Posamezna Številka 10 vinarjev.
Stev. 252.	V Ljobllani, v soboto, 2. novembra 1912.
Leto XL.
== Velja po pošti: =i
Za oelo leto upre] . K 26'— n pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 8-50 ia en meaeo „ . „ 2'20 aa Kemčtjo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 13— sa četrt leta „ . „ 6'— za en meaeo „ . „ S'—
V	opravi prejeman naiefia« K 1-70
: Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 *
za dvakrat......13 „
za trikrat....., 10 „
za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
izhaja:;
vsak dan, tzvzemšt nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
ser Uredništvo ]• t Kopitarjevi nllol itev. 6/HL Rokopisi ie ne Traiajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Sn Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Bulgari napadli
J*"" Današnja številka obsega 16 strani.
Nase delo in »delo" liberalcev za Bolgare v preteKlosti Id sedanjosti.
Naši liberalci so po dolgem in resnem premišljevanju, kako bi pomagali bratom Bolgarom, ali bolje, kako bi pri tej lepi priliki pokazali svoje slovansko srce, res sestavili »odbor«, in to se jim tako imenitno zdi, da bijejo zdaj na veliki boben, da cel svet izve, da so oni in le oni prijatelji in spasitelji Bolgarov. Treba je zato javnosti pojasniti, kako je naše katoliško ljudstvo brez bobnanja in hrupa že dolga leta za makedonske Bolgare veliko delalo in veliko doseglo in kako se je od naše strani izvrševalo že leta in leta z veliko požrtvovalnostjo ogromno delo za blagostanje in kulturo Bolgarov, med tem ko so naši liberalci spali sladko spanje in se jim o ubogi krščanski raji v Makedoniji niti sanjalo ni.
Zares, kdaj in kje pa so se naši na-prednjaki — starega in mlajšega kova — sploh brigali za te slovanske brate trpine pod turškim jarmom? Prelistuj vse njihove liste od prvega do zadnjega letnika, nikjer ne boš našel niti sledu! Zdaj pa poglejte v naše nekdanje in sedanje liste: »Zgodnjo Danico«, »Bogoljuba«, »Slovenca«, »Glasnik najsv. Src« in dr,, ali vsakoletno poročilo »A p o s t o 1 s t v a sv. Cirila in Metoda«; takoj bo vsakemu jasno, da se je naše katoliško ljudstvo za najbolj zapuščene in stiskane Bolgare že leta in leta zanimalo, zanje veliko delalo in žrtvovalo in še deluje in še žrtvuje,
I.
Že 25 let delajo in se žrtvujejo naše slovenske usmiljenke za najbolj revne makedonske Bolgare sredi med Turki. S. Le-voslava Nardeks (s Štajerskega) je obhajala že lani petindvajsetletnico svojega truda-polnega delovanja in bolgarski, da celo turški listi, so jo slavili. Gospodične v najlepših letih življenja, sposobne učiteljice so šle kot usmiljene sestre tja in začele ustanavljati bolgarske šole. Brezštevilne zapreke so se jim stavile nasproti. Učiti se jim je bilo treba ne le bol-
pred Carigradom. — Turki v Čataldži. — Grki solunsko pristanišče. — Nova nasilja Cuvajeva. —
Atentat na komisarja.
celi župniji (jenčrijata) nobeden še očena^a moliti ni znal; o presv. Trojici in o Reše-niku sveta ubogo ljudstvo niti pojma ni imelo. Cerkvice v Makedoniji — katoliške kakor pravoslavne — pa so bile zanemarjene, kakor je to le na Turškem mogoče: brez sv. posod in podob, brez taber-naklja in večne luči, brez cerkvenega perila in mašnih oblačil. Vse to je moral sve-štenik ali pop za službo božjo ure daleč od cerkve do cerkve seboj nositi. Naše Slovenke so šele preskrbele in še preskrbujejo makedonskim cerkvam omenjene cerkvene potrebščine.
II.
Veliko drugega, zanimivega in izpod-budnega, bi se dalo še tukaj navesti. Toda to nam zadostuje, da spozna vsakdo, kako so bile naše rojakinje za Makedonce že dolga leta nositeljice prave civilizacije in junakinje krščanske humanitete. Pri vsem njihovem delu pa jih je podpiralo slovensko ljudstvo v domovini. Odtod so jim prihajali leto za letom večji in manjši doneski, bodisi v denarju, bodisi v blagu. Zadostuje kratek pregled »Bogoljubovih« letnikov in njegovih izkazov na ovitkih, da se uvidi, kako so umevali in cenili naši verni Slovenci kulturno in karitativno delo svojih rojakinj v Makedoniji v blagor in rešitev bolgarskih bratov. Za iste trpine, za katere liberalci nikoli še prijazne besede niso imeli, za krščanske Makedonce, za katere sedaj Srbi in Bolgari svoje življenje tvegajo in žrtvujejo, se je naše katoliško ljudstvo že zdavnaj v ljubezni zanimalo in jih podpiralo. Svojih rojakinj, ko so odhajale tja na bojno polje krščanske ljubezni, res da ni spremljalo v procesiji in z bobna-njem na kolodvor — kakor so liberalci zadnjikrat spremili svojce — ali spremljalo jih je s svojimi molitvami, spremljalo s svojimi vztrajnimi podporami.
Ta smisel za kulturno in človekoljubno delo v blagor makedonskih Bolgarov pa je cvetka, ki je vzklila iz organizacij, ki jih goji in podpira S, L. S., iz naših izobraževalnih društev in iz naših Marijinih družb. Kar so se mladenke tukaj naučile, to so tudi v Makedonijo presadile in obenem tesno zvezo z domovino ohranile. Ta od-
garskega, temveč tudi francoskega, deloma tudi turškega jezika. Na podih in po š u p a h so imele prva leta poleti in pozimi svoje učilnice. Še predlanskim je imela slovenska usmiljenka v Janici v pravem pomenu besede šolo pod zemljo, v vlažni kleti, kamor pa je vkljub temu prišlo vsak dan okrog 80 ukaželjnih učencev in učenk, ne samo otrok, ampak tudi odraslih. Zdaj imajo po več krajih že lična poslopja: deško in dekliško sirotišče ter osemrazredno bolgarsko dekliško šolo v Kukušu, štirirazredno bolgarsko ljudsko šolo v Janici—Vardar itd. Tukaj dobe bolgarski dečki in deklice brezplačno ne le nauk in vzgojo, temveč tudi šolske potrebščine, mnogi tudi obleko in hrano, vsaj opoldne. Od miloščine slov. usmiljenih sester žive premnogi revni Makedonci po celi tamošnji okolici, zlasti ubogi stari ljudje. Brez slovenskih u s m i -ljenk in brez podpor, ki jih je naše verno ljudstvo tja pošiljalo, bi bilo na tisoče Makedoncev lakote umrlo in v celi okolici bi še danes nobenBolgarbratineznal! Katoliške usmiljenke so z velikim trudom vzgojile že na sto in sto bolgarskih kmečkih deklic in deklet, jih naučile šivati, ple-sti, kuhati in dr. ter so tako preskrbele že mnogim bolgarskim družinam širom Makedonije dobrih mater in gospodinj. Če bi Makedonce reševali naši liberalci, bi Makedonci čakali zastonj; njih uboga dekleta bi hodila še danes v Solun in drugam služit — k Turkom!
Svobodni Črnogorci, četudi še tako revni, so veseli pevci. Makedonci pa so ječali petsto let v tužni turški sužnjosti. Kajpada, zato peti niso mogli in človek bi skoraj mislil, da to niso rojeni pevci Slovani, tako jih je tekom stoletij minulo veselje do petja. Naše Slovenke so si v začetku pomagale s tem, da so v šoli, v cerkvi in povsod pele in učile peti kar domače slovenske pesmi; in glej, ravno s temi so vzbudile v Makedoncih zopet veselje do petja. V okraju Avrat-Hissar zadone popotniku ne redko iznenada napevi: »Otok bleški«, »Ko dan se zaznava« in drugi slovenski napevi na uho; pojejo jih makedonska dekleta, ki so hodile v Kukušu k našim rojakinjam v šolo. Seveda
so potem prišle tudi »Oj rače, rače osmo-krače« — »Dobre došla ljastovičko!« in druge stare lepe bolgarske narodne pesmi pri Makedoncih do veljave.
Posebno velike zasluge pa si je pridobilo naše verno ljudstvo s svojo dolgoletno samaritansko službo za uboge makedonske bolnike. Pravimo naše ljudstvo, zakaj kakor se bo takoj pokazalo ,brez pomoči vernih Slovencev v domovini bi tudi slovenske Samari-tanke v Makedoniji nikakor ne zmagale tolikih žrtev in stroškov za bolgarske bolnike! To tudi iskreno priznavajo zahvalna pisma s. Jožefe Štefulja (doma na Brdu pri Lukovici) iz bolnice v Bitolju (Monastir); to hvaležno poudarjajo vsakoletna poročila slovenskih usmiljenk iz Kukuša in J&-nice. V poslednjih dveh hišah je vsem Makedoncem odprta vsak dan od jutra do mraka domača lekarna in več tisoč trpinov dobi tu vsako leto brezplačno zdravil in zdravniško pomoč, in sicer, kakor veleva krščanska ljubezen, brez razločka, najsi-bodo bolniki pravoslavni ali katoličani. — Ko to pišemo, imamo pred seboj sliko slovenske Samaritanke na konjul Naprednjak se bo temu prizoru posmehoval, nam pa se pri njem duša napolnjuje z občudovanjem in s spoštovanjem. Pojasnilo! Na Turškem v onih krajih ni dobiti cele dni daleč nobenega zdravnika. Po revnih bolgarskih kolibah ječe bolniki v bolečinah, v ranah, v lakoti, v nesnagi. Žive duše ni po cele dni, da bi se jih usmilila; zakaj njih domači morajo daleč kje delati tlako za turškega samopašnika in pustiti bolnike same doma. Zares, noben bolgarski ranjenec v sedanji krvavi vojni ni tako zapuščen, kakor so zapuščeni ti bolgarski bolniki po razkropljenih makedonskih selih v svojih ranah in nesnagi! Pota do teh trpinov pa so prav po turško zanemarjena, da se na kak am-bulančni voz še misliti ne more. Na konju hite zato naše rojakinje od časa do časa tem največjim revežem na pomoč ter jim prinašajo zdravil, mazil, obvez, živil in tolažbe.
O prostih dneh in o počitnicah pa jih čaka — za oddihljaj — drugo delo: izdelujejo in popravljajo mašna oblačila, perejo in likajo cerkveno perilo ali pa uče otroke in odrasle krščanski nauk. Saj poprej v
listek.
Met Hi m Balkanu.
Srbski častniki in moštvo.
V srbskih taborih je zanimivo življenje. Tudi v dobi miru vladajo med srbskimi častniki in moštvom prijateljske razmere, ki so v sedanjih razmerah še boljše in iskrenejše, ker morajo skupno prenašati vse težave in skupno prelivajo kri.
Zelo pohvalno govore o poveljniku 1. bataljona 7. polka, majorju Arandjelo-viču. Neki večer se je pripravljalo moštvo k spanju. Deževalo je, a šotore so samo za častnike postavili. Ko je to major Arandjelovič videl, je sklical vse častnike ter je rekel: »Gospoda, bila bi za nas sramota, ako bi spali pod šotori in vojaki na dežju I« Častniki so soglasili, šotori so se odpravili, častniki so ogrnili ovratnike svojih plaščev in so se ulegli poleg vojakov na razmočeno zemljo k počitku.
Neki dan je major Arandjelovič vpra-Sal, kaj bodo vojaki imeli za južino; reklo se mu je, da bodo imeli — ker je bil petek — fižol.
»In častniki?« vprašal je major.
»Za te se kuha meso.«
»Meso dajte takoj pokopati,« je ukazal major. Sklical je častnike ter jim rekel: »Gospoda, danes bodemo jedli le fižol in kruh.« — »Prav dobro, gospod major!« so odgovorili, in vsak je pohvalil sklep poveljnika 1. bataljona.
Narodna vojska.
Iz Niša se poroča: Na potu cd Belgrada do Niša sreča popotnik v vseh vaseh samo ženske in otroke, ki spravljajo koruzo z njiv. Na cestah se vidijo neskončne vrste vozov, peljajočih vojni materijal. Cel sever Srbije je pust in prazen. Vse življenje od Niša dalje proti jugu je izumrlo; odkar je bila proglašena mobilizacija, ni bilo na Srbskem storjeno nobeno hudodelstvo. Seljaki, spravljajoč se od doma na vojsko, so končali vse prejšnje pravde, razprtije in sovraštvo in eden drugemu odpustili.
Na pomoč srbski deci.
Iz Moskve se poroča: Včeraj jo župan mesta Moskve N. I. Gučkov sprejel od soproge ruskega poslanika v Belgradu, gospe Hartvvig, pismo s prošnjo, da naj rusko občinstvo priskoči na pomoč srbski deci. katere očetje so šli na voisko. Do-
zdaj je gospa Hartvvig poskrbela samo za deco belgradskih prebivalcev, pričakuje se pa pritok dece iz vseh srbskih krajev. — Kakor sedaj ruski listi poročajo, prirejajo se že povsod na Ruskem javne zbirke v korist srbski deci, ki sedaj nima rednika. Sin črnogorskega generala Boskoviča, ki se je, kakor znano, na predvečer vojne ustrelil, je bil ob napadu na De-čiče težko ranjen. Prenesli so ga v bolnišnico v Podgorico. Rešitev je izključena; dve strašni rani mu zijata na prsih. Umirajočemu strežeta mati in princezinja Ksenija. Mladi častnik čuti, da mu potekajo zadnji hipi. S silo dvigne glavo, da ga mati zadnjikrat poljubi, poda roko princezinji, glava omahne na blazino — in ni ga več. Mati, ki sta ji bila v tako kratkem času zadana dva tako strašna udarca, je očetovo smrt sinu do zadnjega prikrivala. Sedaj položi za hip svojo glavo k sinovi, nato se zravna in otrpnela v boli molče odide iz bolnišnice, da se s svojo žalostjo zapre pred svetom. To so bolečine, za katere ni besed.
V bolnišnici v Podijortci.
Med drugimi leži tu gimnazijec, ki je na strani svojega očeta pohitel v
boj. Pri spopadu moža z možem pri Roganu sta bila v metežu ločena in sta se zopet videla šele v bolnišnici, razmesarjena in razbodena z bajoneti. Malo je upanja, da bi okrevala. Položili so ju skupaj, posteljo ob postelji, da se vidita in se, ko bo prišla smrt, poslovita z zadnjim nasmehljajem ...
Kraljica £le->nora za ranjence.
Iz Sofije se poroča: Število ranjencev je silno veliko — mnogo večje, nego se je pričakovalo. Turki ne beže, dokler niso zadali nasprotniku čim groznejših ran. V sofijskih šolah so zasedene vse postelje, ki jih je 2000; mnogo ranjencev so morali spraviti v zasebne hiše. Strežbo ranjencev vodi carica Eleonora sama. Neprestano potuje od mesta do mesta, ker hoče vse bolnišnice sama nadzorovati in osebno odreja vse potrebno. Na njeno izrečno željo so iz Djakova na Hrvaškem poklicali več usmiljenk, ki vrše bolniško službo v sofijski klementinski bolnišnici in v bolnišnici v Plovdivu.
Srbska postrežljivost nasproti vojnim poročevalcem.
Zagrebškemu ^Srbobranu« piše njegov dopisnik iz Vranje: »Časnikarji to da-
lomek katoliške apologetike amo aato po pravici »Naše delo« naslovili.
• • •
K sklepu še dvoje! — Ko so v hudi predlanski zimi prihajala poročila iz Makedonije, kako tam zmrzujejo bosi in napol goli Bolgari, so delavke naših organizacij v Ljubljani v malo dneh znesle skupaj tri velike zaboje stare in nove obleke za te reveže, in naše vrle tobačne delavke so pozno v noč pletke nogavice za zmrzujoče Makedončke, liberalci pa so imeli medtem ples v Narodnem Domu. — »Slov. Narod«, je te vzore krščanske humanitete obkladal z najgršimi priimki in še letos je pisal dobesedno takole: »Bogoljub* ima velike zasluge za poneumnevanje našega dobrega ljudstva . . . Tisočaki se pošiljajo za paganske otroke, za Bosno, za »bolgarske reveže«, za cerkev v Derviški Mogili. »Bogoljub« izkazuje te darove, s katerimi priznavajo slovenski darovalci svojo n e u m -nos t.« In na koncu, ko mu je »ljubezen« do Bolgarov prikipela menda že do grla, je vzkliknil istotam prav po turško: »V s e to vlada gleda in molči!«
In to je »delo« liberalcev za bolgarske šole, za bolgarske sirote, za bolgarske bolnike; velikansko delo za civilizacijo in blagostanje bolgarskih Makedoncev!	Dr. Š. L.
Turčija varovanka Evrope.
Dr. Ign. Žitnik.
Po miru v Odrinu (1829) z Rusi si Turčija ni mogla več opomoči in je postala varovanka pod kuratelo Evrope. Kuratorji pa so se menjavali, kakor se je menjavala konstelacija velesil. Sultan Mahmud II. (1808—1839), edini potomec iz Ozmanove vladarske hiše, je resno mislil na reforme v svoji državi, kateri pa je hotel ohraniti mohame-danski značaj. Navzlic svoji dobri volji je zapustil državo ob robu propada. Največji njegov nasprotnik je bil njegov podkralj v Egiptu, Mehmed Ali. Ta zviti in nadarjeni stremuh je bil po rodu Makedonec iz solunske okolice. Leta 1798 je prišel v Egipt, kjer so ga albanske pomožne čete leta 1805 proglasile za pašo. Ukrotil je uporne ma-meluke, osvojih Kordofan, Nubijo in Arabijo. Njegov sin Ibrahim je 1. 1825 zopet podjarmil Kreto in Korejo, 1.1832 Sirijo in je zbiral armado v Mali Aziji proti Carigradu. Sultana in njegovo državo so rešili Rusi s svojo armado in brodovjem. Kakor sem omenil v prejšnjem članku, je bilo rusko vojno brodovje leta 1833 zasidrano v Bosporu in ruski vojaki so praznovali svojo Veliko noč v Carigradu. Zakaj car Nikolaj ni porabil te ugodne prilike za razdelitev Turčije, pove jasno ruski minister grof Nesselrode v svojem pismu na velikega kneza Konstantina: »Nihče ne bi zadržal ruske armade, da razruši Turčijo. Toda car je bil prepričan, da more ponižana Turčija životariti le pod ruskim varstvom in v političmem in trgovinskem oziru ustrezati ruskim željam. Ta nova kombinacija je za Rusijo ugodnejša, nego li nove države na Balkanu, ki bi si s časom opomogle in tekmovale z Rusijo.«
Leta 1833 jc Rusija s Turčijo sklenila defenzivno zvezo, v kateri car zagotavlja sultanu neodvisnost države; sultan pa se je obvezal, da ima samo rusko vojno brodovje prosto pot skozi
bili dva salonska vozova za potovanje. Potujejo brezplačno. Kdor ima konja, dobiva krmo zanj. Država skrbi, da dobimo stanovanja ter nas s postaj prevaža do njih. Dodeljeni so nam informatorji. Sploh store za nas vse, kar je le mogoče. Poslanec Klofač nam pripoveduje, da se je v Mandžuriji vozil v odprtih tovornih vagonih in da ruska vlada v ničem ni šla časnikarjem na roko. Kljub temu pa je med tujimi časnikarji takih, ki še vedno niso zadovoljni in neprestano protestirajo. Izvzeti so Srbi, Čehi, Slovenci, Angleži in Danci. Srbske poročevalce velika postrežljivost vlade naravnost žali, ker bi znali tujci to krivo razumeti.
MU\ in seda].
Če primerjamo balkansko vojsko z ozirom na veliko moč, s katero operira, z vojnami preteklih kakor sedanjih časov, vidimo, da je ta vojna z ozirom na mnogoštevilne čete, s katerimi razpolaga, ena izmed največjih.
Pač je tudi že stari vek poznal velikanske vojske; perzijske armade Da-rija in Kserksa so baje presegale milijon bojevnikov, seveda so pretiravanja takratnih zgodovinarjev vštela tudi vso druhal. Stara rimska posadka je le redko presegala 100.000 mož.
V veliki hunaki vojski na kata-
Bospor in Dardanele, ako bi Turčija potrebovala rusko pomoč proti Mehme-du Aliju v Egiptu ali proti Grkom. Po tej pogodbi je bila Turčija pod kuratelo Rusijo. Čudno pri tem pa je, da Rusija v tej pogodbi ni zahtevala več pravic za kristjane v Turčiji.
Leta 1839 je bilo za Turčijo najnevarnejše. Turško armado, katero je bil izvežbal pruski štabni častnik, pozneje proslavljeni Moltke, je 24. junija uničil upornik Ibrahim pri Niziba v Armeniji, turško brodovje pa se je nekaj tednov pozneje združilo z egipčanskim. Turčija je bila brez obrambe. Na predlog kneza Metternicha so pričele posredovati Avstrija, Anglija, Francija, Pru-sija in Rusija, To posredovanje je zato poučljivo, ker so države takorekoč tekmovale za vpliv v Carigradu, vse pa imele pred očmi smoter, da sultan ostane vladar ob Bosporu. Te intrige se ponavljajo skozi vso poznejšo dobo do danes. Po daljših obravnavah v Londonu so Avstrija, Anglija, Prusija in Rusija 15. julija 1840 sklenile pogodbo, s katero so Turčiji zagotovile nadaljni obstanek, Mehmeda Alija pa priznale kot sultanovega podkralja v Egiptu in namestnika v Palestini. Francozi iz na-sprotstva proti Angležem tej pogodbi niso pritrdili. Turčija je bila zopet rešena. Leto pozneje so Avstrija, Anglija, Francija in Rusija v Londonu podpisale drugo pogodbo, ki »iz spoštovanja do sultana« prepoveduje vsem tujim bojnim ladjam prevožnjo skozi Dardanele in Bospor. Ta pogodba je ostala važna točka mednarodnega prava in ustvarila novo preporno vprašanje med državami.
Krimska vojska.
