———————— ... ---: zaposle-1 v Industrijah h^nik nogavičarake unije o-4d»rava La FolletUrr načrt T| ustanovitve federalnega £di*trijKkega ayeia p* faahinjrton, D. C. — (FP) — Uin Edelman, reprezenUnt A-JJ^ke federacije nogavičar-Aih delavcev, je na »slišanju nd senatnim podkomitejem za ^fakturo izjavil, da bi u-|itev zveznega ekonom --a sveta v smislu La Fol-Ive predloge pomagala nje-uniji pri stabiliziranju ienosti v tej industriji. E-je opisal ostro konku-HBČno vojno, ki je v teku med tijskimi in neunijskimi tovar-arji, ki je dovedla do redukcije iewi in nadprodukcije. j "Kakor hitro se pojavijo večje rahteve na trgu," je dejal Idelman, "tedaj se vsi tovar-grji podajo v konkurenčni boj, | običajno refcultira v padcu * in dumpingu. Nevožčljivoat k »tupidnost odvračata tqyar-Urje od načrtov, ki bi dovedli fe prostovoljne regulacije projekcije. Unija vedno poudarja, y je stabilizacija mogoča edi-k ako se uvede uniformne metod« v produkciji, ki bi uravna-rak cene produktom. Produkciji bi se lahko regulirala, ako bi tvarnarji sprejeli enoten načrt, j u\ unijonizirani sekciji noga-ričarake industrije imamo ko-pktivni pakt, ki predviduje si-ptem arbitraže pri reševanju roblemov, ki se tičejo delavcev i delodajalcev. Načrt unije je, i vse tovarne vrte obrat v i-ih urah, in kakor hitro izglo ImU je prodqlsaiia4o»eflfcj S ki tedaj se omeji itevfio delovnih ur v vseh tovarnah. Ne-ki tovarnarji odklanjajo ta ker imajo predsodke proti uniji. Ta situacija je postala tako desperatna, da je morala Bij« v sporazumu a tovarnarji pristati na redukcije, da ao po-km lahko slednji vodili konku- tifno bitko z neunijskimi fir-Bni." Federalni ekonomaki avet bi lEdelmanovem mnenju lahko Ral uniji in delodajalcem načrte Klede uravnanja produk-tije, kar bi končno preprečilo Muntrijske samomore, ki so se-k) vsakdanji pojav valed ne-toeinejfa reda, ki ae očituje v nndalozni kompeticiji in boju w trge. Usa končala t ovojim i i fcponaks in KiUjaka odobrili pakt a pridržki Ep»ri*. 11. dec. — Svet Lige ■^'v, ki je tri tedne razprav-I » japonsko-kitajakem kontu v Mandžuriji je ainoči JUjučil svoje izredno zasedala k" Id!/ je končala Pf°tr»jni zastoj, ki ga je 1»-rp«o1uclja Sveta Lige na-r,v- Ta resolucija obver"4- in Kitajsko, da fHita »vrainosti, dokler Ftraln^M Ibr 1a komisija ne prouči si- F^FT Mandžuriji in poroča M*»"H«tu Ligi narodov. P bilo sprejetje resolucije ■ »mogočeno, ko ata za-Kitajske in Japonake P"1'"« da ae boeta držala do- -incije. Japonski repi f1*'11 je umaknil vel prvot-■ jj^Jjv, a vzlic temu je Ja-koae zemlje -'I ■ rMK dobila večje ' ■»ndžurijl. pridržkov k i ta j a ke M* S/«■ je umaifl v reaoluci- t*edemg N*. japonski pa | L*' f,a ima Japonaka pravico rajati gonje na bandite, da ti ograftajo ja-f1!*1 iivljtmja in lastnino L J t*™ j« bilo zasedanje Sve-'prodov sakljočeno, 16. ^rjapa ae otvorl novo Jeklarski baroii zagovarjajo nizke mezde Njih glasilo ščuva delavce proti delavcem, farmarje proti železničarjem ■ PitUburgh, Pa. — (FP) — Najnovejša kampanja glaaila je-klarskih baronov — bankirjev iz Wall Streeta — je, ičuvanje nizko plačanih delavcev proti bolj-ie plačanim in farmarje proti že. kpničarjem. V uvodnem članku revija "Steel" propagira idejo, da ae morajo mezde izenačiti in to na nizkem standardu. Za tarčo ai je glaailo mogočnega jeklarskega truata vzelo gradbene delavoe in železničarje. Primerja plače teh atrok in pravi, da mora jeklarski delavec delati dve uri, ako hoče kupiti eno uro dela navadnega gradbenega delavca. S tem argumentom ustvarja predsodke pri nizko plačanih delavtih proti strokovnim organizacijam, ki proteklirajo člane pred lakomnostjo in tiron-ftvom podjetnikov. Enak argument rabi v prime« ri z bolje plačanimi železničarji in farmarji in namiguje, da ao takozvane visoke mezde prvih odgovorne za nizke cene farmskih produktov. Glasilo citira nekega železniškega magnata — bankirja iz Wall Streeta —, ki je rekel, da skuša storitti vae, kar je v njegovi moči, da pomaga farmarju, prvič "potom zvišanja prevoznih cen (na železnicah) in drugič obvarovati ga pred nadalnjim plačevanjem i i i*iiL —. fr. M A,,M,, , MJgOM Bi VlSJin !™fW rHTOIr čarjem kot pa sam zasluži a potrošen jem enake energije." Glasilo baronov zahteva, da se morajo znižati mezde v gradbeni ndustriji in naravno tudi na že-eznlcah. Kritizira uvedbo petdnevnega delovnika in rabi argument, čigar namen je ie bolj podpreti predsodke pri beraško plačanih delavcih v jeklarski industriji, katere skuia ustvariti s primerjavo mezd. Velika razlika med plačami e-ne stroke z drugo se ne da zagovarjati ne z ekonomskega niti s socialnega stališča. Se manj pa nizke mezde. Ampak Jeklarski baroni Imajo najmanjio pravico kazati na diference in kritizirati takozvane visoke mezde. V družni privatnih "iniclativcev", kjer velja pravilo, da vsak pograbi c!m več mogoče, neglede če za zadnjega ostane kaj ali ne, je vsak drla vee, vsaka stroka upravičena do tako visokih mezd kot jih more izvojevnti. Tega pravila se drže dosledno vsi profitarji in predvsem pa jeklarski baroni — bankirji it Wali,8treeU. Kar je potrebno, ni pot-gni tev plač navzdol, ampak pri te* nitev nizkih plač najvišji standard. Jeklarski baroni so scv*-ta drugačnega mnenja. Oni ho-fejo "izenačiti" plače vsega aim-rtfkegs delavstva na stopnjo ku-lijev in peonov. Za dosego ♦e/a ni boljšega sredstva pri nevede! maai kot ščuvati delavc* in farmarje proti tiatlm, ki še niso b K vrženi na gnojišče kapKa lati ene mizerije, katera ae nsjbcj pase na nizkih plačah. ČIMenje v raskl komnnlatlčnl atraakl Moskva, 11. dec. - Dva direktorja sovjetskega trusta sU bila včeraj i&ljučeha Tž komu-nlstične stranke, ker ata zane-marjala svoje dottooatl. Zagro-zlil so jftna tudi • kriminalno obravnavo. Več drugih uradnikov je bilo Izključenih iz stranke radi sličnih prestopkov, H00VERJEVA IZ JMA OVOJNIH DOLGOVIH Predlaga nova pogajanja s ev-ropakimi državami Njegove sugestije Izzvale vihar med Člani kongresa Waahlngton, D. C., 11. dec.— Predsednik Hoover je včeraj Iz-nenadil kongres s sugestijo, ki predviduje redukcijo, ako ne črtanje, vojnih dolgov, ki so jih evropske države napravile v Združenih državah. H dolgovi znašajo enajst milijard dolar-t jev. To sugestijo je vsebovala poslanica, v kateri je Hoover po-jaanil kongresu odnoiaje z inozemstvom in ae je nanašala na Socialisti zahtevajo akcijo Protestirajo proti poMlčnemu zavlačevanju predlog za odpo moč breajmeelntm. Zbornici ao predložili svoje zahteve Madlaon, Wfts. — "Sedaj/ m čas za igranje politike, aiffcak za akcijo", ae giaai protest socialističnih poslancev v državni sbornici, ki so kot skupina for-maJno protestirali proti zavlačevanju predlog aa od pomoč brezposelnim. "Sedanje zasedanje je bilo sklicano a iarečnlm namenom, da ae aUepa o pomožni akciji. Posuti odbor je ob-državal obširna Zaslišanja o situaciji in poročal, da >jc potreba sa od pomoč velika. Radi tega vsako zavlačevanje pomeni podaljševanje trpljenja tlaočev." Zbornici ao predložili avoje priporočila legialativnih ukre- P™"0«« »ledf ^ vprašanja. Zahtevajo zakonito skrajšanje pov za odobritev moratorija na plačila reparacij in vojnih dol- J gov za fiskalno leto, ki ae končali «nI n* teden 80. junija prihodnjega leta. Hoover urgira preuatroj komisije sa vojne dolgove, kateri naj se da moč, da bo lahko obnovila pogajanja o vojnih dolgovih In 'reparacijah. Potem, ko je priporočil legla-lacijo, da bodo lahko evropski dolžniki plačal! $247,000,000 v desetih letih od 1. julija 1933 naprej, namesto leto« kot