih generacij. Sicer pa se tudi Dol. listu včasih prikradejo podobne neresnice. Tako je v 9. št. od 16. februarja v članku »Akademik Josip Vidmer o SNOS« napisano: »... še zlasti smo se bali napada z metliške strani, kjer so bili Italijani s tanki.« Tu se nekdo moti: J. V. ali pa pisec. Zasedanje SNOS je bilo namreč 19.in 20. februarja 1944, Italija pa je, kot je splošno znano, kapitulirala že 8. septembra 1943, skoraj leto in pol prej. Zato ob zasedanju SNOS pri Metliki ni bilo več Italijanov s tanki. Kolikor je meni znano so bile takrat močnejše sovražne postojanke (Nemci in domobranci oz. ustaši) najbliže v Novem mestu in Karlovcu. V isti številki piše v sicer zelo zanimivem sestavku »Z avtodomom IMV na jug v Evrope« poglavju Je bila to Atlantida: »Moč eksplozije je bila štirikrat večja od tiste, kije leta 1983 prizadela otok Krakatau v bližini Jave«. Verjetno se je tu vmešal tiskarski škrat, saj je otok Krakatau odletel v zrak znatno prej, ne šele leta 1983. Kot vidite, se vaš list temeljito bere tudi v »inozemstvu«. In brez zamere, na napakah se pač (na žalost) še vedno učimo. . „ JOŽE ZUKOVEC Zemun Ob stavki rudarjev na Kosovu nas te dni spreletava srh in se budijo v nas človeku prirojena čustvovanja, ki so običajna ob velikih nesrečah in smrti. Novembra lani je bil na Kosovu zamenjan del vodstva, kljub demonstracijam v Prištini, ki so bile izraz podpore vodstvu. Te demonstracije so potekale dostojanstveno, brez izgredov, začele so se spontano, toda kljub temu so bile v Srbiji obsojene kot izraz albanske iredente. Malo predtem in malo zatem smo bili priča demonstracijam in zborovanjem v Vojvodini in Črni gori, zaradi katerih so bila zamenjana tamkajšnja vodstva. Na teh demonstracijah in zborovanjih je bilo slišati mnoga hujskaška, nacionalistična in nesprejemljiva gesla. In vendar so bili v SR Srbiji ti nastopi ovrednoteni kot najpopolnejši izraz demokracije in kot volja ljudstva. Rudaiji, ki so zagotovo najpristnejši del proletarijata in delavskega razreda (na to dvoje se zelo radi sklicujemo v referatih in besedovanjih na raznih zasedanjih), so se na Kosovu zdaj odločili za gladovno stavko v jami. Oblikovali so zahtevek v 9 točkah in terjali pogovor s predsednikom ZKJ dr. Stipetom Suvar-jem ter predsednikom ZK Srbije Slobodanom Miloševičem. Zdaj, ko to pišem, že 8 dni vztrajajo v jami, več stotim pa so zaradi oslabelosti medtem morali nuditi zdravniško pomoč. Ob tem pa so morali stavkajoči rudarji celih C 4Mi Anl/nti /Jo us nočni oAt ha nun se je lahko z njimi le pogovoril, pravi odgovor na zahteve rudarjev pa bi lahko dal le Miloševič. Rudarji so terjali le pogovor iz oči v oči, takšni pogovori pa, kot vse kaže, pri nas niso v navadi. Laže je na prikrit način spraviti na ulico, v težkih časih, ki jih preživljamo upravičeno nezadovoljne ljudi, jim prišepniti nekaj gesel, prirediti vpitje »dol« s tem in onim in nato proglašati takšne »spontane« nastope kot voljo ljudstva in demokracijo. Vsekakor je to laže, kot pa se iz oči v oči pogledati s tistimi, ki takšnemu nastopaštvu nasprotujejo. In še to: nasilniško vpitje na ulici ni demokracija, najbolj preprost izraz demokracije pa je neposreden, odprt pogovor, v katerem dobe svojo težo argumenti. Stavkajočim rudarjem na Kosovu so izrazili podporo in solidarnost mnogi delovni kolektivi ter politična vodstva Slovenije in Bosne in Hercegovine. Velika tragika naše demokracije pa je v tem, da kosovski rudaiji že osem dni gladujejo v jami, organi federacije in Srbije pa so ob tem ugotovili le dvoje: da je zaradi stanja napetosti potrebno okrepiti posebni odred milice na Kosovu in da bo v skrajnem primeru potrebno uvesti izredne ukrepe. Na to, da bi bilo morda zaradi velikega števila obolelih med stavkajočimi potrebno zagotoviti dodatno zdravstveno pomoč, ni nihče pomislil... Vprašujemo se: kako dolgo še molk tistih, ki jim je protest rudarjev namenjen? Kol ljudje pa smo ob trpljenju nekaj sto rudarjev, ki že osem dni niso videli sončne svetlobe in užili hrane, pretreseni in človeško prizadeti in še bolj odločni v zahtevah po demokratizaciji naše družbe! MILOŠ JAKOPEC NOVO MESTO 12. februarja smo se za vedioP*^ it vili odGračanke MilkeUdovč,kin»J zapustila v 84. letu starosti. Kljub v. starosti je dolgo kljubovala težki v (q J ni. Leta 1942 so ji moža odpust « državne službe, ker je bil simpatizer Zaradi bolehnosti je bil v.Part,l?n.r| bolnišnici v Dalmaciji, kjerje tudi v ja Doinismci v uaimaciji, ■ . • ti«. Toda Milka kljub moževi smrUtu nila, skrbela je za otroke in jih ivz§32jj v J»šten^ naprsne ljudi Kjju^°^ mzacij*M dela in družinskim skrbem sije vzd*k še za delo in pomoč v organizator, društvih v naši vasi. V organizacij r sic 11 J® r bila tu®' gam«»-v g, delala že med vojno, in _ sieer je predsednica AFŽ. Po vojni je P® * članica ZK, aktivna pa je bila ■ drugih družbenopolitičnih organ' - mer jah. Bila je predsednica odbora K , uh Kako tirno na. urino e ,s“kegc "ramo r. likovp, '“le. kr “kolišč, f-ta znc prejela medaljo zaslug za narod, P1? duhov nanje OF in več drugih priznanj- 5®an' 1V111 pu J\J 1UV1 Mat JU* * IU4JVV1 * UV.UIJ . v*....« 5 dni čakati, daje našel pot do njih predsednik ZKJ Šuvar. Predsednik ŽK Srbije Miloševič, ki je skupaj s Šuvar-jem istega dne pripotoval na Kosovo, rudaijev ni obiskal. Predsednik Šuvar DOMAČE TRNJE • Očitno se mnogi želijo znebiti plevela — z ideološkimi herbicidi • Gospodarske razmere so bolj zapletene kot labirint — ta ima vsaj en izhod. • Nil ne pomaga, le zapiraš okna in vrata — kadar si na političnem prepihu. M. BRADAČ ZAHVALA ZA PODARJENA UMETNIŠKA DELA ČRNOMELJ — Ob lanskem črnomaljskem občinskem prazniku sta takrat komaj dograjeni dom starejših občanov obiskali Pepca Kardelj in Olga Vipotnik. Opazili sta, da so stene doma prazne, in Vipotnikova je to omenila na odboru koroških borcev v Ljubljani. Ob letošnjem občinskem prazniku sta dom obiskala predstavnik koroških borcev ter zdravnica, koroška borka in slikarka Danica Gala-Bem, ki je s sabo prinesla tudi darilo, 10 svojih umetniških del. Povedala sta, da je med vojno osvobojena Bela krajina koroškim borcem vlivala veliko morale in da se še vedno počutijo njeni dolžniki. V domu so bili presenečeni, saj niso vedeli za skrb Vipotnikove, ter hkrati veseli obiska in darila in se vsem, ki so poskrbeli za to, da so njihovi prostori lepši in bogatejši, zahvaljujejo. ŠE EN PRIMER PRIMITIVIZMA vsem skromna, ur- in vec arugm H1 ‘ Actali , n“pi“S*Pc,SXs-j §£ Je letališče zapleten klobčič? _____Pripombe k pisanju Francija Šalija, objavljenemu 16. februarja Iz tovarne avtomobilskih gum Tiger v Pirotu so pri Kovinostroju v Grosupljem naročili rezervne dele za tovarniške kuhinje, bili pa so nemalo presenečeni ko so odprli poslane zaboje. V njih so bili razen rezervnih delov tudi razni članki ki se zavzemajo za razbijanje Jugoslavije in delitve med narodi vsaj utko trdijo v Pirotu. Najbolj jih je razjezila »Izjava, da nisem Jugoslovan«, letak v petih jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti Seveda so iz Tigra takoj protestirali v Grosuplje, od tam pa so po teleprinterju dobili opravičilo direktorja Jožeta Marolta, da v Kovinostroju niso vedeli, da imajo v svojih vrstah — ali pa je to prišlo kje od zunaj — ljudi, ki bi radi sprli delavce med seboj. Grosupeljski kolektiv prevzema odgovornost za nezaželeni dogodek, hkrati pa upa, da vsej politični obarvanosti navkljub ne bo škodoval uspešnim poslovnim odnosom med kolektivoma, ki trajajo že osem let. (Novi tednik) kot vzorno ženo in mater. bomo pogrešali in ostala nam bo v lepšem spominu. DpoGradac ANŠKOVI MAMI NAMESTO NEKROLOGA »Vsega tega ne maram!« Pr®P|{«, na sem, da bi te besede izrek!la oo' no in s kančkom grožnje. hkrati tudi s kančkom V Dolenjskem listu ste 16. februarja objavili pisanje izpod peresa F. Šalija, ki se nanaša na problematiko letališkega kompleksa v Prečni. Kljub temu da se mi ne zdi vredno z njim polemizirati, moramo na kratko odgovoriti, ker v svojem pisanju omenja moje ime. Osredotočil se bom le na nekaj bistvenih točk. ZA ŠTRUCO KRUHA KJERKOLI PRI NAS- Okoli leta 1950 si za 240.000 din (starih, seveda) lahko kupil precej veliko hišo in poleg nje še hlev, kozolec, svinjak, drvarnico, sadovnjak, travnik in več njiv. Danes dobiš za ta denar približno pol kilograma kruha, pa še ne vsakega, saj na primer slabih 40 dag čebulnega kruha stane kar 360.000 starih dinarjev. Z modrim gospodarjenjem smo torej daleč pririnili. P-c Moram reči, da so nekatere Šalijeve trditve, milo rečeno, neresnične. Predvsem tista, v kateri zanika na koordinaciji (v začetku januarja) izrečeno napoved o posegih na letališkem kompleksu v Prečni. To lahko potrdijo ostali udeleženci koordinacije, kolikor še pomnijo. Njegova »pobuda« o preverjanju informacij, ki so mu »prišle na uho«, je, po mojem mnenju, navadno sprenevedanje in lakiranje zadeve. V njemu lastni maniri koketira z moralo, zavestjo, skromnostjo, osebno odgovornostjo, obenem pa deli nauke in očitke, da je prišlo do »vmešavanja institut in zavest ter vest« njegove odgovornosti. Je ta sveta in nedotakljiva? Ali je ni moč preverjati? Ali misli, da nas je s svojo formalno prisego v skupščini tako odpravil? V isti sapi, ko širi okoli sebe avreolo demokratičnosti (»... občina ni moja lastnina, niti ni nikogaršnja zemlja, ljudje pa tudi niso objekt razvojnih odločitev!«), pa ta duh prehaja v paternalizem in ugotavljanje »dejstev« v imenu občanov, ki jih «... ne bi bilo treba vznemirjati in razburjati...« Alj ne bi te presoje raje prepustili »spoštovanim bralcem Dolenjskega lista in javnosti«? Še posebej spričo dejstva, da je predsednik OK SZDL na seji tega organa izjavil, da je »razbuijenje v glavnem nepotrebno« — to pa pomeni, da še ni nepotrebno in odveč. In nenazadnje še to. Ko Šali zatrjuje, da nekatere stvari »občinska skupščina Novo mesto za zdaj trdno drži v rokah«, bi ga rad povprašal vsaj tole: kako je z dokumentacijo letališkega kompleksa (ali jo ima, če ne, zakaj ne in ali jo bo morda imel), kako je urejeno lastništvo, ali so garancije, da se bodo prizadeti občani in krajevne skupnosti odločali v takih posegih v prostor itd. ZARADI KULTURE BOLEČINE V TREBUHU KOČEVJE — Gojenci kočevskega internata so prosili ravnateljico, naj jih oprosti prisostvovanja na proslavi za Prešernov dan, da se bodo tako lahko prej odpeljali domov, saj jih je večina doma iz osilniškega konca in imajo do doma tudi po 50 do 60 km. Ravnateljica pa njihovi prošnji in ugodila. Naša mladina pa je iznajdljiva in tako so odšli vsi ainu pu j c unujuiji vu in iun.v In res nazadnje: Šali meni, daje pro- odklonjeni k zdravniku, češ da jih boli —.__________________________________________L..L ;h nor/im „hr\lrti/v nrlnnlnvnli ljubezni, ki si jo lahko samo nam je včasih dejala: »Pogrešam P" vanjanje vaših težkih in okorni hadolskih korakov.« .ju. Danes me peče vest. Ne zaradi o tka krivde, da enostavno nisem 1 časa, temveč zato. ker sem jo Pn .. jšala za edino stvar, ki jo je Prizn? , pj za topel, iskren človeški odnos,» ona mene, če ne bi vedno znova jala spomine na staro češnjo Pre? L no hišo. Imela sem jo rada, koj.1 s rada vse preproste ljudi, toda ali ,..a to svojo prikrito ljubeznijo zasll njen odpustek? Sem ga montaža* la takrat, ko sem ji namesto rozp' . la skledo zmešnjave in zelja . fl nekaj suhoparnih besed o P°cu J ■ zdravju in bilo je konec vsega. K ^ jo zapuščala, me je prevzel ooc zadovoljstva. Danes vem, da di j rala reči še kai drueeua. lskrenm^. slutil.k° »h nis Slobol hovnil 4‘; vsajp, *akšn »akd rala reči še kaj drugega, sed bi bila bolj vesela kot ,to tej®' zmešnjave. Ona nam je namesu .. di večkrat ponudila krompir v i hč* cah, namesto ocvirkov pa zabelo sed: »Rada imam ta rod.« ,■ Kako rada bi znala postreo takimi ocvirki! Predi Posti, deka. vanj. škof. Pred• HOV grob grob tisnii Ti sta o Povo tovn, rov. pog, tro t novi M Pog Pesi gun saj, ne, mo. nik J blematika letališča »preuranjeno razprta«. Pravico ima do svojega mnenja, ki pa mene kaj malo tangira. Menim, daje eden osnovnih organizmov za družbenopolitično delo javnost, zato sem tudi predsedstvu OK ZSMS Novo mesto predlagal, naj omenjeno problematiko obravnava (na seji je bil tudi član novomeškega izvršnega sveta) in s pisanjem opozori (ker v tem času ni bilo seje občinske skupščine) morebitne zainteresirane OZD in KS. Ali pa bi morda radi videli, da bi občani hodili še mimo ene črne luknje? trehuh, in potem »bolni« odpotovali domov. Vse pa se je potem nekoliko zapletlo. Zdravnik je namreč ugotovil, da so vsi iz internata in da gre torej zn pravo epidemijo. V internat je poslal inšpekcijo, ki je zelo natančno pregledala predvsem kuhinjo, kuharice in hrano, potem pa se je končno pojasnilo, da bolezen ni izbruhnila zaradi hrane, ampak zaradi kulture. P-c povsod inšpektor11 * pril kri Uši zai : Janšo"1 KOČEVJE — ro razgovor - -- ^ Ruplom so nekateri i: PriPravl{^t odbora za ustanovitev SDZ v K Lj povabili oba gosta še v hotel , povaoiti ooa gosia se v oVOr. kjer so se zapletli v zanimiv P°bG. 7 .. J. u .. . ■ « . ■ 7/ f/Jf /V Kt J T l) 7 PTl Takrat pa pristopi k tej družbi pr* nik Čebelarske družine Kočevj MARJAN RISTIČ Smem upati v strankarski pluralizem? ■ * ... , , *. *> . « | . Uor io yoHn POPRAVEK Pokojna Anica Rebernik iz Trebnjega je bila zaposlena vse do upokojitve v podjetju »Sijaj«, in ne pri gluhonemih, kot sem pomotoma zapisala v nekrologu, objavljenem 16. februarja v Dolenjskem lis-, Za napako se prizadetim in bralcem Kojek, se obrne k Bogomirju Štefan in ga pozdravi: — Zdravo, inšpektor! —g Janša in Rupel, ki sta očitno > J ^ raznih inšpektorjev, sta se presenečeno spogledala ter U" Bogomir Štefanič pa ju je P°tolf‘klor. — Sem samo veterinarski insP opravičujem. R. M. Trebnje Smem, a ne zato, ker bi plodil duhovno različnost za čas, ko bo nemogoče mogoče, ampak zato, ker je zadnj; trenutek, da ostanemo v Evropi, kjer nas bodo sprejeli samo kot demokratično družbo Odprem radio, TV, dnevni časopis, polno govorenja in pisanja o sestopu Partije z oblasti in o nestrankarskem političnem pluralizmu. Ni sestanka in politika, ki ne govori o tem. Priča smo že tekmovanju, kdo bo ideji še kaj dodal, ali jo obogatil z lokalnimi posebnostmi. Oznanjeno je, da je to tisto pravo, kar iščemo že petinštirideset let. To je široka cesarska pot, ki nas bo popeljala iz krize, če že ne v komunizem. Toda »ta prava pot« je samo eden izmed naših mnogih prispevkov v svetovno zakladnico duhomorov, in nič več kot samo to. To je odgovor oblasti na vse glasnejše zahteve po radikalnih političnih spremembah. Zavedajoč se stare resnice, da procesov ni mogoče zaustaviti, se je oblast /utekla k preizkušenim metodam zavlačevanja. Vsaj v tem je dodobra izurjena. Govorjenje o nestrankarskem političnem pluralizmu je podobno vremenski napovedi, da bo deževalo, vendar ne bo dežja. Govorjenje o sestopu Partije z oblasti in o nestrankarskemu političnem pluralizmu ni nič drugega, kot borba za ohranitev vodilne vloge partije in za neokrnjenost dosedanje oblasti. Mi smo svetovni center Butal. Ne odrekam svobode posameznikom, ki želijo ploditi duhovno različnost za čas, ko bo nemogoče postalo mogoče. Toda že Veliki vodja in Partija sta nas s svojim vizionarstvom pripeljala skoraj do konca. Čakanje na čas, ko bo nemogoče postalo mogoče, je čakanje na čudeže. Spominja me na alkimiste, ki so obljubljali, da bodo iz »dreka« naredili zlato. Ni jim uspelo. Mislim, da danes samo še Butalcu ni jasno, da je konkurenca dobrin in idej temeljni pogoj napredka. Monizem in tržno gospodarstvo, drug ob drugem, ne moreta funkcionirati. Gospodarska reforma brez politične je samo nov ponesrečen poskus. Poskus, kako na preživetih ideoloških te- omejujejo na reprodukcijo temeljnega ideološkega vzorca, za ohranjanje političnega modela, ki seje že izkazal za zgodovinsko neproduktivnega. Potrebujemo politične reforme, ki bodo v temeljih spremenile politični sistem, samo tako bodo možne tudi korenite gospodarske reforme in obratno. Potreben je politični pluralizem. Kako se te oblike imenujejo v tem trenutku, niti ni pomembno. Pomembno je, da ima vsaka organizirana politična skupina, vsak posameznik možnost, da se javno predstavi s svojim političnim programom in da pride v parlament. Življenjska vprašanja državljanov se lahko razrešujejo samo v parlamentu, ne pa sejah Partije. Demokracija in politični pluralizem pomeni, da ena interesna skupina ne more zapovedati drugim interesnim skupinam, kako naj delajo in razmišljajo. Nihče ne more drugemu vsiljevati tistega, za kar je prepričan, daje tudi za drugega najboljše. Človek ima pravico, da živi tako, kot sam misli, da je najbolj ustrezno. Kaj je dobro, je stvar presoje vsakega posameznika. Za osreČevanje človeka od zgoraj navzdol je nujno potreben paternalizem, neenakopravno treti-ranje ljudi, to pa hkrati pomeni odvzeti človeku njegovo osebno svobodo. Avantgardnem se postavlja v vlogo osvešče-valca. Po smrti Vrhovne avtoritete, ki je odločala o vsem, se je »najboljši« sistem, ki je razrešil vsa vprašanja bivanja in življenja, razgalil do obisti in pravzaprav pokazal, da ni razrešil niti enega vprašanja. Vse je odprto, tako kot leta 1918, ko je ta Jugoslavija nastala. Danes je Partija še vedno kolektivni mislec, ki edina ve, kaj je dobro za ljudi. Partija ne išče, ampak vodi in uči. Vodi zato, ker pozna odgovore vnaprej. To je izvedeno iz njene ideolo- lastjo in javnostjo, med državo in civilno družbo ni vprašanje zaupanja, temveč vprašanje nadzora javnosti nad državo. Ni demokracije, če oblast nadzoruje javnost. Ni demokracije, če niso zagotovljene temeljne človekove pravice, vključno s pravico do svobodnega političnega organiziranja. Toda brez svobodne odločitve naroda o njegovi usodi in načinu življenja (tudi Albancev na Kosovu), brez možnosti posameznika, da v procesu samoodločbe svobodno odloča, dejansko ni pogojev za popolno uveljavitev človekovih pravic. In te so v Jugoslaviji elementarno kršene. Osebno se zavzemam za politični pluralizem strankarskega tipa, torej za politične stranke. Samo v takšnem sistemu je možna demokratična politična ureditev, spoštovanje človekovih pravic, kontrola oblasti... Zavedam se, da takšna ureditev ni idealna, da nosi v sebi veliko pasti, toda svet v tem trenutku ne [»zna učinkovitejših odgovorov na vprašanja organiziranja in dela družbe. Tudi obstoječa in porajajoča se družbena gibanja, ki nastajajo tudi kot odgovor na birokratizacijo strank in njihovo odtujevanje in v katerih mnogi vidijo začetek konca strankarskega tipa demokracije, uveljavljajo svoje zahteve preko obstoječega sistema strank in parlamentarne demokracije. neljih zgraditi moderno in učinkovito Iržavo. Reforme, ki se nam ponujajo, se g'je t. Politični pluralizem pomeni kontrolni družbeni mehanizem. Razmerje med ob- V političnem sistemu, kjer je politični pluralizem institucionaliziran, ni potrebna organizacija, ki bi bila prostor usklajevanja ali »bikoborska« arena. SZDL ne more biti niti politična niti kadrovska arena za vsakogar, ki želi prav v njej in preko nje dobiti večinsko podporo za svoje programe ali ideje, za to preprosto ni potrebe. Strankam in posameznikom naj podporo dajejo in odrekajo ljudje neposredno, brez posrednikov. Oblast je prostor, ki ni nikomur dana vnaprej in predpostavlja prostor politične konkurence. Potrebna je borba za oblast, samo tako bo lahko ta boljša. Borba za oblast naj bi bila po Partiji nekaj nezaslišanega in tega ne bo dovolila, tja gor, kjer je bila ona, ne sme nihče. Kakšen cinizem! Državljani SFRJ si moramo po petinštiridesetih letih šele izboriti neposredne, splošne in tajne volitve. To, kar je prvi pogoj demokratične ureditve, smo mi razglasili za pridobitev buržoaznih revolucij in potemtakem nekaj, kar je zgodovinsko preživelo. Ljudje naj povedo, kakšno politično ureditev želijo, zato je potrebna uvedba neposrednih, splošnih in tajnih volitev. Politični pluralizem pomeni tudi brezpogojno depolitizacijo podjetij. JLA, državne uprave in sodstva. Če si mnoge stvari v Jugoslaviji razlagamo drugače, se zavzamem za to, da te razlike priznamo. Sem proti poenotenju za vsako ceno. To pomeni samo nove konflikte. Če v Jugoslaviji lahko obstajajo te razlike in živijo skupaj, potem sem za to Jugoslavijo, če pa to ni možno, potem ne vidim nobenih perspektiv za to skupnost. Vsak narod se mora najprej znotraj sebe odločili, kako bo uresničeval svojo suverenost in državnost. Ta odločitev ni in ne more biti sprejeta enkrat za vselej in v imenu prihodnjih rodov. Jugoslavija je globoko pluralna družba in lahko obstaja in se razvija samo, če bomo priznali te razlike in z njimi živeli. Tako je tudi s slovensko družbo, ta ni monolitna, je pluralna in zato se mora ta različnost tudi organizirano izraziti. Komunisti so tako lahko samo ena izmed političnih interesnih skupin in nič več kot to. Smem upati na politični pluralizem strankarskega tipa? Smem, pa ne zato, ker bi plodil duhovno različnost za čas, ko bo nemogoče mogoče, ampak zato, ker je zadnji trenutek, da ostanemo v Evropi. V Evropi pa nas bodo sprejeli samo, če bomo demokratična družba. Gre za zelo resne stvari, čas dinozavrov je minil. BOJAN FINK Novo mesto Revolucionarna mladež OO ZSMS ni bila ravno najbolj aktivna. Predsednika so kritizirali v krajevni skupnosti, v odboru SZDL v partijski organizaciji. Vsi so se ga lotili. Mladih ni videti, ne udeležujejo se sej krajevne skupnosti, v ZK že nekaj časa ni vstopil noben mladinec. Predsednik je sklical članstvo, napisal je plakat in ga nalepil na gostilniški šank, da ga bodo vsi videli V soboto je bila mladinska soba v gasilskem domu skoraj premajhna. Predsednik si je oblekel belo srajco. Tovariš iz OK ZSMS je bil v mašni obleki in adamovo jabolko mu je poskakovalo po vratu gor in doL Mladinci pa so debelo zijali v črnih, zdrgnjenih jaknah, na katerih so se bleščali najrazličnejši kovinski simboli Vsak je privlekel svoj zavojček »sedeminpetdeselk« in veselo prižgal. Predsednik je pozdravil prisotne in predal besedo tovarišu iz OK ZSMS. Ta je povedal, da se začenja boj mladincev za oblast, daje situacija zelo težka in kompleksna in da so inovatorji zelo potrebni in pomembni. Dodal je, da je potrebno nastopati demokratično, a organizirano in vsekakor znotraj sistema. Pluralizem je izhod iz krize. Povedal je, da se kažejo številne negativne tendence do JLA in da primanjkuje oficirjev iz Slovenije. Proste roke je treba dati gospodarstvu in mnogi no vinarji se obnašajo družbenopolitično neodgovorno. Mladinci so kadili cigarete in otresali pepel po tleh. Drobni pra meni dima so se vlekli iz vsakega c gareta proti stropu. Tovariš iz OK ZSMS je pose™ poudaril, da bo tudi o delničar*^ potrebno resno razmisliti volt sistem je tako ali tako zanič. Dem° racija ulice se lahko kaj hitro sp vrže v demokracijo linča, kar je < hko sila boleče. Treba je prizna napake v preteklosti Mladinci so še vedno Nove cigarete so prižigali z ogo starih. Potem so ogorke metal1 tla in jih pomečkali z belimi it skami, kot je počel svojčas Ja Dean. Tovariš iz OK ZSMS je opozori i nepravilnosti v odnosu do in pozdravil ustanovitev zveze. Prav tako je pozdravil us novitev demokratske zveze in sp vse nove zveze in gibanja Potem je odprl diskusijo. NinCf ni oglasil Predsednik OO je ze. vspodbuditi razpravo in je vP[aS~L mladino, če zares nima •«; komentarjev, idej ali želja P° krV tišini, v kateri sla se predsednik tovariš iz OK ZSMS le spogledovala, se je iz cigaretne megle dvigni postava, ki je izrekla senzacionaa — Mi bi želeli pepelnik in pie:jj Bučno odobravanje se je raziti po dvorani. Mladi so spet pokaza svojo revolucionarnost. Matjaž Ko5 o d četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka ‘Vrzimo to sfaro babo * lamo!