Naslednja leta so bile v Turčiji vedne vstaje; na Kreti, Libanonu, v Bosni, Hercegovini, na BuJgarskem, Grškem, v Valahiji, Srbiji in Perziji. Leta 1844 je tudi Sardinija prvič stopila v krog evropskih držav, ki so kot gavrani prežale na turško mrhovino. Sardinci so si z brodovjem hoteli osvojiti Tunis, pa so jih odpodili vedno zemlje lačni Angleži. Medtem pa je nastala v Belgiji revolucija, ki jc razširila svoje valove preko Nemčije tudi v Italijo in Avstrijo. Car Nikolaj, zaščitnik legitimitete povsod, je Avstriji ponudil pomoč, njegova armada pod vodstvom generala Paskieviča je dne 13. avgusta 1849 pri Vilagosu zlomila madjarsko vstajo. Računajoč na Avstrijo je car iskal priliko za novo vojsko s Turki. Povod je dal predsednik francoske republike, Louis Napoleon Bonaparte, pozneje cesar Napoleon III. Sveti kraji in mesta v Jeruzalemu in okolici so bili skupni (condominum) šesterim krščanskim cerkvam grškega in latinskega obreda še iz srednjega veka. Turki so, to se jim mora priznati, spoštovali krščanske pravice in svetinje v Palestini. V 18. stoletju pa so pravoslavni Grki pričeli odrivati katolike in jim kratili pravico do svetih krajev. Francoska vlada je leta 1850 zahtevala »status quo ante 1740«, in Avstrija jo je podpirala. Iz tega je nastal prepir. Tu poseže vmes ruski car i!n se v pismu na sultana potegne za pravoslavne Grke. Turški sultan Abdul Medžid (1839—1861) je bil v največji zadregi, komu bi ustregel. V decembru 1852 je ruski poslanik, sklicujoč se na pogodbo iz leta 1774, zahteval ocl sultana, cla prizna protektorat Rusije nad vsemi pravoslavnimi v Turčiji, ki jih je bilo tedaj nad 10 milijonov. P^ancozi
launskem polju si je približno 600.000 mož stalo nasproti, izmed katerih jih je po sedemdnevnem boju skoraj četrtina padla.
V srednjem veku so se posluževali navadno le manjših vojska, ker so morali ljudi za vojsko drago plačevati, izvzemši večje križarske vojske. Samo orientalski narodi so navadno imeli precej močne posadke, ki so večkrat tudi iz jezdecev obstojale. Perzijci, Huni, Avari, Madjari, Mongoli, Seldžu-lci, Saraceni v Šv. Deželi, Mauri v Iberji, ti vsi so postavili na bojišče mnogoštevilne vojske. Vitežtvo srednjega veka in pa najete čete 301etne vojske so pa lc redko dosegle 50 do 60 tisoč mož. Šele z zedinjenjem posamez-■nik večjih držav ter z naraslo vladarsko močjo so se zopet povečale armade. Že v sedemletni vojni je mala Pruska lahko 160.000 mož postavila na bojišče; pol stoletja potem je velika armada Napoleonova štela že pol milijona ljudi in v veliki bitki pri Lipskem se je na obeh straneh vojskovalo že 600.000 mož. Približno tako visoko število je v novejšem času dosegla le bitka pri Mukdenu v vzhodni Aziji.
Vojne zadnjih 50 let. so štele sicer I čez milijon bojevnikov, a ocl teh jc pri-; šel komaj en del v ogenj. V bitki pri . Kraljevem Gradcu je bilo le 200.000 Av-1 striicev nasproti 220.000 Prusom. In v
so se uprli tej zahtevi. Car Nikolaj jc hotel pridobiti Angleže na svojo stran. Pogajal se je z angleškim poslanikom lordom Seyrnourom o delitvi Turčije, ki jo je imenoval »bolnega moža«. Zagotavljal je, da ne sanja o načrtu svoje prednice Katarine II. Carigrada ne sme zasesti nobena tuja država, pa tudi Turčija ne sme razpasti v republike. Bulgarija, Srbija, Moldavi-ja inValahija naj postanejo samostojne države pod ruskim varstvom, Egipet s Kreto maj zasedejo Angleži. Torej Rusija naj pomakne svoje mejo do Balkana. Ta ruski predlog je angleška vlada odklonila, ker je morala računati tudi z Avstrijo in Francijo. Toda car Nikolaj I. se je zanašal na svojo veliko veljavo med vladarji in je poslal svoje čete na turško mejo v Besarabiji. Ruski poslanik knez Menčikov je pritiskal na sultana v korist pravoslavnih vernikov v Palestini. Med drugim je zahteval, da se smejo poprave v kupoli cerkve nad božjim grobom vršiti samo pod nadzorstvom pravoslavnega patri-jarha v Jeruzalemu, da Rusija ondi zgradi novo pravoslavno cerkev in da so pravoslavni patrijarhi v Turčiji samostojni in od sultana neodstavljivi. Ker je sultan odLašal z odgovorom, je knez Menčikov 6. maja 1853 sultanu poslal ultimatum. Ker je sultan vsled pritiska od strani Turkov in po nasvetu francoskega in angleškega poslanika odklonil pretirane ruske zahteve, je knez Menčikov z vsem poslaniškim osobjem 21. maja 1853 zapustil Carigrad. S tem je bila vojska takorekoč že napovedana. Vendar pa je car hotel pridobiti Avstrijo, kateri je zopet ponudil Srbijo, Bosno in Hercegovino. (To si je treba zapomniti. Op. p.) Toda nemška Avstrija je zopet odklonila te slovanske dežele, češ, da ne želi vojske. Toda ponosni car je 26. junija izdal ukaz, naj njegova armada zasede Moldavijo in Volahijo, cla more braniti pravice pravoslavne cerkve v Turčiji. Dne 2. julija so ruske čete prekoračile reko Prut. Na Dunaju je minister grof BuoL z zastopniki Anglije, Francije in Prusije sestavil noto na turško vlado, naj (napravi mir z Rusijo. Turčija je odklonila več zahtev. Car je še v zadnjem trenotku hotel zagotoviti si nevtralnost Avstrije in Prusije. V septembru je pri vojaških vajah v Olomucu obiskal cesarja Franca Jožefa in v oktobru se je sešel s pruskim kraljem Friderikom Viljemom IV. v Varšavi. Toda Turčija je 4. oktobra Rusiji napovedala vojsko.
Turška armada, ki so jo vežbaJi pruski, avstrijski in drugi častniki, je štela pol milijona bojevnikov — na papirju. Njen vrhovni poveljnik je bil Omer paša, rodom Hrvat iz Slavonije. Sploh je bilo tedaj v turški armadi polno renegatov, prekucuhov, klativitezov, pustolovcev, ratežev in propalic iz vseh kotov Evrope, posebno pa Poljakov in Madjarov. Ti so turški armadi več škodila, nego koristili, ker so večinoma prežali na bogat plen konjske repove turških paš. Vendar je Omer paša v Bulgariji postavil na bojišče proti Rusom 130.000 in Selim paša v Mali Aziji 65.000 mož in pisane sodrge. Dobri vojaki turški so bili saitio nizami, ki so šli z ognjem v sveto vojsko za sultana in izlam. Ne bodem obširno opisaval te krvave vojske, saj je znana iz šolskih klopi. Ruska armada, ki jo je vodil knez Dorčakov, je bila sicer dobro iz-
urjena, a je začetkom oktobra štela komaj 25.000 mož in je ostala v aefenzivi ob Donavi. Začetkom leta 1854 so se Turki držali samo še v trdnjavi Kalafat nasproti Vidina. Dne 30. novembra 1853 je rusko brodovje popolnoma uničilo turško v pristanišču Sinope ob Črnem morju. Dne 3. prosinca 1854 je združeno angleško-francosko brodovje, ki je že od 8. novembra čakalo v Bosporu, prešlo v Črno morje. Pogajanja s carjem so se vlekla do aprila. Napoleon III. je iz osebnega sovraštva do carja, ki ga ni hotel priznati kot cesarja, sklenil z Angleži zvezo proti Rusom za integriteto Turčije, s katero so Angleži in Francozi 12. aprila sklenili pogodbo in ji zagotovili obstanek kot politično potrebo za ravnotežje med državami. Dne 20. aprila 1854 sta Avstrija in Prusija sklenili vojaško pogodbo »v varstvo nemških koristi« v Moldavijini in Valahiji! Te dve državi sta zahtevali, cla mora ruska armada, ki je oblegala Silistrijo in zasela že Dobrudžo, zapustiti obe kneževini ob Donavi. Končno je zahtevala četverozveza držav od Rusije: 1. Ruski protektorat ostane samo v Moldaviji, Valonija in Srbija prideta pod varstvo velesl. 2. Ustje Donave je prosto za vse države. 3. Vprašanje Dar-danel se najnovo uredi. 4. Nobena država ne sme zahtevati protektorata nad sultanovimi poclložniki, pač pa petere velesile zagotovo kristjanom že dovoljene pravice. Te pogoje je car odklonil, vendar pa umaknil svojo armado iz Moldavije. Kar sc je 50.000 združenih Angležev in Francozov izkrcalo v Varni in so proti koncu avgusta avstrijske čete prestopile mejo v Valahijo. V sep-» tembru so pričeli Francozi, Angleži in Turki oblegali rusko trdnjavo Sebasto-pol na polotoku Krimu. Trdnjavo je branil znani general Totleben, ki se je proslavil pozneje v ruskoturški vojski pri Plevni. Rusi so pri vhodu v pristan nišče potopili sedem bojnih ladij, da sovražniku zapro pot. V oktobru 1854 se je pričelo obleganje pod poveljstvom francoskega generala Canroberta. —< Francosko-angleška armada je v pri-četku štela 64.000 mož, med temi 9000 Turkov, in 84 bojnih ter okoli 300 pren voznih ladij. V prosincu 1855 so še Sardinci poslali na Krim 15.000 mož proti Rusom, tudi Turki so pozneje pomnožili svoje čete. Krvavi boji so trajali skoraj eno leto. Šele 8. septembra 1855 so Francozi osvojili stolp Malakov na južni strani trdnjave, ruska posadka se je umaknila v severne forte. Dne 11. septembra so Rusi potopili še ostalih svojih 23 bojnih ladij, s tem je bila usoda trdnjave gotova. Poročila trdijo, da so Francozi izgubili nad 40.000, Angleži 13.000 in Rusi okoli 100.000 mrtvih in ranjenih. Francosko-angleško brodovje je 17. oktobra osvojilo še malo rusko trdnjavo Kinburun od izliva Dnjepra, staro trdnjavo Očakov pa so Rusi sami pognali v zrak. V Aziji so Rusi v novembru osvojili trdnjavo Kars. Zima je vojski napravila konec. Med vojsko že je umrl car Nikolaj; naslednik mu je bil car Aleksander II. (1855—1881.)
Pariški mir.
Dne 25. svečana 1856 so se v Parizu zbrali zastopniki Avstrije, Anglije, Francije, Rusije in Turčije, pozneje sta se pridružila tudi pruski in sardin-ski zastopnik. Dne 30. sušca je bil podpisan mir, ki je določil: Velesile priznajo in zagotove Turčiji integriteto in jo sprejmo
največji bitki nemško-francoske vojske pri Grave!otte Sv. Privat je stalo le 130.000 Francozov napram 180.000 Nemcem. Seveda so štele vse tri nemške armade v začetku vojne leta 1870 skoraj pol milijona vojakov, ki se pa niso nikdar skupno udeležili boja. V zadnji balkanski vojski med Rusijo in Turčijo 1877—1878 sta bili armadi primeroma maloštevilni, dasiravno je morala Rusija tekom te dolgotrajne vojne postaviti skoraj vse vojaštvo na bojišče, da je končno zadobila s pomočjo Rumunije premoč, vendar pa ni imela v nobeni bitki na enem in istem mestu nad 100.000 mož. Turška armada, ki je bila premagana, je štela približno toliko mož, kot ruska; že takrat je postavila otomanska država nad pol milijona vojakov na bojišče v Evropi in Armeniji.
Če pregledamo vojno moč v sedanji balkanski vojni, vidimo, da imajo vsa štiri združena kraljestva nad 600 tisoč mož, medtem ko jih jc imel Turek v začetku 400.000; če bi trajala vojska dalj časa, bi jih imel ravno toliko, če ne več. Pri Odrinu. kjer se bo bila odločilna bitka, stoji 240.000 Bulgarov nasproti 200.000 Turkom, torej armadi, ki sta močnejši od onih pri Kraljevem Gradcu. Bitka pri Odrinu ho torej po številu ena izmed največjih po oni pri Lipskem.
Kuku je tu, de je una nedela Skader padu.
»O, serbus, Pepe! Ja, kašn s pa ti dons? Vs upraskan in putoučen; tu s ja tak, de te šu špetau na uzameja! A s pršou murde iz kasnem mačkam kej nauzkriž, de te je tku zdelu? Guvor, duša kršanskal« Hitu in tišu je u mene en redehter ud »Dana«, kokr pudrepna muha in tku čudn m je naprej pršou, kokr de b ga mou mal pud klubukam. U ksiht je biu rdeč ket pirh, pa noge sa se mu u kuleneh tku sum-liu majale, de sm biu prou pu pravic u strahe, de se u zdej pa zdej zgrttdu pred mana pu tleli kokr jc douh in šrok.
kot enakopravno v »evropski k o n v c n t«. Črno morje ostane nevtralno za vse trgovske ladje, ne pa za bojne. Ustje Donave zastražijo bojne ladje, da se izvrši uravnava zalivov. Kos Besarabije ob Donavi Rusija odstopi Moldaviji, katera kneževina z Valahijo ostane pod varstvom zveznih držav. V Srbiji sme Turčija obdržali samo trdnjave. S tem mirom je Rusija izgubila politično nadvlado v Evropi, Napoleonova zvezda je bila na vrhuncu. Pri obravnavah v Parizu jc turški zastopnik zahteval Čr n o g o r o za Turčijo. Knez Danilo pa je hitro sporočil velevlastim, cla je Črnagora vedno bila neodvisna, in je zahteval še Hercegovino in polovico Albanije. Države so na to molčale.
Pri tej priliki jc vredno omeniti, cla se je Avstriji večkrat očitala nehva-ležnost, ker je v krimski vojski nastopila proti Rusiji. Na prvi pogled je to očitanje opravičeno. Taka stvar dobi nekoliko drugo lice, ako upoštevamo tedanje razmere. Car Nikolaj je vladal z železno roko ter povsod ščitil legimi-teto in absolutno vladarsko oblast. On ni bil ravno prijatelj Avstriji, pač pa mlademu avstrijskemu vladarju. To jc bil glavni nagib, da je 1. 1849. poslal cesarju Francu Jožefu svojo armado na pomoč proti madjarskim ustašem . S tem je car hotel zatreti tudi zadnje upanje poljskih clekabristov in njihovih političnih potomcev. Dalje je bila nevarnost za Avstrijo, da jo Rusija obkoli od treh strani, ako stalno zasede Moldavijo, Valahijo in ustje Donave, ki bi postala za Avstrijo res »Železna vrata«. Sedanja rumunska kraljevna je evropski zapah proti Rusiji.
Kako so iredenlarli v Florenci zborovali.
Društvo laških iredentarjev v Italiji »Trento e Trieste«, ki hoče laško govoreče prebivalce in pokrajine od Avstrije odtrgati, je imelo 26. oktobra v Florenci svoj kongres. To zborovanje je bilo silno zanimivo zaradi tega, ker se je končalo z občim pretepom. Na kongresu so bili zastopani monarhisti, republikanci, veterani, in prikazal se je tudi srbski konzul v Florenci. Vlada je ta kongres zelo postrani gledala; prepovedala je slovesni sprejem od strani župana in tudi prostore, katere je dalo mesto na razpolago. Ministrski predsednik Giolitti je celo predsedniku društva, poslancu Gallenga, dal dober nasvet, naj kratkomalo pod kako pretvezo kongres hitro zaključi. No, gospodje ire-dentarji se niso dali kar tako v kozji rog ugnati in so vseeno zborovali. Najprej so zdelali mestno zastopstvo zaradi nedovoljenih prostorov, potem so se vrgli na vlado in slednjič na Francoze in Avstrijo. Tožili so, da iredentarsko gibanje hira zato, ker avstrijska vlada vsak najmanjši pojav z ostrim očesom zasleduje in ga skuša potlačiti. Konec vseh koncev je bil ta, da so se pri glasovanju nekega predloga imenitno stepli in je mogel predsednik ta splošni pretep samo tako končati, da je kongres zaključil.
Tedenski pregled
V avstrijsko delegacijo so izvoljeni Slovenci: za Kranjsko dr. Šusteršič, za Štajersko dr. Korošec, za Goriško Fon, za Dalmacijo pa Hrvat dr. Smodlaka. — Poslanec vitez Pogačnik je bil v avdijenci pri cesarju, da sc mu zahvali, ker ga je povzdignil v vitežki stan. Cesar je zopet pohvalil njegovo delovanje v brambnem odseku. — Za ranjence na Balkanu je kranjski deželni odbor dovolil 3000 kron. — Hrvaški kraljevi komisar Čuvaj
»Iz mačkam jest ževim že ud nekdi u lep slog in zastopnast, puseb iz takm, ke na praskaja,« zafrknm ga jest in čm jt pu sojeh poteh naprej, ke iz ldmi, če ga maja pud kapa, nimam nč rad za upraut, ke tak prjatlstu nekol prou dobrga konca na uzame.
»Oho! Tku se pa nisma zmenil! Dons uš šou iz mana; dons ga uma še tku žajfal, de u use ud mize teki.«
Kokr sm slišu ud žajfajna, sa se m pa prec ušesa ušpičl. »Kuku pa tu? A s kej puverbu, al s u lutri zadeu, a te je kašna druga sreča duletela, de s tku rezenabl?«
»Nč u lutri zadeu, nč puverbu, ampak sreča me je duletela —«
»Aha, kuku že prau tist pregovar?«
»Že vem, kua čš ti rečt. Ta naumn ma sreča, kene?«
»Jest nism prou nč reku, jest sm sam prašu.«
y> No, no, sej je use glih dobr; teb ket sojmo ta narbulšmu prjatle jest nč na ze-merm; reč kar čš, de je le pink tle, pa je use dobr. Ti sam puvej, če greš iz mana, de m ga uš pumagu mal pugajnat,«
»Če že glih ni drgač, za kua pa ne! Sam tulk še pučak, de stopm tlela u apu-teka pu flajšter, de se um mal pu ksihte pufliku.«
»Nekamer na uš hodu! Flajštra mam jest sam zadost zmeri iz saha, ke člouk na ve, ki ga nasreča čaka in izza kerga votfla u kei orletel. Kela h »Fajmeštre« h
je po vsem Hrvaškem zabranil nabiranje darov za slovanske ranjence na Balkanu. — Za črnogorski Rdeči križ so tržaški Slovani dozdaj nabrali že 12.000 kron. — Novo vojno ladjo brzokrižarico »Saida« so spustili v morje v tržiški ladjedelnici. Dolga jc 125 m, 12 in pol metra široka in 4'6 ni globoka. — Češke agrarne organizacije posredujejo, da bi sc ob velikem kmečkem delu kmetom poslali vojaki za pomoč na polju. — Slovensko inženirsko društvo jc 26. oktobra obiskalo Zagreb. Vršilo sc jc slavnostno zborovanje slovenskih in hrvaških zdravnikov in sklenilo skupno delovanje v prospeh tehniške stroke na jugu monarhije. — Umrli so: v Zgornji Šiški goroa Helena Merhar, mati profesorja dr. Alojzija Aierharja; v Ljubljani gospa Lina Pavločič, soproga kontrolorja v prisilni delavnici; v ljubljanski bolnišnici dobrovski orga-nist Josip Cimerman; v Trstu trgovec in posestnik Josip Gregorčič; v Št. llju v Slov. goricah Ivan Princ, vrl Slovenec; v Gradcu vpokojeni postaje-načelnik južne železnice Gašper Dolenc; v Mariboru pivovarnar Gotz. — Avtomobil je povozil med Senožečami in Prvačino 201etnega zidarja Gorjupa iz Vipave, Ljudje so ga našli na cesti umirajočega. — Tekmovalno jahanje priredi ljubljanska garnizija 4. novembra na ljubljanskem strelišču. — Roparji so vlomili v dolenjelogaško cerkev, odnesli denar iz puščic in več ccrkvene posode. Škoda je velika. Roparje zasledujejo. — Rokovnjači se klatijo po Notranjskem, zlasti v trnovski in sosednjih farah. Vlomili so že v več podružnic in kapelic in tudi kmetom odnesli, kar so mogli. — Sladkor je postal za 12 vinarjev pri kilogramu cenejši. Prodajal se bo na drobno po 88 vinarjev, na debelo pa po 86, oziroma 87 vinarjev kilogram.
Godovi prihodnjega tedna.
3.	novembra, nedelja, 23. pobink. Zahvalna. Viktor.
4.	» pondeljek. Karel Borom.
5.	» torek. Caharija.
6.	» sreda. Lenart, opat.
7.	» četrtek. Prosdocim, šk., Engelbert, šk.
8.	» potek, Bogomir, škof.
9.	» sobota, Božidar, mučenik.
Kratek zgodovinski pregled Bolgarije, Srbije in Crneoore.
V času, ko je pozornost naše javnosti obrnjena na Balkan in se vršijo doli tako važni dogodki, je zelo primerno, da pregledamo zgodovinski razvoj jugoslovanskih držav. Tu spoznamo, da so nam Jugoslovani bratje ne le po jeziku, pač pa tudi po zgodovinskem razvoju. Po kratki dobi državne. samostojnosti so ječali dolga stoletja pod turškim jarmom, šele novejša doba jim je prinesla svobodo.
Ozemlje, ki na njem prebivajo Jugoslovani, je spadalo v prvih stoletjih po K. r. Rimljanom. Ti so prinesli sem svojo kulturo in svoj jezik, ustanovili razna mesta, posebno na meji, ob Donavi, ter sploh blagodejno vplivali na razvoj teh dežel. Tračani in Ilirci, tedanji prebivalci teh krajev so živeli v miru pod okriljem mogočnega rimskega orla. Kmalu so pa pridrla iz severnih pokrajin razna ljudstva ter uničila njih blagostanje. Bili so to zapadni in vzhodni Gotje, Vandali ter tudi Slovani. Medtem ko so drugi narodi le mimogrede obiskali balkanski polotok, so se jeli Slovani počasi na njem naseljevati. Silili so vedno bolj proti jugu ter na svojih pohodili strahovali celo mogočno grško cesarstvo, ki je imelo sedež v Carigradu. Rušili so mesta, ropali so ter se niso prav nič razločevali od drugih narodov brez stalne domovine. Grki so se tedaj bali, da vničijo Slovani vse njih prebivalstvo ter postane Balkan popolnoma slovanski.