predviduje pogodba, je predsednik rekel, da nekatere vlade, ki sq zabredle v finančne potežkoče valed ekonomake krize, ne bodo mogle zmagati obveznoati napram Združenim drŽavam in zaradi tega je potrebno, da Amerika pristane na zsčaano preureditev plačevanja dolgov. Tokio. — Ako pride na krmilo v sedanji kabinetni krizi stranka Sejukaj, bo Japonska odprsvfla zlati standard avoje denarne va-, lute. Voditelji te stranke zahte-i vajo to reformo že dolfo časa. ------- 1--m m mmg v lili IWt Urfll^lIP'* w Na drugem mestu v svoji po- SUlHKi pream p ____HJ rožitev, kar naj bi zmanjšalo davčna bremena, priporoča ratifikacijo Rootove formule, ki predviduje modifikacijo senatnih rezervacij glede protokola svetovnega razsodišča. Dalje poslanica vsebuje poročilo o položaju v Nikaragvl, • od koder bo ameriško vojaštvo odpoklicano po končanih predsedniških volitvah, ki se bodo vršile prihodnja leto. Predsednikova poslanica ja bila prečitana v obeh zbornicah potem, ko je Paul Claudel, francoski poslanik v Washingtonu, obvestil državnega tajnika Stimsona, da Francija ne bo pristala na redukcijo nemških reparacij, ako ne bo Amerika sorazmerno reducirala vojne dolgove. Predaednikova priporočila glede redukcije vojnih dolgov in legialacije, ki ae tiče moratorija, ao izzvala Številne komentarje v obeh zbornicah. Senator ji in kongresnlkl, ki nasprotujejo nadaljpjim redukcijam voj delovnika na Šest ur na dan'In za vss Indu atrije. Brezposelnostno zavarovanje, za čigar vzdrževanje naj prlape-vajo Induatrlje polovico, polovico pa država. V ta namen naj bi alednja dobila sredstva is povišanja davkov na dohodke, ki presegajo letno |6000. Predloga določa od $12 do $25 tedenske podpore, ki naj bi jo prejemali brezposelni. Brezposelni s družinami bi prejemali večjo podporo kot aaaci. Za takojšnjo ^dpomoč pa zahtevajo 18 milijonov dolarjev za dve Ipti, ali polovico več kot governer LaFulIette. Zvišanje aproprlacij za plačevanje ata-roatne pokojnine od letne vsote $75,000 na 1300,000 Ur znižanje atarosti prosilcev od 70 na Program uključuje tudi zahtevo, da država ustanovi lastno banko s podružnicami v rasnih mestih. Pri nakazovanju posojil naj bi te banko dajale prednosti hišnim:»posestnikom in stanovanjskim zadrugam. Skupna resolucija, oziroma uatavnl amendment, ki naj bi bil predložen volllcem ln kateri avtorizlra vlado, da ae lahko poda v produkcijo ln distribucijo življenjskih potrebščin, je bila po podgovemerju vržena z dnevnega rada, češ, da nI v akla-du z governerjevim oklicem za lsredno zasedanje. PROFITARSTVO V ŽIVILSKI IH- Farmar prejel 75r aa aedem jag-njet, Ifonsuntentl pa ao plačali zanje $83.70. Washtngton. — Kako profitar-ji v živilakl industriji pritiskajo ob ateno farmarja na enem koncu in konzumenta na drugem, je bilo najbolje razvidno lz evidence, katero je prejel zadnji teden aenatni agrikultura! odaek. Ta e-videnca se nanaša na sedem ja-gnjet, za katere je farmar prejel 75 centov, konzumentl so pa sa iste plačali 183.70. 8 temi faktl je prišel pred senatni odsek John Slmpson, predsednik National Farmera' unlj°> Jagnjeta Je prodal farmar W. B. Eatea lz Llttletona, Colo., oziroma jih poslal prekupčevalcu A. Blakley'Co., v Denver, kjer so »a prodana 8wlft kompanijl za .30. Prekupčevalec Je od te vsote odtrgal stroške sa zavarovalnino, inapekcijo ln avoj zaslužek ali "komiien", kar je zneslo skupaj $2.35. Preostanek 76 oen-tov je prejel farmar sa svojih sedem Jagnjet. Cek za prejeto vsoto je bil predložen senatnemu odseku kot evidenca. Farmar je poatal radoveden koliko bodo morali plačati za ja-gneta konsumenti. Naprosil je zvezni poijedeljaki department, naj zasU^uje dotlčno meao do drugega konca In ae prepriča koliko bo moral plačati za nJega konzument, kar ae Je tudi zgodilo. Department je farmarju poročal, da so konsumenti plačal! aa jagnjeta prej ome njeno vsoto $HH.70. Slmpson je Ilustriral to odefiil-tvo tudi z Izkušnjami v vlaku. "Ko aem potoval iz Chicaga semkaj, aem v Pullmanovem vosu (jedilnici) plsčal 85 centov za dva kolčka JsgnJetinake pečenke — ali 10 oentov več kot Je farmar Eatea prej< l za sedem Jsf-nVt", je povedal Slmpson. "Ako ae hočete prepričati o vzrokih sa veliko In globoko ukoreninjeno nezadovoljnost med farmarji, vgm jih lahko pove Bstes. Nekaj je radikalno gnilega, kadar se na Vladna kriza na Japonskem ..f„ i»L ."^tmšem • »jftff - * Premijer WakaUukl predložil demlsUo. Inuwal bo aajbv$ prihodnji načelnik kablneU j Tokio, U. dec. — Val člani kablneU, kateremu načeluje premijer WakaUukl, so se danes odločili, da predluže realg-naeijo cesarju Hlrohltu. Odločitev glede res i g nne i Je je aledUa sporu med Člani kablneU, v katerem ao se premijer, vojni mi-nlaUr ln drugi poaUvlll po robu grupi, ki jo je vodil mlniater aa notranje zadeve Kenzo Adachl. Izgleda, da bo prihodnji kabinet tvorila koalicija strank ln da bo Tsuyošl lnuwat, voditelj vladne stranke, posUl premijer. To gibanje podpirajo Adachi in njegovi pristaši! VVakaUuklJeva vlada je bila predmet ostri kritiki, odkar je naaUl apor a KitaJako zaradi Mandžurije. Napadi so bili zlasti naperjeni proti zunanjemu ministru Sideharu, katerega ao dolžlU, da Je preveč popustljiv v avoji politiki proti Kitajcem. Kes Ignacija kablneU je bila naznanjena skoro v UUm času, ko je prišla vest ts Pariza, da js Svet Liga narodov sprejel resolucijo za končanje spora v Mandžuriji. Resolucij s predviduje Imenovanje nevtralne komlsijfe, ki naj bi proučila vzroke konflikta " nlh dolgov, so obsojsl! Hoover jevo aUlišče ln v spodnji sbornici ss je vršila ostra debaU, v kateri so se celo nekaUrl pristaši sdmlnistrsdjs pridružili kritikom. Znamenja kažejo, da as bo bsssdns bitka nadaljeva-U In da bo morala admlnlat rm- i-Ja napeti vss slls, da Izvojujs sankcijo riJa.f Hooverjevega morato* tako nesramen način ropa farmarja na enem koncu In konzu-menU na drugem", so Mle Sim-psonove beseda. Darrow zagovarja na smrt ob- Rockford, III.—Clarenee Dar-row se je potegnil za 17*4etnegs Russla McWUIIamsa, ki js bil obsojen ns smrt zaradi uboja kondukUrja ulične Žslsinlce ln čegsr eksekucijo v Jolletu Je governer odgodll za SO dni. Dar row nastopi zsnj pred komisijo zs toomUničenje. Zagovorniki beda aahterall no-ta obravnavo K11. dec. — Unljsko gibanje ns premo- W. B. Joneaa, proti kateremu se js vrilla obravnava na tukajšnjem aodišču na obtožbo, da js hujakal In podžigal rudarje na umor, krivim. Jonss, k! Je UJ-nlk krajevne unije UMWA v KvsrUu ln js bil aktlvsn pri or-gsnlslranju rudsrjev, js bU ob-sojen v dosmrtno Ječo. Zagovorniki bodo prsdlag^i novo obravnavo In vložil! prialv proti obsodbi. Jonesovl odvetniki bodo sahteyail rasveljsvlje-nje obsodbs na UmsIJu pomanjkljivo evidence ln neprimernih srgumsntov, katera js predložil diiavnl tožilec W. 8. Hsmllton |M»r(»tnlkom. Hamllton je v svojsm zsključ-nsm govoru poudarjal rdsčo nevarnost, daai n! mogsl dokazati, da bi bil Jonss član kaUrs druge organizacija kot UMWA. Prikazoval js Jonsss kot nsvar-negs prskucuhs In to Js Imslo velik vpliv na porotnika. Jonss js sprejel udarec mirno in je bU UkoJ, odveden v zapor Hvojo kasen, ako bo potrjena po vižjem sodišču, bo odaedol v ed dyvitlsM jstnl#Hsl V amlalu državnega zskons js upravičen do pomflostltve po osmih letih zapora. Zamera, prvi Apanakl prezldenl Madrid, 11. dee. - Nlceto AU cala Zamora, sin kmeta Is Andaluzije, je bil včeraj Izvoljen za prveffs usUvnegs predsednika španske republike, lzvollls gs Js usUvodsjna akupičina In dobil j« 852 glaaov izmed 4iwm po i« Nemčiji tudf mM t i Milwaofcee. Zupan Hoan bo torej govoril oo profnunu pod nlestnlm božičnim drevesom, no božični večer. 