« We<*ak manJ vemo ‘n °bču- soirio kozk ^mrl sama na seb‘ je lahko 'Sakpo„-ira,na ln neponovljiva izkušnja ! Cloveka’ o kateri ljudje kot vrsta ni-nikov e/>or°čil ne koristi. Slovo od pokoj-'tle kr ^ ve“n° po meri poldnevnikov, mo-^ennh običajev ali kakšnih drugih •la ztrnn, ■ nas dobiva slovo od pokojnikov in nehanb mno8° vedo o našem življenju hcn-g nrizl’ M(° seJe m°g°če zanesti na nji-iuhovnikiVanJa'. ZQdnjem srečanju med dišati vehi kr3ke občine in oblastjo je bilo tekajo 0 nelepih besed o tem, kako po-SZDLin^li! 11 kr^k‘ občini Predstavnika nista r j občine ob vseh naštetih dejst-foboko rt^-iSlordi drugega, kot da sla se bolniki J nJa‘a z vsem, kar so povedali du-y l ... [Slkaj Pa sto dodala še sama da se ne .L, ^ obstaja nenapisano pra vilo, »sajDreJ!f!^e-.u °d * * * * vsakega občana poslovi ktkineo krajevne skupnosti, čežene ibetellr namreč umrl leskovški dekan pred k L', ”,a Pogrebu ni bilo nobenega nosti l .o »oblasti« iz krajevne skup-deknn ZZB NOV, čeprav je bil VQnj n ,rec b/OB in nosilec več odliko-Otofn-ri, ^vn‘ki so povedali, da se je celo predstn a'naok°li, ker ni bilo nobenega \OvZmka krajevne skupnosti ali ZZB grobar seJf 2godilo celo to, daje grob mn,*'1110 njegovo krsto, ker je bil ssd"Nt,’'okp°- sto ači7f>0nd>?. oz‘rorna vljuden opomin pa novoletni Prebila led in na tradicionalnem kivniki nOiSrecanju medduhovniki inpredstav. Mn i'Se je razkrilo še nekajprime- Potrehnii^j171 Pogrebu je eden izmed tro v j 01‘dejal »Vrzimo to staro babo hi- lovemVnida gremoPotem domov.« Na Se- grebnigovor 1« ie,ap0navljajo en in 13,1 P°- Pogrehn i°r' edo vanJ vnesejo ustrezno ime. Usedovlkl so Ponavadi robati v obnašanju in iumineredko »nastopajo« z blatnimi VKZ7lk0rnjL Poleg tega so sila dragi, ie sme ,i opravlja pogrebne storitve (če "lastim ti° zaračuna storitve dokaj likih , u°P groba v nedeljo ali ob praz-Duheja S,Wjce kar milijon dinarjev. pn„r„°rn,k‘so Se povedali, da bi bili sami krški nlZ- Prispevati nekaj denarja, če bi Uščih jf Prt*!0 na misel, da bi na pokopa- zaradi nhJ0 točenje, ki bi prišlo prav tudi ____banskih potreb. Opozorili so na to, da so mrliške vežice v slabem stanju in zelo slabo vzdrževane. Nikakor pa ne gre prezreti njihove pobude, naj bi svojci in drugi ne metali toliko denarja stran za vence in cvetje na grobove pokojnikov, ampak bi ta denar lahko koristneje porabili za humanitarne namene. Na koncu so se vsi strinjali, da slovo od življenja ne bi smelo potekati v znamenju časa, ampak da bi morali vsaj tu ohraniti določeno mero človeškega in civilizacijskega dostojanstva. J. SIMČIČ Izposojena karikatura DANAS Več podob enega smetišča Tako imenovana protideponijska komisija, osnovana v krajevni skupnosti Brusnice, je nedavno i’ odprtem pismu nanizala pred javnostjo kopico ugotovitev, pomislekov in zahtev v zvezi s sedanjim komunalnim in predvidenim odlagališčem posebnih odpadkov v Leskovcu, in to je slučajno storila v času, ko občani po krajevnih skupnostih poslušajo predavanja o nevarnih snoveh. Toda dogodka imata skupno sporočilo. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, »pravi krivec« za omenjena predavanja, je namreč v priročno brošuro v uvodu zapisal, da je zaradi vedno večje uporabe nevarnih snovi v tehnoloških procesih prebivalstvo r svetu in pri nas vedno bolj ogroženo. Protideponijska komisija stoji trdno na stališču, da je zaradi nevarnih snovi, ki spremljajo tehnološke procese v industriji v novomeški občini, vse bolj ogroženo prebivalstvo v KS Brusnice. Pri tem imajo v Brusnicah v mislih predvsem predvideno leskovško odlagališče posebnih odpadkov, ki se ga močno otepajo. • Kot kaže, je eden brusniških adutov obstoječe odlagališče komunalnih odpadkov. Zanj krajani trdijo, da ni urejeno, in to se sliši kot posmeh. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora namreč meni, da spada odlagališče v Leskovcu po urejenosti in naravnih pogojih »gotovo med najboljše objekte pri nas«, in navaja, da je dobro informiran, kako v občini Novo mesto ravnajo z odpadki vseh vrst. Za boljšo predstavo o tem, kako se loteva- jo odpadkov drugod, bi si po nekaterih pre- dlogih skupina občanov iz KS Brusnice la- hko ogledala odlagališče posebnih odpadkov v Metavi pri Mariboru in odlagališče komunalnih odpadkov v Velikovcu v A vstriji. Kol namreč menijo v republiškem komiteju, je verjetno najtrdnejša podlaga odporom proti deponijam slabo poznavanje ustreznih teh- ničnih rešitev za odstranjevanje odpadkov in po ogledu bi ljudje zadevo poznali bolje. Potlej bi se v občini Novo mesto mogoče lažje menili o odlagališču posebnih odpadkov v Lesko vcu, za katero sicer obstajajo po mnenju republiškega komiteja dobre naravne danosti in organizacijske in izvedbene izkušnje Komunale. Toda kaj bo storila nasprotna stran, če bo brusniška protideponijska komisija še naprej vztrajala pri svojem, da krajani ne želijo »ekoloških bomb« s tovarniških dvorišč na svoje območje, češ da jim je okolje že zdaj preobremenjeno s komunalno deponijo? Če se bodo nadaljevali razgovori, bo vlogo jezička na pogajalski tehtnici prevzel razgovor o preteklosti in v njem sleherni morebitni (pretekli) poskus prikrivanja resnice o kakšnikoli leskovški deponiji M. LUZAR Brezupni boji za pozitivno ničlo Že ocena o gospodarjenju v črnomaljski občini v preteklem letu je odprla vprašanje, ali je sploh moč govoriti o razvoju, alije bolje uporabiti kar izraz stagnacija ali celo nazadovanje. Po narodnem dohodku na prebivalca črnomaljska občina drsi navzdol, znatno manjša je industrijska in kmetijska proizvodnja, zaposlovanje je enako ničli svetla točka je le izvoz, ki se je povečal za 10 odst., vendar je tudi uvoz večji za 20 odst. Torejje izhodišče za gospodarjenje v tej občini v letošnjem letu slabo. Takšna ocena gospodarjenja pa pravzaprav ni presenetila in bi jo v črnomaljski občini morali pričakovati, saj ni posledica preteklega težkega leta. ampak številnih na- pak in težav, ki se vlečejo že leta in leta. Srd nekajletne razvojne stagnacijeje proizvodnja s staro opremo, zato so izdelki dragi in povrhu vsega še zastareli, povpraševanje po njih pa je temu primerno slabo. Brezposelnost, ki je že presegla število 200, iz meseca v mesec narašča. Poleg tega je veliko neracionalno zaposlenih, odgovorni ugotavljajo v kolektivih tehnološke presežke, šele v zadnjem času pa so začeli razmišljali o alternativnih programih, v katerih bi zaposlovali visoko izobražen kader. • In kdo je najbolj odgovoren za razvoj gospodarstva v občini? Prav gotovo tisti, ki vodijo delovne organizacije, a tudi izvršni svet, ki bi moral povezati gospodarstvenike in s tem pomagati, da bi gospodarstvo delovalo usklajeno, ne pa, da se vsak zase in na svojem koncu bori za pozitivno ničlo. Zato so že nekajkrat poskušali zbrati najpomembnejše gospodarstvenike v občini in sestaviti projektno skupino, ki bi bila pripravljena pomagati delovnim organizacijam, kjer sami niso kos težavam. Toda ali je sploh mogoče govoriti o načrtnem razvoju gospodarstva in o tem, kako naj izvršni svet pri tem pomaga, če mu ni uspelo sklicati skupaj niti članov projektne skupine? Ali pa se morda nekateri niso hoteli odzvati nekajkratnim povabilom tudi zato, ker imajo občutek, da v nekaterih delovnih organizacijah na ljudi, ki jim želijo pomagati, gledajo kol na nekoga, ki jim hoče le soliti pamet. Po tem sodeč, bi morali biti za poslovanje v kolektivih zares odgovorni zlasti tisti, ki so za to odgo vomost tudi plačani. Toda ti ljudje bi gotovo imeli veliko argumentov, ki bi govorili proti tej trditvi Je mar njihova krivda, če se pri nas razmere tako hitro spreminjajo, da planski dokumenti zastarajo že r nastajanju? In kdo je kriv, če so se v lanskem letu glasno hvalili, kako so razbremenili gospodarstvo, po tihem pa so vsi vedeli, da teh razbremenitev ni bilo, kajti nekaj denarja so gospodarstveniki dajali legalno, nad mizo, nekaj pa pod mizo, ilegalno. Ta trik je bil iznajdba republiška izvršnega sveta, z njim pa so naprosili nekaj dodatnega denarja za zdravstvo. Še bi lahko naštevali težave, pomanjkljivosti, iskali krivce. Gospodarstveniki imajo tisoč razlogov za razmere, v kakršnih so se znašli, ob tem pa namigujejo tudi na negospodarstvo. ki bo po njihovem mnenju moralo zmanjšati nekatere pravice, kajti gospodarstvo jih ne bo več zmoglo plačati. Toda ljudje iz družbenih dejavnosti takoj postrežejo s svojimi podatki: kako bi morali zaključiti leto oktobra, ker jim takrat že zmanjka denarja, pa kako z boljšim delom povzročajo le družbeno škodo, ker imajo večje stroške. Prav gotovo pa bodo morali te polemike, ki jih v črnomaljski občini in še marsikje drugje, poslušajo kot navito lajno, končati, zlasti še, ker, kot vse kaže, z njimi ničesar ne rešijo. M. BEZEK-JAKŠE Bodo Metliko nehali čistiti? Olepšava Metlika je ena od dejavnosti tamkajšnjega Komunalnega gospodarstva. Ta dejavnost obsega čiščenje glavne metliške ceste, Ceste bratstva in enotnosti, ter treh trgov v starem mestnem jedru, čiščenje šolskega avtobusnega postajališča ter urejanje in vzdrževanje parkov in mestnih zelenic. Ža to delo skrbita dva komunalna delavca in vrtnar. Po cenah iz lanskega decembra slane ta dejavnost 180 milijonov dinarjev na leto. Ker pa je sistemsko zagotovljen vir denarja za mestno olepšavo usahnil, c Komunali razmišljajo celo, da bi to dejavnost opustili. Seveda bi to za Metliko pomenilo novo črno piko, in to veliko, posledice pa bi lahko kaj hitro opazil vsak, tudi naključni obiskovalec Metlike. Že do sedaj so pri Komunali zaradi vse bolj pičlega denarja za mestno olepšavo iz leta v leto zmanjševali obseg te dejavnosti, za letos pa za to še niso dobili niti dinarja. Do sedajje Komunali denar za olepšavo Metlike vsak mesec nakazovala komunalna skupnost, po novem pa je denar, ki se za ta namen zbira od prispevkov za uporabo mestnega zemljišča, prepustila skladu sta vbnih zemjišč, od tega sklada pa, trdijo na Komunali, še za januar niso dobili nič. • »Če denarja za olepšavo mesta v kratkem ne bo, bomo to dejavnost opustili,« pravijo v metliški Komunali. Za janaur je stroške olepšave mesta krila Komunala iz svojega denarja s prelivanjem iz drugih virov. Pri Komunali pa denarja primanjkuje na vseh koncih, tako da ne morejo pa tudi ne smejo jemati tam, kjer je že tako in tako premalo. Edina rešitev je. da na novo določijo mestno zemljišče, od katerega se plačuje prispevek za uporabo, in da ta prispevek tudi ustrezno ovrednotijo. Od sedanje smešno nizke cene — ta znaša okoli 7.000 din na leto za stanovanjsko hišo, od tega pa je najmanj 1500 din stroškov za položnico in poštnino —pač ni moč pričakovati, da se bo zbralo toliko denarja, da bo mesto spodobno urejeno, da bodo ceste čiste, parki jn zelenice pa vabljivi in prijetni za pogled Že sedaj se marsikateri Metličan z nostalgijo spominja časov, ko je bila Metlika res zgledno in lepo urejena in je bila na tem področju zgled ostalim slovenskim mestom. Če ne bodo ukrepali hitro in učinkovito, bo še ta spomin utonil v pozabo. A. BARTEU Ribe iz Krupe še niso užitne Pred leti postalo Stf?*, ?a 80 PCB iz se- toml 8k,re d0l§d leta zas* &al> Krupo, del La- Koln od,sotoCia s Krupo ter in ko od 8?toC)a z Lahinjo, anan, blle nare)ene prve analize na vsebnost PCB v Dolov* ‘,Z ieh rek' s« miriiZa e> da stanie vzne- agrasraess rab vsebnost te za zdrav- rihaK dl unevarne snovi v Tean '? belokranjskih rek. nort«? *Ze’ nareiene po toč-1p počenem načrtu, ki ga fe.mfniiSnSrbL* mfeba-ki ima P°čit-moR,khlŠO ob KolP> na Pri-K n Pn Metliki, naletel Pore m nerazumljive od-diskvaiVu6 ° zlonamerne tistih ilfVkaciie' in 10 od in fai' ,1 moral> b>l> Ppv» da nriJi ° zainteresirani, odvnide re8nica na dan -Mem£tVaRiblške družine kratki*smo naSe bralce na ze rih 8eznandi, da se anali-1okra„?= J2ebnost PCB v be io Kako snH Fekah nadaliuie Ko 80 te raziskave pote- kale in kakšni so rezultati v lanskem letu? »Da bi bolje rezumeli, kaj vse se je dogajalo okoli teh raziskav, moramo pogledati dve leti nazaj. Akcija se je začela predlanskim, ko je ribiška družina Metlika na občnem zboru sprejela program teh raziskav, vodja programa pa sem postal jaz. Po začetnih težavah je zadeva v vsakem pogledu dobro stekla in od načrtovanih 72 rib raznih vrst iz Krupe, Lahinje in Kolpe smo jih dali v analizo 52, potem pa je upravni odbor družine nadaljnje delo ustavil, češ da je število opravljenih analiz zadostno. To je bila nerazumna, nestrokovna in škodljiva poteza predsednika in tajnika družine, ki je tudi v nasprotju s sklepom občnega zbora. Še manjkajočega denarja za preostalih 20 analiz niso hoteli, marveč so ustavili tudi zbiranje denarja, meni pa pod grožnjo sodnega pregona prepovedali objaviti karkoli o analizah. Seveda se s to škodljivo nesmiselnostjo nisem nikoli sprijaznil, iskal sem tudi pomoč pri odgovornih ljudeh v Metliki, vendar kaj več kot besedne podpore nisem dobil. Tako je bilo do konca leta 1987, ko je med metliškimi ribiči spet prevladalo mnenje, da je treba z analizami nadaljevati, zaradi česar so predsednik, tajnik in trije odborniki odstopili. No, čez dva meseca pa je tovarišija na izrednem občnem zboru besedo požrla, preklicala svoj odstop in na nelegalen in nelegitimen način spet prevzela ,oblast' v družini. Ko sem spregledal te ljudi in spoznal, da z njimi na čelu družine nimamo kaj pričakovati pri raziskavah rib na PCB, sem odstopil kot vodja raziskovalnega programa in kot član nadzornega odbora, kajti pokazalo se je, da ta družini sploh ni potreben, če ni povsem po meri predsednika in tajnika. Na koncu so sklenili še, naj začne disciplinska komisija ugotavljati mojo odgovornost v zvezi s programom analize rib na PCB in postopki kot člana nadzorne komisije.« — Pred meseci smo prebrali izjavo predsednika družine, objavljeno v Dolenjskem listu, da se analiziranje rib na PCB nadaljuje. Kako je 8 tem? »Kolikor je v tej izjavi stavkov, toliko je neresnic. Povedal sem, kako je bila akcija ustavljena. Lani je ribiči niso nadaljevali. Opravljene raziskave so čisto nekaj drugega, a o tem kasneje. Druga neresnica je, da so morali ribiči analize 52 rib sami plačati. To ni samo neresnica, ampak tudi huda nesramnost do vseh, ki so za te analize prispevali denar. 2,7 milijona dinarjev so prispevale delovne in druge organizacije ter ribiške družine od Črnomlja do Murske Sobote, za analize rib pa je šlo natančno 41.200 dinarjev več, kolikor je po takratnih cenah stala analiza ene ribe. Toliko je pa prispevala Ribiška družina Metlika, ki je sprva za analize namenila 200.000 dinarjev. Pa še prispevam denar so skušali zatajiti, saj sem moral sam v Beti in Komet, da sem dobil sklepe samoupravnih organov, da so denar res prispevali za analize. Pustili so propasti še obljubljeni denar od drugod, za kar bi morali poslati samo še formalno prošnjo. Prav tako se nikomur, ki je denar prispeval, niso niti zahvalili, zato se jim v imenu vseh pravih in poštenih ribičev zahvaljujem po tej poti. Posebno zahvalo smo dolžni Zavodu za socialno medicino in higieno v Novem mestu, ki je opravljal analize, in to po za nas zelo ugodnih pogojih. Prav tako ni res, da raziskave niso naloga ribiške družine, kot je izjavil predsednik. Ali ni zdravje ribičev in vseh, ki uživajo ribe, ki jih oni ulovijo, v prvi vrsti njihova skrb? Ali ni žalostno, da imajo najbolj negativen odnos do analiz rib ravno predsednik in tajnik družine ter njuni somišljeniki v upravnem odboru. Kako je z analizami glede vsebnosti težkih kovin v ribah, o čemer je tudi izjavljal predsednik, sem pisal v eni zadnjih številk vašega časopisa.« — Kaj je bilo torej narejeno v lanskem letu za to, da bi slika o zastrupljenosti rib s PCB v belokranjskih rekah postala jasnejša? »Analize 52 rib so pokazale zaskrbljujočo vsebnost PCB v nekaterih vrstah rib (postrv, klen, ogrica, mrena, linj) v Krupi, delu Lahinje in v Kolpi pod sotočjem z Lahinjo. Ko je Ribiška zveza Slovenije razpisala natečaj za raziskave v ribištvu, sem ne glede na vse, kar se je zgodilo, napisal prošnjo in pripravil elaborat za nadaljnje spremljanje vsebnosti PCB v riban, in to v klenih, za katere je naša analiza pokazala, da so najbolj zastrupljeni, ter platnicah, ki so bile najmanj, in sicer za naslednja tri leta. V petem letu po začetku prvih analiz pa bi ponovno opravili široko analizo več vrst rib in tako ugotovili, ali se zastrupljenost rib s PCB v belokranjskih rekah povečuje ali zmanjšuje. Prošnjo bi bilo treba samo podpisati, vendar predsednik in tajnik tega nista naredila, ampak sta jo spravila v predal. S programom spremljanja zastrupljenosti rib sem seznanil tudi direktorja Zavoda za socialno medicino in higieno v Novem mestu, mag. dr. Albina Pečavra, ki ima že od vsega začetka veliko razumevanja za te raziskave, saj je skrb za neoporečnost živil, tudi rib, ena od poglavitnih nalog tega zavoda, za kar ima tu- di odlično opremo in izvrstne strokovnjake. Za program spremljanja zastrupljenosti rib (monitoring) je dal privolitev ter obljubil, da bo kril pol stroškov Republiški komite za zdravstvo Slovenije.« — Torej ribiška družina Metlika nima nobene pobude več pri raziskavah rib? »Seveda ne, saj so vodilni pokazali popolno nerazumevanje bistva teh raziskav, jih proglasili za neuporabne, zavrnili celo analize Zavoda za socialno medicino in higieno zaradi pomanjkljivosti, spraševali, zakaj niso analizirali srca, jeter, škrg, iker rib in pod. Ce ne bi bilo tako bedasto smešno, bi se človek zjokal. Hkrati pa o analizah rib na PCB iz belokranjskih rek govorijo na okrogli mizi v ljubljanski televiziji, rezultate obravnavajo na najvišjih strokovnih mestih, ti rezultati služijo pri odrejanju največje dovoljene količine PCB v ribah za naše predpise itd. S svojim ravnanjem si je vodstvo metliške družine zapravilo priložnost, da se ta družina izkaže kot ekološko osveščena in napredna ribiška družina, ki bi lahko postala vzor za ostale. Za Belo krajino je sreča, da novomeški Zavod misli in dela čisto drugače, pa tudi jaz nisem vrgel puške v koruzo in ne ribiške palice v Krupo. — Torej analiza rib kljub vsemu teče naprej? »Da bi za program spremljanja zastrupljenosti rib dobili potrebnih 20 rib, se je direktor Zavoda za socialno medicino in higieno obrnil na metliško ribiško družino, kjer sta mu predsednik in tajnik to obljubila, vendar nista izpolnila obljube. Potem so le prinesli 9 rib, od teh 2 izven sprejetega programa. Ker se je stvar zavlekla in je monitoring program postal vprašljiv, sem sam prinesel 10 rib, tako da so analizirali 10 platnic in 7 klenov; manjkajo še dva klena iz Lahinje pri Geršičih in eden iz Kolpe pri Kamanju. Ribiči so kasneje prinesli še 4 ribe, od katerih so 3, ki naj bi bile kle- ni, tehtale le 40 do 70 gramov. To so bili kleniči, majhni sorodniki velikih klenov, primerjajo pa se lahko samo ribe iste vrste in podobne teže. Čudim se takšnemu neznanju metliških vodilnih ribičev. Analize so pokazale, da dve platnici vsebujeta 2,89 oz. 2,30_ mg/kg PCB, podobno kot leto' poprej, in to je nekaj več kot dovoljujejo ameriške norme FDA (2 mg), medtem ko je naša maksimalno dovoljena količina 3 mg. Ostalih 8 platnic pa je vsebovalo tudi do 10-krat manj PCB kot pri prvih analizah. V ribah, ulovljenih v Kolpi pri Kamanju, je bila samo še tisočinka miligrama PCB Pri sedmih klenih se je vsebnost PCB še bolj zmanjšala in niti pri enem ne presega 1 mg/kg, leto poprej pa sta imela dva 26 oz. 39/mg/kg PCB. Vse te ribe so bile iz Lahinje in Kolpe od Geršičev do Kamenja, rezultati analiz pa budijo optimizem, vendar raziskava še traja in jo je tudi letos treba nadaljevati po programu. Poleg tega so bile opravljene analize 8 rib, ki sem jih dal v analizo iz lastnega interesa. Pri tem je šlo za dopolnitev programa iz leta 1987. Tudi pri teh analizah so bili rezultati ugodni, le en krap je imel previsoko vsebnost PCB — 10,50 mg/kg, zato ne bi škodila še analiza kakšnega dodatnega krapa. Postrv iz Krupe pa je vsebovala 29,50 mg/kg PCB, kar govori, da ribe iz Krupe še naprej niso primerne za uživanje. Če pogledamo rezultate zadnjih analiz, bi lahko rekli, da se stanje glede vsebnosti PCB v ribah belokranjskih rek izboljšuje, vendar je potrebno še nadaljnje spremljanje po programu, da se to potrdi, kajti vsebnost PCB v vodah rek se bistveno ne zmanjšuje. — In kako naprej? »Mislim, da se končno vsi zavedamo nujnosti teh analiz. Za to imamo možnosti in voljo, problem pa je, kot povsod, denar. Upajmo, da se bo našel | tudi za to potrebno stvar « • A. BARTELJ Milan Markelj Tone Jakše Prvi pogled na Prištino, ko se ji bližaš po široki prometnici, daje mogočen vtis. Moderne zgradbe in stolpnice se vrstijo skoraj v nedogled. Je to le fasada, ki skuša zakriti notranjo neusklajenost in stiske v razvoju tega občutljivega koščka naše domovine? Iznajdljivost prodajalcev na jugu Jugoslavije ne pozna meja. Vsako Stopnišče, pa tudi parkirani avtomobili postanejo z nekaj domišljije praktična prodaialnica. Tukaj prodajajo knjige, drugje pa vse, kar bi lahko slo v denar, novo ali rabljeno. Središče Prištine je moderno mesto, vendar samo arhitekt ^ beton nista dovolj, če ljudje nimajo občutka, da je to njihovo. Zato so zelo pogosti taki prizori: kupi raznovrstni padkov ležijo in razpadajo kar na ulici. KJER GOVORIJO ČUSTVA, NE RAZUM Včasih ima človek nelagoden občutek, da nekaj visi v zraku. Kot temna senca ga zasleduje, mu hromi misli, glavo, roke in noge, vse postaja težko in neobvladljivo. Sredi množice se počuti osamljenega. Občutek drugačnosti je to, nekakšnega strahu pred neznanim, s katerim se bo moral spoprijeti. Napetost pred eksplozijo. Najhuje pa je, da ima takrat vtis, kot da je prozoren in da njegova notranja negotovost kar pada v oči mimoidočim. Nekaj podobnega se dogaja z nama, ko hodiva po glavni prištinski ulici, ovešena s fotografskimi torbami in s fotoaparati v rokah, ter se nama že od daleč vidi, da sva novinarja. Tega pač ne moreva skriti, čeprav bi to v tem trenutku najraje storila. Okoli naju pa je kot v čebelnjaku. Ulica je en sam vrvež pešcev in med njimi je največ mladih. Hodijo v gručah, stojijo, sedijo ob pločnikih, se pogovarjajo, smejejo, se kličejo. Ne zmenijo se za naju, niti tak-' rat ne, ko se toliko zbereva, da dvigneva aparat k očesu in napravima nekaj posnetkov. Imajo pač svoje probleme, svoje pogovore. Govorijo v nama nerazuljivem jeziku, v albanščini. Le kakšen dovtip in smeh je slišati na najin račun, ko vidijo, da fotografirava. Tako, kot je to v navadi med mladimi kjerkoli po svetu. Prva napetost zato počasi popušča in čutila se zopet ostrijo. Potem opaziva, da se skupine razmikajo, da postaja ulica vse bolj prazna. Kaj pa zdaj to? Nekaj se dogaja! In res. Nenadoma se po sredi ulice z druge strani privali množica. Tudi iz stranskih ulic kar vre ljudi in v trenutku je trg pred veliko stavbo poln mladine, zastav, slik in parol. Redki starejši urejajo vrste pred vhodom, zaslišijo se vzkliki in skandiranje: »Dol s foteljaši! Hočemo ustavo! Hočemo svobodo! Slobo! Slobo!