Slovani so živeli razkosani v posamezna plemena ter niso tvorili clržave. Je bil sploh njih bistveni znak, da so ljubili svobodo in se ravno zato niso hoteli pokoriti nobenemu vladarju. Naposled so pa le na stale razne države, izmed katerih nastopa najprej Bolgarija.
ta mokr miz uva stupila, pa um pufliku toj pisker bulš ket usak mažar. Ta peru m pa puvej, ki s steknou use te žlake in praske?«
»U Trste---«
»Aha; sa te pa žc te Iašk kaclmohari naluftal, ke s sluvensk guvuru. Veš, u Trste ni varn sluvensk guvort, šc u sam-mu ta »Narodnem Dome« ne, kaj pa šele ke drge.«
»Veš kaj: ta bart sa pa lašk kaclmohari, kokr jm ti prauš, pr mojeh žlakeh in praskah čist nadoužen.«
»Kdu te je pa pol tku zdelu?«
»Sluvenci, prou ta prau tržašk Slu-venci!«
»Kaj m na puveš! S jm pa že kej za-baulu, kokr je toja navada, drgač sa tržašk Sluvenci tku mirn in puhleun, kokr iblansk. Ampak gmah se jm more dat, gmah. Tu s zamerki, če čš pu svet hodet in zdrava koža dam prnest.«
»Jest nism nubcnmu nč tou!«
»Penapejd! Zastojn se še mačke na raufaja, ne pa de b se tržašk Sluvenci. Tu je larifari!«
»No, verjem m!«
»Za kua sa te pa?«
»Za nč! Jest pridem zjutri u Trst in zagledam tam pred ena trafika use pouhn Idi, ke sa se rukal sm pa ke. Kua u pa tula? sm sc prašu sam sebe na tihem in sm hitr skoču ke. Kar videm, de se pre-teoavaia za »Dan«, ke je glih pršou u Trst.
Bolgarija.
Okoli leta 700 po Kr. r. je pridrl črez Donavo finski narod Bolgarov ter podvrgel tamošnje Slovane. Bolgarski vodja Isperih je ustanovil na tu način novo državo. Bolgari so bili vladajoči narod, a Slovani njih podaniki. Ker je pa bilo število pravih Bolgarov majhno, so so morali kmalu privaditi slovanskemu jeziku ter so sc tako v kratkem zlili z njimi v eclen narod, ki je pa ohranil tuje ime Bolgarov. Njih država je bila močna, celo slavni Carigrad jim je moral plačevati davek. Grški cesarji so skušali osvoboditi se ga, a Bolgari so jih vsakikrat premagali.
Bili so pa še pogani. Šele leta 865. je vpeljal knez Boris mod Bolgare krščanstvo. Ko je šlo za to, da sprejmejo novo vero, se je obrnil Boris najprej do papeža. Ta pogajanja niso imela vspe-ha, zato jc sprejel grško cerkev. Pozneje je poskušal papež Nikolaj I. pridobiti Bolgare, a ni se mu posrečilo. Ti so ostali pravoslavni ter se s tem podvrgli vplivu Carigrada, kar jim je spočetka koristilo, a pozneje neizmerno škodovalo, ker so se na ta način odtegnili zapadni kulturi.
Borisov sin Simeon (893—927), ki jc sledil očetu na prestolu, je bil mogočen in slaven knez. Svojo državo je še bolj razširil ter sc imenoval »bolgarski in grški car (cesar)«. Pod njegovo vlado se je zelo povzdignila pro-sveta. Sam car je pisal slovanske knjige, na njegovem dvoru v Veliki Preslo-vi so se sestajali učenjaki in pisatelji. Simeon se jc bojeval tudi s Srbi, kakor sploh opažamo v zgodovini, da sta si bila ta dva naroda večkrat huda sovražnika. Do tedaj so bili Bolgari v cerkvenih zadevah podvrženi carigraj-skemu patrijarhu. Simeon je pa vsta-novil samostojen bolgarski patrijar-hat, s sedežem v Vel. Preslavi. Po njegovi smrti je začelo bolgarsko cesarstvo propadati. Iz enotne, močne clržave ste nastali dve: vzhodna in zahodna Bolgarija. Vzhodno so podjarmili Grki, zahodna je še nekaj časa vspevala. Posebno je napredovala pocl slavnim cesarjem Samuelom. V bitki pri Bela-sici (1014) ga pa premaga grški cesar Bazilij II. ter mu pošlje kot znak zmage 15.000 Bolgarov, ki jim je dal prej iztekniti oči. Carja jc to tako zadelo, da je kmalu potem umrl. Grki so potem zasedli tudi njegovo državo.
Za Bolgare so prišli takrat trdi časi. Zemlja je bila opustošena, manjkalo je delavcev, ki so poginili kot vojščaki v raznih bojih. Grki so jih pritiskali, a razun tega so prihajali tudi divji Peče-regi ter so ropali in morili po Bolgariji. Po skoraj 200 letih se Je šele posrečilo rodbini Asen, (la je osvobodila bolgarski narod ter zavladala nad njim. Znamenit izmed teh vladarjev je car Ka-lojen, ki je vladal od 1197—1207. Maščeval se je za grozote, ki jih je moral prej pretrpeti njegov narod od Grkov. Zato so se ga Grki bali ter ga imenovali »moritelja Grkov«.
Njegov naslednik je bil slavni Ivan Asen II. (1218—1241). Pod njegovo vlado je postala Bolgarija najmočnejša država na Balkanu. Asen II. je bil mil vladar, radi tega so ga ljubili podaniki in sosedni narodi. Svojo prestolnico je imel v Trnovem,.ki ga je okrasil z znamenitimi stavbami. Tudi drugače si je ljudstvo opomoglo in prišlo do blagostanja. Malo je manjkalo, cla ni postal Asen tudi grški cesar. Po njegovi smrti so začeli zopet žalostni časi. Deželo so napadali Ogri in Mongoli. Prišlo je
Holt, tu more bt pa gvišn dons kej pu-sebnga not u »Dane«, ke se Ide tku raufaja zajn, in zakadu sm se u tista drhal ket leu, suvau ukul sebe, prašku, touku, brcu, gri-zu, iz ena beseda: tku sm delu, de b bli lohka sami Črnagorci punosn name, in kua sm mou ud tega: druh sa udnesl »Dan«, jest pa vs razcefedran ksiht, pu hrbte bule in fleke, pu glau rugove ket kašn jelen, fre-zura zmešana in raztrgana klufeta. No, na-zadne se me je vnder usmilu en gespud, ke je šou glih mem in vidu moja tku ža-lastna in razrukumauhana fegura, de je segu u varžet in m dau en »Dan«.
»A tku; tok ti s biu tekat tud zraven? Sej mi sma natank pupisal vs tist raufajnc za »Dan«, de je blu pa tku hedu in de s biu tud ti zraven, tega s pa res nisem mislu. No, le putulaž se Pepe, se uš pa dons na ta rajtenga in na moje stroške pušten pu-kroftu in udškudvou za use prestane bu-lečine.«
»Ti, pa če nimaš gutouga gnarja iz saba, na grem iz taba u štarija. Na puf jest nekol na pijem, raj ud žeje konc uza-mem.«
»Kar se gnarja am tiče, bod pa kar brez skrbi! Pinka ket čepin!« in redehter ud »Dana« je pužvenklou u varžet iz gnar-jam, de m je šlu kar skus ušesa.
»Puvej m pu pravic, kuku s pa pršou li h takmu gnari?« prašu sm ga in mu tku šorf u uči pugledu, de jh jc kar pubesu na tla.
celo do tega, da se je Bolgarija raze*.
pila na tri dele.
Tu se je pojavil nov sovražnik, ki je polagoma uničil jugoslovanske države ter si podvrgel Balkan. To so bili Turki. Že po letu 1300 so začeli boji. Turki so prisilili bolgarskega carja Šišmana, da se jim je podvrgel. Sicer sta jih srbski knez Lazar in bosenski kralj Tvrtko premagala leta 1387. pri Pločniku, a že po dveh letih so potolkli Turki na Kosovem Polju (1389) srbsko vojsko ter s tem zadali smrten udarec srbski in bolgarski državi. Vse je prišlo Turkom v roke, in s tem je začelo 5001 etno suženjstvo, v katerem so Jugoslovani toliko pretrpeli. Največ je trpelo nižje ljudstvo, takozvana raja, bogataši in plemenitniki so si znali pomagati. Zatajili so svojo vero, postali Moliamcdanci ter si na ta način rešili čast in bogastvo. Turški oblastniki so zatirali narod z velikanskimi davki, ropali so po deželi, jemali mlade dečke ter jih vzgajali za svoje vojake, jani-čarje. Preprosti narod ni imel nobenih pravic. Razun tega je odvzela Turčija Bolgarom patrijarhat ter jih podvrgla pod grško cerkev, ki je tlačila ubogo ljudstvo ter zatirala narodni jezik s tem, da je vpeljala v šolo in cerkev grški jezik. Ni čudno, da je postalo nekdaj tako čilo in nadarjeno ljudstvo sedaj neuko, plašno ter suženjsko. Seveda so bili med njimi tudi, ki se niso pustili tlačiti, ampak raje pobegnili od družine v gore, kjer so tvorili čete hajdukov. Ti so potem napadali Turke in ijm skušali na vse mogoče načine škodovati. Hajduki so pravzaprav vzdržali narodno zavest, oni so predbojevniki narodne svobode. Tu pa tam so se skušali Bolgari osvoboditi se težkega turškega jarma. Tako n. pr. jih vidimo v grških osvobodilnih vojnah, in tudi na domačih tleh so poizkušali srečo. Turki so take poizkuse zatirali z nečloveško krvoločnostjo. Tucli sosedne države niso bile za to, da postane Bolgarija samostojna. To vidimo pri poizkusu Stojkova Marmačova, ki se je dal oklicati za bolgarskega osvoboditelja. Rusija je poslala v Trnovo svoje kozake ter vjela, Marmačova. Bolgarija še ni bila zrela za samostojno državo. To so izprevideli naposled tucli domači rodoljubi ter začeli delovati v povzdigo narodne omi^ ke. Tako so hoteli vstvariti podlago, na katri bi se dvignila svobodna Bolgarska. Zaktevali so, naj se goji v šolah domači jezik, razni učenjaki so začeli preiskovati narodno zgodovino, kazati na slavno preteklost ter s tem buditi narodno zavest. Pojavljala se je tudi bolj,, in bolj močna želja po lastni cerkvi in domači duhovščini. Leta 1860 so se odrekli v Carigradu živeči Bolgari grški cerkvi. To je na javnost tako vplivalo, cla se je celo pojavila misel, naj prestopi1 bolgarski narod h katoliški Cerkvi. Seveda je bil to le mimoidoč pojav. Turška vlada je bila prisiljena ugoditi bolgarskim cerkvenim zahtevam (1870).
Toda vedno bolj se je pojavljala misel po osvoboditvi Bolgarije. Na to so delali posebno duhoviniki, učitelji in drugi razumniki. Izmed teh so bili najznamenitejši Karavelov, Ivanov Levski in Nikola Stambulov. Stvorili so tajno zvezo ter priredili par vstaj, ki so jih Turki s silo in krvoločnostjo potlačili. Lovskega so obesili. Po hercegovinski vstaji 1. 1875. so se Bolgari zopet uprli. Seveda so se Turki tucli sedaj kruto ma-i ščevali nad njimi. L. 1876. sta napovedali Srbija in Črnagora Turčiji vojsko.
»Pepe, pušten sm pršou du gnarjat čist pušten. Le pušluši! U sebota punoč je pršla h men u uredništu ena deputacija iblanskeh birtu. »Gespud redehter!« začeu je guvort tist, ke je deputacija pelu. Gespud redehter! če nam uni na pumagaja spet na kojna, uma šli usi cegrunt!«
»Lubčki moj! Kuku vam čm jest pu« magat, ke sm sam usak mesc ta nar mn dvantrideset dni suh, čist suh!«
»Nubenga krajcerja na nucama ud nh; šc tistga nečma, de b se zastojn mujal za nas. Use uma pušten plačal, sam usmilja nej se nas, tu jh prosma.«
»Kua pa čm nardet za vas? Sej, kaf je u moj moč, um rad sturu, sam puvejte, kua m je za strt.«
»Oh, sej sma vedi, de maja uni dobr srce, zlat srce, zalu sma se ubrnil na nh in nisma sc mutil. Uni sc nas uja usmilel,« guvuru je naprej tisi birt, ke je deputacija pelu in ud samga ginejna sa stupile usm birlem souze u uči.
»Iz srca rad, sam puvejte, kuku nej začnem.<;
»Na Balkane je vojska, tu veja, kene?«
»Kaj na um vedu, sej usak večer iz ' • Sluvcnca« telegrame prepisujem; um ja vedu!«
»Dobr! Ldc sa naudušen za naše bal« kanske brate in usaka nhna zmada iz nau« dušejnam zalijeja!«
»Use štimak
Tedaj so Bolgari zopet skušali osvoboditi se.
Druge velike države so hotele končno rešiti balkansko vprašanje in je prišlo do posvetovanj v Carigradu leta 1876. Sklenilo se je, naj dobi Bolgarija krščanskega upravitelja (guvernerja), toda Turčija je te predloge zavrgla. Tedaj je posegla vmes Rusija s tem, da je napovedala Turčiji vojsko. Rusi so prišli na Bolgarsko in pričeli boj. Pri tem je dežela mnogo trpeia. Turki so divjali proti Bolgarom, v letih 1877, 1878 so pobili na tisoče Bolgarov. Rusi pa so končno sijajno zmagali in v San-Stefa-no sklenjenem miru je Turčija obljubila, da ustanovi krščansko kneževino Bolgarijo. Na sestanku velevlasti v Bei'-linu se je potem še sklepalo o tem. Tu se je končno sklenilo, cla postane Bolgarija samostojna in dobi samoupravo, da pa plačuje Turčiji davek; južni del Bolgarije, takozvana Rumelija, se postavi pod krščanskega upravitelja, ki ga imenuje sultan. Tako so Bolgari končno dosegli svobodo, čeravno so jim odtrgali velik kos zemlje, Vzhodno Ru-melijo. Dokler se ni v novi državi vse uredilo, so ostali Rusi v deželi in vodili vlado. Ruski upravitelj knez Dondu-kov-Korzakov je tudi izdelal za Bolgarijo ustavo, ki jo je potem narodna skupščina predelala in sprejela. Ustavo so torej imeli, trebalo je še vladarja. Iskali so po različnih dvorih ter se končno zedinili za Aleksandra Josipa Battenberškega, sorodnika ruskega carja. Ta je sprejel ponudeno čast in prišel 1. 1879. v Trnovo kot bolgarski knez. Za svoje prestolno mesto je izbral Sofijo.
Mladi vladar je imel težko stališče. Država je bila še mlada in bilo je treba mnogo reči urediti. Nastale so različne stranke, k so ovirale napredovanje. Ra-zun tega se je tudi Rusija trudila, izpre-meniti polagoma Bolgarijo v deželo, ki bi bila od nje odvisna. Knez si je moral utrditi stališče s kakšnim večjim uspehom. Takšen uspeli bi bil združitev Vzhodne Rumelije z Bolgarijo.
To deželo je upravljal od sultana nastavljeni Grk Aleksander Vogorides. Ni posebno ostro gledal na svoje podanike in tako se je zgodilo, da je začelo med njimi živahno gibanje za združitev z Bolgarijo. Ker so bili tudi v kneževini vneti za to misel, je prišel 1. 1885. knez Aleksander v Rumelijo ter proglasil združitev. Turčija ni napovedala vojske, pač se je pa nanjo pripravila. Medtem je pa tudi srbski kralj Milan hotel razširiti svoje ozemlje ter je napadel Bolgarijo. Bolgari so pa Srbe slavno premagali. Ta vojni uspeh je povzročil, da je Turčija končno priznala združitev. Na mesto od Turčije imenovanega upravitelja je stopil bolgarski knez, ki ga je pa moral sultan vsakih pet let v to potrditi. Torej Rumelija le še ni bila za stalno priklopljena. To dejstvo je omajalo vlado kneza Aleksandra, ki so ga kmalu potem prisilili, da se je odpovedal bolgarskemu prestolu (1886).
Po raznih nemirih so Bolgari izvolili za svojega kneza princa Ferdinanda Koburškega, ki še sedaj vlada. Ferdinand je razumen vladar, ki je mnogo
»Jutr jc nedela, tu tud veja, gespud redehter, kene?«
»Kaj na um vedu! Tu je ja zame ta bar bi žalasten dan. En delounk se že še prebije brez pinka, al ub nedelah, ke je use fidel---tu je hedu!«
»No, če uja nas ubugal, uja lohka tud trni jutr fidel. Nej le pošlušaja! Uni prne-seja jutr zjutri iz debelem črkam u »Dane« natiskan: Skader je padu! Lde uja naš nazrečensk vesel! Naudušen! Štarije uja pouhne in pil se u, de u use ud miz teki in mi uma zasležil. In če še druga nedela nardeja, de je Carigrad padu, pa uma spet na kojn.«
»Če pa ni res!«
»I sej lohka u pundelk puveja, de ni res in tku puprauja, kar sa se zlagal; mi uma mel tku že peške u varžet,«
»Ideja ni slaba! Mejčkn me pestite, de 8e um premislu.«
-Kua uja premšlval! Tlela maja tula za prva putreba. Če se nam"u dobr ubnesl, uja pa še dubl,« je reku tist, ke je deputacija pelu, in stresu m je na miza ena cela pest krone, zeksarc pa krajcerju, tku de se je kar zalesketal pu uredništu. Jest sm na tu sevede tist drubiž hitr spravu in birtem udaru u roka in u nedela zjutri je Skader padu, in Ide sa pil na zdrauje našeh jugo-sluvanskeh bratu, midva uva pa dons. Če je biu birtem kej dost pugaman iz tem, še na vem, zatu ke du zdej še ni biu nubenga bliz, ke b se m zahvalu. U sebota me uja že gvišn spet pršli prost, de nej še Carigrad pade, in če m uja pušten plačal, za kua b jm pa na sturu ta usluga! Našem jugoslu-vanskem bratem tu tku nč na škodje, če pa kašnga Iblančana u pundelk zavle kro-kajna mal glava buli, tu pa men nč mar. Ala, zdej pa kar iz mana
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
pripomogel k zboljšanju domačih razmer. Pod njegovo vlaclo je Bolgarija v vseli ozirili napredovala, tako da je danes močna in upoštevana država. Prva leta njegovo vlado so bila jako težka. Ministri so se menjali pogosto. L. 1900. je prišla slaba letina im država je mnogo trpela. Velik vpliv na državo je imel državnik Stambulov, ki se je zoper-stavljal ruskemu vplivu v kneževini, a je padel pod morilno roko 1. 1895. Potem so se odnošaji k Rusiji zopet zbolj-šali. V Macedoniji so obstajala že dalje časa protiturška stremljenja. Kmalu bi prišlo radi tega celo do vojske (1903). Toda Bolgarija se je zopet spravila s Turčijo. Knez Ferdinand je tudi krepko podpiral prijateljstvo med svojo in srbsko državo. Še vedno je pa bila Bol-agrija od Turčije odvisna, ker je morala plačevati davek in ni spadala Rumelija za stalno k nji. L. 1908. je razglasil Ferdinand popolno neodvisnost Bolgarije in Rumelije ter si nadel naslov kralj (car). Turčija se je protivila priznati novo kraljestvo, končno je posegla vmes Rusija ter celo plačala mesto Bolgarije Turčiji odškodnino. L. 1909. je Turčija priznala neodvisnost Bolgarije in kraljevski naslov.
Čarotlejslva krščanskih zmag proti Turkom.
Piše prof. Anton BezenSek.
Sofija, 30. oktobra 1912.
»In Ti, von der Goltz-paša, se razjočeš, ko vidiš, kako so razbiti na prah tvoji trudi in tolike tvoje nade.« R. Roda, nemški častnik in bivši inštruktor v turški armadi.
Nemci so se vedno mnogo zanimali za Turke in njihovo usodo. Turčija je dobro vedela, da ima med Nemci svoje najboljše prijatelje. Seveda brezkoristno ni bilo nikdar nemško prijateljstvo. Uspehi, ki so jih Nemci dosegli na Turškem — posebno v turških pokrajinah v Mali Aziji — v gmotnem oziru tekom prošlih desetletij, so velikanski. Zato so se pa vedno bali za obstoj te »simpatične« jim države. Pošiljali so turški armadi svoje najboljše višje častnike kot inštruktorje; kajti armada je tisto močno hrbtišče, katero drži in bo držalo po njihovem mnenju Turčijo pokoncu.
A zmotili so se hudo. Sami nemški inštruktorji turške armade so se nazadnje prepričali, da ta armada ni taka, kakršna bi morala biti; da je škoda za trud, da, je pri njej — kakor se glasi nemški izraz — »Hopfen und Malz verloren«.	,
Tako bridko se pritožuje bivški nem-ško-turški inštruktor R. Roda v tem oziru o jalovih uspehih svojega šefa von der Goltz-paše in njegovih sodelavcev iz velike Germanije v turški armadi, V ruskem časopisu » U t r o « je zagledala beli dan njegove jeremijada, katera gotovo ni všeč nemškim časopisom. Tam piše R. Roda med drugim sledeče:
»Mi smo popolnoma prepričani, da se turška armada ne more meriti v boju z nobeno evropejsko armado. (Na balkanske armade g. Roda menda ni mislil, ali jih pa ne prišteva evropejskim.) V poslednjih letih se je turški vojak popolnoma popačil, ker se je udeleževal političnih preku-c i j. Zastonj bi bilo misliti, da so Turki napravili kakšen napredek v vojnem oziru. Tukaj vam podam primer: Turki so vpeljali pri svoji armadi telegraf brez žic, kupivši 16 takih aparatov. Kmalu potem, ko je prišlo do mobilizacije, so povabili nekega avstrijskega inženirja, da pregleda in da postavi tiste aparate. A nobeden ni bil več za rabo, vsi so bili od neveščakov pokvarjeni.
Potem pa konča svoje tugovanje nemški (pruski) častnik Roda z onimi besedami, katere sem postavil kot »moto« svojemu članku.
Res, razjokati se je moral znani turški inštruktor in veliki turkofil general von der Goltz-paša na razvalinah Lo-zengrada (Kirk Kilisse), ko je zvedel, da je padla najmočnejša trdnjava, največje delo njegovo in drugih nemških strategov, njegovih pomočnikov, nemških inženirjev. Več let so stavili ti strokovnjaki utrdbe okoli Lozengrada, o katerih se je sam general von der Goltz izrazil, da bi potrebovala pruska armada vsaj tri m e s e -c e, prej ko bi jih zavzela... A bolgarska armada je potrebovala — kakor je zdaj vesoljnemu svetu znano — samo tri dni.
Kateri general bi se tedaj ne razjokal, ko se tako grdo zmoti v svojih vojnih načrtih? — In jokal se je, kakor naprej pove njegov pomočnik, pruski častnik R. Roda, a ž njim vred točijo solze še marsikateri prijatelji Turkov, javni in tajni, strategi in nestrategi, ker so jim Turki »simpatični«.
Njih up je šel po vodi. Slovani pa se vesele, a posebno Bolgari, da se jim je ta velika zmaga posrečila, četudi z velikim naporom in posebnim heroizmom.
V čem je pravzaprav čarodej-s t v u bolgarskih zmag, kakor ludi zmag drugih balkanskih držav?