8prva ao mu to prepovedali. Gospoda krllaruetvu, kisi vol krščanatvo. , prtmm iMm. 0», . _ "-"•^irrjsr- mm Predsednikov rr*k Mr. Corneliua Lsavitt, svak pradaednika Hooverja, jo bU oproščen prod aodišlem v Kaliforniji Svak je bil obtošen* do jo kfttl avoii Volateadov zakon, ki oe naalanja na sveti, osem-najitl amendment. Federalni prohibičniki ao ga prijeli prt zadnjih vratih frocerijake prodajalna. la katere je primahal s latf Jem, v katerem ja bilo devetnajat pajntov žganja. Svak jo M obtožen In oproščen. Sodnik je rekel: "Na podlagi dokooov v tem slučaju nI Corneliua Leovitt atoHl nič drugega kakor to, kar bi atorll vaakdo Izmed naa v takih okollči-pa ao bile okoUčine v lam zna-iltem sločaja? Okollčine ao bilo, jo pojaa-nfl aodnllSie podlagi dohaaov", da Hooverjev avak Leovltt — ni vedel, kaj noel v toklju. Šele polom, ko ao ga proMMčniki uatavlll In po-gledali vpričo njega v žakelj, "jo Izvedel", da Ima v nearočnem žaklju žgano pijačo. Blagoalovljene te okoličine! Upajmo, da je oproatilna razaodba, ki ja bila Izročena v prid Hooverjevemu avaku, olajšala težko aroe m le profeaionalnlm botlogarjem, temveč državljanom, kl Imajo smolo, da so prenašajo "neko atvar" v žaklju. Le naj jih le aaaačljoJ Hudič, kako naj pa vedo! Pogodili ao aa za aajaa — in mar ao adaj oni krivi, da ao dobili molka v žaklju? Prani-mo, toka je ta atvar . . . Kako naj bo drugače v takih badaatlh okoliČinah? Da, taka jo te atvar. Tempora muten-tur ... Slučaj goapoda svaka jo razvoalal tlaoč vozlov te magično omahfcl bruteteo Juatioe,ki la všeioj nI hotelo nič alUaM o kikfli *%keMM-nah". Priti je moral aam predsednikov avak, da aam je dal preeedent. In adaj ae nam je poevstilo, kakor da jo posijalo tisoč Ediaonovth ternic! Saj rea! . . . Kdo pa ve, kaj kupi tn «e-m v iaklju? Največji falot ti lahko pošten« mlaU, da je kupil nekaj dobrega, ko pa okuall, vidiš, da je —.preklete brozga, strop . .. Prad-sodnlkov avak nam jo raaodsl ailno reanico! Vsa laat mu, vsa last njegovemu sodniku! i Kaka krivica so jo godilo tisočerim I Bon sa dnevom, leto sa letom ao nosili v žakijih, pod suknjo In drugače; dan sa dnevom ao rasoalsll v vozovih, avtih, truklh pod vaaml mogočimi kamoflašami. Široka cesta drli li fflhraokos ja v Chicago in po tej cssti piiralnjo pivo voz an vosom. Marsikateri vos jo Io bil saaačan in rarierinkan in revel voznik jolMsI v4mtebo-ao. V bodočo, ko ko vsakdo osisl "OMUteo", bo drogače. " Jaa na vam, kaj js v teh goditi," ko sokol voanik malomarno. "Povedali so tal, da jo štlriodatotno pivo, ampak jis «s vam, ker niaem pogledal niti prelakuall. KoNkor jaa vem, jo lahko člata voda la Mlehlganekega jo-tsraill pa gnojnica Is mlhvauških grsank". .. In mož, kl bo povedal sedomdssst odstotkov bo mmm Glasovi iz naselbin li M btopoeelnik te teko kalil razpoloženje naše božično je, boli ao se, da bi govoril o oni lopi frasi: »lava Bogu Ha vHarafrtn mir ljudem na som. lji kioodobre volje, sedaj ko ae tsjss lipo pripravlja sa izdelovanje merilnega orožja. Boli ao aa, da M govoril o svetopisemski Toda pritisk javnega mnenja zasužnji delovne moae, da ae'jim kL Vsekakor je pa bik onfli maa, ftf Je niso podlegle fa-rteejatvu In pozabite na aauke teearjevega sina, jo bfl presilen In preklicali ao svoj prvotni namen. P Mleko je aedaj pri naa on oent sahtevojo, avojo *o,«l farmar lahko dobil so on kvart mleka * centov, ljudatvo bi ga Mefto sa šest ali centov hehel bolje » ptečonl in bi Tod* tudi tu pvoti prof It male aoevajc^v. > t • aamo za IAiimI nscori- Hooverjeva poslanica kongra-i le krssen dokument.1 Vse nam ne, loj je naj-boljši "mounthwash" In koHko bacilov sa sekundo uniči Pepel-dont antieeptik. * 7 ln va-poeta- In grmela skupno proti ngfnernvg-ni zakonodaji m odpomoč brezposelnim. V bratskim objemu ste obsodila ngmersvane postave in se Skupno raajokak Sicer pa jo komuniat druže Bamol rekel, da bo rlvolucije izbruhnite že pojutrišnjem. Torej ng^ ni treba postav. Pri dbčlnsklh volitvah v m mo napredovali aov, komunisti sg «»720, demokrati po ao nasadovali sa 8,-T***eov, To nt edini slučaj; številne in deželne volit-sllčne posledico: • fillstičnfh 1» komunioStanlh gteoov tfr podan- raznih diktaturi, to demokrati so ■fvori-sodni najmo- e vlade. Tako je Cornollua Leavttt, pvodaodnlkov avak Is Kalifornije, rešil eno n*Jailnet*lh vprašanj povojne Amerike. Consaltea Uavitt ie postal največji dobrotnik ameriškega ljudstva! Upojmo v aaj. t boOk je fts aaprlo vrata In štel ao lU prihranki po vodi. Vaaka banka, ki ■oprt vsote, navadno noananl, da ne bo nIMs nli izgubil. Vložnikom bo laptečano vaa do oentel Ta naznanila ao dobra nmat Z njo na-malejo vložnika, da potem molči, upa te In M V Chlcagu ae jo zgodilo, da ao nekatera propadle banke nakazale nek*j denarja avojim bivšim vložnikom. Imajo pa toliko perfidno-ati, da imenujejo te nakazila "dlvideiide' in 'božična darila". To norčevanje legalnih bondltov la oropanih žrtev prssega vae meje. Veliki inšenir v Boli kUi jo napovedal no-ve davka aa kritje velikega deficite v svaooi blagajni Davke na dohodke. C«sve dohtni ko? Onih na vrhu? Naka. dragi moli. Po i^e-govem načrtu aa mora davek aočotl od i mod malimi ribicami ln črvlld. Val egmei kt soodlužijo oač kot tteač dola*** no lalo ia vsi olonjoni. U aaaluHjo več kot HftOO na leto, mo-rajo telloiiitl la asbe aad nje cente, ki jim oete-■sjo. Dobedninaka leahvtea U tete 1M4 ae mora vrniti! Morda aa rtetee adaj anvedo, da je inšenlrja v Bell hiši. zopet šepeta kozalka nagajka nad hrbti delavcev in kmetov, ne bo upanja za rešitev za dolga vatvo se bi moralo tega in se pripravljati. Pr*d-bi moralo skrbeti za razširjenje delavskega čaaopiaja in a tem aplošns proleterake izobrazbe, sa ojačsUje svojih bojovnih organizacij in vaestranako utrjevanje avojih feojnih vrat. Ako tega ne to storilo v zadostni meri, mu preti pogin. Svetovnemu kapitalizmu preti popoln goapcidaraki polom. Rešiti oe toga poloma je mogofe samo na te način, da ae popolnoma vzame vaška praviea. Do bo mogoče obdržati obstoječi gospodarski red, mora ljudatvo biti vrženo v prepad popolne odvianoati, popolnega podjar-a, to pa ae da doaeči aamo najkrutejše diktatura nad ostteje. Farmar dobi aedaj delovnim ljudatvom. sg kvart mleka, ljudatvo pa pU- Ljudake mase stremijo po svo-ča za kvnrt O centov. Ako bi me- bodi, vladajoči razred po po na-slo obratovalo, kakor socialisti daljnji neomejeni nadvladi. Ena lastno mlekar- izmed sU mors podleči. Toda delavstvo ima odločilno moč, ima ogromno večino, manjka pa mu aamo znanja, proietar- tega pa bi Mil uslui- sk« izobrazbe in razredne »ved- nosti. tukajšnji Conetov žurnal je priobčil ponovni alavoapov jugo- slovanski 'listavi" in zadnjim dr-žgvnozborskim volitvam. Da to niso bile volitve, ampak tiranje aušnjev na volišče potom ian-darjev in terorja, to ne moti Co-nete v njegovem "narodnja-škem" naVduševanju. M "Volitve", ki ao utianflo pečat balkanske ara mote Jugoslaviji, zamore hvaliti le človek, tate-remu ao ljudski intereal deveta briga in kl pozna le svoje listne Delavci, ki ae pritožujejo saradi obstoječih razmer in le vodno podpirajo tak čaeopis, bi ao morali končno savodati, da ai oni sami kujejo okove, ker podpirajo la| in zatirajo resnico. Kdor prodajo narod fašizmu in govori o narodnih intereeih, je Mpokrit in lafnjlvec. Kdor pote-k^^lterakapodpira, po g^tv* Laški fašizem izda vanko telo milijone za podpiranje svojega čaaopiaja v Ameriki in po drugih S tem utrjuje avojo moč (tudi mod evojimi sužnji v inozemstvu. To jejdstsm tekih brutalnih režimov, kateri ao odvisni od nevednosti ljudatva. Vladajoči razred ae aavoda moči čaaopiaja in glada na to, da i-mo nad njim popolno nadzorstvo. Nevedno ljudatvo tema in zabavlja, ao pritožuje ln preklinja, na drugi atrani pa ai aamo plete M& Oklenite ao vai vi zatirani in ponižani reenice, oklenite se avo-ga čaaopiaja in tiatih, kateri vaa vodijo po poti napredka in razredne zavednosti k svobodi, o-t rešite ae vaeh pijavk v krščan-akih ali narodnjakih oblačflih, pa tam bo kmalu iaaijalo eoln-ee svobode. Mi amo eol zemlje, mi delavci, mi smo moč, smo site in v na-i šib rokah držimo bodočnost človeške družbe.