« Premagava negotovost in se skozi množico prerineva do vhoda v stavbo. Na vratih preberva, da je to sedež pokrajinskega komiteja ZK. Pred stavbo pa je druga mladina, ne tista, ki sva jo prej videla na ulicah. Ta govori in vzklika v srbščini, tista prva pa le od daleč opazuje, kaj se na trgu dogaja. Možakar z megafonom kar naprej poziva množico k skandiranju, fotografi se plazijo okoli in z vseh možnih zornih kotov škrtajo z aparati, televizija snema in novinarji zapisujejo gesla v svoje beležke. Budne oči številnih mož postave spremljajo dogajanje. Tudi midva fotografirava. Govornik je prav tako kratek in jedrnat, kot so gesla, napisana na transparentih, in tista, ki jih vzklika množica. Hitro, kot se je zbrala, se množica zopet porazgubi po mestu, midva pa usmeriva korak proti Grand hotelu. OD KOD NAPETOST Da sva se na prištinske ulice podala z dobršno mero negotovosti in tesnobe v srcu, ima pač svoj vzrok. Res, da so se ta občutja pozneje izkazala za neosnovana, vendar takrat ko sva se pripeljala v kosovsko prestolnico in parkirala avtodom v bližini Grand hotela, tega še nisva mogla vedeti. Še predno sva odšla na dolgo pot, so iz južnih delov naše države prihajala poročila, da se vozilom s slovensko registracijo tukaj lahko marsikaj neprijetnega dogodi, pa tudi, da poročevalci s severa niso kaj preveč prijazno sprejeti. V zraku je bilo tudi napovedovanje vroče jugoslovanske politične jeseni, katere razvoj postane lahko kaj nepredvidljiv. Potem sva se v Vojvodini pogovarjala z ljudmi, ki so bili prepričani, da se tej avtonomni pokrajini, razen suše, ki je bila takrat zelo aktualna, ne more dogoditi kaj bolj pretresljivega, saj je sožitje narodov in narodnosti tako globoko vkoreninjeno v zavest, da ga ne more omajati noben nacionalistični južni piš. Kaj je temu pišu sledilo, vemo šele danes. Nekolikanj več nama je dala misliti samozavest najinih sogovornikov v predelih ožje Srbije, ki so naju prepričevali pa tudi prepričali, da ima vsak narod pravico do suverenosti na lastnem ozemlju. Popolnoma prav, prepričane je pač lahko prepričati. Vendar, se nama je porajalo vprašanje, do kod naj sega ta suverenost da bo pravica ostala enaka za vse, tako za tiste, ki jo zahtevajo, kot za tiste, ki jo, z istimi argumenti, branijo zase. »Narod bo povedal svoje,« so nama zagotavljali, hkrati pa napovedovali mitinge, ki naj bi pritegnili na stotine tisočev ljudi. Tam naj bi prišla ljudska volja do veljave. Ko sva potem v Prištini videla glasne zahteve protestnikov, sva ugotovila, da je ljudski glas res prišel do veljave. Toda kaj, ko je bilo vse naokoli toliko pripadnikov drugega naroda, večinskega v tem delu Jugoslavije. Njhov glas pa je bil zgovoren molk. PREREŠETANI CESTNI ZNAKI Ko sva se vzpenjala na tisočletne ostanke starodavne graške kulture in naju je oblivala toplota južnega sonca, sva ob množici novih vtisov in doživetij čez dan potisnila vstran razglabljanje o naših jugoslovanskih peripetijah. Zvečer, predno je spanec zatisnil utrujene oči, pa se le nisva mogla upreti negotovosti, ki je kljuvala globoko v podzavesti. Celo na visokih gorskih prelazih oddaljene Krete naju je dosegel sicer nekoliko škripajoči glas radia Zagreb z nič kaj spodbudnimi vestmi: protestni shodi, mitingi, množični štrajki. Tudi glas angleško govorečih komentatorjev z drugih postaj ni obetal kaj dobrega: Jugoslavija je na robu kolapsa, morda državljanske vojne, so bile nič kaj spodbudne ugotovitve. V daljnem Kali Li-menesu, tem otočku miru na najjužnejšem delu Evrope, kjer se na srednjih valovih kar prerivajo številne arabske radijske postaje, pa naju je po čudnem naključju presenetil blagi zvok slovenske frajtonarice. Med slovenske narodne napeve je posegal glas grškega radijskega napovedovalca. Toda ne, to ni bila oddaja o slovenski folklori. Čeprav sva iz žuboreče grščine razbrala le malo, so se nama hitro vtisnile v zvest tako poznane besede: politični procesi, štrajki, mitingi, bankrot, Srbija, Kosovo, Slovenija, avtonomija, demokracija, diktatura, centralizacija, militarizem, separatizem, revolucija, kontrarevolucija. Kdo bi nama potem lahko zameril, da sva se po serpen-tinastih cestah, ki vodijo preko gorskih prelazov iz Makedonije na Kosovo, ta občutljivi živec Jugoslavije, vozila s strahovito mešanimi občutki. Poguma nama seveda niso vlivali redki cestni znaki na teh samotnih cestah. Skoraj vsak od njih je bil preluknjan kot švicarski sir in ni bilo treba kaj dosti detektivskih sposobnosti za ugotovitev, da je luknje povzročilo strelno orožje. »So se tukaj vadili v streljanju kontrarevolucionarji ali njihovi kontra kontrarevolu-cionarji?« sva se spraševala in močneje pritisnila na plin. Pa kljub temu previdno. Kajti pot so nama nekajkrat prečkala krdela z gosto dlako poraščenih koz in le kaj bi se zgodilo, če bi podrla nedolžno žival. Najina domišljija je namreč za vsakim grmom videla nasršenega, do zob oboroženega pastirja. Previdnost pa je bila potrebna zlasti potem, ko sva se spustila v gosto naseljene plodne ravnice. Gruče šolarjev so hodile po sredini ceste, ne meneč se za avtomobilsko hupo in brnjenje motorja. Ko so se počasi le razmaknile, ob očitnem negodovanju in kričanju, sva v ozadju slutila številne drobne ročice, ki se stegnjejo po kamenju, da bi ga zalučale za vozilom. »Ali je kontrarevolucija prežela tudi te nedolžne otroške duše?« sva se zopet spraševala. Za nama pa ne kamenje in ne strela. Kaj vse ne napravi dobro razvita propaganda in bujno razvita fantazija. Toda povrnimo se zopet k dogajanju na prištinskih ulicah. POZNAMO Ml DOBRE LJUDI Eksplozija je mimo in nič se ne zgodi. Množica srbskih otrok se razide. Peš so se napotili s Kosovega polja, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo in svoje zahteve. Nič pretepov, nič izgredov, nič streljanja. Kamen se nama odvali z ramen. Človek kar lažje zadiha, ko zapazi, da je Priština, vsaj tukaj v centru, lepo in moderno mesto. Kaj se skriva za temi visokimi zgradbami, širokimi ulicami in urejenimi prometnicami, je skrito očem. Ustaviva se pri kiosku, da bi kupila razglednice in znamke. »A za Slovenijo?« naju prijazno vpraša prodajalec, ki se z večjo skupino ljudi drenja v malem prostoru za pultom. »Da,« mu odgovoriva. »Kako pa veste, da sva iz Slovenije?« »Pa, poznamo mi dobre ljudi,« pravi prodajalec in skupina ob njem z nasmehom pritrjuje. Ne veva, kaj bi odgovorila niti kaj naj si misliva. Potem prodajalec še doda: »Dokler ste Slovenci tukaj, mi lažje dihamo.« To naju tako preseneti da pozabiva vprašati, katere narodnosti pravzaprav so. Sele pozneje, ko je že prepozno, se sprašujeva, kdo naj bi se zaradi Slovencev pravzaprav lažje počutil, Srbi ali Albanci. Odgovor na to bo pač ostal odprt, vendar se nama rahlo dozdeva, da sva med ljudmi v kiosku videla tudi osebo, ki je prej pomagala vzdrževati red pred stavbo pokrajinskega centralnega komiteja. Kmalu sediva za mizo pred mogočnim Grand hotelom, srebava kavo in opazujeva življenje okoli sebe. V bližini je parkiranih precej avtomobilov s slovenskimi registracijskimi številkami, celo nekaj novomeških opaziva, hotelska vrata pa si podajajo obiskovalci, ki jim je že na prvi pogled videti, da so poslovneži. Izdajajo jih zlikane obleke, bele srajce in kravate in pa seveda nepogrešljive črne aktovke v rokah. Tudi midva pričakujeva obisk, vendar ne poslovnega. Malo prej sva se po telefonu dogovorila za sestanek s Slovencem, ki je skoraj vse življenje preživel na Kosovu. SLOVENSKI IN KOSOVSKI STANKO Ko se približa mizam, ga takoj spoznava, čeprav ga prej nikoli nisva videla. Visokorasel, s klobukom na glavi, nikakor ne sodi v podobo povprečnega prebivalca Prištine. T udi slovenščina, v kateri naju ogovori, je z oziroma na to, da že od rane mladosti živi tukaj, kar zavidanja vredna. »Ko smo se preselili na Kosovo polje, mi je bilo šele štiri leta,« pripoveduje Stanko Jerič. »Rojen sem bil v Domžalah, potem se je družina po prvi svetovni vojni preselila na Koroško. Po plebiscitu smo tam ostali brez doma in tako smo se s štvilnimi drugimi kolonisti znašli na Kosovu. Prišli smo z vseh koncev Jugoslavije in vse do sedaj se tukaj nikoli nisem počutil tujca. Tukaj sem zrasel in lepo smo se Demonstracije so podoba naše stvarnosti. Zraven sodijo še zastave, podobe nekdanjih *J? d( Li jih glasno, pod budnim očesom starejših organizatorjev, neprestano ponavljajo. razumeli med sabo. Prej smo doma v družini tudi vedno govorili slovensko.« Stankov oče je bil mizar in je z delom zaslužil toliko, da je nakupil tudi nekaj zemlje okoli hiše v vasi Kosovo polje. S tem se je družina preživljala vse do druge svetovne vojne. V njej je Stanko izgubil enega brata, pa tudi sam je aktivno sodeloval v partizanih. Prej niso v kraju nikoli ločevali ljudi po narodnosti, med vojno pa so tisti Albanci, ki so bili na okupatorjevi strani, ljudi razselili. Večino v Srbijo, Stankova družina pa je našla zatočišče v Prištini. Po vojni je družina dobila imetje povrnjeno, Stanko, ki je doštudiral ekonomijo, pa se je zapolil in ostal v Prištini. Sedaj je upokojen in ima že vnučke, ki obiskujejo šolo v tem mestu. »S sosedi, pa naj bodo Albanci ali drugih narodnosti, se dobro razumem,« pripoveduje najin sogovornik, »negotovost in nezaupanje, ki ga je čutiti vsepovsod, zlasti v mestu, pa ima globlje korenine, ki segajo celo več kot dvajset let nazaj, tja v leto 1968. Takrat je med albanskim prebivalstvom pričela delovati kontrarevolucija, ki je imela izvor zunaj naših meja. Vendar se vse do leta 1981, ko je imela tudi viden izbruh, o tem ni smelo govoriti, kar je bilo po mojem mnenju narobe. Če bi se že prej zavedali globine tega problema, bi danes ne bilo tako, kot je.« NEZAUPANJE IN NEGOTOVOST »In kako pravzaprav je?« sprašujeva najinega sogovornika. »Težko je razložiti,« pravi. »Med ljudmi vlada strah, nezaupanje in negotovost. Vi v Sloveniji si to verjetno težko predstavljate, zato si stvari tudi po svoje razlagate. Jaz pa vem, da se tukaj ženske ne upajo same na ulico, zlasti ne v mraku, in da si ne upamo pustiti otrok samih v šolo. Jaz svojo vnučko stalno spremljam. Prej je bil zlasti poudarjen albanski nacionalizem, sedaj se poraja še srbski in res ne vem, kam to vodi. Preveč poudarjamo nacionalnost, premalo pa strpnost in razumevanje. Še bolj žalostno pa je to, da ni pravega zaupanja niti v institucije, v upravne organe in v organe pregona.« »Pa se vam je že kaj hudega zgodilo?« sprašujeva naprej. »Ne,« pravi najin sogovornik, »vendar je splošno vzdušje tako, da je človek v napetosti in negotovosti. Ravnam pač tako, kot ravnajo drugi.« »Ali imate prijatelje tudi med Albanci?« naju zanima. »Med starejšimi Albanci sem imel več poznanstev, med mladimi pa jih nimam, ker se ne gibljem v takih krogih. Res pa je, da je bilo v preteklosti v upravi veliko Srbov in Črnogorcev in so se morda zato počutili Albanci nekoliko odrinjene, zlasti potem, ko je prišel tudi med njimi na dan šolani kader. Tudi jezik je bil velik problem. Sedaj prehajamo v drugo skrajnost, kar pa tudi ni dobro. T udi sam mislim, da ni prav, da mi, ki smo manjšina, ne obvladamo albanščine. Tako je včasih prišlo na sestankih do kaj čudnih situacij, daje morala velika skupina Albancev zaradi enega Srba govoriti srbsko, če so se hoteli med sabo razumeti. Manjka strpnosti, razumevanja in dobre volje pri vseh in res ne vem, kdaj in zakaj smo to izgubili, saj včasih ni bilo tako.« Pogovarjava se s Stankom Jeričem, kosovskim Slovencem, poslušava in poskušava razumeti nekaj, česar ne razume niti on sam, ki je tukaj preživel skoraj celo svoje življenje. In potem, ko se že spušča mrak in Stanko s ponosno držo in izstopajočim klobukom na glavi že izgine v množici sprehajajoče se mladine na ulici, še premišljava, če je sploh mogoče kaj razumeti tam, kjer govorijo pregreta čustva in je glas razuma potisnjen tako daleč vstran. Stanko Jerič, po rodu vem že od četrtega leta starosti no govori lepo slovenščino Slovenijo. Z avtodomom IMV na jug Evrope | NAGRADA v NOVO MESTO I cra/nb J!e ,‘zmed reševalcev 6. na-I STRncvS!??ke izbral JANEZA I 11 Novega mesta in mu I ie Podelil knjigo Gorše stori- gsstttfesss ; /■ Sm ‘f'a pri Založbi Drava. Na-'M jetno bra Jej,tamo in mu želimo Pri' I terp&tedanašnjo križanko in pošlji- teassssss: s «*w&gs«*rnMo' * Rešitev 6. križanke ie hrnn!'na re^'tev nagradne križanke na- PAR a V??,0Ar?/vnih vrst‘cah, takš- mm ' kisli 90če nl?*Vet< eliminira nemo-pa če^in^01 t'sto> kar ostane, morabi?ireesnfca0 neverjetno’ J. PLETERSKI dekadencomfSsmeni duhovno aln0 ’ fasizem Pa soci- E. KOCBEK NAGRADNA KRIŽANKA 8 DEJSTVO OČEM AVSTRIJSKA AGENCIJA NARODNO- OSVOBODILNA VOJSKA HRVAŠKA REVUA DELEŽ DRUŽABNIKA KEM SIMBOL ZA KALU GRŠKA POKRAJINA KUBANSKI K.ITIK iRAUl ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE DAJALEC POSOJILA Z VISOKIMI OBRESTMI ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA CUTZA SKUPNOST NOSILNOST LADJE OTOK V JADRANU SREDOZEM OKRASNA RASTLINA KRAJNA PRIMORSKEM ŠTAJERSKA REKA SVETOPISEMSKI PREROK 8IBLUSKA OSEBA DOMAČA PERNATA ŽIVAL SESTAVIL J UDIR BARVA IGRALNIH KART VELIK RASTLINSKI LIST UREJEN SISTEM GRAFIČNIH ZNAKOV EM SIMBOL A ALUMINU STAROAZUSKO LJUDSTVO OROŽNIK MOSTOVŽ Videti kozmično rojstvo Mednarodna skupina astronomov je v prahu eksplozije supernove odkrila pulzar — Prvo odkritje doslej Imajo tudi živali svoje pravice? Gibanje za uveljavitev in zaščito živalskih pravic — Proti mučenju in zlorabi živa--------Ii v raziskovalne namene — Znanost ima ogromne koristi . Pa seje že močno razmahnilo gibanje za zaščito živalskih nn. Proti ffiSr SCje Ze močno razmahnilo vic Ra, JrZa “S*0 živalskih pra- domačih"^6 r0rmallvov 23 bivanje proT:7?h ?vall..na farmah do boja ziskovanba,mzival1 v znanstvenora-znanstv n‘h laboratorijih, se pravi v zagovorni na.mene- Po prepričanju nrrmkov Zlvalskih pravic človek svoin ,mi.ravna nemoralno, ko jih v &StflorablJa in muči. živali i? kritična se zdi uporaba unnraK ■ aboratoriJih. v ZDA letno 10Omr° b° nekaterih ocenah do razist, 110IJ, dajc podatek preiskave, ki še traja, je.( pri obeh tatvinah imel določeno v tudi 27-letni R. Č. iz Novega mesta' Vlomilski plen skrili v igralnici Nadi som ir Mr NOVO MESTO — Uslužbenci "0^ meške UNZ so pred dnevi PJF g. letnega A. B.. 27-letnega M. r. letnega M. M. (vsi iz Novega mes^* utemeljeno osumljeni, da so v n • nC£v februar vlomili v bife doma upo* Aye-v Citalniški ulici v Novem mestu- .. “speš, niči so tokrat iz bifeja odnesli fotoaparat in računalnik v skupni vredn ^ okoli 500 tisočakov. Ukradene s ^ skrili v biljardno igralnico Boss ki so bili stalni gostje. ,jenak Omenjena trojica pa je osumu več drugih kaznivih dejanj, zaradi , soboi preiskovalni sodnik novomeškega l r Ugan nega sodišča zoper A. B. že odred” P Jj"f, obsts Tako so med drugim pri enem od ^ le, 4 Če košai Posel jencev našli moško usnjeno denarni ^ posnetku), za katero sumijo, da J ^ posneiKUj, za Katero sumijo* w»noZ* ukradena. Če bi jo lastnik nemara P'^,, nal, naj to javi novomeški UNZ ose na telefon 21-080. Kot zanimivosti« mrx rrCSP konec še dodajmo dogodek iz omenjenega Boss kluba, katereg • ^il-gostje so bili mladeniči. Ker za igraJ, j 50 jarda niso imeli vselej denarja pr> ' ^ enostavno vlomili v sobo hotela ■- »olj sta , tltip, nove .. Sr in M m na Jiv p »om »odi Spor sejil (lon- čen Prot tem (60: teki bolj nbc enostavno vlomili v sodo Ilulr hU.u* 10 pol, kjer začasno prebiva lastnik * .5 ti- iJ mu /maknili SO žetonov, vrednin • mu zmaknili 50 žetonov, vreo‘";; prei* sočakov. Sicer pa preiskava še teC^ # skovalci tačas zbirajo dokazno gfa nC^j sume, da je trojica vlomila tudi stanovanjskih hiš, kiosk in trgovin OB DVA PRSTA KOČEVJE — 20. februarja zju‘raU, prišlo do hude nesreče v servisni ae ■ Itasa. Vozniku vozila mehanične o prv Pul jas sen s! USf 39-letnemu Miru Stadlerju iz cerkve, je odtrgalo dva prsta. Nesre zgodila, ko je Stadler med delov motorja skušal ugotoviti, kje Pu5"“ njCo X nrt. m,t Ca r,\lfn mMl TT*IPfl 1C pri čemer muje roka zašla med jer ■„ in jermen, da mu je odtrgalo prsta - sredinec desne roke. PO DOLENJSKI DEŽELI • Ob današnjih cenah gradben^ materiala očitno tudi novograpi . niso več varni. To je na svoji občutil Dušan Planinc iz Crnomu kateremu je bilo iz nedograjene n Kvasici odneseno pravo skladišče teriala. Z vlomilcem je odšlo --trov bakrenih strešnih žlebov, 1® trov bakrenih cevi, 28 metrov ba nih strešnih obrob, 20 bakrenih J za žlebove in kovinska kaseta z L jevimi nalikalnimi ključi ter dfUe■ . orodjem. Nekdo si je stroške gta e svoje hiše zmanjšal za prek pot s milijarde. • Roman Florjančič iz Uornjvj| Karteljevega je miličnikom P0) tatvino deviz. Nekdo je namreč mil v kletne prostore nedograjene ._ in lam daje druge stvari pustu pr> • .ral s seboi vzeti, demm°' deviz bi moral s seboj kar pralni stroj. nrj • Slavko Kos iz Pristave ima ^ Lukovku nedograjeno zidanico-drevesu ob njej pa je imel Rrl,rJ ■ 0 električno omarico. Nekdo joje ni. potreboval, zato je enostavno P°'* žice, omarico snel in jo odnese , mov. Trgovci pravijo, daje pri" 250 tisočakov. m mM KRIVA PREHITRA VOŽNJA IN UTRUJENOST — 21. februarja ob 4.35 je 51-letni Janez Malovrh iz Ivančne gorice vozil tovornjak po magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom, pri Skopicah pa dohitel tovornjak, ki gaje vozil 32-letni Rajko Čočkalo iz Brda. Zaradi prevelike hitrosti in utrujenosti pa Malovrh, ki je vozil v smeri proti Ljubljani, tovornjaka pred seboj ni opazil pravočasno in je vanj trčil. Malovrh se je v nezgodi laže poškodoval, medtem ko so materialno škodo ocenili preko 150 milijonov din. PREHITEVALA V ŠKAKJt - ,2. letna Margerita Božič iz Beogradase J ,:a. februarja ob 17.30 z osebnim avtom Pj^j, la iz Zagreba proti Ljubljani, pri ®k°P pa dohitela tovornjak in ga pričela tevati. Zaradi neprevidnega prehite . j v škarje — takrat je namreč nasproti P^j tovornjak, za krmilom katerega je 54-letni Ivan Jurjevec iz Mozirja prišlo do trčenaj, v katerem se je ^ poškodovala voznica Božičeva, la • e. njen sojx)tnik Dragan Minovski. rialne škode na vozilih je bilo za jonov din. ia sta J 15. fe-jčena t i kar je prej-temelj- nljenca e pred- Zadnj' e, daje ) vlogo esta. Z drugim porazom ob prvo mesto Jedinstvo Interplet — PiQnir 3:1 — Štirje kandidati zaprvi dve mesti — V soboto ob 19. uri s Čelikom — Gladek poraz Kocevk na Bledu V II. zvezni odbojkarski ligi ni še prav nič odločenega, vsaj kar zadeva borbo za vrh. Za to so poskrbeli igralci Pionirja, ki so na gostovanju v Brčkem drugič na prvenstvu ostali praznih rok in tako prvo mesto na lestvici zaradi slabše razlike v setih prepustili odbojkarjem Jedinstva Interplet. Računov, ki peljejo do prvih dveh mest na lestvici in s tem v I. zvezno ligo, je sedaj nenadoma veliko, na dlani je, da bodo Pionir, Jedinstvo, Salonit in Ljubinje bili ogorčen boj do konca prvenstva. novo-ili 24-in 22' !i! jen«' iladf j alko- ** dnos" ari so a,kj«< na S safje melj- ripot. iU®l" o (W bila :P°iJ ioak ta aa som in \ja NASPROTNIKA — V sobotnem derbiju dna lestvice med Novole-^nasprot koder Je luesljiva zmaga košarkarjev nad Mariborom 87 — V -----------soboto nov derbi dna lestvice k°šarkariB°dm P° "ekaj zadnjih ‘Srah uganili h anbor°m 87, bi le stežka **.*■ ekipo' ^ za le’pitnf200 3 4" Scrgcja Pa 6- mesto. V Je bila Re,5fe !trov mešano za kadetinje medtem pdcva druga, Resmanova pa 14., slavil J* Celulozar prepričljivo Novnasnvt'i kIal 200 metrov Prosto, lija ReZ?Vnkadetske Prvakinje sije Nata-to, Gr-irhir np ava a na 200 metrov prosil. medd kT Je b»a 2- in Resmanova renči"IW koje b,la v «ansk, (!) konku-biškova m 6TVHej dlsfiplini druga’Gra-delfin ie S J^Tudl,v tekmi na 100 metrov ^ 4. Cem ^va s^av»la, Gradiškova je bi-Celuloz?84 P3,?'’. mcibem boje ekipa Pt°sto osvn j š!?fetl 4 krat >00 metrov 'OOmetrnv2'8 drugo mest0- v disciplini Gradiškov» prosi° 23 kadetinje je zmagala Va osma a’^,d,em k°je bila Resmano-^___ ^ metrov delfin je bila spet ^&No'Scr: bruarja 5e vr V ponedeljek, 27. fe-začel raVnn i ,Yarni hotelu na Otočcu cesonih t:a n- 1 ?em*nar o mikropro-nično tfohi8 Popravil Zavod za teh-leženci «» azevanJe >z Ljubljane. Ude-seznanili , l"I,arj? so se v treh dneh aattgsaasss: "anili zzora ji**' j \ Procesorji in se sez-razl'čnih , 'deovanjcm in “Porabo družine 68000™*^ mikroProcesorjev prva Natalija Repec, v štafeti 4 krat 100 metrov mešano je bil Celulozar 4., na 800 metrov prosto pa je Natalija Repec osvojila še svoj sedmi naslov republiške prvakinje, Gradiškova je bila 3. in Resmanova 12. V članski konkurenci je bila na tej progi Rapčeva 3. in Gradiškova 7. Se skupni vrstni red ekip — ženske: 1. Triglav Kranj, 2. Celulozar Krško; skupaj: 1. Triglav Kranj, 5. Celulozar Krško. A. ŠKAFAR C\ KAR SEDEM NASLOVOV — Natalija Repec je na republiškem prvenstvu v Mariboru osvojila kar sedem naslovov v kadetski konkurenci. 