Na to se trudijo razni političarji v za-padni Evorpi najti pravi odgovor. Res je, da so uspehi na bojnem polju odvisni mnogo od izurjenosti in dobre priprave častnikov in vojakov. V tem oziru res združene balkanske krščanske armade stoje mnogo višje od turške. Ampak čarodejstvo vseh zmag, ki so jih krščanske armade do zdaj žčle — saj turška armada še celih deset dni, odkar je vojska, ni niti enkrat zmagala — nahaja se v duhu vojakov posameznikov ih v splošni navdušenosti vseh krščanskih armad.
To se je moglo predvideti že pri*mobi-lizaciji: medtem ko so se rezervisti v združenih državah zbirali brzo s pesnimi in šopki pri svojih oddelkih, so gonili na Turškem rezerviste s silo skupaj, večkrat so jih dopeljali žandarji ne samo z bajonetom, ampak tudi v okovih (verigah).
Razun tega je turška vlada vzela v vojake kristjane, ki so bili poprej osvobojeni od vojaške službe; uvrstila je v vojaške rede celo take kristjane, ki so stari 30—45 let, kateri niso poprej nikdar služili kot vojaki, zdaj pa so morali precej v vojsko — proti kristjanom.
Lahko je razumeti, da je takšna, nasilno zbrana armada nesposobna za odločen boj. Kaj takega pa si niso mogli predstaviti razni tuji strategi in političarji, kateri so vsi sanjali o »hrabri« oto-manski armadi, pričakujoči njenih zmag.
Turški častniki — kakor je znano izza časov poslednje turške revolucije in sledečih prekucij — so se bili začeli sovražiti in preganjati med seboj. Kako bi bila potem disciplina v turški armadi mogoča?
Zdaj je pa prišlo nenadno do vojske, v kateri si stoj6 nasproti dobro disciplinarana armada krščanskih držav in nedisciplinirana, v notranjosti črviva in gnjila turška armada. Združene krščanske armade gredo s pravo krščansko navdušenostjo v boj za križ častni in za svobodo zlato. Z rožicami na puškah ali na bajonetih so šli junaki nasproti sovražnikom, pevajoč tisto hrvatsko, tudi Bolgarom dobro znano koračnico (od Zajca):
»U boj, u boj! Mač iz toka bračol Nek' Turčin zna, Kako m r e m o mi!«
Takrat je bila res ta koračnica tako umestna, da še gotovo ni nikdar tako umestna bila, niti se je še kedaj z večjo — rekel bi — realno navdušenostjo pela, kot zdaj neposredno pred vojsko proti Turkom.
A vrli bolgarski junaki, kakor tudi junaki drugih združenih balkanskih držav so zares v teh desetih dneh, odkar traja vojska, slavno pokazali, da »Turčin zna, kako mrejo« krščanski slovanski junaki!
Turška vojaška krdela pa, zbrana na tak silovit način in pošiljana na bojno polje pod pritiskom turških zaptijskih (žandar-skih) bajonetov in med žuganjem z oficirskimi revolverji, ne vedo sama, za kakšen namen naj se pravzaprav bijejo. Vsa turška armada je padla duhom, a temu sledi — propast.
Te posledice so danes pred očmi cele začudene Evrope.
Jasno je torej, da je čarodejstvo vseh zmag združenih krščanskih držav vzvišen krščanski duh, ki veje v tistih armadah in ki polni srca vseh vojakov in častnikov, od najnižjega do najvišjega — do generalissimusa carja Ferdinanda.
A tudi cel narod ve, za kakšen ideal se njegovi hrabri sinovi vojskujejo. O tem priča krasna poezija Katerine Ivanove: »Vojna« (Vojska), kjer se tolaži bolgarska mati s sledečimi besedami:
Src6 mi že trepeče Od tuge in gorjž, V očeh solza leskeče, Na licu je zarjd, Ko gre moj sin v boj sveti, Bog daj mu slavo žeti!
Bitka ua Kumanovu.
(Razgovor našega dopisnika s poveljnikom nekega polka.)
Belgrad, 29. oktobra 1912.
Bitka na Kumanovu je bila strahovito krvava. Srbi so imeli 400 mrtvih in 2000 ranjenih, od teh 400 težko; Turki pa 6000 mrtvih in so ostavili na bojišču vso artilje-rijo. Od Kumanova do Velesa so Srbi Turkom vzeli 271 Kruppovih brzostrelnih topov in veliko municije.
V bitki pri Kumanovu se je odlikoval med drugimi IV. infanterijski polk Stepana Nemanje. Ta polk se je bil odlikoval že leta 1876., 1877., 1878, 1885. in 1886. Njegov komandant je podpolkovnik Dragu-t i n D i m i t r i j e v i č. Bil je pri Kuma-novem težko ranjen in prenešen v belgradsko bolnišnico. To je junak 40. let in se jc izšolal v belgradslti vojni akademiji ter v višji vojni šoli.
Junaški napad podpolkovnika Dimitri-jeviča.
O bitki pri Kumanovu je podpolkovnik Dimitrijevič, dasi težko ranjen, pripovedoval dosipniku »Slovenca« sledeče:
V	noči med 24. in 25. oktobrom, ko se nismo ničesar nadejali in so naši vojaki silno trudni kakor snopje spali v blatu, se je izvedelo, da hoče turška armada prodreti skozi dolino Pčinje in našo armado nazaj potisniti. Naše predstraže so nas hitro avizirale in naši vojaki so bili v hipu gotovi. Streljanje je dolgo trajalo, no, mi smo Turke odbili in jim prizadeli velike izgube. Drugi dan v jutro se je donavska divizija z nekoliko polki drinske, katera je bila v centru in kjer je bil i moj polk, začela razvijati pod ploho strelov iz turških topov, kateri so stali na zelo dobrih pozicijah. Turki so nas kosili kot kosci snope, a to je trajalo le nekaj časa in naša artiljerija je turško nadkrilila. Ob 6. zjutraj smo se mi že vrgli na turške pozicije. Turki so nas pustili blizu na 600—700 m, potem pa, dobro kriti, začeli na nas vražje streljati. Mi smo vseeno prodirali dalje in v distanci 300 m se je začel boj moža z možem. Po eni uri krvavega boja smo vrgli Turke iz njihove prve linije njihovih pozicij. Medtem je začela strahovito dejstvo-vati tudi naša artiljerija. Turški topovi so umolknili in naša infanterija je začela s strojnimi puškami obsipati drugo linijoi turške pozicije. Po ljuti borbi z bajonetom so naši vojaki tudi drugo linijo sovražnika vrgli. Turki so se še uporno držali in se vnovič ob tretji liniji koncentrirali v krogu okoli sela Bislima. Mi smo dobili povelje naskočiti. Osobito so se pri tem odlikovali vojaki mojega IV. polka in V. polka kralja Milana. Bislim je padel. Takrat sem bil jaz ranjen — končal je g. Dimitrijevič.
Zahvalil sem se in šel intervievat druge.
V	drugi sobi leži infanterijski stotnik Pavle Jurišič. Jurišič se je s svojo četo boril na levem krilu in je s četo pionirjev gradil utrdbe na Mladem Nagoričanu. Zdaj navalijo Turki z vso silo nanj. On se iz-početka brani, nato pa komandira napad! Turki so se silno branili, a Jurišič jih vrže, sam vedno v prvi vrsti, V njegovi četi so padli vsi oficirji, od mož jih je tudi le malo ostalo, a Turki so zbežali. Jurišič je bil težko ranjen, a je dečko ves vesel in dobro razpoložen. Priznava, da so se Turki junaško držali, kar se njegovih vojakov tiče, je dejal:
»Moji vojaki so se odlično držali. Smelo so šli smrti nasproti, ki je kosila drugega za drugim. Mi smo preko mrtvih drugov drli naprej. Turek se je zvrnil za Turkom. Sreča za nas, da so turški šrap-neli bili večinoma za nič Zapičili so se v zemljo, pa niso eksplodirali.«
Blizu Jurišiča leži poročnik Stepano« vič. Ima nekoliko ran, v njegovi četi je ostalo le 10 vojakov neranjenih.
Častniki pripovedujejo, kako je bilo najgroznejše v tej krvavi bitki poslušati vrisk ranjenih konj in drugih, ki so na bojnem polju iskali padlega gospodarja.
Tragična smrt podpolkovnika Glišiča. — Turške bestije.
Izgube na oficirjih so bile posebno občutne. Pri 18. polku je padel komandant, vsi komandanti bataljonov, večina komandantov stotnij in podčastnikov. V VIL polku kralja Petra je padel, komandant, podpolkovnik Aleksander Glišič, kraljev ad-jutant. Padel je vsled grde turške prevare. Na čelu svojega polka je napadel turške utrjene pozicije. Ko je prišel Turkom 200 metrov blizu, so dvignili belo zastavo v znak, da se udado. S težko muko je Glišič zadržal polk, sam pa z dvema častnikoma šel turškemu oficirju, ki je bil stopil iz vrst, nasproti. Ko sta si Glišič in turški nadporočnik sestala, sta si prijateljsko segla v roko, nato pa Turek izdere nož in ga sune srbskemu poveljniku v prsi. Ta pade na mestu mrtev. Oficirja skočita na Turka, ga zvežeta in tirata v srbske vrste, medtem pa skoči en turški vojak in mrtvemu Glišiču odreže glavo ter jo ponese med Turke. Srbski vojaki se razljučeni vržejo na Turke in vse pobijejo. Turški častnik pride pred vojno sodišče, a telo Glišičevo brez glave se je z velikimi vojaškimi častmi položilo v grob v samostanu Sv. Gjorgje.
Pismo s Cettnja.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Najnovejša uradna poročila.
Cetinje, 29. oktobra. Bombardiranje Taraboša.
se skoro noč in dan nadaljuje. V noči od 27. na 28. oktobra se je z vso silo streljalo pozno v noč, prihodnje jutro pa se jc zopet na vse zgodaj (ob 7. uri 45 minut) pričelo z ognjem. Sedaj sc posebno hudo napada višina B o d ic e, na kateri se nahaja utrdba, ki dominira nad zvezo nad Skadrom in nad prelazom v Lješ. Turki se branijo z Bodice zelo ljuto, toda brez najmanjšega uspeha. Na vseh bojiščih, kjer so se dozdaj zaplenili turški topovi, se je izkazalo, da je turško orožje, osobito topovi, malo vredno. Od vseh turških topov, ki so jih doslej Črnogorci zaplenili, je le en pičel odstotek poraben za boj, vse drugo je ničvredna ropotija. Topovi na Ta-
rabošu po vsej prilik! niso dosti boljši, zlasti oni na Bodici, od katerih skoraj nobeden ne nese do črnogorskih baterij. Posebno slab jc turški šrapnelski ogenj.
Tekom včerajšnjega dopoldneva je črnogorska artiljerija večkrat poizkusila, da bi izzvala v boj turške baterije, ki se nahajajo na poševnih ravninah Taraboša, toda vselej brez uspeha. Šele krog dveh popoldne so Turki otvo-rili ogenj in napadli črnogorsko pehoto, ki se nahaja na Širočki-gori. Po kratkem boju pa je črnogorska artiljerija prisilila Turk, da so se umaknili in ustavili ogenj.
Širočka gora.
To je bil v par dneh že četrti poizkus Turkov, da se s Taraboša navale na Širočko goro in si jo na kak način osvoje, toda doslej so bili še vsakokrat odbiti. Pač pa Črnogorci vsak dan zavzemajo kako novo važno pozicijo ter je več nego gotovo, da si Turki ne lc ae bodo mazaj osvojili Širočke gore, marveč bodo v kratkem izgubili trdi Taraboš in Skader.
Tnrškl napadi na črnogorskopehoto.
Včeraj krog štirih popoldne je tur-gka artiljerija zopet poizkusila napad na en tabor črnogorske pehote. A črnogorska artilrjerija je nato turško tako ljuto napadla, da jo je prisilila v boj. Razvil se jie močan artiljerijski dvoboj, ki je trajal do mraka. Vsled slabega za devanja s turške strani Črnogorci ves včerajšnji dan niso imeli nobene žrtve.
Obroč okrog Taraboša sklenjen.
Danes zjutraj se je s prvo zoro začelo z ognjem in nato se je dosegel lep vspeh. Še predno ge je do dobra zdanilo, je desno krilo Martinovičeve vojske zavzelo velevažno pozicijo nad O bli i-kom, ki je bil nedavno zavzet. Ta pozicija domitnira nad vsemi višinami pod Tarabošem, tako da je Taraboš sedaj popolnoma izoliran. Od danes zjutraj Be je bombardiranje Taraboša in Bodic Se pospešilo,
Operacije brigadirja Vnkotlča.
Zjutraj nam je došlo jako obširno poročilo o operacijah Janka Vukotiča, ki je medtem, ko to pišem, s svojo zrna-gonosno armado najbrže žc zavzel Peč. Poročilo obsega dogodke večih dni; zakasnilo se je zato, ker je v komaj zavzetem Bugovu še slaba brzojavna zveza. Sicer se po vseh krajih, koder gre armada, takoj ob njenem prihodu postavijo brzojavne postaje, toda vsled lju-tih bojev, slabega vremena in mraza, ki tam vlada, delo ne gre tako hitro od rok. Navadno morajo poročila nositi seli, ki imajo do B e r a n ali P o 1 i m -1 j a po 10 ur hoda.
V	naslednjem nekaj najzanimivejših stvari in podrobnosti iz tega poro-Cila.
26.	oktobra se je vršila silno ljuta bitka vStariRugovi. Na obeh straneh so imeli glavno besedo topovi. Črnogorci so zavzeli ves kraj z mnogoštevilnimi vasmi skoro brez žrtev — imeli so samo tri ranjence.
27.	oktobra je Vukotič z dvema bataljonoma pehote in gorsko artiljerijo napadel v smeri Pakljenain Š t e -d i n a. Ekspedicija je bila srečna, Črnogorci so zavzeli vse višine nad izvirom S u š i c e. Na črnogorski strani ni padel niti en mož, ranjena sta bila dva, eden njiju težko.
Vukotičevemu poveljniku Avru Če-moviču so se podali vsi rožajski okraji na levi obali Ibra. Ravno tako tudi mesto Rožaje. Zadnji hip so Turki še enkrat poizkusili preprečiti zavzetje, a niso imeli uspeha. Ko je namreč črnogorska vojska o mraku pričela korakati v mesto, so jo nenadoma napadli trije oddelki redne turške vojske z eno topniško baterijo, in sicer s pozicij na desni obali Ibra. Po kratkem boju pa so Turki umolknili in sc na vse strani raz-begli v noč.
Poizvedovalno moštvo in predstra-žc Vukotičeve armade so zavzele višine Pakljene, kjer se nahajajo ugodne postojanke za ofenzivo proti Peči.
Vukotič nato poroča o skrajno slabem stanju turških čet, ki se skoro nikjer več nc stavijo v bran, o ničvrednih turških topovih, in trdno upa, da se mu Peč takoj poda. (To sc je zgodilo. Op. ur.)
Stotnik Perovič ranjen.
V	ljutem boju na Mokri in Čakoru 23. oktobra je bil med drugimi lahko ranjen hrabri in spretni poveljnik nik-šiške gorske artiljerije stotnik Djoko Perovič.
Mir in red v zavzetih krajih.
Krog Gusioja in Beran vlada mir In red, in sicer tako v mestih kakor tudi v okolici. Vasi in plemena so sc po vrsti podala, razun plemena Vusanii in
vasi Hrti. Zato so jih z orožjem upo-korili in požgali njih domove.
Mraz. Pomanjkljiva oprava in prehrana vojaštva.
V krajih, kjer se nahaja Vukotičeva vojska, je zavladala že popolna in zelo huda zima; na več mestih je že zapadel sneg. Ker je pa kraj poln velikih gozdov, ti nekoliko zadržujejo mraz, tako da vojska ne trpi preveč. Vojaki niso za zimo opravljeni. Večina vojske je odšla na bojišče brez pelerin, to pa iz enostavnega vzroka, ker jih ni imela; sploh je moštvo dobilo vojaško obleko šele ob mobilizaciji. Kdor je sam imel kako suknjo, ki se je vsaj približno dala prilagoditi vojni opravi, jo je vzel sabo, drugi so šli tako. Šele sedaj se za vojaštvom pošiljajo pelerine, ki se z vso naglico krojijo. Videl sem že par tovornih avtomobilov, naloženih s pelerinami.
Tudi obutev črnogorskih vojakov ni posebno pripravna za zimski čas, za sneg in dež. Črnogorski vojak nosi navadne črnogorske opanke iz rujavega usnja. V sedanjem slabem vremenu, ko ni vedno pri roki ognja, cla bi sc posušil in preobul, jc težava s to obutvijo. Razuu tega vojska nima nogovic. Pred nekaj dnevi se je ravno za Vukotičevo armado od črnogorskega Rdečega križa zahtevalo kakih tisoč parov nogovic, a v društvenem skladišču je bilo vsega vkup — 57 parov. Res je od tedaj došlo že nekaj novih pošiljatev, a to še vse od daleč ne zadostuje vedno rasto-či potrebi.
Kar se tiče hrane, ima vojska mesa na preostajanje, manjka pa — kruha. Vukotič v svojem poročilu doslovno piše: »Kruh zelo redko dobivamo, to pa zato, ker ni nikogar, ki bi ga nam iz Berane donašal; ako bi ga nam ne bil pomaltem pošiljal novi beranski upravitelj, bi sploh ne bili imeli kruha, odkar smo šli iz Berane.«
Zakaj sem vse to navedel: nezadostnost obleke in obutve in pomanjkanje kruha? Gotovo ue zato, da ponižujem Črnogoro; saj so vse to nedostatki, ki jih tu nihče resno ne jemlje, vse to so v očeh Črnogorca malenkosti. Take razmere bi morda v kaki drugi vojski povzročile nezadovoljstvo. Tako sc n. pr. v sedanji vojni razlaga slabost turške armade, češ: lačna je in bosa pa sc zato na celi črti umika. Sedaj pa poglejte Črnogorca: lačen in bos — če hočete reči — a povsodi, kjer nastopi, zmaga — zmaga veselo pojoč! Hrabrost pač ne ustvarja dobra obutev in bel kruh, marveč — junaško srce.
Črnogorci hite iz tujine v domovino.
Ministrski predsednik general Mi-tar Martinovič je včeraj dobil brzojavko, da je nacl 3000 črnogorskih izseljencev v Ameriki pustilo delo in službe in se veselo pojoč podalo na daljno pot v domovino, da gredo zanjo v boj. Dan za dnem se Črnogorci iz vseh strani vračajo v domovino; med njimi jc tudi mnogo častnikov, k so zavzemali v tujini dobre stalne službe, a so vse pustili, samo da se stavijo na razpolago svoji domovini
TurSKi poraz pri Ule-Brasu.
Soiijska in druga poročila.
Iz Sofije 1. t. m. brzojavljajo: O zmagi pri Liile-Burgasu se le malo poroča. Prvo poročilo o zmagi je došlo preko Dunaja in je povzročilo velikansko navdušenje. Uradno so zmago šele ponoči potrdili. Iz Stare Zagore so namreč brzojavili edino besedo »sijajno«. Bliskovito hitro se je novica o slavni zmagi po Sofiji razširila in povzročila nepopisno radost. Bitka pri Liilu-Burgasu je bila najstrašnejša v tej vojski. Turki in Bolgari so se bili nepre-stno tri dni in tri noči. Nasproti 250.000 Turkom je stalo 170.000 Bolgarov. General Dimitrijev ima zdaj v Carigrad prosto pot. Turško glavno mesto obdajajo pri Čataldži utrdbe, ki so pa večinoma stare in niso dosti vredne, dasi so jih Turki zadnji čas poizkušali popraviti. Čez te utrdbe so že Rusi leta 1877. vdrli do Sv. Štefana, kar bo Bolgarom zdaj že lažje. O operacijah samih v Sofiji trdovratno molče in se vsega izogibajo, kar bi moglo izdati bolgarske postojanke, moč posameznih čet, ojačenja armade, število padlih in ranjenih vojakov. Vojaki in častniki zato ne dopisujejo niti svojim rodbinam. Ranjenci nočejo povedati, kje so se borili in kje so bili ranjeni. Pri Čataldži dobe Bolgari ugodno zemljišče za obstreljevanje utrdb, ki branijo Carigrad, ker obdajajo čatalške utrdbe obširni gozdovi. Turki grade pred Čataldžo male utrdbe in strelne jarke, kar dokazuje, da se tu nameravajo zopet z Bolgari boriti.
General Ivanov oblega Odrin naprej. Zadnja dva dni so Bolgari, dasi je močno deževalo, razstavili svoje oblegovalne topove in zdaj močno bombardirajo odrinsko trdnjavo, ki je Turki ne bodo mogli dolgo držati, dasi brani Odrin 55.000 mož močna posadka. Iz Stare Zagore se poroča, da ie
car Ferdinand srečal katoliškega patra Salvatorja in ga vprašal: »Ali se nahaja v Odrinu kaka katoliška kapela?« Ko je pater Salvalor pritrdil, mu jc car odgovoril: »No, potem lahko v Odrinu že v nedeljo mašujele
Iz bulgarskega glavnega stana poroča »Reichspost«: V bitki Viza-Lule-Burgas se je bilo približno 230.000 mož. Prvotni načrt glavnega stana za glavni udarec proti turški armadi se je zato nekoliko izpre-menil, ker so se Turki umaknili iz Babe Eskija, vsled česar je levo krito bulgarske armade prej zadelo na Turke, ki so prodirali. Vneli so se hudi boji v gozdovih, ana-tolski vojaki so hrabro prodirali, a turško prodiranje so Bulgari ustavili, dasi so Turki pošiljali vedno nove rezerve na bojišče. Bulgari so popolnoma prodrli turško četo in jo istočasno obšli, vsled česar so morali Turki bežati. Kakor pri Lozen-gradu, so tudi pri Saraju in pri Bunar His-sarju Turki prvotno hrabro napadali, a nato so se turške čete razpršile, prevzel jih je hipoma tak strah, da so kar celi armadni zbori bežali. Štiri turške divizije so uničene in razbite. Na krilu pri Liile-Burgasu so se bili Turki deloma v utrjenih postojankah. Tu je bulgarska artiljerija od strani zelo uspešno Turke obstreljavala. Bulgar-
ska pehota je napadala Turke brez strahu pred smrtjo. Tudi tu so se končno Turki v divjem begu umikali. Turški poraz je popolna katastrofa. V bulgarskem glavnem stanu že računajo, da čatalške utrdbe gotovo padejo.