—flpertafc. 4f MUtranlke veoti 1 • Iflhvaukee, Wla.—Prod kratkim sem poslal nekaj moje pri-proste pisave Proaveti ln v moje začudenje aem zagledal roko iz "plsiizga polja" da eni atrani in roko "Spartaki" na drugi. Kot znano "Spartak" rad naziva ljudi z malenčki in alabiči, čč ao ne etrinjijo z njim na celi črti. Sicer pa je čudno, da ai on more najti čnS, da ae poigra z malenč" adoknost je dal "piaanega polja," da naa na^Sšeto. Tukaj v Wiaconainu ae je vnel boj med poslanci v senatu radi zahteve governerja La FoJletta, da oe mora nabrati $17,000,000 sa'podporo brezposelnim in drugim. To je seveda jako razburilo veliki kapital, ker oni bi bili najbolj prizadeti. "Ne, ne," pravijo oni, "ml takoj 'mufamo.' Tovarne oo naše m pojdemo dru gam." Ml pa aosteiimo: "Le bežite, mi pa pojdemo v poljedelstvo. Nič ne bo bolj groznega le*-kor je oodaj, ko ate vi pri naa. Sicer pa znate naleteti na take stvari, kot jih Imamo V Wisoon-ainu." "..'9B Cuje se pri nas, da "Miklova Zala" jih bo namotala TOcu" ?) hrbtu, ker jo je tako izdal. odeti Je treba, kadar korakamo naprej, da se vedno "aproži" noga, potem šele desna. : "Suha postava je najvešje zlo v Združenih državah," pravi Cla- odvetnik. Tako je pozdravil nale šerife na njih shodu. Mod drugim je dejal,ida je^o ao napolnjene s siromaki, Nekateri ljudje gredo v zapor, medtem ko drugi gredo v geldališče ali pa v Evropo. Geslo v bodoče pa j bi bilo: koliko ljudi morete Izvin ječ, ne Pi: koliko jih morite dobiti v ječo. Kaj pa to!pomeni, do je Jlm-mie Walker Ael v Caltfornljo, da prosi za pomlloščenje Mooneyja ? tov glede tega, mu jih drage volji luno po naM »ajboljši moči. Omenjena organizacija bo i-mela na £4 jan. veliko prireditev, opereto s spremljevanjem simfonične godbe, itskršne še ni-amo «lišali na našem odru. Da be ia prireditev reanično taka kakor ae obeta, ne aamo v beae-ee vidi po dttetantih, pevcih in godci« ki se vadijo 4-krat Pazite aa to mlado ar-mado! Ne samo na odru* temveč kuhajo še nekaj drugega, kar už^va rojak in rojakinja, Pa ne samo v Milwauket"ju, temvrtoto milj naokrog. F*zitena slov. ča-T prvi tedon v jan. mz\ IHte PanMeh. i Veoti te Detrolta Detroit, Mleh. — Gotovo je da je odbor S.D. doma pripravil vsako leto na novega leta dan kak lep program pe-etre vaebine, zato tudi letoa bo izostal. Hoče vam podati nekaj novega, in sicer za starega lota dan, dne 31. decembra. Program začne točnp ob & zvečer Prva' točka programa bodo pesmi, katere pojijo otroci v kvartetu, duetu in nekaj sol Druga tolika bo rokoborb^ Borita se John in Loyd Miller, iavrst-na mlada boksarja in vem, da bo vaakemu ugajalo ju videti. Tretja točka bo telovadba (miss* Trator In Dugar). Coirta točka bo deklamacija "Prva deklamira Mary Trator. Pita točkaA pravUltti^a ^Bodak Pgtlek^v treb al$kah. y igri nastopi 2A otrok. VideU boste cesarja, cesarico, sluge, dvor^ Jane, ministra, škrate, vile, vojake in tudi Ubogo družino starega Nikolaja, njegovo ženo in tri sinove. To je jako lepa otroška i-gra in otrafi ao Jako veselijo, da mm bodo pokazali, :'da ao tudi oni lahko naučijo slovenskega besedila. To vam bodo pokazali na etarega leta večer. Mladi Igralci in igralke ae jako tega večera. Da bo njih Io večjo, jim pripomorete vai, ako napolnite dvorano Na novega leta dan se bo ponovila veseloigra "Psgica, srček moj," jako lepa, vesela in zelo [smešna igra. Kdor je to m -dol, ima priliko, da jo nloa je radi brezposelnostil nizka, ia sioer sk oba dneva 'Pegiocv srček AK «o Angleži ljudje? ■II in če bi ga n&tprooto, bi Io ogledalo vo, ker ta čldrak, Četudi jatepon mosta Niw Vorka, ni več kakor drugi boritelji, kateri ao škušali ini še skušajo, nazadnje pa je veda Jimmie ^dobil kredit. Prod onim letom go jo pridna združila kopica; "mladih >ljud| U začela, delovati kulturno. Bil je t*«ačetek, kateri bo got^o tolikega pomena. Sjcraja je bite atvar šiblpa, ampak dobri zatorji ao vndržali atvar nov, mod kateris pevce in igralce. Priporočaj drugim naaeiblnanifc da aačndjo kaj kompeticije, iCo kdo IsU^vo. živ čla- vsem, i- Bskreno So ki ste se udeležili igri ca" in pripomogli k nadaljnjemu delovanju zbora "Slavec." Tako veselih zabav Se te čaie malo vi-di, kot je bila na uprizoritvi "Čarovnice." Čehrvno je med igro padla marsikatera solza, je bilo pa potim vesolejle. 'Zato bo pa mv*taraga tete večer in sa novo leto na koši amefira. Igra "Pegica, srček moj" prične ; Caatle Gate, Uteh. — Na 22. nov. je tukaj praminul rajak Al. bertjimrzlilcar, član druitva It 296 SNPJ. Dne 20. nov. jo v rovu Povp boril dalj ko,' Neki Holandec, ki živi ie rvj a, knjigi, ki jo bo sicer raaumel tudi ■ človek, vprašanje, , katerim aoT prav ne tako jaano in izrazito ZrF mnogi tujci, ki jim je uaoda dol^ŽS vanje na zapadnih otokih u nadčloveško aU voMmm m leii vendarle tamato i.ven v^k !! ;,1! •a, in ta vti( ae je z v,akim "om" H vanj. u Angleškem le ^Srepil" ni ^tteft in je tešU v londonski založbi Wte) kaže, kako vstopatL^jl mirjajoč etement neke dinamične motnjel gleško okolje; dokazuje z zabavnimi kako smatrajo Angleži brez dolgega Pom ne samo svojo deželo za najlepšo in n^ na zemlji in same sebe za "izvoljeno ljU( božje", temveč da ao preko tega prep^ je 'iiajbo jše na svetu", čeprav se pZ ktUhmričnih zadevah morda lahen dv«J najbolj zvestega vernika tega naziranja Potem preiakuje Holandec ob pro angleškega živalskega fetižizma, pri ku ae druži "jokava aentimentslnost" z to krvoželjnostjo", globočine albionske™ tiosti, v katero prodira z orožjem moderne lize popolnoma, kadar gbvori o "odriniei bo boječnosti angleškega gentlemana, ki m deško boječnost štejejo naravnost v zasluj p rez i ran ju izobrazbe, o nedoatatnem čuti zgodovino, tki jo nadomešča vnanji tradid lizem, o grooovitoati ahgieške juatice in manjkanju prave, notranje vernosti, o stvareh, ki so Y*em tujcem znane do lifa je živel dovolj čaaa na Angleškem, da je šel preko prvih, čiato vnanjih vtisov. Renier pri tem prisnsvs, da ima m gleška kultura tudi avoje aelo določene pr« ati, in d^ ima n. pr. za marsikateri sekat problem pošteno, doatojno rešitev. Bist razlago nahaja v tem, da gredo Angleži i življenje, 'fcakor da bi bili vsi njegovi tn ki del predpisanega, svečanega obreda' pojaanjuje brez nadaljnjega sovraštvo, k goji povprečni Anglež do genija, ki preti požene vae ovira v zrak. To pojasnjuje tujcu često nerazumljivo in še čette am« vzdrževanje izročenih oblik in formul, vaj ne slikovitega šarenja z laauljkami in a katerimi ae angleško javno živi, za "Fspeo, srcefrj"1— rado obdaja. ■ ' ' "Obliki in formule Hi način, kako se kakšne atvari ne stvar sama ns sebi, to i njihovih odeh važno. Toda v trcu še prevl niki." A Temu .1>o pač Uko, kaiti Angleži nlao bil! vedno takšni, kakršni se nam TUcat verzov iz Shakespeara zado< ; angleška jo> da nam1 to pojasni; angleška