5,36 m le za centimeter zgrešila medaljo. Nedvomno so mladi atleti topliške osnovne šole naredili letos velik korak naprej, še posebej vsi imenovani, upati je, da se jim bo kmalu pridružila tudi Špeličeva, ki je imela prek zime težave z boleznijo. Dolenjska bera odličij na sobotnem prvenstvu pa s tem še ni zaključena. Med • Konec minulega tedna je bilo v Sve-tozarevu 42. prvenstvo Jugoslavije v krosu. Nastopilo je 400 atletov iz 59 ju-goslovankih klubov, v takšni konkurenci je bila za las ob medaljo Novo-meščanka Lavra Kastelic, ki je med starejšimi mladinkami na 3.000 metrov dolgi progi zasedla 4. mesto, zmagala pa je znana Snežana Pajkic iz Morave Cuprija. pionirji je v skoku v višino Novomeščan Stangelj s 175 centimetri osvojil srebrno odličje, prav tako srebrn pa je bil Brežičan Matijevič v troskoku z rezultatom 12,09 ZMAGA GOSTIŠČA RIBNIČAN RIBNICA — Te dni seje končal tradicionalni turnir v malem nogometu Ribnica 89, na katerem je sodelovalo 44 ekip. Zmagala je ekipa Gostišča Ribničan, kije imela v svojih vrstah tudi najboljšega strelca Janeza Nosana. Rezultati — polfinale: Gostišče Ribničan — Studio Team 2:1, Monografika — Tapetarstvo Žalec 0:2,; finale: Ribničan — Žalec 2:1, tekma za tretje mesto: Monografija — Studio Team 2:0. PRVO MESTO ZA INLES RIKO II RIBNICA — S tekmami zadnjega kola seje končalo tradicionalno zimsko prvenstvo Ribnice v rokometu. V odločilnem srečanju je Inles Riko II ugnal prvo ekipo in tako presenetljivo s točko prednosti osvojil prvo mesto. Rezultati zadnjega kola: Inles Riko II — Polž 26:9, Itas — Grosuplje 21:13, Divji jezdeci — Krim 12:17, Polž — Itas 17:22, Krim — Grosuplje 22:20, Inls I — Divji jezdeci 21:19, Inles Riko I — Inles Riko II 17:18. Končni vrstni red: 1. Inles Riko II 11,2. Inles Riko I 10, 3. Itas 7, 4. Divji jezdeci 7, itd. M.G-č. m. Še eno srebrno odličje mladim dolenjskim atletom je med mlajšimi mladinci prinesel Zatežič (Iskra Tenel Novo mesto) v skoku v višino z rezultatom 185 cm, medtem koje med mlajšimi mladinkami v skoku v daljino Novomeščanka Podkriž-nikova skočila 519 cm in tako dopolnila serijo drugih mest mladih dolenjskih atletov na sobotnem prvenstvu. USPEH MURNA KOČEVJE — Tukajšnji namiznoteniški klub je pripravil turnir za mladinsko prvenstvo ljubljanske regije, na katerem je nastopilo 70 igralcev iz desetih klubov. Kar dva naslova sta ostala doma; pri mladincih je zmagal Murn, skupaj z Lesarjem pa je bil najboljši tudi v dvojicah. M. G-č. S KEGLJAŠKIH STEZ • Zaradi enakega števila točk je zmagovalca dolenjske območne kegljaške lige odločilo sobotno srečanje na nevtralnem igrišču kegljišča doma JLA v Novem mestu. Več sreče in tudi znanja so imeli tekmovalci Metlike, ki so si tako priborili pravico do nastopa v kvalifikacijah za vstop v II. republiško ligo-vzhod. Končni vrstni red je naslednji: 1. Metlika, 2. Mercator, 3. Novo mesto, 4. Rudar. • Te dni se bodo nadaljevala tekmovanja v okviru območne kegljaške skupnosti tako med posamezniki kot dvojicami v moški in ženski konkurenci. • Dom JLA in KD Novo mesto organizirata v soboto, 4. marca, v počastitev dneva žena tradicionalni kegljaški turnir, že peti o vrsti. Pokrovitelj tekmovanja je Krkin tozd Kozmetika, nastopilo pa bo preko 50 tekmovalk iz vse regije. Tekmovanje bo potekalo na kegljišču doma JLA od 9. do 18. ure. • V nedeljo seje s finalnim nastopom na kegljišču doma JLA v Novem mestu končalo odprto občinsko prvenstvo za člane in članice. Pri slednjih seje bil ogorčen boj za prva mesta, vretni red pa je bil ob koncu naslednji: 1. Škedelj (Pionir) 755, 2. Rifelj (Iskra Tenel) 754, 3. Cetič (Društvo upokojencev) 752,4. Dalmacija (Iskra Tenel) 751,5. Pungartnik (Mercator) 746 itd. Manj negotov je bil boj pri moških, kjer so vodilni po prvem nastopu ubranili svoja mesta. Rezultati: 1. N. Go-leš (Mercator) 1769, 2. Muslimovič (IMV) 1711, 3. Kastrevc (Novoteks) 1708,4. Maraž (Mercator) 1702,5. Vesel (Novo mesto) 1701 itd. odbojka II. ZVEZNA LIGA moški, zahod — 14. KOLO: JEDINSTVO INTERPLET — PIONIR 3:1 (10,3, -11, 11) Pionir: Jovič, Bašič, Peašinovič, Brulec, Primc, Povšič, Kosmina, Smrke, Petkovič, Goleš, Travižan, Ccrnjič LESTVICA: 1. Jedinstvo Interplet 24 (38:10), 2. Pionir 24 (37:11), 3. Salonit 22 (33:11), 4. Ljubinje 22 (33:14) itd. Pari prihodnjega kola: Pionir — Čelik, Rijeka — Ljubinje, Kamnik Titan — Jedinstvo Interplet, Salonit — Novi Zagreb itd. II. ZVEZNA LIGA — Ženske, zahod — 10. KOLO: BLED — LIK KOČEVJE 3:0 (J 3, 5, 14) •Lik Kočevje: Klun, Ahac, Ibrahi-movič, Uran, Turk, Škufca. Hočevar, Drobnič. LESTVICA: 1. Jedinstvo Elir 20... 8. LIK Kočevje 6. V prihodnjem kolu igrajo Kočevke doma s Progresom. I. SOL, moški, 12. KOLO: LIK KOČEVJE — PARTIZAN NARODNI DOM 3:2(11,-12, 10,-8, 12) Lik Kočevje: Bradač, Knavs, Miklič, Polovič, Turk, Zec, Hvala, Drob- nu* Ahar LESTVICA: 1. Brezovica 26 ... 9. Kočevje 12. košarka SKL, moški, 20. KOLO: NO-VOLES — MARIBOR 87 123:79 (60:30) Novoles: Pintar 10, Gavranovič 4, Cerkovnik 15, Bajc 44, Radulovič 17, Andoljšek 7, Lučev 18, Lenart 6, Barbič 2. LESTVICA: 1. Mineral Slovan 38 ...9. Novoles 25,10. Rudar 24,11. Iskra Nova Gorica 24, 12. Maribor 87 23. V naslednjem kolu igrajo: Iskra Nova Gorica — Novoles, Rudar — Rogaška, Maribor 87 — Čolor Medvode itd. OBVESTILO TK KRŠKO KRŠKO — Teniški klub Krško išče dva vzdrževalca igrišč v Krškem in Senovem, hkrati pa išče oskrbnika za teniška igrišča v Krškem. Interesenti naj pošljejo prijave do 10. marca na naslov: Teniški klub Krško, Cesta 4. julija 59. SOLSKI ŠPORT !N REKREACIJA • Pred dnevi je bilo v telovadnici trebanjske osnovne šole območno prvenstvo v košarki za starejše pionirje, nastopile pa so selekcije Novega mesta, Črnomlja in gostiteljev. Zmagali so Novomeščani, ki so obe srečanji prepričljivo odločili v svojo korist, v svojih vstah pa so imeli tudi najboljšega igralca in strelca turnirja Matjaža Črva, kije v dveh tekmah dosegel 65 košev. Rezultati: Novo mesto — Črnomelj 78:31, Trebnje — Črnomelj 69:48, Trebnje — Novo mesto 45:74. Vrstni red: I . Novo mesto, 2. Trebnje, 3. Črnomelj. • Te dni je potekal tudi srednješolski občinski košarkarski turnir za mladince, na katerem je nastopilo sedem ekip iz vseh novomeških srednjih šol. Finalno srečanje je prineslo tradicionalni obračun prvih ekip SŠPTNU in SŠTZU. Srečanje je bilo negotovo in izenačeno do zadnjih minut, prav v zadnji minuti pa je pri rezultatu 37:37 igralec SŠPTNU Bordelius svoji ekipi zagotovil dragoceno zmago. Najboljši strelec tekmovanja je bil Lučev iz ekipe SŠTZU. Rezultati: SSPTNUII- SŠTZU 113:37, SŠPTNU-SKS 31:21. SŠGT DESŠ 18:24, SKŠ- SSTZU H 7:20, SŠTZU—DESŠ 43:20, SŠPTNU ni red: 1. SŠPTNU 1,2. ŠGT. SSUl UbSS 18:24 SKS II /:/U, SS1ZU—Dt5 I—SŠTZU II 29:12, SŠPTNU 1—SŠTZU 1 40:37. Končni vrstni SŠTZU I, 3. SŠTZU II, 4. DESŠ, 5. SKŠ, 6. SŠPTNU 11. 7. SŠG Namesto na Vršič kar na tekmo Novomeško kolesarstvo ima naposled obetavno žensko vrsto — Sestri Sa-jevec začeli po naključju — Tiha želja so olimpijske igre v Barceloni NOVO MESTO — Že pred dvema letoma je kazalo, da bo novomeško kolesarstvo ob bok imenitnim članskim in mladinskim dosežkom dobilo še dostojno žensko vRto, vendar iz te moke takrat ni bilo kruha. Začetno navdušenje nekaj deklet je kmalu usahnilo, ostala je pravzaprav le ena, mlada Marija Krnc, ki pa danes vendarle ni več osamljena. Zadnjih nekaj tekmovanj je pokazalo, da se je tudi žensko kolesarstvo v Novem mestu vendarle postavilo na trdne noge. ekipa šteje danes pet deklet, ob Krnčevi sta tu še sestri Sajevec, 20-letna Martina in 18-letna Marjeta, ter Katja Pavlič in Nataša Kuzma. Prve tri so že dokazale, da sodijo v sam državni vrh. »Začeli sva po naključju. Lani 2. septembra je bilo, ko sva v mehanično delavnico na Loki pripeljali kolesi v popravilo. Nameravali sva se udeležiti vožnje na Vršič, a naju je tisto minuto Jože Majes prepričal, naj poskusiva s pravimi tekmovanji. In res, že naslednji dan sva obe nastopili na dirki v Grosupljem; med petnajstimi kolesarkami sva zaseli 7. oziroma 10. mesto,« pripovedujeta Martina in Marjeta Sajevec, skromni dekleti iz Vavte vasi, ki sta se zatrdno odločili ostati v kole- saRtvu in v njem doseči kar največ. Treningi so vsak dan, ob službenih obvezah je to dodaten napor. Tako za Martino, ki je sedaj kot pripravnica zaposlena na VeterinaRki postaji, doma pa jo čaka še delo na kmetiji, kot za Marjeto, kije zaposlena v No-voteksu. Marjeta pravi, dajo v tovarni sicer pustijo na priprave, za kar jim je seveda še kako hvaležna, a kaj, ko mora izgubljene ure potem nadomeščati. In njuni rezultati v teh nekaj mesecih, preživetih v kolesaRlvu? Martina je bila tretja na lanski VN Krke, prav tako 3. na republiškem prvenstvu v ciklokrosu, na državnem pa 4. Doslej je vozila 7 dirk, prav toliko kot njena sestra Marjeta, ki je letos postala republiška prvakinja v ciklokrosu in bila na državnem prvenstvu druga, lani pa je na cestnem prvenstvu najboljših slovenskih deklet zasedla četrto mesto. Nekaj več kolesarskih izkušenj ima Marija Krnc, komaj 15-letno krhko dekle, ki je doslej nastopilo na kakih 20 dirkah. »V klub me je pripeljala zmaga na šolskem tekmovanju septembra leta 1986. Takrat nas je bilo več deklet, a sem sčasoma ostala sama. Navzlic temu sem vztrajala, vadi- la sem s fanti m dočakala, da imamo tudi v Novem mestu močno žensko vrsto,« pravi Marija, sicer dijakinja I. letnika trgovske šole. Krnčeva je bila lani na cestnem republiškem prvenstvu tretja, na dirki za VN Krke druga, prav tako druga letos na republiškem prvenstvu v ciklokrosu in peta na državnem, ima pa zmago iz dirke na kronometer v Zagrebu. Na novo sezono se dekleta pridno pripravljajo, predvideno je, da bodo nastopila kar na dvajsetih domačih in desetih dirkah v tujini, preizkusile pa naj bi se tudi v etapnem tekmovanju. Treningi, ki jih vodi Stopičanka Romana Tomšič ob strokovni pomoči Ivana Turka, so vsak dan, pač primerni klubskim načrtom in dekliškim ambicijam. Sploh te zadnje niso kar tako. Tako Martina in Marjeta kot Marija si v prvi vrsti želijo prebiti se na vrh jugoslovanskega ženskega kolesaRtva in tam nekaj časa tudi ostati. Prav tako si želijo nastopati v dresu z državnim grbom, če bo seveda ženska reprezentanca sploh dobila status, kot ji gre. In nazadnje: tiha, a ne neuresničljiva želja vseh treh je, da bi si z rezultati in delom priborile nastop na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni. B. B. fft * # i Martina Sajevec: »S sestro sva s tekmovalnim kolesarstvom pričeli zgolj naključno.« Marjeta Sajevec: »V Novoteksu mi sicer gredo na roke, toda za vrhunske rezultate bo potrebno še več trdega dela.« Marija Krnc: »Kar dve leti sem vadila s fanti, naposled pa le dočakala tudi pravo žensko ekipo.« m. iS % TELEVIZIJSKI SPORED i m • Televizija si pridržuje vse pravice do morebitnih sprememb programa. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 3. III. 9.45 - 12.40 in 16.05 - 23.40 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI MOZAIK 10.00 TEDNIK 11.00 MOSTOVI 11.30 UMOR MARY PHAGAN, 3. del nadaljevanke 12.30 VIDEO STRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA 17.35 MOSTOVI 18.15 VIDEO STRANI SPORED ZA OTROKE IN MLADE: 18.20 DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI 18.35 SAFARI. 2. del nadaljevanke 19.05 RISANKA 19.12 TV OKNO 19.17 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NAŠ EDINI SVET: LJUDJE IZ PUŠČAVE, 7. del dok. serije 20.40 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, 9. del nanizanke 21.30 MINI SHOVV: ODZILA, oddaja TV Skopje 21.50 DNEVNIK 3 22.00 NIKOLI NISEM PEL OČETU, ameriški film Film govori o ovdovelem profesorju, ki bi se rad ponovno poročil z zdravnico, in sicer v Kalifornijo. Toda na vzhodu države ima očeta, ki ni več pri močeh, je pa velik tiran. Iz nič je ostal premožen poslovnež. O domu upokojencev noče slikati in tudi v Kalifornijo s sinom noče. Naj sin spet popusti očetovi tiraniji? Sestra, ki jo je oče zaradi poroke z Židom nagnal, svetuje bratu, naj ne popusti in naj si uredi življenje po svoje. V filmu so občuteno izraženi generacijski problemi in kljub depresivnosti in krutosti je to eden najbolj poštenih filmov o očetih in sinovih. 23.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.05 Budimpešta: SP v atletiki — 19.05 Vi-deomeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Iz koncertnih dvoran — 21.55 Skupščinska kronika (oddaja TV Beograd) — 22.15 En avtor, en film — 22.40 Dolga pot do doma (ameriški film) TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otroke - 8.55 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.10 Vreme — 19.30 Dnevnik — 20.00 Detektiva iz Miamija (8. del nanizanke) — 20.55 Ljubo doma, kdor ga ima (humoristična serija) — 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 Na samem z vsemi (oddaja iz kulture) — 22.55 Nočni program (Dinastija: Jaz, Klavdij) — 0.55 Poročila SOBOTA, 4. III. 7.45 — 12.30 in 15.00 — 1.35 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI OTROŠKA MATINEJA 8.10 RADOVEDNI TAČEK 8.25 LONČEK, KUHAJ 8.30 DOMAČA NALOGA ZA UČITELJA A. K. 8.45 EX LIBRIS: PRIMORSKO VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO 9.50 POLETI, PESEM, 7. del nanizanke 10.20 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 12.20 VIDEO STRANI 15.15 VIDEOSTRANI 15.25 OKROGLA MIZA: SLOVENSKA DRŽAVNOST IN SUVERENOST 16.30 DNEVNIK 1 16.45 KAPA NEVIDNICA 17.00 KRONIKA NEKE MLADOSTI, L del: VALENTINA, španski film 18.25 ZDAJ PA PO SLOVENSKO 18.50 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 NARAVNI HAMBURG, nemški kratki film 21.00 IZBOR JUGQSLOVANSKE POPEVKE ZA »PESEM EVROVIZIJE 89«, prenos 23.30 DNEVNIK 3 23.40 HARRY IN WALTER GRESTA V NEW YORK, ameriški film Velikemu vlomilcu, angleškemu gentlemanu, ki ga množice občudujejo, se kljub vsemu zgodi, da mora v zapor, kar sprejme z vsem dostojanstvom. Tudi v zaporu ima privilgiran položaj, zaseda več celic, kjer sije uredil kar razkošno bivališče in kjer gosti druge zapornike. Njegova stalna obiskovalca sta burkača, ki pa se jima kljub vsej nerodnosti le posreči zbežati iz zapora in napotita se v New York, kjer naj bi tudi sama postala vlomilca velikega kova. Pri tem uporabita fotografijo svojega slavnega znanca in mlado revolucionarko. 1.25 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 15.50 Budimpešta: SP v atletiki — 18.00 Vaterpolo MornariMladost — 19.00 J ugoslavija, dober dan — 19.30 Dnevnik — 20.15 Od tod do večnosti (ameriški film) — 22.15 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Izobraževalni program — 10.00 Prezrli ste, poglejte — 13.00 Družinski magazin — 14.30 Mladi Sherlock Holmes (angleški mladinski film) 16.00 Sedem TV dni — 16.45 Dnevnik I — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Gruntavčani (4. del nadaljevanke) — 18.25 Prisrčno vaši: Dora Janekovič — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Rezerviran čas — 21.00 Izbor jugoslovanske popevke za »Pesem Evrovizije 89« 23.30 Dnevnik 3 23.40 Nočni program (Di- nastija; Guinessovi rekordi; Sledge Hammer) — 1.40 Poročila NEDELJA, 5. III. Opomba: Furano: svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž) 8.55 13.10 in 14.15 — 23.20 TELETEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 OTROŠKA MATINEJA 10.40 KULTURNI CENTER EVROPE — BRUSELJ 11.30 DOMAČI ANSAMBLI 12.00 KMETIJSKA ODDAJ 13.00 VIDEO STRANI 14.30 OD TODDO VEČNOSTI, ameriški film 16.30 DNEVNIK 1 16.45 STO KONJENIKOV, italijanski film 18.35 PEDENJŽEP 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 PORTRET IL1JE PEVCA, 2. del nadaljevanke 21.25 PODARIM — DOBIM, žrebanje 21.40 ZDRAVO 23.10 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM Opomba: 15.15 SP v atletiki 17.00 Košarka Jedinstvo Aida:Elemes (ž) 18.15 Rokomet Metaloplastika:Medveščak 10.00 Danes za jutri — 13.00 Športno popoldne — 19.00 Da ne bi bolelo — 19.30 Dnevnik — 20.05 Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta — 20.45 Poročila — 21.00 Poezija — 21.35 Športni pregled — 22.25 Satelitski programi TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Otroška matineja — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Po brezkončnosti sveta— 12.30 Tudi letos— 13.00 Hišica v preriji — 14.00 Nedeljsko popoldne — 16.30 Od oceana do strehe sveta — 17.05 Potopis — 18.45 Risana serija - 19.10 Igre na srečo — 19.30 Dnevnik — 20.00 TV nadaljevanka — 20.55 Igrani film — 22.30 Dnevnik — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila PONEDELJEK, 6. III. 9.45 - 13.30 in 15.45 — 22.50 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK: UTRIP, ZRCALO TEDNA, TV MERNIK, DA NE BI BOLELO, OČI KRITIKE, CIOCIARA (italijanski film) 13.20 VIDEOSTRANI 16.00 VIDEOSTRANI 16.10 PODARIM DOBIM, ponovitev žrebanja 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEO STRANI 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: RADOVEDNI TAČEK, Poleti, PESEM 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 20.05 LET V MEGLO, drama TV Sarajevo Najstnik Nikola ne najde skupnega jezika niti s svojo mlado mačeho niti z lastnim očetom. Avtor je hotel ustvariti podobo vsakdanjika z zanimivo in prepričljivo opisanimi odnosi med tremi osebami, ki jih je usoda združila. 21.05 OSMI DAN 21.50 DNEVNIK 3 22.00 BOLGARSKI GLASBENI FENOMEN 22.40 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 17.40 Po brezkončnosti sveta: Afrika — 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik — 20.05 Po sledeh napredka — 20.35 Videogodba — 21.20 Svet na zaslonu — 22.00 Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk — 22.40 Satelitski programi. TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev)— 17.15Dnevnik 1 — 17.35 Religije sveta — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarna oddaja — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 TV drama — 21.00 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3 — 22.10 Nočni program — 0.10 Poročila TOREK, 7. m. Opomba: 20.00 Operni gala koncert 9.45— 12.00 in 16.00 — 23.10 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK: ŠOLSKA TV 11.00 UČENJE ANGLEŠČINE S POMOČJO VIDEA 11.50 VIDEOSTRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: LONČEK, KUHAJ; POGLEDI 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ČE NEKOČ POTRKAŠ NA MOJA VRATA, 4., zadnji del nadaljevanke 21.20 DINAR 22.05 DNEVNIK 3 22.15 JAZZ NA EKRANU 23.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Naša pesem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Umetniški večer: Pozdrav Johnu Huslonu (dok. film) in Asfaltna džungla (ameriški film) TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored 9.00 TV v šoli 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Otroški spored — 18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.05 TV film — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Kontaktni magazin — 23.30 Poročila SREDA, 8. III. 9.45 — 11.40 in 16.00 — 24.00 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK: OSMI DAN, SVET NA ZASLONU 11.30 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK I 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: KAJ JE NAJLEPŠE, MALA ODISEJA 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: POLETJE 42, ameriški film Hermie je v vojnem letu 42 na počitnicah v ČETRTEK 9. III. 9.45 — 11.50 in 16.00 — 0.15 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK: ŠOLSKA TV 11.10 PO SLEDEH NAPREDKA 11.40 VIDEOSTRANI 16.20 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: VPRAŠANJA IZ TV KLOBUKA 19.15 TV OKNO 19.20 DOBRO JE VEDETI Novi Angliji. Za tantovsko družbo so spolna doživetja še skrita, želja po izgubi devištva pa premaguje fantovske sramežljivosti. Hermie svoja Čustva posveča vojakovi ženi, ki je zanj nedosegljiva. Toda ko ta žena izve za smrt svojega moža, potrebuje človeka, nedolžne nežnosti, ki naj ji pomagajo premagati bolečino ob izgubi moža. Hermiejeva sanjarjenja se uresničijo kot trenutek, ki bo večno zapisan na poti njegovega življenja. Režiser je ustvaril nežen fijm, poln topline in razumevanja. 21.50 DNEVNIK 3 22.00 SVET POROČA 23.00 VIDEO NOČ DRUGI PROGRAM Opomba: Nogomet Škotska:Francija 19.30 DNEVNIK 2 20.05 TEDNIK 21.00 UMOR MARY PHAGAN, 4., zadnji del nadaljevanke 22.00 DNEVNIK 3 22.10 PREZIMOVANJE V JAKOBSFELDU, jugosl. film 0.05 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Čas, ki živi - 19.30 Dnevnik 20.05 Skladbe Stanka Premrla 20.25 Aple Jadran 20.55 Oči kritike Vaterpolo JugoslavijaJtalija 17.00 Satelitski programi —* 18.30 Studio Maribor — 19.00 Dežele dolgega oblaka (1. del dok. oddaje o Novi Zelandiji) 19.30 Dnevnik — 20.05 Glasbena oddaja — 22.05 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar 8.30 Super babica - 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila -12.40 Prezrli ste, poglejte 15.10 Poročila 16.45 Izobraževalna oddaja 17.15 Dnevnik — 17.35 Super babica 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarni program 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik — 20.00 Filmski večer — 22.30 Dnevnik 3 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila 21.25 javna tribuna TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar 8.30 Pole-tavček 9.00 TV v šoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte - 15.10 Poročila 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevniki 17.35 Poletavček 18.05 Številke in črke 18.25 Gospa Mosorojska 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 2 20.00 Politični magazin — 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 22.10 Dnevnik 3 22.30 Nočni program 0.30 Poročila studio PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. TOREK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SREDA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena Z Gorjancev tudi 2. program Možnost tudi za oddajanje programa studia ________Koper_________ TRDINOV VRH — Na eni zadnji, sej zborov občinske skupščine Metlika so postavili delegatsko vprašanje, kdaj bo oddajnik TV na Trdinovem vrhu začel oddajati tudi 2. program TV Ljubljana, ki ga v metliški občini sedaj ne morejo gledati. Odgovorni pri TV Ljubljana zagotavljajo, da bodo na Trdinovem vrhu začeli z rednim oddajanjem 2. programa do 1. maja letos, poskusno pa že prej. Ta odgovor je gotovo zanimiv tudi za gledalce TV tudi na drugi strani Gorjancev, kjer se bo po 1. maju jasnost sprejema 2. programa močno izboljšala. Poleg tega v odgovoru piše, da so v frekvenčnem planu JRT za TV Ljubljana na Trdinovem vrhu predvidene 3 oddajne frekvence, torej je poleg 1. in 2. TV programa moč oddajnik razširiti še za en program. Po veljavnih kriterijih skupščine RTV Ljubljana je s Trdinovega vrha moč prenašati edino program studia TV Koper, kajti avstrijskih programov TV Ljubljana ne prenaša. Denar za ta dodatni koprski program oziroma za namestitev potrebne opreme pa morajo prispevati tisti, ki želijo gledati ta program. V tem primeru bi bilo treba skleniti dogovor med občinami Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Krško in Brežice ter RTV Ljubljana, še prej pa bi morali zainteresirani dati pobudo za to. KOMUNIST IN HUMORIST RIBNICA — Po humorju znane Ribničane je med zadnjim obiskom v Ribnici nekajkrat z duhovitimi pripombami presenetil kar sam predsednik P CK ZK Slovenije Milan Kučan. Prisluhnimo nekaterim: • NIČ ŠTRAJKOV Predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Levstek je med drugim potožil, da vsepovsod štrajkajo, v Ribnici pa ne spravijo skupaj niti enega poštenega štrajka. Milan Kučan pa: — Morate pa kakšnega kar sami vodilni organizirati. • PODAUŠATI DAN Predsednik KPO Inlesa Viktor Pogorelc je poročal, da Ribničanje delajo v službi, popoldne na kmetiji, izdelujejo še suho robo in zdaj bo Inles dovolil, da bodo najboljši njegovi delavci popoldne še kooperacijsko delali za Inles. Predsednik Kučan pa: — Torej predlagate, naj bi imel dan 26 ur. • BOLJŠI PAPIR Viktor Pogorelc je nato poročal še, da standard ne sme padati in da bodo plače računali z ozirom na vrednost nemške marke, ker se na dinar ne da več zanesti. Milan Kučan pa je ugotovil: — Ja, vse kaže, da je marka tiskana na boljšem papirju. • FEJSTFANT Neki partijski sekretar je poročal, da je med malico vprašal delavce, kaj naj sporoči predsedniku Kučanu, ki je danes tu na obisku. Delavci so dejali le: »Pozdravi ga.« in »Je fejst fant«. Predsednik Kučan pa na to: — Upam, da je bila malica dobra. J. P. ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. Radio Sevnica ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, da-nes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. ČETRTEK, 2. marca , 17.00 — Uvod in napoved spore® 17.15 — Aktualno 17.50 — Izobraževalna oddaja 18.10 — Vse v enem košu 18.25 — Glasbena oddaja fj. 19.00 — Vključitev v skupni prog®" | dijskih postaj Slovenije rt i ta: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice^ Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba. TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDEUA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev SOBOTA, 4. marca , 17.00 — Uvod in napoved spore® 17.10 — Uganke iz domače občne 18.00 — Glasbena uganka 18.10 — Ugibanje kraja 19.00 — Vključitev v skupni prog® dijskih postaj Slovenije NEDELJA, 5. marca , 10.30 — Uvod in napoved spore® 10.50 — Kmetijska panorama 11.05 —Nedeljski gost j, — Kultura — šolstvo — lz0^rjJ? ,l(l 11.30 — Vesti za drobno gospo® 11.50 — Aktualno 12.15 — ZVN 13.00 — Nedeljski poročevalec 13.30 — Čestitke naših poslušalcev SREDA, 8. marca , 17.00 — Uvod in napoved spore® 17.05 — Informativna kronika - j 17.20 - Tematska sreda (Naši m ljudje) 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Vključitev v skupni prog®1 dijskih postaj Slovenije ZA KRATEK ČAS — Nastopajoči na Prizmi optimizma so si prislužili ap (Foto: Marko Švent) Iz Ni Spili! lojsi mish io za Hpt lože Poln imet kis( tudi S Tur mizi dvoj Pa c nab bav nih si s dot di. Ko run sna prs žaj hgi bi mo Oti mo goi Pn sta v ti 1 i goc ko( mii ski nai Mt liči Al di lju & bi Se Pc m ce ne Ul ve va že sc bi V; a rj n h n F z Prizma optimizma v Šmihel11 V Domu starejših občanov pripravili razvedrilnora dijsko oddajo — Julka je pela v Metliki V Domu starejših občanov v Šmihelu je 14. februarja ljubljanska RTV posnela razvedrilno oddajo Prizma optimizma. Ob tej priložnosti je direktorica doma v pozdravnem nagovoru predstavila ustanovo in domsko življenje. Tako smo med drugim slišali, da stanovalci skrbijo tako za lepo urejeno okolje doma kot tudi za svojo kuhinjo. Z ostanki hrane redijo prašiče in tako imajo kar nekajkrat na leto koline. Potrčeva je omenila, daje domski pokrovitelj Tovarna zdravil Krka Novo mesto, ki pomaga s strokovnimi nasveti in načrti za izboljšanje življenjskih pogojev stanovalcev. V domu posvečajo veliko skrb kulturnemu življenju in pogosto pripravljajo prireditve. Prav ob Prizmi optimizma so imeli na ogled umetniške fotografije Marka Šventa. Na februarski razvedrilni oddaji je za začetek zaigral ansambel Boruta Lesjaka. V nadaljevanju je recitirala prek 80 let stara Julka Lobe, Ptujčanka Frančiška Kekec, ki prav tako živi v šmi-helskem domu, pa je na drobno opisala vsa vinogradniška dela, predvsem pravilno pripravo posode za dobro kapljico. Štefka Jaklič iz Žabje vasi je prebrala humoristično domsko kroniko, ki jo je napisala Mara Sajevec. Julka Prijatelj iz Šentruperta je zapela pese1*1 . pet' Kranjčičev Jurij. Julka je t ‘^P vaike jem pred kratkim navdušila sta fC. in stanovalce v metliškem domu jr jših občanov. Na Prizmi °PnnVj0vega potem dr. Suzana Furlan ® v mesta povedala, da je pač 1,1 jjflji-dom, ker sama ni več mogla ufi ti, pomočnice pa ni mogla dobi >• . domu živi tudi njen sin. , e o{ivit0 kolikor toliko pri zdravju, zelo dela kot predsednica sekcije .^ii upokojencev v domu. S stano ^jelt se je pogovarjal Rado Časi- za čas so v oddaji poskrbeli še M jr Deržaj, Miško Hočevar, humor® ^ nez Škof, Marta Pestator in [K>' tiniJ berto Gregorič s čudovito 7*P:njia: pesmima Meksiko in Mama «' Dve pesmi je prispeval tudi jjp mešani pevski zbor pod vodstv de Orač. Ob koncu je direkton®^ trčeva izročila nastopajočim t kap'” šopek, moškim kolekcijo domac^t, jice in organizatorjem dežnik-starejših občanov Novo mesto ^,0 da bi v njem še naprej skrbeli z*■ ,^v. počutje številnih domskih REZKVs^ ograffl' reda fine eda I levim' larst« da W- ra® c*' fc naš/fr gostiln I Jf?1'0 MESTO — Dolgočasje, L: Z10 nezadovoljstvo, položaj av-mMke,goslaviJedrugt’ noreče /n r1 ^kateri pogosteje utaplja-JJanLkl gostiln in bifejev. Pijanih tn?°iefno vedko’ saj je v teh časih Ji ,SUZ;za katerega je potreben M* kas bukovega listja, kot že ti JeJ° naš denar. So tudi takšni, ludinTČft0PrihaJaJ° do P>jače bolj enostaven način. nit , j bil°- da se v gostilni J„ l Maharovcu gostje za točilno dvnii ad,PTcajo v kolena. Kdor od tonheJdri.id'je- pije zastonj, drugi nahr •? SUš' lahko upa, da se mu bo bavn VSaj■Voda v kolenu. Za za-nih rn d[u%i gostilni je v teh lurob-,‘jjb poskrbel duhovi,ež, kino-dolnliJ Precej ležko kladivo in di Zl Se,ga' seveda proti nagra-KouH° Udan P° Prstih leve roke. rumenTC se P°kaže ducat snamerok°b: Neznanec Previdno Prste nn favico, ‘n Pokaže, da mu je žavn n evi f°ki že zdavnaj požrla HeannTgrada v ob'iki tekočih ma-lenjskihZ6 S,eveda Vegova. Vdo- mogoče TrZ n0h PJje v 'eh časih nna .. • sreeaa tudi neznanca, L' mobilskfh Zi obijanje avt ont~. i. ^ svečic. Proti n n a mrli 7 j. p. zmečkalo mu je prsta godcPif^'1^ ~ D° hude delovne nez- ko&vskemrf b 2" delavnice je 15. bus ki \p jP1®1?®01! vozoi red za avto-Wčun^ej v.ozil iz Črnomlja proti w S prog finanč"0 "ai šoferje seznanjajo br z NOVOSTMI varno« ^ ^ ~ Svet a preventivo it •• S$a£KKfi5žS!&S fKs-KSRlKSSŽJSS aotranTe "?a ln^Pfk,orJa sekretariata zr Prve roke 7dvpVHrRS Krapenca- da bi >■ zakona „ zvedeb m novosti temeljnegi drugih nr aarnostl ustnega prometa ir zakon Pnraeipisov' Po izidu republiškegi *^2S£KftSSS!S ZA VEČJO VARNOST občin; Tudi v kočevsk Vamostv SC vkljudlb v akc'j° za večji bi lei?Sl “s!nem Prometu, s katero na nesrf.z Zniz?I' ^ev'lo težkih prometni! Aupnola 0--°dnSlOlkov' se pravi ™ obsLa f?'h nesreč- Program, k dimi n 23, °Čk’ Predvideva delo z mla riše in '}’d?ev1cesl' Pločnikov in parki semafnr,T.t:kodiOV za Peke. počivališč razpravieV Ud' Na Podloge iz javm Ureditev Pa s° v. Program vključili tud Kočevi. parkir,sča za tovornjake P0 železniciUVedb0 potni5kc8a promet; Jemalo šolarjev BRe. TEKMUJE ena redkih^u- JOsnovna 50,2 Cerklje j srss^^siaesis &;*38fcxS5S ssftstfts&ss: s^assttas datevža Haeeta V' DIVJE SMETIŠČE PRI BREZJU — Takih in podobnih smetišč je v krški občini brez števila, po podatkih gozdarjev jih je samo v gorjanskih hostah okoli 30. Ker je bila prav zdaj končana javna razprava o ekološki ogroženosti v krški občini, ne bi bilo narobe, ko bi se v krajevnih skupnostih malo bolj zamislili nad svojim ravnanjem. Pa razmislek ne bo dovolj, treba bo smetišča počistiti, svoj piskrček pa bi lahko pristavila tudi komunalno podjetje Kostak in krška Surovina, ki bi tako prišla do velikih količin starega železa in drugega materiala. (Foto: J. Simčič) PROTEST IZ SEVNICE SEVNICA — Vsi zbori sevniške občinske skupščine so na pobudo KS Boštanj na ponedeljkovi redni seji prizadeto razpravljali o razmerah na Kosovu v luči stavke starotrških rudarjev in nesprejemljivega obnašanja kosovske, srbske in jugoslovanske polito-kracije. Delegati so poslali v znak solidarnosti več telegramov. Hkrati sojugoslovan-skemu vodstvu posebej zamerili »debilno diplomatsko politično potezo«, to je sprejem iranskega predsednika. BODO BREGU VRNILI UGLED? NOVO MESTO — Pred skoraj 25 leti je bila restavracija Breg ena najlepših v starem delu mesta in prava mestna posebnost. To je bila priljubljena točka za vse, ki so želeli biti postreženi v lepem in domačem okolju. Knjige vtisov so polne pohvalnih besed, pod katerimi so podpisani tudi državniki, politiki in umetniki. Takšna je bila Restavracija Breg polovico svojih let, danes ni več to, potrebno je bilo nekaj narediti, da bi dobila nazaj svoje ime. V Šolskem centru za gostinstvo in turizem so se odločili, dajo temeljito preuredijo. Danes je v te namene že zaprta. Če bodo vsa dela tekla po načrtu, lahko upamo, da nas bo prve dni aprila pričakala kot nova. V GOSTILNI PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA ČRNOMELJ — V petek, 4. marca, bo ob 20. uri v tukajšnji gostilni Pri suhem mostu kulturna prireditev v počastitev dneva žena. Kot gostje bodo nastopili pevka Majda Arh in ansambel Tonija Verderberja, program pa bo povezovala Mojca Blažej z ljubljanske televizije. To je prvi tovrsten večer v tej gostilni, gostilničar Jamin Izairi pa obljublja, da bo prireditev, s katerimi želi popestrili ponudbo in razgibati življenje v Črnomlju, še več. LETOVANJE IMA PREDNOST BREŽICE — Lani je Zveza prijateljev mladine le delno izpeljala nekatere načrte, ker ni prejela planirane dotacije od vseh interesnih skupnosti. Izostale so predvsem aktivnosti v tednu otroka. Skupnost socialnega skrbstva in zdravstvena skupnost sta nakazali denar samo za letovanje otrok, kulturna skupnost je dala dotacijo za novoletni živžav. Skupnost otroškega varstva je finančno podprla letovanje predšolskih otrok na Debelem Rtiču, organizacijo novolene-ga živžava in nabavo darilnih paketov za otroke iz vse občine. Za novoletno obdaritev so delovne organizacije in obrtniki zbrali celo več sredstev, kot so načrtovali, to je po 5.480 din na otroka. Ta denar so v celoti nakazali društvom in pionirskim hranilnicam. O opravljenem delu so danes teden poročali na letni konferenci. MEDVED V DRVARNICI DRAGA — V noči od 25. na 26. februar je medved obiskal vaščane Srednje vasi pri Dragi. Najprej je pri Grubarjevih ubil psa, ki je bil privezan na verigi, potem pa se je nemoteno spravil na domače zajce v kletki pred hlevom. Pri sosedovih psica ni bila privezana in seje napadalnemu medvedu lahko uspešno umikala, dokler je ni nagnal v drvarnico. Na obupno cviljenje psice je gospodinja planila iz kuhinje, še prej pa prižgala luč, kar je bil verjetno glavni vzrok, da je medved opustil svoj namen in odhlačal proti gozdu. Grubarjeva gospodinja živi sama na domačiji in je zdaj brez psa. zato odločno zahteva, podobno kot drugi ogroženi, naj lovci napadalnega medveda odstrelijo in poravnajo povzročeno škodo. ALOJZ PANTAR Podpreska 5 Črnomelj: mladi obetajo živahno pomlad Mnoge akcije ČRNOMELJ — Na tukajšnji občinski konferenci ZSMS si prizadevajo, da bi čim bolj razgibali življenje mladih v občini, hkrati pa okrepili svojo organizacijo. Zato so pripravili seznam številnih akcij, kijih želijo izpeljati v prihodnjih dveh ali treh mesecih. Glede na to, da se je črnomaljska mladina zadnje čase končno prebudila, zares ni razlogov, da ji načrti ne bi uspeli. Mladi bodo pripravili javno tribuno s tistimi črnomaljskimi izobraženci, ki so odšli iz občine, ter skušali najti razloge za tako velik odliv možganov. Predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij ter gospodarstveniki bodo mladim na razgovoru predstavili bodočnost razvoja v občini ter poskušali odgovoriti na vprašanja, kako naj se mlada generacija znajde v številnih problemih, ki jo težijo. Načrtujejo propagandno akcijo o obnovi in morda tudi zbiranje denarja za cerkvico sv. Duha v Črnomlju ter pozivajo vse, ki bi želeli sodelovati — četudi niso mladinci — da se jim pridružijo. Poleg tega bodo, ko bo na voljo lepše vreme, pripravili sobotni ali nedeljski bolšji trg. Seveda bodo mladi poskrbeli tudi za razvedrilo, saj bodo soorganizatorji Glasu mladih Bele krajine in Slovenije, organizirali praznovanje ob L ali 25. maju na Mirni gori. Razmišljajo tudi o razstavi motorjev, na katero bi povabili konsignacijske predstavnike iz Slovenije in lastnike novih in starih motorjev iz Bele krajine. Fotografski seminar v Vinici pa bo prispeval k boljši razgledanosti mladih. Na občinski konferenci mladine so pripravili tudi komplet reklamnih izdelkov, kot so plakat, priponka, nalepka, razmišljajo pa tudi o drugih oblikah političnega marketinga. Doslej so jim pri tem finančno pomagale druge družbenopolitične organizacije, kulturna skupnost in Knjigovodski center. M. B.-J. NE KURIM NA TLEH Stanujem v Birčni vasi v stavbi, kije last železnice. Zgradba je stara in to se pozna tudi pri kurjenju. Kadar zakurim peč, namreč dim uhaja iz dimnikov in se kadi, posebno v prostorih stanovalke, ki prebiva nadstropje niže od mojega stanovanja. Dim je seveda neprijeten, vendar menim, da bi se ga morala stanovalka lotiti drugače. Obtožila me je namreč, da kurim v stanovanju kar na tleh. To je učiteljica v tretjem razredu vprašala tudi mojega otroka. Vprašanje je zame žalitev, kije ne bi pričakoval od civiliziranih ljudi, zlasti ne od pedagoške delavke. ROMAN TASIČ Birčna vas 12 AKADEMIK DR. ANTON TRSTENJAK O MODROSTI • Modrost je zrela osebnost, ki zna prav živeti in umirali. • Modrost je prirojen talent, ki nikoli ne neha hoditi v šolo življenja. • Modrost je v nenehnem transcen-diranju vsakdanjosti. • Modrost je lahko tudi v humorju, ki ga opredeljujejo kot norčavo vzvišenost nad vsakdanjo mizerijo. • Modrost je ravnovesje človekovih kreposti. • Modrost je podarjena zlata sredina življenja. • Modrost ni v učenosti niti v učinkovitosti niti v izkušnjah. • Modrosti se ne da naučiti niti v šoli niti zunaj nje. • Modrost je to, kar v človekovi osebnosti ostane zdravega, ko se je prebil skozi preizkušnjo življenja. • Modrost je reziduum življenjskih izkušenj, pri povprečnem človeku je enak ničli, ker ga izkušnje docela zmeljejo. Kakor grenko slovo od mladosti Pred 8. marcem Draga mama, bliža se tudi najin praznik. Stiska me pri srcu, ko vidim, kako se moja otroka veselila tega dne. Tesno mi je pri srcu, saj mi je življenjska usoda zlomila krila. Moje misli so napolnjene s hrepenenjem po domu in po tebi. Ko bi mogla, bi stekla k tebi, ti zlezla v naročje in ti zapela pesem, najlepšo, ki sem jo znala že takrat in mi jo iz dneva v dan poje moja punčka: »Jaz sem mala roža, roža mamina.«. Vse to in še marsikaj sem ti ostala dolžna, saj sem prehitro odrasla. Sama veš, kakšno je bilo moje otroštvo. Okusila sem tisto, česar moja otroka ne smela nikoli Zdaj podoživljam čas pred tridesetimi leti, ko bi si morala zidati gradove iz mivke in spletati rožnate venčke. Jaz pa sem imela že v rosnih letih oči izjokane in misli prepredene s črnim obupom. Z očetom nista pomislila, ko sta me položila v življenje, da moram živeli še dolga in srečno. Mnogo prijetnih mladostnih trenutkov mi je ušlo iz spomina, toda krivic ir, žalosti ne morem pozabiti. Kako rada bi vse to izpisala na list papirja, ga uničila v ognjenem objemu in se tako rešila grenkobe, ki mi jemlje prostor v srcu. Takrat nisem vedela, zakaj je naše domače ognjišče tako razkopano in hladno. Zdaj vem dobro! Toda zakaj me je usoda tako ožigosala? Iskala sem nadomestilo za vajino ljubezen — bila sem izigrana. Toda, mama, za tvojo sedanjo nesrečo se čutim krivo le sama. Nobena šola me ni naučila, kako naj ti pomagam, da boš še dolgo zdra va in srečna med nami Jokam. Kmalu te bom spet obiskala. In tega trenutka me je strah. Ne razmišljam več, s čim bi te obdarila, ker želiš samo še danes ali pijačo, v kateri utapljaš svoj razum. Tudi ti boš spet jokala. Očitala mi boš, da sem šla predaleč od tebe in da si zato nesrečna. Sama ne vem več, ali sem srečna ali nesrečna, ko pa ima moje življenje toliko stranpoti Ko sem bila še sama, sem bežala od doma: velikokrat sem morala. Danes, ko sem zdoma, si neizmerno želim nazaj. Mama. zagotovo pa vem. da bi najraje iz tvojega opitega in razžrtega telesa iztrgala milo in dobro srce in ga spravila kot svojo najdražjo svetinjo. DARA Tabor brez Ivanke ni pravi tabor V Krkinem tozdu Marketing morajo biti veseli in ponosni na to vedno nasmejano sodelavko. Vsi, ki so si leta 1985 prizadevali oživiti dejavnost taborniške organizacije, so se razveselili, ko so jo zagledali na prvem propagandnem taboru. Med taborniki je takoj postala priljubljena in ve se, zakaj. Naziv vodja priprave hrane nobenemu drugemu ne bi tako pristajal kot prav Ivanki. Taborniki radi dobro jedo in ona zna poskrbeti za to. Na zimskem taboru na Resi je poleg vseh dobrot poskrbela tudi za kruh, pečen v krušni peči. Tega se bodo taborniki še dolgo spominjali. Udeležuje se vseh odredovih akcij. Tabor brez Ivanke sploh ni pravi tabor. Taborniško delo ni plačano, skoraj ves dopust izkoristi za to, da je lahko s taborniškim naraščajem na letnem in zimskem taboru. Edina nagrada za to njeno prostovoljno delo so zadovoljni obrazi otrok. Pod njenim vodstvom opravljajo tudi veščino kuharja. Poleg teoretičnega dela, kamor spadajo higiena, način priprave hrane in shranjevanje živil v naravi, morajo opraviti tudi praktični del, to je samostojno pripravo hrane. Za Ivanko ni nobene ovire, čeprav dežuje, sneži ali neusmiljeno pripeka, njeni obroki so vedno izborno in okusno pripravljeni. In tega uči tudi mlade tabornike, nehote pa se ta mladi rod navzema tudi takih Ivankinih lastnosti, kot so potrpljenje, razsodnost in veselje, ki ga nudi ta oblika preživljanja prostega časa. M. L. iMWiM iT/ififlgffliK ' tidar Mi in naša postarana učilna zidana KULTURNI PRAZNIK — Za dvajset novomeških osnovnošolcev je bil letošnji slovenski kulturni praznik izjemno doživetje, in to predvsem po zaslugi Mance Košir, Ivana Kraška in uredništva ljubljanskega Dnevnika. Osnovnošolci in njihovi učitelji smo predstavnikom Dnevnika resnično hvaležni za njihov prijetni obisk. Na fotografiji: Manca Košir med učenci. (Matjana Štern, foto: Dejan Rozman) »DIRTY DANCING« Zvedele smo, da bodo v brežiški knjižnici vrteli film Dirty Dancing. Novica nas je zelo razveselila, zato smo se štiri zmenile in se odpeljale v Brežice. Film smo gledale z zanimanjem, saj je poln pesmi in glasbe. Posebno nas je pritegnil glavni junak Patrick Swayze, ki ga poznamo že iz televizijske serije. Lahko rečem, da nam ni bilo žal in da nas je film navdušil. ANJA PINTERJČ, 6. a OŠ Artiče ŠAHISTI ZA OBČINSKI PRAZNIK Šahisti iz Ribnice, Ravne Gore, Kočevja, Starega trga in Semiča so se ob črnomaljskem občinskem prazniku udeležili v Starem trgu prijateljskega tumiija. Pri fantih so bili najboljši domačin Uroš Kobe, Jurij Glad iz Kočevja in Milan Kljun iz Ribnice. Pri dekletih so se najbolje odrezale Alenka Rauh iz Starega trga ter Blanka Komadina in Jasna Herljevič iz Ravne Gore. Med šahisti naše šole se je najbolje uvrstila Kristina Stare, na 4. mesto. Takšna srečanja utrjujejo med nami prijateljske vezi. ALENKA SNOJ OŠ Semič Razmislek o novi šoli Kdo še ni slišal za novo šolo! Žal smo vsi samo slišali, a je ne vidimo nikjer. To je šola, ki so nam jo obljubljali že v mali šoli. O njej so samo govorili, toda z jezikom se nova šola ne da zgraditi. Ko bi vsaj kdo od vplivnejših ljudi prišel pogledat, v kakšnih razmerah se učimo. Majhne temne učilnice, vse premajhni hodniki, garderobe pred razredi, slabi učni pripomočki, parket po razredih se že dviguje in ob njem si raztrgaš copate. Kaj drugega lahko sploh pričakujemo od 100-letne šole? Šole so se s časom spreminjale in v vsej občini bi najbrž težko našli tako staromodno šolo s tako slabimi učnimi razmerami. Doslej smo imeli pouk v dveh stavbah, a je bilo vsako leto v njih manj prostora, tako da sta letos dva oddelka še v Domu Majde Šilc. Kaj bo šele drugo leto, ko bodo trije novi oddelki? Ali bodo imeli zanamci po poldanski pouk? Naj omenim še hišnika, ki imata tako majhno delavnico! Včasih ju še mi zasujemo s polomljenimi klopmi in stoli, ki so tako razmajani, da med poukom premišljuješ, ali bodo zdržali do konca ure. Glede učiteljev: ni čudno, če prihajajo v razred nezadovoljni. Imajo, tako majhno zbornico, da se nam zdi, da vsi hodijo po prstih. In, oh, naše malice! Malicamo v učilnicah in še to največkrat nekulturno. Ali ne bi bilo lepše, če bi imeli prostorno kuhinjo in veliko jedilnico?! Res zelo zelo potrebujemo novo šolo. Če bo velika in sodobna in če bo na mimem kraju, bodo naši uspehi veliko boljši, čeprav so že sedaj dobri. Torej zavihajmo rokave! ANDREJA BURGER, 8. b OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto UJELI SE BOMO V SVOJO PAST Skoraj ni več koščka zemlje, za katerega bi lahko rekli, da ni onesnažen. Če ne bomo ničesar ukrenili, bo Zemlja pust planet. Ko premišljujem, se mi vedno bolj dozdeva, da narava umira. Najbolj pa jo uničujemo ljudje sami. Če bo človek uničil naravo, bo uničil tudi sebe. Pregovor pravi, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Tako se bo človek ujel v past, ki si jo je sam nastavil. MARTINA JELČIČ, 7. b OŠ Artiče OB ZVOKIH ORGEL Ob kulturnem dnevu smo si v Ljubljani ogledali Križanke ter Narodno in univerzitetno knjižnico. Popoldne smo v Domu Ivana Cankaija na prireditvi, imenovani Čudoviti svet orglanja, spoznali razvoj orgel in prisluhnili igranju na tem čudovitem instrumentu, ki mu pravijo kraljica glasbenih ihstrumentov. Učenci 5. in 6. razreda so imeli kulturni dan tudi v Ljubljani, kjer so si ogledali Kulturni živžav. DUŠKA D1ZDAREVIČ OŠ Metlika SPREMEMBA TV SNEGULJČICA Učenci naše šole so si v SLG Celje ogledali Petanovo TV Sneguljčico. Predstava je bila večini zelo všeč, pa tudi sama dvorana je bila za večino zanimiva, saj v pravem gledališču nekateri niso še nikdar sedeli. Igralci so se zelo potrudili, zato so jih gledalci na koncu nagradili z burnim aplavzom. Upamo, da bo tudi prenovljena brežiška dvorana ta.ic prijetna in da bomo v njej videli kako pravo gledališko predstavo. PRIMOŽ JESENKO OŠ bratov Ribaijev Brežice DVOLIČNOST V BOJU ZOPER KAJENJE SEVNICA — Sevniška osnovna šola Savo Kladnik je naslovila na delegacijo za zbor občin pobudo, da bi vendarle učinkoviteje posegli v boj zoper zdravju škodljivo razvado, kar nedvomno kajenje je. V šoli se, podobno kot še marsikje v nekadilskem gibanju, sprašujejo, zakaj takšna dvoličnost, ko po eni strani opozarjamo na škodljivost kajenja, po drugi strani pa prevlada nad širšim družbenim interesom ekonomski in celo ozek podjetniški interes. Tako se je letos primerilo, da so tudi na dan nekadilcev v številnih medijih veselo oglašali novo cigareto. Prav zato je toliko bolj utemeljena že stara zahteva in pobuda, da se z zakonom prepove vsaka propaganda cigaret. Tako bi tudi lažje dosegli vzgojne smotre pri mladi generaciji, ki še prerada naseda tobačni industriji in s cigareto dokazuje odraslost. Ko smo se po počitnicah spet »oglasili« v šoli, smo bili pred uro biologije presenečeni: na vratih učilnice je bilo namreč obvestilo, da prvi teden tam ne bo pouka. Konec naslednjega tedna pa smo videli, kaj seje zgodilo v učilnici. Vse je spremenjeno. Za vse skupaj pa so krivi fizikalni bloki, zaradi katerih se je čisto spremenil prejšnji sedežni red in še marsikaj. Klopi in stoli so novi, vse diši (smrdi) po novem, gre tako rekoč za čisto drugo učilnico. Ne manjkata niti akvarij z ribicami in terarij z želvama. V tajništvu so nam povedali, da so bloke namestili inženirji in delavci Iskre inženiringa iz Kranja. Preurejena učilnica pomeni boljše delovne razmere za učitelje in učence. PRIMOŽ JESENKO. 8. a OŠ bratov Ribarjev Brežice KNJIGE SO DOBILE NOGE Ob slovenskem kulturnem prazniku so se v našem malem mestu dogajale mnoge zanimive in pomembne stvari. Prav gotovo je izstopala selitev knjig iz starih prostorov na Trgu svobode v nove v Naselju heroja Maroka. Učenci smo ustvarili živo verigo od starega poslopja do novega. Iz rok v roke smo si podajali knjige. Teh je bilo res veliko, med njimi so bile poučne in zabavne, zgodovinske in leposlovne, slikanice in enciklopedije-. Spoznali smo, da za veliko knjig dotlej sploh nismo vedeli. Ko smo tako selili knjige, sem pomislila, da so knjige dobile noge. Tudi mi mladi Sevničani lahko rečemo, da negujem > kulturo, saj smo bili pri delu nadvse pazljivi. V bližnji prihodnosti pa bomo dobili odgovor, ali bomo knjige tudi radi prebirali. URŠKA KLAKOČAR OŠ Savo Kladnik Sevnica USPEŠEN NASTOP — Sevniška Glasbena šola, ki deluje pod okriljem osnovne šole Savo Kladnik, je prejšnji teden pripravila uspešen javni nastop 55 učencev različnih oddelkov in letnikov. Učitelji s svojini delom tudi prispevajo, da ima sevniška pihalna godba vse več usposobljenih bodočih članov. Na sliki: nastop klarinetistov. (Foto: P. Perc) ^20631 2. mama 1989 BOlPUfin UST 15 55TZU SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENIH USMERITEV BORIS KIDRIČ UL. MILKE ŠOBAR 30, NOVO MESTO, TEL.: (068) 25-207 razpisuje po sklepu sveta delavcev JAVNO LICITACIJO za odprodajo odpisanih osnovnih sredstev 1. TOVORNJAK TAM 5000, LETNIK 1972, izklicna cena 5,000.000 din 2. NAVOZNI MOST ZA OSEBNE AVTOMOBILE, izklicna cena 1,000.000 din Licitacija bo 9.3.1989 ob 14. uri v prostorih avtomehaniške delavnice. Ogled osnovnih sredstev bo možen 9. 