Nadalje poročajo iz Sofije: Bulgarska zmaga v Ergenski dolini je odločilna. Primerjajo jo z bitko pri Ljaojanu. Jedro turške sile so tvorili turški vojaki iz Lozen-grada, Midije, Rodosta in Čataldže. Turkov je bilo nad 200.000. Poveljeval jim je Nazim paša. Bojna črta se je razširjala 40 km daleč od jugovzhoda do severovzhoda, od Liile-Burgasa do Saraja. Bulgarska, 150.000 mož močna armada, je prodirala iz Babe Eskija, Ergena in iz Vize. Bulgari so začeli svoje pripravljalne operacije za bitko v ponedeljek in v sredo. Osobito na jugu od Muratlija do Rodosta so nadvladavali Bulgari, ki so Turke ponovno vrgli nazaj. Pri Čorlu so Turki še enkrat poizkusili ustaviti Bulgare, a so jih Bulgari tudi tu porazili. Turki so bežali v Čataldžo. En turški vojaški vlak z osmimi železniškimi vozovi, ki so bili naloženi z municijo in s topovi, so Bulgari zaplenili. »Mir« piše: Turške izgube so velikanske. Dobili smo veliko, zgodovinsko bitko.
Poražena turška arma'da beži, kakor Iz Sofije poročajo, proti Čataldži. Turško umikanje je zelo težavno, ker so se čete, osobito na zahodnem krilu, močno zmešale, prenehalo je vsako poveljevanje in Bul ri Turke hudo pode. Vzhodno turške rilo, ki je stalo pri Vizi in je prva dv; dni bitke držalo svoje postojanke, je, ko se je poročalo, da so Bulgari levo krilo turške armade premagali, poizkusilo umikanje zahodnega krila kriti, a so jih vrgli Bulgari nato čez Saraj nazaj, vsled česar je nato središče in zahodno krilo turške armade v strašnem strahu bežalo. Kmalu nato, ko so Bulgari porazili zahodno krilo turške armade, so Turki svoj glavni stan premestili v Čataldžo. Podrobnih poročil o zasledovanju poražene turške armade po zmagovitih Bulgarih še ni, a v Sofiji sodijo, da večji del poražene turške armade ne pride več v čataldžke utrdbe, marveč da se Bulgarom prej uda in da Turki Čataldže niti ne bodo več branili.
»Matinov« poročevalec poroča svojemu listu iz Carigrada: Turški vojaki, ki smo jih videli pri Čataldži, so mirni in topi in čisto nič razburjeni. Vojaki leže na polju in čakajo, da jim ukažejo marširati proti sovražniku. Niti glav ne dvignejo, ko ču-jejo grometi topove. Poljskih utrdb je veliko in so pregledne. Impozantne so obrambne utrdbe čataldške obrambne čete. (?) Vreme ni neugodno, a pota so v močvirje izpremenjena. Ginjen mora biti človek, ko vidi, kako beže z ozemlja med Čataldžo in Carigradom prebivalci: starčki, žene in otroci, v Carigrad, ker se približuje sovražnik.
Stanje turških vojakov, ki se v Carigradu nahajajo, ni ugodno. Rezervisti iz Erzeruma in s Kavkaza so starci. Malo-azijski armadni zbori imajo komaj polovico potrebnih častnikov in le tretjino podčastnikov. Vojaki so vdani v svojo usodo in grejo v bitko, ne da bi upali, da zmagajo, V Carigradu smatrajo višje vodstvo kot odgovorno za turške poraze. Generale so armadi vsilili iz političnih razlogov. Nesposobni Abdulah paša, ki so ga odstranili, je načelnik politične vojaške zveze, general Zekki paša, »uničevalec« vardar-ske armade, je bil drugi poveljnik revolu-cijske turške armade, ki jc 1. 1908. pod Mahmud Šefket pašo marširala v San Ste-fano.
V Carigradu se je 30. m. m. oficielno poročalo, da so pri Čonguri Turki zmagali, a niti carigrajski Turki sami poročilu ne verujejo, dasi je sultan sam čestital armadi. Turki se boje, da zasedejo Bulgari Derkos in da bo Carigrad brez vode, ker je v Der-kosu carigrajski vodovod. V Carigradu se že nahaja 10.000 beguncev. Vse bolnišnice in lazareti v Carigradu so prenapolnjeni. Draginja je velika. Carigrajčani zaman pričakujejo, kdaj da prično pripeljavati v mesto bulgarske vojne vjetnike. Pripeljali so v Carigrad štiri vjete Bulgare, ki so jih povsod po mestu vodili.
Bulgari so zasedli Dimotiko, Pri Tor-bu so Balgari premagali zopet Turke in prodirajo proti Čataldži. Car Ferdinand je brzojavno čestital bulgarski armadi vsled zmag pri Bunar Hissarju in Liile Burgasu. Sofijski poslanik neke trozvezne države je izjavil: »Sodim, da se bodoči teden vojska konča. Bulgari bodo pred Carigradom naznanili, kaj od Turčije zahtevajo!«
Turki ob bulgarskem obrežju.
Turška križarica »Hamidie« je 31. m. m. na svetilnik Emine izstrelila 9 granat in ga poškodovala. Trdi se tudi, da nameravajo Turki izkrcati v Bulgariji pri Burgasu ali pri Varni 30.000 mož močno armado. Po sijajnih dosedanjih zmagah bi tudi to sedanjega položaja ne izpremenilo, dasi je pruski general Golz paša sam svetoval Turkom, naj to store, a zdaj je tudi izkrcanje turške armade v Bulgariji sami prepozno, ker bi Bulgari turško osamljeno armado hitro vrgli nazaj na morje, če bi jo že prej popolnoma ne uničili.
Strašne podrobnosti o begu turške armade pri Liile Burgasu.
Posebni poročevalec »Grazer Volks-blatta« je 31. m. m. brzojavil svojemu listu iz Sofije: Celo mesto živi pod vtisom zmage pri Lule Burgasu. Ne more se dvomiti, da je turška armada strašno poražena, Zdaj tudi stroga bulgarska cenzura dovoljuje poročati podrobnosti: Turško armado je prešinil strašen strah, ko so jo Bulgari vrgli. Discipline ni bilo nobene več. Zaman so se z revolverji in s sabljami vrgli turški častniki proti svojim vojakom, ki jih pa niso več ubogali, marveč so nastavili proti njim bajonete in pomandrali vsakega, ki jih je na begu oviral. Ko so se turške množice ustavile, se je turški vojak boril s tovarišem, da je hitreje bežal. Veliko •Turkov je padlo po orožju svojih tovarišev. Cesta v Čataldžo, po kateri so Turki bežali, je posejana z orožjem in z opravo, ki so jo Turki proč pometali. Bulgari so takoj, ko so turške postojanke osvojili, pričeli poraženo turško armado z vso silo poditi z rezervami, ki so bile že hudo utrujene, kavalerija je pa z vso silo na be-žečo turško armado pritisnila. Turki niso bili več sposobni sc braniti. Pometali so orožje proč, ni bilo več mogoče vzdržati
reda in vsa turška armada je podobna zmešani čredi. Zdi se, da je nemogoče urediti za odpor zmešano turško armado, ki je izstradana in ne pozna nobene discipline več. Če bulgarska armada takoj ne udari na Carigrad, se mora upoštevati, da je bulgarska armada do skrajnosti utrujena. Bulgarska armada je pred bitko ob najslabšem vremenu z vso silo marširala brez počitka, da je mogla obiti turško armado, nakar se je pričela bitka, ki je trajala 80 ur. Tudi Bulgari so imeli velikanske izgube, ki se pa s turškimi izgubami niti primerjati ne morejo.
Podrobnosti o bilki pri Lozengradu.
Iz Rumunije je poslal neki član »Rdečega križa, ki se je udeležil bitke pri Lozengradu (Kirk Kilisse) od nedelje 20. do četrtka 24. oktobra, sledeče poročilo:
Grozovitosti Kurdov.
Bulgarija — začenja pismo — je sijajno zmagala pri Lozengradu. Turške čete so deloma vjete, deloma padle, kar je ostalo, je pobegnilo. Priznati moram, da bi ne bil mislil, da so Bulgari taki junaki. Potreba je bila, vzeti trdnjave, ki so stale na vrhovih, in bilo je skoro noro podjetje, naskočiti take višave, od katerih je prihajalo toliko ognja. Svet je bil zelo neugoden; vinogradi in nič drugega, kakor vinogradi; idealen svet za branitelje. Ko je hotela v nedeljo bulgarska infanterija v fronti napasti, jo je sprejelo iz vinogradov silno streljanje; bašibuzoki, Kurdi in Tartari, ki silno sovražijo gjavre — napadovalce, se tu borijo dosti boljše, nego njih gospodarji Turki. Njih zasluga je, da so se mogli Bulgari umakniti, zlasti je to zasluga Kurdov, a tudi ti so bili, ki so uganjali največje krvoločnosti na ranjenih Bulgarih.
Po prvem odmoru, ko so se umaknili Bulgari med neprestanim dežjem granat, ki so morile njih vrste, je nastopil »Rdeči križ«, ki se je uveril, kako zverinsko so počenjali Kurdi z ranjenci. Večinoma ranjencem so iztaknili oči, odrezali jim nosove in ušesa, mnogim prerezali trebuh. Delali smo več ur in bolnišnice so se napolnile.
Proti večeru so Bulgari zopet napadli trdnjave. Streljali so v temi, a kmalu se je zasvetila luč reflektorjev v trdnjavah, ki je kar oslepila Bulgare, ki so se morali zopet umakniti z jako velikimi izgubami. Pri tretjem naskoku so slednjič zmagali Bulgari. Bilo je grozno borenje mož z možem v vinogradih. Noži, kopita pušk, tar-tarski biči in slednjič pesti in zobje so služili braniteljem, da so ovirali napredovanje nasprotniku. Mi od »Rdečega križa« našli smo več Bulgarov s pregriznjenim grlom. Mnogo so jih obesili na kole.
Strašna borba za osvojitev trdnjav.
V ponedeljek ob 3. uri popoldne bili so vinogradi v bulgarskih rokah in koj se je pričel naskok na trdnjave. Mogoče ni opisati krvavih bojev, ki so sledili. Bulgarske najdrznejše naskoke je vsakokrat ustavil turški ogenj. Ta borba, to mesarsko klanje je trajalo neprestano do srede do 5. ure popoldne; ob tej uri odnehalo je za kratek čas vse. Kmalu za tem so spustili iz Lozengrada rakete. Kakor se je kasneje izvedelo, je bilo to znamenje turški vojski, naj se umakne proti Bunar Hissarju.
General Stojlov je zapovedal, naj se odreže Turkom umikajočo črto, in istočasno zaukazal je general Savov zadnji naskok na trdnjave. Proti 11. uri zvečer pričele so se zopet pomikati bulgarske kolone. Izsledili so jih reflektorji, a prodirali so do vznožja trdnjav. V tem trenutku, bodisi da so garnizije v fortih izvedele, da se je večina turške armade umaknila, bodisi da so jim delali lastni vojaki kristjani težave, to pa je, da je turška vztrajnost prenehala, in Bulgari so zavzeli, sicer z velikimi izgubami, tri severne forte. Ko so bili gospodarji teh višin, ustavili se niso več. Kristjanski vojaki v utrdbah so se kar hitro udali, a mohamedanci so kakor levi nadaljevali boj, Večina jih je bilo ubitih. Bulgarsko artiljerijo so prinesli na osvojene forte, ki je od tu bombardirala ostale forte 16 in 17, ki so bili ob 3. uri zjutraj vsi v bulgarskih rokah.
Sedaj je bilo treba zavzeti trdnjave, ki se nahajajo v notranjem mestu. Ponavljala se je borba z bojeneti po ulicah, kjer so se postavili Turki med forti Lozengrada, Medtem, ko so bulgarski topovi bombardirali mesto iz zavzetih fortov, je prodirala infenterija v temi. Prišlo je zopet do nove borbe mož z možem. V tem zadnjem napadu so imeli Bulgari največje izgube. Prišla jim je pomoč in ob zori so Turki z obupno pogumnostjo branili še zadnje po-cicije, zažigajoči podzemeljske mine. Med 7. in 8. uro so udrli Bulgari na treh krajih v mesto in Lozengrad je bil bulgarski.
Prodiranje grške armade.
Grška armada v Epiru prodira. Zasedla je vas Anogi Penterigadik brez boja. Vas so Turki, predno so jo zapustili, zažgali. Glavna grška armada oa
prodira iz Servije proti Solunu, ena grška kolona pa prodira proti Bitolju. Zdi se, da nameravajo pri Bitolju Grki skupno s Srbi prisiliti ostanke poražene armade Zeki paše, ki so proti Bita-lju bežali, da se udajo. V Atene se je pripeljalo 31. m. m. iz Larisse 500 turških vjetnikov z 9 častniki. Turki pripovedujejo, cla je njih poveljnik Ila-san paša, ki pripada še stari šoli in ki 30.000 mož močni armadi poveljuje, izjavil, da bo v 24. urah stal v Larissi in vjel grškega prestolonaslednika. V bitki pri Sarantoporosu je veliko turških častnikov, ko je deževalo, pobegnilo z bojišča, nakar so topničarji poškodovali topove in na konjih bežali v Ser-vijo. Kristjanov v Serviji niso klali redni turški vojaki, marveč Arnavti, ki so sestavljali en bataljon in en domobranski oddelek. — Iz Amerike je odpotovalo na Grško 25.000 Grkov, ki so popol,noma vojaško organizirani in oboroženi.
Grška blokada Jonijskega morja.
Grška vlada je proglasila blokado Jonijskega morja in naznanila, da bo zaplenila vse ladje, ki dovažajo orožje, municijo in živiia Turkom.
Grška torpedovka v solunskem pristanišču potopila turško križarico.
Iz Aten se poroča: Grški torpedni čoln št. 11, ki mu je poveljeval poročnik Votsis, je ponoči na 1. t. m. neopa-ženo vdrl v solunsko pristanišče, se približal turški oklojmi križarici »Feth-i-Bulent«, ki leži v solunskem pristanišču, odkar se je začela laško-turška vojska, in je lanciral proti turški križarici torpedo, ki je turško vojno ladjo zadel ob strani. »Feth - i Bulent« »e je v kratkem potopila. Poročnik Votsis se je po srečno izrednem napadu vrnil nazaj v Katerino. V solunskem pristanišču se nahaja zdaj le še ena turška torpedovka.
Operacije grškega vojnega brodovja. — Grki bombardirajo Prevezo.
Grški podadmiral Kunduriotis, poveljnik grške eskadre v Egejskem morrju, poroča 1. t. m.: Grki so zasedli otoka Thasos in Imbros. Grška eskadra je odjadrala, cla zasede mali otok Strati. Torpedna rušilca »Lion« in »Panter« sta se vsidrala v Lemmsu.
Iz Aten se poroča, da so pričeli Grki bombardirati Prevezo.
Neka vest iz Aten pa javlja, da so Grki Prevezo že zavzeli. Ta vest še ni potrjena.
Preveza (Prevoz) je glavno mesto okraja Janina. Mesto ima tri forte, 11 cerkev, 2 mošeji ter 10.000 duš.
Grški generalni komisar v Serviji.
Grška vlada je v zasedenih krajih več komisarjev imenovala. Sekčni načelnik Khomatianos je imenovan za generalnega komisarja s sedežem v Serviji. V novih upravnih okrajih je imenovanih veliko novih finančnih in upravnih uradnikov.
Prodiranje Srbov.
Močni srbski oddelki marširajo čez Kosovo polje proti jugu. Gre za tiste srbske oddelke, ki so se borili v Sand-žaku in ki zdaj marširajo čez Kačanik in Skoplje, da ojačijo glavno srbsko armado, ki se pripravlja, da udai*i na Solun in da se združi z grško armado.
Srbska armada, ki zasleduje poraženo Zekijevo turško armado, je zasedla Tetovo. Ta armada prodira proti Bitolju, kamor beže Turki, med tem ko prodira proti Serviji tudi močen oddelek grške armade. Pred Bitoljem je torej nastavljena srbsko-grška past za Turke.
Uradno se poroča iz Belgrada, da so Turki, ko so bežali, obesili p-> vaseh ltristiane na drevesa in pod njimi zakurili.
Kralj Peter se radi bolelinosti ni v slovesnem sprevodu podal v Skoplje, marveč se zdravi v srbskih topljicah Lan j a.
Belgracl. (Od našega posebnega poročevalca.) Prizren je bil zavzet 29. m. m. z napadom. Turki so bili popolnoma potolčeni in beže v največjem neredu. Od Mitrovice do Prištine so se vsa sela na levi strani železniške proge s Pi*ištcnom vred predale. Zaplenila se je ogromna množina jest,vin in muni-cije. 50 Turkov smo vjeli in odvedli v Niš.
fred Skadrom.
Dne 31. t. m. so Turki zaman po izkusili zopet osvojiti Široko. Pred Ma-rašom se je udal glavar rodu Škerli generalu Martinoviču. Zvezo med Skadrom in Sv. Ivanom so Črnogorci prekinili. Ob napadu Turkov na Črnogorce, ko so Turki z belo zastavo prevarali Črnogorce, jc bil usmrčen črnogorski bataljonski poveljnik Buganovič. Ker se v Skadru trdi, da nameravajo Turki v Skadru moriti kristjane, se je podal
nadškof Seregi v varstvo avstro-ogr-skega konzulata, kamor je pobegnilo tudi veliko kristjanov.
Neki »Lloydov« parnik, ki vozi po Bojani, je 31. t. m. pripeljal v Skader, kjer je oddal pošto. Mornarji pripovedujejo, da se skadrski turški posadki dobro godi, da je dovolj živil in da Skader ne bo neposredno padel. Črnogorci le počasi prodirajo, ker imajo slabo artiljerijo.
Mi morju.
EVROPSKE VOJNE LADJE PRED BEJRUTOM, CARIGRADOM IN SOLU-NOM.
Ker se je bati, da prično mohamedanci klati kristjane, so carigrajski poslaniki pozvali svoje vlade, naj pred Carigrad pošljejo vojne ladje. Francoske vojne ladje so že razvile vojno zastavo v Bejrutu, angleška oklopna divizija je že pred Solun odposlala dve veliki oklopni ladji. Avstro-Ogrska je odposlala v Solun vojno ladjo »Marija Terezija« in je pripravljeno celo avstrijsko vojno brodovje, da odplove, če se pojavi po turških mestih revolucija proti inozemcem. Iz Toulona so odplu-le 31. t. m. odklopne križarice »Leon Gambetta«, »Jules Ferri« in »Viktor Ilugo« v Sirijo.
Nov atentat na tirana Čuvaja!
Atentator se sam ustrelil.
Zagreb, 1. novembra.
Nova nasilja, s katerimi je Čuvaj zopet začel še huje pritiskati ubogi hrvaški narod, so rodila novo reakcijo v ponovnem atentatu na njegovo osebo. Atentat pa je to pot mnogo bolj tragično izpadel, kajti atentator se je sam sodil: Ko jc videl, cfa mu napad ni uspel, si je iz revolverja pognal dve kroglji skozi glavo in se smrtno zadel.
Zagreb razburjen. — Težko ranjen mladenič na Markovem trgu.
Sinoči krog osme ure se je po mestu raznesel glas, da se je na Markovem trgu izvršil atentat na Čuvaja, ki pa ni uspel, in da je atentator mrtev, ker ga je bojda ustrelila straža pred banskim dvorom. Vse je drlo na Markov trg, da vidi, če je resnica. In res, vest je bila resnična: ravno na kamnih, na katerih je bil nekoč sežgan nesrečni kmečki kralj Matija Gubec, je v zad< njih strcsljajih ležal neki mladenič. Grozno je hropel, iz rane na vratu in sencah pa mu je v curkih brizgala kri.
Policija v akciji. — Ranjenca preneso v bolnišnico. — Mladenič umre na potu.
Medtem jc prispel močan oddelek redarstva, ki je potisnil ljudstvo nazaj in obkolil banske dvore. Kmalov nato je prihitelo reševalno društvo, ki je težko ranjenega preneslo v bolniški voz in ga odpeljalo v bolnišnico. Nesrečnež pa je že na potu izdihnil. Glas o vsem tem se bliskovito hitro ra^ic-sel po Zagrebu in vse je spraševalo in pripovedovalo. Ker pa je ravno v tem času bila huda nevihta, je bil trg pri-lično prazen. Komaj par ljudi jc šlo mimc
Kako se Jo drugi atentat izvršil. —• Streljal skozi okno banove palače na bana.
Neki očividec, ki stanuje v bližini, nam pripoveduje naslednje: Oni mladenič se je ves dan sprehajal po Markovem trgu pred fronto saborske dvorane. Videlo se mu je, da je bil razburjen in da nekoga pričakuje. Krog poldneva ga je zmanjkalo, pod večer je pa zopet prišel. Postavil se je poleg drugega kandelabra in nepremično gledal v dva velika razsvetljena okna. Proti osmi uri se je na oknu pojavil Čuvaj. Tedaj je neznani mladenič dvignil revolver in z ulice sprožil tri strele proti Čuvaju, ki pa niso zadeli namenjenega cilja, marveč udarili v zid pod oknom. Čuvaj se je silno prestrašil in se umaknil od okna, atentator pa je pomiril nase in se ustrelil v sence in grlo. Ob-lit s krvjo se je zgrudil na tla.
Kdo je att.ntator?
Prvi hip nihče ni vedel, kdo jo atentator. Videlo sc jc, da je mladenič krog 22 let star. Vitek, visokega čela, malih lirčic in dolgih las. Pri preiskavi v bolnišnici so našli pri njem miniaturno fotografijo št. 525, kakor jih slika neki tuji potujoči slikar v domu Elsa Fluid. Dalje denarnico s 4 K 60 h in ključ hišnih vrat. Policija je takoj uvedla akcijo identitete atentatorja in dognalo se je, da je to pravnik III. leta:
Stjepan Planinšek.
Mladi mož je bil drugače tihega in mirnega značaja, goreč domoljub, ki je sodeloval v vsakem domoljubnem podjetju.
Policija o vsem dogodku strogo molči in skuša vso stvar zaviti tako,
kakor da gre za navaden samoumor. Dejstvo pa je, da je atentator streljal na Čuvaja in da so tekom današnjega dne zamazali vsa okrušena mesta v zidu, ki jih je povzročila revolverska krogla.
Poleg atentatorja so našli majhen buldog-revolver s petimi izstreljenimi streli. Še tisto noč je policija začela zasledovati kaka pojasnila in podrobnosti, a brez vsakega uspeha.
Po vsem tem sodeč, jc razpoloženje v narodu tako, da je Cuvajevo življenje na kocki.