literatura stoletja je veliko maj znana — in to uprti no — a vendar mnogo pojasnjuje. Holant avtor se je potrudil, da osvetli itvore mode nečlovekosti Angležev, kar ae mu posreiii | S. boko zajemačo, a pri tem vedno zsbsvno i iskavo. Konec zveni pomirljivo in poln upaaj dva dni umrl. 22. nov. Druš zadnjefai^ počitku. Pogreba bi so lahko udeležilo več članov in članic, pa te nlao. (Pomisliti Io treba, da tudi naa čaka smrt in dolžnost vsakega jo, da eps»~ ml svojega sobrata ali smsilm na zadnji poti. Družini pokojnega Zmrzlikarja mojo aožaljst Joe. Nucich, član druitva 296 Detroit pred Detroit, Mich. — To mesto se vija na kampanjo, da ako-aaostale davke, ki znašajo ,000,000, ali več kot polovico, bo akušalo prodati davko-alcem zasilnih bondov v u 29 milijonov dolarjev, katero vsoto mora Imeti pred Spomladjo, ako hoče preprečiti "rasno finančno kataalrofo", po aa-Irdflu mestne** kontrolor«* Ta Iklm bankirjem, Saierim je 7J% do 9% obaeeti. Avti ao letoa obUl 84^00 a Hartford, Conn. — Inaurance Company Ma bo število žrtev v avtomobilskih nesrečah v Združenih državah v lotu 1931 naraslo na okrog B4,000. To jo malo več kot dva odstotka od prejšnjega leta. St "Zdi te, da jo velika raalika med Ang in inozamci,-ki vabuja v inoeemeih občutek, so Angleži bitja laven normalne človelki nastopila šola v aadnjih sto lotih, ds ie ti jela angleške vaaiin tudi mestni proletarit v majhni i^ieri, dočim izdajajo celo ljudje, vzbujajo v tujih obiskovalcih Angleške ob tek te globoki razlike, v svoje rsvnsnje nek ko aledov ioblje človeškosti, ki dremlje akr Nekaj o zlatu,jlatu in zi«l I Zlato jo dragocena prvina in kovina, ki najde v mnogih žepih semlje, toda v zelo r kih hlačnih, žepih. Vaote zlata, ki kroži kot denar v Zdrt nih državah, znaša pet milijard dolarjev. I nas zanima, je to, kod za vraga kroti. ' Dežele, ki imajo alato valuto, to tlite žele, ki plačujejo obresti od tistih bondov u da dobe nekaj drobiža za poplačanje rafu. sa tiakanje, papirnatega denarja. Zlato je bilo včaaih sasdstvo za "ezctei (izmenjavo). Danes je samo še "ex-chaai (bivši drobiž). . J Zlati certifikati pomenijo, da jih natt> ki jih imajo, lahko iastenjajo ta tlato v w ralni reoervni bonld, če pridejo tgodsj, » bo gnočo. j- Intrinaična vrednost slata jsvrsm energije, ki jo bila porabljena as PtJJf " It kraja, kjer oteto ne stene alč. v k raj. stane triindvajeet dolarjev unča Dokaz, da jo bUo stari Judje, možkega spola vai dobri ljudje le dane^ časUjo sls* ne" (zlate pollee). ' Vzrok, da jo AAgtlJe obrn.i« valuti, je ta, Bar jo rapravlla avifo^ kri. da jo dobila ate« itendard^ Dva delali, kl imela nsj** statt tu, ste Amerika I ravna, da bi imelo i^Fike. prvi TZ du. ker je praatuaMit. + w ^ Tbe American ^TT: SOBOTA, 12. K Omlajeno solnce OSVBT* ^ suro sonce štej« ia nej- 170 bilijonov kt, kakor — L učenjaki ia vendar £ veličastno ket*r*i dan i« vnanjrh sončnih i 'iu miijv— —. — njti" • Bioanoat ta izvine tu Učenjaki ia vendar aij* lahko aamo aluti fa,>riHWtav- a" ... .— ^ji »ic brtzprimSfni potratnos- iLtero razsiplje evoje aile «inirju, se je ohranilo čudo-^eie. Dan na dan izšareva nno energijo v svetovni pro- ne da bi znatno opešalo. U-l0 te večne mladosti je koii-toiiko zadovoljivo rešila ne-^vno nastala teorija, ki i da so vse zvcade, potem-m tudi naše eonce, deležne m pomiajevalnegn procesa, Jova pod neti njih pojemajo--rffijo. Profesor na univerzi Uali astrofizik dr. Zelpel tr-l je opravilo sonce taiko pokalno kuro pred nekako milijoni leti in da nI izklju-da se utegne ta prooes poli. jtost izžarevanja pri našem u ni ravno velika, v prime-drugimi mlajšimi sonci. Iz-Mli so, da izžzrja vsik ku-I centimeter gmote energijo M00 ergov ali 22 desettiso-kalorije, kar je razmeroma malo. Toda gmota sonca je neizmerno velika, da bi tu-l razdaljo 160 milijonov ki-trov popalilo vse, kar je ži-, na zemlji, če bi nae ne va-1 plašč atmosfere, ki prest-dobrfen del žarkov ja. In od jemlje sonce vso to toploto? Mineva, da sonce počaei iz-,a lastne toplotne zaloge, ki je zaradi tega vedno manj, ipohroma nemogoča. Cefcl ee e res ohlajalo kakor draga 5a telesa, bi se morala nje-mperatura vsako'leto zman-za dve stopnji, tako da bi »plotna zaloga v nakaj tieoč-i pošla do kraja. Prav tako sgoča je tudi Helmholzova Po omenjeni novi teoriji raa-padanje hipotičnih prvin ni enakomerna V nekem določenem Stadiju se spreti razpadanji' spontano z velikansko energijo. Pri tem nastanejo nove vmesne stopnje radiouKtiijiS;snovi, ki zabže nebesna telesa z novo e-nergijo in dostikrat celo v izdatnejši meri kakor pred izbruhom. Sem pa tja vzplamene na nebu nove zvezde, ali pa se začno drobne aveadice, ki so se poprej komaj videle, nenadoma vse bolj bhščati, dokler slednjič spet ne zatemne. Nekaterim zvezdamjjš lastno skoro periodično naraščanje ln pojčmanje svetlosti. Poprej si tega pojava niso znali razlagati. Po sistematičnem opazovanju zvezd ln primerjanju fotograf fcčnfh snetkov se odkrije vsako leto nekako 10 novih zveed. "Njih vzplamtevanjei je tedaj neki splošen pojav hi se v bilijonih let lahko primeri vsaki zvezdi, Morebiti je vsako nenadno vtplamtenje zvezde posledica spontanega izbruha radioaktivne energije. Pri nekaterih zvezdah so celo nesporno dognali navzočnost radioaktivnih prvin,. Za nekatere zvezde pomeni izbruh e-rtergije pomlajevalni proces, po katerem svetijo ln žare močneje Jcot poprej. Dr. Zeipel misli, orgije je lahko raapadanje rije same, razpadanje nje-itomov. Ne prihaja pa tu v ^ razpadanja znanih radio-1 prvin; urana inlftdija. «lementa bi že lahko pro-»la [H>trebno veliko energi-ii čistega radija bi si c«''lo močneje, toda njegova bi bila premajhna. Ra-igubi te v dobrem poldni-tisočletju polovico aačetne Nje, tako da bi moralo tako P>av kmalu ugaallitl. U-»' glede na trajanje pri-r t' da sonce iz urana bi ei-;» '.'<\ico slabeje. . f k u bi ne bilo mogoče, da aa i" v razpadanju takih ^ jih na zemlji ne posna-i ■!« mentl morajo biti moo-tji "d urana, ki > morebiti v vmesna razpadlina teh iMh prvin. N# bo pa mogo-^»zatl teh elementov na Paradi izredno velike a-k '-t*U ae koncentrirajo sa-J< dru sonca* tako da aa v w m ,p*ktra kažejo le njih i' Nerodno vprašanje jptaljlca pripoveduje v U«d-skl foll o šegah ki navadah pri oblačenj ui .. tako Jo na primer nevesta pri poroki zmeraj vsa oblečena v belo obleke, v enak veselja .. " Tedaj se oglasi majhna deklica, zadnje kloni: "Gospodična, sekaj pa je žemn zmeraj Črno oble-fcmf i - M ' aasi-ss SS. tsvradsl« AvSh Ckkago, IU. TaL Keskw«U 4SS4 GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. N UPRAVNI Priporočajo Montreal, Kanada. — Provln-I Quebec se mogoče poda v bia-nia prodajanja gasolina na drobno. Ia to idejo, kateri Je naklonjen tud! queboški premijer, agi-tirajo »aane organiaaoM^ m«d katerimi je tudi liga motoristov. Liga pravi, da bi ae a tem znižal deficit aa gradnjo in vzdrževanje cOat, zgradile nove ln preprečilo butlegarstvo z gasollnom, pri čemer je si^laj država oropana gasollnskega davka. Državna politika «1 usmerjena v Javno lastništvo, ksr so na krmilu reakcionarni elementi. Agitatorji za to idejo pa pravijo, ako drŽava lahko prodaja opojne pijače, nad katero tngovlno ima monopol. ki-JI prinaša lepe dobičke tedaj lahko prodaja Ml gaaolin. čino, potem pa jii atanjlti, da o-4 nI rekel. »'Delavka T. P. pa pr-atanejo "večneV. w ' y votno vsled avoie boleznHh radi Takrat ab iznašli tudi topova, ljubega miru s^Ioh ^Ktožlla. Ko vin1f.ntj CA in KAK. swdssdaik.., .8S87 8. UwndaU Avs., CkUago, i1l ub A. ViPKH, gl. tajnik........1.9097 8. Lavndal« A v«., Chifcago, I1L ----^ tajnik bol. oddelka... .8S67 8. Lairndals Avo., Chicago, lil 10H, gl. blagajnik......SSS7 8. Uvadak Avs., Oklsago, HI. [A. spravi Ulj glasila... .8SS7 8. Lawnwa, Pa. liONALDA 1X)TH1('H, drugi Mtrsd«, IM7 S. Trumhull Ave., Chicago, 11L JOllN J. JUVBRTNIK. gl. sdravnik........1714 W. SSth St, OMsego, l\l < GOSPODARSKI 0D8RK: FRANK AŠJC8H, »rtMdntk..........