3.1989 do 13. ure. Pred licitacijo se plača 10% varščine. Prodaja se izpelje po sistemu VIDENO - KUPLJENO. Kupljeno osnovno sredstvo se plača in prevzame v 10 dneh po razprodaji. Obveznosti, ki izhajajo iz prodaje, poravna kupec. Informacije dobite po telefonu št. 22-014. 107/9 ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO Delavski svet J. V razpisu del in nalog v 8. številki Dolenjskega lista z dne 23. februarja 1989 je pomotoma izpadla 16. točka, ki se glasi: »16. vodje dispanzerja za žene Pogoj: zdravnik specialist ginekolog in 4 leta delovnih izkušenj.« Navedena dela in naloge razpisujemo za obdobje 4 let. Kandidati morajo ob prijavi predložiti program dela za svoje področje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Novo mesto. O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. 106/9 SKUPNA SLUŽBA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. STROKOVNO-TAJNIŠKA OPRAVILA ZA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA NOVO MESTO 2. STROKOVNO-TAJNIŠKA OPRAVILA ZA OBČINSKO SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA IN OBČINSKO SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA NOVO MESTO Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali družboslovne usmeritve, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, — izpolnjevanje pogojev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Novo mesto. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Skupna služba SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, Kidričev trg 3. Kandidata bosta na razpisana dela in naloge izbrana za štiri leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 111/9 zavarovalna skupnost triglav POSAVSKA OBMOČNA SKUPNOST KRŠKO razpisna komisija po sklepu zbora delegatov TRS POS KRŠKO razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo ustrezne strokovne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih področjih, — da ima strokovne, organizacijske, moralno-politične, etične in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti poslovodnega organa. Za navedena dela in naloge bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, POSAVSKA OBMOČNA SKUPNOST KRŠKO, Trg Matije Gubca 3. Krško, z oznako »Za razpisno komisijo « O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu zbora delegatov TRS POS KRŠKO o imenovanju IPO ^ ^ g D5I[ [fcanra GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO DS DRUŽBENI STANDARD razpisuje javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev (štedilniki, hladilniki, kuhinjske nape, mize, stoli, postelje, garderobne omare...). Javna prodaja bo v torek, 7.3.1989, ob 10. uri v samskem domu, Kurirska pot 22, Novo mesto. Ogled je možen 1 uro pred prodajo. Kupci morajo položiti 10%-no varščino. Davčne obveznosti poravna kupec. 104/9 NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. dela organizatorja — programerja 2. pravna dela Kandidati za opravljanje del in naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod točko 1: — da imajo VI. stopnjo računalniške ali druge ustrezne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj v informatiki, zaželene izkušnje na osebnih računalnikih; pod točko 2: — da imajo VII. stopnjo pravne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj na teh delih, — pravosodni izpit. Kandidati za razpisna dela in naloge naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Novotehna, kadrovsko splošni sektor, Glavni trg 11, Novo mesto. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. 105/9 ^^^^Z^DNJA^TRGOVINA E xport — I m po rt BREŽICE PROIZVODNJA IN TRGOVINA AGRARIA BREŽICE TOZD CVETJE BLAGOVNI PROMET CATEZ Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD CVETJE CATEZ Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja šola ekonomske ali agronomske smeri in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih opravilih — pasivno znanje nemščine ali angleščine Na razpisana dela in naloge bo kandidat izbran za dobo 4 let. Prijave na razpisana dela in naloge sprejema razpisna komisija delavskega sveta TOZD Cvetje Čatež Agraria Brežice 20 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku razpisne- ga roka. 103/9 Mercator - Trgoavto KopeL Prodajalna 225 Krško Dalmatinova 8 Poleg avto opreme in rezervnih delov za vozila Zastava prodajamo še: — rezervne dele za tovorna vozila — rezervne dele za vozila VW-Golf — rezervne dele za Renault R4 — pločevino za R4, II. kvaliteta, do 50% ceneje Zraven tega prodajamo še avto prikolice, električno orodje, kolesa, motorna kolesa, tudi na obroke brez obresti! Tel.: (0608) 33-069 . . Se priporočamo! Iskri sebe pon topi zao SOČI M emona dolenjka n.sou. novo mesto tozd engro-detajl objavlja prosta dela in naloge prodajalca za prodajalno Grič Mirna Pogoji: končana šola za prodajalce — mešana ali tehnična stroka, zaželene delovne izkušnje Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 8 dni po objavi na nasjov_ Emona Dolenjka, TOZD Engro-detajl, Novo mesto, Glavni trg 23 109/9 L. SKUPŠČINSKI 1, obil"* ČRNOMELJ-METLIKA. NOVO MESTO. RIBniC* IN TREBNJ* _ V 2. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datu mom 15. februar 1989, so objavljeni dokumenti: OBČINA ČRNOMELJ ,0 — Odlok o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za ie 1988 — Odlok o zazidalnem načrtu Semič — Mladica ...0 — Odlok o organiziranju, pripravljanju in delovanju civilne zase v občini Črnomelj OBČINA NOVO MESTO r — Popravki objavljenih sprememb in dopolnitev planov ' odlokov in odredbe v 18. in 19. številki SDL v letu 1988 — Sklep o določitvi cen storitev Zavoda za družbeno planiranje urbanistično načrtovanje občine Novo mesto — Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev OBČINA TREBNJE . b. — Odlok o spremembi odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih o jektih občine Trebnje , _ f. — Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju G — Belšinja vas in na območju Jelševec g — Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka območju krajevne skupnosti Čatež MEDOBČINSKE OBJAVE — Sklep o cenah za geodetske storitve ia — Odredba o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa zna ) predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja v niškega znanja v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika Trebnie ap m — Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1989 DO ČRNOMELJ TOZD OBRT PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI 1. Ročno mizarsko stiskalnico na tri vretena proizvajalec Arsenije Spasič, Zaječar Izklicna cena je 12,500.000 din 2. Kombi IMV 2200 D letnik 1983 reg. št. NM 875-96, sedeži 4 + 1, vozen Izklicna cena 25,000.000 din 3. Ročni stroj za krivljenje pločevine »PIG« tip MP-1/2000, Jelšingrad Izklicna cena 7,000.000 din Licitacija bo v torek, 7. 3. 1989, ob 12. uri na sedežu TOZD OBRT na Belokranjski cesti 24, Črnomelj. Ogled osnovnih sredstev je možen dve uri pred pričetkom javne dražbe. Pravico sodelovanja na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo položijo 10% varščino. Kupec je dolžan poleg izklicne cene poravnati tudi prometni davek. Delegacija delavcev v svet šole TOZD OSNOVNA ŠOLA XII. SNOUB BRŠLJIN NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas Nastop dela 1 4. 1989. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. POTOLKLI STARI * REKORD . LJUBLJANA Obseg dela v Železniškem gospodarstvu Ljubljana, izražen v netotonskih kilometrih, seje v prvih 20 dnevih letošnjega januarja povečal v primerjavi z enakim obdobjem leta 1988 za petino. Železničarji na območju ŽG Ljubljana so opravili v nedeljo, 19. februarja, 17 milijonov 129 tisoč netotonskih kilometrov, kar pomeni za dober poldrugi milijon več od dosedanjega rekorda izpred dveh let. Slovenija Moja dežela- VSE VEČ LJUDI BREZ ZAPOSLITVE NOVO MESTO — Po H3,1. ^ ki jih je za leto 1988 dal Korn* ^ družbeni razvoj Novo mesto. Je^jnj konec lanskega decembra y o . 568 nezaposlenih, medtem ko J u bilo konec leta 1977 še 326- v skupaj zaposlenih je 26.968, od s gospodarstvu 22.728, v negospou* vu pa 4.240. Zaposlenost v g darstvu in v negospodarstvu primerjavi z letom poprej neko ^ piovečala, vendar odstotkovno v gospodarstvu za malenkost več .. gospodarstvu. Če pogledamo pop v ne mesečne čiste osebne dohod lanskem letu, vidimo, dajedoh ^3 posleni v novomeški občini 6'V- -e din ali za slabih 7 odst. rnanJ'’ tT ,dek znašal poprečni čisti osebni doh^ 644.956 din, v negospodarstv 813.587 din. Pa poglejmo še. N ^jj zaslužili v poprečju najmanj: to s delavci v gradbeništvu, ki so dob • mesec 589.510 din, najbolj PlaL j, pa so bili v družbenih organi#* +|j in sisih ki so v lanskem letu d‘ 848.404 din poprečnega čistega > sečnega OD. ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša draga MAJDA ADAMOVIČ roj. Novak »kv110 se ^hvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Novo mesto, po-Patronažnim sestram za zdravstveno oskrbo in Slavi Pezelj za cem ' med.bolezn‘jo. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znan-tonl m njenim s°šolcem za cvetje in izražena sožalja, govornikom za P e poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu Lapu Piljeni pogani obred. Vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami tj ^ovalnnpoko,no v tako velikem številu pospremili na zadnji po- Žalujoči: vsi njeni Novo mesto 27. 2. 1989 ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica ALOJZIJA ZUPANČIČ iz Občic 11 pri Dolenjskih Toplicah soža^a ^va*a vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno v uiS-|e.r dar°vano cvetje. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov ■tki za skrb in nego pokojne. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 82. letu me je zapustil dragi mož ANTON ŽUGELJ — Ančkin Tone Župančičeva 6, Metlika tež'^00 Se zabvaUujem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste mi v naj-1 jPh.trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in vence. Posebna zahva-1 ovJ • N°devarjev> za pomoč v težkih trenutkih in tov. Gršiču za pos-um govor. Prisrčna hvala dr. Mlačku za dolgoletno zdravljenje, PCVcem in g. župniku za opravljeni obred. Žalujoča žena fWeč;>)0 težko izraziš z besedo, tanko jo le grenko občutiš. (Shakespeare) ZAHVALA Ob smrti našega dragega sina, brata, nečaka, bratranca in vnuka MIRKA TORBICE-SINETA iz Šentjerneja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in so-om za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izraženo sožalje, v ™ane vence in cvetje ter za spremstvo k njegovemu zadnjemu poči-iJn' • ' Posebno se zahvaljujemo sodelavcem in OOS Iskra-TOZD d°n’ sodelavcem in OOS IMV Tovarna prikolic, sošolcem in tov. Jničarki 3. c letnika DESŠ. Zahvaljujemo se pihalnemu orkestru, „ yejnejskemu oktetu, mladini iz Šentjerneja in g. župniku za lepo Pmvljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mamica, oči, sestra Marija ter ostalo sorodstvo Ljubi mož in skrbni ate mirno, sladko spi, saj tudi mi bomo kmalu k tebi prišli V SPOMIN 3. marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubi in nepozabni mož, oče, brat in stric SLAVKO NAGLIČ iz Leskovca pri Krškem y*em, ki so mu v življenju naklonili lepo misel in ohranjajo spomin na ■* Sovo dobroto in toplino, iskrena hvala. Žena Urša in sin Slavko ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage mame IVANKE ŠAVOR z Radoviče se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste v teh žalostnih dneh sočustvovali z nama, ji darovali cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala metliški godbi, govornicama Vidi Stankovič in Slavici Radoš za poslovilne besede. Prav srčna hvala dr. Blažu Mlačku, ki ji je med težko in dolgotrajno boleznijo človekoljubno lajšal trpljenje. Zahvala velja tudi medicinski sestri Veri in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Metlika ter zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, še posebno medicinski sestri Tončki za lajšanje in nego v zadnjih trenutkih življenja. Hvala tudi duhovnikoma za poslovilni cerkveni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoča sinova Ivan in Jože 7. marca 1987 sem tiho odšel.. Mama, oprosti mi, da sem te pustil v težavah samo. V SPOMIN našemu dragemu OTU VERBIČU Grob tvoj so naša srečanja s teboj. Ostali sami smo, kljub temu Oto s tabo mi, ki smo te imeli radi. Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu in izrečete spoštljivo misel. Neutolažljiva mama Mokronog, 7. 3. 1989 Ljubil si naravo, dom in zemljo, trta jokala bo, ko tebe v vinograd več ne bo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očka, sina, brata, strica in zeta JOŽETA TRŠINARJA iz Martinje vasi 1 se prisrčno zahvaljujemo DO ISKRA Mokronog za organizacijo pogreba, DO DANA Mirna za vso pomoč, vsem GD, govornikom za poslovilne besede, godbi iz Trebnjega, pevcem iz Mokronoga, gospodu župniku ter prijateljem in sorodnikom. Zahvalo smo dolžni tudi 7. razredu OŠ Mokronog, SAŠ Kamnik in domu srednjih šol Ljubljana. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi, mu darovali toliko cvetja in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. V tihi žalosti VSI NJEGOVI i > Bolečino težko izraziš s besedo, lahko jo le grenko občutiš. ZAHVALA Po težki bolezni nasje v 79. letu starosti za- — pustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric h JOŽE 1 SLANC iz Čuril 23 pri Metliki Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali, ter vsem, ki ste pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. Hvala gasilskemu društvu Rosalnice za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu društvu in gospodu župniku za opravi- jeni obred. Žalujoči: žena Kristina, sin Jože z družino, sin Lojze z družino, hče- rka Zdenka z družino »SOLIDARNOSTNI« VIKENDI METLIKA — V metliški občini je 411 družbenih stanovanj, od tega je 62 solidarnostnih. Med nosilci stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih jih 34 gradi stanovanjske hiše, tako bodo stanovanja slej ko prej izpraznili, 17 pa jih ima vikende, večina v bližini stanovanja. Seveda od teh po zakonu ni mogoče zahtevati, da izpraznijo družbena stanovanja. Po teh nepopolnih podatkih stanovanjske skupnosti (verjetno je takih, ki gradijo hiše, in takih, ki imajo vikende, več) je med vikendarji tudi nekaj takih, ki sicer stanujejo v solidarnostnih stanovanjih. Mirno spi v zemlji, ki si ljubil jo zvesto, kot si ljubil svoje drage, ki za tabo zdaj žalujejo. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric JANEZ HOSTA iz Imenja 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim vaščanom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala VGP in gospodu župniku za poslovilne besede na domu in lepo opravljen obred v cerkvi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Ivan in Jože z družinama, brata in sestre in vsi, ki so ga imeli radi KMALU VODOVOD V RAKOVCU RAKOVEC — Vodovod od Božako-vega do Rakovca je zgrajen že več kot 6 let, vendar v to vas še ni pritekla voda po ceveh. Sedaj je končno vsa stvar tako daleč, da bodo tudi Rakovčani dobili vodo iz občinskega vodovoda, narediti je treba samo še priključke do hiš. Glavni vod je dezinficiran in preizkušen, prav tako vaški vodnjak, ki bo služil kot rezervoar. V tem vodnjaku, ki je bil zgrajen pred več kot 50 leti, je prostora kar za 260 kubikov vode (metliški rezervoar na Veselici meri le 100 kubikov) in je še vedno v izvrstnem stanju. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek LUDVIK JAKOŠ iz Šentruperta Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Lepa hvala tudi pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano nas je v 63. letu starosti zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek, sin in brat JOŽE KONDA iz Osojnika 2 upokojeni električar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, pokojnikovim sodelavcem, Novolesu-tozd BLP in salonu pohištva, komercialni šoli, Labodu-tozd Commerce, Iskri Semič in vsem, ki ste z nami v najtežjih trenutkih sučustvovali, nam izrekli sožalje, nam pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi govornikom za ganljive besede pred domačo hišo Milanu Murnu in pri odprtem grobu Vinku Mrviču Toniju Poču in Janiju Simoniču. Najlepša hvala gasilcem za častno stražo, spremstvo in pokop, pevcem za lepo zapete pesmi in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi iSD MIT Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: --------------------------------------—---- Ulica in hišna št.: ---------------------—----------------- Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice: — ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata TONETA JENETA iz Zavinka pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem, sorodnikom in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence, cvetje in nam izrekali sožalje. Posebna zahvala govornikom za poslovilne besede, DO PTT, MKZ Krka, STS IMV, GD Škocjan za organizacijo pogreba in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Nada, sin Dušan, hčerka Marjanca z Jernejčkom in bratje lf TCM TEftMII 11AC 7AMIIUIA itutNSM MJLtUAh — KINO — SLUŽBO ISCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — K V ICIVI I tLPIMU VMO Z.AIMIIVIA PRODAM — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 2. marca — Janja Petek, 3. marca — Milena Sobota, 4. marca — Kazimir Nedelja, 5. marca — Jadranka Ponedeljek, 6. marca — Stanka Torek, 7. marca — Felicita Sreda, 8. marca — Dan žena LUNINE MENE 7. marca ob 19.19 — mlaj kino BREŽICE: 3. 3. (ob 20. in 22. uri) ameriška trda erotika Jack’n Jill 2.5.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Beg. MIRNA PEČ: 3.3. ameriški erotični film Strasti. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 2.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Preplah v parku mamil. Od 3. do 5. 3. (ob 16. uri) ameriški spektakel Conan II. Od 3. do 5. 3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Prevara na lotu. 6. in 7. 3. gostovanje SLG Celje. 8. 3. (ob 18. in 20. uri) ameriški-nemški kriminalni film Pištola in ljubezen. NOVO MESTO — DOM JLA: 5. 3. sovjetski film Vijoličasti balon. Od 6. do 8. 3. ameriški kriminalni film Pajčevina smrti (predstave so ob 17. in 19. uri). SEVNICA: 2. in 3. 3. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Nevarna vročina. 4. in 5. 3. (ob 19. uri) indonezijski avant. film Rambu maščevalec. TREBNJE: 3.3. (ob 19. uri) domači dokumentarni film Opre Roma. 4. (ob 19. uri) in 5. 3. (ob 18.30 uri) ameriški avant. film Kalidor in rdečelasa bojevnica. službo dobi MLADIM, željnim zaslužka, nudim prodajo zanimivega artikla. Vse informacije dobite na telefon (064) 26-503 v petek zvečer in soboto dopoldne. (763-SD-9) MLADIM komunikativnim osebam nudimo honorarno zaposlitev z možnostjo dobrega zaslužka. Niso knjige! Obvezni prosti vikendi, lasten prevoz! Javite se v gostilni PARADIŽ (Dolenja Straža) v petek, 3. marca, in ponedeljek, 6. marca, od 18. do 20. ure. (865-SD-9) KOMUNIKATIVNIM OSEBAM, s prevozom, nudimo odlično plačano delo s prodajo kompleta za radiestezijo. Tel. 23-852. (P9-55MO) ČE ŽELITE izboljšati svoj finančni položaj, se priključite novomeški akviziterski skupini. Plačilo tedensko. Prijave vsak ponedeljek — Ločna 8/a, Novo mesto, ob 19. uri. (827-SD-9) Z LASTNIM PREVOZOM, resnim odnosom do dela in prostimi vikendi se lahko honorarno ali pa tudi redno zaposlite za prodajo najbolj prodajnega artikla. Dobimo se 3. marca in 6. marca v Restavraciji na Bregu. (848-SD-9) službo išče KV KUHARICA, sedaj zaposlena v hotelu SLON v Ljubljani, išče redno zaposlitev v gostinskem lokalu v bližnji okolici Novega mesta. Ponudbe pod šifro: »Č1MPREJ«. (750-SI-9) stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v bližini Novega mesta, podstrešno, oddam za dobo 3 let. Pogoj: plačilo za leto dni vnaprej. Naslov v upravi lista. (758-ST-9) ETAŽNO STANOVANJE, večje, v centru Sevnice, prodam. Tel. (068) 25-565. (P8-49MO) nik 1975, registriran, dobro ohranjen. Tel. (0608) 33-246. (P9-89MO) OPEL ASKONO 16 D diesel, letnik 1984, v odličnem stanju, prodam. Tel. 58-184 ali 58-351. vsak dan od 7. do 9. ure. (P9-84MO) 126 P, letnik 1979, prodam. Mladen Mirt, Kristanova 24, Novo mesto, tel. 26-480. (880-MV-9) OPEL MANTA GS/E, letnik 1977, z dodatno opremo, prodam ali menjam za manjši avto ali motorno kolo nad 500 cm3. Pavel Levičar, Kolodvorska 4 a, Krško, tel. (0608) 33-246, popoldne, ali (0608) 31-516, dopoldne. (883-MV-9) JUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam. Tel. 23-736 po 16. uri. (884-MV-9) R 4, letnik 1983, prodam. Tel. 57-199. (876-MV-9) JUGO 45, maj 1986,31000 km. dobro ohranjen, prodam. Janez Tomc, Črmošn-jice 47 pri Stopičah, tel. (068) 43-839. (P9-64MO) Z 750, letnik 1980,garažirano, ugodno prodam. Tel. (0608) 34-958. (P9-65MO) MERCEDES 14—13, letnik 1966, nosilnost 8 ton, registriran do 17. julija 1989, prodam. Informacije: Martin Omer-zel, Ulica talcev 16, Kostanjevica na Krki. (P9-67MO) GOLF JX diesel. letnik 1985. rdeče barve, prodam. Tel. (0608) 32-287. (P9-68MO) GOLF JGL diesel S paket, rdeče barve, letnik 1984, prodam. Dušan Kovačič, Groblje 4, Novo mesto. (878-MV-9) 126 P, letnik november 1986, prodam. Tel. (068) 47-489. (P9-69MO) LADO 1500 L prodam. Roman Tram-te, Dol. Mokropolje 14, Šentjernej. (P9-71MO) PRODAM R—5 SL maj 1988. Tel. 068-22-373 po 16. uri. motorna vozila JUGO 45 AX negovan, star 15 mesecev, ugodno prodam. Tel. 85-985. (891-MV-9) FIAT 126 PGL, letnik 1986, prodam. Tel. 84-870. (P9-72MO) BMW 315, letnik 1983, prodam ali zamenjam. Tel. (0608) 60-132. (P9-73MO) POCENI prodam 126 P, star 3 leta, registriran do januarja 1990 leta. Ljubi Edo, Ždinja vas 7. R 5, letnik 1976, registriran do 24. 2. 1990, prodam. Tel. 27-802. (P9-74MO) Z 101, letnik 1985, ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 26-613.JP9-75MO) LADO 1500, zelo dobro ohranjeno, letnik 1976, prodam. Tel. (0608) 77-169. (P9-76MO) LADO NIVO, letnik 1987, bogato dodatno opremljeno, prodam. Tel. (068) 84-633. (P9-77MO) Z 750/850 prodam, tel. (0608) 79-477. (P9-78MO) VW 1200, letnik 1974, rdeče barve, prodam. Ivan Robek, Grmovlje 34, Škocjan. (P9-79MO) Z 126 PGL, staro 6 mesecev, prevoženih 9.000 km, garažirano, dobro ohranjeno, prodam. Sašo Štefanič, T rubarjeva 13, Črnomelj, tel. 52-316. (P9-82MO) BMW 15002 prodam ali menjam; let- APN 6, skoraj npv, ugodno prodam. Branko Kranjc, Šedem 3, Senovo. (P9-25MO) JUGO 45, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Informacije na telefon 85-105. (806-MV-9) ŠKODO, letnik 1980, prodam. Cvetka Andrejčič, Zloganje 33, Škocjan. (805-MV-9) VISO Ril, letnik 1984, rdeče barve, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon dopoldne (068) 47-009, popoldne (068) 47-468. (P9-30MO) JUGO 45, letnik 1984, prodam. Tel. 42-571. (P9-15MO) JUGO 45 A, letnik 1987, rdeče barve, dobro ohranjen, garažirangsrodam. Janez Tomše, Turopolje 10, Šentjernej, tel. (068) 42-442, popoldne. (ček-MV-9) ZASTAVO 101, letnik december 1979, v voznem stanju, prodam. Cena 380 SM. Tel. (0608) 88-856. (801 -MV-9) 126 P, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Telefon 20-441. (795-MV-9) Z 101 GTL, letnik 1984, prodam. Ludvik Kocmut, Ulica talcev 9, Straža. (796-MV-9) JETTO 1981 prodam. Tel. 21-144. (798-MV-9) GOLF JX, ohranjen, garažiran, ugodno prodam. Tel. (0608) 77-301. (P9-14MO) Z 101, letnik december 1983, ugodno prodam. Mile Rajak, Cesta brigad 9, Novo mesto. (810-MV-9) 126 P, letnik 1980, prodam. Sandi Ro-lih, Dol. Polje 9, Straža. (836-MV-9) DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI; občinske konference SZDL Brežice, Crno-Ij, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. KUPSCINA Dolenjskega lista je organ upravljanja cinik: Nace Stamcar. mel SkUP___________ Predsednik: Nece ■.