Ljubljanske novice.
lj Veliko skioptično predavanje o verskih razmerah in katoliških misijo-nih na Balkanu, bo jutri v nedeljo, dno 3. novembra ob peti uri popoldne v veliki dvorani Uniona. Sedanja balkanska vojska je verska, torej se moramo zdaj zanimati tudi za versko življenje balkanskih Slovanov. Iz Carigrada smo prejeli krasne slike; med njimi je slika glavne bolgarske cerkve, slika najlepše katoliške cerkve; evha-ristične procesije v Carigradu in še mnoge druge.
lj V središču Makedonije, kjer se zdaj vršijo najbolj divji bjji delujejo aktoliške sestre sv. R. T. ali evharlstin-ke. Njih delovanje se bo jutri pojasnjevalo s krasnimi slikami.
lj Naši rojaki, ki delujejo v Makedoniji se nam bodo pri nedeljskem predavanju predstavili v lepih slikah. Med glavna opirališča bulgarske vojske spadajo bolgarska mesta Piovdiv, Zambil in Sliven. Krasne barvane slike teh mest bodete videli v nedeljo v veliki dvorani Uniona.
lj Bolgarski katoličani se z navdušenjem udeležujejo sedanje vojske. Njih življenje, njihove cerkve in vasi, njihovi škofje in duhovniki se nam bodo v nedeljo predstavili v mnogih zelo posrečenih slikah. V četrtek je g. predavatelj prejel še nekoliko lepih slik iz Sofije in Bulgarije. Slike bo zelo razločno pojasnjeval naš najboljši pozna-vatelj verskih razmer na Balkanu, dr. Fran Grivec, ki dobro pozna vse one razmere in kraje, katerih slike se bodo kazale.
lj Ženski oddelek S. K. S. Z. naznanja, da priredi v ponedeljek L nov. ob 6. uri zvečer v Ljudskem Domu javno predavanje o gospodinjstvu. Predavateljica gdč. Elizabeta Juger je znana kot. ena najboljših učiteljic glede gospodinjskih predmetov. Predavanje bo pojasnjevala s preparati in različnimi praktičnimi poizkusi. Vstop je prost.
lj Bratstvo slovenskega in hrvaškega naroda se lepo kaže v igri »Nedolžna žrtev«, ki se igra v nedeljo 3. novembra v Ljudskem Domu. Igra je vredna, da bi jo videl vsak Slovenec. Začetek točno ob pol peti uri.
lj Ganljiv sp?min na naše ranjke nam vzbuja igra, ki se igra jutri ob pol 5. uri v Ljudskem Domu. Pri mnogih prizorih je prvič vzbudila glasen jok — dokaz, cla je vzeta iz duše našega naroda. Na Hrvaškem se je ta igra igrala neštetokrat pri natlačeno napolnjenih dvoranah. Kdor torej hoče res kaj lepega videti in slišati, naj pride v Ljudski Dom.
lj Najnovejše v sti o vojski, katere bomo prejeli po sklepu današnjega lista in jutri, se bodo najnanile jutri med predavanjem v Unionu ob peti uri popoldne.
lj Seja ljubljanskega obč. sveta bo V torek, 12. novembra.
lj Kavarna v škofji ulici. Magi-stratni gremij je odbil prošnjo za kavarniško koncesijo v Kokaljevi hiši.
Telefonska in brzojavna poročilo.
ZOPETNA BULGARSKA ZMAGA!
Sofija, 2. novembra. Zveza Odrin — Carigrad je zdaj popolnoma pretrgana. Turška armada, ki se je zdaj umaknila na črto Čorlu—Standža, je obupno poizkusila Bulgare zopet ustaviti. Vnela se je krvava bitka. Bulgari so Turke končno premagali med Čorlujem in Strandžo.
TURŠKI PORAZ PRI LOLE-BURGASU.
Konstanca, 2. novembra. Glasom semkaj došlih vesti se turška armada na celi črti umika. Bitka se je vršila sledeče: Bulgari so s 50.000 mož močno kolono prodirali iz Dimotike, enako močna kolona je prodirala z višav v Ergenovo dolino, gros armade pa proti Bunar Hissarju. Turki so v nedeljo stali še na črti Lule Burgas — Bunar Hissar. V ponedeljek so se morali že umakniti na črto Liile Burgas — Viza. Potem so se cel torek pri Vizi na vzhodnem krilu zelo trdno držali, a proti večeru so bili tudi iz Vize vrženi v Sarantepe. Nato so bili pregnani tudi iz Liile Burgasa. — Odrin je od ponedeljka dalje od vseh strani cerniran.
Kim, 2. novembra, »tribuni« se poroča iz Stare Zagore, da so bili Turki na celi črti vrženi nazaj. Bulgarska konjenica jih kljub slabemu vremenu strahovito preganja. Turki so izgubili pri Liile Burgasu 15.000 mož. Bulgari so osvojili nebroj plena, število vjetih Turkov še ni znano, Bulgarska konjenica je že pred Čorlujem in skuša Turkom odrezati povratek.
Carigrad, 2. novembra. Po semkaj došli privatni vesti se v Rodostu sliši bližnje grmenje topov. Domneva se, da so Bulgari dospeli že do neke vasi med Liile Burga-som in Rodosto.
Sofija, 2. novembra. Tu vlada velikansko navdušenje.
V CARIGRAD!
Sofija, 2. novembra. Bulgarska armada stremi nevzdržno proti Carigradu. Poveljniki izjavljajo, da hočejo biti v par dneh v San Štefanu in Turčiji diktirati mir v Carigradu. Bulgarske armade ne zadrži nobeno diplomatično posredovanje, da ne bi korakala v Carigrad.
NEMŠKI ČASTNIK VJET.
Soiija, 2. novembra. Bulgari so vjeli nemškega častnika, ki se je bojeval pri Liile Burgasu med Turki.
London, 2. novembra. Glasom semkaj došlih turških poročil se je bitka pri Liileburgasu na levem krilu začela. Bulgari so napadli Turke in šest baterij spravili drugo za drugo v bojno vrsto. Prvi napad je bil odbit. Ponedeljek in torek so Turki bili zmagoviti. Nato so dobili Bulgari ojačenja in je v sredo bulgarska infanterija posegla v artilje-rijski duel. Sredo zjutraj jc bil boj izredno krvav. Prišlo je do bajonetnih spopadov. Torgut šefket-paši se je posrečilo Bulgarom nekatere postojanke iztrgati.
V CARIGRADU šE VEDNO ZMAGUJEJO.
Carigrad, 2. novembra. Nazim-paša brzojavlja, da so Turki pri Vizi uničili 4 bulgarske oddelke. — Porta je časopisje obvestila: Boji se nadaljujejo. Turške čete, pri Liile Burgasu koncentrirane, hrabro vzdržujejo sovražni napad. Kor pri Vizi napreduje. — Nazim-paša brzojavlja, da so Turki Bunar Hissar zopet osvojili. Mah-mud-Muktar-paša je na vzhodu Bulgare potisnil nazaj in osvojil veliko provijanta. Turška kora iz Vize in Liile Burgasa sta se združila. (Po zadnji vesti o novi bulgarski zmagi med Čorlujem in Strandžo je to popolnoma izključeno.)
KAJ JE S CARIGRAJSKIMI ZMAGOVALNIMI POROČILI?
Dunaj, 2. novembra. Semkaj iz Carigrada došlim depešam, da desno krilo Turkov proti severozapadu prodira ter da je Mahmud Muktar paša na levem krilu zopet zavzel Bunarhissar, da sta se leva in desna kolona združili in da je Mahmud Muktar paša Bulgare celo obkolil, se spričo najnovejšega bulgarskega poročila, da so Turki že tudi pri Čorluju poraženi, malo verjame, zlasti ker so dozda j bile vse turške vesti ali pretirane ali pa čisto zlagane. Turki so glasom poročila »Timesa« res poizkusili še enkrat obupno proiidefenzivo, a bili zopet odbiti. Domneva se, da turška vlada zlagana poročila razširja zato, da ne bi v Carigradu izbruhnila revolucija.
TURŠKE ZMAGOVALNE VESTI ZLAGANE. — TURKI SE UMAKNILI V ČATALDŽO.
Dunaj, 2. novembra. (Neposredno pred sklepom lista.) »Neuss Wiener Abendblatt« poroča, da so diplomati dobili depeše, da turške vesti o zmagi pri Bunahissarju nikakor ne odgovarjajo resnici, marveč da Turki pretiravajo delni vspeh, ki so ga bili dosegli v torek pri Vizi, odkoder so se pa že danes tudi umaknili. Turška vlada hoče s temi vestmi le pomiriti razburjenje v Carigradu. Turki so se umaknili vsi v čataldžo, kjer pravijo, da se lahko mesece branijo.
ODRIN NA VEČ MESTIH GORI.
Sofija, 2. novembra. Odrin na več mestih gori. Bulgari so poveljniku trdnjave sporočili, da dovolijo meščanom prost odhod. Poveljnik je odgovoril, da ne sprejme nobenih pogojev.
TURKI ZBIRAJO OJAČENJA.
Carigrad, 2. novembra. Iz Aleppa je odšlo 32 bataljonov v Evropo.
TURŠKA OJAČENJA NE MOREJO NA BOJIŠČE.
Carigrad, 2. novembra. Tu dohajajo številna ojačenja iz Male Azije, a jih ne morejo zaradi nereda in ogrožene ter zastavljene proge spraviti na bojišče.
OBUPEN POLOŽAJ V CARIGRADU.
Carigrad, 2. novembra. Tu velja uprav strašno razpoloženje. Z bojišča prihaja malo vesti, kar pa vlada priobčuje, temu nihče ne verjame. Tisoči beguncev iz Makedonije namreč pripovedujejo o velikih porazih turške armade in množijo obup-nost.
Carigrad, 2. novembra. Sodrga je proti tujcem tako nahujskana, da je vlada ukazala ponoči zatvoriti prehod skozi mostove, ki vodijo v evropsko predmestje Pero.
Carigrad, 2, novembra. »Daily Chro-nicle« izvaja, da je položaj v Carigradu nevzdržljiv. Med begunci vlada strašna beda. Mnogo turških rodovin beži v Malo Azijo. V Carigrad je došlo 6000 ranjencev. Revolucija utegne vsak hip izbruhniti.
NEVARNOST KLANJA V CARIGRADU.
Carigrad, 2. novembra. Poslaniki velevlasti so sklenili storiti potrebne korake, da branijo življenje in imetje tujih podanikov.
GRŠKO PRODIRANJE. — PODROBNOSTI O UTOPLJENJU TURŠKE KRIŽA-RICE.
Atene, 2. novembra. Grška vzhodna armada ima že vse prelaze za seboj in se nahaja le še 65 km daleč od Soluna, kamor dospe v dveh do treh dneh po lepi ravnini.
V Solun koraka le en del grške vzhodne armade, ker se je drugi del obrnil proti Bitolju, da tam skupno s Srbi poišče ostanke Zekki-pašejeve armade.
Atene, 2. novembra. Poveljnik torpedovke št. 12, poročnik Votsis, poroča, da je izprožil v križarko »Fet i Bulend« torpedo v daljavi 150 m. Večina posadke je utonila. Turška posadka je pokazala največjo nesposobnost. V luki se je nahajala tudi ena turšak torpedovka.
Atene, 2. novembra. Grki so zavzeli baje tudi že Sjatište. (To je tisti oddelek vzhodne armade, ki maršira proti Bitolju (Monastir).
Atene, 2. novembra. Vsled okupacije otokov Tazos, Strate, Imbros in Samotrake je onemogočeno prevažanje turških čet s teh otokov na bojišče.
SOLUN BO GRŠKI?
Atene, 2. novembra. Grška vlada je že imenovala prefekta solunskega, in sicer Diamantopulosa.
LJUTA BITKA V EPIRU.
Atene, 2. novembra. Grška zapadna armada je zapletena v veliko bitko pri Anomi. Turki so zasedli višine in jih utrdili. Turkom se godi dozdaj slabo.
PEČ ZAVZETO.
Rijeka, 2, novembra. General Vukotič je zavzel staro srbsko prestolico Peč (Ipek). Prebivalstvo je Črnogorce aklami-ralo. V starodavni srbski katedrali so opravili svečano sveto opravilo za kralja Nikolaja.
SRBIJA DEL SANDŽAKA ŽE ANEK-TIRALA.
Belgrad, 2. novembra. Srbska vlada je anekjijo dela Sandžaka, to je mitro-viški okraj, že oficielno proglasila. Brzojavke iz Mitrovice nosijo že označbo: Mitrovica, kraljestvo srbsko, provinca Novi pazar.
IZREDNA SRBSKA SKUPŠČINA V SKOPLJU.
Belgrad, 2. (novembra. Pasič počaka še nekaj zmag in potem skliče izredno sejo skupščine v Skoplje, kjer se bo proglasila aneksija Stare Srbije.
BOJ MED SRBI IN TURKI PRI AVSTRIJSKI MEJI.
Sarajevo, 2. novembra. Blizu Uvca se je vršil boj med Srbi in Turki. Del Turkov je čez most zbežal v avstrijsko utrjeno kulo. En poročnik se s svojim moštvom na turški strani še drži.
30 AVSTRIJSKIH VOJAKOV POBEGNILO V ČRNOGORO.
Sarajevo, 2. novembra. Iz Foče je izginil častnik Vladimir Ban s 30 vojaki. Prevladuje sumnja, da se je Ban z vojaki pridružil črnogorski vojski.
OBSTRELJEVANJE SKADRA.
Bar, 2. novembra. Obstreljevanje Skadra se nadaljuje. Pri včerajšnjem bombardiranju mesta je padla neka granata v cerkev v Varošu in povzročila strašno paniko. Več oseb jc mrtvih. Kralj Nikolaj je pozicije okoli Taraboša inspiciral in se nato vrnil v Bar.
Rijeka, 2. novembra. Črnogorci so napadli turški oddelek, ki se je bil uta-boril ob izlivu Bojane pri Pulaju in Črnogorce nadlegoval. Črnogorci so Turke pognali v beg, vjeli enega častnika in 40 vojakov in osvojili en top. Turki so zbežali proti Sv. Ivanu Mcdua in Lcšu (Alessio).
TURŠKI BARBARIZEM.
Soiija, 2. novembra. Pri Odrinu je nek turški častnik, ki je padel, ustrelil v prsa dr. Aginova, ki mu je prihitel na pomoč.
GROZOVITOSTI TURKOV.
Sofija, 2. novembra. Oficiozni »Mir« poroča, da so Turki v Demirkis-sarju zaprli v vojašnico 200 Bolgarov in jo zažgali, da so vsi Bolgari zgoreli. V dolini Strume so Turki kmete privezali na drevesa iu ograje ter jih poklali.
Atene, 2. novembra. Turki so v Epiru zažgali 20 vasi, ki se imenoma navajajo. Masakrirali so može, žene, starčke in otroke ter žene onečaščali.
VOJNA PRIPRAVA AVSTRO-OGRSKE
MORNARICE DEDENTIRANA.
Dunaj, 2. novembra. Korespondenč-ni urad izjavlja, da vest »Vossische Zeitung«, cla se nahaja avstrijsko vojno brodovje v vojni pripravi, cla lahko precej odplove, nima nobene podlage. Avstrijska eskadra dela normalne vaje v domačih vodah.
DIPLOMATIČNA INTERVENCIJA SE JE ŽE ZAČELA?
Dunaj, 2. novembra. Semkaj je že dospel predlog Poincaresa glsdc intervencije v balkanskem vprašanju.
Dunaj, 2. novembra. Med vlastmi trozveze se je baje že dosegel sporazum v balkanskem vprašanju.
Carigrad, 2. novembra. Na pritisk Rusije sc je Porta baje odločila, da že v teku teh dni sklocie z zmagujočimi državami premirje.
Pariz, 2. novembra. »Journal« poroča, da dospela semkaj srbski ministrski predsednik Pašič in gšrki ministrski predsednik Venizelos v važni politični misiji.
Belgrad, 2. novembra. Srbska vla« da je glasom dobro informiranih krogov predlog Avstrije, da bi se med Avstrijo in Srbijo sklenil poseben sporazum glede Balkana, odklonila. Srbija hoče v tem oziru postopati le skupno s svojimi balkanskimi zaveznicami in tripelentento.
Poriz, 2. novembra. »Tempsu« poro-* čajo iz Aten, da grška vlada odklanja vsako intervencijo, dokler grška armada ne vkoraka v Solun.
Pariz, 2. novembra. »Liberte« poro-* ča, da po zadnjih iz balkanskih presto-lic došlih vesteh balkanske države zdaj še nočejo nič slišati o kaki intervenciji.
SRBSKI DEMENTI.
Dunaj, 2. novembra. Vest, da jo turška vlada Srbiji ponudila mir, se s srbske strani dementuje.
Peterburg, 2. novembra. Ruski minister za zunanje zadeve, Sazonov, je izjavil, da so zmage balkanskih narodov ustvarile čisto nov položaj. Ruska javnost simpati-zir-\ z balkanskimi narodi, vlada pa mora delati tudi realno politiko. Predvsem se bo morala Bulgarija ozirati tudi na Rumu-nijo. Vesti o zasedenju Sandžaka po Avstriji so neosnovane, Avstrija pa ima na Balkanu res svoje interese. Intervencija je nemogoča brez splošnega sporazuma vseh velevlasti,
ABDUL HAMID.
Carigrad, 2. novembra. Nemška ladja. »Loreley« je danes dospela z eks-sultanom Abdul Ilamidom na krovu v Carigrad. Abdul Hamida so nastanili v gradu Beylerbeyu.
DELEGACIJI.
Dunaj, 2. novembra. Delegacijama predloženi skupni budget iz kazuje 503,974.188 K skupne potrebščine, ki je krita. Potrebščine znašajo 22,477.000 K več kot 1. 1912.
Dnevne novice.
+ Zahvala. Predstojništvo m!-, sijonarjev pri cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani izreka iskreno zahvalo in stotero Bog povrni vsem onim, ki so darovali kak milodar za stra-dujoče bulgarske sirote in reveže, ki jih oskrbujejo slovenske usmiljenke v Makedoniji. — Onim, ki so poslali I o miloščino po poštni nakaznici, se je zahvala izrekla večinoma tudi pismeno. Nabranih šeststo kron se je poslalo nemudoma na konzula
Velika večina ljtidi je suženj lastnih prebavnih organov. Kdor trpi na slabem odvajanju, naj kot gotovo, lagodno odvajalno sredstvo vporablja staropreizkušeno Franc Jožef-ovo grenčico, ki očisti črevesa in želodec brez bolečin, obenem se pa še celo prijetno zavživa. Vsled velike vsebine žvepleno-kislih soli se Franc Jožef-ova grenčica priporoča posebno v onih slučajih, kjer se bolniku ne sme dovajati mnogo tekočin. Dr. Low, ustanovitelj istoimenskega sanatorija na Dunaju, piše: „Z naravno Franc Jožef-ovo grenčico sem dosegel vedno dobre uspehe celo z manjšimi količinami, kot so bile potrebne pri vporabi druzih voda; učinek je nastopil naglo, gotovo, brez neprijetnih postranskih pojavov." — Na prodaj v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti. «
v Solun, da pride ta prva pomoč hitro in gotovo. — Smrti rešeni bodo hvaležno molili za svoje dobrotnike-rešitelje, katerih imena se jim bodo tudi tja sporočila. — Stiska v Makedoniji je vsak dan hujša; hiše so izvečine požgali Turki, red-dniki bulgarskih družin, očetje in odrasli sinovi so padli v krvavem boju ali jih pa prinašajo ranjene, za delo nezmožne domov. — Kdor po pošti pošlje kak milo-dar, naj blagovoli označiti tudi namen pošiljatve. Bog plati!
-f Pojasnite ljudstvu temeljiti članek, ki ga priobčujemo danes o našem delu in »delu« liberalcev za Bolgare! — Ta članek od konca do kraja jasno dokazuje: 1. da so besede, ki so jih liberalci napisali v svoj oklic: »v nas bije gorko in plemenito srce, ki čuti in razumeva bolj kot kdo drugi bratsko bol in bratsko g o r j e«, in »bratje so naši in bratski smo jih v s i k d a r ljubili«, če se umevajo o liberalcih, le predrznost. Pač bi smelo naše verno ljudstvo s ponosom o sebi to trditi, liberalni stranki pa ostane na čelu vtisnjena njena lastna obsodba v tem oklicu: »za krščansko rajo ni imela srca!« — Dokazuje 2. da liberalcem kaj slabo pristoja pisati: »pozivamo vse Slovence, da polože svoj oboi na oltar bratske ljubezni in človekoljubnosti«. Tega oltarja naši liberalci sploh nikdar imeli niso! — 3. Ko je naše ljudstvo dejansko kazalo, da ima plemenito srce in ko je za zatirano krščansko rajo na Balkanu pokladalo res z odprto roko darove na oltar bratske ljubezni in človekoljubnosti, tedaj so liberalci v svojem glasilu »Slovenskem Narodu« dobesedno pisali, »da s temi darovi priznavajo slovenski darovalci svojo neumnost«. Želeli so torej oltar bratske ljubezni podreti ter so klicali celo vlado v to na pomoč!
+ V nedaljo ob 5. uri popildne v veliko dvorano Uniona S Kazale se bodo krasu > skiop ične slika iz Bulgari-je, Makedonije, Odrina in Carigrada. Slike niso one, ki so se kazale v torek, dne 30. oktobra, ampak pop ilnoma nove in izvirna, nalašč za to nedeljsko predavanje naročene iz Carigrada, Odrina, Soluna in Sofije ter za naš skioptikon prirejene od spretnega fotografa.
-j- Katastrofalni poraz avstrijska diplomacije glede balkanskega vprašanja poudarja tucli revija »O e s t e r-r e i c h - U n g a r n« , ki zastopa naše konservativne kroge, kateri so se preje zbirali okoli »Vaterlancla«. (»Oester-reich - Ungarn« svetuje naši diplomaciji, naj se sedaj v svojo osodo pametno ucla in išče sporazuma z Rusijo in zmagovitimi balkanskimi narodi, katerim se cena njihovih zmag ne bo dala iztrgati.
+ O Aibaniji sanjajo nekateri, da bi mogla Avstriji pripasti. To je čisto brezsmiselno. Južnoalbanska pristanišča Avstriji ne bo pustila Italija. Ako bi pa mi Italiji Valono in Prevezo pustili, sami pa recimo le Severno Albanijo anektirali, nam to nič ne koristi, kar nas Italija potem v Jadranskem morju popolnoma zapre. Potem je naša »pot v Solun« brez vsake vrednosti, ker bi je po morju ne mogli ščititi. Sanjarije o aneksiji Severne Albanije po Avstriji so torej čisto prazne. Sicer bi se pa avstrijski Slovani priklopljcnju Albancev morali z vso silo upreti, saj bi se s tem v naši državi le protislovan-ski element ojačil. Kakor rečeno, pa aneksija Severne Albanije sploh negle-de na avstrijske Slovane ni mogoča brez žrtve Italiji, kar bi pa za nas pomenilo konec pozicije ob Adriji. Mogoča je lc neodvisna albanska kneževina. Zato naj avstrijski diplomati sploh vsako aneksijsko misel opuste In naj rajši uretle razmere na Hrvatskem in na Koroškem. To je za Avstrijo veliko bolj življenjsko vprašanje kakor pa kake albanske sanje.
-f- Knjige družbe sv. Mohorja. Ljubljanski poverjeniki so že prejeli knjige družbe sv. Mohorja. Med letošnjimi knjigami so najbolj aktualne »Podobe iz misijonskih dežel«. V tej knjigi so na straneh 67 — 112 popisane razmere v onih krajih na Balkanu, kjer se zdaj vršijo najhujši boji med kristjani in neverniki. Vse to se bo jutri ob 5. uri popoTdne v veliki dvorani Uniona pojasnjevalo s krasnimi novimi slikami.