>114 8. Crawford Av«„ Chicago, 11L « OHN O LAP......V.........,.,.140 8. Protpsct Avs^ Clareadon ROS, tO. JOSKPH SLSKOVICH.................100S K. 74th Starat, CUvoUad, Ohlo. porotni ooaaRi john oor8kk. prod sodnik ............414 W. »SV Si, 8»rlag«sld, tu ANTON fiULAR................................ • • .Bos 17, Arais, Kant. JOHN TR0KU...................................Roa 157, Btrabano, l»a. PRANK W)l>»OJ.............................Bos SI, Park flUl, Pa. PRANOK8 EA.kov8jbk..................101« Adam. Bi., Ns. Ghioago, HI. OKROŽNI ZASTOPNIKI t GKOROE SMREK AR, prvo okroljo......It7 Mala Ave., W. Allqulppa. Pa. JOltN U>KAR JR., druga okrožja........0S6 B. lSSnd SU, ClovoUnd. Ohlo. PRANK KtDN, troUe okroijs...................Bos ftSS, Chisholm, Mlnn. JOSKPH BRATKOVICH. flotrto okrotje..........R. R. 8, PlttSbarg, Kan«. PRANK KLOPCIČ, potu skrolje...........Bes lšš, Ročk Sprlnga, Wyo. NADZORNI ODBRKi FRANK 1AIT35. predsednik.................«68» W. S6th 8t„ Ohleago, 111 kWmliMrf;..*,r,..... ......isti w. Plsm SU, Mlltrsuko«. Wls. KRJOO MAJUOAI...............................88 Central Park, Peru, 111. pa je dobila v rokrfctbo obrato-vodje Hermana/je pa bilo ven-Larle malo p^več in Ja zato :oncem avgusta dvignila pri občini ubožno spričevslo ter nato tudi ona po odvetniku dr. Rele-manu vložila tožbo proti obratovodjl Hermanu radi gornje tail- lokomotlvo, zgradil vos, ki ga je tve. Sodišče je zaslišalo števllae priče, ki fa jih predlagali obe *ta ji BB B^H strani. Ker je delavklna tovs-rišica vsled ropot^ strojev v tovarni slllkla ob prIUkl spopada Hermana le kričati, rasuniala, kako je ivlto t talil in tudi Iprl < ni >'< razpravljajoči sod« UjiHllšal pod pridela vko P. samo, ki jl> obratovodja rekel 8. julija 'iHi toženi Paul Herman ■zadnjega tajil, po konšanf razpru-obratovodjo Paula Hermana obsodil na 000 Din. kazni oz. J dni zapora, delavko T. P. pa'Oprostil Ur povdarjal člkalkl učitelji v veliki Chicago. Ker ifcsato eneg« meseca čikaški ffčltelji rlso do. bUl nobene plače še od aprllš, živi velika vošfna v težki krili. O njih atanju sa Je uverila učiteljska unija, ki ja resposlala vpra-šalne pole. Is odgovorov je raa vidno, da sa Je 48% učiteljev sa teklo k rasnim oderuhom i>o posojila, od katetrih plačujejb mesečno celo 8.6% obresti. Mnogi ao Izgubili denar radi bančnih polomov, 84% podpira tudi druge v družini In le šest odstotkov je finančno Še dobro stoječih, namreč da niso še bil! prisiljeni iskati posojila. i '' llJiiJ [.Vsak doneti Ctkažan aretiran Chtoago. «4 Joa. L. 01U, klark municlpalnegS aodlšča, poroča, da Je bilo v Asm letu do danes Izdanih 868,074 »pnrnih pozlv-nk v Chicagu. To pomeni, da Je bil brez malega vsak deseti čl-ksškl probivdlsc sretfran sa to ali ono stvar. Od teh Je bUo "sa mo" I4,i»m> ša kriminalne pre-atopke. Vae druge sapome <>d re>. oel •• >M*«yi ae »HSnSelMf. VSi riiMA. ki ae neeeM» oe »mW i VSS OSNASNN »• Ifiri, ki ml " p*4t' h ;; "' .'''"'jl^ik. h4..m ml m MllUei* ae M, leJeUHe. izmr^^jji^ssss rf raiVvRRP p^fispi e pa* apoava^ ^^^^mm ^m fvev^vi« M M MJ Mi.UO. as j^- ee»4ka. VSI DOPISI 1» ifmI aeM. ^ is sgM m I l^eaAsis Aeo.« Offlle ShM h \ k* .........to - -. MM le 4 i«*S IU. Ali sf Moner and IhsoIviom tssHftlai | H^Hm boHofit SIMMMI IM MtlBlMBt *!BHČšmm ^ 91 ** SMUBIII* SeSe, aSelreum elTSsiŠ e| 8^1111...... OMrtm. NMltUii eaS MH*k aheeU U lOmil le M keevS SkeaM bo le Jefea le Pveek TIU|||A1HVUj11 Narod,5 ki šs nikdar nI videl ▼ htdoko/cev ^ Avstralski raaiakovalec dr. Bo-sedow je* & svojih potovanjih naletej ni narod, ki Še nikdar nI videl beloVožcov. Ta narod tlvl v severnem Mg||otranje Avstralije In ^Mi^^jfMRja, da tlvl tsm le Ve^tsVrt nsrodov. Ko so ti Homačlnl zdgledall dr. H*)sedowš"uin njegove sprsmlje-valce, eo MMlall v svoje taborišče in ao Splezali na drevje kot eplee, daTfcl fe zavarovali pred "tiellral strahovi." Neznani nam narod atojl še na Jako nUkl kul-turni stopinji, Ljudje ne poznajo teke, šive pa samo od lova. Mo*jc so krepki in visoki, ao tudi silno močni ln so prav aprptnl Boaedovv ilk ja opazoval, kako oo naglo pMuAl po strmih pobočjih ln ranjeno žjval aaaledujejo lahko cele u«e, mšHjo ae a ribami In a mescih divjih Šivali, uživajo pa tudi kade. Poleg teh narodov l«*raiijestl Avstralije pa je MisI dr. Boscdo* tudi bogstsj u'?iš( n rasnih rud. Rdeč« g s kriša. AH je Viaeka < ločitev zakona? Upokojen carinaki uradnik švedskem podešslsk« mestu Je Pred nekaj časa vlc tožbo sa ločitev svojega aakons ln js navedel kot raslog, ds Biu je šena stara dt let. On sam jih Ima sicer ša pa meni, da Je aenj še vedno čas aa novo šiv IJenje. To novo življenje bTaa-iKičel a Boko vdov o, s kstero J«' imel desdnetno razmerje In ki šteje daijps samo — 71 let. Njegova žena pa nI hotela nU česar slišati o ločitvi, češ da ga še v# dno Ljubi tn da Je priprav liana prl#l t njih spet skupm življenje — aevnda čs bi es odrekel svoji gubici." Tegs spet on nI hotel.^,, Prva Inštanca mu je ugodile čsš da ote Vtis z teno že Itsk vel nego des# let ločena. Druga ln-štanae Je zavrgla razsodbo prve, češ da starost ne more biti raslog za Ionov zakona Na Bved-akem pričakujejo sedaj s zanims. nJem, k Jbodo sklenili sodniki v tretji lnfy*ncl. Ajrstrljs brez slaU Pomaajkanje aiaU v Avetrlj je talke aadeio zlasti one obrti k| pr«r«ir-iujejo alato. Priaadet obrtniki ^nujo r.lata komaj še aa 1 mesec. V normalnih razmerah so zlatar/l v Avstriji predelali po 200—400 kilogramov zlata na mesec; odkar pa so ladaJi nove devizne osredbe. so neksj čaaa alato tihotapili, vsled novih u* k repov avstrijske narodna banke pa Je tudi to postalo nsmo-gočotls svojih salog pa avstrijska narodna banka ne oddaja sla. ta, ksr ga vabi sa kritje svojega l»aplrnatega denarja. Vsled takšnega položaja je nekaj fabrlk še ustavilo svoje obrte, drugI »bratt pa bo8o»kmalu sledili, V precejšnjo sadrsgo ao prišli udi aoboedravnikt in sobotehnl-kl, ker so rasni zavodi, odkoder so dobivali zobotehniki svoj ma-terijal, obrate izdatno omeJUl, nekateri pa tudi ustavili, V u-stavljenlk obratih je bilo sapo-sleirlh nad 1600 oseb, ki so da-nss brss saslužka. ladlranle sob brez bolečin aaeaa a s ovoo ^srse w«ea ^ * ladlranje In adravllno obrav-nanje sob braa bolečin ao posneli la v starem veku In v 16, stoletju je odkril neapeljski kirurg Se-verino bolečin* lajšajoče lastnosti mrasa. A šele 1«68 Je Rl-ohardson uvedel prvi, praktično uporabni postopek z mri loto. Zgradil je raapvSilec sa eter, ki a svojim tntonslvnlm izparlva-njem zaledeni kolo ln Jo napravi neol>ČutlJifO» Njegovo motrablJatl vbrizgavanje ohlajenih tekočin v tkanlčje. Najprvo SO V tO svrho uporabljnll 0.0'. raztopino kuhinjske aoU. A šale a u\ elnorna Izrinil kokain. Manjši dodstek ekstrakta stranskih oblati poveč* njegov vpliv do popolnosti. Tudi aa lavrtanje babilh sob braa bolečin uporabljajo novokain. V težkih primerih uporabljajo tudi narkozo. Bežna omama a etrom aH klorovim stilom rabijo prod vsem sa Isdlranje segnltih zob brez bolečin. Poleg Uga so poeegll zopet po starem dušikovem oksldulu, ki Je bil prvi u-spevalnl plin v zdravniški praksi. Za sobosdravolško