________ ČASOPISNI SVET "je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo Irt uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), ■ .... .irAr4nll#\ A nHroi Bartoli Marian RailPr tozda. JdKbe, C-UeilKd LllluiU-uiayao, inai sim « Perc, Jože Pripc, Jože Simčič, JožlcatTej^^QngQ3n3Qg2a/j1'De vizifi*račun?52100-620^970-257300*1S28-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 2.000 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 25.000 din, na prvi ali zadnji strani 50.000 din; za razpise, licitacije ipd. 30.000 din. Mali oglasi do deset besed 15.000 din, vsaka nadaljnja beseda 1.500 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudske pravica, Ljubljana. JUGO 45 koral, letnik 1989, prodam ali menjam za golf diesel. Tel. 42-453. (784-MV-9) OPEL KADET, letnik 1981, 1200 ccm, prodam. Tel. 26-682. (785-MV-9) Z 101 GTL, november 1984, 17000 km, zaščiteno, v izredno dobrem stanju, prodam. Franc Može, Dol. Kamence 66, Novo mesto, tel. 20-432. (786-MV-9) JUGO 45, nov, neregistriran, prodam. Tel. (068) 23-382. (789-MV-9) Z 101 GT 55, letnik 1984, registrirano februarja 1989, prodam. Cena 17 M. Željko Srečkovič, Brežina 66, Brežice, tel. (0608) 62-973. (P9-34MO) KADET GLS, letnik 1986, prodam. Tel. (068) 52-349. (P9-33MO) LADO karavan 1200, letnik 1981, na novo registrirano, varilni aparat VAREX (400 amperov), skoraj nov, in harmoniko Krucaneli (120 basov), ugodno prodam. Silvo Novak, Ravne 11, Ravne 11, Zdole pri Krškem. (P9-32MO) KOMBI WV kasonar, dobro ohranjen, letnik 1977, in rovokopač MF 50 A prodam. Anton Meglič, Groblje 10, Novo mesto. (781-MV-9) JUGO 45 L, letnik 1986, prodam. In-foramcije na telefon 24-318. (849-MV-9) PRODAM SIMCO 1000 LS, letnik 1972, motor 1977, registrirano celo leto. Jeršin Janez, Vel. Bučna vas 2. 126 P, letnik 1984, in JUGO, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Koprivec, Zabrdje 20, 68233 Mirna. (819-MV-9) R 4 GTL, star dve leti, prodam. Tel. 22-920. (809-MV-9) JUGO SKALA, novo, še neregistrirano, prodam. Telefon 28-350, po 16. uri. (807-MV-9) Z 101 GTL, letnik 1986, garažiran, prodam. Tel. (0608) 31-340. FORD TAUNUS karavan, letnik 1976, prodam. Tel. (0608) 67-005. (P9-18MO) PRODAM motor ČEZ JAVO 125 ali menjam za TORI cross ali enduro ali moped. Tel. (068) 45-358. (P9-19MO) JUGO 1,1 GX, star eno leto, zelo dobro ohranjen, prodam. Informacije na tel. 52-415. (P9-20MO) PRODAM odlično ohranjen OPEL COMODORE, letnik 1982. Informacije popoldne na tel. (0608) 67-467. (846-MV-9) Z 750, letnik 1983, prodam. Blažič, Jerebova 20, Novo mesto. (835-MV-9) Z 101 SC, letnik 1978, registrirano, prodam za 600 SM. Tel. (0608) 77-279. (P9-31 MO) AVTOMATIK, star eno leto, prodam. Groblje 8, Novo mesto. (816-MV-9) ZASTAVO 128, staro 3 leta, prodam. Tel. 65-542, popoldne. (831-MV-9) JUGO 55, letnik 1985, registriran do marca 1990, in gume nove, 4 komade Sava 135 x 13 in 2 komada 165 x 13 Sempe-rit, prodam 10% ceneje. Anton Radešček, Krka 22, Novo mesto, tel. 27-793, popoldne. (831-MV-9) GOLF DIESEL, letnik 1985, S paket, prodam. Tel. 25-140 od 7. do 15. ure. (830-MV-9) JUGO 55, nov, neregistriran, prodam F DIESEL. Te Tomažin, Gorenja vas 9 a, Šmarješke Toplice. (P9-63MO) OPEL KADET, letnik 1978, registriran do februarja 1990, in ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Prečna 49, Novo mesto, tel. 24-233. (863-MV-9) ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Franc Kolenc, Dol. Kamence 61 /b, Novo mesto. (853-MV-9) Z 750 LE, letnik november 1985, prodam. Tel. (068) 51-767. (P9-59MO) GOLF 1982 prodam. Tel. (068) 26-289. (P9-58MO) BMW 316, letnik 1987, prodam ali menjam za diesel. Tel. 28-794. (P9-57MO) LADO karavan 1200, letnik 1982, prodam. Tel. (0608) 75-871. (P9-54MO) LADO samaro, letnik 1987, rdeče barve, prodam. Tel. (0608) 34-666. (P9-53MO) KOMBI FIAT 850 AK, letnik avgust 1986, ugodno prodam. Tel. 25-492. (866-MV-9) RENAUL 4 GTL, letnik 1986, prodam. Informacije na telefon 22-104, po 15. uri. (P9-61MO) JUGO 45, letnik 1983 — september, prevoženih 48000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. Goran Kulovec, Gaj 15, Straža, tel. 21-472, dopoldne. (854-MV-9) R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 1990, prodam. Štangelj, Štopiče 79, tel. 43-808, dopoldne. (855-MV-9) GOLF D S, 1984, in BT 50, kot nov, prodam. Tel. 43-768. (857-MV-9) 126 P, letnik oktober 1987, ugodno prodam. Jože Berkopec, Pristava 5, Novo mesto. (859-MV-9) 126 PGL, letnik julij 1987, prodam. Terezija Drab, Konec 7 pri Podgradu, Novo mesto. (860-MV-9) ZASTAVO 101, letnik 1977, registriran do 2. februarja 1990, prodam. Berk, Prelesje, tel. 40-275. (861-MV-9) 126 P, letnik 1986, garažiran, bele barve, prevoženih 18000 km, dobro ohranjen, registriran do januarja 1990, prodam. Tel. 45-340, vsak dan. (P9-37MO) Z 101, letnik 1986, prodam. Joško Sketelj, Na lazu 20, Novo mesto. (P9-36MO) JUGO 55 AGV, letnik september 1987, ugodno prodam. Tel. 52-406. (P9-38MO) R 4, nov, nujno prodam. Tel. 42-324. (P9-40MO) Z 750 LE, letnik 1985, ugodno prodam. Cesta herojev 24, Novo mesto, tel. 20-348, popoldne. (P9-41MO) Z 101, letnik 1986, prevoženih 25000 km, v odličnem stanju, prodam. Anton Novak, Vel. Podlog 73 a, 68273 Leskovec, tel. (0608) 75-734. (P9-43MO) OPEL KADET 1,3 S, letnik 1985 — september, prevoženih 60.000 km, zelo ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Tel. (0608) 69-226, po 15. uri. (P9-45MO) Z 128, letnik 1987, 23000 km, prodam. Josip Pavičič, Stiplovškova 6, Brežice. (P9-46MO) DIANO 6, letnik 1978/11, ohranjena, prodam. Gajska 1, Črnomelj, tel. 52-335. (P9-48MO) FIAT 127, letnik 1978, prodam. Tel. 25-961. (P9-87MO) TOMOS AVTOMATIK ugodno prodam. Tel. 24-229. (P9-90MO) Z 101 GTL 55, letnik 1986 — december, prodam. Rudi Cekuta, Dol. Prekopa ali menjam za GOLF DIESEL. Tel. 85-406. (829-MV-9) JUGO 45, letnik 1982, registriran do marca 1990, odlično ohranjen, ter motorno žago ST1HL 051, nialo rabljeno, prodam. Jože Turk, Ostrog 27, Šentjernej, tel. 42-222. (833-MV-9) Z 128, letnik 1985, prodam. Prečna 8, Novo mesto. (834-MV-9) VISO SUPER E, letnik 1982, prodam. Zvonko Jerele, Bohorska 1, Senovo, tel. (0608) 79-431. (837-MV-9) HONDO 750, letnik 1979, ugodno prodam ali menjam. Tel. 84-266. (838-MV-9) LADO 12000 S, letnik 1986, prodam ali zamenjam z doplačilom za dve leti star golf. Tel. 56-438. (839-MV-9) R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 21-002. (825-MV-9) ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, registriran do 5. marca 1990, prodam. Franc Kristan, Češča vas 24, Novo mesto, tel. 24-467. (823-MV-9) R 4 TL, letnik 1983, prevoženih 51000 km, prodam. Kostrevc, Nad Krko 4, Otočec. (821-MV-9) GOLF JXD, letnik 1987, prodam. Tel. (0608)81-530. (822-MV-9) LADO 1300, staro dve leti, prodam. Tel. dopoldne 21-737, popoldne 23-468. (820-MV-9) Z 101,letnik 1977, prodam. Bučar, Lu-trško selo 20, tel. 85-052. (832-MV-9) Z 750, letnik 1977, ugodno prodam. Tel. 26-102. (P9-4MO) RABA 26-256 turbo kiper, v odličnem stanju, prodam ali menjam. Z 128 GX, staro eno leto, in avtomatik M 3 ter TORI cross prodam. Tel. (0608) 77-342. (P9-8MO) 126 P, letnik 1978, obnovljen, na novo registriran, prodam. Tel. (0608) 82-101. (P9-10MO) POKROV MOTORJA R 18, poškodovan, prodam. Te. (068) 44-305. (767-MV-9) Z 750/72, motor v okvari, registriran do aprila, in črno-beli televizor Iskra Jasna prodam. Inforamcije na telefon 84-314, od 19. do 20. ure. (760-MV-9) OPEL KADET 1200, letnik 1977, prodam. Tel. 52-121. (P9-99MO) BMW 316, letnik 1984/9, prodam ali I. Kostanjevica. (P9-91MO) Z 101 GTL 55, letnik 1985, ugodno prodam. Ivan Pirc, Zaloke 6, Raka. Z 101, letnik 1988, prodam. Tel. 25-737. (P9-50MO) 126 P, letnik 1988, prodam ali menjam za R 4. Tel. 21-875, dopoldne in 43-848, popoldne. (841-MV-9) Z 850, letnik 1981,, prodam. Jože Dvojmoč, Ostrog 36, Šentjernej. (867-MV-9) JUGO 45, letnik 1984, in kavč, raztegljiv v zakonsko posteljo, 50% ceneje od novega, prodam. Turk, Velike Brusnice 58 a, tel. 85-905, popoldne. (845-MV-9) LADO 1300 karavan, letnik 1986, prodam. Tomo Pirc, Rostoharjeva 12, Krško. (P9-52MO) 126 PGL, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 85-186, popoldne in zvečer. (869-MV-9) ZASTAVO 750 LE, letnik 1985, registriran 1986, prodam. Tel. 25-387. (872-MV-9) JUGO 45 A, letnik februar 1987, prodam., Stane Žagar, Vidmarjeva 9, Novo mesto, tel. 27-683. (871-MV-9) R 4, letnik 1984. ugodno prodam. Branko Zore, Trebelno, tel. 49-078. (871 -MV-9) Z 750 LE, letnik 1980, prodam. Branko Fink, Meniška vas 9, Dolenjske Toplice, tel. 68-568. (874-MV-9) JUGO 45 A, april 1987, 13000 km, prodam. Tel. 22-408, vsak dan. (873-MV-9) LADO NIVO, letnik 1987. registrirano do februarja 1990, ugodno prodam. Tel. 24-496. PRODAM Jugo 45 L, letnik 1985. Tel. 24-772. prodam menjam za novejši golf diesel. Marjan “ nia vas 9 a,Šn ‘ ~ MOTORNO CIRKULARKO BCS za žaganje drv skupaj z avtomobilsko prikolico prodam. Tel. (0608) 62-398. (P9-5MO) ELEKTRIČNO KITARO znamke Jolanda in ovratnik ter kučmo (lisica) ugodno prodam. Tel. 26-102. (P9-4MO) PRODAM suho seno in letošnjo košnjo sena ter koruzo. Tomič, Loke 10, Straža, tel. 85-370. (P9-7MO) HLADILNIK Gorenje (vgradni), varilni aparata C02140/160 D Gorenje ter veliko plinsko bombo C02 prodam. Trputec, Zdraviliški trg 9, Dolenjske Toplice. (754-PR-9) AVTOMOBILSKO PRIKOLICO prodam po ugodni ceni. Tel. 65-715. (792-PR-9) PRALNI STROJ Gorenje, star dve leti, prodam. Pere na Marjana Kozine 29/a, Novo mesto. Ogled po 16. uri. (ček-PR-9) OSTREŠJE z opeko na poslopju 13 x 10 m, staro 30 let, prodam. Bizjak, Gorjanska 5, Kostanjevica, telefon (0608) 60-034, po 14. uri. (782-PR-9) PRODAM ojačevalec MARANTZ 1070, gramofon TEHCNICS SL-B 210 in kolo Maraton. Tel. 25-456. (790-PR-9) SPALNICO, predsobno omaro, avtoradio, balkonska vrata in ograjo za stopnice ugodno prodam. Tel. 27-165. (792-PR-9) BARVNI TV iskra KTV, še v garanciji, prodam za 300 SM. Tel. 40-016. (P9-70MO) HARMONIKO hohner, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel. (0608) 81-481, od 8. do 17. ure vsak dan. (P9-83MO) KOSTANJEVO KOLJE in smrekov les prodam. Tel. 25-148. (875-PR-9) PET NAKLADALK SENA prodam. Martin Šalamun, Gabrje 3, Tržišče pri Sevnici. (P9-98MO) IZDELKE Gorenja: pralni stroj, pomivalni stroj in videorekorder ter projektor EUM1N 6 (nov) prodam. Telefon (068) 20-514. (P9-96MO) DESKE, debeline 24 in 48 mm, prodam. Tel. (068) 65-557. (P9-86MO) BARVNI TELEVIZOR (ekran 36 cm) sharp prodam. Informacije dopoldne 23-610, popoldne 23-081. (P9-88MO) PRIKOLICO, nosilnost 1 tona, in drva poceni prodam. Jaklič, Telčice, Škocjan. (882-PR-9) PRALNI STROJ prodam, delno tudi na kredit. Informacije na Ulici Slavka Gruma 60/5, Novo mesto, tel. 27-554. (877-PR-9) PSA ČUVAJA, nemškega ovčarja, starega dve leti, prodam. Druškovič, Potok 40, Straža pri Novem mestu. (P9-66MO) KRAVO, brejo, in varilni aparat gorenje 140 prodam. Avgust Novak, Čele-vec 6, 68220 Šmarješke Toplice. (850-PR-9) SEDEŽNO GARNITURO svetlo rjave barve poceni prodam. Telefon (068) 47-046, kličite po 15. uri! (ček-PR-9) TROSED, raztegljiv v ležišče, in poni kolo ugodno prodam. Tel. 23-979. (840-PR-9) SENO <1200 kg) prodam. Informacije po tel. 22-408. (P9-39MO) SPALNICO, staro 6 mesecev, prodam. Tel. 52-343, 52-828. (870-PR-9) TELEVIZOR, črno beli, El Niš v dobrem stranju, prodam. Alojz Lenarčič, Glavni trg 13 b, Novo mesto. (868-PR-9) KUHINJO, malo rabljeno, komplet, pomivalni stroj, kuepperbusch, avtomobilske gume (rabljene) 14x 175 in bencinske sode zelo ugodno prodam. Ivo Kotar, Brod 55, Novo mesto, tel. 21-148. (842-PR-9) VELIKI komplet bobnov premier ter kolo maraton prodam po ugodni ceni. Tel. 25-324. (P9-51MO) KOSTANJEVO KOLJE za vinograd prodam. Telefon 42-598. (845-PR-9) HRASTOVE DESKE, debeline 3, 4, in 5 cm, prodam. Franc Hočevar, Stara vas 9, Škocjan. (893-PR-9) UGODNO prodam 230 litrsko zamrzovalno skrinjo Gorenje. Informacije na tel.: 28-731 po 18. uri. (P9-102MO) PRODAM motor z menjalnikom za DIANO, šasijo in ostale dele karoserije. Tel. 24-489 (popoldan). PRODAM črno-beli televizor in fotelj enosed. Tel. 27-847. (P9-101MO) NOV OJAČEVALEC (150 W) z 6 vhodi — 5 kanalni equalizer — in zvočnikom ugodno prodam. Tel. (068) 45-253, po 15. uri. (818-PR-9) USNJENO sedežno garnituro »Delfin« in šivalni stroj v omarici, oboje nerabljeno, ugodno prodam. Tel. 2Ž-654. (808-PR-9) PLETILNI STROJ Defendi 2000, nov, ugodno prodam za 10% ceneje kot v trgovini. Erna Lukšič, Šegova 10, Novo mesto. (P9-21 MO) OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK Tribuna prodam. Tel. 22-835. (P9-23MO) KRAVO, brejo, po izbiri, prodam. Anton Cesar, Orkljevec 10, Mirna Peč. (P9-24MO) TELICO, staro 1 leto, temno, prodam. Branko Kranjc, Šedem 3, Senovo. (P9-25MO) PRODAM brusilko, rebrast oljni radiator (200 W) in zvočnike Iskra (2 x 20 W). Igor Mirtič, Cegelnica 25, Novo mesto. (P9-26MO) AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, novo, Andrej Črnugelj, Metlika. (P9-28MO) NOVO zamrzovalno skrinjo LTH (250 1) ugodno prodam. Žagar, Muhaber 38, Novo mesto, tel. 24-522. (828-PR-9) TELEVIZOR Iskra Azur, star 4 leta, prodam. Tel. 27-866. (824-PR-9) PRALNI STROJ Gorenje, delno rabljen, prodam. Tel. 25-149. (803-PR-9) PRODAM dve kravi (ena starejša, ena s prvim teletom) in 400 kg pšenice ter koruzo v storžih. Ivan Vidrih, Otočec 49, tel. 85-125. (794-PR-9) PRODAM kostanjeve stebričke debeline 15x25 cm in dolžine 2,90 m. Informacije 23-611 (Majda, dopoldne). PRODAM kunce za pleme. Tel. 28-250. kupim /TOMOBIL5KU FKIKUI.U.U, , ugodno prodam. Nosilnost 500 kg. ej Črnugelj, Grabrovec 26, 68330 JOŽE 1 Alijem j »ojem vrt „ Mi' ll0nisodni Tel. (061) 375-168, Peter Cajnen- ^ 24. Dol pri Ljubljani. (764-KU-V) posest V KOSTANJEVICI na Krki p«^’ veliko nedokončano hišo na mirnem mestu. Tel. (071) . (P9-47MO) . -jJ VINOGRAD z zidanico m jakom, 12 km iz Novega : Informacije na telefon ŽJ-OoU' (P9-80MO) . . ^ji V ARMEZU pri Brestanici pr, vinograd (dve parceli, terasni na»u i ha in vertikala 0.15 ha). InforamcJ lefon (0608) 79-230. (P9-97MO) TRAVNIK na lepi legi ““Tjd starejšo hišo — vikend. P®®*./« šifro: »DOLENJSKA«. VINOGRAD v okolici VINOGRAD na terasah na 1» * Pl§£ 0 let, 500 trt, 14 arov) proda™; tednov, esto. telefon 21-145. (780-PU- j ^ Serv tih delo lacija v jana.Pi rosi. M rancijo trike! 1 ta. Kil Cenik ~ 3 - 3 ~ 2 ~ 4 - 3 Tel Pripoi (10 let, 500 trt, 14 arov) prod™"' mesto, telefon 21-145. (780-P1<> . po narc PARCELO (1,5 ha) - m 68351 ! blizu Sevnice prodam. Inform PARCELO (1,5 ha) -blizu Sevnice prodam. Inform*1-tel. 89-171. (799-PO-9) *.! PRODAM vinograd z celo (2800 m2) v Kotu 94 i----r-i.----‘o. 200 m nad i AVI celo (z»uu m-) v tcoiu v leg asfaltne ceste, 200 m postajo Semič, z elektriko in vod ^ ali zamenjam za avto Z 101 a''4 do dve leti. Mirko Sladič, Beti Cm (P9-16MO) (P9-16MO) ,0pi VINOGRAD z zazidljivo pa*,j; Dolenjskem prodam. Tel. (061) v soboto in nedeljo. (P9-12MO) ^ VINOGRAD, novejši, na »j , Bučki, prodam ali dam v najern-nčni legi. Ponudbe po telefonu ( 801. (P9-2MO) ._,,n S ja vas 57, 68220 Šmarješke VT 7 DOMAČIJO, kompletno 10 glav živine), v Radatovicin, tovarne Novoles, bukov gozd " oVici.: cih in nov vikend (14x12) v B elektriko in vodovodom, Pr9r^ T. tudi zamenjam. Janko Gudalj-|v zovica pri Šuhorju. (753-PO-9) . ^ PRODAM parcelo v Staj' ?n0grai‘ Semiču primerno za vikend m Tel. 24-772. I kmetijski stroji TRAKTOR IMT 560 ozir°*“ # i i\/\rv IDI\ u»n -' n rtO prodam. Tel. (067) 76-289, P° (P9-81MO) s »roda"1' TRAKTOR MAN 35 KS> g Gazvoda, Brusnice 37. (864-K pn JEŽASTE BRANE, širine * p prodam. Karel Gabrič, Cesta rko 43. Senovo. (P9-56MO) l ^ ;|f o 4 j. Senovo. (rvoomvv ^ pn PRODAM novo rotacijsko 135, ali menjam za večjo, ® ve#> l jj, au menjali! za * — J . vevr-CREINA (22001), ali menjam»^ Viktor Kužnik, Podlisec 7, 68ki > nič. (858-KS-9) ,n0 pd* FREZO ferrari (8 KM) ug°dn dam. Tel. 23-979. (840-KS-9) kt0, UGODNO prodam enega c« 1 ^ jev ferguson 339 ali orsus 3- «8-30' Zibert, Kladje. Blanca, tel. (0608)» (879-KS-9) PRODAM ali menjam za manj^ torsko prikolico, domače izdela > Tjjl IznUci vplitnct 7 IT) X 1.95 .i kolKi, velikost 3,20 m x • >??, iški in koso bočno za FERGU ni jški in koso bočno za t-ticu^ . ^ Judež. Gorjanska 4 a. Kostanjev Krki, tel. (0608) 33-246. (88W. ,0 SAMONAKLADALNO Pr,KH- ____ gjvii)*. SIP prodam ali zamenjam » ^pica Franc Kozmus, Presladol 28, B (P9-42MO) „ trj letj GRABLJE SIP 200 S, stare t ^ malo rabljene, in bočno kosilnico" , ,j 533 ter barvni televizor gorenj™ jj, let, prodam. Milan Janežič, 5K J 68275 Škocjan. (844-KS-9) ^ IMT 533,star 10let,in IMl mesece, prodam. Franc Miketič. -t, Vinica. (P9-44MO) . hrf.z kip«' NOV IMT 539 (40 ur), z ah WgJU, ;c„i;,.» m v tst i nrodam.m prikolice FAK 3,8 t, prodam-^mlja Zilje 44. 68344 Vinica (P9-93MO) UGODNO prodam malo rabljeno raztegljivo hrastovo mizo in 6 stolov, primerno za jedilnico. Ivan Kodrič, Vrhovska vas 8, Cerklje ob Krki. (755-PR-9) POCINKANO ŽICO za vinograd ugodno prodam. Bojane, Karteljevo 18, Novo mesto. (765-PR-9) DIATONIČNO HARMONIKO, tri-vrstno, in žago Husqvarna 480, malo rabljeno, ugodno prodam. Zdravko Stupar, Žužemberk, blok 163 A. (761-PR-9) KOSTANJEVO KOLJE prodam. Alojz Jaklič, Gabrje, Brusnice. (797-PR-9) TRAKTOR IMT 539, 173 ^7,^' ur, prodam. Franc Strugar. Loc nomelj. (P9-100MO) „li ZETOR 6945, letnik 1979. Pr2adenje menjam za lažji traktor. Benčina, 10, Škocjan. (692-KS-8) ,n rabi' DISKASTO KOSO IMT, nw'°p. jeno, in bočno koso za ferguson p gp;oC' Anton Gorenc, Velike Poljane 6 p janu. (P9-6MO) . . . i n0" KOSILNICO BCS, 127 s‘nn^iebeC, vim motorjem, prodam. Slavko ^37. Ostrožnik 5, Mokronog, 1™-(P9-9MO) J0že TRAKTOR Ursus 35 Povše, Klenovik 21, 68275 (81 l-KS-9) 15 let- KOSILNICO »IRUS«, s»r°,kopf' prodam. Tel. (0608) 88-437, Z«! ^ renda. Poklek 10, Blanca. (P^'. . oa|nih SADILEC za krompir >n>|oj* nemške znamke LANŽ proda • ,g|4-Murgelj, Vrhovo 15, Mirna PO- KUPIM diferencial za traktor kramer 330, letnik 1964, ali neuporabni traktor z dobrim diferencialom. Pavle Ovniček, Brezovica 3, Stopiče. (P9-60MO) KUPIM 2 m3 5 cm debelih borovih ali macesnovih plohov (suhih). Jože Šporar, Krška vas 48 c. Krška vas, tel. (068) 27-189.(P9-92MO) VARTBURG karavan, star tri leta kupim. Tel. (0608) 82-015, popoldne. (P9-94MO) KUPIM oves, pšenico, ječmen (200 kg) in korenje, peso, kolerabo (100 kg). Tel. 28-250. KUPIM manjšo mlatilnico na popolno čiščenje in siloreznico na puhalnik. Tel. (061) 375-168. Peter Cajhen, Pšata 24, Dol pri Ljubljani. (764-KU-9) KUPIM nakladalno prikolico za seno. IMT 539 s kabino in kompr^V opravljen prvi servis, ugodno pro „g0. rčan, Nova vas 5, Višnja Gor KS-9) , „ 7up»' TRAKTOR IMT 35 prodam-nčič, Dol. Ponikve II, Trebnje KS-9) Taj' TRAČNE GRABLJE Planina . ,5, KS-9) fun prodam Ivan Kralj, Stara Škocjan. (777-KS-9) preklici MAJDA LAVRIČ, Sela I5. 1fflje ske Toplice, obveščam širšo jayn J fo-kmetija LAVRIČ, Sela 15, Dolenj so plice, poslala predmet dedovanj aI)ju tako zaenkrat vse pogodbe o odi J premičnin neveljavne. (788-PK' DOLENJSKI UST P »ttem Kronovo 15, prepo- Srn pa5° kokošl ANI POZUN po i bom^Vrtu'Ce te8a ne bo upoštevala, jo ten,m Preganjal. (852-PK-9) j prod*1' lepem » 628-50S sado1 ut prod** opold*' ijenau" ) njama IbeP 10) čjaF JO) Mrestila tih H ^VIS zamrz°valnikov! Po več le-, elovanjasmo ugotovili, daje izo-iana DV-^em zamrzovalniku dotra-rmi »«• ne Puščati, odzunaj ledeni in ranri^'aVa^’ 3° obnovimo, pa še ga-St d0blte' Pribranite 50% elek-let d .j rajnost podaljšamo za 7 do 10 • nometrine ne zaračunavamo! Un|K storitev: H ann! 349.000 din - rm ~ 349000 din - '319.000 din - t o ~ 305.000 din - , 2 ~ 289 0°O din 2101 275.000 din Dril!1-i062) 305-150 ali 413-606. Se „u, J^amo. Viktor Pajek. m ---------------------------------- i/0' Wnov inh*?1 ~ r-*ave nesnice’stare 10 i j po narlJ!, 5 ^ ^kol se dobijo takoj ali "•Lit 68351 c,l u: Milena Drašler, Podgora 5, * * avtAv?' tek 84‘626- (P9-85MO) aof avt°klep arska delavnica Božidarja Groznika se je preselila v nove prostore na Glavarjevi 6, Stari trg, Trebnje. Izvajam avtokleparska — ličarska, mehanična dela, menjam olje, pranje — poliranje. Po ugodni ceni montiramo, atestiramo vlečne kljuke. Delovni čas od 8. do 16. ure. Tel. (068) 44-701. (813-OB-9) 47-063, Mirna. (851-OB-9) STROKOVNO obrezujem sadno drevje in okrasno grmičevje ter svetujem. Telefon (068) 23-771. (768-OB-9) ENODNEVNI PIŠČANCI! Sprejemamo prednaročila za enodnevne piščance, bele, rjave in gra-haste. Humek, Irča vas 18, 68000 Novo mesto, tel. (068) 24-496. ■■ STEKLARSTVO PEČEK Novo mesto, Glavni trg 14, naproša cenjene stranke, da v najkrajšem času dvignejo svoje okvirjene slike in gobeline zaradi selitve obratovalnice na Glavni trg 14, do 17.3. 1989. (759-OB-9) NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave iz kooperacijske reje, navajene na domačo hrano (opravljena vsa potrebna cepljenja), prodajamo po dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije Jože Prosenik, Bratov Gerjevič 32, Dobova, tel. (0608) 67-607. (P6-7MO) razno IZDELUJEMO ovalne in štirioglate slike za nagrobne spomenike iz uvoženega porcelana. Pošljemo po povzetju. FO-TOKERAMIKA Petar Tratar, Ul. Cetinjska št. 10, 71000 Sarajevo. (P9-29MO) IŠČEM varstvo za epoletnega otroka na relaciji Zdinja vas — Žabja vas. Oglasite se v roku 10 dni po objavi oglasa na naslov: Darinka Kulovic, Golušnik 6, 68222 Otočec ob Krki. (804-RA-9) Zastonj upajoči se pogledi ozirajo i' dolino ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, svakinja in tašča MARIJA BOŽIČ Anškova mama borka NOV iz Dolnjega Suhadola 27 Na njeno željo smo jo pokopali v Brusnicah, 24. 2. 1989 v družinskem krogu. V imenu vseh sorodnikov se iskreno in najlepše zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni Domu starejših občanov iz Šmihela, osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, ki soji lajšali bolečine v zadnjih dneh, ZB in nosilcem prapotjev, ki so se poklonili njenemu spominu. Žalujoči: vsi njeni POPRAVLJAM vse vrste šivalnih strojev — terensko in na domu. Tel. (068) M' :z# ,odo» 28, s? ioflw 0-14 ah r' na? )57i' rena. etrih* ioft' ,pli“ do,'1 0 , Brsti Pf ,grai' Mirno spite v slovenski zemlji, ki ste ljubili jo zvesto, kot ste ljubili svoje drage, ki za vami zdaj žalujejo. V SPOMIN 5. marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat in stric VINKO DVANAJŠČAK Dol. Laknice 31, Mokronog Hvala vsem, ki jim prinašate cvetje in prižigate sveče! _ Vsi njegovi Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama, prababica, sestra in teta ANA LAKNER * rojena KRIŠTOF iz Globočic Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali pokojni vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Tothovi za zdravljenje na domu in družini Repar. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice JOŽEFE GRIČAR iz Krške vasi pri Brežicah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih bili z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter našo mamo spremili na zadnji poti. Posebna hvala družini Petan, delavcem internega oddelka brežiške bolnišnice in osnovne šole 7. korpusa Žužemberk s podružnicami in VVE. Hvala pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Tine, hčerki Pepca in Slavka z družinama Skrb, delo in trpljenje — f vaje je bilo življenje. Bolečino in trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama KRISTINA LEGAN iz Žužemberka JJ\reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, še posebno pa sosedom za ki „arjeno cvetJe ‘n nesebično pomoč ob smrti naše mame. Hvala vsem, Gr, 6 nam 'zrazili sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti, podjetjem LiuhfnC1 N0V° mest0' Krk|-tozd Biokemija, Iskri Žužemberk in 1MP obred113 23 darovane vence, gospodu župniku pa za lepo opravljeni Žalujoči: sin Ciril, Franc in Stane ter hči Tinca z družinami ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da smo se 18. februarja poslovili od našega dragega ANTONA ERJAVCA iz Novega mesta Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, kolektivu Tobak, Krka-DSSD, Hotelu grad Otočec, OOZB Novo mesto, KS Kandija-Grm, Majde Šilc, Gabrje. Iskrena hvala tudi govornikoma, pevcem in pogrebnemu zavodu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in atija IGORJA MALUSA iz Tržišča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh nesebično pomagali, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali mnogo cvetja ter se tako številno in spoštljivo poslovili od njega. Posebno se zahvaljujemo LD Tržišče in ostalim družinam ZLD Novo mesto in Krško, KS ter organizacijam in društvomJTržišče, KS Poljane, Obrtnemu združenju Sevnica, Zoboz-dravstvu Šempeter, OSC in SKIS Sevnica, gospodu župniku za vsestransko pomoč in lepo opravljen obred, pevcem in govornikom. Vsem še enkrat iskrena hvala! NJEGOVI NAJBLIŽJI Tržišče, Šempeter, Ljubljana Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA HROVAT Pristava 22 pri Novem mestu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, podarjene vence in cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sodelavcem IMV-materialni oddelek, ■^Z Krka TZO Novo mesto, TOB Novo mesto, OŠ Otočec in ETA Kamnik, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: sin Jože, Janez, Franci, Jožica in Mimi, sestre Francka in Ivana z družinami ter ostalo sorodstvo Mimo spi v slovenski zemlji, ki si ljubil jo zvesto, kot si ljubil svoje drage, ki za tabo zdaj žalujejo. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta in starega ateta FRANCA KRAŠEVCA iz Gornje Lokvice 14 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se ga kakorkoli spomnili v dneh njegovega odhoda. Posebna zahvala osebju urološkega oddelka novomeške bolnice, osebju Zdravstvenega doma Metlika, kolektivu Doma počitka, gasilskemu društvu, ZZB Lokvica in župniku za vodenje pogreba, besede upanja in tolažbe. Zahvaljujemo se tudi kolektivom KZ Metlika, Kometu, Otroškemu vrtcu, vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala govornikoma za ganljive poslovilne besede, pevcem za občuteno zapete pesmi in pihalni godbi za odigrane melodije. Vsi njegovi fc. i l4d %h~4 i Delo in trpljenje, bilo je vajino življenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naših staršev ANTONA in MARIJE JOŽEF iz Škocjana 50 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, osebju žilnega oddelka in kirurgije bolnišnice Novo mesto za zdravstveno nego* Domu starejših občanov za nego ln skrb za mamo Marijo, sodelavcem iz IMV Šmarjeta in osnovne šole Škocjan, sosedi Slavki Janežič za ganljive besede in duhovnikom za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Jožica, Marija in Tončka z družinami Za tabo ostala je praznina, v srcih naših globoka bolečina. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, stric, ujec in svak FRANC KUNIČ z Belčega Vrha pri Dragatušu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo LD Dragatuš, lovskemu pevskemu zboru, ZZB Dragatuš, KZ Črnomelj. DO Iskra Črnomelj in Lekarni Novo mesto. Posebna zahvala za ganljive besede govornikom Petru Kuzmi, Leopoldu Bečaju in Milanu Horvatu ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Fanika, hčerki Malčika, Zdenka z družinama in ostalo sorodstvo 000000000000000000000000 \ S \ \ ‘ * * % * 5 v * ■ ■*■ i 1 ! J 1 * I MILKA HABINC Višja medicinska sestra Milka Habinc dela sedemnajst let v brežiški bolnišnici, vendar meni, da bi moral vsak zdravstveni delavec prebiti nekaj časa na terenu, da bi spoznal življenje okolja, iz katerega prihajajo bolniki, in se naučil pristopa k ljudem. To spoznanje črpa iz prakse, saj je po šoli začela kot patronažna sestra v Kostanjevici. Njen okoliš je segel traje samo en člen v verigi, ki je včasih trdna, včasih ne. Za sestrski poklicje značilen podrejen položaj. To delo zadnje čase tudi pri nas v večjih centrih vrednotijo kot proces, kot izrazito timsko delo z načrtovanjem in strokovno kontrolo zdravstvene nege. Že letos bo v Ljubljani odprta sestrska fakulteta in možen bo visokošolski študij. Poklic medicinske sestre je naporen predvsem zaradi psihičnih travm, ki jih vsak dan doživljajo in jih tudi doma ne morejo potisniti v pozabo. Habinčevo celo zdaj, po toliko letih službovanja, usode hudo bolnih tako prizadenejo, da zaradi njih nima mirnega spanja. V tem poklicu so ženske tudi sicer bolj obremenjene, višje sestre zaradi dežurstva, srednje zaradi triizmenskega dela vnika brez prostih sobot. Delajo celo eno ali dve nedelji v mesecu in možje morajo prevzemati nase del materine vloge pri varstvu in delu z otroki V družinah to pogosto povzroča nervozo, nestrpnost in slabo voljo, najvišjo ceno takega življenja pa plačajo otroci. Matere delajo pod psihičnim stresom, ker so prisilje- jt/ i — v j, Micsurn, nersoprisilje- od Vel. Mraševega do Šentjerneja ne prebiti toliko popoldanskega in večino gorjanskih vasi je obho- in nočnega časa stran od družine. dilapeš. Iz Kostanjevice je odšla p obratno ambulanto šentjemejske Iskre, po poroki pa se je za stalno preselila v Brežice. Milka ima rada svoj poklic in to ji pomaga premagovati težave, ki spremljajo sestrsko delo tudi takrat, kadar ga sodelavci ne znajo ceniti. Samostojnost in iniciativnost je lahko pokazala predvsem na terenu in v obratni ambulanti, kjer je bila za to deležna tudi več priznanja. V bolnišnici je kmalu postala nadzorna sestra in zdaj je peto leto glavna sestra internega oddelka. Napredovala je zaradi svojih sposobnosti, zaradi vestnosti in pridnosti, vendar je delo v bolnišnici drugačno in ses- Po mnenju Habinčeve to ne velja samo za ta poklic, ampak za današnje ženske nasploh, ker jih vloga matere, delavke in žene močno obremenjuje in ker ne morejo opravljati vseh treh dolžnosti enako dobro. Ona sama je nosila v varstvo le prvo hčerko, kije zdaj stara dvajset let, na štiri leta mlajšo sestrico je pazila moževa teta, s katero živijo skupaj. Obe sta že odrasli, vendar se težko sprijaznita z naravo njenega dela, in ko jima je za minuli konec tedna spekla potico, ker je morala dežurati v bolnišnici, sta ji brez ovinkov povedali, da potica za vikend ne more nadomestiti mame. J. TEPPEY NATEČAJ ZA NAJ-LAŽ MIRNA — Tukajšnje kulturno-umetniško društvo Svoboda je imelo prav gotovo dovolj razlogov, da se je v času najrazličnejših natečajev, festivalov in mitingov odločilo za prireditev, na kateri bo imela prvo besedo laž. Skupaj z Novole-som, Dano in Nedeljskim so že razpisali natečaj za najboljšo laž. Prireditev, kjer bodo predstavili največje laži, imenovala pa se bo Kljukec, bo 1. aprila na Mirni. Zmagovalci v lažeh bodo dobili bogate nagrade, najboljši lažnivci pa še kipec Kljukca. Prireditelji razmišljajo tudi o možnosti, da bi najboljše laži z mirnskega natečaja predstavili v posebni knjižici. OPRE ROMA V TREBNJEM TREBNJE — Jutri, 3. marca, bo ob 19. uri v kulturnem domu predstava domačega dokumentarnega filma režiserja Filipa Robarja — Dorina Opre Roma. To bo prva predstava iz programa filmskega gledališča, ki ga pripravlja Kulturno umetniško društvo Pavel Golia. OB DNEVU ŽENA SEVNICA — Občinska Zveza kulturnih organizacij prireja ob dnevu žena dve zanimivi prireditvi. V nedeljo, 5. marca, ob 16. uri bo v gasilski dvorani v Sevnici koncert Franca Korbarja. Korbar je decembra izdal kaseto, na kateri ta mojster trobente ob spremljavi drugih glasbenikov in »zlatem« glasu Magde Koren izvaja najlepše slovenske narodne pesmi. Korbar je na turneji po Sloveniji in Avstriji doživel izjemno lep sprejem. Vstopnina je 5000 din za odrasle in 3000 din za otroke. V sodelovanju s KK SZDL pa ZKO organizira v sredo, 8. marca, ob 17. uri, prav tako v dvorani GD Sevnica, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. MGL bo uprizorilo prijetno komedijo, igro za dva igralca Klopca. Kaktus z nad sto cvetovi Milka Bon v našem listu pogreša nasvete za gospodinje RAKA — Milka Bon z Rake nas je poklicala, naj pridemo slikat njen 37 let stari božični kaktus, ki je to pot še posebej lepo cvetel, saj je bilo na njem okoli 120 cvetov. Zal je medtem kaktus že odcvetel in s sliko ni bilo nič, zato pa pogovor z Milko ni bil nič manj zanimiv. Povedala je, da rada goji vse vrste okrasnega cvetja, posebej seveda košati božični kaktus, z možem pa rada delata tudi na vrtu in v vinogradu, zato komaj čakata pomadi. Njen mož, ki je že 23 let v pokoju, a je čil, daje kaj, je letos že obrezal vse trtje, poleg tega ima v sebi še toliko moči in dobre volje, da kdaj pa kdaj zabrenka na kitaro in zaigra na violino. Včasih, ko je bilo na Raki bolj pestro kulturno življenje, je igral v tamburaškem orkestru. Toda tudi njega ni bilo doma, da bi kaj več povedal o sebi in Raki in o tem, kako se kratkočasi z zbiranjem starega denarja. »Napišite, da rada prebiram Dolenjski list že od začetka izhajanja, saj je to edini časopis, ki ga dobivamo. V njem je mnogo zanimivega. Vendar pogrešam več nasvetov za gospodinje o kuhanju, pletenju, urejanju vrtov in tudi o kozmetiki,« se je nasmehnila Milka. »Nam upokojencem pa bi prav prišel tudi radijski spored, saj brez radia ne moremo, denarja za televizijo pa nimamo. No, pa je nič ne pogrešamo,« meni Milka. Pa tudi denarja ne, saj z možem živita skromno. J. S. Milka Bon Gojenci prevzeli oblast To se zgodi v kočevskem internatu vsako leto 22. fe-bruarja, na rojstni dan heroja Dušana Remiha KOČEVJE — 22. februarja so v Domu za učence Dušana Remiha v Kočevju spet prevzeli »oblast« učenci, ki so tako odstranili s položajev v domu vse, od ravnateljice, vzgojiteljev, hišnika in kuharic pa do snažilcev. Ta prevzem oblasti sodi v tako imenovani domski oz. samoupravni dan, ki gaje v tem internatu že pred mnogimi leti uvedel zdaj že pokojni ravnatelj Karel Poklač. Za prav ta datum pa so se odločili zato, ker je bil takrat leta 1920 rojen narodni heroj Dušan Remih-Duško, po katerem ima dom ime. Tistega dne je posle upravnika prevzel učenec 3. letnika kovinarske šole Anton Štimac, ki je ta posel opravljal tudi nata- nčno pred letom dni. Tistega dne je poleg ostalih ukrepov izdal tudi naročilnico za nakup radiokasetofona. Ob našem obisku so v kuhinji pripravljale dopoldansko malico Milena Kastelic, Danila Šega in Lidija Debevc, ki so sicer učenke tekstilne in lesne šole, za tisti dan pa so prevzele dela in naloge kuharic. Vence Štimac, učenec kovinarske šole, sicer pa doma iz Pleše ob Čabranki, pa je bil čistilec in je pridno čistil pod, umivalnike in drugo. 28. TEKMOVANJE SALAMARJEV V SEVNICI SEVNICA — Gostilna Vrtovšek bo v petek, 10. marca, ob 15. uri spet prizorišče tradicionalnega, tokrat že 28. tekmovanja oz._ pokušnje domačih salam in klobas. Čeprav ni bilo prave zime za sušenje salam, pričakujejo v odboru salamarjev dober odziv pridelovalcev. Te čakajo bogate nagrade. Pokrovitelj letošnje prireditve, ki ima največji sloves v Sloveniji, je Vinska klet Leskovec. Organizatorji pozivajo, naj tekmovalci prinesejo salame oz. klobase (lahko tudi več izdelkov) že 9. marca do 10. ure v gostilno Vrtovšek, da bodo veterinarski inšpektorji opravili analize. Zvečer je bil sestanek, na katerem je enodnevni direktor oz. ravnatelj Anton Štimac prebral poročilo o opravljenem delu in podelil pismena priznanja tistim, ki so uspešno opravljali tisti dan svoje naloge. Hkrati je bilo to srečanje s sorodniki Dušana Remiha, kije padel star komaj 22 let, pa še narodnim herojem Jožetom Boldanom-Silnim in predsednikom občinskega vodstva ZZB NOV Nacetom Kar-ničnikom. J. P. Znana imena pod okriljem Sra inemanja Spodbudni uspehi novomeškega tonskega studia Srake — Letošnja s va za širši slovenski prostor pa bo žago- in ansambli zabavne in domače tovo tudi kaseta enega najbolj priljubi- Ker prihaja sezona veselic, lahko pj" jenih in tudi že v srednji Evropi SEJEM MALIH ŽIVALI NOVO MESTO — V nedeljo, 5. marca, bo pred športno dvorano_od 9. do 12. ure sejem malih živali. Če bo deževalo, bo sejem preložen na naslednjo nedeljo. Vabljeni kupci in prodajalci! NOVO MESTO — Uspehi prvih štirih kaset, ki jih je novomeški tonski studio Sraka izdal skupaj z ljubljanskim založnikom, so dodobra spremenili delo tega prvega dolenjskega snemalnega studia. Od nedavna deluje kot snemalni in samostojni produkcijski studio v okviru novomeške trajne delovne skupnosti Neapolis in tik pred izidom je več kaset z različno glasbeno tematiko. Še pred dnevom ženajrosta v trgovinah kaseti skupine Rž »Četrta žetev«» s podnaslovom »Šopek za mamico« in nova kaseta, na kateri bo spet šest ansamblov iz različnih koncev Slovenije »Pomladne domače 89«, predstavili pa se bodo Medijski domev (Zagorje), Lipa (Cerklje na Gor.), Lojtrca in Dobri prijatelji (Brežice), Mladi val (Šentjernej) in Dolenci (Novo mesto). Na tej kaseti bo r>et skladb z lanskoletnega Ptujskega festivala, med skladbami, ki so ali še bodo doživele topel sprejem med ljubitelji narodnozabavne glasbe pa naj omenimo viže Lep spomin (Dolenjci), Pesem za vaju in Lojtrca (Lojtrca), Srečujemo se! (Medijski odmev), Praznik cvička (Dobri prijatelji) itd. Sredi marca bo izšla tudi kaseta, ki sta jo pripravila humorist Toni Gašpe-rič m skadatelj Silvester Mihelčič »Teta Mara in drugi junaki«, posebej zanimi- v _______.j. ______r. uveljavljenih citrašev Karlija Gradišnika iz Logarske doline, ki svojo prvo kaseto te dni snema ob pomoči slovite-gaMihe Dovžana. Konec marca bo prišla v trgovine tudi sila iskana kaseta priljubljene ekipe Modre kronike. Na željo številnih ansamblov je postal studio Sraka tudi naslov, kjer najrazličnejši prireditelji navežejo stike s pevci iver prihaja sezona veselic, /•! vemo, da ima Sraka pod svojim cL, jem številna znana imena, ^J1]’. j« povabite v svoj kraj: amsanble Lojtrca, Medijski odmev, Big B°' .. band, Pohorje Express, Bazar, Nageu> Lačni Franz, Županova torta, in Devce Simono Weiss. Vlada Kr” in pevce Simono Weiss, Via na, Zorana Predina itd. V načrtni z* * | tošnje leto ima produkcijski 1 KOKTEJL ZA BOLJŠE POLOVICE OTOČEC — Hudomušneži pravijo, da si dneva, posvečena ženam in štirideset mučenikom, nista po naključju tako blizu, po krivici pa je bolj poudarjen prvi. Morda odtod toliko proslavljanja dneva žena med moškim svetom? Bodi tako ali drugače, ugodnosti, ki jo za ženske v motelski restavraciji pripravljajo otoški gostinski delavci, moški ne bodo deležni. Predstavnice nežnega spola bodo 8. marca priznani slovenski barmani zastonj pogostili s koktejlom, ki ga podarja mirenska Dana, moški pa bodo svoje boljše polovice lahko le vrteli ob glasbi skupine Miss Dior. lusnje leio ima prouutvujs«' Sraka tudi izid vsaj ene velike plo® , | več knjižic z besedili in notami pmJa[ jenih ansamblov različnih zvrsti. L jeiim ansamoiov raznemu ■ studia pa je s svojimi proizvodi in nc terimi primernimi izvajalci prodreti di na zahodnoevropsko triSte®L. prvih korakov v tej smeri bo Prec*st^fl. tev dejavnosti Srake v Hannovru P | hodnji teden, pričakovati pa je tudis rajšnji skupni nastop Srake in znan2j slovenskega izdelovalca inštrumen na nemško govorečem tržišču. Sicer p« je tako starejše kasete (»Domače S _ Rž »Srečen Božič«, Brodniki, , _________J fll01 Sraka«) kot nove, prej omenjene, m i neposredno v studiu M3 naročiti tudi neposred..^---- po telefonu (068) 23-174. (dv) Skrb za ljudsko izročilo Tudi po zaslugi Marije Vranešič iz Gorenjcev stare ljudske pesmi ne bodo tonile v pozabo GORENJCI PRI ADLEŠIČIH — Zagotovo seje staro belokranjsko ljudsko izročilo, kot je ohranjanje ljudskih pesmi, pisanje pisanic, vezenje prtičkov, v deželi ob Kolpi najbolj ohranilo prav v Adlešičih in okoliških vaseh. Skoraj ni hiše, kjer v dolgih zimskih večerih ne bi vezli ali v dneh pred veliko nočjo ne pisali značilnih belokranjskih pisanic. Tudi Marija Vranešič iz Gorenjcev rada poprime za ročno delo, zraven pa si sama ali v družbi znank zapoje. Marija je začela peti leta 1943, ko je bil v rojstni Purgi ustanovljen pevski Alojz Cvitkovič pa je naše petje posnel na kasete. Tako trud kresnic za ohranjanje starih pesmi in napevov ne bo pozabljen. Seveda pa je čisto drugače, če pesmi živijo med ljudmi, kot pa če jih je moč poslušati le na kasetah,« potarna Vranešiče va ter v dokaz, da mnogi spoštujejo delo adlešiških kresnic, pove, da so dvakrat gostovale na večeru slovenskih ljudskih pevcev in godcev v Cankarjevem domu, enkrat pa celo v Kopru. Marija je za uspešno in dolgoletno delo na področju glasbene dejavnosti prejela zlato Gallusovo značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ob letošnjem kulturnem prazniku pa v črnomaljski občini tudi Župančičevo plaketo za življenjsko delo. M. B.-J. V TREBNJEM RAZSTAVA DOMAČE OBRTI TREBNJE — Skupina za razvpj domače obrti, ki deluje pri obči®* komiteju za družbeno planiranj*t gospodarstvo Trebnje v okviru raz j nega programa FAO-Trebnje, PrlPra ja ob letošnjem mednarodnem O" . žena 2. razstavo domače obrti. Otv tev razstave bo v sredo, 8. marca, on uri v prostorih stare osnovne Trebnjem, odprta pa bo 5 dni. VEČER KRESOVCEV NOVO MESTO — Folklorno štvo »Kres« pripravlja v Domu J*-. , petek, 3. marca, ob 19. uri vepf.rAj0 skih plesov in pesmi. Predstavili Dov žegnanje na Trški gori, belokranj ^ prekmurske, posavske, medjimurs* ^ dolenjske plese, plesali ražanac, P' otoka Krka, najmlajši pa se bodo P® ^ tavili z rajalnimi igrami. Postav®' pripravili: dr. Bruno Ravnikar, Maj ^ Nemanič, dr. Ivan Ivančan in ®ra 'ki Moškon. £ studio TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA Marija Vranešič zbor. Od takrat poje neprekinjeno. Če v Adlešičih ni bilo pevskega zbora, pa se je zbralo nekaj žensk in zapelo po domače, brez dirigenta, kot pravi Marija. A ne le za lastno veselje, kresnice, kakor se imenujejo, so popestrile že številne proslave v kraju. »Pozimi, ko je bilo več časa, smo hodile k starejšim krajankam, ki so nas naučile pesmi svojih babic in dedkov. Večina teh žena je že umrla, njihove pesmi pa še vedno živijo med nami,« pove Marija, ki zna zapeti več kot sto pesmi, tistih pravih starih belokranjskih pa okrog 25. »Veliko mi je do tega, da se te pesmi ne pozabijo, žal pa mi je, da se jih ne naučijo tudi mladi. Sreča je v tem, da so vsa besedila sedaj skrbno zapisana, Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizi-je. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa vsak četrtek Dolenjskem listu. 1. (3) Something’s gotten hold of my heart M. ALMOND 2. (5) La pištola y la corazon — LOS LOBOS 3. (7) Ifs only love - SIMPLY RED 4. (1) The crush of love — JOE SATR1ANI 5. (2) Driving home for Christmas CHRIS REA 6. (9) The mercy seat NICK CAVE & THE BAND SEEDS 7. (4) Exile — ENYA 8. (— ) Baby 1 love your way WILL TO POWER 9. (- ) Wild thing TONE LOC 10. (6) Tvvist in my sobriety — TANITA TIKARAM £ ____ Lestvica narodnozabavne glasbe 0 s,uc*'0 + Studia D in Dolenjskega lista ENAKA POZORNOST ZA OBA SPOLA OTOČEC — Nekaj podobnega, kot se je za pusta dogajalo na Dolenjskem pod okriljem radia Studia D, se sedaj pripravlja za dan žena. Pod pokroviteljstvom turistične agencije Kompas, časopisnega podjetja Ljubljanski dnevnik, Studia D in Dolenjskega lista bo na dan mučenikov v petek, 10. marca, v restavraciji na Otočcu praznovanje dneva žena in mučenikov. Pozor- nost bo enakovredno veljala obema spoloma. Program bo pisan na kožo ljudem, ki se radi zabavajo in sodelujejo v šaljivih igrah. Tu bo še vrsta tekmovanj, modna revija, nastopili bodo barmani z mešanjem pijač, za vse bo prost vstop v diskoteko. Zanimiva pa bo tudi cena. Za 68.000 din bo vsak obiskovalec dobil predjed kot dobrodošlico in kompleten menu. Da bo ta večer res poceni, pove že cena cvička, ki ga bodo na mizo nosili po 12.000 din. J. P. ----—..... RAVNATELJ HARMONIKAŠ — Učenec Anton Štimac je dokazal tistega dne, da ni le kar uspešen ravnatelj, ampak tudi dober harmonikaš. Poleg njega (levo)je siceršnja ravnateljica Karmen Arko, kije povedala, daje bil red v internatu na samoupravni dan, ko so vse vodili učenci, celo nekoliko boljši, kot je sicer. (Foto: Primc) Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil MILKI GORNIK iz Sodražice. Lestvica pa F takSna: 1. (4) Žvižgam si veselo pesmico ANSAMEL V. PETRIČA 2. (I) Ko se vrneš ANSAMBEL L RUPARJA 3. (2) Dolenjski sem kmet — COF 4. (3) Soncu naproti HENČEK 5. (—) Ni ti mar - ANSAMBEL L. SLAKA 6. (6) Naš Francelj BRODNIKI 7. (4) Ej oča, povejte FANTJE Z VSEH VETROV 8. ( ) Lep spomin DOLENJCI 9. (7) Hvala ti ANSAMBEL M. STEGUJA in KVARET DO 10. (- j Vračam sc - COF Predlog za prihodnji teden: Ob krki zeleni ANSAMBEL IVANA PUGLJA OŠ Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošliljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ■kozerija SE LAHKO TAKO HITRO POKVARIŠ? - A te, kajne, da je stric Tomo v Zvezi? — Bilje. — Zakaj pa so ga sprejeli v Zvezo? -- Zaradi poštenosti. Pa zalo, ker je napredno mislil. Pa zato. ker se je zavzema! za našo stvar. — Tudi zato, ker ni kradel? — Tudi zalo. — Tudi zato, ker se ni pretepal? — Prav imaš. — Tudi zato, ker ima rad svoje otroke? — Dobro sklepaš. - Tudi zato, ker je redno hodil v službo? — Je tako. — A zdaj pa stric Tomo ni več v Zvezi? — Ne, ni. ' — Zakaj pa ne. Izpisali so ga. — Zakaj pa so ga izpisali? - V samopostrežbi blizu milič-niške postaje je ukradel dve banani. A samo zato? — Pa Mihca je dal krstit. — A samo zato? - Pa grdo je govoril o našem samoupra vljanju. — Je še kaj naredil narobe? — Si slišal zadnjič kričanje? Tepel je svojo ženo. - Je tudi lagal? — Obrekoval je tovariša Rdeč-nika. Pa še na sestanku mu je rekel, da je lenuh. — Pijan pa ni Tomo nikdar. kajne, ate? Kaže, da je. Miličniki so ga dobili za volanom trdega kot belouško v špiritu. — Ta je pa dobra. Koliko časa pa je bil stric Tomo v Zvezi? - Dobrega pol leta. — Samo pol leta? — No. sedem mesecev. — A te, to je pa čudna Z veza, da i’ sedmih mesecih tako pokvari človeka. „ TONI GAŠPERIČ h