+ Gg. dopisnike »Slovenca« lepo prosimo opreščenja, da sedaj, ko je vsled vojne tudi časnikarstvo v izjemnem stanju, ne prihajajo vsi dopisi tako v list, kakor bi včasih želeli in da moramo posebno manj aktualne dopise in pa poročila o društvenih prireditvah odložiti. Z bojišča prihaja vsak dan toliko dnevno zanimivih novic, da se moramo ozirati na večino »Sloven-čevih« odjemalcev in na listov prostor.
-r Mohorjani — tudi letos se pri sprejemu knjig »Družbe sv. Mohorja« spominjajte z darovi dela »Slovenske Straže«. Vse gg. poverjenike in vse člane lepo prosimo, da store vse, da letos ne bo slovenske žup-
nije, ki bi ne poslala lepega daru naši slovenski raji ob meji!
—	Dvoje novih učnih mest je siste-miziranih z začetkom šolskega leta 1913/14, in sicer po eno na prvi in drugi državni gimnaziji v Ljubljani.
—	Državna podpora. Za preložitev in popravo ceste Črnomelj—Vinica je dovoljena 50odstotna državna podpora v znesku 130.000 K.
—	Imenovanje. Fregatnim kapitanom je imenovan Alojz Š u s t e r -ši č , brat deželnega glavarja dr. šusteršiča. — V VI. činovni razred je pomaknjen c. kr. mornarični superior Anton Jaki.
— K. s. Izobraževalno društvo in Vincencijeva konferenca S.3I0—Moste vabita k predstavi, ki se vrši v nedeljo, dne 3. novembra 1912 v salonu g. Jos. Oražna na Selu. Začetek ob 4. uri popoldne.
—	Poroka. Gospod Josip Ivančič, solastnik tvrdke Ivančič & Kurinčič v Trstu se je poročil z gospico Metodo Pahorjevo iz Prvačine.
—	Samoumor. V Mali vasi pri Je-žici sc je včeraj obesil tik za sosedovo hišo posestnik Valentin Jeromen, po domače Kcrpucenk. Prepeljali so ga v mrtvašnico k Sv. Jurju v Stožice. Zapušča vdovo ter tri nepreskrbljene sinovi. Vzrok saumora je baje neredno družinsko življenje, ki ga je povzročilo preobilo uživanje alkoholnih pijač.
—	Umrl je po dolgotrajni bolezni v nedeljo, 27. oktobra v Komendi pri Kamniku gostilničar Janez Završan, ki je bil pod imenom »Žan« znan po celem Gorenjskem. Pokojni je bil pristen, odkrit značaj, poštenjak in povsod zelo priljubljen. Dasiravno živeč v skromnih razmerah, je bil izvanredno zdravega humorja, ki ga še na dan smrti ni zapustil. Njegov za deželo veličasten pogreb je pričal, kako radi so ga ljudje imeli. Počivaj v miru blaga duša!
Koprivnico.
Koprivnica, Ilrv., 1. nov.
Razpust mestne občine. — Neopravi-čana Cuvajeva objodba. — Reci mu, da ti ne reče. — Denuncianti Cuvajevi pomagači. — Čuvaj zahteva hvalo prebivalstva. — Vztrajnost občanov.
Poročali ste že, da je vlada ali bolje komisar Čuvaj razpustil koprivniško mestno občino, suspendiral župana gospoda Josipa Vargoviča in imenoval komisarja. Cuvajevo podrepništvo je zahreščalo v uraclnem časopisju, da bi opravičilo ta postopek; toda s temi razlogi, s katerimi meče krog sebe uradno časopisje, se Čuvaj sam pobija, mestne občine oziroma njene uprave pa z njimi prav nič ne obtežuje. Saj ravno t razlogi naravnost sijajno in neobitno dokazujejo, da je koprivniška uprava bila poštena ter se njej i 1 njenemu načelniku ničesar nepoštenega ne more očitati. Tu in tam je prekoračila kako postavko proračuna, tu in tam porabila občinski denar v kak drug namen nego je bil določen, toda vselej opravičeno — in radi tega suspenzi j a i.i razpust! A kaj mislite, ako bi se začela iskati dlaka v jajcu v upravi Cuvajevega paša-lika in njegovih predhodnikov, začenši z zloglasnim banom Khuenom — kaj pravite, kakšna sodba bi se potem šele mora'a izreči o njih?! O tem smo bili že večkrat očividci in priče, n. pr. v čedni stvari bivšega saborskega predsednika Gjurgjeviča in poslanca Egersdor-ferja. Kako je s fondi, pa čivkajo vrabci na strehi.
Kakor v Požegi so se tudi v Koprivnici našli denunciantje in Čuvaj misli, cla mu bo po takih-le zaničevanja vrednih ljudeh posijalo solnce sreče. A zaman misli, da bo na ta način oblatil druge ljueli, zaman se da po svojih šmo-kih hvaliti v »Narodnih Novinah« in »Jutranjem Listu«, češ, kako so mu vsi meščanje hvaležni in kako se bo to pokazalo ob volitvah. Koprivniški meščani so doživeli že mnogo različnih komi-sariatov, pa so vse srečno preživeli in ostali zvesti in vztrajni opozicionalci. Tako bo tudi topot, ker veelo, kaj pomeni suspenzi j a ustave v njihovi domovini in kaj suspenzija mestne uprave njihovega mesta: Vse t,o je tiranija in riba-renje v kalnem. Komisariat bo prešel in tudi Hrvaški bodo zasijali lepši dnevi.
Idrijske novice.
i Redek jubilej. Dne 7. novembra bo izpolnjenih 40 let, odkar biva g. Franc O n u š i č kot mestni kaplan v Idriji. Vseh 40 let ga ni napadla bolezen, ki bi ga bila zadržala le en dan pri izvrševanju njegovih stanovskih opravil. »Gospodu Francu« želimo vsi še v prihodnje čvrstega zdravja!
i Plača se je pričela z oktobrom delavcem izplačevati na štirinajst dni. Nekdanji zgodovinski 18. dan vsakega
meseca, ko je bilo vse bolj praznično, zlasti odkar so se plače nekoliko uredile, je prenehal. Odslej se plačuje delavstvo vsako drugo soboto. O praktičnosti nove uredbe je sodba med delavstvom različna.
i Napredni Slovani v občinski pisarni so čuclno uganili. Na prvi hiši, ki pripada ob državni ccsti Sv. Lucija— Idrija pod našo mestno občino, je bil doslej samoslovenski napis, ki znači kraj in okraj. Najbrž na poziv politične oblasti je prišel sedaj tudi nemški napis, ampak nad slovenskega. Ali morebiti ni preskrbela tega občina? Potem je pa neverjetno, da sc more dopisnik N»arodov«, ki oblizuje najbolj malenkostne zadeve, v tem oziru premagovati.
i Igro »Krivoprlsežnik« priredi katoliška delavska družba v Didičevi dvorani v nedeljo, dne 10. novembra zvečer ob 8. uri. Ker je za nas nova igra, je pričakovati obilne udeležbe.
jeseniške novice.
j Delavski shod priredi jutri, v nedeljo, ob pol 4. uri delavsko strokovno društvo in jugoslovanska strokovna zveza v Delavskem domu na Savi. Poroča g. Gostinčar. Obenem naj bi se delavstvo po možnosti spomnilo svojih sotrpinov v Vevčah. — Prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m., pa bo v Delavskem domu na Savi shod za vse naše somišljenike. Med drugimi poroča g. posVanec dr. Krek o starostnem zavarovanju, ki je najpomembnejša točka zlasti za delavstvo.
j Kranjska industrijska družba je
izvažala mnogo blaga na Balkan. Sedaj je radi vojske zaostalo naročilo in plačilo. Ako nekatere tvrdke na Balkanu pridejo v konkurz, bi utegnilo podjetje trpeti nekoliko škode. Hujše so pa prizadeti nekateri delavski oddelki, ki morejo sedaj le malo delati.
Tudi za odrasle
Poraba okrepčevalnega sredstva se izkaže mnogokrat kot zapovedana in sicer ne samo morda za otroke, ampak tudi za odrasle vsake starosti, za ženske in za moške. Že desetletja znana slovita Scottova emulzija se je izkazala kot taka vedno kar najbolje, bodisi da se gre za prirojeno slabost ali za okrepitev po prestani bolezni. Že po razmerno kratki vporabi Scottove emulzije se opazi učinek. Življenska moč se zopet zbudi in dobi se tudi dober tek. Zaradi tega raste hitro moč in dobi se veselje do življenja. Scottova emulzija je tako iahko prebavljiva in okusna, da jo tudi lahko odraščeni brez vsakega truda dalj časa jemljejo in lahko preneso.	3
Cena originalni steklcmci je 2 K BO v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje I*' v v znamkah na SCOTT & BOWNE O. in. b. H., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljatev polom lekarne za po.kušnjo.	UGOO
Mesto vsakega drugega obvestila.
Po sodbi nekaj sto zdravnikov je Thymomel Scillae iz lekarne B. Frag-ner v Pragi izvrstno in hitro učinkujoče sredstvo, ki olajšuje in odstrani kašelj. Steklenice po 2 Iv 20 h se dobijo skoraj v vseh lekarnah, vendar naj se strogo pazi na ime preparata in izdelo-vatelja. Glej oglas!
Pristne linolej preproge po reklamni ceni 1 K 80 h za komad. Znana tvrdka in zaloga preprog in pohištva S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni založnik, Dunaj I., Bauernmarkt 10, 12 in 14, razpošilja, dokler je še kaj zaloge in ako se sklicuje na naš časopis, po povzetju pristne linolej preproge 70 X 90 cm velike po reklamni ceni za komad 1 K 80 h mesto 3 K 30 h; 70X115 cm velike po 2 K 50 h mesto 4 Iv komad in 90X130 cm za 3 K 50 h mesto 6 K komad. Manj kot dva komada se ne odpošlje. Nadalje pristne slikane linolej preproge za kuhinje, predsobe, koridore in kopalnice v raznih barvah po reklamni ceni za kvadratni meter 4 K 50 h. Vzorce in bogato ilustrovani album zastonj in franko, ako se sklicuje na naš časopis.
Vsaka gospodinja bode nad letošnjim Messnerjevim čajem iznenadena. Močna, okusna zmes 5 Iv za pol kilogr., priljubljena ruska zmes 6 Iv za pol kg dajeta res idealno pijačo, manjši zavitki po 50 do 100 h.
in modno blago za gospode In gospe priporoča izv. hiSa
Prokop Skorkovsky In sin
v Humpolcu na ČeSKero.
Vzorci na zahtevo franko Zelo zmerne oeits. Na žo^Jo dam tukaj ligotovltl gospod, obleke.
f
Udani v voljo božjo naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da so naša ljubljena mati, stara mati, gospa
Heleno Žionr m. Hran
danes ob pol 8. uri zjutraj, po kratki bolezni, prevideni s svetimi zakramenti za umirajoče, v 82. letu starosti v Gospodu zaspali.
Pogreb predrage nam ranjke bo jutri, v nedeljo ob 5. uri popoldne na pokopališče v Zagorju.
Predrago ranjko priporočamo v pobožno molitev.
Zagorje ob Savi, 2. novembra 1912.
Frančiška Ranzinger, roj. Žigur, Ljudmila Žigur,
hčeri.
Vsi vnuki In vnukinje, pravnnkl ln pravnukinje.	3469
Proda se dobro ohranjen • v
Poizve se v upravi „Slovenea" pod številko 3439.
1309 No torej... To so ja prave
Jakobi anfinikofinske
cigaretne stročnice.
Čedno, suho
3469
stanovanje
2 sobi, kuhinja s pritiklinami eventu-elno 1 soba s kuhinjo in pritiklinami se išče za februar termin. Ponudbe na »Stanovanje 1913« na upravništvo.
na obrazu in na rokah odstranjuje v petih minutah
lir J. ia
zajamč. neškodljiv, gotov uspeh. Škatlja za K4-— zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
Kos. dr. A.R!x, Laboratorii Dunai IX, Beraaasse 17 H.
14 let stara, z dežele, ki je dobro dovršila ljudsko šolo, želi vstopiti za valenko na deželo v kako trgovino. Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 3467.	3467
išfe dela za na dom stranke. Povproša no! se V KOLODVORSKI ULICI II.
3465
Krasna, rem. ura ,,Faoette" iz novega srebra za gospode z najnovejšim švicarskim kolesjem in s sidrom (nikaka pločevina, in nikako trganje peresa) ampak masivni krasno grav. pokrovi z moderno oklepno verižico iz novega srebra z obeskom. Proti povzetju skupaj K 4'85. Pri naročilu 6 komadov ena taka ura z verižico zastonj. Za dober tek vsake ure 3 letno .jamstvo.
uuuSuOlil. UhHiiailS ,F3!li08 , Ea ^ov o l i^na1 a HT d e^t a r^ n VmL* Idi18 j nfa" se *za s fop nlK
Modna trgovina
v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
Konfekcija f
za dane ln deklice, bluze, modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rute, pleti.
Resna ženilbena ponudbo.
Gospod, 27 let star, neoma-deževane preteklosti, z dobrim zaslužkom in s precejšno svoto prihranjenega denarja se želi v svrho ženitve seznaniti s pridnim in poštenim dekletom, v starosti od 18 do 25 let. Na premoženje se ne ozira, stvar ostane tajna. Pisma s sliko je poslati pod „Srečna bodočnost", poštno ležeče Ljubljana 5.	3152
proda se novo zgrajena
B H 19	4mTw ki je posebno priprav-
W BI JM /faap wBBhI na za vpokojene že-
železničnrje. Cena je 7000 K. Več se poizve pri lastniku, Selo St. 30 pri Ljubljani.	3463
pod zelo ugodnimi pogoji,
Pozor!
Čital!
Rastlinski eiiksir
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves život.Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska.	3109 10
Prejela sem Vaše steklenice. Ker mi dobro učinkujejo, pošljite mi še tri velike steklenice ..Rastlinski eiiksir".
Frančiška Potočnik iz Kavče, p. Velenje, Siajar.
3 vel, ali 12 tnal. etekt. franko vsaka poila 5-20 K 6 „ ,, 24 „ „ „ ,, „ 8'80 K ' i, n 36........ „ 12 80 K
Dobiva se samo pri meni. Prosim naj se toSno naslavlja:
Lekarna pri Spasitelju, Koprivnica, Hrvatsko.
pravo kranjsko
najboljše vrste
se proda
v sodčkih po 25, 50, 100 kg po 12 K za 100 kg.
Jože Oražem, Selo, št. 30 pri Ljubljani.
Lepa priložnost! Trgovci in obrtniki! ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Proda se Iz proste roke v Železnikih na Gorenlskem	3461
♦
Tehnična pisarna.
Neprava vseh v stavbeno stroko spadajočih načrtov
ležeče tik glavne ceste na solnčnem in prometnem kraju pred trgom, obstoječe iz hiše s staro gostilno in novim prostorom za prodajalno ali drugo porabo. Zraven se nahaja veliko gospodarsko poslopje, 25 metrov dolgo, s ploščami (škriljein) krito in močnim podstrešjem. — if/\U!arn!r3 V pritličju se nahaja stara S\U	>
hlev in skladišče, zgoraj stanovanfe, po prena-redbi za razne obrti zelo ugodno. — Proda so hiša in gospodarsko poslopje vsako zase ali skupno s pripadajočim vrtom okoli teh dveh poslopij. — Po dogovorjenemu kupu se lahko posestvo takoj prevzame. Prodaja Lorenc^ Honcclj, trgovec in posestnik Železniki nad Škof jo Loko (Gorenjsko).
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
odvajalne [ krOCfljlČe
zaprtje
(Neustelnove Elizabetne krogljice)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih škodljivih primesi, vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno osvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo nI ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo izvor premnogih bol.znl. Radi po-slajcne oblike jih radi uživajo otroci. Skatlj.ca s 15 krogljicami stane 30 vin. ovoj z 8 škatljic, torej 120 krogljic, stane le 2 K. Če se pošlje naprej K 2-45, sc pošlje franko 1 ovoj.
^ln/nrUn* Nui'10 fC sviri Pred OVdlllU. narejanji. Zahtevait: Filipa
Neustelna ..odvajalne krogljlco" Pristne le, če
no.,i vsaka škatlja in navodilo nešo zakonito
varstveno znamko v rdeče-črnem tisku .Sv.
I.copold" in podpis „Flllp Neustein, Apotheke*.
Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže
morajo imeti našo ivrdko
Filipa Neosleina lekarna
„pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar,
3459 in v več drugih lekarnah.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
A.Gelb^ Krakov 340*
Za neugajajoče denar nazaj. 3734
3162
Odda se
gostilniški loka!
z velikim steklenim salonom in vrtom, dalje
lokal za trgovino in stanovanja
na Tržaški cesti 21 (nasproti Tobačne tovarne).
X K
Izboljšajte promet
v svoji gostilni z izvrstnim cenenim X
tisto
xxxxxxKxmmnxKxxKmxxKnK3{XK
5C
- plzenskim pivom -
iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. Največja čisto slovanska pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru i. t. d.
X
Okusite X X
pivo v slovanskem ^ Grandhotelu ,.Balkan" Trst,
X via della Caserma in v slo- X
X K X X
vanskem hotelu Lacroma na Gradu.
3453
X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
11- l-^-jr —' OUVUllV,
Ljubljana, Kolodvorska ulica S.
f Oblastveno koncesijonlrasia zasebna posredovalnica f za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
A Sploh se sprejemajo vsa v fo stroko spadajoča X 3423	naročila.
3451
# ♦
♦♦♦♦♦
zaurisel. I sodni iz- J vedenec. ^
♦
NcV 204/12
Pražhenl oklic.
Dne 5. novembra 1912 dopoldne ob 9. uri prodado se v Spodnji Šiški pri „Anžoku" po javni dražbi sledeči predmeti:
65 raznih praznih sodov, 3 bale praznih vreč In drugi predmeti.
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 25. oktobra 1912.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko
v blnbijani, pri tvrdk! Kmet & Komp., Marije TeresSje c, 8
v Zagrebu v lastni hiši, vogel AUrovske ===== in preradovičeve uiice. Podružnica v Trstu, Via del Lavafoio št. 1, II. nadstopje
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Na živijenje.
1.	Zavarovanje glavnic za slučaj doživijenja in smrti;
2.	zavarovanje dote;
3.	zavarovanje življenske rente.	3150
II. Proil šKodi po požč.ru.
1.	Zavarovanje zgradeb (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2.	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.).
Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.).
III. Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaša...........K 2,713.674*13
Od tega temeljna glavnice................K 800.000"—
Dohodek letne premije s pristojbinami..........K 1,363.040'89
Izplačane odškodnine...................K 4,970.238 48
Sposobni mestni posredaoaSci in akulzfterji se sprejmejo
Tobačna tovarna.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za
Man
na dan 18. novembra 1912 konkurenčno razpravo.
Ponudbe se morajo najkasneje do 10. ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati.
Popolna vsebina razglasa, katerega se tiiuradno lahko upogleda, nahaja se v uradni „Laibacher Zeitung".
Ljubljana, dne 28. oktobra 1912.	3468
3454 16 HERBABNY-JEV podfosfornato-kisli
HPIIEIIO-ZELEZHI SIRUP
Ta je že 43 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašelj ln vzbuja slast. Pospešuje prebavo in
reditev in je izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. 0C«r Cena stoklenloi K 2-50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. ""3&41
===== VARSTVENO ZAVAROVAN. -
PURJODHL
Jod sarsaparilla-izdelek čisti kri, po pešuje prebavo, lajša krče. kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, koder sc jod ali sarsaparilla izdelek predpisuje, se uporablja z najboljšim uspehom. OjjT Cena steklenici K 2-20, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
glavna"razposfijatev" Dr. Hcllmannova lekarna „Zur Barmherzigkeit" jHerbabnij-jevnasLJ. ^STOik
_v zalogi jc Se pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Hciiaku, Ccllu, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Htfci, Sovoonju, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Vdikovcu in VolSpcrku.

Priporočamo hitre
drože(presgerm)
Iz drožarne Josipa KošmerI, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
25 let stara, izobražena in izurjena v šivanju ter gospodinjstvu, z več tisoč dote (5000 K takoj) se želi poročiti z gospodom nad 30 let s stalno mesečno službo v mestu ali na deželi. Ponudbe s sliko na upravo lista pod „Jesen 1912" (3388).	3388
fig prezrite!
V Malem Mengšu številka 32 je naprodaj
lepo kmetijsko poslopje,
Sanlrn blagom, pivom, žganjem, prodaja tobaka, kuhurua žgan a. ter vina na ilcbclo. Poslopje obstoji iz8 sob, 3 kleti,
________ ______ ..	uop^
3"kuhinj; zraven dva vodnjaka. t'ri hiši lop sadni vrt. Na željo kupca se proda tudi bližnjo zomljišče pod ugodnimi pogoji. Ako hi kdo želel, so da tudi v najem. — Več povo
Josip Kralj, posestnik in trgovoe.
8209
pijani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri „Ljudskem tavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje" na Slovensko Stražo v Ljubljani. 2601
lz hrastovega lesa, prav močne in nekatere skoraj nove od 200 — 400 litrov od 600 — 1000 litrov,
»■	proda po nizki ceni ——
Franc Cascio, ulnskl trgovec
Lingerjeva ulica št. 1, za škofijo
Priporoča tudi
najfin. uino V grmeti t h
po nizki ceni.
Fini
ŠPIRIT
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosner & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
960 (52)
Strojnika
sprejme tvrdka Zabret & Komp. v Brl-
tofu pri Kranju. Oni, ki so službovali pri opekarni, imajo prednost. Zahteva se izurjenost v pisavi. Ponudbe naj se pošiljajo naravnost na tvrdko. 3432
Vam plaCam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hia-ma-zllo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
Kemžny (Kaschau) L iSS£
Stavbene
= parcele
na Dunajski cesti o LJubljani pred delavskimi hlSami In na Giincah takoj ob mestni meji na TržaSki cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
na pnsdai.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBIIC, na Giincah 37. 2127
Lepa priložnost!
Proda se iz proste roke
kpo posestvo
obstoječe iz gostilna, novega, s cementno opeko kritega skednja in hleva, iiO mernikov posetve, treh gozdov, dveh travnikov. Pri hiši jo lep vrt, zasajen z mladim sadnim drevjem. Gostilna z novo lepo verando je v dobrem stanju, krita s škriljem, tik državne ceste, oddaljena 10 min. od farno in le 20 minut od božjepotne cerkve pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Posestvo dopušča rediti po štiri govedu, 1 konja in šest prašičev. Cena brez živino 22/JOO kron.
Prodaja Anton Dobeljnk. gostilničar in po< sestnik v Spodnjem Otoku št 23, p. Radoljlca, Gorenjsko.	3412 3
„APRIATICA" Sušak,
obrtno delu. društvo za destilacijo slivovke, (ropinovca, konjaka i. t. d.
Išče
potovalnega
ki je po slovenskih deželah pri prvovrstnih odjemalcih v to stroko spadajočih izdelkov dobro vpeljan. Ozira se samo na natančne ponudbe z 3428	izkazi in priloženo sliko.
c)£ot>o jesemdo -m simado 6fac)o sa šenifle o&Celle ■pt.i
a. £»UMa uc
iBjvt&Cjana, Stritarjema /ut\ca 3.
^zoice na aafatevo. (Senc nitde 2oattci6a tviauo do&ta.
3229
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo, nove vrste
Šivalne stroje Jsger"
ki se gonijo z nogo, z elegantno omarico in 10 letno garancijo. Odpošljem, ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. — Vse vrste šivalnih strojev po cenah na debelo.
ii. Weissiierg, Dunaj II. Unlere Donaiistrasse 23. S
Tovarniška zaloga koles in šivalnih strojev, ustanovljena v letu 1900. Cenik zastonj in franko. Dopisuje se v slovenskem in hrvaškem jeziku.	3342
Modni salon
Ivane Schiller
Sv. Petra cesta 31
priporoča	3135
klobuke vseh vrst
Izvršuje vsa popravila. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Podpisani potrebuje vincilirja za svoj 4 orale veliki vinograd, zasajen z amerikan-sko trto. Vincilir mora biti vešč cepljenju in ostalemu vinogradskemu delu. Plača 800 K, s stanovanjem, mali kos vrta in vedro vina. Oženjen ima prednost.
3447 (2)
JVTato ŠaPčeVič,
posestnik, Djakovo (Hfvatsko).
Podrobnosti se poizvejo v pisarni Rafaelove družbe, Dunajska cesta št. 32.
MM'iwuHiiiHaMi'jaBimiiiii»)iiii —■——
Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega čusn, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4 — po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. clr. porabili predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite so zaupno na tvrdko Jos. Vosely, Praga VII. 586 Češko.	3016
naravna
alkalična kislina
iofiiisSfša dljetiCna in
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-farih, obisfnill in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
jposSpiralno sresSstoo
pri karlovovarijskem in drugih iiopeliŠHih zdratf-jenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: Sšgsslalilsll Soraerbmiin,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastoni In franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge orl Mihse! Kastner-u. Pefer Lass-niku in Andrel Sarabonu, Uubliana. 3997
Življenjsko vprašanje
_

S
za vsakega &°.«ogs
jo zdrav želodec. Zatorej je človeška dolžnost, ga ohraniti ali pa, ako je nastalo žo nesoglasje, odpomoči.
Glasom hrezstovilnih zahvalnio so so izborno obnesle pri zboljšanju teka, odstranitvi slabe prebave, zaprtja, po-lianja, zopernega okusa, raznih bolečin zaradi motenja v prebavi že več kot tri desetletja
BRADY-jeve želodčne kapljice
prej Marijaceljsko kapljice imenovano, kot najzanoslivejše domače sredstvo proti želodčnim boleznim pri otrocih in odraslih.
Varujte so cuako^lasečlli so pona-rodb in potvar tor pazite na zraven stoječo varstvono znamko Matere Božje r. Detetom ca desnlol /* >-, ■-. in na podpis
Dobiva so v lekarnah v steklenicah po 00 vinarjev ju K 1-60. - Razpošilja v provinco lekarnar O. Bradv, Dunaj I, Flelschmarkt 2|387 f6 steklenic, K 5'40 3 dvojnato steklenice K 4'80 franko vseh stroškov).	3222
Zajamčeno pristno
Siivovko Hruševec
Troptnovec
iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-njarni sadja	959 (52)
ML Rosner & Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Union".
Ha najvišje novelje MJegovesa c.
h kr. Uposto skEga Veličanstva.
XXIX. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, edina v Hvstrlji zakonito dovoljena, vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
**Jgr 200.000 kron
lavno srečkanje se vrši 19. decembra 1912. Ena sreska stane 4 K.
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vordere ZollamtstraBe 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke sc dobivajo poštnine prosto.	3337 10
Oddelek c. Kr. loterijskega ravnateljstva, mtm za državna murne
Konfekcijska trgovina
In	970 50
zavod za izdelovanje oblek
po meri
K Kune, Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil.
Strogo solidna postrežba.
Majnižje, stalne cene.
■ llustrovani ceniki na razpolagol —-—
Med bravce časopisov 3280
^zdeMo 3000 parov
izbornih , zelo elegantnih čevljev iz najbolj., trpežnega usnja na zadrgo, kot kaže slika, da se seznani naša tvrdka.
Plafia se samo delo K13-75 za 3 pare čevljev. - Čevlji bi sicer veljali K 42—.
Pošljemo popolnoma na izbere vsakomu v največjo za-dovoljnost 3 pare čevljev za gospode ali dame, poljubne številke. Zamena dovoljena, tedaj nikak riziko. Pošilja po povzetju ali predplačilu.
Pošilja prva krščanska razpošiljalna za čevlje:
Franc Humann, Dunaj II., Aloisgasse 3/10 R
Šele Vaše priporočilo bo nam donašalo korist.
mar
vajen mleti na valje, se sprejme takoj. — Plaža mesečno 30—40 K in prosta hrana s stanovanjem. Franc Valjavec, Berlčevo, p. Dol.	3441
J. duha
vljudno vabi lc nafripu 3im-potrab}lin v svojo ma-nufakturno trgovino „Pod Jranio" Stari trg }t. t.
3226
NA PRODAJ je nova, krasna
z vrtom
ležeča ob okrajni cesti, blizu kolodvora, na lepi legi, blizu farne cerkve. Obenem se lahko kupi gospodarsko poslopje, travnik in njive. Cena se izve pri lastnici Tereziji Voh v Žalcu na Štajerskem.
3437
Hišna gospodinja
skrbna mati, bo vedno imela doma preizkušeno in zdravniško priporočen« sredstvo
3'hijmomel Scillae.
Izdelovanje ln glavna zaloga v
B. FRflGNER-ja lekarni
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., St. 203.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I
I steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprei poSIliatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprei posilstvi 7 K. 10 steklenic proti naprei poSll|atvi 20 K.
Pizor ni Ime sredstva, Izflolovatelja lo varstveno znamko. ni is Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubllanl: Rihard SuSnik, dr. G. Piccoli, Jos. Ci2mar.
Do 1 V1
m
SrDsKa lunasiva v DoId zo Kumanovo.
Iz podrobnosti, ki polagoma prihajajo v javnost, se vedno očitneje kaže, da se je pri Kumanovu bil junašk boj, ki mu v novejši zgodovini ni primere. Od navadnega vojaka pa do pol-kovnega poveljnika je vsak hotel biti prvi v hrabrosti, nihče se ni hotel dati prekositi v preziranju smrti. Častniki in poveljniki jemljejo puške v roke ter se v prvih vrstah bore kakor levi; in naj padajo drug za drugim, vojaštvo ne popusti, marveč se na lastno pest bori dalje. Polkovnik Božanovie je stal pred svojo vojsko in se tako izpostavljal, da se je med vojaki utrdilo prepričanje, da ga krogla ne ubije. Niso redki slučaji, ko vojaki prosijo svoje častnike, naj se nikar toliko ne izpostavljajo in tne služijo Turkom za tarčo. S tako posebno hrabrostjo so se zlasti odlikovali: Stotnik Pavel Jurišič-Šturm, Ljubimir Gjorgjevič, poveljnik druge topniške divizije, rezervni stotnik Ilija Petkovič, stotnik Ica Zdrav-kovič in rezervni podporočni Vladimir Lazič.
Konjiča zmaguje nepopisne ovire ln napore ter podi pred sabo razbite turške čete. Pred njo drvi s kozaško neustrašenostjo in neugnano silo knez Arsen Karagjorgjevič. Stotnik Milan Rafajlovič niti za trenotek ne da predse svojemu eskadronu, marveč mu je vedno na čelu; njegov zgled dela čudeže med vojaki, vse se prehiteva in sili v prvo vrsto.
Artiljerija, ki je v tej bitki govorila najsilnejo besedo, je pokazala, da ne pozna nobenih ovir. Kadar je bilo treba baterijo prenesti na drugo mesto, ni pozvala pehote na predpisano pomoč, marveč so častniki sami poprijeli in na svojih ramah prenesli baterije z enega mesta na drugo — neprestano, brez utrujenosti, tako da je toivništvo kre-talo z lahkoto pehote.
Poveljnik prve armade prestolonaslednik Aleksander je sam dajal najlepši zgled hrabrosti. Mnogokrat je prišel do predstraž, v Kumanovo pa je jezdil med najljutejšim dežjem krogel.
Razpoloženje vojske je izborno. Ranjenci se dvigajo na nosilih, da akla-mirajo prestolonaslednika, ki gre skozi njihove vrste na postojanke. Turška armada se neprestano umika, popuščajoč orožje in druge vojne otrebščine, zlasti topove.
Po svefn.
Miljonar postal berač. — Mesečni dohodek — 10 K. V Segedinu je živel neki Štefan Lauševic, ki je nekdaj veljal kot večkratni miljonar in najbogatejši meščan segedinski. Za časa velike povodnji sege-dinske je Lauševic tako ubožal, da živi od takrat naprej še danes v najbednejšem stanju. Nedavno je ta bivši miljonar poslal iz Zemuna segedinskemu magistratu prošnjo, naj oni njemu, nekdanjemu največjemu davkoplačevalcu z ozirom na njegovo bedno stanje podele kako podporo. Segedinski mestni svet je bivšemu miljonarju Štefan Lauševicu podelil miloščino mesečnih 10 kron.
Krvava komisija. V Č&čincih v Slavoniji je vsled pravdanja prišel na dražbo mlin, ki ga je izdražil Miloš Maglaič, eden izmed treh dosedanjih lastnikov; ta se ni bil spuščal v pravdo, zato je imel denar. Doslej je prebival v mlinu drugi izmed lastnikov, Ivan Seliša, ki je pravdo začel in se najbolj tožaril. Sedaj bi bil moral z družino iz mlina. Pa ni hotel. 19. t. m. je zato prišla sodna komisija z orožniki, da ga iztira. Seliša se je z dvema sinovoma zaklenil v mlin, žena je pa stala na dvorišču in podžigala k uporu. Vsi trije Seliši so bili obroženi s sekirami. Ker na povelje niso hoteli odpreti, je dal vaški načelnik vlomiti vrata. Nato sta vstopila drug za drugim dva orožnika. Seliša je nad prvim zavihtel sekiro, a isti hip je drugi orožnik sprožil puško in krogla je pogodila Seliša, da je na mestu umrl. Oba sinova in mater so odvedli v zapor.
Alkohol kraljuje na Francoskem. Mirwau, ravnatelj ubožnic in hiralnic je spisal knjigo, ki govori s pretresljivim dejstvom, da jih je od leta 1906. pa do leta 1910 od vsakih 100.000 prebival-
cev umrlo 18 po hiralnicah in ubožni-
cah. Avtor pravi, da bi jih nc umiralo toliko število po imenovanih zavodih, ko bi se manj pile alkoholne pijače, umirati bi jih moralo samo 14 kakor so to godi po drugih državah. Vsekako je to grozna obsodba postavodajalcev, ki ničesar ne store proti uživanju alkohola. Vsako leto je na Francoskem do 150.000 ljudi žrtev alkohola, a francoska zbornica drži ob teh nepreglednih grobeh križem roke. Glavno vlogo igra pri tem malomarnost in pa stra-hopetnost. Kaj jc potemtakem republika? Kraljestvo alkoholikov. Svoboden narod — je gola fraza, v resnici vlada povsod demon alkohol. Žganje voli v zbornico, najvplivnejše osebe so žga-njepivci. Posebno veliko umrje otrok staršem, ki so vdani žganju. Tuberkuloza jo dostikrat posledica uživanja alkohola. Minvau primerja uživanje opojnih pijač z umiranjem otrok. Leta 1910. je umrlo na Francoskem 85.088 ljudi za jetiko to je 217 na 100.000. Na Nemškem jih umrje 160, v Belgiji pa samo 139. V Franciji umrje največ ljudi starih od 20. do 39. leta. Minvau dokazuje s številkami, cla je umrljivost na Francoskem večja, kakor v vseh drugih kulturnih državah. Bog ve, ali bo kdaj izpregledal francoski narod in pustil pogubonosno žganje? Avtor obupava in pravi, da jc njegov glas glas vpijočega v puščavi. Strast narodu Tišesa maši. Izvoljeni bodo v zbornico še nadalje taki ljudje kakor dosihmal. Prostozidarje drži alkohol na krmilu, kaj se z vsem francoskim narodom
godi, to je vladajoči prostozidarski
kliki deveta briga. Ne v Rusiji temuč v Francozih ima svoj prestol alkohol.
Nemško časopisje na južnem Ogrskem. V banatskih županijah: Toron-tal, Temes, Krasso-Szoreny in Arad prebiva 1,914.700 prebivalcev, od teh je 450.500 Nemcev, to je 24 odstotkov. V teh županijah izhaja celih 40 nemških časopisov, ki pa niso vsi nemškonacio-nalni, marveč se po barvi dele tako-le: 6 listov vzdržuje ogrska vlada, 3 so odločno protinemški, 7 je nemško-ljud-skih in so to nositelji nemškega ljudskega gibanja na južnem Ogrskem, ostali listi so narodno in politično brezbarvni — služeči gospodarskim in drugim splošno javnim svrham. Južnoogr-ski nemškonacionalni (nemško - ljudski) listi imajo številne naročnike tudi med Nemci v Srbiji.
Slovenska šola v Ameriki. Kakor iz Amerike poroča neki prijatelj našemu listu, zidajo v Clevelandu, Ohio, slovensko šolo sv. Vida. Letos se je vpisalo v slovenski šolski pouk 700 otrok, tako da jim prostora nedostaje. Ameriški Slovenci, ki so ostali verni sinovi svoje domovine, se vesele, da bo ponosno slovensko šolsko poslopje do pomladi že popolnoma dodelano. Z odkritim veseljem pozdravljamo to vest in kličemo: Crescat, floreat!
Prva ženska zagovornica v Italiji. Dr. Terezija Labriola, ki je bila pred kratkim vpisana v odvetniško listo v Rimu, je nedavno zagovarjala pred vojnim sodiščem v Neaplju polkovnika Martinija, ki je bil obtožen zaradi izdajo vojaških tajnosti.
krasne novosti, dobro blago
in po že znano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini Peter Sterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
Špecijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia. kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd., ter velika izbira najmodernejše kožuhovine.	3483
lll]llllljlllll]lB|[ijll]|n|[i]|i]| Modni salon
3417 3
m
StuchIy~Maschke
3 Židovska ulica 3
Priporoča cenjenim damam tu in na deželi, svojo krasno zalogo zimskih klobukov za dame in deklice.
Popravilo točno.	Cene znano nizke.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Odine (Chiavris)
in
Gorica (Corso Francesco Gius.88).
Odlikovana z zlato medaljo in s častno diplomo na največjih razstavah tuzemstva in inozemstva.
Izootavlja skupne harmonične zvonove v vsaki velikosti, vsaki zaželjeni teži, številki in glasu, kakor tudi posamezne zvonove k drugim, zagotavljajo soglasje in čistoglaseu razdoneči zvok.
Sestavlja železne odrcnice za oporo zvonov, izvršuje popolno montiranje in prevzame vsa popravila v teku onega leta na lastne stroške.
Dovoljujejo se ugodne cene in povoljni plačilni pogoji, kateri so plačljivi samo po odobrenju in v slučaju, da so zvonovi v splošno zadovoljnost izvršeni.
Izdelava tudi kipe, plakete, vence iz bronsa in vsakovrstne druge umetne izdelke.
Na željo in brez zavezo se razpošiljajo načrti in obrisi, se dado uveti in pojasnila, eventualno lahko pride tehnično izobražena oseba na pogovor k naročevalcu.
Poizvedba pri	3080 52
francesco Broili v Gorici.
smrekovih hlodov
proda županstvo na Jezerskem potom javne dražbe, ki se vrši dne
19. f. m. ob Z. liri pop.
pri Stularju.	3445 (3)
vsako množine kupuje izvozna tvrdka Sam. Ledcrer, Neumark pri Taus, Češki les. Ozira se samo na pouzorjene ponudbe z navedbo količine.	3403 S Izplača se tako] po prevzetju.
Išče s6 popolnoma izurjeni
ki ima izpit za kurjača pri parnih kotlih in kot strojevodja. Zahteva se, da zamore popravljati samostojno vsakovrstne stroje in da je tudi elektrotehnično izurjen. Zmožen mora biti slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. — Ponudbe, katerim naj bodo priložena spričevala v prepisu, sprejme upravništvo tega lista pod R. O. 5/3444.
Harmonij oddajam tudi na obroke, in sc izposoM za malo odškodnino. Zahtevajte cenik.
IVAN KACIN
proa slovenska izdelooalnlca
= harmonijev =
po ameriškem zfstemn
flovi Vodmaf-Ljubljana
Izdelujejo se vsake vrste harmonije za cerkve, šole, pevska društva itd. Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi vsi posamezni deli. Harmonij se dobi že za 120 K. — Priznalna pisma so na razpolago. — Izdelane harmonije imam vedno v zalogi.	3393
Wli
Zelo nevarno

tudi najmanjšo rano (nepokrito) neob-vezano pustiti, ker se ista lahko v hudo rano spremeni,
2e 40 let sc je izkazalo meCIlno vlačilo mazilo tako-zvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaccljenje.
jtš" Uazpošllja se vsak dan. ~£J) 18
1 pnšica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pu-šice, za K7-— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrslie monarhije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno zuamko.
Glavna zaloga	3120
lekarna »Pri črnem orlu«
Praga, Mala strana, vogal Move ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Rvstro-Ogrske. V Ljubljani: Dr. G. Plccoll, Jos. Cižmaf, Rlh. Sušnik. V.	-
Zimski barhenti!
-saj
Kdor rabi dobro in pristnobarrno barhente, flanclo za srajce in drugo porilo, laneno in bombažasto kanntaso, ceiire, platno, inlot, brisačo, rjuhe, zimsko blago za damo in gospode, žepno robco in drugo tkanino, naj so obrn« na krščansko tvrdko	2886
•

Marek, ročna tkalnica 45.
v	ovem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci so pu.»i ...jo zastonj in poštnino prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barlicnta ilanele, kafana3a itd., in razpošiljam v zavojih po 40 m za 10 K, yrve vrsto za 20 K, fiuojšo vrsto za 25 K franko po povzetju. Od ostankov so vzorci no pošiljajo, srajco za ^osporlo iz flanelo ali coiirja 1 komad K 1 -80, 2 20, 2 00, H, in K. Pri odjemu 0 kom.^ srajo jih pošljom franko. Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisujo sc slovensko.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Splošna prometna banka podražila Liubllan
Centrala na Dnnajn. — Ustanovljena 1864. -30 podružnic, Vogal marijin trg — So. Petra cesta. Delniški kapital in rsserve 52,038.000 kron.
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-koront z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih porodi. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Ustmena in pismona pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko Upadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižice dne 30. septembra 1912. K 75,396.335 —
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najeraodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — 1'romcse za^vsa žrebanja.
Srečke u korist Slovenski Straži.
ir
katere bo dobil tisti, ki bo dne 1. decembra 1.1. pri žrebanju turških
srečk zadel glavni dobitek!
Mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev:	3366
Izvanredno ugodna ponudba!
Skupina 4 srečk brez turške srečke z glavnimi dobitki več 100.000 kron in 11 žrebanji vsako leto proti 40 mesečnim obrokom po samo 5 kron 50 vinarjev.
Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo
gosp. Valentin Mmlll LJubljana, Kongresni trn štev. 19.
•f
®®®®<©®®®t©®®®®®®®®<©®@>
Vsahiiorsfiao
Mehka in trda cela in razžagana.
Trboveljski kosovnik.
Posebno opozarjam na
trboveljski kockovnik.
i Češki briketi.
Od 50 kg do celega vagona, na dom
Telefon Št. 274. postavljeno.
Ivana Ireo, Cesta m Mfsvo Mmi
mi hočete vsa! 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnjost svojih otrok?
Potem pišite „Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
2155
fSwf
polnilni svinčnik K 1-20.
Razko šna oprema v prekrasnih barvah M1 •
s člstosrebrnimi ali doublezlatimi obročki K 2*<£0.
Mosterjevo O&n&aJa,- držalo n. a. patent.
Naznanilo!
Slavnemu p. n. občinstvu si dovoljujem s tem najvljudneje na-::: znanjati, da sem prevzel z današnjim dnem :«
Najboljša in najsolid- . « Vsak čas sveža kava. nejša postrežba. Češka	Zmerne cene. Mesečne
in dunajska kuhinja.	sobe po zmernih cenah!
Slavnemu očinstvu se priporoča za mnogobrojni obisk
H9@ksandler Meges*, najemnin ho^ia ,tivou<.
3440 2

O
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturnl trgovini
2934
Lpbljatii
HBBI1B
Gospodinje!
Jljjf|| zrau. skrije
KHilSBHHIIIHH
Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusilo slovite, splošno znane, svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
S palcem pritisneš na gumb A in pero pade ven. — Cena: 12 ln 16 vin.
Dobiva se v vseh bol]ših trgovinah s pisalnimi potrebščinami. , 3373 E d m. M o s t e r & Co., d. d., Berlin-Neukdlln ln Zagreb.
Najceneje
mmmmME
99
9JHIKUM"
ni rastlinska margarina.
9 IS&IBlf 11 IMS 88 ^deluje iz najčistejše goveje obistne tolšče t visoko 81	j j UP Sfli i w Iwl pasterizirano smetano, ima torej največjo redllno vrod-
UU	nost in je resnično zdrav.
S	mIJSIISCOSVI^ ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
99
55
Je za
0 I cenejši od navadnega presnega masla in / 0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
99
£
je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vso
doslej hvalisano.
Izdelovanje SBS!
99
m
je varovano s stalno državno
B
kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo pres-npga masla za
prsazenge
1771
samo
33
Dobiva se povsod.
vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
549	Ne zamudite zahtevati cenik.
M f-
■ i^JSBEg ' " f ?
in presno
Poizkušnje gratis in franko.
ssa margarino
s
B
m
H
b b m m
m m m m
BHBBBBLNB
_______
Bruselj in Buenos Alres mto: 3 velike i aejrade.
E
Podružnica na Dunaju: III. Hm Heumarlct štev. 21.
Paltotai frošejtsrni lokomslilli
z brezventilnlm preciznim upravljanjem. M33 Originalno strojedelstvo Wolf 10-800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
Oosedaj Izdelanih nnd 720.0UU H.