prakso zadostuje uvedba neke količine toga plina slu>zl nos, ki je teko msjhns, ds paeleaU niti ne u-spava. Na "Gospod Kvas je odpotoval." pove Mina obiskovalcu. "Na oddih T "Ne mm Ja lena s njim T / Za Proeveto spisal Sate Mihsve XVII. Drugo potovanje Parna lokomotiva j« bruhala U dimnika cele kolobarje dima in pare proti nebu, kakor *biln£ neko jezo nadenj. Tudi ee ni urt* vila na vsaki posUjl, doatikrat polj izpustils, češ, kdo pa "Jt^J* £ bom zaradi vaa usUvljsU. Tudi ne hKrost se ni ozirala. Tekla Je kolikor Je Trata do solnčne Gorice ze nj ^tavlla v Gorl^ ci pa zamo pol minute in drdrsls Je naprej do Jesenic. V Je^nlcsh pa je zopet po kratkem oddihu zsplčils v karavanzkl predor na Hniš -d in po par minutah zagledala v Podrožcl kraj, kjer »e je nekdaj nahajala Mlklovs Zala, k je bila baje najlepie dekle v tem kraju ln k 00 jo hoteli Turki za vaako ceno imeti. Tudi tu se ni uatavila, temveč aopihaU je naprej, naprej, naprej, ker ee mudi, kajti v vlaku, ki ga vleče, ao zami boljši ljudje, ki ze vozijo z eks-presom. V drugem vegonu prvega razreda Je sedela konzulova madama z mladim, elegantnim gospodom. Imela »U zama cel kupe. Zaatorl •o bili zagrnjeni na obe strani. R^eden sprevodnik pa je ztai na koridorju in tiščal svoje uho nn vrate. Nič ni zllial, le zem in tja kak tleak poljube. V tretjem vagonu drugega razreda pa ata iiedeli ztara MarU ln Lenčka z obema otrokoma. 'To jih mora veliko etatl U aelitevl" je rekle Lenčka Marti. "Beži, beti, niti beliča jih ne atane. Kon-sul napravi račun ln mu je vze povrnjeno," ji odgovori Marta. "AU tpdi za naju dve?" "Gotovo, drugače naju ne bi vsel eeboj. Služlnčad vendar dobi kjer hoče." "Silno me akrbi za JošeU, kje neki ee ie »edaj nahaja? Jaz kar pravim, da ae mi prej odpeljemo po morju kakor on." Tako je Lenčka tarnala Marti. "Ne bo Uko, Menčka, ker nai goepod nahaja po uradnih opravkih v Parizu ln kdo ve, če ge ne bomo le Um morali čakati." "MlallU?" "Prej ko ne, da bomo oetall nekaj dni v Parizu T' Jt pritrdi MarU. "Ko bi to vedela, bi raje šla s Joletom, kdo ve, če ee eploh še kdaj erečava r "Beil, belil Bog vaju je akupaj spravil in Bog vaju ^o poiskal, da boeU Uvela skupaj. Bog svetega zakona ne puzti razdvojiti. Le sapomni ei to, Lenčka t" Ko je vlek drdral od Bleda proti Jesenl-nlcam, je Lenčka Marto nenadoma prijeU za roko ln jo pocukala. "VidiU Umle pod ono planino" — kaloč na Zelenico — "Um zem pa Jas doma." "Krasni kraji eo to!" ji odvrne MarU. "De,* Um je moje in Joletova domovina." "Hm, domovina T . "Da, domovina, moj rojstni kraj," in pri teh besedah ao Lenčkine oči v rosi zaigrale. "Kaj ai naredila, Lenčki, da ee joka?" se nad Marto aadare mali BiH. "O, nič, pri oknu se je uščipnlla, le ne hodi vedno k oknu, da ae tudi Ubi kaj ne zgodil" je MarU pokarala otroka, kl se pe ni veliko zmenil zeto. Ekspresni vlak je hitel proti Malnicl ln Visokim Turam, ko je dospel v liel, je dalj čaaa sUl; veliko gospode je izstopilo in vstopilo na Uj posUji. P "Kaj neki Je U poeUja, da toliko goepode izstopa ,in vstopa r je Lenčka vprsšsU Marto. "Ah. Išl, tu hodi na oddih naš preavetli cesar Franc Jožef, gotovo je tudi sedaj tukaj, ko je toliko visokih oficirjev izstopilo in dva generala sU bila poleg." *Lenčka ni poznala oficirskih šari, zato ji je MarU hitels kazati, kaj Je U aH oni. Tudi oni elegantni Ko«pod, ki je sedel z gospodo konzulovo je tu izstopil. V slovo ga j* Kospa obsula e poljubi in ko je bil ie zunaj, je šel ie enkrat proti oknu kupeja ln goepej poljubil roko. Seveda sUri Marti kaj Ukega ni uilo, ln tudi to pot j« gledala skozi okno. "Glej, glej, Lenčka, U je pa tleti goepod, ki se je peljal z našo gospo. Lenčka ee nagne skozi okno ln pogleda. "0 tega gospoda aem ie večkrat videla pri naa. To mora bfti kak sorodnik gospe." MarU se ji nasmehne. "Hm, sorodniki se ne pozdravljajo Uko!" "Mislite, da mora biti kdo drugi?" "Ej, Lenčka, goepoda ne pozna nobene morale. Gospoda samo nam priporoča in govori o morali.". , * "In če bi goapod zvedel kaj Ukega?" "Lenčka, tudi goapod nI nič boljši, vsi so enaki." Lenčka se je pri tem zatopila v globoko premišljevanje in ai rekla, da bi Joietu ne naredila kaj Ukega. ZvesU mu bom osUla do hladnega groba. Drveči vlak je prisopihal naprej proti Bolnogradu. Tam pa so izstopili. Gospa je poklicala pri vhodu stoječega hotelskega slugo in mu nekaj naročila. Hotelski sluga je tako*, pograbil kovčke in neael v svoj avto, nato pa Lenčko, Marto in otroke povabil in jih odpeljal v hoUl "Sonnwendateln." Gospa ae nI peljala * njimi. V hotelu so bile naročene tri sobe, dve za* otroke ln sluiinčad, ena pa za gospo. Konzulove gospe ni bilo vse popoldne videti, šele proti večeru je prišla v spremstvu z onim gospo-dom, ki je v Išlu izstopil. V Bolnogradu so osUli dva dni in dve noči. Lenčkina soba z otroki je bila poleg sobe, v kateri je zpala gospa konzulova. Mejila je ltf tenka stena ln sredi vraU, ki ao \>i\* zaklenjena. Lenčka ni dosti spala, njo so trle skrbi za JoleU, domalega vso noč Je premišljevala, kako in kje se snideU. Kar ji je.MarU* na po-staji v lilu povedala o onem elegantnem gospodu, j« Lenčka to noč sama doživel*. Tle-skanje poljubov, vzdihovanje, smeh v sobi gospe konzulove je motilo Lenčkino premišljevanje . jT , • *• ____. Pero pe nI povsem zadovoljen. Mnogo jih je, a niso vsi. Nekoga pogreša. Zelo, zelo pogreša. Mogoče bi zanj vse druge zamenjal. 3. Pred oglasno desko ob glavni ceatl stoji mala gruča ljudi in pregledujejo pisane, kričeče le-)ake. Velike črke vabijo marsikam. V kino .,. Na veselico , . . V gostil ao . V trgovine . . . Na plesttča ... Da! Ples! PleS! Ples! Lepski so razmočeni temu vsbijo. Ljudje Jtltajo, se pomenku-ejo. Po cesti hiti posUvno dekle. ■aaMnaMOMN^MH U dolgočasno, kaaarniško aUv-bo, obatanets. — Ce hočeš, te počakam. — Le, aaj kmalu pridem. Zakasnela je, zato na vso moč hitL Njemu se pa prav nikamor ne mudi ter ne ve, kam bi atopll, da ae izogne snegu in lužL (Dalj* prihodnjič.) a vzlic Hiti, vsa Tone Csfsrt Hita ob seežeiii C6sti (Nspissno zs Proeveto.) 1. V veli sUnovanjske kasarne stoji plečat fant In gleda na ce-f to. Iz vele se mu kar nič ne ljubi. prijetno zavetje čuti v njej, centa pa pomeni sneg ln mraz, mokrino in veter. Kant gleda in ugiba. Popravlja si suknjo, natika si rokavice. Pravkar je poka• V tovarniški bolnici *e prav povsod čuti nedeljakl jiopoMan. V pisarnah, ordinscijaklh so- bah ln Um, kjer je čez teden-nsjveč nemira, tam vlada apo-kojna osamljenost, v bolniški dvorani pa domačnost neprisiljenega kramljanja. Obiski. Zdravi prihajajo k bolnim in ranjenim. Skromne darove jim prinašajo in toplo, bodrečo besedo. Skoro ob vsaki postelji je nekaj ljudi. Nekateri kaiejo vso svojo zaskrbljenost, drugi ošlv-Ijajo bolnike in obiskovalce s kradejo spanje in prizadevajo žgoče, nič jenjajoče bolečine. Njihovo trpljenje je reanično, njihov stok razodeva aamo drobce tega, kar prestajajo v strsino razvlečenih dneh ln mučnih, neskončno dolgih nočeh. Ns kvar-Uče in vse tiste, kl ustvsrjsjo hrup, se jeze, tods njihovs jeza ksj mslo zalete. Zdaj, ko prihajajo k njim ao-rodniki in znanci, zdaj pozabljajo na one ob mizi. Pogovarjajo pač more. CesU je na s snežno brozgo zato dekle ne more preveč hiteti. Ko se bliža oglasni deski, je zasopla, utrujena. Gruča jo brez vabljenja zvabi v svojo sredo. Zdsj tudi ona čita. Vabila mamijo. Vabila mamijo. . V očeh ae ji rišejo šive želje. Lepaki ponujajo lepe obleke, pristno vino, napete predsUve, godbo, veselo godbo ln poskočen ples. Gruča se zredči. Dekle je kmalu sama. Ozre se okrog sebe ln hoče dalje tja, kamor je namenjena. 2e nameri prve stopinje. UsUvl jo glasen klic, napol tuj, napol domač, zgubljen v vetru, a vendar takoj ujet. — Hej. Um tako sama?! Po cesti jo dohiteva mlad Človek. Ona ga počaka. Pozna ga. Njegovs pozornost jo vzrsdosti. Nehote se mu .nasmeje in pokaže vso zsdovoljnost, ki je hipao mogoča. — Kam pa? — Nič prav ne vem. Tsko na slepo srečo Uvam okrog. Ko sem tebe videl, sem ti sledil, dohiteti te ps nisem mogel. Kam se ti Uko mudi? ' — V bolnico. — Tam še lahko prideš. Tam straši amrt in še zs bolnike ni nič prids. Malo poglejva, kam bi nocoj kazalo. — Ce imaš kaj denarja, ga lahko zapraviš. Kam pa bi rad, Maka? . — Kamorkoli. Poglejva. II ■Ona ga uboga. Oba al oglodata kričeče črke ln vaboče sUvke. — Milica, grel na ples? — Ne morem ... — Zakaj ne? Uaiversslno Angleški zdravnik na ladji je vse bolezni zapisoval kot zdravilo morsko vodo. Za rev-matizem, želodčne bolezni in žolčne kamne. Zs morsko bolezen, srbečico in, zatekle noge. Morsko vodo, morsko vodo! Ni čuda, da se je moštvo ns njegov rrfun dostikrat smejalo. Nekoč ps je bils huda nevihta in velik vsi je zdravnika po-medel s krova. Mornar, ki je čul, kako je štrbunknil v vodo, je zaklical tovarišem: "Na pomoč! Naš gospod doktor so padli v svojo apoteko!" e Prijavnica Peter Qoepek pride a kmetov v mesto in prenoči v hotelu. Prijavnico izpolni Ukole: ' Ime: Peter Ocepek. Rojen: Da. Posel: Gre slabo. 1 4 '''' > * ' ' V lenitnl posredovalnici "Ali imate še tisto gospodično, ki ste mi jo predlagali pred tremi tedni/ Tisto namreč, ki ima četrt milijona dote in ns eno oko^škUi." "Prsv žal, U je ie oddana. I-mam pa drugo podobno partijo ,zs vas/' 1 'Tudi s četrt milijonom?" "Tisto rte, pač pa Uko, ki tudi na eno oko škili." -- * ■ i v Odol in Sidol sta na potovanju. V hotelu. JesU purana. Odol sitnsri: "S takim starim puranom nsms postrežejo. Nsjmsnj dvajset let ima. Da jih le aram nI!" Sidol se čudi nad Ukim poznavanjem: "Kako veš, ds ima puran nsjmsnj dvsjSet let, če smem vprašati ?" Po zobeh!" Saj puran nima zob!" 'Jih imam pa jaz," se odreže Odol. e Potegnil ga je "Vi ate levičar?" "Seveda, vsak človek ima svoje posebne lastnosti." ■pVsz o sebi tega ne bi mogel reči." "Tako? Kaj vi z desnico mešate kavo?" 'Kaj pa ste mislili. Saj de-ajo vsi Uko. To je vendsr samo po sobi umevno!" "Nu, Uko ssmo ob sebi umevno ni. LjUdje imajo navadno za to žlice." BOŽIČNA DENARNA DARILA aolnčno vedrino pogumnega raz-»ae, tožijo, in od čaaa do Čsss ae poloienja Le nekaj bolnikov je zelo o-samljenih, nekatere postelje so pa prazne. Tam prespe nemirno noč lahko ranjeni, kl zdaj posedajo ob drugih posteljah In na klopeh ob edini mizi sredi dvorane. Prostori ob mizi so vsi zasedeni. Tesno Je. drug drugega ne tlAče. Znosi j i vo se prenašajo, da-si bl vsakdo rad Čim več udobno-atl, katere zlasti kvarUvci pogrešajo. Ob meUnju aamazanlh. maatnih kart. jim je nekam nerodno, vendar atrpe tudi rado-vednete ob sebi. Igranje teh kvartačev ne preveva tista blazna strast, ki zamegli vae drugo In ae vpije v igralčevo kri. Samo labavajo ae in enakomernost bol-niAkega življenja preganjajo. A njim je v bolnici še naj latje. Drugi, ki ao na avoje postelje priklenjeni, vse »»olj trpe. Trike Itolezni Jih «mrtno mučijo, zlomljeni udi in skuAajo celo nasmehniti.' Tudi šalijo se, v duhovitih domisleklh so presenetljivo iznsjdljlvl. O-nlm ob mizi ps uhsjsjo grobe, surove šsle. Več zdrav js je njih, zsto tudi več brezbrižne rszpoasjenostl. Za tiatiml, ki kvartanje aamo glsdajo, stoji suh |n bled fsnt Z nikomur se ne meni, pogovore ujema, igro opjttuje in poglede svojih nemirnih oči slplje po dvorani; po posteljah, ljudeh In skozi okna. Pogled ae mu naj večkrat ustavi na poeteljl koncem dvorane, kjer ob mladem bolniku aedl še mlajie dekle, roeo v očeh ln skrbjo ns obličju Kadar ae pa odpro vhodna vrata. tedaj ae zgane v njem tiho priča kovanje, kl pa hitro zamre, ker «al prihajajočih nihče nI — Tako — Smem malo a Ubo? Dovolil? Milica pritrdi. Potem stopa ob Makau in ae smehlja dovtlpom, ki jih stresa na račun slsbegs vremena in marsičesa, kar je vremenu podobno. Pot se ji naglo drobi izpod nog, zelo hitro se znsjdeU v bližini njeaegs ciljs. Ko uzre- KNJI6E Sa Na Pa Ji Pri Prosveti oziroma Književni Matici SNPJ imamo na rokah še nekaj dobrih knjig in če kste-ro želite naročiti, sedaj je čas zato. Ameriški Slovenci, atane.......15.00 gloveaako Angleška Slovnlcn.... 2.oe Zajedale! ..................... 1*78 Zakon Blogeaosiie ............ Me Pater Malnveaturu v kabaretu.. L5S Jimmie Higgins ..............1.00 Hrbtenica, iz«* ............... M Med brati, igra.................1* Densr in nsročllo pošljite aa PROSVETA 2657 S. tswndsle Avenue, Chicago, IIL SOBOTA, 12. DECEM1 NOVE VRSTE Nekaj poaabnaga, čisto I ga, je zunaj. Čiato novel lahko lepa bakrene Bilkt smerni ceni. To je QoyJ ličemo saatopnike t» | Istih, posameznike in tri Deher zaaluiek ai lahko ■ rite. Pišite r vaAem jetiki] C. A V. NOVELnl Copper Plaques, TONY TURKA«, tat. 2P5Z Archer Ave., CHicasa, Žepi koledarji I! S. N. P. JEDNOTE ao zunaj in razposlani naj 6tva in posameznike, kl naročili. Članstvo naj jih | pri društvenih tajnikih, štvs, ki jih še niso naroči ko to store, ker jih ii okrog en tisoč na rokah, člte ai lahko aamo enega več akupsj. 8ia*iejo centov komad. Pošljite naročilo in priložite v pismu ali pa Nsročite pravočasno ia vaše nsroMlo na naslov:] PROSVETA 2657 S. Lawndale kn Chicago, IU. SLOVENSKA NARODNA I PORNA JEDNOTA svoje publikacije posebno list ProgveU u ter potrebno agitacijo društev in člsnstvs in u gsndo svojih Idej. Nil ne ss peepegando drugih pornik organizacij. Vt gsnizsdjs ima običajne glaaUO. Torej agitatoričnl ln naznanila dragih ■■ organizacij In sjih drašUrj se ns pošiljsjo' lista MK i r- za Vaše sorodnike v Jugoslaviji pošljite skoz nas. Naša točni hitra postrežbs, kskor tudi nizke cene vsake posamezne poši i ve, so vzrok, ds se na tisoče Jugoslovsnov poslužuje našcfil BOŽIČNI IZLET® v domovino bodo osebno vodili zkušeni vodniki., Izletnikih potovali brezskrtmo in udobno, ker vso skrb prevzamemo m \Mje tiste, ki bodo potovali z našim posredovanjem. Glejte, f-Vi izkoristite prednost tega božičnega izleta, in v ta m^ obrnite na KASPAR AMERICAN STATE MM 1900 BLUE ISLAND AVE. ^CHICAGO, IlUi MI ZASTOPAMO VSE PAROBRODNE DRUŽBE TELEFON ROCTKWELL 4904 TISKARNA vsuvljes, ker al hO |e vaš Ust plačaa la ga te ledešs eetavtjaa pišite nam la anvedite' etavl la novi I la dragi aaatopnlfcl. pri katerih lahka plniale Naročnina pa eeie sa pel Wta ps HM. Chai SNPJ „ plačaj« |4 JO ea Iste, aa pel tete I1.4S. ga mU CMsege la 91M. pol Me tz.71, na >1IM Tednik atane aa Bvfape $1.70. Obal daphrfnbi mm 11.00 aa tlJO. njemu namenjen. Ko le aikogar nI. ne mara gledati na vraU In tudi na poatslje ne. fte akosi ok- ____ _ ___________________ns ae noče ozreti, na izpraznjen I Upravništvo TROSVETA" hude opekline jim etol sede, opszuje v Igro poglob- 2617 8. Lewadale Avs, Chlcsge mmmmmmBmm^ SPREJEMA VSA obrt spadajoča dela Tlsks vabila zs teaellce In ahode, vlzltnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v alovenskem, hrvatakem, slovaškem, češkem, nemškem, anglc^k« m jeziku ln drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojssnils dsje vodstvo tiskarne Cene smerne, unijako delo prve vrste Pišite po informsdje ns naslov: S. N. P. J. PRINTERY n 2657-59 So. Lftwndale Avenue CHICAGO, ll.L. TAM 8E DOBE NA ŽELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA